Cena Lit. 60*—
$ URADNI LIST
POVERJENI ŠIVA POKRAJINSKEGA NARODNOOSVOBODILNEGA ODBORA ZA SLOVENSKO PRIMORJE
Uredništvo in uprava: Ajdovščina
Ajdovščina 14. februarja 1947.
Leto — Št. 22
VSEBINA:
m
574.	Odredba o ustanovitvi učiteljišča in gimnazije v Porto-rožah.
575.	Odtok » izvzetju »Sklada za pomoč vdovam, sirotam in .po fašističnem terorju oškodovanim« postopka po odloku PPNOO z dne 1, X. 1945 U.l. štev. 2/14.
576.	Odredba o kazenskem postopku proti vsem vojnam zločincem in ljudskim sovražnikom.
577.	Odločba o likvidaciji elektrarne na Hublju d. z o. z.
578.	Odlok o oprostitvi taks »Sklada za obnovo« za pravne posle v zvezi s prenosom imovine.
579.	Odlok o oprostitvi »Sklada za obnovo« obveznosti po odtoku z dne 1. oktobra 1945.
580.	Odredba o obvezni oddaji in zbiranju mleka.
581.	Odredba 'o prenehanju obstoja pokrajinskega podjetja »Les^promeb.
582.	Odlok o razveljavitvi odloka o doprinosu lesno industrijskih podjetij na področju Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje v korist »Sklada za obnovo« področja PPNOO za Slovensko Primorje.
583.	Odredba o podaljšanju roka iz odredbe z dne 10. oktobra 1946, Ur. list PPNOO št. 18146-145 v zvezi z odredbo z dne 20. maja 1946, Ur. list PPNOO št. 10/46-71. -
574.
Odredba
o ustanovitvi učiteljišča in gimnazije v Portorožali
Poverjeništvo PNOO za Slovensko Primorje izdaja po odobritvi Vojne Upravo JA in po pooblastilu PNOO za Slovensko Primorje in Trst sledečo
odredbo:
Člen 1.
Za vzgojo učiteljskih kadrov se namesto dosedanje ekspoziture tolminskega učiteljišča ustanovi v Porto-rožah slovensko državno učiteljišče s potrebnimi pripravljalnimi razredi.
Člen 2.
V Portorožali se ustanovi slovenska državna gimnazija.
Člen S.
Učiteljišče in gimnazija v Portorožah imata isti ustroj in učni načrt, kot odgovarjajoči učni zavodi na področju Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje.
Člen 4.
Ta odredba stopi takoj v veljavo.
Ajdovščina dne 15. januarja 1947.
Tajnik Poverjeništva PNOO: France Perovšek s. r.
575.
Odlok
o izvzetju »Sklada za pomoč vdovam, sirotam in po fašističnem terorju oškodovanim« iz postopka po odloku PPNOO z dne 1. X. 1945, Ur. 1. št. 2/14
Poverjeništvo PNOO za Slovensko Primorje v sporazumu z Vojno upravo JA in po pooblastilu PNOO za Slovensko Primorje in Trst izdaja sledeči
odlok;
Člen 1.
»Sklad za pomoč vdovam, sirotam in po fašističnim terorju oškodovanim« je pri prometu z nepremičninami, z industrijskimi, trgovinskimi in obrtnimi podjetji izvzet iz postopka po odloku Poverjeništva PNOO z dne 1. oktobra 1945, Ur. 1. štev. 2/14.
Člen 2.
Ta odlok velja od dneva podpisa.
Ajdovščina dne 30. decembra 1946.
Tajnik Poverjeništva PNOO: France Perovšek s. r.
576.
Odredba
o kazenskem postopku proti vsem vojnim zločincem in ljudskim sovražnikom
Da se konča postopek po odredbi o upravi sovražnikovega imetja in imetja odsotnih oseb Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje štev. 71 od 20. maja 1946, sporazumno z Vojno Upravo JA, Poverjeništvo PNOO za Slovensko Primorje izdaja tole
odredbo:
Člen 1.
Uvede se kazensko postopanje proti vsem vojnim zločincem in ljudskim sovražnikom, njihovim soudeležencem in pomagačem, ne glede na državljanstvo, proti katerim se je vodil ali se še vodi postopek po odredbi Poverjeništva PNOO štev. 71 od 20. maja 1946.
Člen 2.
Za sojenje oseb iz čl. 1. je pristojno okrožno narodno sodišče, čigar odločba je dokončna.

\
Člen 3.
Kazniva dejanja iz čl. 1. se kanujejo po teži dejanja:
a)	s smrtno kaznijo,
b)	z odvzemom prostosti in s prisilnim delom do 20 let,
c)	s prisilnim delom brez odvzema prostosti do 2 let,
d)	z denarno kaznijo,
e)	z izgubo državljanskih in političnih pravic,
f)	z delno ali celokupno zaplembo premoženja.
Člen 4.
Ta odredba stopi takoj v veljavo.
Ajdovščina dne 14. januarja 1947.
Tajnik Poverjeništva PNOO: France Perovšek s. r.
577.
Odločba
Poverjeništvo PNOO za Slovensko Primorje izdaja po odobritvi Vojne Uprave JA za Julijsko krajino, Istro, Reko in Slovensko Primorje ter na podlagi pooblastila PNOO za Slovensko Primorje in Trst sledečo
odločbo:
Elektrarna na Hublju d. z o. z. v Ajdovščini preide v likvidacijo.
Za likvidatorje se postavlja:
1.	Medvešček Egidij,
2.	Vilhar Alojz,
3.	Orel Stanko, ki tvorijo likvidacijski odbor.
Likvidatorja podpisujeta likvidacijsko firmo s pristavkom »v likvidaciji«, napisano s strojem ali odtisnjeno s štampiljko. Podpisovala bosta dva izmed likvidatorjev.
Pozivajo se vsi upniki, da prijavijo svoje terjatve likvidacijskemu odboru v 14 dneh po objavi uvedbe likvidacije v Uradnem listu.
Ajdovščina dne 25. januarja 1947.
Tajnik Poverjeništva PNOO: France Perovšek s. r.
578.
Odlok
o oprostitvi taks »Sklada za obnovo« za pravne posle v zvezi s prenosom imovine
Poverjeništvo PNOO za Slovensko Primorje izdaja po odobritvi Vojne Uprave JA in na podlagi pooblastila PNOO za Slovensko Primorje in Trst naslednji
odlok:
Člen 1.
Vsi pravni posli »Sklada za obnovo« v zvezi s prenosom imovine na »Sklad za obnovo«, kakor tudi s prenosom imovine od »Sklada za obnovo« na tretje osebe, so prosti vseh taks.
Člen 2.
Ta odlok stopi v veljavo z dnem podpisa.
Ajdovščina dne 19. januarja 1947.
Tajnik Poverjeništva PNOO: France Perovšek s. r.
579.
Odlok
o oprostitvi »Sklada za obnovo« obveznosti po odloku z dne 1. oktobra 1945
Poverjeništvo PNOO za Slovensko Primorje izdaja po odobritvi Vojne Uprave JA in na podlagi pooblastila PNOO za Slovensko Primorje in Trst naslednji
odlok:
Člen 1.
Prepoved iz odloka Poverjeništva PNOO z dne 1. oktobra 1945 Ur. list št. 2/14 ne velja za prenose nepremičnin, industrijskih, trgovinskih ali obrtnih podjetij na »Sklad za obnovo« ali od »Sklada za obnovo« na tretje osebe.
Člen 2.
Ta odtok velja od dneva podpisa.
Ajdovščina dne 19. januarja 1947.
Tajnik Poverjeništva PNOO: France Perovšek s. r.
580.
Odredba
o obvezni oddaji in zbii-anju mleka
Poverjeništvo PNOO za Slovensko primorje izdaja na podlagi pooblastila PNOO za Slovensko’ Primorje in Trst, sledečo
odredbo;
Člen 1-
Rejci krav morajo v mlekarskem letu, to je od 1-marca do 1. marca, oddati določenim žbiralnicaiin tele količine- mleka:
od ene krave ....	250 litrov mleka
od dveh krav ....	800 litrov mleka
od treh krav .... 1400 litrov mleka od vsake nadaljnje krave .	800 litrov mleka v-eč.
Mleko je treba oddati- sveže, polno, kakor je namolzeno, čisto, precejeno in ohlajeno.
Družine, ki rede samo eno ali dve- kravi, pa imajo več kot štiri člane družine, smejo oddati na vsakega nadaljnjega člana družine po 5-0 li-tro-v mleka letno manj od predpisane količine.
V krajih, kjer ni mogoče zbirati svežega mleka, morajo oddati rejci namesto mleka kuhano maslo, pri tem se računa 1 kg kuhanega masla za 35 litrov mleka.
Člen 2.
Zbiranje mleka organizira podjetje »Mleko promet«, neposredno od živinorejcev pa zbirajo mleko- živinorejske zadruge, kjer pa jih ni, zbiralci, ki jih po sporazumu s pristojnim krajevnim L0 pooblasti za zbiranje mleka »Ml-eko-prom-et«.
Člen 3.
»Mlekopromet« -skrbi za odvoz mleka iz zbiralnih središč, to je zbiralnic ob glavnih cestah. Prevoz iz drugih zbiralnic do zbiralnih središč oskrbe zbiralnice same; zbiralnicam morajo, če same nimajo potrebnih prevoznih sredstev, dati prevozna sredstva na razpolago pristojni krajevni LO. Ti s-m-ejo naložiti prevoz mleka posestnikom vprežne živine svojega kraja, ki se v tej dolžnosti menjavajo v določenih krajših razdobjih.
Člen 4.
Oddajo in razdelitev mleka nadzorujejo okrajne odkupne komisije. Po njihovih navodilih in pod njih nadzorstvom določajo krajevni LO dnevne oziroma mesečne količine mleka, ki jih morajo oddati posamezni živinorejci.
Živinorejci (morajo javiti pristojnemu (krajevnemu LO v treh dneh vsako spremembo v stanju mlečne živine.
Člen 5.
Ko so oddali predpisane letne količine mleka, lahko' živinorejci prosto razpolagajo z vsemi presežki.
člen 6.
Sporazumno z oddelkom za trgovino in preskrbo in oddelkom za kmetijstvo Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje: določa Urad za cene najvišje cene za mleko takole:
a)	odkupna cena pri pridelovalcu je 15 lir za liter,
b)	prodajna cena na drobno je 20 lir za liter.
Prodajne cene veljajo za dobro in zdravo blago kakovosti, kakor je v prometu običajno.
Člen 7.
Kršilci: te odredbe, tudi tisti, ki brez tehtnega razloga ne oddajo pravočasno po čl. 4. te odredbe predpisanih dnevnih oziroma mesečnih količin mleka, bodo kaznovani po odredbi o. pobijanju, gospodarske sabotaže in nedovoljene špekulacije (Uradni list Poverjeništva PNOO z dne
22.	septembra 1946, št. 1/8).
Člen 8.
Ta odredba stopi v veljavo z dnem 1. februarja 1947.
Ajdovščina dne 23. januarja 1947.
Tajnik Poverjeništva PNOO:
France Perovšek s. r.
Načelnik	Načelnik
oddelka za kmetijstvo:	oddelka za trgovino:
Dr. Kuštrin Danilo s. r.	Bernot France s. r.
581.	'f
Odredba
o prenehanju obstoja pokrajinskega podjetja »Les promet«
Poverjeništvo PNOO za Slovensko Primorje izdaja na podlagi pooblastila PNOO za Slovensko Primorje1 in Trst sledečo
odredbo:
Člen 1.
Pokrajinsko podjetje »Les-promet« preneha obstojati kot samostojno' podjetje ter preide v sestav pokrajinskih lesnih podjetij: »Notranjsko gozdno gospodarstvo« in »Goriško gozdno gospodarstvo«.
Prehod v eno ali drugo gozdno gospodarstvo odredi oddelek za kmetijstvo in gozdarstvo pri Poverjeništvu
PNOO z ozirom na sedež podjetja ali podružnice ali poslovalnice.
Člen 2.
Ta odredba velja od dneva podpisa.
Ajdovščina dne 5. februarja 1947.
Tajnik Poverjeništva PNOO: France Perovšek s. r.
