Besedje iz pomenskega polja »kmetija - prostori in oprema v hiši, gospodarska poslopja« v slovenskogoriškem narečju
Mihaela Koletnik
Cobiss: 1.01
iT
P-
<
N
Z
V prispevku je v obsegu, določenem z vprašalnico za Slovenski lingvistični atlas (SLA), predstavljeno besedje, ki v slovenskogoriškem narečju poimenuje prostore in opremo v kmečki hiši, gospodarska poslopja in kmečka opravila. V šestih krajevnih govorih, zajetih v mrežo krajev za SLA, smo zbrali 192 različnih odgovorov na 128 vprašanj: v Šentilju v Slovenskih goricah (T363), na Zgornji Velki (T364), na Kremberku (T365), v Spodnji Voličini (T366), pri Negovi (T367) in v Črešnjevcih (T368).
Ključne besede: kmečka materialna in kulturna dediščina, panonska narečna skupina, slovenskogoriško narečje, Slovenski lingvistični atlas
X
Lexemes from the semantic field 'farm: rooms and furnishings in the house, farm buildings' in the Slovenian Hills dialect
H
This article presents lexemes denoting the rooms and furnishings in a farmhouse, farms buildings, and farm chores in the Slovenian Hills dialect to the extent specified in the questionnaire used for the Slovenian Linguistic Atlas (SLA). One hundred ninety-two replies to 128 questions were collected in six local dialects included in the SLA network of towns: in Šentilj v Slovenskih Goricah (T363), Zgornja Velka (T364), Kremberk (T365), Spodnja Voličina (T366), Negova (T367), and Črešnjevci (T368).
Keywords: tangible and cultural rural heritage, Pannonian dialect group, Slovenian Hills dialect, Slovenian Linguistic Atlas
1 Uvod
V prispevku je predstavljeno besedje iz pomenskega polja »kmetija - prostori in oprema v hiši, gospodarska poslopja« v slovenskogoriškem narečju. Besedje iz tega pomenskega polja je v vprašalnici za SLA uvrščeno v poglavja III. Hiša (72 vprašanj od V129 do V171), IV. Vas (8 vprašanj od V172 do V211), VI. Orodje (23 vprašanj od V266 do V326), VII. Živali (3 vprašanja od V327 do V390), VIII. Rastline (5 vprašanj od V391 do V452), IX. Planina (10 vprašanj od V453 do V473) in XII. Pokrajina (1 vprašanje od V547 do V603), deloma pa je razpršeno tudi v gra-matičnem delu vprašalnice (6 vprašanj od V700 do V780). V Dialektološki sekciji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v Ljubljani so vprašanja
t—1	prerazvrstili v smiselne sklope: »hiša« (29 vprašanj), »prostori in oprema v hiši«
M	(27 vprašanj), »gospodarska poslopja in kmečko dvorišče« (38 vprašanj), »kmečka
N	opravila« (18 vprašanj) ter »drugo« (16 vprašanj).1
Narečno gradivo za 128 vprašanj, obravnavanih v tem prispevku,2 je zbrano
^	v šestih krajevnih govorih, zajetih v mrežo krajev za SLA: v Šentilju v Slovenskih
O	goricah (T363), na Zgornji Velki (T364), na Kremberku (T365), v Spodnji Voličini
s	(T366), pri Negovi (T367) in v Črešnjevcih (T368).3 Ti krajevni govori se uvrščajo
L	v slovenskogoriško narečje panonske narečne skupine. Več o tem narečju gl. Kole-
0	tnik (1996: 165-178; 1999: 68-87; 2001; 2002: 139-149; 2003: 81-92).
V N
2 Gradivo z razširjenostjo, s pomenom in z izvorom leksemov v slovenskogoriškem narečju
N
>	(1) SLA V129A 'hiša'
p	T363: 'xiiša, 'kuioča; T364: 'xiiša, 'kuioča; T365: 'xiiša, 'kuioča; T366: 'xiiša, 'kuioča;
1	T367: 'xiša, 'koča; T368: 'xiša, 'koča
S	• Za pomen 'stavba, namenjena zlasti za bivanje ljudi', knj. hiša (i), se v slovensko-
K	goriškem narečju uporabljata leksema hiša in koča, oba v dveh glasoslovnih različi-
i	cah. Leksem hiša, pslovan. ali slovan.*hys'a in *xyz'a, je prevzet iz neke germanske
1	predloge in ga v enakem pomenu poznajo tudi v drugih slovanskih jezikih, npr. hrv.
•	čak. hiša, češ. chyše (SES: 204). Leksem koča, pslovan. *kQt'a, kar je prvotno po-
1	menilo ali *'kar je pokrito' ali *'tista, ki ima kote' (SES: 287), v enakem pomenu,
•	kot je izpričan v narečju, poznajo tudi v hrvaškem, srbskem (kuca) in staroruskem
2	jeziku (kuča) (prav tam).
(2) SLA V129B 'slaba hiša (koča, bajta, kajža itd.)'
T363: 'bajta, 'tuiučanca; T364: 'bajta, 'kuioča; T365: 'kuioča; T366: 'buiutana 'kuioča, 'ciimprana 'kuioča; T367: 'koča, 'kučena 'koča; T368: 'kučena 'koča, 'ciimprana 'koča
• Za pomen 'majhna, preprosta hiša', knj. koča (o), bajta (a), kajža (a), je najpogostejši leksem koča. Ta ima izpričano besedno zvezo tolčena koča, katere določilo je izpeljano iz leksema tolči, pslovan. *telt'i, sed. tblkg (SES: 771), cimprana koča, katere določilo je tvorjeno iz prevzete tujejezične podstave cimper (< stvnem. bav. *zimper, stvnem. zimpar 'gradbeni les, lesena zgradba, stanovanjski prostor, stanovanje' (DLS: 102)), in butana koča, katere določilo je izpeljano iz leksema butati, pslovan.*butati 'tolči' in *butiti 'enako' (SES: 66). Manj pogost je leksem bajta, prevzet iz nar. sevit. baita, furl. baite 'koča, bajta' (SES: 28); v T363 ima dvojnico tolčenica, izpeljano iz leksema tolči.
1	Za tako poslano vprašalnico se zahvaljujem vodji Dialektološke sekcije pri Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU doc. dr. Jožici Škofic.
2	Zaradi (pre)obsežnega gradiva v prispevku ne obravnavamo sklopa »orodje« s 53 vprašanji in 20 podvprašanji.
3	Gradivo je bilo zbrano med letoma 1993 in 2004 ter po potrebi dopolnjeno in ponovno preverjeno na terenu poleti in jeseni leta 2012. Avtorica zapisa v T363 je Tadeja Janiš (pod mentorstvom Mihaele Koletnik), avtorica zapisov v T364-368 je Mihaela Koletnik.
(3) SLA V129(p) Ali se ti izrazi rabijo tudi za dobro hišo ali samo pejorativno?
Vprašanje 129B zahteva tudi razlago pomena. Iz dodatnih pojasnil k rabi leksema koča izhaja, da se ta kot stilno nezaznamovan uporablja tudi za pomen 'dobra hiša'.

(4) SLA V138 'tla'
T363: 'pu:ot; T364: 'pu:ot; T365: 'pu:ot; T366: 'pu:ot; T367: 'pot; T368: 'pot • Za pomen 'spodnja površina zaprtega prostora, po kateri se hodi', knj. tla (a), se povsod uporablja samo v dveh glasoslovnih različicah izpričani leksem pod, pslo-van. *podb 'tla', ki ga v enakem pomenu poznajo tudi v drugih jezikih, npr. hrv., srb.pod, češ.puda (SES: 531).
(5) SLA V139 'strop'
T363: pla'foiun; T364: pla'foin; T365: pla'foiun; T366: pla'foiun; T367: pla'foin; T368: pla'foiun
• Za pomen 'vsak od delov stavbe, ki omejuje, zapira prostore od zgoraj', knj. strop (o), se uporablja enotno, iz nemščine prevzeto poimenovanjeplafon < nem. Plafond 'strop', izpričano v dveh glasoslovnih različicah.
Z >
J
iT
(6)	SLA V140(s) 'stena'
T363: 'zi:it; T364: s'te:ina; T365: s'te:ina; T366: s'te:ina; T367: s'te:ina; T368: 'zi:it	^
•	Za pomen 'vsak od delov stavbe, ki omejuje prostor, prostore ob straneh', knj.	hh stena (e), je najpogostejši in najbolj razširjen leksem stena, sledi mu leksem zid. Le-	N ksem stena, pslovan. * stena, v enakem pomenu poznajo tudi v drugih jezikih, npr.	H hrv. stijena, srb. stena, rus. stena, češ. stena (SES: 698). Leksem zid je izpeljanka	^ iz leksema zidati, pslovan. *zbdati, kar je prvotno pomenilo *'z glino, ilovico ali blatom zapolnjevati iz vej narejeno steno' (SES: 854).
(7)	SLA V140a 'vmesna notranja stena v hiši'
T363: 'zi:it; T364: 'mi:tls'te:ina; T365: 'mi:tls'te:ina; T366: 'mi:tls'te:ina; T367: 'mi:tls'te:ina; T368: 'mi:tls'te:ina
•	Splošno vprašanje za steno (V140) predvideva še dva odgovora, in sicer (a) za vmesno notranjo steno v hiši in (b) za zunanje zidove hiše. Za pomen 'vmesna notranja stena v hiši' je najpogostejši in najbolj razširjen leksem mitelstena, kalkirana hibridna medponska zloženka, katere prvi del je iz nem. mittel 'srednji'. Kot enkratno poimenovanje je v T363 zapisan leksem zid.
(8)	SLA V140b 'zunanji zidovi hiše'
T363: 'zi:it; T364: z'vu:nešni 'zi:it; T365: 'zi:it; T366: o'bo:ut, 'zi:it; T367: 'zi:t; T368: xo'bo:ut, z'vunešni 'zi:t
•	Za pomen 'zunanja stena hiše' je najpogostejši leksem zid, ki je v T366 novejša dvojnica leksemu obod; ta ima v T368 sopomensko dvojnico zvunašnji zid, katere določilo je izpeljano iz narečne oblike prislova zunaj,4 sklopljenega iz iz < *jbz
4 Glasi se z'vuna (Koletnik 2001: 181).
t_1 in star. in nar. vun (SES: 860). Leksem obod, prvotno *ob(v)od^> (SES: 458), je v
M pomenu 'zunanji del hiše' zabeležen tako v Pleteršnikovem slovarju kot v SSKJ. Z
1 (9) SLA V142 'omet'
K T363: o'meit; T364: o'meit; T365: o'meit; T366: 'muiort; T367: 'mort, o'meit; T368: O 'mort
s • Za pomen 'na zid enakomerno nanesena malta', knj. omèt (ê), je najpogostejši L leksem omet, izveden iz glagola mesti, pslovan. * mesti, sed. *mêtg (SES: 394). Po
0	pogostnosti pojavljanja mu sledi v dveh glasoslovnih različicah izpričani leksem mort, v T367 zapisan kot starejša dvojnica leksemu omet. Leksem mort je prevzet iz nem. Mörtel 'malta'.
