LETO III.
9
november 1977
glasilo szdl občine logatec
Novi tokovi v vzgoji in izobraževanju
Zadnjih nekaj let smo priče spremembam v osnovnem in srednjem šolstvu. Te spremembe zajemajo predvsem področje samoupravljanja, v katerem vse bolj enakopravno sodelujejo organizacije združenega dela v gospodarstvu in šolstvu. Tudi znotraj šole in vzgoj-noizobraževalnega procesa postajajo učenci in dijaki aktiven člen usmerjanja dela in življenja. Vse te spremembe so nujne zaradi večjega odpiranja šole navzven v krajevne skupnosti.
V Logatcu smo storili že prve korake. Pedagoški delavci smatramo, da je pogoj za doseganje zgoraj navedenih ciljev še bolj poglobljena svobodna menjava dela in skupna vzgojno-izobraževalna dejavnost obeh šol Prehajanje na celodnevno šolo in obenem združevanje obeh osnovnih šol so naše prve skupne naloge.
Že v šolskem letu 1978/ 79 nameravamo v osnovni šoli „8
Zbor borcev novembra
Občinski odbor ZZB NOV je že bolj ali manj. zaključil priprave za sklic občinske konference, ki bo sredi novembra. Krajevna združenja Laze, Ho-tedršice, Rovte, Tabor in Naklo so na svojih že opravljenih letnih skupščinah . obravnavala probleme in naloge borcev, pa tudi dejavnosti združenja v nadaljnjem razvoju krajevnih skupnosti. Ko so govorili o varstvu starejših in bolnih borcev, so tudi izrazili zadovoljstvo z dejavnostjo dispanzerja za borce pri zdravstvenem domu Logatec. Nekaj kritičnih pripomb je bilo naslovljenih na pristojne organe, ker dodeljujejo premalo možnosti za klimatsko zdravljenje bolnih borcev.
Pričakujemo dobro udeležbo na občinski konferenci, na kateri bomo volili tudi novo občinsko vodstvo organizacije.
Franc Jerina
talcev" v Logatcu preiti s 1. in 2. razredom na celodnevni pouk. Pogoji, ki so za prehod potrebni so: zadostno število kadrov, prostorov in finančnih sredstev. S prostori in financami kaže, da ne bo večjih problemov za ta dva razreda, zagotoviti moramo le ustrezno kvalificirane kadre za vodenje ostalih dejavnosti ob rednem pouku. Vemo, da je v logaški občini nekaj štipendistov, ki jih bomo usmerili v to dejavnost. Analize sedanjih oblik dela na šoli so nam pokazale, da se n. pr. podaljšano bivanje že iz finančnih razlogov ne obrestuje toliko, kolikor pričakujemo od celodnevne šole. Dosedanji oddelki podaljšanega bivanja na osnovni šoli „8 talcev" Logatec so prva izkušnja o bivaju otrok v šoli pri pouku, izobraževanju in počitku.
Že v tem šolskem letu pa se pripravljamo delavci obeh šol na združitev dela in izkušenj.
Vsem nam je znan pereč problem preobremenjenosti oddelkov na osnovni šoli „8 talcev". Z izenačitvijo števila učencev v oddelkih in z enotnim financiranjem le-teh, bo lažje organizirati vzgojnoizobraževalni proces v enotni šoli Problem pa ni samo v številu učencev v oddelkih, ampak tudi v želji, da bi poenotili samoupravni pedagoški, družbeno-upravni proces.
Pobudnik združevanja šol je bila OK ZKS Logatec, Že pred tem pa smo pedagoški delavci že skupaj razmišljali o nujnosti enotnega vzgojno izobraževalnega procesa.
Z vsemi silami bomo reševali ta in ostale probleme, pričakujemo pa tudi materialno in moralno pomoč tako republiškega zavoda za šolstvo kot ustreznih organov v občini. Naš otrok naj ima boljše pogoje dela in življe-
Sark Primož Nanut Karlo
Premalo reda z vrečami
Urejen odvoz smeti in odpadkov, ki ga je marsikdo sprejemal z nezaupanjem, celo z odporom, se je vendarle že skoraj udomačil. Kar težko bi bilo nenadoma prekiniti utečeni način te komunalne dejavnosti. Predvsem pa se je močno stopnjeval red: smeti za vsakim grmom in za vsakim vogalom skoraj ni več; Logatec postaja čistejši, skratka, bolj urejen, vsaj kar zadeva smeti in odpadke. Seveda, javljajo se še vedno drobcene zadrege: ta ali oni kdaj pa kdaj ne dobi vreče, včasih jo veter odpihne, včasih jo lahko pomotoma sosed sosedu odvzame, včasih tudi morda komunalna služba pri razdeljevanju vreč ni povsem dosledna. Vsi taki nesporazumi in nesporazumčki se pa zlahka urejajo, dovolj je priglasiti se pri pristojni službi, stvar pojasniti
in težav je lahko hitro konec.
Dogaja pa se z vrečami tisto, kar se ne bi smelo dogajati. Vreča je vendarle samo vreča in z njo moramo pač razumno ravnati. Že pismena navodila z začetka odvažanja smeti so narekovala občanom, naj vrečo s smetmi zavežejo, naj v vrečo ne devajo steklenine, če je predhodno ne zavijejo v papir, pa marsikdo tako ne ravna, kakor da bi hotel privoščiti delavcu, ki naklada vreče na vozilo, da si iz nezavezane vreče posipa smeti na glavo, da se pri delu poreže, da se celo „okopa" v tekočinah dvomljivega izvora, ki se razlivajo iz vreč, dasi vreča ni posoda za odlaganje tekočih odpadkov. Pa tudi nekatere vreče so naložene z izredno težkimi tovori, tudi nad 50 kg! Predstavljajmo si delavca, ki bi moral po 8 in več ur na dan
dvigati podobne teže s tal na vozilo, in to še v zaporednih dneh.
Gre tedaj za spoštovanje reda pri odvozu smeti, pa tudi za spoštovanje človeka, ki to delo opravlja.
Zato naj nam ne bo odveč, vsaj iz človeških razlogov, upoštevati vsaj 5 drobnih nasvetov:
1. vrečo s smetmi zavežimo,
2. steklene in druge ostre odpadke zavarujmo s papirjem, pred no jih damo v vrečo,
3. ne odlagajmo v vrečo tekočih in gorečih odpadkov,
4. preveliko težo smeti razdelimo raje na dvoje vreč,
5. ne odlagajmo smeti mimo vreč, pač pa zahtevajmo dodatne vreče.
Saj bo šlo.
Z dobro voljo, seveda, in z občutkom do sočloveka.
maš
Asfalt do Smolevca
Nemalo slabe volje je bilo med občani Gorenje vasi, posebno še med lastniki kmetijskih zemljišč ob poti, ki pelje od Gorenje vasi proti pesko-kopu pod Smolevcem. Po zaprašeni poti so se dvigali oblaki prahu daleč naokoli, ko so tod vozili kamioni težke tovore iz peskokopa. Zaradi nasipavanja cestišča in zaradi izogibov vozil se je cesta vsebolj zajedala v njive in travnike.
Tegob je vendarle konec, saj je Gradnik uredil asfaltirano pot v dolžini dobrega pol kilometra in v širini 3 metrov. Mestoma so urejena izogibališča v širini 5 metrov (skupaj s cestiščem). Vrednost ureditvenih . del je znašala 245.000 din, kar je poravnal Gradnik v obliki kreditne naložbe. Gradnik in krajevna skupost „Tabor" sta se namreč dogovorila, da bo Gradnik od vsakega odpeljanega m3 peska s Smolevca namenila 1 dinar za potrebe krajevne skupnosti. Ti dinarji pa se bodo najprej nakazovali Gradniku kot vračilo za kreditno naložbo. Maš
Štipendiranje — reprodukcijska naložba
Od začetka septembra je v javni razpravi osnutek predloga sprememb in dopolnitev družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju štipendijske politike v SR Sloveniji. H pripravi osnutka predloga sprememb družbenega dogovora je vodilo predvsem dejstvo, da se je v dosedanjem izvajanju družbenega dogovora nabralo veliko predlogov in pripomb na zastavljeni sistem ii; ker so se pri nedoslednem izvajanju pokazale slabosti in pomanjkljivosti.
