Naše narodne pesmi. Spisal F. Kočevar. (Dalje.) Narodae pesmi 80 zrcalo, v kterem se vidi vea dašna bitaost naroda, one so — djal bi — fotografičaa slika te jegore dašae bitaosti. Naš aarod je vesel do labkomišljeaosti, ia p o b o ž e a do pietizma. Ia tako so tadi jegove peami. Jib glavni zaačaj je pobožno, ia zato nedolžno veaelje. Vse djaaje ia aehaaje se pri našeai aarčdu začeaja, izpeljava ia vršava lepo v božjem slrahu. Vesela čud je v aaaem aarodu tako silaa, da bi se celo v poakočaice zaletela, da je ae bi obligatea božji strah krotil. Zravea teh dveh glavaih zaakov, je še ea tretji, ki deloma iz zmešanja omeajeaih dveh izvira, ia ta je melanholija. Malo melaaholije pesaiim nikdar ne škodaje. Melanholija peaiai rahle dela, ter jim daje aeko dobrodejao miliao; Neaiec bi djal: dea scbmelz. Melanbolija ae pa v slovenskih aarodaih pesmih bolj v aapeve razliva aego v besede, ia zato je fortev naših aarodaih aapevih zelo redek, fortissime se pa mislim nikjer ae aajde. Napevi aaših aarodaib peatai le bolj na široko atopajo. Toliko melaaholije, kolikor je je v srbskih aarodaih pesmih tako silao deje, da človeško doaiišlijo, mesto da bi jo vzdigaola, celo aa tla potisae. Kdargod sem jaz slepca goalara slišati priliko imel, vsakokrat 8e me je neka pohabljiva otožnost polastila. V aasib aarodaih pesmih je pa samo toliko raelaaholije, kolikor je je treba, da ae srce ogreje ia v blage domišljije raztopi. Tadi tako zvaae poetičae atraati je v aaših narodaih pesmih v primeru 8 srbekimi, malo. Izrazi kakor u. pr. kunem ti boga živoga! — bog te ubio! — proklet bio! — in eaaki, sličai, ki se v srbskih aarodaih pesraih tako goatokrati aabajajo, so v slovenskih aarodaih pesmih celo nepoznani. Na koacu poediaih štrof se pri pojeBju naaih narodnih pesmi rada obesi neka epifoaija kakor tralalala, bopsasa, kluk kluk klak, kukurukuka ia enake, kar jaz ne bi za domače za slovaasko, ampak za ptajo držal. Srbsko narodno pesaištvo takib epifoBij ne pozaa: le primoraki Hrvati obe- 8VO]1 take moaotoai niaanana. Tadi pn epifoaije redkeje slišijo nego Brž ko ne ao te epifoaije od nemških pavrov k nam prinesene, ravno tako tudi ukaaje in tako zvano jodlanje. šajo aa poediae štrofe zagorskih Sloveacih 8e pri oaih v vašej Lajtaaiji. ali vzklad ni ue pri naših, ae pri arbskib narodaih Rim pesmih dosledno rabljea. V atarejib aarodaih pesmih je več alliteiacij, aego-li pravib rimov Bajti. Narod kot pesaik nikjer Balašč vzklada ae vpotrebljava, ia le tam, kjerseta tako rekoč sam od sebe poda ia poaudi, kjer se mu tedaj z lepa zognoti ni mogoče, tam ga najdeaio rabljeBega. Za čistoat vzklada narod slabo mara, večidel je tedaj zelo moten a. pr. Prvi venec iesena (govorO: Drugi venec drobnih rož: Mal' pri nas je veselja! Mi le imamo v bogu trošt! Tretji venec žalbeljna: Pri nas je dost' žalega! Na Kraaa, kadar gredo procesije deža prositi, pa boje tako-le pojejo: ,,Pisaaa palca, rdeči križ Bog nam dai ea pobleveB dežu. Ta aečiatost vzklada, ki ametBO pesem zelo grdi, v aarodaih pesmih prav aič Be žali: da! nečisti vzklad je celo karakteriatičai kriteriaai narodae peami. Stari aarodi : Hobrejci, Grki ia Riailjaai vzklada Biso pozaali. Ib zato bi ae izreči moglo, da so sploh ne vzkladae Barodae peami stareje memo vzkladaih. Re8 je, vzklad ima Beko moč v sebi, ali ne tolikaaj Ba razuaa, kolikaaj Ba uho delajočo. Nezmerao rabljea zablati rad ia preide v aečimarBO zvofliklaBJe. Prava poezija prav labko brez vzklada izbaja. Karakterističea je začetek aaših aarodaih peami. Vaaka tretja četvrta se gotovo z eao sledečih vrstic začeaja: Stoji stoji tam beli grad . . . Stoji stoji tam turška vojska . .. Stoji stoji tam cerkvica . . . Leži leži tam poljece . . . Stoji stoji tam lipica . . . Easti rasti rožmarin . . . Stoji stoji tam tratica . . . Raste raste vinska rozga . Stoji stoji tam ravno polje . . . Sijaj sijaj sončece . . . Stoji stoji tam vrtec moj . . . Pa tudi s kakšnim vprašafljeni — al redkeje — se rada pesem zaceaja. (Dalje pribodajič.)