"Authorized as second class mail, Post Office Department, Ottawa"
BOJ PROTI PREOSTANKOM FAŠIZMA — PROTI ČRNI REAKCIJI — JE BOJ ZA MIR IN
VARNOST V SVETU!
CENA NAROČNINI:
Za Kanado in USA.
Za eno leto _____________________ $3.00
Za pol leta__________________________1.75
• •		NEODVISNO	GLASILO KANADSKIH SLOVENCEV		
Let. 5. Št. 222.	Cena 5 c.	TORONTO, ONTARIO	WEDNESDAY, JULY 16TH, 1947.	Price 5c.	Vol. 5. No. 222.
VELIČASTNA PROSLAVA JULI JSKIHUSTANKOV
Ozadje pariške konference o Marshall-ovem načrtu
Beograd, (Tanjug) — Tanjugov zunanje-politični uradnik poroča:
Po nedavnem neuspehu ko so se razšle Sovjetska zveza na eni strani in na drugi strani Vel. Britanija in Francija so se poslednje odločile, da bodo obdržale novo konferenco po vprašanju takozva-nega "Marshall-ovega načrta o pomoči za Evropo. V ta ramen se je pozvalo 22 evropskih držav v Pariz na "konferenco", ki se je začela 12. julija t.l.
Med tem se je vredno spomniti nekaterih dejstev, ki padajo v oči, da se more videti, kaj je pravi cilj in značaj te "konference", namreč Velika Britanija in Francija, oziroma gospod Bevin in Bidault sta prav za prav že sestavila "posebno organizacijo", oziroma "vodilni komitet", kateri naj bi sestavil splošni evropski gospodarski načrt in da ga predložil Združenim državam Amerike, da ona na temelju tega redloga odobri svojo pomoč Evropi. Napram tem sestanek, ki se je začel 12. julija v Parizi ni in ne bo nikakršna konferenca na kateri bi države, ki so bile pozvane mogle svobodno in neodvisno razpravljati. Nasprotno, to je konferenca na kateri bodo Evropske države in državice samo radi formalnosti vključene v organizacijo, katera je že organizirana in kateri stoje na čelu; Velika Britanija in Francija, katere bodo po želji ameriških veleindu-strijalcev upravljali z delom te organizacije.
Pozvane evropske države, torej naj bi bile samo kot nekakšen okrasek, da bi na zunaj izgledal nekakšni demokratični karakter "konference", kakor tudi same organizacije. Kakor je znano iz francoskega in angleškega stališča na nedavni konferenci treh zunanjih ministrov v Parizu, bi morala ta organizacija oziroma komitet upravljati z ekonomskim življenjem evropskih držav. Napram britanskem in francoskem načrtu, ta organizacija, oziroma komitet, bi šel tako daleč, da bi odločal posameznim evropskim državam, kaj in koliko naj kakšne stvari izdelajo in koliko naj potrošijo. Z drugo besedo se to pravi, da bi ta organizacija, oziroma komitet na-doblastno diktiral razvoj; gospodarstva raznih evropskih držav, kar bi v naskrajnejšem slučaju pomenilo ne samo mešanje v notranje stvari evropskih držav, ampak tudi najobičajnejše kršenje nacionalne suverenitete in neodvisnosti posameznih evropskih narodov.
Značilna je tudi strašanska brzina s katero sta gg. Bevin in Bidault sklicala to drugo "konferenco", kot, da gori voda. Zakaj se tema dvema gospodoma tako mudi? Razločneje, kakor vse prazne fraze gg Bevin in Bidault-a o "vzajemni pomoči", o "velikodušnosti" Marshall-a, odgovarja na to vprašanje angleški konservativni list "Yorkshirer Post", ki pravi. — "Velika Britanija, Francija in druge evropske države se nahajajo pred propastjo, kateri morejo izbežati edino le s tem ako pronaj-dejo način, da izkoristijo predlagano ameriško pomoč na najhitrejši način."
To brzina je še značilnejša, ko vemo, da ameriški gospodarski krogi in ameriška vlada prisilju-jejo čim hitrejši sprejem "sploš-no-evropskega gospodarskega načrta." Ameriški velebiznisarji ne prikrivajo tega hitenja in vrvenja. Nekateri ameriški listi odkrito izjavljajo, da je v interesu ameriškega gospodarstva, da se čim prej reši vprašanje "pomoči" za Evropo? Ameriško gospodarstvo se nahaja na pragu krize. Da bi se ta kriza preprečila, oziroma odgodi-la za poznejši čas, ali pa vsaj omilila, potrebujejo Združene Države Amerike nova tržišča. Evropa z njenimi nekoliko sto miljoni prebivalstva, bi bilo zelo dobro tržišče za ameriške izdelke. No, da bi bila
Evropa zmožna kupovati te izdelke so potrebni dolarji s katerimi naj bi se izdelki plačevali. Amerika je pripravljena, posoditi evropskim državam te dolarje z katerimi bi te države kupovale ameriško blago in na ta način izposojene dolarje in povrhu še obresti naj bi te države znova poslale nazaj v Ameriko. Združene države Amerike, bi seveda dale to posojilo le pod gotovimi pogoji in ti so, da evropske države sprejmejo Bid-ault-Bevinov "vodilni aparat", kateri naj bi diktiral gospodarstvu in industriji v evropskih državah. Na ta način računajo Združene države olajšati svoj položaj, da se rešijo nadloge prihajajoče krize in te nadloge vržejo na hrbet več sto miljonom evropskih ljudi ki so bili, izmučeni v zadnji vojni.
Naravno je, da bi ameriški monopoli, ki se nahajajo na čelu tega "vodilnega organa", dobili primerni zaslužek, ali za to bi mnoge evropske države neizmerno težko plačale to "pomoč", z ceno izgube ekonomske in politične neodvisnosti in suverenitete. Verjetno je, da vladam nekaterih držav, kot Turška, Portugalska in druge, katere so do včeraj sodelovale z nemškim fašizmom, ni težko žrtvovati svojo že itak problematično su-vereniteto. Isto tako je gotovo, da vlada kot je Caldarisa in njej podobne, katere so že od davnaj oboževale politiko dolarske diplomacije, ni težko dovoliti in prepustiti svoje države na milost in nemilost ameriškemu velebiznisu in njegovem agentom. No, to ni slučaj z državami, in narodi, kateri so svojo neodvisnost in svobodo dosegli iz težko borbo in krvjo mi-ljone najboljših sinov. Taki narodi se ne morejo odreči niti trohice svobode in neodvisnosti radi ene pesti dolarjev, kateri bi se na koncu koncev zopet znašli v žepih ameriških kapitalistov. Med take narode spadajo tudi jugoslovanski narodi, kateri so za časa vojne v Hitlerjevi "Evropski trdnjavi", smelo nosili zastavo prvoborite-ljev odpora in kateri danes v povojni Evropi, z isto smelostjo in elanom grade novo in lepše življenje, zasnovano na polni svobodi in neodvisnosti. Jugoslovanski narodi nočejo in ne morejo dati svojo politično in ekonomično svobodo in neodvisnost za nikakršno
POZDRAV MARŠALU TITU
IZ VELIČASTNEGA ZLETA KANADSKIH JUŽNIH SLOVANOV DNE 13. JULIJA V HAMILTONU JE BIL POSLAN MARŠALU TITU SLEDEČI BRZOJAVNI POZDRAV:
Josip Broz — Tito Maršal Jugoslavije Naš dragi tovariš Tito:
Preko štiri tisoč Jugoslovanov Južnega Ontaria, Kanada, Ti pošilja in preko tebe narodom Jugoslavije svoje tople pozdrave in najboljše želje za čimprejšnji uspeh nalog petletnega načrta iz svoje veličastne proslave zgodovinskih Julijskih Ustankov, obdržane 13. julija v Hamiltonu.
Vodjeni po zgodovinskih zgledih bratstva in enotnosti narodov Jugoslavije izraženem v junaštvu Julijskih Ustankov, smo se sestali kot rodoljubi, da oddamo čast
padlim junakom za svobodo in neodvisnost narodov Jugoslavije in človeštva, ter da ob tej priliki pred njihovim svetlim spominom položimo slovesno obljubo:
Za neumorno zbiranje pomoči za izgradnjo in obnovo v vojni nam razdejane stare domovine, da bi tudi mi priložili svoj skromni del izpolnjen ju nalog petletnega načrta.
Za pospešenje in še trdnejše po-vezanje z vsemi ljubitelji svobode in miru, naše borbe proti imperi-jalističnim vojnim hujskačem in njihovim peklenskim načrtom, da vržejo človeštvo v še eno vojno.
Za neusmiljeno borbo proti us-
taško-klavskim, mačekovsko - izdajalskim in četniško-banditskim ostankom krvoločnega fašizma, kateri so se v begu pred narodnim sodiščem zatekli pod suknjo reakcije v inozemstvu.
Naj živi bratstvo in enotnost narodov Jugoslavije v zvezi z v-semi slovanskimi in drugimi demokratičnimi narodi v borbi za trajni in pravični mir!
Naj živi baklonoša svobodoljubnega človeštva, FLR Jugoslavije in njen genijalni vodja, Maršal Josip Broz — Tito!
Za ujedinjeno proslavo Julijskih Ustankov v Ontario, Kanada
Predsednik: Rade Božanič.
*VEč KOT ŠTIRI TISOČ LJUDI ZBRANIH NA PROSLAVI POSLALI POZDRAV MAŠALU TITU IN NARODOM JUGOSLAVIJE
.Zadnjo nedeljo se je vršila veličastna proslava kanadskih Južnih Slovanov, ki je bila posvečena spominu Julijskim ustankom jugoslovanskih narodov leta 1941. Proslave se je udeležilo preko štiri tisoč ljudi iz raznih krajev Kanade, posebno iz Južne Ontario, da v veselju in pesmi proslave ta znameniti, zgodovinski dan za narode Jugoslavije,, kakor tudi za narode drugih dežel. Saj je bila to naša skupna zavezniška borba in Julijski ustanki leta 1941 v srcu Hitlerjeve trdnjave Evrope so odločilno vplivali na razvoj boja proti fašizmu in doprinesli ogromni doprinos za zmago demokracije nad nazi-fašistično tiranijo.
Vatikan ne brani vere in demokracije ampak srednjeveško sužnost in banke
Beograd, (Tanjug): — Ker se Vatikan s svojimi klevetami preko svojega glasila "Oservatore Romano" zaganja s svojim obrekovanjem v Jugoslavijo je list "Politika" v Beogradu priobčil članek pod naslovom "Farizejske klevete Vatikana" v katerem se naglasa, da jugoslovanski narodi ne morejo dovoljevati, da se še nadalje sramoti njihova država in oblasti preko uradnega glasila ene organizacije, katera pretendira, da ima diplomatičnega zastopnika v Beogradu. Svoje postopanje kakor države in obdržavanje diplomatskih zastopnikov v drugih državah — Vatikan opravičuje kot "moralno autoriteto", medtem pa z objavljanjem brezsramnih klevet proti Jugoslaviji v svojem uradnem glasilu "Oservatore Romano" od 24. junija in preko svoje radijske postaje — je Vatikan izgubil vsako pravico, da se sklicuje na "moralno autoriteto".
Sedanji ihtepolni napadi Vatikana na nove narodne oblasti v Jugoslaviji — piše "Politika" — se opravičujejo z lažnivimi trditvami, da v Jugoslaviji ni demokracije, da je prebivalstvo podvrženo te-
rorju in da je vera v nevarnosti, strijo, Čehoslovaško in Bavarsko.
Množične aretacije po
•	v* • •
vsej urciji
Atene:(AP) — Grška vlada je uradno razglasila 9. julija aretacijo več kot 2000 oseb samo v Atenah. Uradniki pravijo, da bodo vsi aretirani zaslišani, toda poročila iz pristanišča Pireje, pravijo da so bili že mnogi ukrcani na parnike v tem pristanišču in odpeljani v izgnastvo.
Neki demokratični voditelj, ki je ušel aretaciji je izjavil, da mo-narho-fašistične bande aretirajo vse od kraja, kogar dosežejo. Aretacije so se vršile na ukaz monar-ho-fašističnega ministrskega sveta
Vsi K.K.E. (Komunistična partija) voditelji v okrožju Atene in Piruse so bili med aretiranimi, kakor je bilo poročano. Uradi komunističnega glasila Grčije "Rizo-spastos-a" so bili zasedeni po mo-narho-fašistični policiji in urednik A. Kavakis aretiran.
Med drugimi, ki so bili aretirani, kakor se poroča, so; Dimitrij Partsiliades, generalni tajnik grške osvobodilne fronte in Rosa Timvriote, predsednica izobraževalnega odelka v komunistični stranki.
Neuradna poročila pravijo, da je bilo 9. julija aretiranih v sredini mesta Atene 1.400, v prista-
nišču Pirus 600 in v predmestju Aten 300 oseb.
Grške aretacije izvedene po mo-narho-fašistični vladi imajo namen obrniti pozornost svetovnega javnega mnenja in Svet Varnosti, ki je ravno sedaj na zasedanju v New Yorku na položaj v Grčiji, da se s tem dokaže njihova lažna trditev, da je odpor osvobodilne fronte, vodjen iz inozemstva.
Te aretacije najlepše dokazujejo, da je za notranji položaj kriva monarho-fašistična vlada v Grčiji.
"Tanjug" je poročal še 8. julija, da so javljali razni listi o aretacijah po celi Grčiji. Organi "javne varnosti" so aretirali v Solunu dva urednika lista "Epotita Soluna", dva dopisnika tega lista sta bila pa že prej aretirana.
V Larisi je bil aretiran predsednik sindikalne podružnice.
"Rizospastis" je ob tej priliki prinesel vest o strašnem terorju monarho-fašističnih band, ki so ga vršile v mestu Iraklionu na Kreti. V torek 8. julija je to mesto preživelo strašne trenutke. Po končani bitki z enotami demokratične armade so se v mesto povrnili žan-darji noseči na drogu glavo in roko komandanta ene edinice demokratične armade in streljali v zrak s puškami.
Ti napadi niso nikako iznenadje-nje: so logična posledica politike, katero že od davnaj vodi Vatikan.