(10) SLA V141(a) 'opeka'
Z T363: 'ciigl; T364: 'ciigl; T365: 'ciigl; T366: 'ciigl; T367: 'ciga; T368: 'cigl A • Za pomen 'izdelek, navadno iz gline, za zidanje ali pokrivanje ostrešja', knj. opeka p (ê), se uporablja enotno, v dveh glasoslovnih različicah izpričano poimenovanje cigel.
1	Leksem cigel, v Pleteršnikovem slovarju zabeležen v istem pomenu, kot je izpričan v
s	narečju, je prevzet iz stvnem. ziegel 'strešna opeka, zidna opeka' (DLS: 99). K
1	(11) SLA V141a 'zidna'
9	T363: 'ciigl; T364: 'ciigl; T365: 'ciigl; T366: 'ciigl; T367: 'ciga; T368: 'cigl
•	• Vprašanje za opeko (V141) predvideva še dva odgovora, in sicer (a) za zidno in g	(b) za strešno opeko. Za pomen 'zidna opeka' se povsod uporablja samo prevzeti
•	leksem cigel.
2
(12)	SLA V141b 'strešna'
T363: 'ciigl; T364: 'doix'ciigl; T365: st'reiišni 'ciigl; T366: st'reiišni 'ciigl; T367: st'reiišni 'ciga; T368: st'reiišni 'cigl
•	Za pomen 'strešna opeka' se najpogosteje uporablja samostalniška besedna zveza strešni cigel, katere določilo je izpeljano iz leksema streha, pslovan. * streha (ali *strëhâ) (SES: 703), jedro pa je nemška izposojenka. Kot enkratnica je v T363 zapisano poimenovanje cigel, v T364 pa iz nemškega jezika citatno prevzeti leksem dahcigel < nem. Dachziegel 'strešnik'.
(13)	SLA V159 'streha'
T363: st'riiexa; T364: st'riiexa; T365: st'riiexa; T366: st'riiexa; T367: st'rexa; T368: st'rexa
•	Za pomen 'del, ki pokriva in ščiti stavbo pred padavinami, knj. streha (e), se povsod uporablja samo leksem streha, izpričan v dveh glasoslovnih različicah. Leksem streha, pslovan. * streha (ali *strëhâ), v enakem pomenu poznajo tudi v drugih jezikih, npr. hrv., srb. strêha, rus. strexá, češ. strecha (SES: 703).
(14)	SLA V143A 'slama'
T363: s'laima; T364: s'laima; T365: s'laima; T366: s'lâima; T367: s'lâma; T368: s'lâma
•	Za pomen 'posušena stebla in listi omlatenega žita', knj. slama (a), se uporablja	^ enotno poimenovanje slama, izpričano v več glasoslovnih različicah. Leksem sla-	w ma, pslovan. *solma, v enakem pomenu poznajo tudi v drugih jezikih, npr. hrv., srb.	^ slama, rus. soloma, češ. slama (SES: 666).
(15) SLA V143B 'škopa (slama za pokrivanje strehe)'
T363: š'koiupa; T364: š'koiupa; T365: škoiupa; T366: š'koiupa; T367: 'šoiupica; ^ T368: 'šoiupica
•	Za pomen 'snop urejene slame za pokrivanje streh', knj. škopa (o), se v zahodnem slovenskogoriškem podnarečju uporablja leksem škopa, v vzhodnem pa šopica, izpeljanka iz prevzete podstave šopa. Leksem škopa, prvotno *škopb, je prevzet iz stvnem. scoup 'snop, otep slame', srvnem. schoub 'šop, sveženj, otep slame', nem. Schaub 'isto' (ESSJ IV: 60; DLS: 219). Leksem šopa je po 11. stol. prevzet iz stvnem. predloge *schoup(e) iz scoup oz. *scoupe (ESSJ IV: 92; DLS: 219).
Z
(16)	SLA V132 'podstrešje'
T363: 'diiile; T364: 'diiile; T365: 'diiile; T366: 'diiile; T367: 'dille; T368: 'pot
•	Za pomen 'prostor v stavbi med streho in stropom', knj.podstmšje (e), je najpogo- 1—1 stejši in najbolj razširjen v množinski obliki in dveh glasoslovnih različicah izpriča- ^ ni leksem dila, prevzet iz nem. Diele 'podna deska' (DLS: 109). Kot enkratnica se O v T368 pojavlja poimenovanje pod < pslovan. *podb 'tla', v pomenu 'podstrešje' ^ zabeleženo v Pleteršnikovem slovarju.
N
(17)	SLA V133 'stopnice'
T363: š'teijge; T364: š'teijge; T365: š'teijge; T366: š'teijge; T367: š'teijge; T368: ^ š'te:jge
•	Za pomen 'vsaka od vodoravnih med seboj odmaknjenih ploskev v različnih višinah za lažjo hojo navzgor, navzdol', knj. stopnica (í), se uporablja enotno poimenovanja štega, navadno v množini. Leksem štega je prevzet iz srvnem. stege, stiege 'stopnice' (DLS: 228).
(18)	SLA V134 'vrata'
T363: d'veiri; T364: d'vieiri; T365: d'veiri/d'vieiri; T366: d'veiri/d'vieiri; T367: d'veri; T368: d'veri
•	Za pomen 'odprtina v zidu, steni, ki omogoča dostop v notranjost česa', knj. vráta (á), se uporablja v različnih fonetičnih uresničitvah izpričano enotno poimenovanje dveri, pslovan. *dvbrb, mn. *dvbri 'vrata' (SES: 129). Leksem dveri v enakem pomenu kot v slovenskogoriškem narečju poznajo tudi v star. makedonščini (dveri), ruščini (dvéri) in češčini (dvere) (prav tam).
(19)	SLA V707 'duri'
T363: d'veiri; T364: d'vieiri; T365: d'veiri/d'vieiri; T366: d'veiri/d'vieiri; T367: d'veri; T368: d'veri Gl. (18) V134 'vrata'.
^ (20) SLA V135(s) 'podboj'
E T363: š'to:k; T364: š'to:k; T365: š'to:k; T366: š'to:k; T367: š'to:k; T368: š'to:k N • Za pomen 'okvir, ki se vzida v vratno odprtino za nameščanje vratnih kril', knj. 1—1 podbdj (o), se uporablja enotno poimenovanje stok. Leksem stok je prevzet iz nem.
Stock 'palica', 'vratni okvir', 'klada, bruno', 'štor, parobek' (SES: 741). Pomen O 'vratni okvir' je nastal po skrajšavi iz Türstock (prav tam).
S
L	(21) SLA V135a 'leseni okvir pri vratih'
0	T363: 'ti:rš'to:k; T364: 'ti:rš'to:k; T365: 'ti:rš'to:k; T366: 'ti:rš'to:k; T367: 'tirš'to:k; v	T368: 'tirš'to:k
•	Vprašanje za podboj (V235) predvideva še dva odgovora, in sicer (a) za leseni okvir
1	pri vratih in (b) za kamniti okvir pri vratih. Za pomen 'leseni okvir pri vratih' se povsod uporablja samo iz nemščine prevzeti leksem tirštok < nem. Türstock 'podboj'.
N
>	(22) SLA V135b 'kamniti okvir pri vratih'
p	T363: -; T364: -; T365: -; T366: -; T367: -; T368: -
i	• Za 'kamniti okvir pri vratih' v zbranem gradivu ni poimenovanja. Iz dodatnih pojaS	snil h gradivu izhaja, da so bili na obravnavanem območju vratni okviri samo leseni. K
i	(23) SLA V136 'ključ'
1	T363: k'M:ič; T364: k'lü:té; T365: klMč; T366: k'M:ič; T367: k'lüx; T368: k'lüx
•	• Za pomen 'kovinska priprava za zaklepanje in odklepanje ključavnice', knj. klj^
1	(ú), se uporablja enotno, v dveh glasoslovnih različicah izpričano poimenovanje
•	ključ. Leksem ključ, pslovan. *kl'učb, kar je prvotno pomenilo *'ukrivljen kos lesa'
2	(SES: 281), v enakem pomenu poznajo tudi v drugih jezikih, npr. hrv., srb. kljQč, rus. klj^, češ. klič (prav tam).
(24)	SLA V285(s) 'kljuka'
T363: k'lü:ka; T364: k'lü:ka; T365: k'lü:ka; T366: k'lü:ipca; T367: k'lüka; T368: k'lüka
•	Za pomen 'gibljiva priprava na vratih, oknih za odpiranje, zapiranje', knj. kljúka (ú), je najpogostejši in najbolj razširjen leksem kljuka; manj pogosto, kot enkratni-ca izpričano samo v T366, pa je poimenovanje klupica. Leksem kljuka, pslovan. *kl'üka, v enakem pomenu poznajo tudi v hrvaškem, srbskem (kljuka) in češkem jeziku (klika) (SES: 281). Leksem klupica, v istem pomenu kot v slovenskogori-škem narečju zabeležen v Pleteršnikovem slovarju, je izpeljan iz leksema klupa, v slovenščino prevzetega iz srvnem. kluppe 'klešče, močan les, razklan, razcepljen kos' (DLS: 152).
(25)	SLA V285(a) 'pri verigi'
T363: 'xa:kl; T364: 'xa:kl; T365: 'xa:kl; T366: 'xa:kl; T367: 'xákel; T368: 'xákel
•	Vprašanje za kljuko (285) predvideva še dva odgovora, in sicer (a) za kljuko pri verigi in (b) za kljuko pri vratih. Za pomen 'kljuka pri verigi' se uporablja enotno, v dveh glasoslovnih različicah izpričano iz nemščine prevzeto poimenovanju hakel < nem. Haken 'kavelj, kljuka'.
(26)	SLA V285(b) 'pri vratih'
T363: k'lu:ka; T364: k'lu:ka; T365: k'lu:ka; T366: k'lu:pca; T367: k'luka; T368: k'luka
•	Za pomen 'kljuka pri vratih' je najpogostejši in najbolj razširjen leksem kljuka, ^ manj pogost je leksem klupica. Dalje gl. (24) V285(s).
(27)	SLA V145 'okno'
T363: 'u:okna; T364: 'u:okna; T365: 'u:okna; T366: 'u:okna; T367: 'okno; T368: & 'okna
•	Za pomen 'odprtina v steni stavbe, urejena zaradi svetlobe, zračenja', knj. okno (o), se uporablja v dveh glasoslovnih in oblikovnih različicah izpričani leksem okno. Leksem okno, pslovan. *okbno, v enakem pomenu poznajo tudi v drugih N jezikih, npr. hrv., srb. okno, rus. okno, ukr. vikno, češ. okno (SES: 468).
(28)	SLA V144a 'steklo - splošni izraz'
T363: g'la:žovje, glaže'vi:na; T364: g'la:žovina; T365: glažo'vi:ina; T366: g'la:š; T367: g'laš, g'lažovina; T368: g'lažovina
•	Za pomen 'trda, krhka, navadno prozorna snov, ki se dobi s taljenjem kremena, sode in dodatkov', knj. steklo (e), prevladujejo izpeljanke s prevzeto besedotvorno podstavo glaž-: glažovje, glaževina, naglasni različici glažovina in glažovina. Le- O ksem glaž, zapisan v T366 in T367 ter v pomenu 'steklo' zabeležen tudi v Pleter- ^ šnikovem slovarju, je prevzet iz srvnem. glas 'steklo, steklen kozarec' (SES: 174). hh
N
(29)	SLA V144b 'šipa'
T363: 'še:jba; T364: 'ša:jba; T365: 'ša:jba; T366: 'ša:jba; T367: 'ša:jba; T368: 'ša:jba l_)
•	Za pomen 'kos navadno ravnega stekla za zapiranje kake odprtine', knj. šipa (i), se uporablja samo iz nemščine prevzeti leksem šajba < nem. Scheibe 'šipa'.