582.
Odlok
o razveljavitvi odloka o doprinosu lesno industrijskih podjetij na področju Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje v korist »Sklada za obnovo« področja PPNOO za Slovensko Primorje
Poverjeništvo PNOO za Slovensko Primorje po odobritvi Vojne uprave JA za Julijsko krajino, Istro, Reko in Slovensko Primorje ter na podlagi pooblastila PNOO za Slovensko Primorje in Trst izdaja naslednji
odlok:
Člen 1.
Odlok o doprinosu lesnoindustrijskih podjetij ina področju Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje v korist »Sklada za obnovo« Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje, Ur. list 13/87 z dne 5. junija 1946 ®e razveljavi.
Člen 2.
Ta odlok stopi v veljavo dne 1. januarja 1947.
Ajdovščina dne 26. decembra 1947.
Tajnik Poverjeništva PNOO: France Perovšek s. r.
583.
Odredba
o podaljšanju roka iz odredbe z dne 10. oktobra 1946, Ur. list PPNOO št. 18/46-145 v zvezi z odredbo z dne
20.	maja 1946, Ur. list PPN00 št. 10/46-71
Poverjeništvo PNOO za Slovensko Primorje, po' odobritvi Vojne uprave JA za Julijsko krajino, Istro, Reko in Slovensko Primorje ter na podlagi pooblastila PNOO za Slovensko Primorje in Trst izdaja sledečo
odredbo:
Člen 1.
V členu 1. odredbe o spremembi čl. 3. odredbe o upravi sovražnikovega imetja in imetja odsotnih oseb (Ur. list PPNOO št. 18/46-145) do 31. decembra 1946 podaljšani rok za prijavo javnemu tožilcu se podaljša do> 30. aprila 1947 z veljavnostjo od poteka roka iz odredbe z dne 10. oktobra 1946 (Ur. list PPNOO št. 18/46-145).
Člen 2.
Ta odredba stopi v veljavo z dnem objave v Uradnem 'listu.
Ajdovščina dne 10. februarja 1947.
Tajnik Poverjeništva PNOO: France Perovšek s. r,
Objave
Priloga k št. 22
Sodna oblastva
Oklic
Tožeča stranka: Perissa LeopokM-a, roj, Lebeda, bivajoča v Orehku štev. 52, ki jo zastopa dr. Kaluža Rudolf, odvetnik v Postojni.
Tožena stranka: Perissa Oskar pok. Gudia, bivajoč v Trstu, sedaj odsoten in neznanega bivališča v Južni Ameriki,
radi razveze zakona.
Tožeča stranka Perissa Leopoldina roj. Lebeda je vložila proti toženi stranki Perissa Oskarju, .sedaj neznanega bivališča tožbo,'na razvezo zakona pri tuk. sodišču.
Ustna razprava v predmetni pravdni zadevi je določena na dan 27. februarja 1947 ob 9. uri pri tuk. okrožnem narodnem sodišču v Postojni.
Ker je bivališče toženca Perissa Oskarja neznano, se postavlja skrbnik v osebi ta j n ika-p ravnika okrožnega narodnega sodišča v Postojni Turk Radovana, kateri ga bo zastopal na njegovo nevarnost in njegove stroške, dokler se sam ne javi ali ne imenuje svojega pooblaščenca.
Okrožno narodno sodišče v Postojni,
dne 31. januarja 1947.
To 8/47
Uvedbe postopanja za proglasitev za mrtve
Sp 75/47
Plešnar Adalbert-Vojiko, pok. Franca in Frančiške rojene Premrl, rojen 18. aprila 1924 v Vrhpolju, mehanik iz Vrhpolja št. 121, je stopil v partizane dne 1. decembra 1944 ter bil najprej v delavski četi, brigada Nov g rad, nato pa kot kuirir na štabu XXX. divizije ter se je & svojo divizijo udeležit bojev za Trst v maju 1945, ko je baje padel. Od tedaj ni o njem nikakeg-a glasu več.
Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog Plešnar Frančiške, pos. iz Vrhpolja št. 121 uvede postopek za proglasitev Plešnar Adalberta-Vojka za mrtvega ter se mu postavi za skrbnico Plešnar Frančiška, pos, iz Vrhpolja št. 121.
Poziva se Plešnar Adatbert-Vojko in vsakdo, ki mu je kaj znanega o pogrešancu, d,a javi to tuk. sodišču ali skrbnici do 30. aprila 1947.
Po preteku tega roka in na ponovni predlog bo sodišče odločilo o proglasitvi za mrtvega.
Okrajno narodno sodišče v Ajdovščini dne 11. januarja 1947.
Sp 70/47
Ceinik Franc, živ. Janeza in žive Marije rojene Marc, rojen dne 15. oktobra 1927 v Dolgipoljani, stanujoč isto-št. 38, je odšel leta 1936 v Jugoslavijo' v Ljubljano ter je bil zaposlen v čevljarski delavnici Trebar na Sv. Petra cesti kot čevljar. Dne 17. junija 1942 je odšel v partizane na Dolenjsko ter se je baje nahajal v okolica Vel. Lašč, pozneje pa ni bilo o njem nikakega glasu več.
Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti se na predlog Česnik Matije, pos. iz Dolgepoljane'
št. 38, uvede postopek za proglasitev Česnik Franca za mrtvega in se mu postavi za skrbnico Česnik Marija iz Dolgepoljane št. 38.
Poziva se Cesnik Franc in vsakdo, ki mu je kaj znanega o pogrešancu, da javi to tuk. sodišču ali skrbnici doi 30. aprila 1947.
’ Po preteku tega1 roka in na: ponovni predlog bo sodišče odločilo o proglasitvi za mrtvega.
Okrajno narodno sodišče v Ajdovščini
dne 16. januarja 1947.
Sp 71/47
Česnik Mirko, živ. Janeza in žive Marije roj. Marc, rojen dne 15. oktobra 1927 v Dolgipoljani, stonujoč isto--tam št. 38, je bil dne 16. junija 1944 aretiran, od Nemcev in odpeljan v goriške zapore, od koder je bil dne
27.	junija 1944 prepeljan v taborišče Buichenwald v Nemčijo, kjer se je nahajal kakih 27 dni, nato pa je bil baje premeščen v neko drugo taborišče in je za tem izginila vsaka sled za njim.
Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog Česnik Marije, pos. iz Dolgepoljane št. 38, uvede postopek za proglasitev Cesnik Mirka za mrtvega in se mu postavi za skrbnico Česnik Marija, pos. iz Dolgepoljane št. 38.
Poziva se Česnik Mirko in vsakdo, ki mu je kaj znanega o pogrešancu, da javi- to tuik. sodišču ali skrbnici do 30. aprila 1947.
Po preteku tega1 roka in na ponovni predlog bo sodišče odločilo o proglasitvi za mrtvega.
Okrajno narodno sodišče v Ajdovščini
dne 16. januarja 1947.
Sp 72/47
Čuk Alojz, pok. Alojza dn žive Alojzije rojene Jež, rojen 24. maja 1924 na Slapu pri Vipavi, krnet iz Slapa št. 54, je odšel v partizane septembra 1943 po razpadu Italije ter je služil v bazoviški brigadi- in se zadržal do maja meseca 1944 v Vipavski dolini. Julija 1944 je bil ranjen ter odpeljan v bolnico v Bani, kamor pa ni dospel, ker je bil cel transport napaden na poti od Nemcev. Nato je izginila za njim vsaka sled.
Ker je verjetno, da b-o nastopila zakonita domneva - smrti, se na predlog Žorž Danice roj. Čuk, zasebnice iz Slapa pri Vi-pavi št. 54, uvede postopek z-a proglasitev za mrtvega Čuk Alojzija in -se mu postavi za skrbnico Žorž Danica Iz Slapa pri Vipavi št. 54.
Poziva se čuk Alojz in vsakdo, ki, mu je kaj znanega o -pogrešancu, da javi to tuk. sodišču ali skrbnici do 30. aprila 1947.
Po- preteku tega roka in na ponovni predlog bo sodišče odločilo o proglasitvi za mrtvega.
. Okrajno narodno sodišče v Ajdovščini
dne 16. januarja 1947.
%
Sp 66/47
■ Mohorčič Ivan, sin pok. Jožefa ;in živ-e Frančiške rojene Miška, rojen 4- maj,a 1913 v Goeah,. kmečki sin iz Gornje Branice št. 7, je po razpadu Italije 1943 odšel k partizanom, od koder se je radi' bolezni kmalu vrnil. Februarja 1944 je ponovno -odšel k partizanom in je slu-
žil v začetku v primorskem odredu kot obveščevalec, nato pa v XVII. brigadi Simona Gregorčiča. Ob priliki bitke pri Krnu je bil dne 20. avgusta 1044 zajet od Nemcev in odpeljan v Nemčijo, odkoder se n;i več javil in se ni vrnil.
Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog Mohorčič Marije, kmetice iz Gornje Branice št. 7, uvede postopek za proglasitev Mohorčič Ivana za mrtvega ter se mu postavi za skrbnico Mohorčič Marija, kmetica iz Gornje Branice št. 7.
Poziva se Mohorčič Ivan in vsakdo, ki mu je kaj znanega o pogrešancu, da javi to tuk. sodišču ali skrbnici do 30. aprila 1047.
Po preteku tega roka in na ponovni predlog ho sodišče odločilo o proglasitvi za mrtvega.
Okrajno narodno sodišče v Ajdovščini dne 16. januarja 1947.
Sp 73/47
Volik Filip, pok. Jožefa in žive Katarine rojene Gostiša, rojen 16. maja 1913 na Slapu pri Vipavi, nazadnje stanujoč v Banjaluki, kjer je bil zaposlen pri gradnji državne proge Banjaluka—Svoboj, je odšel v partizane dne 23. januarja 1942 iz Banjaluke ter služit v I. proletarski brigadi. Meseca avgusta 1942 je bila I- proletarska brigada v hudih bojih s sovražnikom v Matajevcih na Savi, ob kateri priliki je padlo :več partizanov in sta od Slovencev ostala le dva tovariša, med katerimi pa ni bilo Volk Filipa.
Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog Volk Alojzije, žene pos. iz Slapa št. 73 pri Vipavi, uvede postopek za proglasitev Volk Filipa za1 mrtvega ter se mu postavi za skrbnico Volk Alojzija, žena pos. iz Slapa št. 73 pri Vipava.
Poziva se Volk Filip in vsakdo, ki mu je kaj znanega o pogrešancu, da javi, to tuk. sodišču ali skrbnici do 30. aprila 1947.
Po preteku tega roka in na' ponovni predlog bo' sodišče odločilo o proglasitvi za mrtvega.
, Okrajno narodno sodišče v Ajdovščini dne 16. januarja 1947.
Sp 76/47
Brenčič Karel, pok. Antona in pok. Ivanke Jamšek, rojen 15. marca 1904 v Trstu, delavec ¡iz Ceste št. 83, je odšel po razpadu Italije septembra 1943 v partizane ter služil v delavski četi v Hrasijah pri Šmarju. Dne 2. junija 1944, ko je prišel domov na obisk, so ga zajeli Nemci in odpeljali v zapore v Gorico, od koder je bil dne
13.	julija 1944 prepeljan v taborišče Dachau, nato pa dne 30. junija 1944 premeščen v taborišče Natzweiler, kjer so ga videli še januarja 1945, ko je bil ves otekel in na kraju svojega življenja, ter baje takoj umrl.
Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog Brenčič Ivanke iz Ceste št- 88, uvede postopek za proglasitev Brenčič Karla za mrtvega in se postavi za ¡skrbnico Brenčič Ivanka iz Ceste št. 83.
Poziva se Brenčič Karel in vsakdo, ki mu je kaj znanega o pogrešancu, da javi to tuk. sodišču ali skrbnici do 30. aprila 1947.
Po preteku tega roka in na ponovni predlog bo sodišče odločilo o proglasitvi za mrtvega.