Značilnosti osnutka predloga sprememb družbenega dogovora izhajajo iz dejstva, da je potrebno dati večji poudarek kadrovski vlogi štipendij in izenačitev materialnih možnosti študija. Prednost za pridobitev štipendij imajo učenci in študentje, ki izhajajo iz delavskih in kmečkih družin; dalje tisti, ki se odločajo za kadrovske štipendije, če pa teh ne morejo dobiti (vendar iz objektivnih
razlogov), pa imajo prednost za štipendije iz združenih sredstev vendar le takrat, ko se odločajo za deficitarne poklice. Dosedanji dogovor je navajal, da bo štipendiranje omogočeno vsem, ki nadaljujejo šolanje po osnovni šoli.
Glede na to, da štipendiranje opredeljujemo kot bistveni del kadrovske politike, ta pa mora biti usmerjena, kar pomeni, da so vendarle možni nekateri pogoji za pridobitev štipendije, denimo uspeh, smer, materialni položaj itd. Iz tega sledi, da je štipendiranje omejeno. Te omejitve pa morajo biti dogovorjene zato, ker je potrebno tudi in predvsem združena sredstva za štipendiranje usklajevati z družbenoekonomskimi možnostmi združenega dela in s potrebami. Tako kot združena sredstva niso neomejena tudi možnosti niso neomejene.
V predlogu družbenega dogovora je poudarjeno, da mora-
Bolje za obrtnike
V Rovtah je bil občni zbor združenja samostojnih obrtnikov nate občine.
Uvodoma je tajnik združenja podal poročilo o delu pretekleta leta ter o smernicah za nadaljnji razvoj združenja. V diskusiji, ki je sledila, se je izluščilo mnenje, da je sodelovanje med obrtniki in občino dobro ter da se mora se poglobiti, saj je interes na obeh straneh.
Predsednik IS občine Logatec inženir Jože Rupnik je poudaril, da je občina že nekaj storita na področju malega gospodarstva ln obrti. Tako ima že srednjeročni načrt obrti, je poudaril predsednik in dodal, da bo izvrsni svet na svoji prvi seji imenoval sedemčlanski odbor za obrt, ki ga bodo sestavljali trije člani - potrošniki, delegat družbenega sektorja ter po dva predstavnika obrtnikov in občinske uprave.
Nadalje so navzoči menili, da se Susmarstvo vse bolj razrašča predvsem v storitvenih dejavnostih, saj v občini kronično primanjkuje vodovodnih instalaterjev, električarjev in drugih uslužnostnih obrtnikov, ki bi zadovoljevali vsakodnevne potrebe občanov. Zato so govorniki menili, da bi v bodoče veljalo z različnimi olajšavami te vrste obrti se bo) spodbujati, saj je od nje v precejšnji meri odvisen standard občana.
A. Dvoršak
jo vse vrste štipendij (iz združenih sredstev in kadrovske) omogočiti izenačevanje materialnih možnosti šolanja.
V dosedanji praksi je veljalo, da je to predvsem stvar združenih sredstev, medtem ko so štipenditorji kadrovskih štipendij sodili drugače (in tako tudi ravnali) in niso dovolj ali pa sploh niso upoštevali materialnega položaja prosilcev ter podeljevali štipendije tudi zelo dobro situiranim dijakom ali študentom; na ta način pa so onemogočili izenačevanje materialnih možnosti šolanja, celo nasprotno, to je vodilo k večjemu socialnemu razlikovanju.
Štipendije iz združenih sredstev
Tudi štipendije iz združenih sredstev morajo imeti kadrovsko podlago. Samo slabši materialni položaj, čeprav ob boljšem učnem uspehu, še ne more biti poroštvo za štipendijo iz združenih sredstev, če prosilec meni, da ni dolžan upoštevati družbene potrebe. Pravica za zaprositev štipendije iz združenih sredstev je najprej omejena glede na socialni položaj prosilca, iz tega pa izhaja, da bi naj imeli pravico do štipendije tisti dijaki in študenti, pri katerih dohodek na družinskega člana ne presega zajamčenega mesečnega neto osebnega dohodka v SR Sloveniji (2.162,00 din za leto 1977).
Preusmerjanje štipendistov iz združenih sredstev v kadrovsko Stipendiranje mora biti stalen proces in skrb vseh štipenditorjev, ter mora zagotavljati, da bodo potrebe združenega dela čimprej tudi pokrite.
Pravico do štipendije iz združenih sredstev izgube učenci in itudenti, ki se na razpis kadrovskih štipendij za stroke, v katerih se izobražujejo, ne prijavijo ali tako ponujeno štipendijo odklonijo in zato nimajo upravičenega razloga.
Kadrovske štipendije
Kadrovske štipendije so osnova Štipendiranja, zato bodo podpisniki družbenega dogovora in samoupravnih sporazumov o Stipendiranju skrbeli, da bo prejemal kadrovsko štipendijo pretežen del novih kadrov, ki jih predvidevajo programi razvoja  podpisnikov družbenega
dogovora, samoupravnega sporazuma o štipendiranju in drugi. Doslej je bil edini kriterij za pridobitev kadrovske štipendije učni uspeh. Zato so jo prejemali mnogi učenci in študenti, čeprav to ne bi bilo potrebno.
Predlog spremenjenega družbenega dogovora prav zaradi navedenih slabosti predvideva pri dodeljevanju kadrovskih štipendij poudarjeno upoštevanje socialnega elementa, kar pomeni, da morajo imeti pri podeljevanju kadrovskih štipendij prednost štipendisti iz združenih sredstev, oziroma tisti, ki sicer še nimajo štipendije iz združenih sredstev, izpolnjujejo pa pogoje za pridobitev take štipendije.
S predlogom sprememb družbenega dogovora o štipendiranju predlagatelji želijo vpeljati večji red v spoštovanju štipendijske politike ter tudi večji vpliv organizacij združenega dela na štipendijsko politiko oziroma kadrovanja, ki izhaja iz potreb združenega dela.
Janez TURK
Dedek Mraz trka na vrata
Če se ne motim, se po vsaki novoletni (ne)uspeli prireditvi zaobljubljamo, da bo prihodnjič boljše. Nekaj podobnega je bilo tudi letos, ko je bil na pobudo občinskega sindikalnega sveta sklican sestanek predstavnikov delovnih in družbenopolitičnih organizacij. V spominu mi je ostal dogovor, da zbrana sredstva (ki jih ni tako malo!) združimo v skupni sklad in jih nato enakomerno porazdelimo po krajevnih skupnostih in ustanovah, hkrati pa bi laže načrtovali in pripravili ustrezne prireditve. V nasprotnem primeru pa sicer spet tako, da bodo nekateri otroci dobili darila večkrat, nekateri pa zopet nič.
Izrabljam priložnost in pozivam vse samoupravne organe in delovne kolektive, da tokrat resnično mislijo na vse otroke v občini in ne samo na svoje.
Pavle Smrtnk
Op. ured.: naj pozivu Pavla Smrtnika dodamo le to: zelo določno bomo objavili vse, kar bo nasprotovalo sklepom omenjenega dogovora. Kajti gre za naše, in ne le za mojega ali tvojega otroka.
ogaske novice
november 1977
Vrtec, pa ne brez težav
Vemo, da je bil temeljni kamen za gradnjo novih prostorov za otroško varstvo - ali kot temu po domače rečemo vrtec - postavljen natanko na dan mladosti, 25. maja letos.