Z blagoslovom Vatikana so Mu-solinijeve druhali leta 1935. rabile strupeni plin proti civilnemu prebivalstvu v Abesiniji, a zatem napadle malo nezavarovano Albanijo; z blagoslovom Vatikana so Hitlerjeve druhali navalile v zlato Prago in na katoliški Dunaj; z blagoslovom Vatikana je Pavelič organiziral nasilno sprejemanje v katoliško vero in ubijanje Srbov in drugih rodoljubov.
Von Papen je bil zaupna oseba "svete stolice", francoski škofje in kardinali so blagoslovljali Petai na, ko je izdal svojo očetnjavo, Piere Laval še predno je bil obsojen od svojega naroda, je postal papeški vitez. Čehoslovaški izdajalci Hača in Tiso so bili tudi peresa za trakom vatikanskega klobuka.
Po vojni ni spregovoril niti besedice usmiljenja in obžalovanja za miljone nedolžnih kristjanov, ki so bili pobiti po koncetracijskih taboriščih. Hitlerjevi in Paveličevi rablji in tisočkratni ubijalci so pobegnili pred pravico, zahvaljujoči se vatikanskemu varstvu.
Značajno je, da Vatikan ni zavzemal sovražnega stališča napram Jugoslaviji le od tedaj ko so bile upostavljene ljudske oblasti, ampak je to stališče zavzemal že prej kot je bilo postavljeno vprašanje premembe režima v Jugoslaviji. Med drugim je Vatikan z vso močjo podpiral načrt "Sred-nje-Evropske feudalne katoliške države na čelu s Otonom Habsburškim, katera bi morala obsegati velik del Jugoslavije in celo Av-
Sedanja kampanja proti Jugoslaviji je samo podaljšanje stare politike.
Obrekujoč Jugoslavijo in objavljajoč brezsramne laži proti njej pravi "Politika" pri zaključku — "Oservatore Romano" in vatikanski radio v stvari ne branijo demokracije niti vere. Njim je samo na tem, da branijo finančne in druge materijalne interese bank in isko-riščevalnih kompanij ki so povezane z cerkvenimi krogi. Laži vatikanskega uradnega lista ne bodo najmanj vznemirjale demokratično Jugoslavijo.
DELOVNI POLET LR SLOVENIJE
ŠVEDSKI NE BO KORISTIL MARŠALOV NAČRT
Moskva: — Organ Sovjetske vlade "Izvestija piše, da švedski ne bo koristil Maršalov načrt v prav nobenem oziru.
"Kakor mi vidimo stvari — piše Izvestja — niso ekonomski interesi Švedske vezani z interesi organizatorjev konference v Parizu."
Pred okrajnim načelstvom, kjer so izložili v razstavo roko in glavo, so voditelji te morilske bande držali govore v katerih so grozili prebivalstvu. V Iraklionu se vrše množične aretacije.
Ljubljana; — V Ljubljani in v drugih industrijskih ter rudarskih središčih Slovenije so v teku dela velikega števila stavbenih poslopij. V Ljubljani se grade s posojilom od 183 miljonov din. bloki zgradb, dočim se v treh rudarskih središčih gradi 192 stanovanjskih poslopij. V raznih industrijskih središčih se pa gradi 223 stano vanjskih poslopij. 18 poslopij v katerih vsakem bo po 18 stanovanj se gradi pri Mariboru za delavce tovarne automobilov.
V LR Sloveniji se poleg vsega tega gradi velika Hidro-električna centrala na Savi pri Mostah, a druga na Dravi blizu Maribora. Pri Ptuju se gradi tovarna aluminija. Z dovršenjem omenjenih dveh hidro-central, se bo znatno doprineslo k povečanju električne sile v LR Sloveniji, kjer se bo napram pet letnem načrtu, do leta 1951 dosegla številka od 1.3 mil-jarde kilovatov, kar bo predstavljalo skoraj štirikrat več kot v letu 1930.
Tovarna aluminija bo istotako igrala važno vlogo v Petletnem načrtu, ker bo povečala izdelek aluminija do 1951. leta za 13,000 ton letno. Tovarna vagonov v Tez-nju bo ogromni doprinos izdelovanju vagonov v Jugoslaviji. V letu 1951 bo znašalo število vagonov 6000.
Kot, da bi vreme vedelo, da ne sme škodovati, tako veličastni proslavi je bilo lepo že v soboto popoldne in celi dan v nedeljo na dan proslave 13. julija. Krasnejše-ga, bi si ne mogli izbrati, če bi ga izbirali, že zgodaj zjutraj so začeli voziti automobili in razni au-tobusi, ljudi iz raznih mest na prostor piknika. Samo iz Toronte je bilo pet velikih autobusov in več kot dvajset privatnih automobilov. Iz Wellanda sta prišli dva autobusa in nekoliko privatnih automobilov. Iz Hamiltona so prevažali auto-busi izletnike od devetih zjutraj do 2. ure popoldne. Poleg teh je bilo mnogo gostov iz St. Catharines, Galta, Thorold-a Chipawa, Niagara Falls, Sarnije, London Ont., da tudi iz Združenih držav; — Detroit-a, Chicaga, Buffala itd.
Od strani poslaništva Jugoslavije v Ottawi je prišel — Pavle Lukin, namestnik poslanika; major Branko Vukelič, socijalni atašej in Vojin Grbič, tajnik na poslaništvu.
Na prostoru izleta se ni opazilo drugega, kot zadovoljne obraze, otroci so se igrali in se veselili. Mladinci so igrali "baseball". Starejši so polegali po hladnih sencah in pridno obirali, pečena jag-neta s čebulo, kranjske klobase s kruhom in vse skupaj pridno zalivali z "mehko pijačo. Ko so se hoteli malo razgibati so stari in mladi plesali na lepo napravljenem podu ki je bil pripravljen nalašč za to slavnost. Za ples je igrala tamburaška godba sestavljena od tamburašev iz Wellanda in Hamiltona. Ob tej priliki se je jemal premikajoči film in se bodo mnogi videli na platnu prihodno jesen in zimo.
Program piknika, katerega je izvrstno vodil Rado Božanič se je pričel nekako ob 2. uri popoldne. Po pozdravnem govoru tov. Edo Jardasa, ki je prisotne pozdravil v imenu Sveta Kanadskih Južnih Slovanov so govorili gl. tajniki treh bratskih Zvez: od strani Zveze Kanadskih Slovencev je govoril tov. Jože Šerjak, za Savez Kan. Hrvatov je govoril tov. Ivan Pri-banič; za Savez Kanadskih Srbov,
tov. Miloš Grubič. V imenu Hrvatske Republikanske Seljaške stranke je govoril brat Blaž Bratina; od strani Makedoncev je govoril, brat Aštalkovič. Od strani jugoslovanskega mladinskega gibanja je govoril glavni tajnik tega gibanja, tov. Mirko Šimac.
Na proslavi je tudi govoril znani prijatelj nove Jugoslavije — major Jones, katerega govor je bil večkrat spremljan z burnim aplavzom. V glavnem je bila vsebina govora majorja Jonesa, da se izgradi čim trdnejše vezi izmed naroda Kanade in narodi Jugoslavije. Major Jones je krepko udarjal proti obrekovalcem rušiteljem dobrih odnošajev med Kanado in Jugoslavijo. Pozival je tudi kanadsko vlado, da bi bilo v interesu ne samo radi svetovnega miru ampak tudi v interesu kanadskega naroda, da se med Kanado in Jugoslavijo upostavijo čim boljši in prijateljski odnošaji.
Glavni govornik na tej proslavi je bil namestnik poslanika FLR Jugoslavije iz Ottawe — Pavel Lukin. Že sam nastop zastopnika Jugoslavije je bil po prisotnih burno pozdravljan. V svojem daljšem govoru je on največ razložil pomen julijskih ustankov in pomen petletnega načrta.
Govor g. P.Lukina je bil mnogokrat pretrgan z burnim aplavzom zbrane množice, odobravanjem in klicanjem novi Jugoslaviji in maršalu Titu.
Za zabavo so nastopali številni pevci posamezno ali pa v zborih naše vrle jugoslovanske mladine, katera je s svojimi nastopi pokazala svoje kulturne prosvetne vrline našega mladinskega gibanja. Posebno je potrebno povdariti nastop našega mladega mladinca iz Detroita, Filipa Hodak, kateri je pel solo pesem "Na Kordunu grob do groba". Tedaj se je pa videlo, da so si marsikatere matere in očetje otirali solze raz oči.
Po govorih, petju, plesu in dek-lamacijah, je predsednik zleta predložil prisotnim v sprejem proglas ostalim Jugoslovanom in brzojav maršalu Jugoslavije — Josip Broz Titu.
Taft-Hartley zakon napad na pravice svetovnega delavstva
AKO SE NE PRIKLJUČIJO BO NAČRT PROPADEL
Pariz: — Francoski premier Paul Remadir je apeliral na Sovjetsko zvezo in na države vzhodne Evrope, katere so odklonile pomoč napram Maršalovem načrtu, ker ako se ne priključijo in stoje še nadalje po strani, da bo celi plan propadel.
Mexico City, D.F., (WNS) ■ Protidelavski zakon za katerega sta naredila načrt Taft in Hartley ter ga predložila pred kongres in senat Združenih držav Amerike in je po sprejemu v obeh slučajih postal zakon ki se bo občutil po vsem svetu, je dejal Louis Saillant, generalni tajnik Svetovne federacije sindikatov.
V razgovoru z časnikarji, je Saillant izjavil, da sprejem tega pro-ti-unijskega in proti-delavskega zakona predstavlja notranje stališče ZD, katero omejuje unijske in demokratične pravice in izgleda v nasprotju z zunanjo politiko, katero zastopajo ameriški diplomati v inozenstvu, kot idejo velike demokracije. "Mi ne pozabljamo", je rekel Saillant, — "da je prezident CIO, Philip Murray, opisal to stališče ZD v pogledu tega delavskega zakona, kot pro-fašistično".
"Dejstvo je — je dejal Saillant — "da v mnogih evropskih državah kot so Vel. Britanija, Norveška, Švedska, Francija, Čehoslo-vakija in drugih, — niso bile unij
ske pravice na noben način vezane. Zakoni, ki omejujejo unijske pravice v Združenih državah, morejo pa vendar obrniti demokratično in delavsko mnenje v teh državah proti Združenim državam."
To bo delo — kakor misli Saillant — Svetovne federacije sindikatov, da prepriča vse in da se potegne črta med reakcionarnem lastništvom velikega ameriškega industrialnega monopola, ki se skriva za svojo politično fronto, in na drugo stran med množicami ameriškega ljudstva, ki je dobro poznano, da je neoporečeno demokratično in globoko vezano z svoboščinami, ki so bile pridobljene v dolgoletni borbi po delavstvu.
"Jaz upam in sem prepričan, da se bodo ameriške delavske organizacije posebno CIO in AFL znašle v sedanjem položaju, ki mu stoje nasproti in da bodo vedele, kako doseči sporazum v vsaki industriji in poklicu, da se bo mogel dati enotni odpor proti reakcionarnim napadom na delavske pravice." — je zaključil Saillant.
J)
EDINOST"
Published weekly at
206 Adelaide St. W., Toronto, Ontario, by Edinost Publishing proprietor in Slovenian Language
•M(?t»»ered in Che Registry Office for the Oity of Toronto nn the 25th day of June, 1942, as No. 47939 C. P.
EDINOST
Izhaja vsako sredo v slovenskem jeziku. Naslov listat 206 Adelaide St. W. Toronto, Ontario.
Oopisi brez podpisa se ne vpoštevajo. Rokopis nenaro-čenih člankov in dopisov se ne vrača.
Pred petimi leti
Dne 15. julija 1942 je izšla prva številka lista Edinosti in je nepretrgano izhajala pet let. Takrat so Slovenci in Slovenke naredili svoj prvi korak ter dokazali s tem visoko stopnjo svoje slovenske kulture, ker se ne more misliti, da bi okrog 3000 Slovencev v Kanadi ostalo brez svojega časopisa v novi domovini.
To je bila ena stran, a druga važnejša stran je bila borba proti fašizmu in nacizmu. Edinost se je ustanovila namreč v času, ko je fašizem navalil na miroljubne narode ter jih hotel zasužniti. Skozi vso dobo vojne je Edi nost, krepko stala na strani demokratičnih sil in dajala poguma silam napredka.
Vojna se je končala z popolno zmago nad nazi-fašiz-mom, a ostali so še ostanki fašizma, proti katerim je Edinost nadaljevala neizprosni boj v enotnosti z vsemi svobodoljubnimi silami sveta. Za nas danes ni toliko važna preteklost kot je bodočnost. Ti ostali fašistični ostanki ogrožajo to bodočnost, zato ne smemo niti za trenutek popustiti v borbi proti reakciji in fašističnimi ostanki, ako hočemo ohraniti mir in svobodo,, za katero je dalo toliko miljonov najboljših bojevnikov proti fašizmu svoje življenje. Današnja številka je posvečena peti obletnici Edinosti. Ob njeni obletnici naj čitatelji Edinosti dobro pre-čitajo "Proglas", ki je bil sprejet na veličastni proslavi Julijskih Ustankov v Hamiltonu. Lepšega proglasa bi vam Edinost ne mogla dati, zato se ravnajte po tem proglasu in širite list Edinost, da bomo obhajali še mnogo obletnic, v trajnem in pravičnem miru, ter blagostanju za vse narode sveta.
KDO JE ZASNOVAL KAR SE IMENUJE "MARŠALOV NAČRT"
New York, N.Y., (WNS) — Autor ali osnovalec "Maršall-ovega Načrta" za Evropo je, kakor je po-ročano, pisec nekega anonimnega članka v reviji, ki izhaja štirikrat na leto "Foreign Affairs", ki v tem članku zagovarja odstranjenje Sovjetske vlade. Zaupno se poroča, da je pisec tega članka George F. Kennan eden prvih svetovalcev George-a C. Marshall-a, ki se je pa podpisal samo kot "Mr. X".
R.H. Shackford, diplomatični dopisnik v Washingtonu, ki piše za UP. (United Press) je brzojavil naslednje poročilo:
"Ni uradno potrjeno, kdo je pisal omenjeni članek, ampak vsak diplomat, ki ga je čital in se ga je vprašalo za mnenje, nima dvoma,
da je pisec članka George F. Kennan, poklicni diplomat, katerega posebnost je bila Rusija in kateri je bil nedavno imenovan po G.C Marshall-u, da bo načeloval štabu za njegovo bodoče stališče v zunanjih zadevah in načrtih.