(30) SLA V131A 'spalnica (kamra)'
T363: 'xi:ša; T364: 'xi:ša; T365: s'tübl; T366: 'xi:ša; T367: p'reiidna 'xiša; T368: p'reiidna 'xiša
• Za pomen 'prostor, urejen za spanje', knj. spálnica (á), so v gradivu izpričana poimenovanja hiša in sprednja hiša, oboje 'glavni stanovanjski prostor v kmečki hiši (dnevna soba)', ter štibel 'soba, v katero je vhod iz dnevne sobe (hiše)'. Iz gradiva ni jasno, ali se zapisani leksemi res uporabljajo za pomen 'spalnica'. Iz dodatnih pojasnil h gradivu izhaja, da stare panonske kmečke hiše dodatnega bivalnega prostora, namenjenega samo za spanje, niso imele. Dalje gl. (33) V131a in (34) V131b.
(31)	SLA V131B 'čumnata'
T363: -; T364: -; T365: -; T366: -; T367: -; T368: -• Beseda v slovenskogoriškem narečju ni znana.
(32)	SLA V131B(p) Če je beseda znana, določiti pomen.
Gl. (31) V131B.
^	(33) SLA V131a 'dnevna soba (hiša)'
M	T363: 'xiiša, 'voilka 'xiiša; T364: 'xiiša; T365: 'xiiša; T366: 'xiiša; T367: p'reiidna
N	'xiša; T368: p'reiidna 'xiša
1—1	• Za pomen 'glavni stanovanjski prostor v kmečki hiši z veliko hrastovo mizo in
^	lončeno pečjo',5 knj. hiša (i), je najpogostejši leksem hiša, v pomenu 'soba' zabele-
O	žen v Pleteršnikovem slovarju in v SSKJ. Izpričani ima dve samostalniški besedni
s	zvezi: velika hiša, ta je v T363 dvojnica leksemu hiša, in sprednja hiša, ki imata
L	glede na prevzetost oz. neprevzetost jedra in/ali določila domače določilo in pre-
0	vzeto jedro. Leksem hiša je zgodaj prevzet iz neke germanske predloge (SES: 204).
V
(34) SLA V134b 'soba, v katero je vhod iz dnevne sobe (hiše)'
1	T363: 'maila 'xiiša, š'tiibl, štttibj; T364: š'tiibl; T365: š'toibl, š'tablček; T366: š'tabl; T367: 'zaidna 'xiša; T368: 'zaidna 'xiša
N	• Za pomen 'manjša soba z vhodom iz glavnega stanovanjskega prostora v kmečki
A	hiši (hiše)', v SSKJ zabeležen pod geslom štibelc (T), opredeljenim s stilno-plastnim
p	kvalifikatorjem nar., je najpogostejši leksem štibel, izpričan v več fonetičnih ure-
i	sničitvah. Kot dvojnica leksemu štibel je v T365 zapisana njegova besedotvorna
S	različica štibelček, v T363 pa samostalniška besedna zveza mala hiša. V vzhodnem
^	slovenskogoriškem podnarečju se uporablja enotno večbesedno poimenovanje za-
1	dnja hiša. Jedro obeh samostalniških besednih zvez je zgodaj prevzeto iz german-
9	skega jezika, določili sta domači. Leksem štibel je prevzet iz bav. avstr. Stüblein,
•	srvnem. stübelín, stübel (DLS: 229), kar je manjšalnica k Stube, srvnem. stuba,
1	stube 'ogrevana soba; peč' (ESSJ IV: 112).
3
2	(35) SLA V713 'izba, ispa'
T363: -; T364: -; T365: -; T366: -; T367: -; T368: -
•	Besedi v slovenskogoriškem narečju nista znani.
(36)	SLA V713(p) Določiti tudi pomen.
Gl. (35) V713.
(37)	SLA V130(a) 'podstrešna soba'
T363: 'doix'ciimra; T364: 'doix'ciimra; T365: 'doix'ciimra; T366: 'daix'ciimra; T367: 'daix'ciimra; T368: -
•	Za pomen 'prostor v stavbi med streho in stropom najvišje etaže, namenjen zlasti za bivanje, zadrževanje ljudi', knj.podstréšna sóba (e, ó), se uporablja v dveh gla-soslovnih različicah izpričana nemška izposojenka dahcimra < nem. Dachzimmer 'podstrešna soba'. T368 ne izkazuje zapisa. Iz dodatnega pojasnila informatorjev izhaja, da podstrešnih sob v kraju niso poznali.
(38)	SLA V466 'pograd v koči (poglavje Planina)'
T363: 'puiostela; T364: -; T365: -; T366: -; T367: -; T368: 'postela
5 Ta prostor je v stari panonski kmečki hiši običajno služil tudi kot spalnica.
•	Za pomen 'preprosto ležišče iz desk', knj. pograd (d), gradivo izkazuje samo dva zapisa (T363, T368). Iz pojasnila k rabi leksema postelja, pslovan. *postel'a in *pdstel'b (SES: 550), izhaja, da je postelja splošno poimenovanje za vsak kos pohištva, namenjen in prirejen za spanje. V Slovenskih goricah sicer posebnega ^ poimenovanja za pograd v (planinski) koči ne poznajo.
(39) SLA V146B 'kuhinja'
T363: 'kuixija, 'kuixna; T364: 'kuixija; T365: 'kuixna; T366: 'kuixija, 'kuixna; T367: ^ 'kuxna; T368: 'kuxna
•	Za pomen 'prostor, v katerem se pripravlja hrana', knj. kuhinja (u), se uporablja v več izgovornih različicah izpričani leksem kuhinja, prevzet iz stvnem. kuhhina ali srvnem. kuchin 'kuhinja' (SES: 333). Leksem kuhinja se v enakem pomenu uporablja tudi v drugih slovanskih jezikih, npr. hrv. kuhinja, nar. srb. kujna, rus. kuhnja, češ. kuchyne, kuchyn (SES: 332-333).
Ph
<
N
Z >
(40)	SLA V146A 'štedilnik'
T363: š'po:rxert; T364: š'po:rxert; T365: š'pa:rxert; T366: š'po:rxert; T367: š'porxert; T368: š'porxert
•	Za pomen 'naprava z železno ploščo za kuhanje in ogrevanje', knj. štedilnik (T), se ^ uporablja samo iz nemščine prevzeti leksem šparhert < nem. Sparherd 'štedilnik', O izpričan v več izgovornih različicah.
(41)	SLA V147B 'ognjišče'
T363: 'koiumen; T364: 'koiumen; T365: 'koiumen; T366: fla:šter; T367: 'ogen; H T368: fla:šter
•	Za pomen 'kraj, prostor z nezavarovanim ognjem, navadno v kuhinji', knj. ognjišče (i), je najpogostejši leksem komen, stara kulturna izposojenka iz lat. cammus 'peč, ognjišče' (ESSJ II: 61). Po pogostnosti mu sledi leksem flašter, prevzet iz srvnem. pflaster 'obliž, malta, tla, pod' (DLS: 120). Kot enkratnica je v T367 zapisan leksem ogenj, pslovan. *ogn'b (SES: 466).
(42) SLA V150 'kotel'
T363: 'kuiotl; T364: 'kuiotl; T365: 'kuiotl; T366: 'kuiotl; T367: 'kotel; T368: 'kotel
• Za pomen 'velika, navadno okrogla ali valjasta kovinska posoda za kuhanje', knj. kotel (d), se uporablja enotno poimenovanje kotel, pslovan. *kotbfi> (SES: 313). Leksem kotel je prek germ. * kotila- izposojen iz lat. catillus, manjšalnice od lat. catinus 'skleda, posoda', in ga v enakem pomenu poznajo tudi v hrvaškem, srbskem (kotao), ruskem (kotel) in češkem jeziku (kotel) (SES: 313).
(43) SLA V469 'kotel (poglavje Planina)'
Gl. (42) V150.
^ (44) SLA V147A 'peč'
E T363: 'peič; T364: 'peič; T365: 'peič; T366: 'peič; T367: 'peič; T368: 'peič N • Za pomen 'naprava za ogrevanje', knj.peč(e), se uporablja enotno poimenovanje 1—1 peč. Leksempeč, pslovan. *pet'b, v enakem pomenu poznajo tudi v drugih jezikih, npr. hrv., srb.peč, rus.pečb, češ.pec (SES: 501).
O
s (45) SLA V148 'burkle (priprava za devanje posode v peč)'
L T363: 'buirkle; T364: 'buirkle; T365: 'buirkle; T366: 'buirkle; T367: 'buirkle; T368:
0	'buirkle
•	Za pomen 'orodje za premikanje loncev v kmečki peči', knj. burkle (u), se uporablja enotno poimenovanje burkla, vedno v množini. Leksem burkla je prek it. furca,
1	forca prevzet iz lat. furca, furcula 'vile' (ESSJ I: 55).
N	(46) SLA V149 'lonec'
A	T363: 'piisker; T364: 'piisker; T365: 'piisker; T366: 'piisker; T367: 'pisker; T368:
p	'pisker
i	• Za pomen 'posoda valjaste oblike za kuhanje', knj. lonec (o), se uporablja enotno
S	poimenovanje pisker, izpričano v dveh glasoslovnih različicah. Leksem pisker je
^	verjetno prevzet iz srvnem. phister, phistrine 'pekarna' ^ lat. pistrina 'isto' z do-
1	mnevnim pomenskim razvojem 'pekarna' > *'peč (za peko kruha)' > *'pekač (za
9 peko kruha)' > 'lonec' (SES: 517). •
1	(47) SLA V151 'žlica'
• T363: ž'liica; T364: ž'liica; T365: ž'liica; T366: ž'liica; T367: ž'lica; T368: ž'lica
2	• Za pomen 'priprava iz daljšega ročaja in ovalnega vbočenega dela za dajanje v usta, zajemanje zlasti tekočih jedi', knj. žlica (i), se uporablja enotno poimenovanje žlica, izpričano v dveh glasoslovnih različicah. Leksem žlica, pslovan. * lužica, *ližbka in *lyžbka (SES: 872), v enakem pomenu poznajo tudi v drugih jezikih, npr. hrv. žlica, strus. ložica, rus. ložka, polj. lyžka, češ. lžice (prav tam).
(48)	SLA V152 'vilice'
T363: 'viilce; T364: 'viilce; T365: 'viilce; T366: 'viilce; T367: 'vilce; T368: 'goiplce
•	Za pomen 'priprava iz rogljev in ročaja za nabadanje kosov hrane', knj. vilice (i), je najpogostejši leksem vilice, izpeljan iz leksema vile, *pslovan. vidly 'vile' (SES: 821). Kot enkratno poimenovanje se v T368 pojavlja leksem goplice, izpeljanka iz leksema gople, prevzetega iz nem. Gabel 'vile, vilice'.