■ *
Sp 79/47
Lozej Anton, pok. Jožefa in pok. Marije rojena Rehar, rojen 9. junija 1908 v Podragi, poročen, kmet iz Podrage št. 58, je po razpadu Italije- odšel v partizane in služil v Gradnikovi brigadi v III. bataljonu ter se zadrževal kakih 14 dni v okolici Podrage, nato pa odšel na Pivko in Rovte. Po eni vesti je baje padel dne 3. decembra 1943 v Ledinah pri Mrzlem vrhu, fco je zašel na mino, ki ga je raztrgala. Po drugih vesteh pa se je oktobra 1944 nahajal v bolnici ^ Cerknem, vendar ni o njem nič točnih vesti, ker se od odhoda v Rovte ni več javil.
Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog Lozej Jožefe, kmetice iz Podrage št. 58, uvede postopek za proglasitev Lozej Antona za mrtvega in se mu postavi za skrbnico Lozeji Jožefa, kmetica iz Podrage št ¡58.
Poziva se Lozej Anton ¡in vsakdo, ki mu je kaj znanega o pogrešancu, da javi, to- tuk. sodišču ali skrbnici do 30. aprila 1947.
Po preteku tega' roka in na ponovni predlog bo sodišče odločilo o proglasitvi za mrtvega.
Okrajno narodno sodišče v Ajdovščini
dne 28. januarja 1947.
*
Sp 80/47
Novak Danijel, živ. Rudolfa ¡in žive Terezije roji. Bizjak, rojen dne 12. maja 1924 v Gorici, miner, stanujoč v Resniku pri Beogradu, srez Vračarski, je dne 5. septembra 1944 odšel v partizane v vas Sremiščico v bližini Beograda ter je bil kot borec dodeljen 1. lički proletarski brigadi VI. prol. divizije ter ¡se udeležil borb za Beograd. Po zavzetju Beograda se je nahajal na položaju v Sremski Mitroviči, od koder je bil baje premeščen v Bosno in od tedaj je izginila za njim vsaka, sled in so vse poizvedbe ostale brezuspešne..
Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog Novak Rudolfa iz Sela št. 11 pri Črničah, uvede postopek za proglasitev Novak Danijela za mrtvega in se mu postavi za skrbnika Novak Rudolf iz Sela št. 11.
Poziva se Novak Danijel in vsakdo, ki mu je kaj znanega o pogrešancu, da javi to' tuk. sodišču ali skrbnici do 30. aprila 1947.
Po preteku tega roka in na ponovni predlog bo sodišče odločilo O' proglasitvi, za mrtvega.
Okrajno narodno sodišče v Ajdovščini dne 23. januarja 1947.
- *
Sp 83/47
Batagelj Jože, pok. Antona in pok. Marije roj- Bratina, rojen dne 5. marca 1880 v Štomažu pri Lokavcu, zidar iz Lo,kavča št. 182, je bil dne 27. junija 1944 aretiran od domačih’ domobrancev. Odpeljan je bil še istega dne v Ajdovščino, ko je bil) baje izpuščen in nato na poti domov v Lokavec ustreljen.
Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog Batagelj Lucije, pos. iz Lokavca št. 182 uvede postopek za proglasitev Batagelj, Jožeta za mrtvega in se mu postavi za skrbnico Batagelj Lucija, pos. iz Lokavca št. 182:
Poziva se Batagelj, Jožef in vsakdo-, ki mu je- kaj znanega o pogrešancu, da javi to tuk. sodišču ali skrbnici do1 30. aprila 1947.
Po preteku tega roka in na ponovni predlog bo sodišče odločilo o proglasitvi za mrtvega.
Okrajno narodno sodišče v Ajdovščini
dne 23. januarja 1947.
Sp 84/47
Inamo Ivan, živ. Ivana in pok. Leopolde roj. Vovk, rojen dne 9. junija 1890 v Sv. Križu št. 15, je bil dne
2.	junija 1944. leta1, ko so Nemci požgali vas Cesto, aretiran in odpeljan v Gorico, nato pa odveden v Nemčijo v Dachau, odkoder je bdi prepeljan v Buchenwald, 'kjer ga je še videl Modrijan Janez iz Rovt pri Logatcu, Praprotnikov« brdoi št. 17. Od tedaj dalje je izginila za njim vsaka sled.
Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog Inamo Jožefe, pos. da Sv. Križa št. 15 uvede, postopek za proglasitev Inamo Ivana za mrtvega in se mu postavi za skrbnico Inamo Jožefa, pos. iz S-v. Križa št. 15.
Poziva »e Inamo Ivan in vsakdo, ki mu je kaj znanega o pogrešancu, da javi tuk. sodišču ali: skrbnici do* 30. aprila 1947.
Po preteku tega roka in na ponoven predlog bo sodišče odločilo proglasitvi za mrtvega.
Okrajno narodno sodišče v Ajdovščini
dne 23. januarja 1947.
*
Kp 85/46
Širok Anton, živ. Antona in Amalije roj. Podgornik, rojen 11. oktobra 1924 v Ozeljanu, kmečki sin iz Ozeljana št. 13, se je kot partizan udeležil borb za Gorico ob propadu Italije. Po prodoru Nemcev se je z drugimi tovariši umaknil do Čavna. Nato je baje odšel v Jugoslavijo ter se je nahajal na Dolenjskem v Šercerjev! brigadi, od koder je baje odšel na kurz v Beograd. Od tedaj je izginila za njim vsaka sled.
Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog Širok Amalije, pois. Ozeljana št. 13, uvede postopek za proglasitev Širok Antona za mrtvega ter se mu postavi za skrbnico Širok Amalija, pos, iz Ozeljana št. 13 .
Poziva se Širok Anton in vsakdo, ki mu je kaj znanega o pogrešancu, da javi to tuk. sodišču ali skrbnici do 30. aprila 1947.
Po preteku tega roka in na ponovni predlog bo sodišče odločilo o proglasitvi za mrtvega.
Okrajno narodno sodišče v Ajdovščini
dne 28. januarja 1947.
*
Sp 86/47-2
Čehovin Jože, živ. Leopolda in, žive Ljudmile roj. Semenič, rojen dne 17. maja 1928 v Mahničih pri Štjaku, kmečki isin iz Mahničev št. 11, je odšel dne 23. januarja 1945 v partizane ter je služil v 17. brigadi Simona Gregorčiča, najprej v III. bataljonu, pozneje pa kot kurir pri štabu brigade. Po izjavi izvesititelja Žigon Andreja iz Vipave št. 58 je bil Čehovin Jože v borbi dne 14. mar- ■ ca 1945 v Trebuši ranjen v glavo od bacaea in je baje tri dni za tem dne 17. marca 1945 umrl.
Ker je verjetno, da je Čehovin Jožef resnično umrl dne 17. marca, 1945, se na predlog Čehovin Danice, kmečke hčere iz Mahničev št. 11 pri Štjaku, uvede postopek za dokaz smrti, Čehovin Jožefa ter ®e mu po-
stavi za skrbnico Čehovin Danica iz Mahničev št. 11 pri Štjaku.
Poziva se vsakdo, ki mn je kaj znanega o pogrešancu, da javi tuk. sodišču do 30. aprila 1947.
Po preteku tega roka in na ponovni predlog bo sodišče odločilo o proglasitvi za mrtvega.
Okrajno narodno sodišče v Ajdovščini
dne 25. januarja 1947.
Sp 77/47—2
Jamšek Jožef, pok. Jožefa in pok. Ane roj. Jež, rojen dne 5. julija 1876, poročen s Frančiško Vidmar, krojač iz Lož št. 12, je bil precej predan pijači in je prišel radi tega v dolgove ter mu je bilo posestvo prodano na dražbi. Dne 23. januarja 1929 je, potem, ko se je napil, proti večeru okoli 7. ure odšel z doma, ne da bi kaj rekel in od tedaj je izginila za njim vsaka sled. Vsa dosedanja prizadevanja in poizvedbe so ostale brez uspeha.
Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog Jamšek Frančiške rojene Vidmar, zasebnice iz Vipave št. 224, uvede postopek za proglasitev Jamšek Jožefa za mrtvega in se mu postavlja za skrbnico Jamšek Frančiška, zasebnica iz Vipave št. 224.
Poziva se Jamšek Jožef in vsakdo, ki mu je kaj zuanega o pogrešancu, da javi to tuk. sodišču ali skrbnici do1 30. aprila 1047.
Po preteku tega roka in na ponovni predlog bo1 sodišče odločilo o proglasitvi za mrtvega.
Okrajno narodno sodišče v Ajdovščini
dne 25 jannarja 1947.
Sp 87/47—2
Kobal Filip, živ. Filipa in pok. Marije roj. Živic, rojen dne 26. julija 1921 na Planini, kmečki delavec iz Planine št. 36, je po razpadu Italije odšel v partizane ter je služil pri Kosovelovi brigadi! kot namestnik komandanta bataljona. Ob neki priliki, ko je šel od Cerknega proti Lokvam s patrolo, so baje Nemci zajeli njega in ostale tovariše ter baje vse skupaj pobili,.
Ker je verjetno, da bo nastopala zakonita domneva smrti, se na predlog Kobal Filipa iz Planine št. 36, uvede postopek za proglasitev Kobal Filipa mil. za mrtvega in se mu postavi za skrbnika Kobal Filip st. iz Planine št. 36.
Poziva se Kobal Filip ml. in vsakdo, ki mu je kaj znanega o pogrešancu, da javi to tuk. sodišču ali skrbniku do- 30. aprila 1947.
Po preteku tega roka in na ponovni predlog, bo sodišče odločilo o proglasitvi za mrtvega.
Okrajno narodno sodišče v Ajdovščini
dne 25. jannarja 1947.
Sp 88/47—2
Žigon Silva živ. Karla in žive Frančiške roj. Štokel j, rojena dne 18. novembra 1925 iz Ajdovščine, Vilharjeva ulica št. 37, je bila dne 2. februarja 1945 odvedena po domobrancih v ajdovske zapore in dne 6. februarja 1945 prepeljana v zapore v Gornico, oni koder je bila dne 24: februarja 1945 prepeljana v Nemčijo. Na poti tja se je javila iz Salzburga. Po pripovedovanju Žigon Njarije in Rebek Viktorije iz Ajdovščine »e je Žigon Silva nahajala v taborišču Bergen-Belsen do prihoda Angležev, ko je zbolela in je bila odpeljana v bolnico. Od tedaj je izginila za njo vsaka sled.
Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog Žigon Drage iz Ajdovščine, Vilharjeva ulica 37, uvede postopek za proglasitev Žigon Silve za mrtvo in se ji postavi za skrbnico' Žigon Draga iz Ajdovščine, Vilharjeva ulica št. 37.
Poziva se Žigon Silva in vsakdo, ki mu je kaj znanega o pogrešanki, da to javi luk. sodišču ali skrbnici do 30. aprila 1947.
Po preteku tega roka in na ponovni predlog bo sodišče odločilo o. pra glasit vi za mrtvo.
Okrajno narodno sodišče v Ajdovščini dne 27. januarja 1947.
*
Sp 89/47—2
Žigon Justa, živ. Alojza in žive Frančiške roj. Cigoj, rojena dne 20. septembra 1921 iz Ajdovščine, Vilharjeva ulica št. 17, zasebnica, je bila dne 11. septembra 1943 mobilizirana in je držala stražo v tovarni v Ajdovščini. Dne 25. septembra 1943, po- zasedbi Ajdovščine s strani Nemcev, se je umaknila z ostalimi partizani proti Otlici, od koder je* nadaljevala pot proti Ribnici na Dolenjskem, kamor pa baje ni prispela, ker so jih na Notranjskem baje napadli sovražniki in je pri tej priliki padlo več partizanov, med njimi baje tudi Žigon Justa.
Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrt, se na predlog Žigon Alojza iz Ajdovščine, Vilharjeva ulica 17, uvede postopek za proglasitev Žigon Juste za mrtvo in se ji postavi za skrbnika Žigon Alojza iz Ajdovščine, Vilharjeva ulica 17.
Poiziva se Žigon Justa in vsakdo, ki mu je kaj znanega o pogrešanki, da tq javi tuk. sodišču ali. skrbniku do 30. aprila 1947.
Po preteku tega roka in na ponoven predlog, bo .sodišče odločilo o proglasitvi za mrtvo.
Okrajno narodno sodišče v Ajdovščini
dne 27. januarja 1947.