Neki diplomat, ki dobro pozna Kennan-ove poročila, ko je bil v Moskvi, ki pozna tudi njegov način v pisanju, je dejal: "Če Kennan ni pisal tega članka, ga je pisal nekdo, ki pozna njegove misli in more posnemati njegov način v pisanju."
Namesto, da bi bil ta članek odkritje Sovjetskega stališča, je popolno razgaljenje sedanjega stališča ameriškega državnega oddelka za zunanje zadeve in kaj se
LJUDSTVO SI SAMO ODMERJA DAVKE
Jugoslavija in "Maršalov načrt"
Med drugimi evropskimi deželami, ki so bile pozvane, da se udeleže pariške "konference" 12. julija ki sta jo sklicala zunanja ministra Francije in Vel. Britanije na vzpodbudo ameriškega državnega tajnika za zunanjo zadeve G. Marshall-a — je bila poklicana tudi FLR Jugoslavija.
Ko človek nekoliko pomisli in se vpraša, ali se je za-padna ireakcija res tako spremenila, da hoče pomagati novi Jugoslaviji po vsem tem kolikor je že naredila škode tej mladi državi samo v povojnem času, da ne omenjamo one škode v obliki hipokratične pomoči v vojnem času, saj se je čestokrat zgodilo, da so zavezniški aero-plani bombardirali partizanska predmestja, ali delavska stanovanja, ter s tem namestu da bi. pomagali njihovim prijateljem partizanom so pomagali fašistom, še vedno je tudi v spominu zahteva, da se jugoslovanska osvobodilna vojska umakne iz Trsta in Julijske krajine. Ta pomoč je znana iz vojnega časa, a od tedaj naprej se vleče ena sama dolga nepretrgana veriga spletk, obrekovanj, kršenja neodvisnosti, odtegovanja pomoči, da celo oviranja pomoči, ki jo je ljudstvo samo zbiralo v inozemstvu, da jo pošlje svojemu narodu, ki je tako grozno trpel vsled napada nazi-fašizma na to izmučeno deželo. Zaman je nedavno Jugoslavija prosila, da naj ji Združene države prodajo žito da se odvrne pomanjkanje hrane. Združene države so to pomoč odrekle, katera bi se Združenim državam plačala z gotovim denarjem.
V takem položaju in odnošajih med zapadom in Jugoslavijo je zagledal beli dan "velikodušni Marshall-ov naort za pomaganje in obnovo" Evrope. Jugoslavija je to "pomoč" odbila. Mar jo je odbila zato, da ona lie mara pomoči? Ne nikakor ne. Ona bi pomoč zelo rada sprejela, ali zaiti v ta brlog pomaganja, bi za novo demokratično FLR Jugoslavijo pomenilo smrt. Njene žrtve okrog 2,000.000 sinov in hčera bi bile zaman, česar nazi-fašizem ni mogel doseči na bojnem polju, bi na ta način dosegli ostanki nazi-fašizma in svetovna reakcija na diplomatič-nem polju, namreč Jugoslavija bi bila gospodarsko, politično in nacionalno zasužnjena. Njeni gospodarji bi bili Španski in Portugalski fašisti, grška, turška, laška, francoska, belgijska, luksemburška reakcija in fašistični ostanki drugih nenaštetih držav. Kakšna usoda bi čakala novo Jugoslavijo v tem brlogu, si more vsak najnaivnejši človek z lahkoto predstavljati.
Ni verjetno, da bi bili zapadni diplomati toliko naivni, da bi v resnici upali, da bo Jugoslavija sprejela tak načrt, ampak so jo pozvali bolj iz hipokratičnih nagibov, ker se FLR Jugoslavija nahaja v Evropi in se jo na ta način ne more izločiti iz Evrope in postaviti nekam na mesec, ali kam drugam v kakšen oddalnejši kraj. Da bi se Jugoslavije ne poklicalo na "konferenco" na katero se je itak ne želi, bi začudeno vprašal celo otrok v zibelki ; "zakaj pa Jugoslavije ne pokličete" ? Torej s tem, da je bila poklicana, je bila ta formalna stran Pilata rešena, poleg tega se je pa našel še drugi pripomoček v borbi proti tej deželi in ta je, da se vali krivdo na Jugoslavijo, češ da ne mara pomoči. To tudi zapadni tisk z velikim navdušenjem izkorišča. Da, še celo se je razvila strahovita jeza, ker ne mara pomoči.
Ni treba omenjati, da bi Jugoslavija ne marala pomoči. ampak nova Jugoslavija ne mara politične, ekonomske in nacionalne smrti. Ona hoče svobodno živeti, ona ima svoj plan — svoj petletni načrt. Ta načrt, ki je najbolj še jamstvo za gospodarsko življenje nove Jugoslavije hoče ona izvršiti v delo. Le po tem načrtu bo njej zajamčena svoboda, gospodarska, politična in nacionalna
Dne 15. junija je bil sklican na Črnučah množični sestanek za odmero dohodnine za vasi Črnuče, Nadgorica, Ježa, Gmajna in Pod-boršt. Obravnavano je bilo 157 davčnih zavezancev. Udeležba je bila 90%, sestanek je trajal od 9. ure do 12.30. Udeleženci so z zanimanjem sledili poteku in vsi aktivno posegali v razpravo. Ta sestanek naj bo nazoren primer, pravilne organizacije od strani ljudske oblasti in množičnih organizacij, kakor tudi dokaz zavednosti ljudstva v tem KLO. Na Črnučah se pač ne bo mogel nikdo pritoževati nad odmero, ker so bile vse nepravilnosti že na sestanku samem ob sodelovanju ljudstva popravljene in ker je ljudstvo samo dokazalo onim, ki so hoteli neutemeljeno doseči znižanje, nepravilnost njihovih zahtev.
Prinašamo kratko reportažo o tem sestanku.
Malo čudno se sliši pa je vendar le res.
"Množični sestanek bo, o davkih se bomo pogovarjali," je govorila že nekaj dni prej cela vas. "Tu pa moramo biti zraven vsi."
In res, prišli so naravnost od dela, utrujeni stari očanci in žene, kmečki gospodarji srednjih let in tudi mladina. Hvalevredno je razumel nalogo ves politični aktiv, ki je sestanek temeljito pripravil: navzoče so bile množične organizacije: OF. AFŽ, LMS in skoraj ves krajevni ljudski odbor s predsednikom na čelu! Dvorana se je polagoma polnila, ljudje so zavzemali mesta in se živahno pomenkovali.
"Kaj takega pa še ne, da bi nas kdo vprašal, koliko hočemo plačati," je omenil star kmet. "Vidiš to je po novem." Prej so kar na davkariji določili in če nismo plačali, so nas odrli; pa je zdaj le drugače, boljše, nas vsaj vprašajo, koliko zmoremo dati za davke!"
Tako in podobno so govorili. Med tem se dvorana dodobra napolni, predsednik KLO otvori zborovanje, pojasni na kratko pomen sestanka, potrebo plačevanja davkov, omeni petletko in poda nato besedo uslužbencu finančnega odseka OLO. Ta prav pod domače raztolmači ves postopek.
Napetost v dvorani narašča, oči se jim svetijo, v pričakovanju tega, kar ima priti.
Kar po vrsti bomo šli, pravi predsednik in pove ime tistega, ki je prvi na vrsti.
"No, Jože, kaj misliš", ga vzpodbudno vpraša predsednik, "ali bo 2500 din. preveč za leto 1946?"
Splošna tišina nihče se ne oglasi k besedi, niso se še otajali.
Pa drugi povejte pravi predsednik, saj smo zato tu da se pomenimo drug o drugem!
"Pa naj bo" — se odreže Jože, — "sem kar zadovoljen. To bom že plačal!
Naslednji na vrsti je mladi kmetic z obilno družino. "800 din. boš plačal, ali je preveč?"
"Seveda", se oglasi prizadeti. "Saj vendar vsi veste, da imam malo zemlje, pa še ta v hribu! Gozd so pa Nemci skoraj iztrebili! Pa pet lačnih kljunov, venomer bi jedli! Od kod bom pa vzel?" — "Res je," se oglase ostali, ki so med tem že postajali pogumnejši, "preveč je za njega! Znižajmo!" Pa so mu znižali in mož je bil zadovoljen.
Zopet naslednji: premožen kmet z lepo kmetijo, mnogo živine in gozda! — "8000 din. boš plačal", mu pove predsednik. — "Kaj" se oglasi, "kje ste pa s pametjo? Kje
pa naj vzamem toliko denarja," se ves zaripel v obraz brani in našteva svoje razloge.
"O ne, to pa že ni vse tako, kakor praviš!" se oglasijo sosedje. "Prav dobro vemo, koliko imaš zemlje, pa žganje si kuhal in jabolka na pomlad prodajal po dvajset dinarjev! Družina je tudi majhna, nima kdo porabiti, ne boš, če moramo mi, boš pa še ti!" Ljudje imajo smisel za pravilno sorazmerje in bi občutili kot krivico, če bi se prizanašalo tako premožnemu. Kar naprej se oglašajo, tako da jih mora predsednik miriti. —Osramočen in premagan se je slednjič kmet udal.
Pri naslednjem, pa se dvorana razdeli na dva tabora, očividno jih je mož z obljubami pridobil. Ostro se spoprimejo: nasprotna skupina mu dokaže njegovo nezavednost! "Se bom pa pritožil!" — pravi končno. Njegovi protesti utonejo v splošnem smehu in odobravanju sklepa večine.
In tako gre dalje, ljudje postajajo vedno bolj razgibani, vedno bolj razumevajo, da gre tu za iskanje pravilnega sorazmerja, medsebojne kontrole in pravičnosti. Nič se jim ne mudi domov, čeprav kaže kazalec na uri že enajsto — začutili so, da imajo oblast; srečni so, da smejo enkrat tudi sami odločati o tem, o čemer do sedaj niso smeli. Na svoji pravici hočejo vztrajati do konca.
Zdaj gre zopet hitreje, na vrsti so revnejši, nekaj jih celo popolnoma oproste davka.
Kljub pozni uri ni opaziti naveličanosti, do konca hočejo vztrajati, da bo cela vas obdelana. Tu pa tam pride še do manjših besednih spopadov, v glavnem pa poteka odmera ponosno in zavedno.
Ko slednjič predsednik pove, da so bili vsi na vrsti in da je sestanka konec, jim kar ni prav.
Še to in ono in tretje imajo povedati in razložiti.
Končno prično odhajati z zavestjo, da so dobro opravili in da se jim torej ni treba bati eksekutorja v hiši! Sami so določili po svojih dohodkih, koliko bodo plačali in to bodo že zmogli. Nova oblast ni tako krivična kot prejšnja, ki ni vprašala, če imaš! Če nisi imel, je pa zadnjo telico vzela!
MS
Ljudska Pravica
skriva v ozadju načrta.
"Marshall-ovega
Omenjeni "Mr.X" pravi, da bo še dolgo časa težavno sodelovati z Sovjetsko zvezo in vsled tega predlaga, da Združene države še povečajo pritisk in težave, pod katerimi mora Sovjetsko stališče delovati, da se stopnjema dosežejo nagibi, ki bi končno omehčali Sovjetsko moč."
Če bi bil omenjeni članek izšel pod autorjevim imenom in v publikaciji, ki se čita v širših slojih — pravi Shackford — bi izzval senzacijo in morda diplomatični incident.
V Članku se navaja samo ekonomični in politični konflikt med Združenimi državami Amerike in Sovjetsko zvezo in je bil očividno pisan ob času, ko se je sestal zastopnik Ameriškega državnega odelka za zunanje zadeve z Bevi-nom in Bidaultom, ter ju podučil, da naj skičeta evropsko konferenco za "ekonomično obnovo."
Zakaj sta Bevin in Bidault v Parizu odklonila uradno uprašati Združene države o pogojih "Marshall-ovega načrta?"
Kennan je bil določen od Državnega Departmenta, da osnuje ta-kozvani program za "evropsko obnovo", ki je sedaj poznan kot "Marshalov načrt."
PROGLAS
Rodoljubnim Jugoslovanom sirom Kanade
IZ PROSLAVE JULIJSKIH USTANKOV V HAMILTONU, ONT.
CALDARIS PROSI POMOČI V KANADI
New York: — Grški zunanji minister je rekel na povratku iz Kanade v New Yorku, da je v Kanadi govoril z Premierom Kingom in drugimi kanadskimi državniki.
O razgovorih je, Caldaris dejal; da je poleg ¡zahvale Kanadi za pomoč ob času vojne postavil tudi vprašanje pomoči, katero Caldari-sova vlada pričakuje od Kanade na konferenci Združenih narodov, ko bo prišlo na vrsto "grško" v-prašanje.
Bratje in sestre: Prišli so časi, ko bi moral vsaki ljubitelj svobode, miru in napredka vzeti udeležbo v borbi za mir. Ni se še posušila kri miljone bojevnikov proti zločinskemu fašizmu, že zopet poskušajo imperijalistični osvajalci in njihovi hlapci pahniti človeštvo v nov pokolj. To je cilj dolarsko-atomske politike administracije predsednika ZDA Trumana, politika laburistične vlade Velike Britanije za razkol Evrope v bloke in politika ostalih imperijalističnih držav na zahodu, vključno z državo našega sedanjega prebivanja, Kanade.
Del osvojevalno-namerne politike svetovnih imperijalistov so tudi ostanki fašizma, vse od nekdanjih hitlerjevskih "firerjev", do ustaš-ko-mačekovskih in četniških ban-ditov. A, kako drugače se more tolmačiti zločinska kampanja klevet, denunciranja in laži od strani izdajalca in dezerterja Giunija Zorkina? Kako drugače se more tolmačiti fašistično sikanje strupenih kač, katere so poznane pod imenom "Hrvatski Glas" in "Glas Kanadskih Srba"? Vse to so sestavni deli enega splošnega načrta, da demokratičnim narodom odvzamejo s krvjo pridobljene državljanske, politične in društvene pravice in svoboščine v teku nedavno završene vojne.
Naš jugoslovanski narod, je dal v vojni proti krvoločnemu fašizmu večji doprinos v ljudski krvi in življenjih, kakor vsi zavezniki skupaj, razen bratske Sovjetske zveze. Ta junaški narod, je danes obre-kovan, napadan, omejevan v svojem gospodarskem razvoju, ekonomsko bojkotiran. To vse v želji svetovne reakcije da mu iztrga z miljon in sedemstotisoč življenj plačano svobodo in neodvisnost; da
mu ponovno naloži na pleča jarem tujih imperijalistov in njihovih domačih hlapcev; da ga v imperijalistični borbi za gospodarstvo v svetu znova spremene v blagajno za plačevanje imperijalističnih računov.