(49)	SLA V153 'nož'
T363: 'nuioš; T364: 'nuioš; T365: 'nuioš; T366 'nuioš; T367: 'noš; T368: 'noš
•	Za pomen 'priprava za rezanje iz rezila in ročaja', knj. nož (o), se uporablja enotno poimenovanje nož, izpričano v dveh glasoslovnih različicah. Leksem nož, pslovan. *noz%, v enakem pomenu poznajo tudi v drugih jezikih, npr. hrv., srb. ndž, rus. nož, češ. nuž (SES: 452).
(50)	SLA V153B 'žepni nož (razne vrste)'
T363: 'žieipni 'nuiožek, 'piipec; T364: 'toišn'meiser, 'miixec; T365: 'miixec; T366: 'miixec, 'piipec; T367: 'feijdl'meijsl; T368: 'feidr'meijsl
•	Za pomen 'manjši nož z enim ali več pregibnimi rezili', knj. zêpni nàz (ê, o), je najpogostejši leksem mihec, katerega novejša dvojnica je v T366 leksempipec, v T364 pa iz nemščine prevzeti leksem tašenmeser < nem. Taschenmesser 'žepni nož'. Večbesedni leksem žepni nožek, katerega jedro je izpeljano iz leksema nož (< pslovan. *nozb), določilo pa iz leksema žep, kar je prek hrv., srb. džep prevzeto iz turš. ceb (SES: 867), je dvojnica leksemupipec v T363. Manj pogost je v dveh glasoslovnih različicah v vzhodnem slovenskogoriškem podnarečju izpričani iz nemščine prevzeti leksem federmeser < nem. Federmesser 'nož na vzmet' z v gradivu pripisanim pomenom 'nož na vzmet'.
(51)	SLA V130 'shramba'
T363: š'peijza; T364: š'paijza; T365: š'paijza; T366: 'kaimra, š'paijza; T367: 'kaimra, š'paijza; T368: ka'muira, š'paijza
•	Za pomen 'prostor za shranjevanje živil', knj. shràmba (â), je najpogostejši v dveh glasoslovnih različicah izpričani leksem špajza, v T366 in T367 zapisan kot novejša dvojnica leksemu kamra, v T368 pa leksemu kamura. Leksem špajza je prevzet iz bav. nem. Speis 'shramba za živila' (DLS: 222). Leksem kamra je prevzet iz srvnem. kamer, kamere 'spalnica, zakladnica, blagajna, shramba, sodna dvorana' (ESSJ II: 14), v pomenu 'shramba' je zabeležen tako v Pleteršnikovem slovarju kot v SSKJ (tu s stilno-plastno oznako nar. vzh.). V Pleteršnikovem slovarju je v istem pomenu zabeležen tudi leksem kamora, prevzet iz srlat. camera (ESSJ II: 14), ki ga v enakem pomenu, kot je izpričan v narečju, poznajo tudi v ruskem jeziku (prav tam).
(52)	SLA V157(s) 'klet'
T363: k'leiit; T364: k'leiit; T365: k'leiit; T366: k'leiit; T367: k'leiit; T368: k'leiit
•	Za pomen 'del stavbe od pritličja navzdol, navadno v zemlji', knj. klét (ê), se uporablja enotno poimenovanje klet, pslovan. *klët (SES: 279).
(53)	SLA V157(a) 'za shranjevanje krompirja'
T363: k'leiit; T364: k'leiit; T365: k'leiit; T366: k'leiit; T367: k'leiit; T368: k'ruimpišova k'leiit
•	Vprašanje za klet (V157) predvideva še odgovore za (a) klet za shranjevanje krompirja in (b) klet za shranjevanje vina. Za pomen 'klet za shranjevanje krompirja' je najpogostejši in najbolj razširjen leksem klet, ki ima v T368 izpričano besedno zvezo krumpiševa klet, katere jedro je domače, določilo pa izpeljano iz leksema krumpiš, prevzetega iz nem. Grundbirne, nar. grommbir, bav. krumbeer, kor. nem. gruntpirn, grumper, krumpir (ESSJ II: 99).
(54)	SLA V157(a) 'za shranjevanje vina'
T363: k'leiit; T364: 'viinska k'leiit; T365: 'viinska k'leiit; T366: 'viinska k'leiit; 'piitna k'leiit; T367: k'leiit; T368: 'viinska k'leiit
iT
Ph
<
N
Z >
O J
Vi
O £
N H
1—1 • Za pomen 'stavba, prostor za hranjenje vina', knj. vinska klét (í, e), je najpogostej-M ši večbesedni leksem vinska klet, katerega jedro je domače, določilo pa izpeljano N iz leksema vino, prevzetega iz lat. *vmum 'vino' (SES: 822). V T366 ima besedna 1—1 zveza vinska klet zapisano izvorno slovensko dvojnico pitna klet. Manj pogosto poimenovanje je klet, izpričano v T363 in T367.
O
s (55) SLA V467 'vedro (poglavje Planina)'
L T363: 'eijmer; T364: 'eimpar; T365: 'aijmar; T366: 'eimpar; T367: vid'rica; T368:
0	'kaindla, 'eijmpar
•	Za pomen 'navadno kovinska posoda z ročajem', knj. védro (é), je najpogostejši v različnih fonetičnih uresničitvah izpričani leksem emar < nem. Eimer 'vedro'.
1	Kot dvojnica leksemu emar je v T368 zapisan leksem kangla, prevzet iz bav. nem. Kändelein (DLS: 144). Kot enkratnica je v T367 zabeleženo poimenovanje vedrica,
N izpeljano iz leksema vedro, pslovan. *védro (SES: 810). A
p (56) SLA V468 'kad (poglavje Planina)'
1 T363: 'kait; T364: 'kait; T365: 'kait; T366: 'kait; T367: 'kát; T368: 'kát S • Za pomen 'velika, zgoraj širša, odprta lesena posoda', knj. kad (a), se uporablja ^ enotno poimenovanje kad, izpričano v dveh glasoslovnih različicah. Leksem kad, 1 pslovan. *kädb 'kad, banja, čeber' (SES: 257), v enakem pomenu poznajo tudi v
9 drugih jezikih, npr. hrv., srb. käd, nar. rus. kádb, češ. kád' (prav tam). •
1	(57) SLA V164 'stranišče'
• T363: 'xeijzl; T363: 'xaijzl; T364: 'xaijzl; T365: 'xaijzl; T366: 'xaijzl; T367: 'xaijzl;
2	T368: 'xaijzl
•	Za pomen 'prostor za opravljanje potrebe', knj. stranišče (i), se uporablja enotno poimenovanje hajzelj. Leksem je prevzet iz bav. avstr. Häuslein, nar. haisel (DLS: 141; ESSJ I: 230).
(58)	SLA V573 'gnoj'
T363: g'nuioj; T364: g'nuioj; T365: g'nuioj; T366: g'nuioj; T367: g'noj; T368: g'noj
•	Za pomen 'iztrebki domačih živali, pomešani s steljo', knj. gnój (o), se uporablja enotno poimenovanje gnoj, izpričano v dveh glasoslovnih različicah. Leksem gnoj, pslovan. *gnoj, v enakem pomenu poznajo tudi v drugih jezikih, npr. hrv., srb. gnoj, rus. gnój, češ. hnuj (ESSJ: 178).
(59)	SLA V161(s) 'hlev'
T363: š'taila; T364: š'taila; T365: š'taila; T366: š'taila; T367: š'tala; T368: š'tala
•	Za pomen 'stavba, prostor za bivanje domačih živali, zlasti večjih', knj. hlév (e), se povsod uporablja v dveh fonetičnih uresničitvah izpričano poimenovanje štala. Leksem štala je prevzet ali iz srvnem. stal, -lles 'prostor za živino, hlev' (DLS: 227) ali iz it. stalla 'ograjen in pokrit prostor za živino' (ESSJ IV: 105).
(60)	SLA V161(a) '(hlev) za krave'
T363: š'ta:la; T364: š'ta:la; T365: š'ta:la; T366: š'ta:la; T367: š'tala; T368: š'tala
•	Vprašanje za hlev (V161) predvideva še tri odgovore, in sicer za (a) hlev za krave, ^ (b) hlev za ovce in (c) hlev za svinje. Za pomen 'stavba, prostor za bivanje goveda', ^ knj. goveji hlev (e, e), se povsod uporablja v dveh fonetičnih uresničitvah izpričani ^ prevzeti leksem štala.
(61)	SLA V161(b) '(hlev) za ovce'
T363: š'ta:la; T364: š'ta:la; T365: š'ta:la; T366: š'ta:la; T367: š'tala; T368: š'tala
•	Za pomen 'stavba, prostor za bivanje ovac', knj. ovčji hlev (o, e), se povsod uporablja v dveh glasoslovnih različicah izpričani prevzeti leksem štala.
(62)	SLA V161(c) '(hlev) za svinje'
T363: s'vi:inska š'ta:la; T364: s'vi:inska š'ta:la; T365: s'vi:inske š'ta:lce; T366: s'vi:inske š'ta:lce; T367: s'vi:nske š'talce; T368: š'talce
•	Za pomen 'stavba, prostor za bivanje svinj', knj. svinjski hlev (i, e), se najpogosteje uporablja v množinski obliki in dveh glasoslovnih različicah izpričana besedna zveza svinjske štalice, katere jedro je izpeljano iz prevzetega leksema štala, določilo pa iz leksema svinja, pslovan. *svim, rod. *svinbje (SES: 715). Manj pogosta sta samo-
stalniška besedna zveza svinjska štala in leksem štalica, zapisan v množinski obliki. O
£
(63)	SLA V161(a) 'kurnica (kjer spijo kokoši)'
T363: 'ku:rešnica; T364: 'ku:rnik; T365: 'ku:rečnik; T366: 'ku:rjak, 'ku:rečnik; T367: N 'ku:rečjak; T368: 'ku:rečjak
•	Za pomen 'zaprt prostor za kokoši', knj. kurnik (u), se v slovenskogoriškem nare- '-s čju uporabljajo različne izpeljanke iz leksema kura, pslovan. *kura 'kokoš' (SES: 335). Leksem kurjak je v T366 dvojnica leksemu kurečnik.
(64)	SLA V162A 'skedenj'
T363: s'ki:edn; T364: -; T365: -; T366: -; T367: -; T368: -
•	Beseda v slovenskogoriškem narečju ni znana. Izjema je zapis skedenj v T363. Leksem je prevzet iz stvnem. scugin, scugina 'skedenj, gumno' (ESSJ III: 242).
(65)	SLA V162A(p) Če je beseda znana, določiti pomen.
•	Vprašanje za skedenj (V162A) zahteva tudi razlago pomena. Pripis k rabi leksema v T363 kaže na pomen, kot je pod geslom skedenj zabeležen v SSKJ.
(66)	SLA V162B 'petra'
T363: -; T364: -; T365: -; T366: -; T367: -; T368: -
•	Beseda v slovenskogoriškem narečju ni znana.