*
Sp 90/47	I
Ušaj Marcel, živ. Mihaela in žive Roze roj. Rien, rojen dne 9. februarja 1924 v Podgori pri Gorici, kmečki sin iz Plač štev. 138 pri Sv. Križu, je po polomu Italije v septembru 1943 odšel z ostalimi partizani v borbo' za Gorico. Radi nemške nadmoči, se je Ušaj Marcel z ostalimi partizani' moral umakniti v Trnovski gozd, kjer so bili, po izjavi izvestiteljev Črnigoj Ferdinanda iz Sv. Križa št. 11 in Ožhot Antona iz Plač št. 44 partizani, obkoljeni in baje pobiti, med njimi tudi Ušaj Marèe! in sicer dne
29.	septembra 1943 ter pozneje na mestu pokopan v skupen grob.
Ker je verjetno, da je bil Ušaj Marcel resnično ubit due 29. septembra 1943, se na predlog Ušaj Justa, kmečkega sina iz Plač št. 138 uvede postopek za dokaz smrti Ušaj Marcela ter se mu postavi za skrbnika Ušaj Just, kmečki sin iz Plač št. 138.
Poziva se' vsakdo, 'ki mu je kaj znanega o pogre-šancu, da to javi tukajšnjemu sodišču ali skrbniku do
30.	aprila 1947.
Po preteku tega roka in izvedbi dokazov, bo sodišče odločilo o dokazu smrti.
Sp 96/47—2
Vrtovec Marija živ. Karla ih žive Kobal Antonije, rojena dne 8. septembra 1921 v Vrtovoah, kmečka hči iz Vrtove štev. 33, je sodelovala kot glavna kurirka ajdovskega okraja od 8. novemu ra 1942 pri nar. osvobodilnem gibanju. Dne 11. marca 1945 je kot taka skupaj s svojo sestro Dragico Vrtovec odšla iz Vrtove na IX. korpus, ki se je nahajal v Cerknem. Na poti tja je padla v nemško zasedo, v bližini Lokev. Ob tej priliki so Nemci sestro Dragico ubili, medtem ko so Marijo Vrtovec pr.jeli živo in od tedaj ni o njej nikakega glasu več.
Ker je verjetno-, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog Vrtovec Milke, bolničarke iz Vrtove štev.. 33 uvede postopek za proglasitev Vrtovec Marije za mrtvo in se ji postavi za skrbnico1 Vrtovec Milko, bolničarka iz Vrtove štev. 33.
Poziva se Vrtovec Marija in vsakdo, ki mu je kaj znanega o- pogrešanki, da to javi 'tuk, sodišču ali skrbnici do 31. maja 1947.
Po preteku tega roka in na ponoven predlog bo so<-dišče odločilo o proglasitvi za mrtvo.
Okrajno narodno sodišče v Ajdovščini
dne 10. februarja 1947.
«j*
Sp 95/47—2
Batagelj Hijeronim živ. Jožefa in pok. Alojzije roj. Batič, rojen dne 24. maja 1911 v Potočah, zidar, samski, iz Potoč štev. 23, je odšel v partizane dne 25. septembra 1943 in je služil v edinici II. četa, III. bataljon, 13. udarne brigade Mirka Bračiča, 14. divizije, VII. korpusa ter se je kot tak udeležil borb od 10. do 12. decembra 1943 za Kočevje in je baje padel dne 12. decembra 1943 v bližini cerkve v Kočevju in je baje pokopan tam v skupnem grobu.
Ker je verjetno', da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog Batagelj Jožefa pos. iz Potoč štev. 23, uvede postopek za proglasitev Batagelj Hijeronima za mrtvega in se mu postavi za skrbnika Batagelj Jožef, pos. iz Potoč štev,. 23.
Poziva se Batagelj Hijeronim in vsakdo, ki mu je kaj znanega o pogrešancu, da javi tuk. sedišču ali skrbniku do 31. maja 1947.
Po- preteku tega roka in na ponoven predlog bo sodišče odločilo o proglasitvi za mrtvega.
Okrajno narodno sodišče v Ajdovščini
dne 10. februarja 1947.
*
Sp 233/46
Murovec Leopold, sin Andreja in pok. Antonije Pisk, rojen dne 8. septembra 1916 v Gor. Lokovcu št. 176, samski, kmet, je dne 4. junija 1944 vstopil v NOV, v kateri je bil uvrščen v I. bataljon Prešernove brigade. Odkar je bila Prešernova brigada pri zadnji nemški, ofenzivi v marcu leta 1945 napadena od Nemcev, je za njim izginila vsaka sled.
Sp 236/46
Jevšček Alojzij, sin Alojzija in Štefanije Markič, rojen dne 10. aprila 1928 v Zabrdu št. 34, samski, kmet. je bil dne 5. februarja mobiliziran v NOV in pozneje uvrščen v III. bataljon, XIX. brigade, ki je bil v Velikem tednu leta 1945 na Poreznu skoraj v celoti zajet in uničen od Nemcev. Od tedaj dalje je za Jevščekom izg4n la vsaka sled.
Sp 3/47
Šuligoj Ciril, sin Ivana in pok. Soze Bavdaž, rojen dne 5. marca 1925 v Mešnjaku št. 127 (Levpa), samski, kmet, je februarja leta 1943 odšel v partizane. Ko je bil njegov odred kmalu' nato napaden in razpršen, se je nekaj časa skrival v bližini domače vasi, nakar je odšel k svojemu odredu. Pozneje so ga še videli na Krnu in v Vipavi, od tedaj dalje pa je za njim izginila vsaka sled.
Sp 6/47
Čibej Ciril, pok. Franca in Štefanije roj. Rejc, rojen dne 29. marca 1914 v Gor. Tribuši št. 62, samski, kmet,, je dne 5. februarja 1943 odšel k partizanom, kjer je nazadnje služil pri VDV. Po pripovedovanju izvestite-ljev so ga zadnjič videli dne 2. maja 1945 v Trstu v patrulji, na katero je bila vržena ročna granata, ki je enega člana te patrulje ubila, ostala dva pa ranila. Od tedaj dalje je za njim .izginila vsaka sled.
Sp 12/47
Bremec Albert, sin Petra in Marije Bremec, rojen dne 21. decembra v Gor. Lokovcu št. 188, samski, delavec, je dne 2. oktobra 1943 vstopil v NOV, v kateri je nazadnje služil pri KM v Cerknem kot stražnik pri političnih jetnikih. Odkar so Nemci marca leta 1945 napadli partizanske edinice, ki so se nahajale na Po*-, reznu, je za njim izginila vsaka sled.
Sp 19/47
Klavžar Alojzij, pok. Andreja in Marije Pregelj, rojen 25. junija 1903 v Cerknem, oženjen, kovač, nazadnje stanujoč v Avčah št. 89, je dne 22. septembra 1943 vstopil v NOV, v kateri je bil uvrščen v 3. četo, 3. bataljona Gradnikove brigade. Po pripovedovanju izvesti-teljev so ga poslednjič videli dne 24. septembra 1943 na Trnovem, ko je bila njegova četa odposlana na položaje pod sv. Katarino pri Gorici. Od tedaj dalje je izginila za njim vsaka sled.
Sp 20/47
Munih Alojzij, pok. Ivana in Katarine Saladin, rojen dne 1. junija 1911 v Avčah št. 86, samski, delavec, je dne 22. septembra 1943 vstopil v NOV, v kateri je bil uvrščen v 3. četo, 3. bataljona Gradnikove brigade. Po pripovedovanju izvestiteljev so ga poslednjič videli dne 24. septembra 1943 na Trnovem, ko je bila njegova četa odposlana na položaje pod sv. Katarino pri Gorici. Od tedaj dalje je izginila za njim vsaka sled.
Sp 28/47
Lašček Ivan Silvester, sin Ivana in Alojzije Pirih, rojen dne 6. decembra 1925 v Avčah št. 97, samski, kmet, je po kapitulaciji Italije vstopil v NOV, v kateri je bil uvrščen v 1. četo, 2. bataljona Gradnikove brigade in odposlan na položaje pod Sv. Katarino pri Gorici. Dne
21.	septembra 1943 je neki tovariš iz1 Solkana, ki je kmalu nato tudi sam padel, prišel povedat njegovim staršem, da je Lašček prejšnjega dne padel pod Sv. Katarino.
Sp 30/47
Pavlin Stanislav, sin Ivana in pok. Katarine Pavlin, rojen 15. decembra 1925 v Grgarju št. 129, samski, kmet, je po kapitulaciji Italije vstopil v NOV, v kateri je bil uvrščen v 4. četo, 1. bataljona 2. Prekomorske brigade in z njo odposlan na Korčulo. Ko so se dne 22. decembra
1943 na Korčuli izkrcali Nemci in jo zavzeli, je za njim izginila vsaka sled.
Sp 31/47
Kogoj Ludvik, pok. Jakoba in Elizabete Pavšič, rojen
19.	avgusta 1913 na Lokvah št. 73, oženjen, kmet, je bil novembra leta 1943 mobiliziran v NOV in odposlan v Cerkno. Ko so kmalu nato Nemci prodrli do Cerkna, so ga poslednjič videli v Želinu, ko je odhajal s svojo edi-nico na položaj. Od tedaj dalje je izginila za njim vsaka sled.
Sp 32/47
Bremec Maks, sin Štefana in Ljudmile Bremec, rojen 18. oktobra 1927 v Gor. Lokovcu št. 209, samski, delavec, je takoj po kapitulaciji Italije vstopil v NOV, v kateri je bil uvrščen v 3. četo, 1. bataljona Goriške brigade. Ko so se partizanske edinice v drugi polovici septembra 1943 umaknile na Trnovsko planoto, je opravljal službo bataljonskega kurirja. Zadnjič so ga videli na Lokvah, ko je odšel na patruljo proti Trnovem, kjer so bili že Nemci. Od tedaj dalje je izginila za njim vsaka sled.
Sp 35/47
* Škvarča Franc, sin Andreja in Katarine Vončina, rojen 25. septembra 1903 v Gor. Tribuši št. 42, samski, kmet, je bil dne 2. novembra 1943 mobiliziran v NOV in uvrščen v pionirski bataljon XVI. SNOB. Ko je bila ta brigada v času od 16. do 21. novembra 1943 napadena in zasledovana od Nemcev, je od tedaj dalje izginila za njim vsaka sled.
Ker je potemtakem verjetno, da bo glede zgoraj navedenih pogrešancev nastopila zakonita domneva smrti, se na prošnjo njihovih sorodnikov uvede postopanje za njihovo proglasitev za mrtve.
Vsakdo, komur je kaj znaho o zgoraj navedenih pogrešancih, se poziva, da javi to podpisanemu sodišču do 31. marca 1947.
Po preteku tega roka in izvedbi dokazov se bodo izdale odločbe o proglasitvi zgoraj navedenih pogrešancev za mrtve.
Okrajno narodno sodišče v Grgarju dne 15. januarja 1947.
*
Sp 363/46—2
Valenčič Josip, posestnik iz Podgrada pri Divači . št. 22 je bil aretiran 24. februarja 1944 od SS-ovcev in odpeljan v tržaške zapore. Čez kake tri tedne je bil pa odpeljan v nemško taborišče v Dachau, od koder se je zadnjič pismeno javil 15. aprila 1945.
Ker je tedaj verjetno, da je Valenčič Josip mrtev, se uvaja na predlog njegove žene Valenčič Zore postopek za proglasitev za mrtvega in se izdaja poziv, da se o pogrešanem poroča sodišču ali s tem postavljenemu skrbniku Skuk Jožetu, sodnemu uradniku v Herpelje-Kozina.
Valenčič Josip se poziva, da se zglasi pri podpisanem sodišču ali drugače da kako vest o sebi.
Po 1. aprilu 1947 bo sodišče na ponovno prošnjo odločilo o proglasitvi za mrtvega.
Okrajno narodno sodišče Herpelje-Kozina
dne 30. decembra 1946.
*
Sp 13/47
Mezgec Rudolf iz Kovčic št. 16, ©in Ivana ,in Emilije Lukač, rojen 1. a vg usta 1924 y K ovčicah in tam na št. 16 stanujoč, kmetski sin, je odšel dne 28. oktobra 1943. leta v partizane, od koder se ni več vrnil.