Najboljša ponudba
Upravni odbor sklada za izgradnjo šolskih in vzgojnovarstvenih prostorov je gradnjo novega vrtca, za katerega se zbira denar prek občanov in sredstev organizacij združenega dela, zaupal domačemu Gradniku, kot najugodnejšemu ponudniku. Gradnik je namreč v svoji ponudbi nakazal možnost klasične gradnje z rokom dograditve do konca junija 1978, skratka, vsega za dobro leto gradnje. In nadalje je Gradnik za 1,05 milijarde prevzel celoten inženiring, ta pa vključuje: pridobitev zemljišča, naročilo in plačilo načrtov, priprava in pridobitev celotne gradbene in lokacijske dokumentacije, komunalno opremo, izgradnjo objekta po načinu ..ključ v roke , z nepremično opremo in tudi z delom premične opreme (brez jedilnih priborov in posteljnine), zunanjo ureditev s parkirišči. Ob mimobežnem pogledu po zajetnem načrtu ugotovimo, da gre za
fadnjo sicer nizkega objekta, vsega do 5 m višine, vendar pa tlorisno zelo obsežen in razgiban objekt: 55 x 41 m, ki ga bodo zasegle igralnice, sanitarije, hodniki, zunanje igralnice in še drugi spremljajoči prostori.
Navdušujoči načrt
Iz pogovora s projektantko dipl. arh. Tijo Badjuro iz Projektivnega ateljeja Ljubljana smo povzeli nekatere misli o smiselnosti in ustreznosti prav tega projekta za vrtec.
„Gre za vrtec", je dejala projek-tantka, „izredne funkcionalnosti, ki jo dosegamo tako, da so posamezne enote - igralnice - med seboj delje-
ne. Čeprav sprejme vrtec veliko otrok, daje razporeditev prostorov možnost, da so posamične skupine same zase: dojenčki - mlajši predšolski - starejši predšolski otroci. Ločljivost prostorov in skupin narekujejo predvsem zdravstveni razlogi, saj so na tak način v dobršni meri omejene možnosti epidemičnih obolenj.
Nadalje ima ta vrtec različne vhode, s čimer so popolnoma onemogočene gneče, saj posamezne skupine vstopajo in izstopajo vsaka skozi svoj vhod. Ta okolnost pa daje objektu tudi dobršno mero požarne varnosti.
Pomembna prednost projekta je tudi v tem, da je izredno racionalen: hodnikov je malo, izredno veliko pa je učilnic in igralnic, notranjih in zunanjih. Vzgojiteljica lahko hkrati nadzira v učilnici, zunanji igralnici in celo v sanitarijah. Velja pa poudariti tudi okolnost, da je vrtec oblikovan otroku blizu: nizka gradnja, raznotere igralnice in igrala, postori za svobodno gibanje in oblikovanji' otrokove fantazije, kar vse sodi v koncept sodobne vzgoje."
Težave s temelji
Stroji Gradnika so se zagrizli v izkope že v maju. Vendar izkopavanj ni in ni hotelo biti konec. Med občani je nastajalo pravcato vprašujoče vzdušje. Tako smo povprašali dipl. ing. Rafaela Usenika, tehniškega vodjo Gradnika, za nekatera pojasnila. •
„Vidite," je pripovedoval ing. Usenik, „projekt za vrtec je predvideval temelje in na osnovi ugotovitev Zavoda za raziskavo materialov SRN, te pa so določale kvaliteto tal na osnovi nekaterih sond, poznavanja temeljev nove šole iz neposredne bližine in poznavanja izkopov pri gradnji kanalizacije iz nove šole. Projektantska predvidevanja so izhajala iz poprečja temeljev do globine 1 m pod višino tlakov.
Ha so pripravila neprijetna presenečenj«, nj so morali izkopati globoke jame za temelje, med katerimi je bflo deset takšnih, ki so segale do osem metrov globoko.
Izkopi pa so kmalu pokazali predvsem drugačno podobo: samo en prečni temelj ter gornji vzdolžni le na nekaterih mestih sta zgrajena na živi skali že pri predvideni globini, ostale temeje je bilo treba kopati v pasovih dolgih 40-50 m tudi od 5 do 6 m v globino, da smo se dokopali do trdega. Trdnost tal pa smo morali iskati prav spričo obsežnosti tlorisa, ker bi zaradi različne trdnosti tal lahko prišlo do udorov pod objektom; lomi konstrukcij pa bi bili lahko katastrofalni. Pri reševanju problemov so nam pomagali strokovnjaki ljubljanske univerze in Zavoda za raziskavo materialov. Ena od ponuđenih variant je bila, naj bi
v jesenskem času, potem ko so že prebrodili težave zaradi neugodnega zemljišča, so že zrasli temelji
otroškega vrtca; pravijo, da ho zorajen v določenem času
odkopali celotno površino pod tlorisom za 2 m2 globoko, pripravili peščeno podlago, na katero bi vgradili debelo armirano betonsko ploščo kot plavajočo osnovo za temelje. Ta varianta bi zahtevala 9000 m3 izkopa in skoraj toliko ponovno vgrajenega materiala.
Globoki točkovni temelji
Zato smo se raje odločili za drugo varianto: iskanje trdnih točkovnih temeljev.
Delo je bilo seveda izredno zahtevno in nevarno; posamezne križi-ščne točke smo kopali globoko tudi do 8 m, prek točkovnih temeljev pa smo nato zgradili armirane betonske nosilce. I Ha so terjala veliko previdnosti, zato se ni dalo hiteti, saj glob-|S od 4 m smo morali izkopavati ročno. Takih točkovnih temeljev je bilo 10, vsak je bil v preseku 4 x 4 m. V tako jamo je šlo tudi do 50 m3 betona.
Skratka, v temelje smo vgradili kakih 1.300 m3 betona nad planiranimi količinami.
Rok dograditve ni vprašljiv
Ce k vsemu temu prištejemo se letošnjo izredno cementno krizo, potem računamo zastoja pri gradbenih delih za kaka 2 meseca. Vendar temelji so postavljeni, gradnja teče ln če bo le ugodna zima bo marsikaj zamujenega moč doseči," je menil ing. Usenik.
Delovna skupina, ki jo vodi prizadevni delovodja Karel Korenč.jeres zagnano delala, in je storila kar je bilo v njeni moči, da se je izkopala iz temeljev. To je tudi dobršno zagotovilo, da se bodo v poletnih mesecih naslednjega leta zares odprla vrata novega vrtca.
Marcel Stefančič
Šepavo delegatstvo v zdravstvu
Samoupravna interesna skupnost za zdravstvo občine Logatec je bila ustanovljena decembra 1974. leta. Kljub tako dolgemu delovanju pa še do danes širša javnost najbrž ni bila dovolj seznanjena z njenim delom. Občani so sicer prejemali razne osnutke samoupravnih sporazumov in končno oblikovane samoupravne sporazume preko različnih prilog časopisov Ljubljanskega dnevnika ali Dela, manj pa so bili seznanjeni z ostalo problematiko, ki jo delegati obravnavajo na skupščinah. Zato mi naj bo dovoljeno, da bi v tem kratkem sestavku prikazal nekatere statistične podatke, obenem pa vsaj malo skušal zbuditi pri občanih potrebo, da bi preko svojih delegatov, osebno na strokovni službi, ali preko svojih delegatov, osebno na strokovni službi, ali preko časopisa Logaške novice, pričeli postavljati vprašanja, o katerih bi kasneje spregovorili na sejah občinske zdravstvene skupnosti in dali tudi v pismeni obliki ustrezne odgovore.