Kakor rodoljubi in resnični ljubitelji miru, zjedinjeni preko naših organizacij, slovenskih, hrvatskih in srbskih, smo uspešno razbijali sovražne laži, klevete in napade na našo domovino ter naše izseljence do sedaj in bomo tako zjedinjeni nadaljevali z našo častno in rodoljubno borbo proti tem ničlam, vojnih zločincev in ubežnikov — klavcev — kateri so se pritepli v to zemljo, da zavajajo in cepijo naše izseljeništvo ter varajo kanadsko javnost s svojo fašistično propagando.
Naj ta veličastni sestanek štiri tisoč ujedinjenih Jugoslovanov južnega Ontario na proslavi obletnice zgodovinskih Julijskih Ustankov bo ob enem tudi poziv za mobilizacijo vsega, kar je v našem narodu poštenega in rodoljubnega mišljenja, v borbo proti ostankom zločinskega fašizma, ki so se pritepli v to deželo. —
Potrudite se, da na vsakem mestu, na sejah vaše organizacije Zveze, S.N.P.J. SANS-a, Zajedni-ce, sindikatov, na vseh zborovanjih in javnih mestih odjekne gro-moviti glas:
Ven iz Kanade z vojnimi zločinci!
Pred sodišče z včerajšnjimi klavci svojega naroda in današnjimi sovražniki kanadskega naroda!
Naj živi bratstvo in enotnost kanadskih Jugoslovanov v borbi za trajni in pravični mir, za svobodo vseh narodov in za napredek človeštva.
MATI IN OTROK V NOVI JUGOSLAVIJI
LR Slovenija in petletni načrt Jugoslavije
Ljubljana, (Tanjug) — Predsednik vladi» LR Slovenije Miha Marinko, je imel na seji Ljudske Skupščine Slovenije govor v kate- j rem je iznesel glavne karakteristike pet letnega načrta LR Slovenije.
Skupne investicije na ozemlju Slovenije, vključno zvezne investicije bodo preko 33 miljard din. Od , tega odpade na republikanski plan I 12.684 miljona dinarjev. Te svo- j te so namenjene samo nove investicije, dočim so za obnovo onega kar je bilo porušeno v vojni, za zadružništvo in druge panoge predvideni krediti izven plana.
Na koncu svojega govora je Miha Marinko podčrtal, da je izvr-šenje nalog petletnega načrta obveza slovenskega naroda napram skupnosti jugoslovanskih narodov, jamstvo varnosti Jugoslavije in povečanje bogastva in kulturnega napredka slovenskega naroda.
neodvisnost. Z sprejemom načrtov, ki so za Jugoslavijo napravljeni na tujem, bi veliki petletni načrt Jugoslavije propadel. Tega se zaveda reakcija in ostanki fašizma po celem svetu. Vsled tega se vrše brezupni novi napadi na Jugoslavijo in njeno vodstvo. Tega se zaveda tudi vodstvo Nove FLR Jugoslavije, ki je z svojo dalekovidnostjo ponovno rešilo čast in neodvisnost mlade jugoslovanske demokracije in zavrglo "Marshall-ov načrt.
Napisala MARICA ŠIRCA
Triindvajsetletna Stojana je menda najmlajša upravnica "Doma igre in dela" v Sloveniji, ki se vneto in neumorno bori za ureditev idealnega otroškega zavetišča. Na cesti jo utegnem ujeti komaj za par minut. Nikdar nima časa. Vedno na delu kakor mravlja. Skoro jo gledam, kako se ji šibijo nežna pleča od obilico tolikih opravil. Vselej, ko jo srečam, hiti z naštevanjem: "Urejamo kopalnice, prekopavamo vrt". Drugič zopet: "Dvorišče je bilo doslej pod kritiko, pripraviti hočem otrokom gu-galnice in bazen prav kakor v našem parku Tivoliju". Nasmehne se in je vsa srečna ob mislih na srečo otrok, ki jim pripravlja radostne dneve. Svojih nalog si je svesta, vztrajno se gradi v onem kadru zdravih žena in deklet, ki jim je v bodočnosti poverjena važna naloga vzgoje otrok v najnež-nejših letih. Nešteti otroci, izročeni takim rokam, bodo izšli iz njih polni vrlin, vredni tvorci bodočnosti in člani nove delovne skupnosti. Stojana ni edina borka za srečno bodočnost naših najmlajših, za njo stopajo mnoge enake, za njo stopa vse ljudstvo, naše organizacije in najvišja oblast, ki se z dejstvi polno zaveda pomena skrbstva mater in otrok.
V "Tednu matere in otroka" od prvega do osmega junija sem obiskala upravnico Stojano v samem novo urejenem domu. Razmišljala sem, pri kakšnem opravilu bom našla to čebelico. Na dvorišču naletim na lep prizor, ko so otroci z velikim zanimanjem motrili delo zidarjev, kateri so jim že pripravljali težko pričakovan bazenček in vodnjak. Malčki so jim hoteli seveda pomagati, a prgišča peska, ki so ga metali med malto, so malo zalegla. Vsekakor izkazana je bila dobra volja in želja imeti čimpreje svoje lastno kopališče. Stopila sem po vzorno urejenem in čistem hodniku preko stopnišča, potrkala in vstopila v pisarno uprave. Stojana je sedela sama; kakor vselej se je tudi tedaj veselo nesmehnila, in mi stopila naproti, kot bi me pričakovala. "Videla sem te skozi okno. Ogledala si si že moje otroke, kaj ne? Ali niso srčkani! In zdravi. Vsakega posebej imam tako rada. Njih mamice so naše najboljše delavke. Je pa tudi nekaj sirot med njimi brez staršev. Tem bi želela, da bi tega nikdar ne občutili". Skoro zapovedovalno je izzvenel ta poslednji stavek z njenih mehkih ustnic, da sem jo pričela še pozorneje opazovati, čudila sem se ko sem jo gledala v tem njenem okolju presunila me je njena mla-
dost, ki je izražala tolikšno ženskost, milino in razum, da je mogel sleherni ugotoviti, kako lahko to, eno samo bitje, nadomešča dobro mater vsem in vsakemu otroku posebej.
"Pišem", mi je dejala, pokazala liste na pisalni mizi, mi ponudila stol in tudi sama sedla. Z dvorišča je odmeval razposajen vrišč malih varovancev. Stojana je nadaljevala" Vidiš, o tem smehu, ki mi dan za dnem prihaja z dvorišča, bi rada pisala. Ta smeh bi poslala v tovarne, da bi preglušili brnenje strojev in bi delavci prisluhnili z željo: pojte stroji, pojte, da bo vedno več smejoče mladosti med našo mladino. Pomisli, kako zaman so včasih bedne matere iskale pomoči, bile prepuščene same sebi in svoji revščini,v kateri je propadal naš najmlajši rod. Sedaj lahko vsakdo vidi razliko od včeraj na danes, jaz pa sedaj sestavljam še majhno statistiko, ki bi nepoučenim nazorno prikazala dosedanje uspehe naših ustanov".
«
Ugotovila sem, da je dekle mesto suhe statistike ustvarila cel članek, ki se je pričel z besedami:
"Dobro vemo, kako je bilo z ženo, materjo, otrokom in siroto v stari Jugoslaviji. Kaj bi o tem govorili. Med štiriletno narodno osvobodilno borbo pa se je začrta la tudi v življenju naše jugoslovanske, slovenske žene in materjo ostra ločnica. Ta sprememba je tako globoka, pomembna, da se je bomo šele čez leta zavedali. Z ženo in materjo pa se tudi otrok in sirota radujeta novih pridobitev, ki so prišle kot neogibna posledica zmage ljudskih množic v narodno osvobodilni borbi.
Med pravicami, ki jih je dosegla žena, mati v novi Jugoslaviji, je nedvomno največja ona, ki ji proži vse možnosti zaščite lastnega otroka. Mar so bila v stari Jugoslaviji kakšna prepričljiva, realna zagotovila zaščite materinstva ? Pravice, ki jih uživata mati in otrok v novi Jugoslaviji, pa so točno zagotovljene, ne samo zapisane v ustavnih določilih, marveč država med drugim zlasti ustanavlja porodnišnice, dečje domove in dečja zavetišča.
V preteklosti je bila žena, mati, predvsem delavka, popolnoma nezaščitena. Globoka skrb ji je zora-la lice in obraz zaradi nepreskrbljenih otrok, težkega, do neznost-nosti stopnjevanega življenja. Danes ima vsaka noseča žena možnost, da se vsaj enkrat v času svoje nosečnosti oglasi pri zdravniku in prinese svojega otroka vsak mesec na pregled. Za zaščito mater skrbijo danes Ministrstvo za ljud-
sko zdravstvo, Ministrstvo za pro-sveto, Ministrstvo za delo in Ministrstvo za socialno skrbstvo. Poleg tega uživa mati izdatno podporo tudi s strani množičnih organizacij, predvsem sindikatov in AFŽ (Antifašistične ženske zveze).
Naloge, ki se nanašajo na nadzor nad nosečimi ženami, nad dojenčkom izven ustanov, nad zdravljenjem mater in otrok v ambulantah, nad zdravstveno prosveto matere, nad zavetišči in kolonijami, opravljajo zdravstveni domovi, zdravstvene postaje, zdravniki, babice in zaščitne sestre. Danes imamo v Sloveniji 4 ženske posvetovalnice, 49 mešanih posvetovalnic. Na terenu deluje okrog 60 zaščitnih sester. V porodnišnicah so urejene posebne sobe za matere, ki čakajo na porod. V Ljubljanski porodnišnici je rodilo lani okoli 3,000 mater, t.j. 1,000 do 2,000 več nego v predvojnih letih. Ministrstvo za ljudsko zdravstvo je poskrbelo za 4 obširne dečje domove. Maribor ima oddelek s 75 posteljami. V stari Jugoslaviji je bil samo 1 otroški oddelek v vsej Sloveniji s 85 posteljami, danes imamo 3 z 210 posteljami. Za otroke, ki nimajo staršev ali so njih matere zaposlene, skrbi Ministrstvo za prosve-. to, ki ima v svoji upravi 3 otroške j domove, 18 dnevnih zavetišč. Mini-| strstvo za socialno politiko pa skrbi i za onemogle otroke v 3 okrevališčih. Ob sodelovanju Ministrstva za ljudsko zdravje in LMS je organiziralo Ministrstvo za socialno politiko počitniške kolonije, kjer je bilo preko poletja nad 12,000 otrok. V domovih tega ministrstva je 564 otrok, 4,000 pa koloniziranih. Socialno skrbstvo skrbi za okoli 20,000 otrok. 76 otroških vrtcev, ki jih imamo danes v Sloveniji, bo sčasoma preurejenih v dnevna zavetišča odnosno v domove igre in dela. Veliko si prizadeva tudi AFŽ za zaščito matere in otroka. S te strani so bili doseženi že lepi uspehi in mnoge izpodbude za nadaljno paž-njo materi in otroku.
Važen je pomen "Tedna matere in otroka" od 1. do 8. junija, ki je organiziran na področju vse države. V tem tednu si bomo postavili mnoga vprašanja. Mar smo izpolnili svojo dolžnost s potrebno pozornostjo, vprašanjem, ki se nanašajo za zaščito matere in otroka? Mar je v nas dovolj živa zavest socialne odgovornosti do nepreskrbljenih, ubogih sirot padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja? Mar mislimo dovolj pogosto, kako je invalidnim, duševno defektnim ter v socialno in zdravstvenem pogledu ogroženim otrokom ? Čutimo dovolj globoko
ČESTITKE K PETI OBLETNICI LISTA "EDINOSTI"
OB PETI OBLETNICI LISTA EDINOSTI
Dne 15. julija je poteklo pet let -od kar je bila izdana prva številka našega prvega Slovenskega lista Edinost v Kanadi.
Pred petimi leti se nismo nahajali v takem položaju kakor se nahajamo danes. Takrat smo imeli na dnevnem redu pogovore tikajoče se povečini o svetovni vojni. Vojni ki jo je z pomočjo nekaterih krvo-željnih zveri povzročil divji "faši-
propaganda ne koristi delavskim masam ako hoče da doseže mirno in pravično življenje.
Kadar govorimo o časopisju, moramo imeti v vidu da je to najbolje orožje ako se hoče zbegati neorganizirano ljudstvo. Imeti moramo tudi u vidu da se tega reakcija predobro zaveda. V tem niso zanjo nikoli preveliki stroški kadar pride čas za pobijanje vsega
zem". Tisti fašizem ki je nekatere kar ni 7 soglasjJu z "*>• °na ]e narodi» t. svniimi iHpinmi nnw„;i i pripravljena vedno potrositi ogromne svote denarja za pobijanje delavskih pravic. Kajti zaveda se da ves potrošen denar pride nazaj v njihove žepe. Tako se je delalo že leta in stoletja da je držala ljudske mase proč od delavskih organizacij in delala razdor med narodi.
Naša prva misel bi danes morala biti da združeno nastopamo pri vsaki najmanjši priliki kadar se gre za interese delavstva. Podpirati delavski tisk ki nam prinaša delavsko izobrazbo, vodi nas v pravo demokracijo, nas združuje narodno in mednarodno, končno pa tudi nas vodi v napredek s katerim lajšamo Tiaše vsakdanje življenje. Podpirati ga moramo tudi zato, da branimo vse naše interese katere smo dosegli do sedaj v živ-jenskem pogledu, obenem pa tudi zato, da se borimo za mir in pre-
narode z svojimi idejami potegnil v svoje kremplje, že nekaj let poprej predno se je začela druga svetovna vojna. Danes pet let nazaj je fašistična druhal imela večina Evropskih držav v svojih krempljih. To pa bodisi ker so njih režimi prostovoljno nasedli blaznim idejam fašizma, ali pa so bili prisiljeni po fašizmu s puško in vsakovrstnimi pripravami da so se udali pod peto okrutnega fašizma. Danes pet let je bil tisti fašizem na vrhuncu tako obsežno, da se jc marsikateremu človeku urinila skrb u glavo.
