Mladinski novičar
S počitnic — v večnost. Preteklo leto — tako smo čitali — so na Ruskem spet po krščansko praznovali sveti božič — rojstvo Gospodovo. Sedanja sovjetska vlada je nekaj let sem hotela zadušiti vse, kar je med Rusi krščanskega, pa je izprevidela, da v tem oziru Ijudstvo ne pozna ne šale in ne trpi nasilja. Iz Moskve se je razšlo dijaštvo na vse strani na počitnice. Vrnitev je bila pa za nekatere dvakrat žalostna. Sredi januarja so bili po Rusiji silni viharji s snežnim metežein. Neki vlak, ki je bil natrpan dijaštva, je v bližini Moskve trčil ob tovornik, ker se radi obilnega snega ni opazilo znamenje. Polom je bil grozen. Šestnajst dijakov je bilo mrtvih, okrog 100 pa ranjenih. Ali so se ti revčki pač kaj spomnili na popolno kesanje? Komaj, saj je ruska brezvema in brezbožna vlada docela izključila krščanski nauk iz šol. — Kako prav je, če se versko-zatiranih slovanskih bratov na Ruskem spominjamo tudi mi v molitvah, da bi jih vsedobri Bog po hudih pre-izkušnjah, ki jih tlačijo, privedel v naročje prave Cerkve Kristusove.
Smrt v kina. V nedeljo, dne 16. jan. letos, je bila predstava v kino-gledišču mesta Montreal v Kanadi. Vsled kratkega stika v parketnih tleh je pa nastal ogenj, ki se je urao razširil po vsej dvorani. Občinstvo je drlo k izhodu. Po galerijah, kjer je bilo — žal — mnogo otrok brez spremstva staršev, je nastala silna gneča. Na stopnicah je bilo nmogo otrok pohojenih. Reševalci so jih sicer metali skozi okna na razpete rjuhe ognjegascev, pa niso mogli vseh ujeti. Do 150 otrok so spravili v bolnišnice, 78 je bilo pa mrtvih. Duhovniki bližnjih cerkva so prihiteli k nesreči, da so delili ponesrečencem zakrament svetega maziljenja. Če bi šli ti mladi ljudje v cerkev k popoldanski pobožnosti mesto v gledišče, ali pa če bi se bili doma pripravljali na šolo, bi ne bili postali žrtve požara.
***
142
Nodrost v pregovorih  domačih in tujih.
Navada.
Navada je železna srajca.
Navada je lahko breme.
Navada je velika moč.
Navada rada popada.
Navada se vrača rada.
Navada vse polajša.
Navada z leti raste.
Navada je druga narava.
Kjer se navada ogreje, tam ostane.
Navada daje dobre delavce.
Navada pravico prevpije.
Dobra navada je boljši ko zakon.
Stara navada je nad pravico.
Stara navada je hujši ko pismo in pečat.
Staro navado lahko upogneš   — pa ne
zlomiš.
Nova navada staro prežene. Slabe navade delajo dobre postave. Slaba navada dela slabo življenje. Vsak ima svoje navade.
Reki.
Po navadi.
V  navadi je.
V  navadi imeti. Navado komu vedeti.
Drobiž. ,
Hrepenenje po izgnbljeni Koroški.
Mladi prijatelji! Ali vam je še znano, da leži onstran Karavank divna slovenska deželica — Slovenski Korotan? In ker je to slovenska dežela, smo rekli Slovenci po razsulu stare avstrijske države: Slovenski Korotan Slovencem! In smo hoteli, da se Slovenski Korotan združi z ostalo Slo-venijo. Hoteli smo nedeljeno in svobodno Slovenijo. Hoteli smo, da se uresničijo besede pesnika S. Gregorčiča:
Bog živi vse Slovene pod streho hiše ene!
In res je bil velik del Slovenskega Ko-rotana po razsulu stare Avstrije nekaj časa naš. Pa je prišel nesrečni 10. okto-
ber 1920, in morali smo spet zapustiti naš Slovenski Korotan. Naši koroški bratje pa so še nadalje na milost in ne-milost izročeni nemškemu narodu.