Če pričnemo s podatki, potem je prav, da povemo, daje samoupravna interesna skupnost za zdravstvo sestavljena iz dveh zborov, in sicer: zbora izvajalcev in zbora uporabnikov. V zboru izvajalcev je 8 delegatov, in sicer iz logaškega zdravstvenega doma. V zboru uporabnikov je 19 delegatov, in to iz gospodarstva, družbenih služb in krajevnih skupnosti.
Tončkov dom v Kališah
Borčevska organizacija logaške občine ima na skrbi tudi Tončkov dom v Kališah, ki ga je organizacija poimenovala po padlem sekretarju partije Tončku Ključarju, ki so ga ubili domobranci blizu tega doma.
Dom borcev je v prenovljeni kmečki hiši in nudi ob sobotah in nedeljah obiskovalcem prijetno zatočišče. Seveda, še bolje bi bilo. ko bi biLi to tudi sodobna kmetija, saj je tod okoli dovolj zemlje za rejo najmanj dvajset glav goveje živine. Za takšno usmeritev je tudi borčevska organizacija, ki bi hkrati rada uredila boljšo cestno povezavo Kališ z ostalim svetom, pa tudi si želi elektrificirati ta prijeten predel naše občine.
Franc Jerina
Dosedaj je bilo 13 sej skupščin, na katerih je bilo prisotnih povprečno le nekaj nad 60 % delegatov. Prve seje skupščine so bile številčno dobro obiskane, kasneje pa se je slika spremenila in čedalje več delegatov je začelo izostajati. Kje je vzrok slabi udeležbi, nam zaenkrat ni znano. Iz podatkov pa je razvidno, da ponavadi izostanejo delegati iz istih delovnih organizacij, družbenih služb ali krajevnih skupnosti. Zato smo bili v lanskem letu prisiljeni kar trikrat ponoviti 9. sejo, ker je bil dvakrat odziv izredno slab in na skupščini nismo bili sklepčni. Zavedamo se, da je bil to poletni čas, vendar tudi to ne bi smelo biti opravičilo za tako neodgovorno delo. Obenem smo bili prisiljeni opozoriti vse delegacije, katerih delegati se skupščin ne udeležujejo, razmišljali pa smo celo že o tem, da bi stalne neudeležence objavili v javnem glasilu.
Naslednja stvar je sodelovanje občanov pri oblikovanju vsebine dela naše skupščine. Na naših skupščinah je bilo postavljenih premalo konkretnih vprašanj, ki bi pomagala rešiti marsikateri problem, še posebno če vzamemo v obzir, da je ravno na področju zdravstva človek lahko najbolj in najhitreje prizadet. S tem pa ne želimo, da bi se ta vprašanja nanašala izključno na probleme dela v našem zdravstvenem domu, ampak naj bi poskušali sprožiti vprašanja, ki se bodo nanašala na kompleksno reševanje zdravstvenega varstva razrešiti marsikateri problem, ki danes med zavarovanci obstaja, pa ga le ti ne želijo, ali pri strokovni službi zdravstvenega varstva. Seveda ne želimo pri tem nekega neutemeljenega ali neresničnega prikazovanja napak v našem zdravstvenem varstvu.
Nemalokrat se sliši občana, ko glasno ali pritajeno kritizira vsevprek, le-tega pa ne iznese preko svojega delegata. Ali je to posledica tega, da ne poznamo naših delegatov ali pa si ne želimo in nočemo osebno izpostaviti.
Na koncu bi želel, da bi vsi občani pričeli delo zdravstvene skupnosti spremljati z večjim zanimanjem, da bi postavljali vprašanja, na katere bi dobili ustrezne odgovore ali preko svojih delegatov ali pa preko „Logaških novic". Če bomo dosegli to, potem bo delo samoupravne interesne skupnosti za zdravstvo doseglo svoj namen, občan pa bo lahko zadovoljnej-
ši odhajal iz ordinacij ali strokovnih služb, s katerimi se skoraj vsakodnevno srečujemo.
Bogomir Ajdič predsednik skupščine Zdravstvene skupnosti Logatec
Marljivi mladinci v KS Tabor
Našo avtobusno postajo že dolgo načenja zob časa. Zato smo se mladinci Tabora odločili, da ji damo lepši izgled. Že pred dvema letoma smo jo z denarno pomočjo krajevne skupnosti popravljali, zazidali smo zadnjo steno, letos pa smo sklenili polepšati jo. Na septem-berskem sestanku smo se dogo-
vorili o vseh potrebnih delih in si tudi razdelili opravila. Moram pa povedati, da smo vse potrebno gradivo kupili z svojim denarjem. Najprej smo prebelili vse stene, zatem pa z zaščitnim premazom premazali vse lesene površine. Dela je bilo kar precej. Po opravljenih delih na sami stavbi pa so naše mladinke očistile še okolico.
Kljub našim prizadevanjem so na stavbi še pomanjkljivosti, saj bi kazalo zamenjati dotrajano streho in podobno. Ob tem pa se mi mladinci sprašujemo, čigav je sploh ta objekt in kdo ga je pravzaprav dolžan vzdrževati. Podobno vprašanje nam roji po glavah glede lastništva plavalnega bazena in dolžnosti vzdrževanja. Zdi se nam namreč, da nastaja škoda, za katero ne bo najbrž nobeden kriv, ko se bomo spraševali zares. Mi mladinci in mladinke smo vedno pripravljeni s svojim delom pomagati pri obnavljanju in vzdrževanju.
Marko Korenč
Samo da je?
Na rob Programu revije pevskih zborov in pihalnih orkestrov občin Cerknica, Logatec, Vič-Rudnik in Vrhnika
Organizacijski odbor za pripravo 3. zbora aktivistov OF in borcev NOB Notranjske na Vrhniki od 9. do 11. sept. 1977 je priredil na predvečer osrednje prireditve glasbeno revijo. Za to priložnost je v prospektu k prazničnim dnem odmeril tudi nekaj prostora programu
za revijo.
Uredniku (ali urednikom) pa, vse tako kaže, je bil posel okrog priprave prospekta ..španska vas", ali pa je delo opravil „samo da je", - kar bi bila toliko večja škoda.
Vsake stvari, pa še najbolj enostavne, se je treba lotiti s pravega konca. Tako bi moralo biti tudi s katalogom in revijskim programom.
Programski list bi moral biti urejen informativno, vendar natančno in spoštljivo, spoštljivo do nastopajočih, do avtorjev skladb in do naslovov. Drugačno ravnanje pomeni lahko najmanj površnost, če ne še kaj hujšega, kar pa s kulturnim poslanstvom nima dosti ali nič skupnega.
Nekaj primerkov:
1. Mladinski pevski zbor Logatec (Najbolj čuden mladinec v tem zboru je bil 85-letni Janez Hodnik!)
2. Slovenec Slovenca vabi (V 3. razredu osnovne šole dobi učenec nezadostno, če ne ve, da se Slovenca piše z veliko začetnico!)
3. Pregel: Štajerski fantič (med slovenskimi skladatelji je znan le Pregejj, in prav ta je tudi napisal pesem Štajerski fantič!)
4. Pahor: Stoji tam v gori partizan (Karol Pahor je resda skomponiral dobršno število partizanskih pesmi; izjemoma pa navedena pesem ni 1'ahorjeva, temveč Milka Skobrneta!)
Pa še ni vse. Slovenski pravopis 1962 obravnava ločila (pike, vejice, dvopičja itd.) kot oznake, ki smiselno opredeljujejo vsebinske elemente zapisanega besedila. Avtor obravnavanega prospekta pa je ločila uporabljal kot kake okraske, zato beremo tudi takšno zvezo:
ob 20.00 Filmsko gledališče ZKO Vrhnika - film U2lCKA REPUBLIKA uvod filmskega kritika Cankarjev dom Vrhnika
In za konec?