(67)	SLA V162B(p) Če je beseda znana, določiti pomen.
Gl. (66) V162B.
^ (68) SLA V162C 'gumno'
E T363: 'guimla; T364: 'guimla; T365: 'guimla; T366: 'guimla; T367: 'gumla; T368: N 'gumla
1—1 • Za pomen 'prostor, kjer se navadno mlati', knj. gumno (u), se uporablja enotno poimenovanje gumno, izpričano v dveh glasoslovnih različicah in v feminizirani O obliki. Leksem gumno, pslovan. *gumbno *'prostor, kjer se mlati pšenica' (SES: s 96), v enakem pomenu poznajo tudi v drugih jezikih, npr. hrv., srb. gumno, rus. L gumno, češ. humno (prav tam).
0
v (69) SLA V168A 'studenec'
T363: stu'dieinec, s'tuidenec; T364: s'tuidenec; T365: s'tuidenec; T366: s'tuidenec;
1	T367: s'tudenec; T368: s'tudenec
•	Za pomen 'manjši izvir vode', knj. studenec (e), se uporablja enotno poimeno-N vanje studenec, izpričano v več glasoslovnih različicah. V T363 sta zabeleženi na-A glasni dvojnici studenec in studenec. Slovan. *studenbcb je izpeljano iz pslovan. p *studerib 'mrzel' (SES: 708). Enako je hrv., srb. studenac, rus. studenec, sorodno i še polj. studzienka (prav tam).
S
K (70) SLA V168B 'vodnjak'
1 T363: stu'dieinec, s'tuidenec; T364: s'tuidenec; T365: s'tuidenec; T366: s'tuidenec;
i	T367: s'tudenec; T368: s'tudenec co '
•	• Za pomen 'zaprt prostor ali posoda, navadno v zemlji, za zbiranje, shranjevanje
i	večjih količin pitne vode', knj. vodnjak (a), se uporablja enotno poimenovanje stu-
3	denec. Dalje gl. (69) V168A.
(71)	SLA V169(s) 'korito'
T363: -; T364: -; T365: -; T366: -; T367: -; T368: -
•	Za vprašanje 'korito' (V169) gradivo ne daje podatkov. To vprašanje namreč predvideva natančnejše odgovore za (a) korito za vodo in (b) korito za prašiče. Dalje gl. (72) V169a in (73) V169b.
(72)	SLA V169a 'korito za vodo'
T363: ko'riita; T364: ko'riita; T365: ko'riita; T366: ko'riita; T367: ko'rita; T368: -
•	Za pomen 'večja podolgovata, navadno zidana posoda na prostem za vodo', knj. korito (i), se uporablja enotno poimenovanje korito, pslovan. *koryto 'korito, žleb' (SES: 310), izpričano v feminizirani obliki in dveh glasoslovnih različicah. V T368 ni zapisa; iz pripisanega pojasnila izhaja, da se korita za vodo v tem kraju niso uporabljala.
(73)	SLA V169b 'korito za prašiče'
T363: ko'riita; T364: ko'riita; T365: ko'riita; T366: s'viiinska ko'riita; T367: ko'rita; T368: ko'paja
•	Za pomen 'podolgovata, navadno lesena posoda za krmljenje, napajanje živine, knj. korito (i), je najpogostejši v feminizirani obliki in dveh glasoslov-nih različicah zapisani leksem korito. Ta ima v T366 izpričano besedno zvezo
svinjsko korito, katere jedro in določilo sta domačega izvora. Kot enkratnica se v T368 pojavlja leksem kopanja, izpeljanka iz leksema kopati, pslovan. *kçpati 'umivati', *kçpati sq. 'umivati se' (SES: 307). Leksem kopanja je v pomenu 'korito' zabeležen v SSKJ (z označevalnikom nar. vzhodno) in v Pleteršnikovem slovarju, tu z v ilustrativnem gradivu navedenim zgledom kopanja za kopanje svinj (Plet. I: 430).
(74)	SLA V170 'tnalo (kos lesa, na katerem sekajo drva)'
T363: š'tu:or; T364: š'tu:or; T365: š'tu:or; T366: š'tu:or; T367: štor; T368: 'riitka
•	Za pomen 'nerazsekan, večji kos debla, na katerem sekajo, cepijo drva', knj. tnälo (ä), je najpogostejši in najbolj razširjen leksem štor, izpričan v dveh glasoslovnih različicah. Manj pogosto je v T368 zapisano poimenovanje ritka, izpeljano iz leksema rit, pslovan. *ri'tb (ESSJ: 183). Leksem štor je prevzet iz bav. srvnem. *stor, ustreznice za srvnem. storre 'drevesni štor', nem. Storren 'isto' (DLS: 230; ESSJ IV: 116).
(75)	SLA V170(p) Ali ima beseda tnalo drug pomen?
Vprašanje 170(p) sprašuje po morebitnih pomenskih premikih. Ti v gradivu niso zabeleženi.
(76)	SLA V158A 'drva'
T363: 'dsrve; T364: 'dsrve; T365: 'dsrve; T366: 'dsrve; T367: 'drva; T368: 'drva
•	Za pomen 'razžagan in navadno naklan les za kurjavo', knj. drva (r), se uporablja enotno, v dveh oblikovnih in glasoslovnih različicah izpričano poimenovanje drva. Leksem drva, pslovan. *drbvä, v istem pomenu, kot je izpričan v slovenskogori-škem narečju, poznajo še npr. v hrvaškem, srbskem (drva), ruskem (drovä), star. in nar. češkem jeziku (drva) (SES: 127).
(77)	SLA V317 'poleno'
T363: 'ce:ipanca, 'dsrva; T364: 'ce:ipanca; T365: 'ce:ipanca; T366: š'pie:ta, š'pe:uta; T367: 'drvo; T368: 'ka:lanca
•	Za pomen 'razžagan, neobdelan kos lesa za kurjavo', knj.poléno (é), je najpogostejši leksem cepanica, izpeljanka iz leksema cepati; pslovan. *cëpati je izpeljano iz *cëpb 'razcepljen kos lesa' (SES: 70). Po pogostnosti mu sledi leksem drvo, ki je v T363 v feminizirani obliki dvojnica leksemu cepanica. Manj pogosta poimenovanja so kalanica (T368), špelta in šplevta; slednji sta v T366 izpričani kot dvojnici. Leksem kalanica je izpeljan iz leksema kalati 'cepiti drva', pslovan. *kalâti (SES: 250). Leksem špelta je prevzet iz srvnem. spëlte 'odklan kos lesa, razkolek' (ESSJ: 89, DLS: 223), leksem šplevta pa iz bav. nem. Splette, Splête 'lesen razkolek', pri čemer je -v- domnevno nastal iz -l- pod vplivom besede špelta, nar. špevta (ESSJ: 101).
(78)	SLA V158B 'butara (nasekano dračje ali vejevje, povezano v snop)'
T363: 'bu:tara, b'rie:men; T364: 'ba:šl; T365: 'ba:šl, 'p^išl; T366: 'ba:šl; T367: ^ša; T368: ^ša
CO
0
CVJ •
01 £
Vi Ph
<e
N
z >
o
J
Vi
O £
N H
1—1 • Za pomen 'več kratko nasekanih in povezanih vej za kurjavo', knj. bútara (ú), se najpogosteje uporabljata leksema pušelj (v dveh glasoslovnih različicah) in bašelj, N v T365 izpričana kot dvojnici. Manj pogosto poimenovanje je butara, ki je v T363 1—1 dvojnica leksemu breme. Leksempušelj je prevzet iz bav. avstr. nem. Puschel 'šopek', kar je manjšalnica k Pusch 'grm' (DLS: 205; ESSJ: 138); leksem bašelj je O morda romanskega izvora (prim. baška 'butara suhljadi' < rom. fascis 'sveženj, s snop' (ESSJ I: 13); gl. tudi baštati 'delati hosto', tj. delati butarice (it. fascetti) (Plet. L I: 14)). Leksem butara 'majhen tovor povezanih drobnih drv' in 'breme' je prevzet
0	iz madž. bútor 'cula, prtljaga, pohištvo' (SES: 6). Leksem breme, pslovan. *bermq. 'breme' (SES: 56), v T363 ohranja pomen 'butara', ki ga pod geslom breme beležita tako SSKJ (z označevalnikom nar.) kot Pleteršnikov slovar.
(79) SLA V171 'cepiti (drva na drobno)'
N	T363: 'ceiipat, 'kailat; T364: 'ceiipat; T365: 'kailati; T366: 'kailati; T367: 'kailati;
>	T368: 'kailati
p	• Za pomen 'po dolgem razsekovati, kalati', knj. cepiti in cépiti (i, e), je najpogo-
1	stejši leksem kalati. Manj pogosto poimenovanje je cepati, v T363 zapisano kot S	dvojnica h kalati. Leksem kalati, pslovan. * kalati, v enakem pomenu poznajo v hr-^	vaškem in srbskem jeziku (kálat) ter čeških narečjih (kálat) (SES: 250). Leksem ce-
1 pati je iz pslovan. *cépati, kar je izpeljano iz *cépb 'razcepljen kos lesa' (SES: 70). 1
•	(80) SLA V171(p) Določiti pomen.
1	• Vprašanje 171 zahteva tudi določitev pomena. Iz pojasnil k rabi leksemov kalati in
•	cepati izhaja, da se oba rabita za pomen 'po dolgem razsekovati, klati drva'.
2
(81)	SLA V171(a) 'sekati'
T363: 'kailat, 'seiikat; T364: 'kailat, 'seiikat; T365: 'kailati, 'siiekati; T366: 'kailati, 'siiekati; T367: 'kailati, 'sekati; T368: 'kailati, 'sekati
•	Za pomen 'z udarjanjem z ostrim predmetom delati kose, dele', knj. sékati (e), se povsod uporabljata leksema kalati, pslovan. *kalati (SES: 250), in sekati, pslovan.
•	sékati (ali * sékati) (SES: 645), izpričana v različnih fonetičnih uresničitvah.
(82)	SLA V171(a)(p) Določiti pomen.
•	Vprašanje 171 (a)(p) zahteva tudi določitev pomena. Iz pojasnil k rabi leksemov kalati in sekati izhaja, da se leksem kalati uporablja v pomenu 'sekati drva', leksem sekati pa v pomenu 'sekati suhljad, dračje'.
(83)	SLA V315(s) 'sekira'
T363: se'kiira; T364: se'kiira; T365: se'kiira; T366: se'kiira; T367: se'kira; T368: se'kira
•	Za pomen 'orodje za sekanje iz držaja in na njem nasajenega rezila', knj. sekira (i), se uporablja enotno, v dveh glasoslovnih različicah izpričano poimenovanje sekira. Leksem sekira, pslovan. *sekyra (sekundarno sékyra), v enakem pomenu poznajo tudi v drugih jezikih, npr. hrv. sjékira, srb. sékira, rus. sekira, češ. sekyra (SES: 645).