Ker je tedaj verjetno, da Mezgec Rudolf ni več med živimi, se uvaja na predlog očeta Mezgec Ivana iz Kovčic št. 16 postopek za proglasitev mrtvim in. se izdaja poziv, da se o pogrešanem poroča sodišču ali s tem postavljenemu skrbniku Mezgec Ivanu, kmetu 'iz Kovčic št. 16.
Mezgec Rudolf se poziva, da se zglasi pri podpisanem sodišču ali drugače da kako vest o sebi.
Po 1. aprilu 1947 bo sodišče na ponovno prošnjo odločilo o proglasitvi za mrtvega.
Okrajno narodno sodišče Herpelje-Koziiia
dne 3. januarja 1947.
.Sp 14/47
Babič Ludvik Milan, sin Franca in Jožefe Bemetič, rojen 31. marca 1925 v Rodiku št. 17, je odšel leta 1943 meseca septembra v partizane. Vstopil je v Brkinsko brigado, 2. četo, pozneje pa je pogrešani pripadel 2. četi Tomšičeve brigade. Meseca oktobra leta 1943 je pokojni baje padel v Leskovi dolini. Od tedaj dalje se ni več javil.	•
Ker je tedaj verjetno, da je Babič Ludvik Milan mrtev, se uvaja na predlog sestre Babič Marije postopek za proglasitev mrtvim in se izdaja poziv, da se o pogrešanem poroča sodišču ali s tem postavljeni skrbnici Babič Mariji, kmetici iz Rodika št. 17,
Babič Ludvik Milan se poziva, da se zglasi pri podpisanem sodišču ali drugače da kako vest o sebi.
Po prvem aprilu 1947 bo sodišče na ponovno prošnjo odločilo O' proglasitvi za mrtvega.
Okrajno narodno sodišče Herpelje-Kozina
dne 20. januarja 1947.
Sp 12/47—2
Požrl Jožef, rojen 1. julija 1908 v Goričah št. 11, cestar, je odšel v partizane leta 1943. Poprej je bil v Italiji v delavskem bataljonu, odkoder se je po razpadu Italije javil v I. divizijo 13. iproleterske brigade in se izkrcal v Dalmaciji. Ker je obolel na malariji, je tovariš Požrl Jožef odšel v Drvar v bolnico. Ko je bil, nemški napad ma Drvar, to je bila 7. ofenziva, ga od tega časa nihče ni več videl.
Ker je tedaj verjetno, da je Požrl Jožef mrtev, se uvaja na predlog matere Požrl Ivanke postopek za proglasitev zai mrtvega in se izdaja poziv, da se o pogrešanem poroča sodišču ali postavljeni skrbnici, materi Požrl Ivanki, kmetici, Goriče št. 11.
Požrl Jožef se poziva, da se zglasi pri podpisanem sodišču ali drugače da kako vest o sebi.
PO 1. aprilu 1947 bo> sodišče na ponovno prošnjo odločilo o proglasitvi za mrtvega.
Okrajno narodno sodišče Herpelje-Kozina
dne 21. januarja 1947.
*
Sp 1-5/47
Tov. Cerkvenik Miroslav, zakonski sin Antona in pok. Frančiške Gombač, rojen 5. septembra 1923 v Gornjih Vremah, samski, kmet v Gornjih Vremah, je odšel v partizane meseca decembra leta 1943 in je vstopil v
1.	Prekomorsko brigado v Dalmaciji, odkoder je odšel v Bosno meseca decembra 1943. Nahajat/se je v Bosni in
od decembra 1943 dalje ni o njem nikakega glasu, niti se ni nikomur javil.
Na predlog Hreščak Karoline, gospodinje iz Gornjih Vrem št. 15, se uvede postopek za proglasitev Cerkvenik Miroslava za 'mrtvega ter se postavi za skrbnico Hreščak Karolino iz Gornjih Vrem št. 15.
Cerkvenik Miroslav in vsakdo, ki mu je kaj znanega o njem, se poziva, da to javi podpisanemu sedišču ali skrbnici najkasneje po- treh mesecih od dneva objave v Uradnem listu.
Po preteku tega roka bo sodišče na ponovni predlog odločilo’o proglasitvi za mrtvega.
Okrajno narodno sodišče Herpelje-Kozina
dne 22. januarja 1947.
•¡s
Sp 16/47
Zrnec Ivan, zakonski sin Ivana in Marije rojene Cerkvenik, rojen 16. maja 1911 v Gornjih Vremah št. 27, kmet v Gornjih Vremah, je stopil v partizane dne 15. septembra 1944 in, sicer v Istrsko področje v Brkini. Baje je padel dne 4. aprila 1945 in od tedaj dalje ni o> njem n ol jenega glasu in se n:i javil.
Ker je verjetno^ da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na, predlog Zrnec Olge iz Gornjih Vrem št. 27 uvede- postopek za proglasitev Zrnec Ivana mrtvim in se mu postavi za skrbnico Zrnec Olga, gospodinja iz Gornjih Vrem št. 27.
Zrnec Ivan in vsakdo, ki mu je kaj znano o njem, se poziva, da to javi sodišču ali skrbnici v treh mesecih po objavi tega oglasa.
Po preteku tega roka bo sodišče na ponovni predlog odločilo o proglasitvi za mrtvega.
Okrajno narodno sodišče Herpelje-Kozina
dne 22. januarja 1947.
Sp 17/47
Grlica Karlo, zakonski sin Antona in pok. Ane- roj. Mezgec, kmet v Brezovem Brdu štev. 15, rojen 21. aprila 1912 v Brezovem Brdu, je odšel dne 2,1. februarja 1943 v partizane in je bil v mesecu marcu 1943 na poti v bolnico v Brinje napaden od četnikov in baje ubit obenem z enajstimi' drugimi tovariša; kakor je bilo to slišati od drugih sotovarišev iste brigade.
Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog Grlice Antona, kmeta'v Brezovem Brdu št. 15, uvede postopek za proglasitev Grlice Karla mrtvim in se mu postavi z,a skrbnika Grlica Anton, kmet v Brezovem Brdu št. 15.
Grlica Karlo in vsakdo, ki mu je kaj znanega o pogrešane«, se poziva, da to javi sodišču ali skrbniku v1 treh mesecih po objavi tega oglasa v Uradnenif listu.
Po preteku tega roka bo sodišče na ponovni predlog .odločilo o proglasitvi za mrtvega.
Okrajno narodno sodišče Herpelje-Kozina
dne 22. januarja 1947.
%
Sp 18/47
Segulin Franc, zakonski sin Ivana in Amalije roj. Jelušič, kmet v Tubljah št. 12, rojen 25. februarja 1925 v Tubljah, je odšel v partizane po kapitulaciji Italije in sicer v I. Prekomorsko1 brigado in bil nato v Bosni v
13.	Proletarski brigadi 1. bataljon prateča četa 1. Korpus, 1. Divizija. Zadnje sporočilo o njem je bilo po RK Slovenije dne 27. oktobra 1945, nakar ni bilo nič slišati o njem.
Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog Segulin Amalije, gospodinje iz, Tubelj št. 12, uvede postopek za proglasitev Segulin Franca mrtvim. Za skrbnico se postavlja Segulin Amalija, gospodinja iz Tubelj št. 12.
Segulin Franc in vsakdo, ki mu je kaj znanega o njem, se poziva, da to javi sodišču ali skrbnici v treh mesecih po objavi tega oglasa.
Po preteku tega roka bo sodišče na ponovni predlog' ■odločilo o proglasitvi za mrtvega.
Okrajno narodno sodišče Hcrpelje-Kozina
dne 22. januarja 1947.
¡¡j
Sp 19/47
Bizjak Alfred, sin Andreja in Marije roj. Stok, rojen
12.	decembra 1912 v Gorenjah, delavec v Gorenjah št. 2, je odšel dne 18. oktobra 1948 v partizane v Brkinsko brigado. Tovariši so ga videli do novembra leta 1943, odtlej naprej pa ga ni nihče videl in tovariši domnevajo1, da je padel v sovražnikovi zasedi.
Ker je verjetno, da bo 'nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog Bizjak Eme, gospodinjo iz Gorenj št. 2, uvede postopek za proglasitev Bizjak Alfreda mrtvim in se mu postavi skrbnica Bizjak Ema. gospodinja iz Gorenj št. 2.
Bizjak Alfred in vsakdo-, M mn je kaj znanega o njem, se- poziva, da to- javi sodišču ali skrbnici v treh mesecih po objavi tega oglasa.
Po preteku tega roka bo sodišče na ponovni predlog -odločilo o proglasitvi z,a mrtvega.
Okrajno narodno sodišče Herpelje-Kozina
dne 22. januarja 1947.
Sp 22/47
Medved Franc, sin Jožefa in Antonije roj. Nedoh, kmet na Barki št. 18, rojen neugotovljenega dne leta 1927 na Barki, je odšel v partizane dne 1. aprila 1944 v 1. četo
3.	bataljona Cankarjeve brigade. Ko je Cankarjeva brigada konec maja leta 1944 napadala lg pri Ljubljani, ja po izvedbi Kovačič Franca iz Barke št. 11, v boju padel. Od takrat dalje se tudi ni javil.
Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se ng predlog Medved Marije, kmetice iz Barke št. 18, uvede postopek za proglasitev Medved Franca mrtvim. Za skrbnico se mu postavi Medved Marija, kmetica iz Barke št. 18.
Medved Franc 'in vsakdo, ki kaj ve o njem, naj javi to sodišču ali skrbnici najkasneje v treh mesecih po objavi tega oglasa.
Po preteku tega roka bo sodišče na ponovni predlog odločilo o proglasitvi za mrtvega.
Okrajno narodno sodišče Hcrpelje-Kozina
dne 22. januarja 1947.
Sp 26/47
Hreščak Jože, sin Jožefa in Marije roj. Barič, kmet v Zavrhku št. 11, rojen 6. februarja 1902 v Zavrhku štev. 11, roje-n 6. februarja 1902 v Zavrhku, je odšel v partizane po razpadu Italije in je priše-l v 'Brkinsko- brigado. Ko je nekaj bataljonov te brigade odšlo preko Klivnika v smeri na Mašuin, so bile- obkoljene in zapletene v boje r. 'Nemci ter je od-tedaj'dalje pogrešan.
Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog Škerlj Karoline, kmetice iz Famelj št, 2, uvede postopek za. proglasitev Hreščak Jožefa mr-
tvdm in se mu postavi za skrbnico Škerlj Karolina, kmetica iz Famelj št. 2.
Hreščak Jožef in vsakdo, ki kaj ve o njem naj to javi sodišču v treh mesecih po objavi tega oglasa.
Po preteku tega roka bo sodišče na ponovni predlog -odločilo o proglasitvi za mrtvega.
Okrajno narodno sodišče Herpelje-Kozina
dne 22. januarja 1947.
S-p 27/47
Jankovič Stanko, rojen 12. avgusta 1926 v Doljnih Vremah, kmetski sin iz D-o-lj-nih Vrem št. 57, zakonski sin Mihaela in Frančiške roj. Požar, je odšel v partizane po razpadu Italije in sicer je stopil v 4. četo 1. Prekomorske-brigade-. Bil je v Bosni, kjer je -ostal pogrešan pri nekem nemškem napadu v bližini; Jajca dne 20. februarja 1944. 0-d takrat dalj-e ni o njem nobenega glasu.
Ker je verjetno,, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predl-og Jankovič Mihaela, kmeta iz Doljnih Vr-em št. 40, uvede- postopek za proglasitev Jankoviča Sta-nka mrtvim, ter se mu- postavi za skrbnika Jankovič Mihaela, kmeta iz Doljnih Vrem št. 40.
Jankovič Stanko in vsakdo, ki- mu j-e kaj znano o njem, naj to javi sodišču ali skrbniku najkasneje v treh mesecih po objavi tega oglasa.
Po-preteku tega roka bo sodišče na ponovni predlog odločilo o proglasitvi za mrtvega.
Okrajno narodno sodišče Herpelje-Kozina
dne 22. januarja 1947.