Nič.
Le spomnim naj, da republiška konferenca SZDL sprejema celo resolucije o razvoju in oblikovanju slovenskega jezika. Pri resnem delu pa površnost nima kaj iskati.
Maš
Enkratno doživetje
rrtMJUiJ hm&TH HOjrnim/. Joj nfvdkiMUJ trna *V ahm.lv
?> Cu ovn/, /Vrla i
Dan pionirjev
29. septembra praznujemo vsi pionirji nase države svoj praznik. Na naši šoli smo ta praznik počastili s pionirsko konferenco in ogledom mladinskega filma.
Konferenca se je začela ob osmi uri. Najprej smo slišali zgodovino in pomen PO v naši družbi. Sledila so poročila posameznih učencev o delovanju krožkov v preteklem letu. Poročila so vsebovala: seznanitev vseh učencev s tem, kdo je vodil posamezni krožek, število učencev določenega krožka in kako so člani krožka uresničevali zadane naloge. Seveda nismo pozabili na bralno značko, veselo šolo in akcijo zbiranja papirja.
Zatem nas je lanskoletni predsednik PO Judita Treven seznanila z delom v preteklem šolskem letu in predstavila nov odbor za tekoče šolsko leto. Novoizvoljena predsednica Mateja Pintarič se je zahvalila vsem razrednim skupnostim šole za zaupanje. Pozvala je k sodelovanju pri reševanju zastavljenih nalog vse učence naše šole. PO bo uspešno delovala le, če bodo sodelovali vsi pionirji. Pionirka Olga Lukan, ki je pomočnik predsednika, je prebrala nov letni načrt PO za teko.če šolsko leto. ir
Konferenco sta nadaljevali šolska in mladinska organizacija.
Za konec smo vsi učenci šole zapeli pionirsko himno. Nekaj trenutkov zatem smo se zbrali po razredih pred šolo in odšli v Logatec, kjer smo si ogledah' film „Vlak v metežu."
Tako smo zaključili praznovanje dneva pionirjev.
PO Osnovne šole Gornji Logatec
Iz treh različnih koncev naše domovine smo prišli. Veseli, nasmejani in polni delovnega elana. Nismo se poznali, pa vendar nas je združilo delo in mladost. Združila nas je akcija, med nami ni bilo več razlik in spletle so se nove vezi, ki nas združujejo. Postali smo prijatelji, več kot to, ostali bomo prijatelji. Mladost in razigranost, žalost, utrujenost, sonce in nebo, vse je naenkrat postalo NAŠE. Tisoče trenutkov bo ostalo nepozabljenih, nič ne bo moglo uničiti spominov hrepenenj, nežne ljubezni in prijateljstev. Vse bo ostalo v nas, v naših srcih, kot spomin na neko čudovito in toplo poletje, ko smo čutili, da ne živimo samo zase, ko smo izkopali meter preveč, ko .smo pomagali drug drugemu na trasi.
Kako čudovit, enkraten občutek je to. Neponovljiv, iskren in poln ... Ne mislimo na to, da se bomo razšli in se ne bomo več videli, kajti to je skoraj nemogoče, čeprav bomo spet vsak zase - na svojem koncu, nas bo vezala akcija, teh čudovitih 21 dni, ki jih ne bomo nikdar pozabili. Kajti biti na akciji pomeni biti mlad, to pomeni srečo, veselje, ljubezen.
Spomin na srečanje
Se o nečem bi rad napisal nekaj vtisov, nekaj toplih besedi, ki bi lahko pokazale in privabile pred oči dogodek, srečanje, ki je in bo ostalo v naši kroniki in v naših srcih zapisano z neizbrisnim spominom. O srečanju pevskih zborov na Brjah 17. julija 1977 birad pisal.
Mimogrede izrečeno povabilo na Taboru pevskih zborov v Šentvidu je štirinajst dni kasneje povedlo pevce dolnjelogaškega moškega pevskega zbora na Vipavsko. Ob dnevu vstaje so domači pevci poskrbeli za drugo srečanje pevskih zborov.
V prijetnem hladu gozdiča ob vasi je bilo toliko poslušalcev, kot jih ne bi mogli zbrati, če bi prav vse vaščane povabili skupaj. Na odru domačini, pevci mešanega zbora „Anton Možina", slavnostni govornik dr. Joža Vilfan, nekdaj glasnik vstaje na Primorskem, nato pozdrav zboru iz ust Marcela Stefančiča, potem pa od predstavnikov Korošcev, nastopi še petih zborov, povezani s konferenco Tomaža Pavšiča, kustosa muzeja na Kromberku in z recitacijami.
Kolikšna pozornost vseh domačinov do gostov - pevcev! Poskrbeli so prav za vse: od dvoranice za kratko vajo, izbranega požirka okrepčila, do obvestil, kam in kako v tem ali onem trenutku. Nič razkošja ni bilo v vsem tem, prav nič, samo široko, odprto srce vseh gostiteljev, vseh krajanov. Te pozornosti smo bili deležni vsi; pevci in pevke s Primorske, tržaškega in goriškega zamejstva, dekleta iz Črnega vrha in, ne nazadnje, Logačani.
Kar vsi smo se želeli pogovarjati drug z drugim, skupaj peti, snovati poznanstva, in nazadnje še rajati ob zvokih domačih godcev. Ni čudno, da smo se za odhod zbirali skoraj celo uro, da smo s seboj odnesli tudi priložnostni smerokaz! In smo čisto na koncu, bo(j v upanju kot v prepričanju, skromno povabili gostitelje, da se kdaj snidemo tudi pri nas, zakaj jedek občutek nas je spremljal ob tem, kot tedaj, ko smo imeli v gosteh pevce Glasbene matice, ki jih je poslušalo sramotno malo poslušalcev, ali pred nedavnim, ko so se črnovrška dekleta morala nastopu pri petih poslušalcih pač odpovedati.
Se si želimo takšnih prijetnih srečanj, še bi jih radi tudi pripravili. Tudi za naše zveste poslušalce. Upajmo.
Jago
In tega vsega preprosto ne moremo pozabiti, kot ne bomo nikdar pozabili najlepših trenutkov našega življenja. Biti na akciji, to pomeni žulje in utrujena prepotena telesa, to pomeni pesem in ples, taborni ogenj in kolo. To pomeni našo veliko šolo življenja, ura prijateljstva, smeh in svobodo. Biti na akciji pomeni lepoto in ljubezen.
Se nekaj dni in razšli se bomo ... težko in boleče slovo od vseh, ki smo jih spoznali, od novih prijateljev in ljubezni, od naselja, zvezde in zastave, ki smo jo tolikokrat dvigali in spuščali. Razšli se bomo ... a v nas bo živela želja in hrepenenje, da se ponovno srečamo.
(Branka)
Po Tednu otroka
Mednarodna organizacija za pomoč otrokom pri Organizaciji združenih narodov prireja že 25 let posebne akcjje z namenom zbo jšati življenjske razmere otrok. Letošnja akcija je pod geslom „Vodo vsem otrokom sveta!" V naši republiki smo to geslo priredili našim potrebam, in sicer z naslovom „Srečen otrok v zdravem okolju!"
Akcija ima dolgoročen pomen, ki se povezuje v načrtih naših prizadevanj za varstvo narave in okolja, za ohranitev in zaščito življenja pred nevarnostmi vseh vrst. Zato ima namen pritegniti vse, ki bi na kakršenkoli način lahko sodelovali.