Takrat je nastala pri nekaterih ljudeh zmeda, pri drugih je pa začelo njim srce hitreje tolči in so se v svoji zasleplenosti že veselili na-tihoma pohoda in zmage fašizma. Večina je pa ostala mirna in z trdno voljo prepričana da fašizem ne bo nikoli gospodaril na tem svetu. Takrat so prinašali nekateri časopisi naravnost strahotne in neverjetne novice o celem vsetovnem položaju v katerem smo se takrat nahajali. Drugi so pa zopet tolažili zbegano ljudstvo in ga bodrili z svojo vstrajnostjo, da fašizem ne bo nikdar dosegel svojih blaznih idej.
Med zadnjimi je bil tudi naš
na novo ustanovljeni list Edinost, kateri je tudi prinašal nam takratne novice in obenem nas bodril da se tudi naš Slovenski narod v Kanadi z drugimi narodi vred udeleži borbe proti fašizmu do popolnega poraza. Ta naš prvi list je pokazal takoj v početku izhajanja, da stoji na stališču poštenih ljudskih in delavskih idej in je pri istih smernicah ostal do popolnega poraza nad divjim fašizmom. Prinašal je nam trezno mišljenje slovenskega naroda v Kanadi, ga družil obenem pa tudi prinašal novice in napredno delo iz posameznih naselbin. Pomagal je nam, da smo razumeli pravi pomen našega dela in pa tudi spoznali podrobno delo naših bratov in sester v domovini kateri so se borili za pošteno in pravično ljudsko življenje. List Edinost nas je tudi bodril za skupnost vsega jugoslovanskega in slovanskega naroda, ki je združeno vodil boj za popolno uničenje barbarskega fašizma.
Ako je človek pogledal pred petimi leti v reakcijonarno časopisje, mu je šinila misel v glavo. Kaj pa ako bo res ostalo pri tem da bo tudi časopisje industrijalcev po zmagi nad fašizmom ostalo na isti liniji kakor v vojni, da bo še nadalje vodilo boj proti vsem ostankom fašizma ln da bo podpiralo tiste narode kateri so se skupno postavili v bran proti fašistični sodrgi, ki je vzela na tisoče nedolžnih življen, sodrga ki ni poznala nobene meje med nedolžnimi in miroljubnimi narodi. Take misli so uhajale poštenemu človeku v glavo. Težko je bilo misliti na nekaj drugačnega, ker za navadnega človeka tudi ni pošteno.
Sedaj pa poglejmo in pomislimo po peti letih, ali še nastane vprašanje da li je to mogoče. Danes po petih letih se lahko spozna, da pri reakciji je vse mogoče. Danes ima pošteno in zavedno ljudstvo priliko spoznati, da tista reakcija in njeno časopisje ki je kričalo z nami vred, da je treba žrtvovati vse za zmago nad fašizmom, da naj se da narodom svobodo kakorššno si sami želijo i.t.d. Ravno tista reakcije danes zopet kriči da je potrebno da se vse žrtvuje za pobijanje idej ravno tistih narodov kateri
prečimo zopet nameravano vojno ki jo hočejo nekateri vojni demagogi in hujskači zopet započeti.
Iz teh gotovih vzrokov moramo tudi mi Slovenci v Kanadi podpirati naš delavski list Edinost, da bo tudi našemu listu mogoče da se udeleži boja ,z drugimi delavskimi listi proti vsem nakanom reakcije. Pokažimo da smo tudi mi del zavednega delavstva kateri se trudi da se čim preje uresničijo naše ideje, ideje katere želi vsak pošten delavec in ravno vsled tega moramo pomagati da se da našemu listu Edinost še trdnejšo podlago v bodočnosti, in ga postavimo še na višjo stopnjo s tem da si ga naroči vsaka Slovenska družina v Kanadi in Združenih državah.
Listu Edinost pa želim ob pet letnici še dolgo izhajanje v smernicah kakor jih zavzema in uver-jen sem, da le tako bomo lahko pobijali vse nakane ki so naperjene proti nam in našim krvnim bratom in sestram v naši rojstni domovini.
Čitateljem Edinosti pa izročam tople bratske pozdrave in želim da gremo združeno naprej po poti do popolnena bratskega sporazuma dokler ne • porazimo vse ostanke fašizma, ter zgradimo trajni in pravični mir.
J. Sherjak.
DRUGA KONVENCIJA KANADSKE JUGOSLOVANSKE MLADINE
Dne 11. in 12. julija se je tukaj v Toronti vršila druga konvencija kanadske jugoslovanske mladine. ' Kakor mlada demokratična organizacija kanadske jugoslovanske mladine si je vzela za nalogo, da sodeluje z Ljudsko delavsko mladino Kanade in drugimi organizacijami, katere se trudijo pomagati potrebam in interesom mladine Kanade. Zavzela je svoje stališče na strani demokratičnih sil te dežele — posebno na strani delavskega gibanja.
Kanadska jugoslovanska mladinska zveza odločno odklanja in obsoja proti — demokratične aktivnosti, ki so znaki fašizma in reakcije, katerih koruptne spletke bi vodile Kanado v tretjo svetovno vojno.
Obsoja zarotne aktivnosti Ma-čeka in njegovih privržencev v njihovem izdajalskem početju. Is-totako aktivnosti srbskih četnikov
in slovenskih belogardistov ter v-seh fašističnih vojnih kriminalcev, ki so pribežali v Kanado, a so se do včeraj borili proti zavezniku Kanade — Jugoslaviji.
Na tej konvenciji je kanadska jugoslovanska mladina sklenila pomagati junaškim narodom Jugoslavije, posebno pa Ljudski mladini Jugoslavije, kateri bo dajala v-so moralno in materijalno podporo v naporih pri graditvi Mladinske proge Šamac-Sarajevo in je ravno v procesu organiziranja druge delavske brigade, ki bo šla na Mladinsko progo 1. augusta.
Konvencije se je udeležilo 39 delegatov iz raznih mest Kanade, kot Windsorja, Hamiltona, Sudbury-ja, Port Arthurja itd. Celo iz par tisoč milj oddaljenega Vancouverja je poslala mladina svojega delegata na to velevažno mladinsko konvencijo.
Edinosti ob peti obletnici iz Port Arthur-ja
Port Arthur: — Začetek znamenitega poglavja v zgodovini Kanadskih Slovencev je bil pred petimi leti v mestu Toronto. Tamkaj je bil namreč postavljen temelj za slovenski tisk v Kanadi in bil izdelan načrt za prvi in edini slovenski list "Edinost".
Začetek je bil težak, ali bil vendar začetek in velik korak naprej v zgodovini kanadskih Slovencev, saj smo s tem delom dokazali da naš ponos o visoki pismenosti in izobrazbi ni samo prazna hvala, ampak je dejstvo, ki je pribito in bo zapisano s tem, da danes kljub vsem težavam, ki ga je morala prebroditi "Edinost" skozi ta čas obhajamo peto obletnico njenega obstoja.
Večkrat se je slišal tu in tam prigovor in se povdarjalo; kanadski Slovenci so nova emigracija, ki so z malo izjemo naseljeni v Kanadi po drugi svetovni vojni. Poleg tega so pa še razstreseni po prostrani kanadski državi, kot delavci po raznih tovarnah, rudnikih, farmah, gozdovih itd. Kakšen časopis naj si predstavljamo"? — so nekateri zmajevali z glavami. Kdo bo vodil ustanovo? Kdo bo urejeval časopis ? Nimamo visoko izšolanih ljudi. Nimamo izučenih
so v zadnji vojni največ žrtvovali ! časnikarjev, so dejali zopet drugi, do zmage nad fašizmom. Priliko j niti tiskarne, finančne podlage. Nič imamo tudi zpoznati da reakcija nimamo, kako pa naj začnemo?! ima samo dva namena. Prvi je j Pred petimi leti smo se posve-držati mirno delavstvo na najnižji j tovali v Toronto, kako bomo začeli, stopnji brez vsakega organizira- ( Vedeli smo, da bomo imeli težave nja, druga je pa z delavskimi žu- j in da nam ne bo z rožicami postlano lji napolniti njihove nikoli nena- ali kljub temu smo začeli. Imeli sitne žepe. Poleg tega ima reak- j smo trdno voljo in pa zavest, da
cija seveda še eno željo, katero željo pa zakriva, kajti ta želja je pa tako grda da se je še sama sramuje, in to je, kako zopet povzročiti tretjo svetovno vojno proti narodom ki so se po zadnji vojni osvobodili. V tem zopet hujska mirno ljudstvo proti vsem delavskim unijam in tistim narodom kateri delajo za blagor ljudstva v splošnem. Vse to se njim pa to pot ne posreči, kajti večina ljudskih množic je prišlo do pravega mišljenja v zadnji vojni in do prepričanja da se to ne izplača. Do prepričanja je tudi pri-
je potreben kanadskim Slovencem list, ki naj bi bil Glasnik vseh slovenskih izseljencev.
Torej to je bil začetek in list Edinost je pričel izhajati, kateri sedaj izhaja že pet let in vsako leto, ki ga dodajemo k jubilejem našega lista se tudi mi čutimo po-nosnejše. Težav smo imeli celo še več kot smo jih pričakovali. Težke izgube smo imeli ravno pri ustanoviteljih lista.
Mladi, mnogo obetajoči tovariš Ivan Košmrl bil je težko ranjen v Nemčiji v borbi proti nazi-faši-
šlo, da vsa reakcijonarna časopisna zmu in je kmalu nato podlegel ra
nam v bolnici v Angliji. Janez Smrke je pohitel v domovino pomagati našim junaškim partizanom osvobajati, po nazi-fašizmu okupirano domovino in je padel v Jugoslaviji. Oba sta bila ustanov-nika in sta imeli vročo željo pomagati in podpirati in delati za Edinost. Kako ponosna bi bila danes, ako bi bila med nami ko mi proslavljamo peto obletnico tudi njihovega dela. Zato je naša dolžnost, da se jih ob priliki pete obletnice spomnimo in zakličemo — Slava — hrabrim bojevnikom.
Prvi urednik Edinosti tov. Jurij Matešič se sedaj nahaja v Jugoslaviji od koder se kakor vidimo ;z izjav ne bo več vrnil nazaj v Kanado. Nedavno se je pa povrnilo lepo število najboljših prijateljev in podpornikov lista Edinosti z parnikom "Radnik" v domovino, da pomagajo obnavljati in graditi po fašizmu razdejano domovino. Pričakujemo od njih dopise in jih pozdravljamo,
V takem položaju danes obhajamo peto obletnico obstoja našega lista. Ostalo pa je še vedno zadosti Slovencev in Slovenk, da nadaljujemo pred petimi leti započeto delo. Delati pa moramo vsi še bolj vneto, kot smo delali pred petimi leti za obstoj našega lista.
Mi Slovenci iz Port Arthurja in okolice častitamo listu Edinost ob peti obletnici in obljubljamo, da bomo podpirali naš tisk, kot pravi Sovenci. Port Arthur je prvi prispeval za tiskovni sklad ob začetku kampanje za tiskovni sklad pred petimi leti in je bila naša naselbina ena med prvimi v vsaki kampanji skozi vsa ta leta do pete obletnice in imamo namen tako še nadalje ostati. "Ako Slovenci v Kanadi ne bi imeli lista Edinosti, bi bili ravno tako kot čoln brez vesla na Supirijskem jezeru." — rečejo naši gozdarji v Thunder Bay okolici. Z.K.S. iz Port Arthurja pošilja za častitke iz svoje blagajne $10.00 za tiskovni sklad in ob enem pozdravlja vse čitatelje v Kanadi, Združenih Državah, in vse Jugoslovane.
Martin Bajuk
ČESTITKA IZ TORONTO, ONT.
Uredništvo Edinosti!
K peti obletnici izhajanja listu Edinosti, člani in članice Z.K.S. v Torortto prisotni na redni seji dne 6 julija, pošiljamo iskrene čestitke, zahvalo za pomoč in podporo, ki jo je dal v svojem petletnem obstoju v borbi proti fašizmu.
Z svojo odločnostjo in neumornim delom za pravico si je list Edinost pridobil in uživa velik ugled med antifašističnem narodom.
Izražamo našo željo in želimo "Edinosti" mnogo uspeha pri nadaljnjem delu v naši skupni borbi za svobodo in enakopravnost, ter za kulturni napredek kanadskih Slovencev.
V znak priznanja prilagamo znesek $50.00 za tiskovni fond listu Edionst in jo pozdravljamo, kakor tudi vse njene čitatelje in prijatelje.
Člani in članice Z.K.S. v Toronto.
ČESTITKA IZ NANAIMO, B. C.
Cenjeno uredništvo Edinosti!
Člani Z. K. Slovencev iz Nanaimo, smo se spominjali 5 letnice izhajanja "Edinosti" na redni seji dne 22 junija. Ob tej priložnosti izrekamo listu naše iskrene čestitke in v ta namen pošiljamo dar $25.00 iz društvene blagajne, za tiskovni fond lista Edinost.
Kakor v preteklosti, 'tako v bodočnosti Želimo "Edinosti" mnogo uspeha v borbi za pravico za, svobodo in enakopravnost naroda v splošnem.
Zveza Kanadskih Slovencev v Nanaimo pozdravlja peto obletnico lista Edinost, kakor tudi njene čitatelje širom Kanade in Amerike.
Odsek Z. K. S. Nanaimo, B. C.
ČESTITKA IZ KIRKLAND LAKE ONT.
Tudi mi člani in članice odseka Z. K. S. iz Kirk-land Lake izrekamo iskreno Častitko k petletnici našega lista "Edinost."
Pozdravljamo! teh pet let neumornega dela, borbe proti raznim sovražnikom miroljubnega naroda. Želimo, da bi še mnoga leta stal na braniku za našo pravico, ter nam kot svetilnik svetil do končne zmage nad še preostalim fašizmom. Prilagamo svoto $5.00, dar našega odseka.
Za odsek Z. K. S. Kirkland Lake, Joe Piškur, tajnik.
ČESTITKA IZ WINDSORJA, ONT.
Uredništvo Edinosti!
Člani Zveze Kanadskih Slovencev v Windsor ju pozdravljamo peto obletnico našega lista "Edinosti".
Čestitamo mu na njegovem desedanjem delu v borbi proti-fašizmu, ter izražamo željo, da bi uspešno nadaljeval delo v duhu bratstva in enakopravnosti.
Z častitko prilagamo Vam $25.00, za tiskovni sklad lista Edinosti.
Odsek Z. K. S. Windsor, Ont.