Sp 40/47
Valenčič Jožef, kmet v Javorju št. 39, -rojen dne 28. decembra 1912 v Javorju, zakonski sin pok. Antona in žive Marije roj, Gerželj, poročen, oče dveh otrok v starosti 5 do 9 let, je odšel v partizane se-pt-e-mbr-a meseca 1943 v Brkinsko brigado, od oktobra istega leta dalje je bil v Šercerjev! brigadi. Dne 6. novembra 1943, ko j-e Šercerjeva brigada pri Starem trgu prečkala cesto-, so jo napad-l-i Nemci. Pri- tern napadu je Valenčič Jožef izginil in se pozneje ni več javil in ga ni nihče- več videl.
Ker je verjetno, da bo rjaštopita zakonita domneva smrti, se na predlo-g Valenčič Marije, kmetice v Javorju št. 39, uvede -postopek za proglasitev Valenčič Joržefa mrtvim, ter se za skrbnico imenuje Valenčič Marija, kmetica iz Javorja št. 39.
Valenčič Jožef in vsakdo, k-i kaj ve o njem, naj to javi sodišču al-i -skrbnici v treh mesecih po objavi tega oglasa.
Po preteku tega roka bo sodišče na ponovni predlog odločilo o proglasitvi za mrtvega.
Okrajno narodno sodišče Ijlerpelje-Kozina
dne- 22. januarja' 1947.
»ji
Sp 43/47
Novak Josip, kmet v Obro-vu, zakonski sin Ivana in pok. Ivanke roj. Gustinčič,'r-o-jen 16. junija 1912 v Obro-vu, je bil v februarju leta 1944 od Nemcev in domobrancev aretiran in odpeljan v tržaške- zapore. Od tam je bil premeščen v Beljak, odkoder se je š-e oglasil. Pozneje pa. ni bilo- n-o-benega gla-s.u več o njem in. -s-e ni v-eč nikomur javi-1. Bajerje bil odp-e-ljan v Nemčijo, odkoder pa ni bilo- -nobenega -glasu.
Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog Novak Antona, mizarja v Ob rovu št. 54 uvede postopek za proglasitev Novak Josipa mr-
tvim in se mu postavi za skrbnika Novak Anton, mizar v Obrovu št. 54.
Novak Josip in vsakdo, ki mn je kaj znano o njem, naj to javi sodišču ali skrbniku najkasneje v treh mesecih po objavi toga oglasa.
Po preteku tega roka bo sodišče na ponovni predlog odločilo o proglasitvi za mrtvega.
Okrajno narodno sodišče Herpelje-Kozina
dne 22. januarja 1947.
Sp 232/46
Bak Slavko, zakonski sin Franceta in Marije roj. Benčina, kmet iz Ležeč št. 18, rojen 28. junija 1920 v Ležečah, je odšel v partizane dne 4. julija 1943. Bil je intendant 9. korpusa 'in je bil njegov naslov1: K. P. C. preko P/35. Zadnje pismo je pisal 27. februarja 1945. Potem je bil v Kosovelovi brigadi in se je v marcu leta 1945 nahajal v Sp. Novakih in .na hribu Porežem, kjer je bila dne 25. marca 1945 velika nemška ofenziva ter ga od te ofenzive dalje ni nihče več videl.
Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrit, se na predlog Bak Zore, kmečke hčere iz Ležeč št. 18, uvede postopek za proglasitev Bak Slavka mrtvim in se mu postavi iza skrbnico Bak Zora, liči kmeta iz Ležeč št. 18.
Bak Slavko in vsakdo, ki kaj ve o njem, naj to javi sodišču ali skrbnici v teku treh mesecev po objavi tega oklica.
Po preteku tega roka bo sodišče na ponovni predlog odločilo o proglasitvi za mrtvega.
Okrajno narodno sodišče Herpelje-Kozina
dne 22. januarja 1947.
*{»
Sp 339/46
Peca Ivan, zakonski sin Ivana iin Marije, roj. Povh, rojen dne 31. oktobra 1925 v Ležečah pri Divači, kmetski sin v Ležečah št. 19, je- odšel v partizane dne 22. septembra 1943 in je služil v 2. bataljonu Cankarjeve brigade, Istrski odred. Pogreša s-e od meseca marca 1944, ker od takrat ni o njem nobenega glasu.
Ker je verjetno, da bo- nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog Peca Ivana star., pos. iz vasi Ležeče št. 19 uvede postopek za proglasitev Pece Ivana mrtvim in se mu postavi skrbnik Peca Ivan, pos. iz Ležeč št. 19.
Peca Ivan ml. in vsakdo, ki ve kaj o njem, naj to javi sodišču ali skrbniku v teku treh mesecev po objavi tega oklica.
Po preteku tega roka bo sodišče na ponovni predlog 'odločilo o proglasitvi za mrtvega.
Okrajno narodno sodišče Herpelje-Kozina
dne 22. februarja 1947.
Sp 369/46
Stok Jožef, zakonski sin pok. Alojza in Ma.trije roj. Prelc, rojen 8. februarja 1910 v Brestovici je bil aretiran od fašistov leta 1941 in odpeljan v Italijo. Od tam je pobegnil v partizane dne 4. marca 1942 in potem služil v Gubčevi brigadi ter po pripovedovanju partizanov padel nekje na Dolenjskem.
Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog Stok Marije, kmetice v Brestovici .. št, 1 uvede postopek za proglasitev Stok Jožefa mrtvim in se mu postavi skrbnik stok Marija, kmetica iz" Brestovice št. 1.
Stok Jožef in vsakdo, ki kaj ve o njem, se poziva, da to javi sodišču tekom treh mesecev po objavi tega oglasa.
Po preteku tega roka, bo sodišče na ponovni predlog odločilo o proglasitvi mrtvim.
Okrajno narodno sodišče Herpelje-Kozina
dne 22. januarja 1947.
Sp 352/46
Vovk Jožef, mesar v Gradišču, rojen 1. decembra 1904 v Gradišču, je odšel v partizane takoj po razpadu Italije in je bil v Brkinski brigadi. Dne 1. novembra
1943	je bil v boju z Nemci pri Ilirski Bistrici ujet in odpeljan v Celovec. Od tam je pobegnil dne 9. oktobra
1944	zopet v partizane, pa je bil zopet zajet in odpeljan v Dachau, od tam pa dne 8. januarja 1945 premeščen v Saxenhausen. Niti iz Dachaua niti iz Saxe-nhause-na se ni več javil. Potom RKS se je samo ugotovilo, da je bil v Dachauu in Saxeinhausenu.
Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog Vovk Rozine, kmetice iz Gradišča št. 47 uvede postopek za proglasitev Vovk Jožefa mrtvim in ¡se mu postavi skrbnica Vovk Rozina, kmetica iz Gradišča št. 47.
Vovk Jožef in vsakdo, ki mu je kàj znanega o njem, naj to javi sodišču ali skrbnici najkasneje v treh mesecih po objavi tega oglasa.
Po preteku tega roka bo sodišče na ponovni predlog odločilo o proglasitvi za mrtvega.
Okrajno narodno sodišče Herpelje-Kozina dne 22. januarja 1947.
Sp 46/47
Lazar Miroslav, zakonski sin Jožefa in Marije roj. Rojc, rojen 15. septembra 1919 v Prapročah, samski, je odšel v partizane v januarju 1944 v Istrski odred ter se je sukal v okolici Prelcž in Kozjan. Baje je padel v noči od 13. na 14. aprila 1944 v bližini Kozjan ter od tedaj dalje ni o njem nobenega glasu.
Ker je verjetno, da bo nastopila ¡zakonita domneva smrti, se na predlog Lazar Jožefa, kmeta iz Praprod št. 21 uvede postopek za proglasitev Lazar Miroslava mrtvim, ter se mu postavi za skrbnika Lozar Jože, kmet iz- Praproč št. 21.
Lazar Miroslav in vsakdo, ki kaj ve o njem, naj to javi- sodišču ali ¡skrbniku tekom treh mesecev po objavi tega oglasa.
Po preteku- tega roka bo sodišče na ponovni, predlog odločilo o- proglasitvi za mrtvega.
Okrajno narodno sodišče Herpelje-Kozina
-dne 23. januarja 1947.
Sp 51/47
Škerjanc Ivan, rojen 17. oktobra 1920 -na Artvižah št. 14, tam stanujoč, delavec, sin pok. Franca in Marije roj. Ivančič, samski, r. k. vere, Slovenec, je odšel v partizane 3 dni po kapitulaciji Italije in je služil pri prvem bataljonu, kateremu je poveljeval Karl Maslo. Nekako v mesecu avgustu leta 1944 so ga ujeli Nemci nekje blizu Ljubljane. Odpeljan je bil v Dachau in je bil po- izjavi sojetnika v Dachau sežgan.
Ker je verjetno, da je Škerjanc Ivan mrtev, se uvaja na predlog Sluga Marije iz Artviž št. 16 postopek za proglasitev za mrtvega in se. izdaja poziv, da se o pogrešanem poroča sodišču ali postavljeni skrbnici Sluga Mariji, kmetici, Artviže št. 16,
Škerjanc Ivan se poziva, da se zglasi pri podpisanem sodišču ali da drugače kako vest o set)!
Po 1. aprilu 1947 bo sodišče nai ponovno prošnjo odločilo o proglasitvi z-a mrtvega.
Okrajno narodno sodišče Herpelje-Kozina
dne 24. januarja 1947.
*
Sp 58/47
Metlika Milan, rojen 8. junija 1910 v Klancu, okraj Herpelje-Koizina, sin Ivana in Ane Božič, mehanik, ki je nazadnje stanoval v Zagrebu, je odšel v letu 1941 v partizane. Bil je komandant bataljona 13. divizije in je bil v 6. ofenzivi težko ranjen. Od takrat dalje pa o njem ni nikakega glasu.
Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog Metlika Justine iz Herpelje št. 24 uvede postopek za proglasitev mrtvim Metlika Milana in se mu postavi za skrbnico Metlika Justina iz Herpelj štev. 24.
Metlika Milan in vsakdo, ki mu je znamo kaj o njem, naj to javi sodišču ali skrbnici najkasneje v treh mesecih po objavi tega oglasa.
Po preteku tega roka bo sodišče na ponovni predlog odločilo' o proglasitvi za mrtvim.
Okrajno narodno sodišče Herpelje-Kozina
dne 23. januarja 1947.
Sp 64/47
Flandija Ivan, rojen 21. avgusta 1901 v Prapročah, kmet, sin pok. Antona in Urše Kocjančič, poročen, oče 7 otrok, je bil aretiran in odpeljan v Coroneo v Trst in nato v Nemčijo v Mauthausen,‘odkoder se pa ni več vrnil.
Ker je tedaj verjetno, da Flandija Ivan ni več med živimi, se uvaja na predlog njegove žene Flandija Ane postopek za proglasitev mrtvim in se izdaja poziv, da se o pogrešanem poroča sodišču ali skrbnici Flandija Ani, kmetici iz Praproč št. 27.
Flandija Ivan se poziva, da se glasi pri podpisanem sodišču ali drugače da kako vest o sebi.
Po 1. aprilu 1947 boi sodišče na ponovno prošnjo odločilo o proglasitvi za mrtvega.
Okrajno narodno sodišče Herpelje-Kozina
dne 23. januarja 1947.
Sp 73/47
Sila Ludvik je bil rojen leta 1919 v Gradišču pri Divači št. 7 in tam stanujoč, mizar, sin Franca in Marije roj. Žnidaršič, je odšel iz Italije v partizane in se je izkrcal nekje v Dalmaciji. Služil je pri tankovski brigadi in je v bližini Sušaka kot kurir odšel v patrolo, od koder se pa ni več vrnil.
Ker je tedaj verjetno, da Sila Ludvik ni več med živimi, se uvede na predlog brata Sila Jožefa postopek za proglasitev mrtvim in se izdaja poziv, da se o pogrešanem poroča sodišču ali pa skrbniku Sila Jožefu, šoferju iz Gradišča št. 7 pri Divači.
Sila Ludvik se poziva, da se zglasi pri podpisanem sodišču ali da drugače kako vest o sebi.
Po 1. maju 1947 bo sodišče na ponovno prošnjo odločilo o proglasitvi za mrtvega.