In kdo lahko? Mi vsi - v šolah, interesne in krajevne skupnosti, delovne organizacije, društva in še marsikdo. Vsi smo namreč dolžni skrbeti za higijenske pogoje v vsakodnevnem življenju naših otrok, zlasti za ceneno in zdravo prehrano, za ureditev otroških igrišč in podobno. Zelo pomembna skrb je prometna vzgoja mladega naraščaja.
Vse te naloge so sicer vsem nam znane, a vendar jih moramo še posebej poudariti in o njih razmišljati, da bomo tudi v naši občini storili kaj več, kot smo naredili doslej. Res, dokazali smo z dejanji, da se zavedamo odgovornosti za rast naših otrok, vendar naš družbeni napredek ne dovoljuje počitka. nS
Nov svet staršev
Na prvem roditeljskem sestanku, ki je bil v prvih dneh oktobra na osnovni šoli 8 talcev, se je zbralo v dveh skupinah nad 500 staršev. Po uvodni informaciji o stanju po začetku šolskega leta je pedagoginja Majda Osterc podala navodila, kako lahko doma pomagamo učencu. Zatem so. razredniki nadaljevali sestanek po oddelkih. Nadalje, izvolili so po enega delegata v svet staršev, ki šteje 23 članov. Svetu želimo v tekočem šolskem letu mnogo uspehov.
pj
SLO ostalih
v delovnih in samoupravnih
organizacijah
Podobno kot je organizirana krajevna skupnost, ki si mora zagotoviti delovanje tudi v najtežjih razmerah na začasno zasedenem ozemlju, so organizirane tudi delovne organizacije in druge samoupravne skupnosti. Osnovni cilj je usposobiti vsako delovno enoto na področju obrambe in družbene samozaščite. Ta stalna in temeljna naloga je določno naložena v prvem odstavku 42. člena zakona o združenem delu: „Delavci v organizacijah združenega dela in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih imajo pravico in dolžnost, da v okviru svoje redne dejavnosti organizirajo, uresničujejo in pospešujejo splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito."
Za obrambne priprave v OZD-ih in v ostalih delovnih organizacijah so odgovorni delavski sveti, oziroma ustrezni izvršilni organi samoupravnih organizacij in skupnosti, ki za ta namen ustanovijo odbor za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito.
Poglavitna naloga vsakega TOZD-a je s svojo usmerjeno dejavnostjo pomagati krajevni skupnosti in tudi širši, občinski, skupnosti izvajati in uresniče-
vati naloge s področja obrambe in samozaščite. Tako bodo delovne organizacije blagovnega prometa izvajale naloge s področja preskrbe. To jim narekuje pripravo načrtov o zagotovitvi zadostnih količin hrane, pa tudi o tem, kako si bodo zagotavljale dovolj nabavnih virov, primerno delovno silo in podobno. Ali pa vzemimo primer delovnih organizacij z določeno ožjo strokovno usposobljenostjo, ki bi bile dolžne za legalne ali ilegalne razmere urediti razne delavnice, namenjene potrebam boja proti sovražniku. In še: vodstva šol in otroških vrtcev bi prilagodila svojo dejavnost nastalim razmeram, upoštevajoč, da bodo te ustanove zavoljo varstva najbrže v manjših skupinah na različnih krajih; zdravstvene ustanove z lekarnami pa bi morale sploh podrediti vso svojo dejavnost vsem potrebam določene družbenopolitične skupnosti.
Torej vsaka TOZD, samoupravna organizacija ali skupnost mora biti s svojim načrtom vključena v celovito organizacijo splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite v okviru občine in krajevne skupnosti.
Andrej Logar
■■■■■■■■■■■«■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■*■■■■■■■
Po poteh AVNOJ
Delovna organizacija KLI Logatec je za svoje jubilante -delavce, ki v njej delajo skupaj 20 let, pripravila dvoinpol-dnevno avtobusno popotovanje „Po poteh AVNOJ". Pot je peljala najprej do Plitvičkih jezer, naprej v Drvar in Jajce, skozi Banja Luko na Kozaro, v Jasenovac, zadnjič pred domom zastala v Trebnjem in se zgodaj zjutraj 29. avgusta končala v Logatcu./
Meh je pel v rokah fvanke, pa Franceta in Ivana, za nepretrgani artistični program je skrbel drugi France, ki je zagotovo podrl vse dotedanje rekorde v bitju z nogami ob tla. Trenutki doživljanja in vpijanja
naravnih čudes, resne zadržanosti, odsevov svečanosti in pretresljivosti ter veličastnosti so se mešali in prepletali s trenutki prave otroške razigranosti, komičnosti in prvinskega veselja.
Mnogim med nami je bila ta pot prvič doživeta, vsem pa je ostala zapisana v spominu in je čas ne bo izbrisal. Jubilanti so s to in ono besedo izražali svoje vtise in občutja, skoraj da vsi pa so povedali isto: da je ta izlet enkraten, neponovljiv, da pa si česa podobnega še želijo. Tako je dejal tudi Hasani, tako so povedala še marsikatera usta, iz katerih je prišepetavalo srce.
Jago
Sestavni deli civilne zaščite
(Nadaljevanje s prejšnje številke)
4. Umik prebivalstva in materialnih dobrin na varno - disperzija
Tu mislimo na načrtovanje, izgradnjo, vzdrževanje in organizacijo uporabe zaklonišč, ter umik v kraje izven ogroženih rajonov, kjer so pogoji za zaščito ustreznejši. Pri tem mislimo tudi na evidentiranje in uporabljanje že obstoječih naravnih in umetnih objektov (jame, predore, podzemne prehode in drugo).
Izkušnje iz zadnje svetovne vojne in ostalih lokalnih vojn, predvsem vietnamske, dokazujejo, da se v sodobni vojni za cilj napada ne izbira samo strogo vojaških objektov. Z večanjem brezobzirnosti v vojni se veča tudi število napadov na civilno prebivalstvo in ostale civilne objekte.
Prav te izkušnje dokazujejo, kako se je civilno prebivalstvo uspešneje upiralo posledicam takih napadov tam, kjer so se nanje pripravili z zaščitnimi ukrepi, saj so bile žrtve neprimerno manjše kot tam, kjer teh napadov niso pričakovali.
Iz teh izkušenj torej izhaja potreba po načrtni izgradnji zaklonišč, ki bodo v kombinaciji z evakuacijo morala zagotavljati vsakemu občanu vsaj osnovni zakloniščni prostor pred zračnimi napadi.
Pripravlja se odlok o gradnji, financiranju in vzdrževanju zaklonišč, ki ga bo kmalu sprejela tudi občinska skupščina. Odlok bo sicer obvezoval vsakega občana, da bo prispeval določena sredstva za izgradnjo zaklonišč, vendar je nujno, da z ukrepi zaščite pred zračnimi napadi pričnemo in nadaljujemo že v miru. Vsaka taktika agresorja -hiter in nenaden napad - bi namreč onemogočila pospešeno izgradnjo
zadostnih zaklonišč ni h prostorov. Nič nas ne sme presenetiti!
5. Umik materialnih dobrin na varno
To je ukrep civilne zaščite, s katerim mislimo potrošne in kulturne dobrine ter predmete za zadovoljevanje osebnih potreb občanov umakniti na varno. Pri tem je treba uporabljati naravne in obstoječe umetne objekte, ki jih bo potrebno temu namenu prilagoditi.
Dobrine za zadovoljevanje osebnih potreb občanov: hrana, voda in nujna obleka ter predmeti za osebno higieno se spravljajo na varno skupaj s prebivalstvom, t. j. v zaščitne objekte, kamor se je umaknilo prebivalstvo.