ČASTITKE IZ SUDBURY
Odsek Zveze Kanadski Slovencev iz Sudbury pošilja iskrene častitke ob peti obletnici izhajanja listu Edinosti in želi, da bi nam bil še dolga leta svetovalec in nas vodil po poti bratstva in enotnosti še do večjih uspehov v borbi za trajni in pravični bir v svetu.
Frank Zaic, tajnik
Iskrene častitke k peti obletnici in mnogo uspeha v nadaljnem delu želi listu "Edinosti"
JOHN DIVJAK; prilagam $5.00
član Z. K. S. v Toronto
Najtoplejše častitam "Edinosti" ob priliki njene petletnice izhajanja, ter ji želim še mnogo uspeha v bodoče. . .
PETER GERSICH Krojač
St. Catharines, Ont.
Pozdravljam in čestitam peto obletnico obstoja listu "Edinosti", ter ji želim mnogo uspeha v njenem nadaljnem delu. . .
ŽIGA BELČIČ; prilagam $10.00 Bourlamaque, Que.
K OBLETNICI EDINOSTI
Toronto — Kakor vsako leto, tako tudi letos pri obletnici "Edinost" naj nekoliko opišemo našo naselbino, kaj se tukaj dela in kaj delajo tukaj naši rojaki.
Toronto je gotovo znana našemu narodu v Kanadi, ako ne z vidika pač po imenu. To mesto je zelo veliko in industrijalno. Po prebivalstvu Toronto šteje blizu miljon duš in ima površine okrog 38 kvadratnih milj. Tukaj je vsakovrstna industrija, tako da se smelo trdi da je največ produkcije izdelane v tem mestu za Kanado. Tukaj se tudi nahajajo ljudje vseh vrst narodnosti. Tukaj se nahaja tudi vodstvo vsakovrstnih organizacij od najbolj reakcijonare do najbolj progresivne. Obenem izhaja tudi časopisje vseh jezikov in vseh vrst. Kakor povsod tako tudi tukaj ima prednost v časopisju reakcija za katerega potroši velike svote denarja. Poleg tega izhaja tudi veliko naprednega časopisja v več jezikih, posebno se pa odlikuje časopis Daily Tribune ki izhaja dnevno in je kakor trn v peti za kapitalistični tisk. Tribune je obenem tudi strah reakcije ker to je edini večji list ki dnevno odgovarja na vse laži propagande reakcije pri katerem mu pridno pomaga ostalo napredno časopisje. Večkrat je bilo že omenjeno od strani nazadnjaštva, da bi se morali vsi taki časopisi odstraniti iz javnosti kateri napadajo propagando reakcije, ali do sedaj se ni posrečilo da se kaj takega dogodi, pač pa je obratno. Ljudstvo pridno čita napredno čtivo ki ga izdaja napredno delavstvo in se njih izdaje večajo dnevno.
Kakor že omenjeno da se nahaja v tem mestu vodstvo vseh vrst, je gotovo da se vrše tukaj tudi konvencije vseh vrst narodnosti in tako lahko opaziš takorekoč dnevno ljudi ki se kretajo po mestu z konvenčnimi znaki pripetih na površnikih. Nekatere konvencije so koristne za delavski napredek in zopet druge so škodljive delavstvu v splošnem. Vendar pa ako človek pomisli za nekoliko let nazaj, je lahko prepričan da delavstvo in napredek zmagujeta z vsakim dnem. Zmagujeta zato, ker je delavstvo prišlo do spoznaja da srednje poti ni več. Nevtralnost danes ne pomeni ničesar, kajti razumljivo je da z neutralnostjo ne koristimo nikomur, posebno pa gotovo ne delavskem napredku kateri se rapidno razširja po celem svetu.
Toraj v tem mestu Toronto živi tudi približno okrog 170 ljudi slovenske narodnosti, vštevši mladino. Kakor povsod smo takorekoč Slovenci tudi tukaj po številu naj-majnša narodnost. Dasiravno so bili Slovenci tukaj že pred prvo svetovno vojno, se zgodovina slovenskega naroda pričenja šele leta 1924. ko se je pričel naš narod prišel jevati iz starega kraja v večji meri v Kanado. Po par mesecih njihovega prihoda v Kanado ki so jih preživeli po farmah so se takoj naselili po večjih mestih kjer se proizvaja industrija. Tako se je začelo večati tudi slovensko naselje v Toronto. Kakor vedno tako so se tudi tukaj Slovenci začeli zanimati za posamezne slovenske
ustanove, katerih glavni sedeži so bili v Z.D.A. in od katerih do danes obstojajo samo še nekoliko društev Slovenske Narodne Podporne Jednote. Vzrok za zraan-šanje število teh društev je bil ker je bila velika bresposelnost in končno pa tudi ker se je ustanovila leta 1933 tudi tukaj v Kanadi čisto nova slovenska podporna organizacija pod imenom Vzajemna Podporna Zveza Bled. z glavnim sedežem v rudarski naselbini Kirkland Lake Ontario. Tako imamo v Toronti 2 podporni drušvi. To je, društvo "Brastka Sloga" št. 648. S.N.P.J. in drušvo "Edinost" št. 11 V.P.Z.B. Leta 1942 se je tukaj tudi ustanovila čisto nove demokratična in napredna organizacija pod imenom "Zveza Kanadskih Slovencev." Istočasno je tudi začel izhajati prvi slovenski delavski list v Kanadi pod imenom "Edinost", kateri se je v zadnjih par letih zelo razširil med našimi priseljenci tukaj in v Z.D.A. ZvezaK. S. in kakor tudi list Edinost, sta v zadnji vojni in kakor tudi še danes doprinesla Kanadskim Slovencem veliko koristnega dela in napredka na polju progresa, namen teh dveh ustanov je bil, da se gradi edinstvo med našim narodom tukaj in istočasno pa tudi bratsvo med drugimi narodi progresa.
Kakor drugi odseki, katerih je petnajst tako je tudi odsek Z.K.S. v Toronti krepko izvrševal vsa dela, ter finančno in moralno pomagal in še pomaga narodu Jugoslavije proti vsem spletkam ki so še naperjene proti naši rostni domovini.
V zadnjem letu je tudi Z.K.S. poslala delegata na Vse Slovanski Kongres v Jugoslavijo s katerim je še bolj utrdila bratsvo našega jugoslovanskega naroda s katerim smo tudi trdno povezani Slovenci v Kanadi.
Slovenci v Torontu, kakor tudi drugod, nimajo organizirane reakcije kakor je to slučaj pri bratih Hrvatih in Srbih. Imamo pa tudi tukaj rojake ki se drže neu-tralnosti, kar pomeni da niso za to ali ono. Vendar pa ta majnšina še do danes ni pregledala v kakšnem resnem položaju se nahajamo. Spregledala tudi še ni, da z svojo nevtralnostjo škodi več sebi kakor pa koristi in z svojo nevtralnostjo pomaga reakciji pri njenem delu pobijati delavski pro-gres. To pa delajo bodisi v nevednosti ali pa so tudi nagnjeni iz kakih drugih vzrokov poučeni v napačno smer od ljudi ki še danes podpirajo reakcijonarno propagando ki je naperjena proti osvobojenim državam.
Ker smo dosegli peto leto od kar je začel izhajati naš list Edinost, delavski list ki je nam vsem najbolj važen, posebno pa je važen ravno v sedanjem času za dosego delavskih pravic in pravičnega miru, naj tukaj na tem mestu častitam k, peti letnici obstoja listu Edinost in izrazim željo da še v bodoče zagovarja z istim smernicam delavski progres do končnega poraza ostankov fašizma, kajti uverjen sem, da le tako bodemo dosegli trajen in zaželjen mir. Pozdrav vsem čitateljem lista Edinost.
J. šeme.
častitka k peti obletnici iz St. Catharines
\ \
POZDRAV PETI OBLETNICI EDINOSTI
Glavni in Izvršni Odbor Zveze Kanadskih Slovencev iskreno pozdravlja peto obletnico Edinosti, katera je od svojega začetka in do danes neustrašeno vodila borbo proti vsem neprijateljem delavstva in miru. Prepričani in uverjeni smo, da bo tako odločno zastopala narodne in delavske interese tudi v bodoče dokler se ne uničijo poslednji ostanki fašizma, doseže bratstvo in enotnost vseh mi- drugod raztreseni Slovenci po šir roljubnih sil ter trajen in pravičen mir.	i ni Kanadi in ZDA. Vse to nam da-
Naj živi bratsko edinstvo Kanadskih Slovencev v ie vzpodbudo za nadaljno delo v bratski slogi z vsemi svobodoljubnimi Kanadskimi Hrva- 'boju za pravice malega žloveka> „
ti in Srbi! Naj živi močna zaščitnica narodnega edinstva — katere se bodo dosegle ®dino P° enotnosti. p	. ¥	i^J Potl> kl zagovarja in pojas- |
edinost.	Gl. in Izv. Odb, Z.K.S. 1 njuje naš list Edinost, namreč po Za odsek Z.K.S., J. Novak, tajnik
Mi Slovenci in Slovenke iz St. Catherines s ponosom častitamo našemu listu Edinosti ob priliki pete obletnice obstoja tega edinega in naprednega lista v Kanadi, ki nam prinaša toliko pravilnega poduka o razmerah v svetu zlasti pa o naši domovini, ki se je v zadnji proti-fašistični vojni osvobodila vseh tujih in domačih tlačite-ljev. Razumljivo je, da je vsled tega domovina naših očetov, ki je po tisoč letih svobodna in ki se sedaj hitro obnavlja in gradi napa-dana, obrekovana po reakciji celega sveta in v prvi vrsti po domačih izdajalcih, katere je razjarjeno svobodoljubno ljudstvo Jugoslavije pognalo iz svoje svobodne zemlje.
Po vseh teh umazanih in odurnih napadih reakcije v vsaki mogoči obliki je nam v veliko razvedrilo citati v našem priljubljenem listu Edinosti resnične vesti iz domovine iz katere smo prišli in so tudi popolnoma podprte z pismi, ki jih dobivamo od svojih dragih iz osvobojene domovine. Dalje nam je v razvedrilo citati vesti kaj naprimer delajo naši rojaki v Van-couverju, Sudbury, Timmins-u in
poti iskrenega prijateljstva, bratstva in enotnosti v lepšo bodočnost — pravičnega trajnega miru in napredka za vse narode, vključno v lepšo in krasnejšo bodočnost našega toliko mučenega slovenskega naroda, ki si je z velikimi žrtvami po tisočletnem suženjstvu izvojeval svojo neodvisnost in si sedaj gradi svojo lastno LR Slovenijo v okviru FLR Jugoslavije. Po tej poti, bo dosežena tudi svoboda naših še ne osvobojenih bratov v Julijski krajini in na Koroškem vkljub vsem spletkam svetovne reakcije, katerih usoda je naša usoda, njihov boj tudi naš boj.
Ob enem pošiljamo, kot dokaz našega iskrenega namena $17.00 kot častitko v tiskovni fond Edinosti od našega odseka Zveze Kanadskih Slovencev in obljubljamo, da bomo stali vedno ob strani našega lista tudi v bodoče in upamo da je tak sklep tudi ostalih odsekov Zveze Kanadskih Slovencev, kakor tudi ostalih Slovencev in Slovenk, ki niso še v naših vrstah v Kanadi in Združenih Državah Ameriških.
Rodoljubni pozdrav vsem čitateljem in čitateljicam našega lista Edinosti, uredništvu Edinosti pa želimo mnogo uspeha še naprej, da bomo skupno proslavili še mnogo obletnic v miru, bratstvu in
ST. CATHARINES, ONT.
Dne 20. julija ob 2. uri popoldne se bo vršil piknik, ki ga bo priredil odsek Zveze Kanadskih Slovencev iz St. Catharines pri bratu Tonetu Pečavarju. Vhod na prostor piknika je iz Greenland Rd., takoj od J. Pluta.
Kot glavni govornik je na ta piknik povabljen Jože Miketič, gl. predsednik Z.K.S. Vljudno vabimo vse Slovenske narodnosti in posebno Slovence, Hrvate in Srbe, da se tega piknika udeležite v obilnem številu. Pokažimo, da smo,, Jugoslovani v St. Catharines enotni, kot so enotni naši narodi v domovini. Na stran vse skrbi za ta dan in se razveselimo skupno v prosti naravi v veseli družbi.
Za dobro postrežbo bo preskrbel odbor piknika.
J. Novak, tajnik
IZ POTOVANJA V DOMOVINO
še eno pismo, ki pobija laži ustaških zločincev, radi smrti Jakopa Drobnica, ki ga piše Edvard Troha in se glasi:
Na Jadranu, 16 junija.
Tovariši pri "Edinosti!"
V	pogledu nagle smrti našega rojaka povratnika na ladji "Radnik" Jakob Drobnica. Umrl je nagle smrti. Zadela ga je kap. Nahajal se je celi dan na krovu ladje, ter se zabaval z ostalimi potniki. Tudi po večerji se je še sprehajal po ladji in nekaj pred 10 uro zvečer odšel na postelj. Ob 10 uri ga je njegov najbližni tovariš poklical naj se uredi za spat, kar se pa ni več odzval. Nato je ladja pristala v najbližji luki West Point, ter tako počakala do jutra 1. junija,, ter ga tam oddali. Tako njegovo truplo počiva v Kanadski zemlji. Pokojni je bil namenjen k svoji rodbini v Žirovnico pri Cerknici na Notranjskem.
(Umrl 31 maja, oddan kanadskim oblasteml. junija).
Slovenski povratniki zbrali v zadnji pozdrav umrlemu $18.50 za nagrobni venec. Brzojav poslali na "Edinost". Denar založili in izročili Zapovedniku ladje tov. Vrankoviču, da ga ob povratku v Montreal izroči na določeno mesto. Brzojav stane $2.00, ostanek $16.50, kar upam da ste sprejeli brzojav. (Brzojav sprejeli — Ured.) Za venec darovalo 18 oseb po dolar, eden po 50c.