Okrajno narodno sodišče Herpelje-Kozina
dne 30. januarja 1947. *
*
Sp 79/47
Rojc Slavko, zakonski sin Antona in Ane, roj. Andre-jašič, rojen 12. junija 1925 v Prapročah, samski, kmet v Prapročah št. 12, je odšel v partizane septembra 1943 v Italiji v i. Prekomorsko brigado. Od tega časa dalje se ni nikdar več oglasil.
Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog Rojc Ane uvede postopek za proglasitev za mrtvega in se mu postavi za skrbnico Rojc Ana, kmetica iiz Praproč št, 12.
Rojc Slavko in vsakdo, ki ve o njem, naj to javi sodišču ali skrbnici v teku treh mesecev po objavi tega oklica.
Po preteku tega roka bo sodišče na ponovni predlog odločilo o proglasitvi za mrtvega.
Okrajno narodno sodišče Herpelje-Kozina
dne 3. februarja 1947.
*
Sp 81/47
Sternad Henrik, zakonski' sin pok. Ivana in Leopol-dine roj. Kogej, rojen 14. junija 1906 v Idriji, poročen, je odšel meseca aprila leta 1944 v partizane in je služil v Beli Krajini v 3. četi, 3. bataljona, 15. diviziji, 15. brigadi. Bil jo četni politkomisar in se od meseca avgusta leta 1944 ni več javil.
Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog žene Sternad Ivanke uvede postopek za proglasitev Sternad Henrika za mrtvega in se mu postavi za skrbnico Sternad Ivanka iz Materije št. 14.
Sternad Henrik in vsakdo, ki ve kaj o njem, naj to javi sodišču ali skrbnici v teku treh mesecev po objavi tega oklica.
Po preteku tega roka ho sodišče na ponovni predlog odločilo o proglasitvi za mrtvega.
Okrajno narodno sodišče Herpelje-Kozina ,
dne 3. februarja 1947.
Sp 82/47
Kljun Alojz, gostilničar v Materiji št. 21, okraj Herpelje-Kozina, je odšel 30. decembra 1943 v Brkinsko' brigado oz. v Istrski odred v partizane. Domov na dopust je prišel dne 2. februarja 1944. Takoj naslednjega dne so ga aretirali partizani. Pozneje je bil na partizanskem štabu Istrskega odreda oproščen in poslan v VII. Korpus. Zadnjič se je oglasil dne 15. februarja 1944 in sporočil, da gre v Slovenijo. Od tega časa' dalje pa ni več glasu o njem.
Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog Kljun Zdenke uvede postopek proglasitve za mrtvega .in se mu postavi za skrbnico Kljun Zdenka, gostilničarka v Materiji št. 21.
Kljun Alojz in vsakdo, ki ve o njem, naj to javi sodišču ali skrbnici v teku treh mesecev po objavi tega oklica.
Po preteku tega roka bo sodišče na ponovni predlog odločilo o proglasitvi za mrtvega.
Okrajno narodno sodišče Herpelje-Kozina
dne 3. februarja 1947.
Sp 313/46
Šuman Franc, rojen 31. januarja 1924 v Trstu, stanujoč na Betaniji št. 1, r. k. vere, samski, delavec, pismen, je odšel 8. decembra 1943 v partizane. Nekaj časa se je zadrževal v Brkinih, nato je pa bil'premeščen v Stotnijo in je p'o izjavi nekih tovarišev dne 9. marca 1944
bil od Nemcev zajet. Naito je bil odpeljan v Begunje na Gorenjskem, kjer je izginila vsaka sled za njim.
Ker je verjetno, da bO' nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog Šuman Franca iz Betamije št. 1 uve-ve postopek za proglasitev mrtvim in se mu postavi za skrbnika Šuman Franc, Betanija štev. 1 pri Škocijanu, okraj Herpelje-Kozina.
Šuman Franc in vsakdo, ki ve o njem. naj to javi sodišču ali skrbniku v teku treh mesecev po objavi tega oklica.
Po preteku tega roka bo sodišče na ponovni predlog odločilo o proglasitvi za mrtvega.
Okrajno narodno sodišče Herpelje-Kozina
dne 3. februarja 1947.
Sp 307/46-3
Miklavec Anton, zakonski sin pok. Antona ¡in pok. Marije roj. Ivančič, rojen 16. februarja 1903 v Obrovem, poročen, je odšel k partizanom po razpadu Italije, in sicer v ¡sredini septembra leta 1943. Baje je padel ob priliki neke obkolitve po ustaših meseca novembra leta 1943.
Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog Miklavec Marije uvede postopek za proglasitev Miklavec Antona mrtvim. Za skrbnico se postavi Miklavec Marija, kmetica iz Obrova št. 46.
Miklavec Anton in vsakdo se: poziva, ki mu je o njeni kaj znanega, da to sporoči sodišču ali skrbnici v treh mesecih po objavi tega oklica.
Po preteku tega roka bo sodišče na ponovni predlog odločilo o proglasitvi za mrtvega.
Okrajno narodno sodišče Herpelje-Kozina
dne 7. februarja 1947.
*
Sp 396/46, 397/46, 12/47, 44/47
Pred okrajnim narodnim sodiščem v Idriji je uvedeno postopanje za proglasitev za mrtve sledečih tovarišev:
1.	Pavlovčič Ivan, rudar, rojen 12. maja 1907 v Idriji, stanujoč v Idriji, Tomšičeva ul. 20, je odšel v partizane po razsulu Italije ter se je nahajal v XVIII. proletarski brigadi, I. korpus, I. divizija v raznih krajih Bosne. Od svojega odhoda dalje ni poslal nikakega sporočila. Po izjavi Močnik Franca iz Idrije je baje pogrešan.
2.	Pavlovčič David, rudar, rojen 5. decembra 1910, stanujoč v Idriji, Rozmanova ul. 13, je odšel v partizane po razsulu Italije ter je pripadal XIII. proleterski brigadi, I. korpus, I. divizija v raznih krajih Bosne. Od svojega odhoda dalje ni poslal nikakega sporočila. Po izjavi Močnik Franca iz Idrije je baje pogrešan.
3.	Remec Anton, delavec, rojen 1. julija 1907 v Gorah, stanujoč v Vrsniku št. 19, je odšel v partizane po razpadu Italije. Nahajal se je v Kosovelovi brigadi na Angelski gori pri Vipavi. Od maja 1944, ko se je zadnjikrat javil, ni od njega nikakega glasu več.
4.	Poljanec Franc, električar, rojen 23. januarja 1910 v Idriji, v poslednjem času zaposlen v Labinu — Istra, je prišel dne 17. septembra 1943 iz italijanske armade v partizane v Črni vrh. Od svojega odhoda v partizane ni poslal nikakega sporočila več.
Ker je tedaj verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se uvede na prošnjo ad I. žene Pavlovčič Marije, ad 2. žene Pavlovčič Ivan, ad 3. matere Remec Marjane in ad 4. matere Poljanec Antonije postopanje za proglasitev za mrtve.
Pozivajo se vsi gori navedeni tovariši in vsakdo, komur je kaj znanega o usodi pogrešancev, da to javi tuk. sodišču ali pa s tem postavljenemu skrbniku Pivku Josipu, vodji zemljiške knjige v Idriji.
Po 15. maju 1947 bo sodišče na vnovičen predlog odločilo o proglasitvi za mrtve.
Okrajno narodno sodišče Idrija-Cerkno
dne 22. januarja 1947.
*
Ok. 28, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 44, 48 in 49/47
1.	Konestabo Franc, sin Ivana in matere Marije roj. Tomažič, rojen 12. novembra 1904 v Pregarjah št. 42, tam stanujoč, samski, posestnik, Slovenec, je bil od doma odpeljan po Italijanih dne 13. marca 1043 in to v zapore Coroneo’ v Trstu. Od tam je prišel v taborišče Cairo Montenotte v Savoni, Italija, od koder se je zadnjič javil domov dne 15. septembra 1943. Po govorici je po razpadu Italije bil odpeljan v Mauthausen, ali o njem do danes ni več nikakega glasu.
2.	Butinar Anton, sin pok. Martina in matere Marije roj. Zadnik, rojen 19. avgusta 1896 v Pregarju št. 61, tam stanujoč, poročen, oče 2 otrok, posestnik, Slovenec, je bil od Italijanov dne 13. marca 1943 odpeljan od doma v ¡zapore Coroneo v Trstu in od tam v taborišče Cairo Montenotte v Savoni, Italija, od koder se je poslednjič javil meseca septembra 1943. Po razpadu Itailje je bil po vesteh po Nemcih odveden v taborišče Mauthausen in ni več nikakega glasu o njem.
3. Zadnik Blaž, sin pok. Andreja in pok. Ane rojene Konestabo, rojen dne 3. februarja 1889 v Pregraju ’št. 28, tam stanujoč, poročen, oče 5 otrok, kmet, Slovenec, je bil po Italijanih dne 13. marca 1943 odpeljan od doma in prišel v zapore Coroneo v Trstu, a od tam je bil odpeljan v taborišče Cairo Montenotte v Savoni, Italija, od koder se je zadnjic javil 31. avgusta 1943. Po nepotrjenih vesteh je po zlomu Italije bil po Nemcih odpeljan v taborišče Mauthausen in do danes o njem ni nikakega glasu več.
4.	Zadnik Anton, sin pok. Antona in matere Jožefe roj. Kovačič, rojen dne 13. novembra 1895 v Pregarju št. 7, tam stanujoč, poročen, oče 1 otroka, krnet im tesar, Slovenec, je bil po Italijanih odpeljan od doma dne 13. marca 1943 in to v zapore Coroneo v Trstu, od tam so ga pa nato odpeljali v taborišče Cairo Montenotte v Savoni, Italija. Po razpadu Italije so ga potem Nemci odpeljali v taborišče Mauthausen in s te poti se je zadnjič javil domov, potem pa o njem
ni več nikakega glasu.
.5. Butinar Franc, sin Franca in matere Marije roj. Dodič, rojen dne 25. maja 1892 v Pregarjah št. 65, tam stanujoč, .poročen, oče 4 otrok, zidar, Slovenec, je bil po Italijanih odpeljan v zapore Coroneo v Trst dne
13.	marca 1943, a od tam v taborišče Cairo Montenotte v Savoni, Italija, od koder se je zadnjič javil dne 10. avgusta 1948. Po nepotrjenih vesteh je bil po razpadu Italije prepeljan v taborišče Mauthausen po Nemcih in do danes o njem ni nikakega glasu.
6.	Kogovšek Karel, sin pok. Karla in matere Ane roj. Bubnič, rojen dne 30. aprila 1887 v Pregarjah št. 66, ¡tam stanujoč, poročen, oče 7 otrok, delavec, Slovenec, je bil dne 13. marca 1943 od doma odpeljan po Italijanih im to v zapore Coroneo v Trstu, od tam pa v
taborišče Cairo Montenotte v Savoni, Italija. Iz tega taborišča se je zadnjič javil dne 17. septembra 194*3, a potem o njem ni več nikake vesti. Po nepotrjenih vesteh so ga Nemci po razpadu Italije odpeljali v taborišče Mauthausen.
7.	Lipec Anton, sin Antona in Frančiške roj. Tomšič, rojen dne 15. julija 1909 v Knežaku 52, tam nazadnje stanujoč, samski, posestniški sin, Slovenec, je bil
15.	marca 1944 po Nemcih na domu aretiran in nato 'zadržan v zaporu v Ilirski Bistrici okoli 1 meseca. Od tu je bil odpeljan v Trst v zapore Coroneo, a pol meseca pozneje pa je bil odpeljan v taborišče Dachau v Nemčiji. Zadnjikrat se1 je javil dne 30. juilija 1944 iz Celja na potu v Nemčijo, a od tedaj o njem ni več ni kakega sledu.
8.	Šircelj Anton, sin pok. Jerneja in Ane roj. Zadel, rojen 21. maja 1907 v Knežaku št. 31, tam nazadnje stanujoč, poročen, oče 5 otrok, posestnik, Slovenec, je bil dne 8. maja 1944 na domu aretiran po Nemcih in odpeljan v Reko. Od tod je po nepotrjenih vesteh hit dne 16. maja 1944 prepeljan v Celovec v Avstrijo, a od njega ni več nikakega glasu že od -dneva aretacije.