6. Evakuacija prebivalstva
Z načrtom civilne zaščite se predvideva, pripravlja in načrtuje tudi evakuacija prebivalstva kot ukrep civilne zaščite. V sistemu splošnega ljudskega odpora je evakuacija učinkovita le kot skladna kombinacija z zaščitnim ukrepom umika na varno.
Ua bi zagotovili zadovoljive pogoje za uspešen oborožen boj in druge oblike boja proti agresorju, je treba evakuacijo razumeti kot umik prebivalstva v omejenem obsegu. Iz predvidenih ogroženih področij 'n smeri napada je treba umakniti le določene kategorije prebivalstva. V prvi vrsti otroke, matere z majhnimi otroki, bolne in starejše ljudi. Z evakuacijo se načrtuje umik tudi tistih kategorij občanov, za katere se oceni, da bodo v sklopu obrambnih naporov na drugem kraju in pri drugih nalogah bolj koristni.
Janez Podjed
LOGAŠKE NOVICE NOVEMBER 1977 STRAN 7
PRIHODEK — DOHODEK — CISTI DOHODEK
Za dobro obveščenost klijevcev, in tudi pouk, je tovariši-ca Tatjana Stirn pripravila nazoren pregled sestavin treh osrednjih pojmov dohodkovnih odnosov: PRIHODKA, DOHODKA in ČISTEGA DOHODKA. Ta notranja informacija se nam je zdela zanimiva in poučna za vse občane, pa jo zato kot tako objavljamo hkrati s shematičnim prikazom teh pojmov.
Čeprav vsakodnevno poslušamo in razpravljamo o novostih, kijih prinaša Zakon o združenem delu, želimo kolikor je mogoče na kratko in razumljivo prikazati, kako se pridobiva celotni prihodek in kako se ugotavlja in deli dohodek in čisti dohodek. Prihodek pridobivamo na sledeči način:
1. S prodajo naših proizvodov in storitev (realizacija)
2. Z udeležbo pri skupaj ustvarjenem dohodku na podlagi združevanja dela in sredstev (tak sporazum imamo s SOZD Slovenijales)
3. S svobodno menjavo dela (realizacija skupnih služb KLI)
4. S kompenzacijami, regresi, prem jami, dotacijami.
A. SKUPAJ 1 + 2 + 3 + 4 = CELOTNI PRIHODEK Od tega celotnega prihodka pa odštejemo sledeče stroške:
1. Osnovni in pomožni material (les, lepila, laki, okovje itd.)
2. Tekoče investicijsko vzdrževanje (stroški za vzdrževanje strojev, stavb in drugih osnovnih sredstev).
3. Razne storitve (prevozi, PTT, najemnine, popravila itd.)
4. Varstvo pri delu in delovnega okolja
5. Strokovno izobraževanje (naših delavcev, štipendije, tečaji, seminarji)
6. Znanstvenoraziskovalno delo
7. Prometni davek
8. Carine
9. Amortizacija po minimalnih predpisanih stopnjah
B. Celotni prihodek minus stroški od 1 do 9 = DOHODEK
Iz tega dohodka pa moramo najprej pokriti sledeče obveznosti do družbe:
1. Obveznosti za izobraževanje, znanost, kulturo, zdravstvo in socialno varstvo
2. Obveznosti za socialno varnost delavcev
3. Obveznosti za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb
4. Obveznosti za ohranitev, zboljšanje varstva človekovega oko ha
5. Članarine •
6. Obveznosti do delovnih skupnosti, ki opravljajo delo skupnega pomena za temeljne organizacije v delovni organizaciji ali v drugi organizaciji združenega dela
7. Obveznosti za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito
8. Presežene amortizacije nad predpisano minimalno stopnjo
9. Denarne kazni, takse in sodni stroški
10. Zavarovalne premije družbenih sredstev
11. Druge obveznosti, ki so nastale na temejju Zakona, odloka, samoupravnega sporazuma ali družbenega dogovora.
C. Dohodek minus obveznosti od 1 do 11 = ČISTI DOHODEK Čisti dohodek pa se deli na:
1. Bruto osebne dohodke delavcev (določeni s samoupravnim sporazumom)
2. Skupno porabo (za stanovanja, prehrano, počitek, rekreacijo, ustvarjalnost)
3. Krepitev materialne osnove ali investicijsko porabo za razširjeno reprodukcijo (nabava novih proizvajalnih sredstev in odpiranje novih delovnih mest)
4. Rezerve (uporabljajo se za kritje nepredvidenih izgub, da se zagotovi poslovno stabilnost in socialno varnost delavcev.).
Višina je določena z Zakonom.
Iz tega prikaza je razvidno, da DOHODEK, ki ga delovna organizacija ustvari, ji v celoti ne ostane. Del dohodka ostaja temeljni organizaciji, del pa ona daje družbeni skupnosti na osnovi samoupravnih sporazumov oziroma zakona.
Tatjana Stirn, oec.
KULTURNA KRONIKA
SLAVNOSTNA SEJA skupščine občine Logatec je potekala letos v znamenju velikih jubilejev, III. zbora aktivistov OF in borcev NOB Notranjske ter prve obletnice pobratenja naše občine z občino Gacko. Logaški kulturniki so se z dobršnim uspehom vključili prav v kulturni
frogram slavnostne seje 10. sept. 977. Za to priložnost je Pihalni orkester izvajal polurni promenadni koncert ter nato z državno himno naznanil začetek skupščinske seje, na kateri je bilo zbranih nad 300 delegatov, med njimi tudi gostje iz pobratenega Gackega.
NA OTVORITVI NOVIH ASFALTIRANIH POTI ob letošnjem občinskem prazniku je v kulturnem programu sodeloval recitator osnovne šole „8 talcev", Logaški oktet in Pihalni orkester, ki je s koračnicami zakorakal po na novo asfaltiranih ulicah: po Potoški, Gregorčičevi, Levstikovi in Krpanovi ulici.
OB POSTAVITVI TEMELJNEGA KAMNA za novo osnovno šok) v Hotcdršici je bil tudi krajši kulturni program, na katerem so sodelovali šolski recitatorji in hotenj ski moški zbor. Postavitev temeljnega kamna za novo šolo je dala temu kraju pomembno obeležje ob občinskem prazniku, hkrati pa najsvetlejše upanje, da bodo hotenjski otroci že v naslednjem letu v novih, sodobnih šolskih prostorih.
GLASBENA REVIJA. Na predvečer III. zbora borcev in aktivistov Notranjske je bila na Vrhniki velika glasbena revija, na kateri je nastopilo 15 pevskih zborov in 5 pihalnih orkestrov iz vrhniške, cerkniške, viške in logaške občine. Našo občino so na reviji predstavljali Moški pevski zbor iz Hotedršice pod vodstvom Matije Logarja, Moški pevski zbor iz Logatca pod vodstvom Marcela Stefančiča ter Pihalni orkester Logatec pod vodstvom Alojza VeDcavrha. - Reči je treba, da so se logaški pevci in godbeniki uspešno predstavili številnemu občinstvu in tako potrdili že tradicionalno veljavo glasbene dejavnosti na Logaškem. Vsi nastopajoči ansambli so prejeli spominska priznanja, vsi pevci in godbeniki pa spominske značke.
LOGAŠKI OKTET V NOVI SEZONI. Logaški oktet začenja sedmo leto neprekinjenega in uspešnega delovanja. Na septembrskem sestanku je ,.logaških osem" sprejelo program dela za sezono 1977/78. Med poglavitne naloge, ki čakajo oktet, sodijo: priprava koncertnega programa za Prešernov dan, organizacija VI. srečanja oktetov lesne industrije Slovenije pod pokroviteljstvom Kombinata lesne industrije Logatec - srečanje bo hkrati ena osrednjih počastitev 25. letnice KLI - ter priprava snemalnega programa za radio. Seveda, se bo oktet udeleževal tudi že ustaljenih in drugih manifestacij doma pa tudi gostovanj izven občinskih meja.