Potovanje vam samo na kratko omenjam ker širši opis potovanja bodete gotovo prejeli od tovariša F. Sodeč. Vzelo bi veliko prostora ako bi pisal celo potovanje iz Montreala. Zdi se mi da nam je vreme in morje ugodilo našim željam. Severni vetrovi so nam dajali zadnje pozdrave po St. Laurence kanalu. Po par dneh nas je objela južna vročina, morje lepo in mirno skozi celo našo vožnjo, Užitka in zabave dovolj. Pri tem razni sestanki, predavanja, šola za mladino in odrasle. Celo koncert održan z zelo lepim programom. Udarniško delo do sedaj povratniki dali, kod že objavljeno blizu, 4 tisoč ur. Naša ladja "Radnik" zgleda danes kot nova. Posebni užitek uživamo od časa ko smo dospeli v Gilbraltar. Vse je na krovu. Na zvočnik nam razglasujejo kje se nahajamo, kako se imenujejo hribi katere opazujemo v daljavi. Tako je zvočnik n. pr. nam objavil Liparsko otočje ko smo se bližali Italijanski zemlji, znano otočje po groznih koncentracijskih taboriščih kamor je Musolini pošiljal mnogo naših Slovencev. Vozili smo se tudi skozi ožino med Sicilijo in južno Italijo. Lep, krasen razgled, človek se nau-žije morske krasote. Pomorščaki na ladji zelo vljudni in postrežljivi. Hrana zelo dobra. Ob večernih urah, je vse na krovu, potniki in tudi pomorščaki. Tu se poje pleše, vsakovrstne šaljive igre, z eno besedo rečeno kod pravi turisti.
V	daljavi se že prikazujejo obrisi Jadranske obali, torej že blizu Jugoslavije. Ko stopimo na tla v domovini Vam še pozneje poročamo.
Pozdrav E. Troha.
Mati in otrok v novi Jugoslaviji
(Nadaljevanje iz 2 strani)
na dnu svoje zavesti, da ne smemo z brezbrižnostjo mimo teh velikih vprašanj, ki so najtesneje povezana z rastjo, zdravjem in veličino naše domovine ?
"Teden matere in otroka" postavlja pred nas čisto konkretna, določena vprašanja. Ne bomo ostali samo pri zanimanju za ta vprašanja, za že dosežene uspehe, za pomembne pridobitve. Odgovorili bomo na vsa ta vprašanja s pripravljenostjo sodelovanja, s popularizacijo socialne zaščite nepreskrbljenih, s prispevanjem primernega deleža v načrtnem zbiranju denarnih sredstev, ki so potrebna za nadaljnje izgrajevanje lepšega življenja materi, otroku in siroti, ki so zanje postavljeni trdni, neomajni temelji tudi v določilih naše nove jugoslovanske ustave".
Vrnila sem Stojani prečitan spis in ji podala roko rekoč: "Ko bodo vse upravnice tako zavestno in ljubeče opravljale posel v naših dečjih domovih, bodo ti domovi koščki raja. Potrebno bi nam bilo še mnogo Stojan. "Jih že imamo, pa še mnogo boljših!" mi je odgovorila skromno. Morala sem ji verjeti, kajti Stojana je bila vselej resnicoljuben človek.
GOSTITELJA

Kirkland Lake, Ont.
PIKNIK
Svet kanadskih Južnih slovanov v Kirkland Lake se pripravlja na veliki piknik, ki se bo vršil v nedeljo dne 3. augusta popoldne na zelo ugodnem kraju imenovano "King Kirkland zemljišče".
Ker je humanitarno delo "Veča" dobro poznano se pričakuje od strani našega naroda iz Kirkland Lake in Larder Lake čim popolnejši poset, ker je čisti dobiček od te prireditve namenjen za vsestransko pomoč narodu v domovini.
Za prevoz posetnikov bo SKJS preskrbel listke, katerih cene bodo povratno 25c za osebo.
Kar se tiče zabave in postrežbe, bo poskrbel odbor piknika, da bo vsaki posetnik piknika zadovoljen.
OBJAVA
Lokalni Svet Kanadskih Južnih Slovanov v Kirkland Lake-u bo imel svojo redno sejo v nedeljo dne 27. julija v prostorih S.K.H. 40 Label Ave. ob 7. uri zvečer.
Ker so na dnevnem redu zelo važne stvari za razpravljati in ker je treba pripravljati za omenjeni piknik, ki se bo vršil 3. augusta se prosi članstvo, da polnoštevilno prisostvujejo naznanjeni seji.
Matija Otoničar, tajnik
Timmins, Ont.
Piknik odseka Krka se bo vršil v nedeljo 20. julija v Schumacher.
Prostor piknika se nahaja desno od High School.
Apeliramo na vse Jugoslovane, da se udeleže piknika v velikem številu. Torej vsi na piknik. Za dobro postrežbo bo preskrbel odbor odseka "Krka" št. 3.
Vabi odbor
Paketi ki so jih poklonili iz Kirkland Lake-a
Kirkland Lake, Ont. — zadnjem dopisu, ki je bil priopčen 4. junija, nanašajoč se o pomoči osirotelim otrokom v Jugoslaviji, ki so ostali brez starišev, bi morala biti priobčena tudi imena darovalcev, ker jih do danes ni bilo v Edinosti, sem v skrbeh, da jih pomotoma nisem poslala. Če je temu tako, jih tukaj pošljem in prosim da jih priobčite. Torej imena darovalcev so kakor sledi:
Francka Ambrožič, Pavla Bra-niselj, Pepca Klemenčič, Pepca Makše, Tončka Lavrič, Marija Novak, Štefka Zidar, Lojska Vesel, Marija Hočevar, Ana Skube, Franca Maček, Malči Kostelec, Ana Pavček, Ivanka Rauh, Kordiš Ivan, Tončka Otoničar, Milka Der-maša, Marija Kužnik, Beti Vesel, Tilka Vidrih, Minka Levstik, Ana Berkopec, Marija Piškur, Franc Stupica St. in Edvard Arko.
Marija Hočevar
TORONTO, ONT.
VABILO NA MESEČNO SEJO
VPZ Bled št. 11 "Edinost", To-ronto — bo imela svojo redno mesečno sejo v nedeljo dne 20. julija ob 2. uri popoldne v Bolgarsko-Makedonski dvorani na 386 Onta-rio St.
Na dnevnem redu imamo mnogo važnih stvari za razpravljati in je v interesu vseh članov in članic, da se seje udeležite vsi brez izjeme.
Torej na svidenje!
J. Panijan, predsednik
(Konec)
"Kaj bi ne!" je planila ona in se nenadoma razsrdila. "Tega tepca tu so vprašali. . . On pa je govoril. . . Koliko si že bil povedal?"
"Kaj bi jim naj bil povedal! Kakšen dohodek pa smo imeli ? Tisti Rusi. . ."
Hudo se mi je dremalo in nisem vedel, ali ona govorita toliko o Rusih ,ali pa se le meni motovilijo po glavi, in da bi laže ušel spat, sem moral nekaj svetovati. Toda zmotil sem se, zakaj že je ženska rekla:
"Zdaj pa, tovariš poslanec, bi še nekaj vprašala. . . Zadnjič, veste, so pregledovali krompir. Krompir leži na kupu. Pravijo: prijavi, koliko ga imaš. Pogledala sva kup z možem. Koliko ga bo ? Pošteno sva ga ocenila, a kaj moreš kup z očmi stehtati? Ne moreš! Pa pride neka komisija. Meri gor, meri dol: pet metrov ga je več. Zdaj so odpeljali krompir, pa še kazen! Kako more človek. . ."
Zganil sem se, ker sem že skoraj kinkal
"Zdaj pa še, tovariš poslanec, kaj bo s tistimi nesrečnimi kožami?" je začela spet ona. :'Klali smo ,ampak mi ne deremo svinj, ne znamo, pa bi samo razrezali kožo. Razrezana pa ni nič vredna. Pa kakšne šunke so potlej ? In vsi so pripovedovali, da država ima že dovolj kož. Zdaj pa slišimo: kazen. . . Pijte tovariš poslanec! Franc, pojdi no še po pijačo!"
"Ni treba več pijače!" sem tedaj zaprosil. "Ne morem, res ne..."
"Kaj bi ga ne še kozarec!" je rekel smehljaje možak. :'Tisti Vasilij, da vam povem do kraja. .."
"Stoj" se je uprla žena, "pusti tistega Vasilija, Kostjo, Mišo, Andreja in še sto drugih tvojih pajdašev! Ah, saj so bili zlati fantje. Matjuška, je rekel, kaj bi dejala in me je potrepljal. . . Pojdi no, kaj čakaš! — Tovariš poslanec, še nekaj bi rada. . . Lani, veste, tista agrarna komisija. Rekli so: preveč zemlje imate, pa še obrt. . . Ali
kaj bi imeli preveč zemlje ? Res je, da sva jo dajala v najem, a kako bi drugače? Podedovala sem jo, veste, jaz sem dve uri hoda od tod. . ."
Ne vem, kaj je bilo s tisto zemljo, bil sem že preveč utrujen, in sem se ukvarjal samo še s svojimi vekami, kako bi jih vzdržal odprte, in pazil, da bi z glavo ne butnil kam. Videl sem možaka, kako je prinesel vina in mi še nalival, čez rob, ker je bil kozarec poln.
Oh, kako ste trudni;" je rekla ženska toplo. "Pa samo zato, verujte mi, ker naši ljudje samo prosijo in samo nekaj hočejo, pa še take malenkosti. . . Ne rečem, če ima človek kaj velikega!" Najbrž je obupala nad menoj, zakaj zdaj je možak le prišel do besede s svojim Vasilijem, Mišo, Kostjo, Andrejem in z vsem bataljonom Rusov, izakaj slišal sem ga:
"Ali smo ga! In ko smo se odpočili, smo nadaljevali. Vprašal sem jih, ali se ne bojite nič vojne ? Kakšne vojne? so me gledali. — I, no, vojne. \. . Tedaj so se začeli krohotati: Ali se je ti bojiš? Priznal sem, da se bojim, nakar so se še bolj smejali, pa smo potem spet pili!"
Zato pa zdaj moraš plačati tisti davek", sem slišal govoriti žensko.
Ko sem se dvignil, sem nekolika odprl oči, pa sem kar tako nenadoma vprašal: "Od česa pa prav za prav je tisti davek? Kaj ste sami priglasili toliko dohodkov?"
"I, kaj bi prijavil',, je odvrnil mož, "tisti nesrečni pengi ali kaj... Imel sem zamenjati penge. Od kod da sem jih dobil? I no, sem rekel: Rusi so bili tu, imeli so denar, pa smo jedli in pili. Sem rekel: človek po tako dolgi poti mora biti lačen in žejen, denarja pa Rusi tudi imajo. . . Pa so mi tako nabili davke!"
Toda ko sem zjutraj odhajal, sem spotoma premišljal: kaj so naposled imeli Vasilij, Kostja in Miša opraviti z njegovimi davki? Tega še zdaj ne vem, zares ne.
NA OBISKU PRI PRIJATELJIH!
V nedeljo dne 20 julija se od-država skupni piknik katerega prirejata odseka Zveze K. Slovencev, Toronto — Oshawa, na prostorih znanega rojaka V. Ručigaj. Vožnja na piknik bo z busom kateri bo čakal točno ob 9, uri dopoldne na Keele in Dundas St. West, in 9.20. uri, pa na 386 Ontario St.
Ne zamudite lepe prilike kajti mesto piknika je zelo ugodno za dan razvedrila na svežem zraku.
Za vso dobro postrežbo skrbita odbora Toronto-Oshawa.
Sudbury: — Da sem šel na obisk k mojim prijateljem je največ pripomogel pogovor z F. šilcem, kateri mi je omenil, da bo šel obiskati svojega očeta in sorodnike predno se bo z družino podal v svojo rojstno domovino z drugo grupo na parniku "Radnik.
On ima namreč svoj auto, z katerem je lahko vzel svojo družino in kateri sem se še jaz pridružil, da sva potovala po deželir ker sva ravno imela 14 dni počitnic, katere je po dolgoletni vztrajni borbi priborila naša rudarska unija CIO.
Prvi najin cilj je bil Kalendar, to je kraj kjer so se rodili znani petorčki. Nismo šli pa gledati pet-orčkov, ampak tam živi mati od žene Fr. šilca. Ko se je naša "kara" ustavila pred njeno hišo je pridirjala ven, kot kakšna mlada dekle, čeprav je stara 72 let in je rodila 14 otrok. Od teh 14 jih živi samo devet, eden sin se je pred štirimi leti ponesrečil, ga je namreč ubila elektrika. Moža je pa zgubila pred 15. leti. "Toliko otrok sem imela — je dejala — zdaj sem pa sama ostala. Tale hčerka, je bila moj najmlajši otrok in sem jo najrajši imela in zdaj bo šla pa še ona za možem v Jugoslavijo."
Kot sem že rekel, da je Kalendar vas kjer so se rodili petorčki neki francoski rodovini po imenu Dione. Ta družina je bila prej jako siromašna. Imela je leseno kolibo v kateri je bilo 7 otrok, potem jih pride pa kar naenkrat še pet? Seveda se je družina tega ustrašila, kam bodo šli ? Kaj bodo počeli? Ko pa je zdravnik prijavil pe-torčke se je kanadska vlada zavzela za te otroke in jih vzgaja za nedoločen čas. Mož in žena sta se nekoliko oddahnila.
Poglejmo danes. Ne daleč od stare kolibe je zrasla nova hiša ali bolje vila, nova garaža, v nji dva automobila in vsaka od pet hčerk ima po pol miljona dolarjev. "Priden človek najde za vsakim grmom kos kruha pod vsakim kamnom pa krajcer." Ta dva sta našla pet krajcarjev.
Od tukaj smo se podali proti severu. Po malem je deževalo in zopet posijalo sonce, kot pravi tisti pregovor; "za eno grmado dež, za drugo pa sonce." Sinova od F. šilca sta vedno spraševala, če bomo videli kako žival ker se vozimo večinoma po hosti. Rekel sem jima, ako bosta pridna, da bomo videli slona, ker ni preveč vroče. Samo tri povožene zajce smo videli, eden je bil pa varen v "kari".
Cesta je bila jako lepa. Prišli smo do zlatega mesta "Gold city". To mesto je bolj na hribčku, iz katerega je dokaj lep razgled. Dolgo časa je že tega, ko so v tem me3tu našli prvo zlato, zato se tudi imenuje, Zlato mesto. Drugo mesto malo nižje se imenuje "Ježova vas" South Porcupine. V tej okolici je bilo svoj čas jako zaraščeno
in so se ježi množili v tolikem številu, da so dali kraju ime "Ježeva vas". Dalje naprej je vas Schumacher, ki se imenuje po nekem iskalcu zlata, ki se je pisal Schumacher, ali po naše šuštar. Nekoliko naprej je trg Timmins. Tudi to mesto se imenuje po iskalcu zlata z tem imenom. Bila sta namreč dva prijatelja in sta zašla tukaj, kjer sta našla zlato žilo. Po enemu se imenuje naselbina Timmins, a po drugem se imenuje rudnik Hollinger, ki pa je danes last kompanije pri kateri je sin od tistega Timminsa, predsednik.