Mladi prijatelji! Tudi vi morate vzlju-biti naš divni Slovenski Korotan! Da vam vzplamti srce gorke ljubezni do te čudo-krasne, a zdaj žalibog tako nesrečne slo venske deželice, vam v naslednjetn izpišem nekaj vrstic iz pisem, ki jih je pisala go-spodična, rodom primorska Slovenka, pa je bivala pred nesrečnim glasovanjem dalje časa na Koroškem. Iz vsake teh be-sedi veje globoka žalost in koprneče hre-penenje po izgubljeni Koroški. Učite se, mladi prijatelji, iz teh besedi domovinske ljubezni, zlasti ljubezni do zasužnjenih bratov. Evo vam par odstavkov iz ime-novanih pisem:
»Jaz sem spet v J. v službi in sem spet srečna, a ne kakor sem bila na Ko roškem. Ni mi mogoče pozabiti ne on-dotnih krajev ne ljudi. Kako bo letos s počitnicami, ne vem. Zelo, zelo rada bi prišla zopet na Koroško vsaj za 14 dni.«
»Ne morete si misliti, da je mogoče tako ljubiti, skoraj oboževati kakšen kraj in ljudi, kakor ljublm jaz Koroško in ljudi, v katerih sredi sem se počutila kakor do-ma. Tako rada sem jih imela in ne morem jih pozabiti.« —
»Spominjam se na one dni z neke vrste pobožnostjo. Vsaka stezica, vsak gozdiček, vse one krasne jutranje in večerne zarje se mi zde kot lepe sanje, ki jih človek, žal, ne more več pričakovati.« —
»Pri nas (na Goriškem) je zelo lepo, to uvidevam vsak dan bolj, toda onih temnih gozdičev, zelenih trat, sinjih gor ne morem pozabiti. Mogoče si mislite, da so vse to le besede, a ni tako. Kar na-enkrat se včasih spomnim na ono kratko pot čez grič v I. Prav z vsem srcem si zaželim, da bi spet zaklicala brodnika, da bi me prepeljal čez one hitre dravske valove.« —
»Sinoči sem spet sanjala o Koroški. Zjutraj sem mislila, kako rada bi pole-tela na Koroško in kogar znanih bi prve-ga srečala, bi mu padla okoli vratu in se mu razjokala na prsih in sama bi ne vedela, ali naj bi bile to solze sreče ali žalosti.«
143
1. Skrivalica.
Katero resnico povedo te črke? Začni spodaj!
2. Številnica.
I.  2. — 3. 4. 5. 6. 7. — 8. 9. 1. 5. — 4. 3. 5. — 7. 8. 5. 6. 1. 10. 3. 6. — 3.
II.  2. 4. 2. — 8. 10. 12. — 13. 14. 9.
4.  10. 15. 2. — 11. 5.— 10. 3. 6. 2. 1.
5.  — 4. 5. 12. 1. 10. — 11. 5. 13. 2.
pametna beseda ob pravem času
Navodilo. 1. 2. 3. 4. 5. 6.
13'fi12."20'i4:}neodioeeneiovek
15. 7. 8. 2.     župančičeva pesnitev Kaj povedo številke gorenje številnice?
3. Črkovnica.
Mrak, žrebe, sled, emir, celica, jata, Krek, vrana, grom, stol, kosa, kolo, voda,  dvom,  repa,  brat,   brest,  nos.
Odvzemi vsaki besedi eno črko tako, da pomeni ostanek novo besedo. Odvzete črke povedo pregovor.
Relilci in imena rešilcev — ki se sprejemajo le tekom 10 dni po izidu lista in se objavlja le imena onih rešilcev, ki   bodo rišili vae zagonetke   —   v  prihodnji   številki.
1. Rešitev velikonočne zastave v 8. štev.:
Začni pri kvadratu, kjer je pečat in pazi na vrste ter število znamenj oz. okraskov pri črkah, pa dobiš:
Gospod je vslal. Aleluja.
2. Rešitev pravokotnika v 8. štev.:
Začni v prvi vrsti na sredi in potem vzemi črko na levem vogalu itd. ter istotako v drugih vrstah, pa dobiš:
Srce se v prsih mi topi, zamaknjeno v nekdanje dni, v presrečno dobo cveta — o zlata, zlata leta!
3. Rešitev konjička v 8. štev.: Glej sliko!
Z vencem iem ovenčam Slavo!
Zlate zvezde se bleščijo jasno z nočnega neba,
želje moje k njim kipijo iz gorečega srca:
Slednjo noč ined vami plava,
svetle luči, lo oko, žar vaš zlati občudava,
ki tako krasi nebd.
Dol stopite, jasni sviti, kar najlepše vas plamti,
dajte v venec se poviti, kot ga svet še videl ni.
Z vencem tent ovijera glavo devi, ki sem zanjo vnet,
z vencem tem ovenčam Slavo, njo najlepšo vseh deklet.
144