(84)	SLA V315(a) 'navadna (sekira)'
T363: 'dsrvanca; T364: se'kiira; T365: se'kiira; T366: se'kiira; T367: te'paca; T368: w te'paca
•	Vprašanje za sekiro (V315) predvideva odgovore za (a) navadno sekiro in (b) ^ tesarsko sekiro. Za pomen 'navadna sekira' je v zahodnem slovenskogoriškem pod- ^ narečju najpogostejši leksem sekira, kot enkratnica je v T363 izpričan tudi leksem 1—1 drvanica, v vzhodnem slovenskogoriškem podnarečju pa leksem tepača. Leksem tepača je izpeljan iz leksema tepsti, pslovan. *te(p)ti 'tepsti, tolči' (ESSJ IV: 170), & leksem drvanica pa iz leksema drva, pslovan. *drwa (SES: 127).
Ph
(85)	SLA V315(b) 'tesarska (sekira)'
T363: cime'ro:ča; T364: cime'ráxa; T365: cime'ra:ča; T366: cime'ra:ča; T367: cime'rača, 'ciimermanska se'kira; T368: cimelráča
•	Za pomen 'tesarska sekira' se uporablja v različnih fonetičnih uresničitvah izpričani iz nemščine prevzeti leksem cimerača < nem. Zimmerhacke. V T367 se cime-rača pojavlja kot dvojnica večbesednemu leksemu cimermanska sekira, katerega določilo je izpeljano iz prevzete podstave (prim. nem. Zimmerman 'tesar').
N
Z >
O J
(86)	SLA V316 'toporišče (pri sekiri)'
T363: šitiil; T364: š^iu; T365: š^ija; T366: štiil; T367: š^ja; T368: štija
•	Za pomen 'daljši držaj pri orodju', knj. toporišče (i), se uporablja enotno poime- ^ novanje štil, izpričano v več izgovornih različicah. Leksem štil je prevzet iz srvnem hh stil, iz česar se je razvilo današnje nemško Stiel 'držaj, ročaj' (SES: 740).
tL
(87)	SLA V438 'tesati'
T363: itieisat, Voiun iseiikat; T364: itieisat; T365: itieisati; T366: itieisati; T367: teisáti; T368: te^áti
•	Za pomen 's sekiro obdelovati les v smeri vlaken', knj. tesáti (á), je najpogostejši in najbolj razširjen leksem tesati, izpričan v dveh glasoslovnih in naglasnih različicah. Kot dvojnica leksemu tesati je v T363 zapisan večbesedni leksem sekati ven (pslovan. *sekati ali * sekati, pslovan *vbrib 'ven' (SES: 645; 813)). Leksem tesati, pslovan. * tesati, v enakem pomenu poznajo tudi v drugih jezikih, npr. hrv., srb. tesati, rus. tesátb, češ. tesat (SES: 761).
(88)	SLA V437 'žagati'
T363: ižaigat; T364: ižaigat; T365: ^aigati; T366: ^aigati; T367: ^aigati; T368: ižaigati
•	Za pomen 's potegovanjem žage sem in tja ali z njenim premikajočim se listom delati kose, dele', knj. zágati (a), se uporablja enotno poimenovanje žagati. Leksem žagati je izpeljan iz leksema žaga, prevzetega iz stvnem. saga 'žaga' (DLS: 248).
(89)	SLA V156 'hlod'
T363: pluiox; T364: pluiox; T365: pluiox; T366: pluiox; T367: plox; T368: pilox
^ • Za pomen 'odžagano, debelejše deblo brez vej', knj. hlód (o), se uporablja enotno M poimenovanje ploh, izpričano v dveh glasoslovnih različicah. Leksem je ali prevzet N iz srvnem. bloch, bloc, bav. nem.ploch 'ploh', ali izpeljan iz nar. sloven. pridevnika 1 ploh 'plosk' (SES: 528; ESSJ III: 60; DLS: 197). K
O (90) SLA V436a 'deska - splošno'
S T363: 'dieiska; T364: b'láija; T365: b'láija; T366: b'laija; T367: b'lája; T368: b'lája L • Za pomen 'ploščat kos lesa iz podolžno razžaganega debla', knj. deska in deska
0	(a; §), je najpogostejši in najbolj razširjen leksem blanja. Manj pogosto je poimenovanje deska, kot enkratnica zapisano samo v T363. Leksem blanja je prevzet preko istr. rom. ali furl. iz dalm. rom. *plana (ESSJ I: 24). Pslovan. *dbska je prevzeto iz
1	germ. *diska- (SES: 104), v enakem pomenu kot v narečju pa leksem poznajo tudi v drugih jezikih, npr. hrv., srb. daska, rus. doská, češ. deska (prav tam).
N
> (91) SLA V436b 'tanka deska'
p T363: b'laija; T364: b'láija; T365: b'láija; T366: b'laija; T367: b'lája, 'teinka b'lája; 1 T368: b'lája
S • Za pomen 'tanka deska' se uporablja iz romanskega jezika prevzeti leksem bla-nja, izpričan v več fonetičnih uresničitvah. V T367 ima večbesedno dvojnico tanka
1	blanja, katere določilo je domačega izvora (prim. pslovan. *tbnbkb 'tanek' (SES: 9 750)).
•
® (92) SLA V436c 'debela deska'
• T363: 'foiusn; T364: 'foiusn; T365: 'foiusn; T366: s'tüik; T367: 'foiusn, de'beila
2	b'lája; T368: 'foiusn
•	Za pomen 'debela deska' je najpogostejši in najbolj razširjen leksem fosen, ki ima v T367 večbesedno dvojnico debela blanja, katere jedro je prevzeto, določilo pa je domačega izvora (prim. pslovan. *debeli 'debel' (SES: 97)). Kot enkratno poimenovanje je v T366 zabeležen leksem štuk. Leksem fosen je prevzet iz nem. Pfosten 'podboj, kol', leksem štuk pa iz nem. Stock 'palica', kar se je razvilo iz germ. *stukka- 'palica, štor, deblo, bruno' (ESSJ IV: 124).
(93)	SLA V785 'dleto'
T363: g'leiitva; T364: š'tei'maijzn; T365: g'leiitva; T366: d'liieta; T367: g'leiitva; T368: g'leiitva
•	Za pomen 'orodje za dolbenje s kratkim prečnim rezilom', knj. dléto (é), je najpogostejši in najbolj razširjen leksem dleto, izpričan v različnih fonetičnih uresničitvah. V T364 je kot enkratnica zabeležen iz nemščine prevzeti leksem štemajzen < nem. Stemmeisen 'dleto'. Leksem dleto, pslovan. * delto, *dolto, v enakem pomenu poznajo tudi v hrvaškem (dlijéto) in srbskem jeziku (dléto) (SES: 114).
(94)	SLA V318 'sveder'
T363: s'viieder; T364: s'viieder; T365: s'viieder; T366: s'viieder; T367: s'veder; T368: s'veder
•	Za pomen 'orodje z navoji za delanje lukenj, vrtin', knj. sveder (e), se uporablja ^ enotno poimenovanje sveder, izpričano v dveh glasoslovnih različicah. Leksem w sveder, pslovan. *sverdrb, v enakem pomenu poznajo tudi v čakavščini (svidar) in poljščini (swider) (SES: 714).
(95) SLA V206 'železo'
T363: že'liiezo; T364: že'liiezo; T365: že'liiezo; T366: že'liiezo; T367: že'lezo; T368: že'lezo
•	Za pomen 'najbolj razširjena težka kovina srebrno bele barve', knj. železo (e), se 1—1 uporablja enotno poimenovanje železo, izpričano v dveh glasoslovnih različicah. Leksem železo, pslovan. *železo, kar etimološko ni dokončno pojasnjeno, v enakem pomenu poznajo tudi v drugih jezikih, npr. hrv. željezo, srb. železo, rus. železo, češ. N železo (SES: 866).
(96)	SLA V207 'oglje'
T363: 'voigle, 'oigle; T364: 'voigle; T365: 'voiugle; T366: vog'leinje; T367: vog'lije; T368: vog'lije
•	Za pomen 'črna snov, ki nastane z žganjem lesa', knj. óglje (o), je najpogostejši leksem oglje, zabeležen v več glasoslovnih različicah. Druge izpeljanke s podstavo ogl- so zapisane redkeje: ogljije (T367, T368), oglenje (T366). Leksem ogel 'kos O nedogorelega lesa', pslovan. *Qglb, v enakem pomenu poznajo tudi v hrvaškem ^ (ugljen), srbskem (ugalj), ruskem (úgol) in češkem jeziku (úhel) (SES: 465).
N
(97)	SLA V386 'čreslo'
T363: -; T364: -; T365: -; T366: -; T367: -; T368: -
•	Beseda v slovenskogoriškem narečju ni znana.
(98)	SLA V294 'mlačev'
T363: mla'tiiitef; T364: mla'tiiitva; T365: mla'tiiitva; T366: mla'tiiitva; T367: mla'tiitef; T368: mla'tiitef
•	Za pomen 'delo, dejavnost, povezana s spravljanjem zrnja iz klasja, latja s cepcem, mlatilnico', knj. mMčev in mMčva (a), se enako pogosto uporabljata leksema mlatitev (v dveh glasoslovnih različicah) in mlatitva, izpeljana iz leksema mlatiti. Leksem mlatiti, pslovan. *moltiti, v enakem pomenu poznajo tudi v hrvaškem, srbskem (mlátiti), ruskem (molotitb) in češkem jeziku (mlátit) (SES: 407).
(99)	SLA V188 'mleti'
T363: m'liiet; T364: m'liiet; T365: m'liieti; T366: m'liieti; T367: m'leti; T368: m'leti
•	Za pomen 'z napravo drobiti žito', knj. mléti (e), se uporablja enotno poimenovanje mleti, izpričano v dveh glasoslovnih različicah. Leksem mleti, pslovan. *melti, v enakem pomenu poznajo tudi v drugih jezikih, npr. hrv. mljeti, srb. mleti, rus. molótb, češ. mlit (SES: 407).
(100) SLA V196 'meti'
T363: 'meit; T364: -; T365: -; T366: -; T367: -; T368: -
1—1 • Za pomen 'drobiti, treti', knj. méti (é), daje gradivo podatek samo za T363, kjer M je zapisan leksem meti, pslovan. *mçti, ki ga v enakem pomenu, kot je izpričan v N narečju, poznajo tudi v ruskem (mjatb) in češkem jeziku (mnout) (SES: 397).
Vprašanje zahteva tudi razlago pomena. Iz dodatnih pojasnil h gradivu izhaja, da je beseda znana v zvezi s prosom.
O
S (101) SLA V198 'ličkati (majiti, slačiti, kožuhati)'
L T363: 'šoiulat; T364: 'liikat; T365: 'liikati; T366: 'liikati; T367: 'luipati; T368: 'luipati
0	• Za pomen 'odstranjevati s koruznega storža krovne liste', knj. ličkati (F), je v zahodnem slovenskogoriškem podnarečju najpogostejši leksem likati, katerega izhodiščni pomen je 'gladiti, lepšati', prvotni pa 'delati obliko, oblikovati' (SES: 357).
1	Beseda je izpeljana iz pslovan. *lîkb 'zunanja podoba, videz, oblika' (SES: prav tam). Po pogostnosti ji sledi v vzhodnem slovenskogoriškem podnarečju izpričani
N leksem lupati z glagolsko pripono -a-ti za knj. -i-ti (prim. pslovan. *lupiti), kot enA kratnica pa je v T363 zapisana iz nemščine prevzeta beseda šolati < nem. scholen p 'lupiti'.