Ko smo prišli v Schumacher smo se ustavili v "Schumacher Hotelu", katerega lastnik je Slovenec Mr. in Mrs. Zupančič, z katerimi se nismo videli že mnogo let in smo si prisrčno stisnili roke.
Ko smo prišli v Timmins smo se ustavili pri mojemu faranu Jožetu in Veri šuštar, ki se mu pravi po domače "Pečnikov". Oh, kako sva bila eden drugega vesela, v resnici kot rodna brata. Ostal sem kar dva dni pri njih. Obiskal sem tudi druge poznane družine, kot naprimer družino Bencina, družino Starič (po domače Vrabič), družino Šporar, družino Zamejc, družino I. Zupančič, družino Gornik, družino Jarc, družino Šile, družino Hrib i. dr.
Obiskali smo s svojimi prijatelji tudi hotel "Bela zvezda" (White Star), kjer sem videl poznanega mi natakarja Turka. On ima še vedno tisto lepo navado, po vojaško hodi in z roko vihti. Res se človeku lepo vidi, ko se po tolikih letih sestane z prijatelji.
Drugi dan sva šla s Šilcem k družini Gornik. Jožeta ni bilo doma in sva ga počakala, da je prišel domov in nato smo se podali vsi trije v Hotel pri Javoru (Maple Leaf Hotel). Tam smo našli zopet prijatelje in natakarja Loj-za Hriba, ki ga ljudje bolj poznajo pod imenom "Sabla". On je imel šest šol gimnazije in ga je bila mati namenila, da bo duhovnik. On je pa rajši dekleta gledal in je sedaj natakar s čemer je tudi kar popolnoma zadovoljen. Je oženjen in pravi da mu sin tudi dobro napreduje. Drugi je bil Drobnič,, ki je tudi stari znanec. On je Ribni-čan in jako zabaven fant. tako, da kjer je on je vedno zadosti smeha. Tam smo se sestali tudi z F. šku-lom, M. Bajtom in F. Barago, ki so bili gostje v tem hotelu, kjer sta Drobnič in "Sabla" zaposlena, kot natakarja. Lojze Drobnič je naju predstavil gospodarju in gospodinji, ki stam nam prav dobr i postregla za kar se jima prav lepo zahvaljujem.
Naslednji dan smo zapustili Timmins in predno smo odšli sem se pogovarjal z Vero šuštarjevo in je najin pogovor nanesel tudi na Slovenijo. Vera je namreč iz-
gubila v zadnji vojni svojega očeta. "Rekla mi je, da so ga domači in tuji izdajalci pregnali z njegovega lastnega doma, ker je bil zaveden Slovenec, zato sem tudi jaz zavedna Slovenka in pojdem nekoč v našo lepo Slovenijo, ako ne bomo šli skupaj, kadar se povrneš ti, bomo prišli pa za teboj. Prav lepo se zahvaljujem za vso postrežbo, katero ste mi naklonili. Hvala!
Peljali smo se proti Kirkland Lake-u. Pridemo do Svastike. Med zadnjo vojno so se domačini zahtevali, da se mora ta naselbina imenovati drugače, ker jih "Sva-stika" spominja na fašistično ime. Tako je tudi bilo. Dali so ji ime "Winston", ker se pa ondotnim prebivalcem menda ne zdi prav velike razlike med enim ali drugim imenom, še vedno kličejo to naselbino "Svastika". Ime Winston je bilo dano namreč po Winston Churchill-u.
Prišli smo v Kirkland Lake. Dež je lil, kot bi iz škafa zlival. Šli smo v trgovino Mr. Zidarja, kjer sem srečal eno Slovenko, ki mi naj pa oprosti, ker si nisem njenega imena zapomnil. Na drugih vratih se je pokazala poznana ( Mrs. Zidar in njena dva sinova ter soprog in smo se tako veselo sestali. Vprašali so me če potujem sam, nakar sem jim povedal, da je tudi šileova družina tukaj. Rekli so, da naj pridejo noter. Nas je bilo takoj skupaj precejšnje število in so nam tudi takoj postregli z jedjo in pijačo. Imeli smo si tudi mnogo za povedati. Prišel je rojak J. Arko in sva ga z Šilcem prosila, da nam naj pokaže, kje živijo slovenske družine, ker jaz še nisem bil v tej naselbini. Najprej smo šli k Otoničarjevi družini. Gospodinja je bila doma, a gospodar M. Otoničar je bil pa na delu. Od tam smo šli k družini Branisel, tam je bila tudi sama gospodinja doma. Mislili smo, da imamo smolo, ker v takem dežju pa dobimo samo ženske doma. Branisleva gospodinja je nam rekla, da naj ostanemo pri njih za nekoliko časa, da malo prevedri, a se oglasi Hoče-varjeva gospodinja, da naj gremo k njim, ker njen soprog, da je pa doma in bolan, da ne more delati. Res smo šli nekoliko h Hočevarje-vim, da smo se z Tonetom pomenili. Od tam smo šli obiskat mojega farana V. Šporarja, s katerim se niva videla že svojih 16 let. Potem smo šli v bolnico obiskat rojaka Franceljna, kateremu so rekli, da gre veliko na bolje in vem da je že sedaj zdrav. Ča bi pa slučajno še ne bil mu želim skorajšnje okrevanje in ljubo zdravje. Rad bi bil šel obiskat še tudi rojaka Kuž-nika, pa je bil tudi na delu in je bilo tudi zelo malo časa, ker smo bili samo nekako 3 ure v Kirkland Lake-u. Vsem družinam se tem potom prav lepo zahvaljujem za postrežbo, posebno pa Mr. in Mrs.
¿IIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIMIIIIIIIII^
J PESEM GORA |
.........................................................................111111111111111111111?;
MIŠKO KRANJEC
Potem se je spustil po gozdu proti svojemu skrivališču. Tam je preležal ves dan in vso noč z rokami pod glavo in ves čas se mu je prikazoval bledi obraz Tince, gorske kraljice, ki pa se je tudi ves čas spreminjal in postajal čedalje bolj podoben nekemu drugemu obrazu, obrazu nekdanje kraljice teh gora, obrazu Lenke s Slapov. In takrat naposled ni več vedel, koga je bil zagrebel: Tinco ali Lenko? Ali nemara obe? Da, morebiti res obe, zakaj zdelo se mu je, da je njegovo srce postalo še bolj prazno, še bolj mrtvo, zdelo se mu je,da je njegova dolga bolečina umrla. Zdelo se mu je, da je bil s Tinco pokopal tudi svojo bolečino za vekomaj. . .
Ko je zvečer prilezel izpod zemlje, je zagledal okrog sebe eno samo belo pregrinjalo: zapadel je sneg.
Sneg je zakril gore, zakril je vse poti, ležal je po dolinah, ena sama bela odeja, globoka za dobro pred, nedotaknjena, brez sleherne sledi, tako gladka, da bi sc poznalo, če bi se je s prstom še tako rahlo dotaknil. Nad tem pregrinjalom so se bočile veje starih smrek, ki so se pokrile z belimi kapucami snega.
Bilo je veličastno kakor ogromno svetišče iz belega ble-stečega marmorja. Bilo je tako mirno, tako strašno tiho. Samo kadar se je kje iz veje vsul sneg, se je za trenutek zganilo, a se potem vse spet pomirilo. Nikjer nobenega vzlika, nobenega vzdiha, samo globoko v dolini je še vedno šumela voda. Vse je bilo tako čudovito lepo za Maksa, ki je večno živel med gorami, da si ne bi mogel želeti kaj lepšega. Ko bi le ne bilo tako strašno na svetu, ko se ne bi bilo vse to dogajalo, kar je naposled ubilo tudi drobno Tinco iz Slapov.
Samo eno ni bilo prijetno: s snegom so se zaprle vse poti. . .
Gore so se spokojile,Nekje daleč je kdaj pa kdaj še pokalo, prihajalo je samo še kot rahel odmev, kakor tudi v zimi ni umrlo in kar ne bo umrlo nikdar. Tam daleč so še bili partizani. Toda okrog Mrtve Gore je bilo vse mirno. Tu okoli so bili požgani domovi. Tudi Poznikov je bil pogorel. če niso smeli živeti pošteni domovi, tedaj se tudi Poznikov ni smel radovati, Ne, na gorah ne morejo in ne smejo biti izjeme, če so odšli drugi ljudje z gor, če so šli Jamnikovi, Slaparjevi, Hojnikovi, tedaj tudi Poznikovi niso smeli kraljevati v teh gorah.
Tudi Poznikovi so morali zapustiti gore.
Govorili so po tistem požigu, da so bili našli sledi, ki pa so se nekje na klancih izgubile. V dolinah so vedeli, da nekdo še vendar živi v tistih gorah, da še kraljuje tam nekdo, ki ga niso mogli pregnati. Nekdo kraljuje tam in se srdi, ker samo iz brezmejnega srda je lahko napraviti zase kres iz Poznikovega doma.
Tembolj so to vedeli, ko je skoraj dva tedna kasneje bil ubit nemški policist, ki se je drznil predolgo v noč va-sovati pri neki hiši; globoko v dolini, v prepričanju, da je tam varno, da je tam kraljestvo, kjer vladajo samo še oni, Švabi. In tembolj so to vedeli potem, ko so v enakih presledkih po nekaj dni padli v dolini še trije švabski vojaki.
(Dalje prihodnjič)
Zidar.	Elffi
Napotili smo se proti Toronti. Kolikor bližje smo prihajali, toliko topleje je postajalo. Drevesa, hruške, jabolka so bila v najlepšem cvetju, da nas je to sadno cvetje, kar nekoliko omamilo, ker ga nismo navajeni. Pri nas v Sudbury-u se namreč vidijo same sive skale, a bogastvo tega kraja je vse pod zemljo. Pa ga pustimo sedaj tam, ker se bomo z njim zopet ukvarjali, ko se vrnem iz počitnic.
V Toronto smo prišli ob 6. uri zvečer in je nam vzelo eno uro in pol, da smo prišli na mesto, kamor smo bili namenjeni, kar v tako velikem mestu kot je Toronto ni nič čudnega še posebno, ko nismo vajeni velikemu mestu in tam se mora tudi hitreje voziti. Šile je zapeljal svoje k svojim., potem je pa še mene. Prišel sem k Smrketovim, ki so ravno večerjali "golaš, kislo zelje in koruzne žgance (polento). Prašal sem jih takoj za večerjo, katero sem tudi dobil, tako tudi Šile. Šilcev svak je pa Anglež on pa ni posebni prijatelj kislega zelja, kakor je rekel, je nas samo gledal posebno pa polento, ki je tako rumena. France Šile mu je dopovedal, da smo tudi doma tako hrano jedli in smo bili vedno zdravi na duši in na telesu.
Moji farani so raztreseni po celi Kanadi in Ameriki. Tudi v Toronti sem dobil dva moja farana. J. Šporar ima lepo družino. Z njim se nisva videla že 20 let, to je od kar sva šla iz starega kraja. Tudi z J. Žnidaršičem se že nisva videla 17 let, kakor je ime drugemu mojemu faranu. «Od samega veselja človeku, kar nekaj odleže pri srcu, ko se pozdravi s svojimi tovariši.
Tukaj sem imel priliko obiskati tudi nekaj drugih družin, kot družino M. Anzin, družino J. Petrič, družino A. Slak, družinskga očeta Kenik, družino T. Muc, družino A. Košmrl in druge. Seveda sem bil tudi na uredništvu Edinosti, da sem videl kako tam urejujejo. Tam je bil J. Smrke, kateri je prevzel dolžnosti, ki jih je imel bivši urednik G. Matešič, in pravijo, da se ne bo mogel več povrniti, ker ne more dobiti vize.
Govorila sva tudi z Gl. tajnikom L. T|oha, ki mi je razkazal nekaj literature, ki so jo dobili iz starega kraja, kot naprimer tovariša in nekaj knjig. Knjiga "Mu-čeniška pot k svobodi", me je res še najbolj zanimala, ker je v resnici naš narod moral prestati mnogo gorja predno si je izvojeval svobodo.
Bil sem tudi v živalskem vrtu, ali ga ne morem jako pohvaliti, ker ni urejeno kakor mora biti Mogoče mi bo kdo oporekal ali jaz sem videl živalske vrte v Evropi, kako so bili lepo urejeni, da ima človek res nekaj za pogledati. Seveda v tem vrtu je precej manj živali kakor bi moralo biti, kar je kriva vojna, ker niso mogli nadomestiti živali katere so poginile med vojno. Ali moram pa priznati, da se mi je dopadel ta rujavi "kosmatinec" (medved), ker v resnici nisem videl v svojem življenju tako velikega in nemarnega, kot je bil ta. Ko so mu metali kruh, če ga je ravno dosegel ga je vzel, če ga ni dosegel ga je pustil, ali us-tati ni hotel, da bi ga šel iskat.
Mnogo bi bilo še za povedati iz mojega potovanja, ali se je že nekam preveč zavleklo in se bojim, da bo urednik rabil škarje, bom pa rajši sam prenehal. Vse te stvari kot sem jih navedel sem videl, ko sem imel počitnice. Počitnice je iz-vojevala unijska borba in jaz sem prepričan, da se delavska borba izplača.
Predno zaključim moram še ča-stitati, kar je najbolj važno, našemu listu Edinosti ob njegovi peti obletnici. Želim, da bi nas še dolga leta vodil po poti edinstva in bratstva, do še večjih uspehov, kot smo jih dosegli v preteklosti. Pet let nam je že list Edinost vodnik, pri-jatel in najboljši svetovalec v borbi za trdo skorjo kruha. Opozarja nas na naše sovražnike,izkoriščevalce, podžigalce nove vojne in stoji čvrsto na strani delovnega človeka. Zato tovariši in bratje Slovenci, dajmo vso podporo našemu listu Edinosti, da bo še nadalje vršil to delo za mir bratstvo in pravičnost na svetu.
Frank Zaic