ZA 25-LETNICO KLI LOGATEC. - Prihodnje leto bo Kombinat lesne industrije Logatec praznoval svoj pomemben jubilej: 254etnico uspešnih delovnih dosežkov. Za pripravo jubilejnih*praznovanj je bil imenovan osrednji organizacijski odbor, ki ga sestavltajo: dipl. inž. Dušan Dobnik, Rudi Lipovec, inž. Albin Ćuk, Iva Sparemblek, oec Tatjana Stirn, Andrej Tollazzi in Janez Gostiša. Maš
DELAVNI NOGOMETAŠI
Na oktobrskem občnem zboru Nogometnega kluba Logatec seje na izčrpna poročila predsednika, tehničnega vodje,,tajnika in blagajnika razvila živahna in konstruktivna razprava o minulem in prihodnjem delu nogometne dejavnosti na Logaškem.
Poglavitna ugotovitev, ki je tudi vse pozornosti in odobravanja vredna, je tista, ki kaže na pomemben razmah te priljubljene športne zvrsti, saj se je prav v zadnji sezoni razvila že v kar množično dejavnost rekreativnega in tekmovalnega pomena. Pomembno nalogo na poti k množičnosti je dosegla ta športna zvrst ravno z občinsko trimsko ligo v malem nogometu, v kateri je sodelovalo kar 10 ekip, v okviru sindikalnih iger in turnirja za memorial Marjana Lipovca pa celo 15 ekip: 00 ZSMS, SK Logatec, Vzgojni zavod Logatec, Laze, Meteor iz Hotedršice, Valkarton, KLI, Popaj, JLA, SO Logatec, Lom, Gradnik, Veterani. Ko bi še Rovte pritegnili k nogometni dejavnosti, bi bU za
Lestvica trimske lige
1. SO Logatec
2. JLA
3. POPAJ
4. KLI
5. Valkarton
6. Meteor
7. Laze
8. Vzgojni zavod
9. SK Logatec 10. OO ZSMS
popularizacijo tega športa storjen še pomemben korak, saj je škoda, da v tako veliki krajevni skupnosti nogometna organiziranost še ni zaživela, čeprav imajo v Rovtah dokaj dobro urejeno igrišče. Nasprotno pa ugotavljamo, da Laze in Hotedršica že več let uspešno igrajo nogomet in se udeležujejo vseh tekmovanj.
Največja tegoba, ki pesti nogometaše, pa so ravno igrišča, ki so komaj primerna, Dol. Logatec pa je sploh brez igrišča kljub vztrajnim
OGLAS
JUGOBANKA, SEDEŽ LJUBLJANA, OPRAVLJA V SVOJIH EKSPOZITURAH ZA OBČANE:
- vplačila in izplačila po hranilnih knjižicah in tekočih računih
- izplačila osebnih dohodkov in pokojnin prek hranilnih knjižic in tekočih računov
- plačevanje stalnih mesečnih_ stroškov prek tekočih raču-' nov
- žiro računi občanov
- devizne hranilne knjižice in računi
- čeki, kreditna pisma, nakazila
- potrošniški krediti
- krediti za posebne namene na osnovi namenske vezave sredstev
- dolgoročno in kratkoročno kreditiranje malega gospodarstva
- stanovanjski krediti občanom na podlagi vezave sredstev
- krediti občanom na osnovi
namenskega   varčevanja ali vezave udeležbe - namensko varčevanje in posojila za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo.
JUGOBANKA SEDEŽ LJUBLJANA
Ljubljana,    Titova    32, tel.
310- 388, teleks 31228 Ljubljana,    Titova    40, tel. 325-661
FILIALA MARIBOR
Maribor,   Razlagova   11, tel.
27-551, teleks 33277
EKSPOZITURE: LJUBLJANA, Pražakova 14, tel.
311- 926
LJUBLJANA,   Šiška, Celovška 106, tel. 57-679,57-681 LJUBLJANA, Bežigrad, Titova 64, tel. 327-066, 327-047 CELJE, Titov trg 7, tel. 23-438, 21-800
JESENICE, Maršala Tita 20, tel. 81-576
MURSKA   SOBOTA, Staneta Rozmana 5, tel. 21-833,21-880 SEŽANA, Partizanska cesta 7, tel. 73-139
MARIBOR, Svetozarevska ulica, tel. 24-290, 24-291 MARIBOR, Cankarjeva 11, tel. 27-172
NOVA GORICA, Kidričeva ulica 7, tel.23-520
ZAHVALA
Ob smrti nase sestre in tete
MARIJE RUDOLF, roj. Trček
se najtopleje zahvaljujemo vsem, ki so nam izrazili sožalje, poklonili cvetje in vence, ter jo pospremili na njeni zadnji poti.
Posebna zahvala sindikatu KLI, godbi, pevcem, gospodu župniku in ostalim.
Vsem in vsakemu, naša iskrena hvala!
Žalujoče sestre in brat z družinami
98 0 9 70 9 60 9 5 0 95 0 9 40 9 3 1 9 30 9 1 2 9 1 1
1 16 62:34
2 14 59:21 12 56:34 10 36:32 10 29:38
8 24:41 7 33:32 6 36:61 4 18:33 3 17:49
prizadeva nje m klubskega vodstva. Bitko za igrišča bo treba izbojevati čim prej, hkrati pa bo treba načrtno organizirati najmlajše - pionirje, ki kažejo izredno zanimanje za nogomet, vendar so bili do zdajšnji organizacijski poskusi premalo dolgoročno zastavljeni in vodeni.
Po razrešnici staremu upravnemu odboru, v katerem so posebno prizadevnost pokazali dosedanji predsednik Tone Mihevc, tajnik Mitja Žigon ter Jože Selšek in Miro Lesko vec, je bil izvoljen nov upravni in nadzorni odbor. Pred zaključkom občnega zbora je predstavnik TTKS Lado Puc razglasil izide tekmovanja trimske lige v malem nogometu in podelil vsem pismena priznanja.
V tekmovanju za memorial Marjana Lipovca je na turnirju zmagala ekipa Veteranov; pridobljeni pokal pa je ekipa podelila družini pokojnega Marjana Lipovca kot priznanje in memoriam za neprecenljive zasluge pri razvoju nogometa v Logatcu.
Kot priznanje za posebne zasluge pri razvoju nogometa je predsednik NK podelil plakete: Vzgojnemu zavodu Logatec, Marjanu Lipovcu (v spomin), Tonetu Vebru, Jožetu Selsku in Tonetu Gajserju.
maš
Filmski program
1. 11. ameriška kriminalka PAST ZA INŠPEKTORJA CALLAGHANA
4. -6.11. italijanski akcijski film GNEČA V HONG KONGU (višje cene)
5. -6.11. ameriška drama LENNY (višje cene)
8. 11. italijanska drama KRVAVI BRATJE
9. 11. Švedski mladinski film DOGODIVŠČINE MALEGA MIHCA
1 l.-l 3. 11. ameriška kriminalka KALIBER 20 ZA SPECIALISTA
12.-13. 11. švedska komedija ROMANTIKA V POSTELJI 15.   11.   ameriška komedija GOSPOD    VERDOUX (višje cene)
18. -20. 11. ameriška pustolovka KID IN DRUŠČINA
19. -20. 11. ameriški akcijski film KAZEN NA GORI EIGER (višje cene)
22. 11. ameriška drama ZLOMLJENA KRILA
25. -27. 11. ameriški vestem MOŽ IZ DOLINE
26. -27. 11. ameriški fantazijski film ROLL BALL (višje cene) 29. 11. jugoslovanska komedija VOJAKOVA LJUBEZEN
J