S (102) SLA V198a 'ružiti (luščiti zrno s koruznega storža)'
K T363: 'loiušit, st'ruižit; T364: 'luiišit; T365: 'luiišiti; T366: 'luiišiti; T367: 'luišiti;
1	T368: 'luišiti
9 • Za pomen 'odstranjevati zrna s storža', knj. luščiti in luščiti (i; ù), je najpogostejši
•	in najbolj razširjen leksem luščiti, izpričan v več glasoslovnih različicah. V T363 o ima zapisano dvojnico stružiti, katere izhodiščni pomen je 'strugati, gladiti' (SES:
•	708). Leksem luščiti, pslovan. * luščiti, poznajo tudi v drugih jezikih, npr. hrv., srb.
2	l^štiti, rus. luščitb, češ. luštit (SES: 369).
(103)	SLA V293 'mlatiti'
T363: m'laitit; T364: m'laitit; T365: m'laititi; T366: m'laititi; T367: m'laititi; T368: m'laititi
•	Za pomen 's cepcem, mlatilnico spravljati zrnje iz klasja, latja', knj. mlatiti in mlâtiti (i; a), se uporablja enotno poimenovanje mlatiti. Leksem mlatiti, pslovan. *molti'ti, v enakem pomenu poznajo tudi v hrvaškem, srbskem (mlâtiti), ruskem (molotitb) in češkem jeziku (mlâtit) (SES: 407).
(104)	SLA V297 'vejati'
T363: 'veijat; T364: 'veijat; T365: 'veijati; T366: 'veijati; T367: 'veijati; T368: 'veijati
•	Za pomen 'odstranjevati pleve in primesi iz žita', knj. véjati (ê), se povsod uporablja enotno poimenovanje vejati, pslovan. *vëjati, v enakem pomenu znano tudi v drugih jezikih, npr. hrv., srb. vijati, rus. véjatb, češ. vât (SES: 817).
(105)	SLA V311 'klepati'
T363: k'lieipat; T364: k'lieipat; T365: k'lieipati; T366: kle'paiti; T367: k'lepati; T368: k'lepati
•	Za pomen 'z udarci kladiva tanjšati, ostriti rezilo', knj. klepâti (â), se uporablja v različnih fonetičnih uresničitvah in dveh naglasnih različicah izpričani leksem
klepati. Pslovan. *klepati 'tolči, biti' je domnevno iz onomatopeje *klep-, ki posne- ^ ma zvoke, nastale ob trku dveh trdnih, navadno kovinskih predmetov (SES: 278; co ESSJ II: 40).
o
CM
(106)	SLA V312 'kositi'
T363: ko'si:it; T364: ko'si:it; T365: ko'si:ti; T366: ko'si:ti; T367: ko'siti; T368: ko'siti ^
•	Za pomen 's koso, kosilnico rezati travo, žito', knj. kositi (i), se uporablja enotno poimenovanje kositi, izpričano v več izgovornih različicah. Leksem kositi je izpe- 1/5 ljan iz leksema kosa, pslovan. *kosa 'kosa' (SES: 311).
Ph
(107)	SLA V313 'sušiti'
T363: so'ši:it, si'ši:it; T364: si'ši:it; T365: si'ši:ti; T366: si'ši:ti; T367: si'šiti; T368: si'šiti
•	Za pomen 'delati kaj suho', knj. sušiti (T), se uporablja enotno, v več izgovornih različicah izpričano poimenovanje sušiti. Leksem sušiti je izpeljan iz leksema suh, pslovan. *suxb 'suh, ne moker' (SES: 710).
N
(108) SLA V314 'obračati seno'
T363: ob'ra:čat; T364: ob'ra:čat; T365: ob'ra:čat; T366: ob'ra:čat; T367: ob'račat; T368: o'brnti
• Za pomen 'delati, da kaj leži s spodnjo stranjo navzgor', knj. obračati (a), je ^ najpogostejši in najbolj razširjen v dveh glasoslovnih različicah izpričani leksem hh obračati, pslovan. domnevno *ob(v)ort'ati, kar je ponavljalni glagol od *ob(v)ortiti N 'obrniti' (SES: 459). V T368 je kot enkratnica zapisan dovršni leksem obrniti, ka- H terega prvotna oblika je *ob(v)br(t)nQti (SES: 460).
(109)	SLA V324 'presti'
T363: p'rie:sti; T364: p'rie:sti; T365: p'rie:sti; T366: p'rie:sti; T367: p'resti; T368: p'resti
•	Za pomen 'z orodjem ali strojem oblikovati predivo v nit', knj. presti in presti (e; e), se uporablja enotno poimenovanje presti, izpričano v dveh glasoslovnih različicah. Leksem presti, pslovan. *prqsti, v enakem pomenu poznajo tudi v drugih jezikih, npr. hrv., srb.presti, rus.prjastb, češ.pfist (SES: 569).
(110)	SLA V326 'tkati'
T363: t'ka:t; T364: t'ka:t; T365: -; T366: -; T367: -; T368: -
•	Za pomen 'delati tekstilne izdelke s križanjem, prepletanjem osnovnih niti in vot-ka', knj. tkati (a), je v T363 in T364 zapisano enotno poimenovanje tkati. Za preostale točke gradivo ne daje podatkov. Leksem tkati, pslovan. *tbkati domnevno *'udarjati, tolči', v enakem pomenu poznajo npr. tudi v hrvaškem, srbskem (tkati), ruskem (tkatb) in češkem jeziku (tkat) (SES: 767).
(111) SLA V347 'skopiti'
T363: 'riiezati; T364: 'riiezati; T365: 'riiezati; T366: 'riiezati; T367: fko'piti, fkáplati; T368: fko'piti, fkáplati
1—1 • Za pomen 'odstraniti spolne žleze', knj. skopiti in skopiti (o; i), se v zahodnem M slovenskogoriškem podnarečju uporablja leksem rezati, pslovan. *rezati (SES: N 620), v vzhodnem slovenskogoriškem podnarečju pa leksem vkopiti, pslovan. 1—1 *skopiti 'skopiti' in *kopiti 'enako' (SES: 626), ki ima nedovršno dvojnično obliko vkapljati.
O
s (112) SLA V385 'strojiti'
L T363: vde'la:vat; T364: -; T365: -; T366: -; T367: -; T368: -
0	• Za pomen 'obdelovati surovo živalsko kožo s strojili', knj. strojiti (i), je v T363 zapisan leksem vdelavati, pri čemer iz gradiva ni razvidno, ali gre res za pomen 'strojiti'. Za preostale točke gradivo ne daje podatkov. Iz dodatnih pojasnil h gradi-
1	vu izhaja, da strojarska obrt v teh krajih ni bila razvita.
N (113) SLA V163 'čebelnjak'
A T363: če'li:jek; T364: čebe'la:k; T365: če'li:jank; T366: če'li:jank, če'li:njak; T367: p če'li:jank; T368: če'li:jank
i • Za pomen 'stavba za čebelne panje', knj. čebelnjak (a), se najpogosteje uporabljajo S enobesedni leksemi, izpeljanke z besedotvorno podstavo čel- (< *čel-a): čelinjank, čelinjak, čelinjek. Kot enkratnica je v T364 zapisan leksem čebelnjak, izpeljan iz
1	leksema čebela, pslovan. *bbčela ali *bbčela 'čebela' (SES: 81). i
2	(114) SLA V203 'satovje'
1	T363: 'sa:tovje; T364: 'sa:tovje; T365: 'sa:tovje; T366: sa'to:uvje; T367: 'sa:tovje; • T368: sa'to:uvje
2	• Za pomen 'več skupkov voščenih celic, v katere odlagajo čebele med, cvetni prah, zalego', knj. satovje (o), se najpogosteje uporablja leksem satovje, izpričan v dveh naglasnih različicah: satovje in satovje. Leksem satovje je izpeljan iz leksema sat, pslovan. *sitb 'sat', ki ga v enakem pomenu poznajo tudi v hrvaškem, srbskem (sat) in ruskem jeziku (sot) (SES: 641).
(115)	SLA V204 'vosek'
T363: 'vo:usek; T364: 'vo:usek; T365: 'vo:usek; T366: 'vo:usek; T367: 'vo:usek; T368: 'vo:usek
•	Za pomen 'lahko gnetljiva, rumena snov, ki jo za delanje celic izločajo čebele', knj. vosek (o), se uporablja enotno poimenovanje vosek. Leksem vosek, pslovan. *voskb, v enakem pomenu poznajo tudi v drugih jezikih, npr. hrv., srb. vosak, rus. vosk, češ. vosk (SES: 831).
(116)	SLA V798 'droži (vsi možni skloni)'
T363: -; T364: -; T365: -; T366: -; T367: -; T368: -
•	Beseda v slovenskogoriškem narečju ni znana.
(117)	SLA V798(p) Določiti pomen.
Gl. (116) V798.
(118)	SLA V472 'brenta'
T363: 'puita; T364: 'puita; T365: 'puita; T366: 'puita; T367: 'puta; T368: 'puta
•	Za pomen 'visoka lesena posoda, navadno za grozdje, ki se nosi na hrbtu', knj. brenta (e), se uporablja enotno poimenovanje puta, izpričano v dveh glasoslovnih ^ različicah. Leksemputa je prevzet iz bav. srvnem. put(t)e 'posoda, brenta', srvnem. ^ but(t)e, stvnem. butin(n)a (DLS: 205).
*
(119)	SLA V319 'koš'
T363: 'kuioš; T364: 'kuioš; T365: 'kuioš; T366: 'kuioš; T367: 'koš; T368: 'koš
•	Za pomen 'manjša, navadno pletena posoda, zlasti za odpadni papir', knj. koš (o), se uporablja enotno poimenovanje koš, izpričano v dveh glasoslovnih različicah. Leksem koš, pslovan. *kos'S, v enakem pomenu poznajo tudi v hrvaškem, srbskem N (koš) in češkem jeziku (koš) (SES: 312).
(120)	SLA V471 'oprtni koš'
T363: na'xsrptni 'kuioš; T364: -; T365: 'kuioš; T366: -; T367: -; T368: -
•	Za pomen 'visoka, spodaj zožena pletena posoda za prenašanje (česa) na hrbtu', knj. koš (o), je v T365 zapisan leksem koš, ki ima v T363 izpričano besedno zvezo nahrbtni koš. V preostalih točkah poimenovanje za pomen 'oprtni koš' ni zabeleženo. Iz pojasnil h gradivu izhaja, da se oprtni koši na tem področju niso uporabljali. O Krma in listje sta se običajno prenašala s krpljami.
(121)	SLA V320 'jerbas (nizka, široka košara)'
T363: 'kuiorp; T364: 'kuiorp; T365: 'kuiorp; T366: 'kuiorp; T367: 'korp; T368: H 'kuiorp, 'korba
•	Za pomen 'okrogla košara z ravnim dnom in navadno z majhnima ročajema', knj. jérbas (é), je najpogostejši in najbolj razširjen iz nemškega jezika prevzeti leksem korp < nem. Korb 'koš, košara', ki je v T368 dvojnica leksemu korba. Leksem korba je prevzet iz srvnem. korbe oz. korp, današnje nemško Korb 'koš, košara' (DLS: 155).
(122)	SLA V321A 'dera'
T363: -; T364: -; T365: -; T366: -; T367: -; T368: -
•	Beseda v slovenskogoriškem narečju ni znana.
(123)	SLA V321A(p) Če poznajo besedo, določiti pomen.
Gl. (122) V321A.
(124)	SLA V321B 'lesa (za sušenje sadja)'
T363: 'liiesa; T364: 'liiesa; T365: -; T366: 'liiesa; T367: -; T368: -
•	Za pomen 'priprava za sušenje sadja, zrnja, navadno pletena', knj. lésa (é), je v T363, T364 in T366 zapisan leksem lesa. V preostalih točkah gradivo ne izkazuje zapisa. Iz dodatnih pojasnil h gradivu izhaja, da leksema ne poznajo. Leksem lesa, pslovan. *lësa, kar je označevalo iz šibja spleten izdelek (SES: 352), v enakem
1—1	pomenu, kot je izpričan v narečju, poznajo še npr. v hrvaškem (ljesa), srbskem
M	(lesa) in češkem jeziku (líska) (prav tam). N
1	(125) SLA V470 'palica'
T363: 'pailca; T364: 'pailca; T365: 'pailca; T366: 'pailca; T367: 'palca; T368: 'pálca
O	• Za pomen 'dolg, tanjši, v prerezu navadno okrogel lesen predmet', knj. páli-
s	ca (á), se uporablja enotno poimenovanje palica, izpričano v dveh glasoslovnih
L	različicah. Leksem palica, pslovan. *palica 'palica', v enakem pomenu poznajo
0	v hrvaškem, srbskem (palica) in češkem jeziku (palice), sorodno je še pálka v v	ruščini (SES: 488).
1	(126) SLA V464 'naprave za sir'
T363: -; T364: -; T365: -; T366: -; T367: -; T368: -
N	• Za V464 gradivo ne izkazuje zapisa. Iz dodatnih pojasnil h gradivu izhaja, da na
A	obravnavanem območju naprav za sir ne poznajo. P
i	(127) SLA V465 'naprave za surovo maslo'
S	T363: 'piija; T364: mo'tiilnca; T365: mo'tiilnca; T366: mo'tiilnca; T367: mo'tiilnica;
^	T368: mo'tiilnica
1	• Za pomen 'priprava za izdelovanje manjše količine masla', knj.pinja (í), je naj-
9	pogostejši leksem motilnica, z enkratno pojavitvijo v T363 pa je izpričan še iz ro-
•	manskih jezikov prevzeti leksem pinja < furl. pigne 'pinja' ali star. it. pigna 'lonec' o	(ESSJ III: 37). Leksem motilnica je izpeljan iz leksema motiti, ki se je razvil iz
•	pslovan. *mgtiti s prvotnim pomenom 'delati maslo' (ESSJ II: 197).
(128) SLA V459 'sesiriti'
T363: fküip 'iiti, s'kiiisati se; T364: pot'küixa; T365: pot'siirlo; T366: pot'siirlo; T367: s'küp sko'čilo; T368: pot'sirlo
• Za pomen 'zaradi delovanja (mlečnih) bakterij postati kašast, zdrizast', knj. sesiriti se (i), je najpogostejše poimenovanje izglagolska izpeljankapodsiriti, v T365, T366 in T368 zapisana kot deležnik na -l (podsirilo). Manj pogosti sta izglagolski izpeljankipodkuhati, kar je v T364 zapisano v 3. os. ed. sed., in skisati ter opisni poimenovanji skočiti skupaj, kar je v T367 zapisano kot deležnik na -l, in iti skupaj; slednje poimenovanje je v T363 dvojnica leksemu skisati se.
3 Zaključek
Iz gradiva za SLA za sklope »hiša«, »prostori in oprema v hiši«, »gospodarska poslopja in kmečko dvorišče«, »kmečka opravila« in »drugo« je razvidno, da se za pomene, po katerih se sprašuje, uporablja 192 različnih leksemov. Ti so večinoma enobesedni (89 %), manj je večbesednih (11 %). Z vidika izvornosti jih je največ slovanskega izvora (65 %), dobra tretjina leksemov (35 %) pa je v različnih časovnih obdobjih prevzeta iz sosednjih jezikov, in sicer germanskih (84 %) - najstarejše germanske izposojenke, ki še danes žive v slovenskogoriškem narečju, so izpričane že v
praslovanščini (npr. deska, hiša) in alpskoslovanskem obdobju (npr. kuhinja, škopa) -, romanskih (15 %) in madžarskega (1 %). Največji delež prevzetih besed izkazuje w sklop »prostori in oprema v hiši« (54 %), sledita mu sklopa »gospodarska poslopja in kmečko dvorišče« (41 %) ter »hiša« (38 %). Največji delež besed slovanskega izvora ^ izkazuje sklop »kmečka opravila« (96 %), temu pa sledi sklop »drugo« (82 %).
Narečno slovenskogoriško besedje, ki poimenuje prostore in opremo v slo- 1—1 venski kmečki hiši, gospodarska poslopja in kmečka opravila, pri srednji in mlajši generaciji govorcev hitro tone v pozabo, zato njegova predstavitev predstavlja droben, a pomemben prispevek k ohranjanju slovenske jezikovne kulturne dediščine.
cr
Ph
<
Krajšave
avstr. - avstrijsko; bav. - bavarsko; čak. - čakavsko; češ. - češko; dalm. - dalmatinsko; furl. - furlansko; germ. - germansko; hrv. - hrvaško; istr. - istrsko; it.
-	italijansko; knj. - knjižno; kor. - koroško; lat. - latinsko; madž. - madžarsko; nar. - narečno; nem. - nemško; polj. - poljsko, pslovan. - praslovansko; rom. -romansko; rus. - rusko; sed. - sedanjik; sevit. - severnoitalijansko; slovan. - slo- 1—1 vansko; sloven. - slovensko; srb. - srbsko; srlat. - srednjeveškolatinsko; srvnem. ^
-	srednjevisokonemško; star. - starejše; stol. - stoletje; strus. - starorusko; stvnem. O
-	starovisokonemško; turš. - turško; ukr. - ukrajinsko
N
Literatura
DLS = Hildegard Striedter-Temps, Deutsche Lehnwörter im Slovenischen, Berlin: Osteuropa Institut - Wiesbaden: Otto Harrasowitz, 1963 (Veröffentlichungen der Abteilung für slavische Sprachen und Literaturen des Osteuropa-Instituts (Slavisches Seminar) an der freien Universität Berlin 27). ESSJ I-V = France Bezlaj, Etimološki slovar slovenskega jezika I-V, avtorji gesel France Bezlaj - Marko Snoj - Metka Furlan, Ljubljana: SAZU oz. ZRC SAZU (izd.) - Mladinska knjiga (zal.), 1976-2007. Horvat 2011 = Mojca Horvat, Leksika s pomenskega polja »bolezni« v primorski narečni skupini (po gradivu za SLA), v: Narečna prepletanja, ur. Goran Filipi, Koper: Univerzitetna založba Annales, 2011, 209-227. Janiš 2004 = Tadeja Janiš, Govor Šentilja v Slovenskih goricah: diplomsko delo,
Maribor: [T. Janiš], 2004. Koletnik 1996 = Mihaela Koletnik, Kremberški govor, Slavistična revija 44 (1996), št. 2, 165-178.
Koletnik 1999 = Mihaela Koletnik, Fonološki opis voličinskega in črešnjevskega
govora, Slavistična revija 47 (1999), št. 1, 69-87. Koletnik 2001= Mihaela Koletnik, Slovenskogoriško narečje, Maribor: Slavistično
društvo Maribor (Zora 12). Koletnik 2002 = Mihaela Koletnik, Fonološki opis govora na Zgornji Velki (SLA 364), Jezikoslovni zapiski 8 (2002), št. 1, 139-149.
1—1 Koletnik 2003 = Mihaela Koletnik, Fonološki opis govora pri Negovi (SLA 367), Jezikoslovni zapiski 9 (2003), št. 2, 81-92.
N Koletnik 2008 = Mihaela Koletnik, Panonsko lončarsko in kmetijsko izrazje ter druge dialektološke razprave, Bielsko-Biala idr.: Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta, Univerza v Mariboru (Zora 60).
s Plet. = Maks Pleteršnik, Slovensko-nemški slovar, Ljubljana, 1894-1895, navedeno po transliterirani izdaji, ur. Metka Furlan, Ljubljana, 2006 (Slovarji).
O SES = Marko Snoj, Slovenski etimološki slovar, Ljubljana: Modrijan, 22003 ('1996). Smole - Petek 2007 = Vera Smole - Urška Petek, Komentiranje leksično-besedotvor-nih kart v 1. zvezku Slovenskega lingvističnega atlasa »Človek« (na primeru V617 teta in V618 ujna), Jezikoslovni zapiski 13 (2007), št. 1-2, 351-359. SSKJ = Slovar slovenskega knjižnega jezika, Ljubljana: SAZU - ZRC SAZU (izd.) - DZS (zal.), 1995.
A Škofic 2011 = Jožica Škofic idr., Slovenski lingvistični atlas 1: človek (telo, bolezni, družina) 1: atlas, Ljubljana: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU (izd.) - Založba ZRC, ZRC SAZU (zal.), 2011 (Jezikovni atlasi).
S Škofic 2011a = Jožica Škofic idr., Slovenski lingvistični atlas 1: človek (telo, bolezni, družina) 2: komentarji, Ljubljana: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU (izd.) - Založba ZRC, ZRC SAZU (zal.), 2011 (Jezikovni atlasi).
9 Škofic 2011b = Jožica Škofic, Od ščepca do prgišča od Trubarja do Slovenskega lingvističnega atlasa, v: Narečna prepletanja, ur. Goran Filipi, Koper: Univerzitetna založba Annales, 2011, 173-191.
h-» ' '
2
Lexemes from the semantic field 'farm: rooms and furnishings in the house, farm buildings' in the Slovenian Hills dialect
Summary
This article presents lexemes from the semantic field 'farm: rooms and furnishings in the house, farm buildings' in the Slovenian Hills dialect. In the SLA questionnaire, these lexemes are spread across seven sections and the grammatical part, and therefore the Dialectology Section of the ZRC SAZU Fran Ramovš Institute of the Slovenian Language in Ljubljana reclassified it into the following logical categories: 'house' (29 questions), 'rooms and furnishings' (27 questions), 'farm buildings and farmyard' (38 questions), 'farm chores' (18 questions), and 'miscellaneous' (16 questions). The category "tools" is not processed because it is too extensive.
The material collected from 1993 to 2004 in six local dialects included in the SLA network of places, which was added to and reexamined in the field as needed in the summer and fall of 2012, shows that 192 lexemes (i.e., 170 single-word and 21 multiword items) are used in the Slovenian Hills dialect for the semantic categories analyzed. In terms of origin, the lexicon is diverse: 65% of lexemes are of Slavic origin, and more than a third were borrowed from the neighboring languages in various periods: 84% are of Germanic origin, 15% of Romance origin, and 1% of Hungarian origin.