9.	Černetič Anton, -sin Antona in Marije- roj. Stavec, rojen 27. februarja 1912 v Knežaku St. 189, tam nazadnje stan., poročen, oče 2 otrok, mizar, Slovene-c, je bil kot -obveščevalec na terenu dne 15. marca 1944 ujet. po Nemcih in takoj'odpeljan v Nemčijo v taborišče >Natzwe-iler«, od koder -se je zadnjič javil dne 31. julija 1944, potem pa o njem do danes ni več nikakega gla-su.
10.	Bubnič Lo-vrenc, sin. Viktorja in. matere Ivane roj. Tomažič, rojen dne 2. avgusta 1917 v Pregarjah št. 96, tam naza-dnje stanujoč št. 56, samski, trgovski pomočnik, Slovenec, j-e bil p-o Nemcih aretiran na domu dne 14. decembra 1943 in odpeljan v zapore v Podgrad. Od dneva njegove aretacije pa do danes o njem ni več nikakega glasu.
Ker je verjetno, da so vsi zgoraj imenovani, mrtvi, se po predlogu Kone-stab-o Marije iz Progarja 42, matere prvega, Butinar Antonije iz Pregarja št. 61, žene drugega, Zadnik Antonije iz Pregarja 28, žene tretjega, Zadnik Karoline- iz Pregarja št. 7, žene četrtega, Butinar Marije iz Pregarja 65, žene petega, Kogovšek Justine iz Pregarja 66, žene šestega, Lipec Angele pok. Antona iz Knežaka 52, sestre sedmega, Šircelj Marije roj. Keš- iiz Knežaka 31, žene osmega, Černetič Valentine- iz Knežaka 189, žene devetega in Bubnič Danice iz Pregarja 56, sestre desetega uvaja -za vse zgoraj navad ene postopek za proglasitev za mrtve in se obenem izdaja poziv, da se o pogrešanih po-roča sodišču ali -s- t-e-m postavljenemu skrbniku Žiberna Jo-sipu, -slugi Okrajnega narodnega sodišča v Ilirski Bistrici..
Vsi zgoraj navedeni pogreša-nci se pozivajo, da s-e zglasijo pri podpisanem sodišču ali sicer dajo kako vest o s-ebi.
Po 1. septembru 1947. leta se bo na vn-o-Vičen predlog odločalo- o proglasitvi, mrtvim.
Okrajno narodno sodišče v Ilirski Bistrici
dne 22. januarja 1947.
*
Ok 22. 25, 39, 40-, 41, 42, 43-, 45, 46, 47/47	'
1.	Bubnič Silvester, sin Viktorja in Ivanke ro-j. Tomažič, rojen 18. maja 1927 v Pregrajah štev. 86, tam nazadnje stanujoč na štev, 56, samski, trgovski pomočnik,
Slovenec, je šel v partizane dne 10. septembra 1943 in služil v začasnem odredu v Ilirski' Bistrici. Po nepotrjenih vesteh je tri dni nato padel v borbi z Nemci pri Bitnjah in je- pokopan na preroškem pokopališču.
2-. Kirn Berto, -sin Josipa in matere Marije- roj. Tomažič, rojen 9. april-a 1927 v Celjah štev. 10, tam naza-dnje stanujoč, samski, posestnikov sin, Slovenec, je odšel k partizanom dne 11,. aprila! 19-44 in je služil v 1. bataljonu XI. brigade XV. Divizije, VIL Korpusa. Zadnjič se je javil 14. julja 1944 in od tedaj o njem ni več nikake vesti.
3.	Novak Jakob, sin pok. Antona in matere Katarine roj. Serko-, rojen 25. julija 1905 v' Knežaku štev. 176, tam nazadnje- stanujoč, por-očen, brez otrok, -posestnik, Slovenec, j-e til po partizanih mobiliziran v se-ptembru mesecu 1943. leta. V marcu 1944 je bil po domobrancih v b-o-rbi zajet in zadnje poročilo je poslal iz Ljubljane' dne
23.	-avgusta 1944, nakar je- za njim izginila vsaka sled.
4.	Požar Franc, sin pok. Josipa in matere Marije roj. Simčič, rojen 1. maja 1912 v Rupi štev. 39, tam nazadnje stanujoč, poročen, oče 4 otrok, kmet, Slovenec, je bil dne 26. aprila 1944 od NOV mobiliziran v Podgra-jafa in takoj dodeljen v Cankarjevo brigado v Sl-ovenijo. Za-dnji glas o njem je bil meseca oktobra 1944, ko je bil v borbi ranjen v okolici Žužemberka, a od tedaj -o njegovi usodi ni ničesar znanega.
5.	Uljančio Josip, sin pok. Antona in matere Marije roj. Brožič, rojen 10. septembra 1914 v Gornjem Zem-o-nu, tam nazadnje stanujoč na šte-v. 20, samski, kmet, Slovenec, je bil v partizanih od 1. februarja 1944 ter je služil v 2. četi, II. bataljona, IX. brigade, XVIII. divizije. Zadnje poročilo o njem je bilo- dne 10. aprila 1944 in od tedaj se- o njegovi usodi ničesar več ne ve.
6.	Filčič Josip, sin Franca in Helene roj. Udovič, rojen 24. oktobra 1920 v Fabcih štev. 6, tam nazadnje stanujoč, kmet, Slovenec, je bil od POJ mobiliziran dne 18. marca 1944 in takoj odšel v Slovenijo. Od njegovega odhoda v partizane o njem ni več nobenega glasu.
7.	Filčič Anton, sin Franca in Helene roj. Udovič, rojen 17. januarja 1909' na Fa-bcih štev. 6-, tam nazadnje stanujoč, samski, kmet, Slovenec, je bil- dne 12. septembra 1943 od POJ mobiliziran in je odšel na Hrvaško z nepoznano edinico. Meseca novembra 1943. leta je bil nato po- Nemcih zajet in odpeljan v1 neznano- taborišče v Nemčijo ter že preko 2 leti o njem ni nikake vesti.
8.	Fr-a-nk Josip, sin pok. Ivana in Marije roji. Tomažič, rojen dne 6. avgusta 1909 v Gaberku štev. 10, nazadnje stanujoč v Hujah štev. 11, poročen, oče 4 otrok, posestnik, Slovenec, je bil po NOV mobiliziran dne 3. aprila 1944 in dodeljen komandi mesta Ilirska Bistrica s sedežem, v Gaberku. Zadnja- v-e-st o njem je bila iz Mašuna dne 15. junija 1944, a potem o njem ni več nikakega glasu.
9.	Šircelj Ivan, sin Antona in Antonije roj. Fatur, ro-jen 18. avgusta 192-3 v Premu, tam nazadnje stanujoč na štev. 56, s-am-ski, posestnikov sin, Slovene-c, je- šel meseca septembra 1943. leta v partizane in je služil v minerski četi Levstikove brigade. Dne 19. marca 1944 je bil po Nemcih ujet! in prepe-ljan v Postojno ter od takrat o njem ni več nobenega glasu.
40.	.Tomažič Jo-sip, sin Ivana in Marije roj. Tomažič, rojen v Hujah dne 19. septembra 1902, tam nazadnje, stanujoč na šte-v. 31, poročen* oče treh otrok, zidar, Slovenec, je bil na domu po -partizanih mobiliziran dne ,9. septembra 1943. Služil, je v I. bataljonu Brkinske brigade v
Bitnji, kakor je ugotovljeno po drugih, a sam se nikdar ni javil ter o njem do danes ni nikakega glasu.
Ker je verjetno, da so vsi zgoraj navedeni mrtvi, se na predlog Bubnič Danice iz Pregarja, sestre prvega, Kirn. Marije iz Celj 10, matere drugega, Novak Amalije iz Knežaka, žene tretjega, Požar Marije iz Hupe, žene četrtega, Uljančič Antona iz Gornjega Zemona, brata petega, Udovič Helene iz Fabc, matere šestega in sedmega, Frank Marije iz Huj, žene osmega, Šircelj Antona iz Prema, očeta devetega in Tomažič Frančiške iz Huj, žene desetega, za vse navedene uvaja postopek za proglasitev mrtvim in se obenem izdaja poziv, da se o pogrešanih poroča sodišču ali s tem postavljenemu skrbniku Žibernu Josipu, sodnemu slugi Okrajnega narodnega sodišča v Ilirski.Bistrici.
Vsi zgoraj navedeni pogrešane! se pozivajo, da se zglasijo pri' podpisanem sedišču ali sicer dajo kako vest o sebi.
Po 1. septembru 1947 se bo na vnovičen predlog odločilo o proglasitvi mrtvim.
Okrajno narodno sodišče v Ilirski Bistrici
dne 22. januarja 1947.
*
Ok. 11, 12, 13, 15, 16/47
1.	Iskra Anton, sin pok. Ivana in Marije roj. Celin, rojen 5. januarja 1905 v Podgrajah, tam nazadnje stanujoč štev. 41, poročen, oče 6 otrok, posestnik, Slovenec, je bil dne 23. maja 1944 od Nemcev zaprt v zapor Ilirska Bistrica, a od tam odpeljan v zapore Coroneo v Trst, dne tl. avgusta 1944 pa odpeljan v taborišče Dachau ter od tedaj o njem ni nikakega glasu.
2.	.Jaksetič Anton, sin pok. Ivana in matere Marije roj. Zgornba, rojen 2. oktobra 1908 v Podgrajah, tam nazadnje stanujoč na štev. 39, poročen, oče 4 otrok, posestnik, Slovenec, je. bil dne 4. oktobra 1944 po Nemcih zaprt v zapore v Ilirski Bistrici in čez nekaj dni nato odpeljan na Koroško v Beljak, od koder se je zadnjič javil dne 3. aprila 1945, od tedaj pa o njem ni več nikakega glasu.
3.	Valenčič Ivan, sin Jakoba in Jožefe roj. Valenčič, rojen 29. maja 1903 v Novokračinah, tam nazadnje stanujoč na štev. 13, poročen, oče dveh otrok, delavec, Slovenec, je bil 13. septembra 1943 po partizanih mobiliziran in nato odšel z našo vojsko proti Trsatu in v Liko. Zadnjič se je javil meseca februarja 1944, da se nahaja v I. Lički brigadi, 2. bataljon, 2. četa in od tedaj ni o njem več nikakega glasu.
4.	Repinc Vladimir, sin pok. Josipa in Marije roj. Tomažič, rojen 24. februarja 1919 na Premu, tem nazadnje stanujoč štev. 37, samski, delavec, Slovenec, je bil
11.	aprila 1944 po naših oblasteh mobiliziran in služil v XV. četi IV. bataljona, XV. brigade. Od meseca septem- -• bra 1944 o njem ni več nikakega glasu.
5.	Stembergar Franc, sin pok. Ivana in Josipine roj. Vrh, rojen 12. marca 1894 v Dolnjem Zemonu, tam nazadnje stanujoč na štev. 25, poročen, oče 6 otrok, cestni delavec, je bil po Nemcih neugotovljenega dne meseca oktobra 1943 odpeljan od doma neznano1 kam in od takrat o njem ni več nikakega glasu.
6.	Zadel Ivan, sin pok. Ivana in Ivane roj. Poropat, rojen 11. junija 1925., v Trstu, nazadnje stanujoč v Pod-bežah 19, samski, posestnik, Slovenec, je bil od partizanov mobiliziran dne 20. septembra 1943, a nato ujet od Nemcev zadnje dni decembra istega leta. Odpeljan je
bil v zapore v Trst in od tedaj o njem ni več nikakega sledu.
Ker je verjetno, da so zgoraj imenovani mrtvi, se uvaja na predlog Iskra Jožefe iz Podgraj, žene prvega, Jaksetič Amalije iz Podgraj, žene drugega, Valenčič Pavline iz Novokračin, žene tretjega, Repinc Ivane iz Prema, sestre četrtega, Stembergar Marije iz Ilirske Bistrice, žene petega in Zadel Ivane iz Podbež, matere šestega postopek za proglasitev mrtvim ter se obenem izdaja poziv, da se o pogrešanih poroča sodišču ali s tem postavljenemu skrbniku Žibernu Josipu, slugi Okrajnega narodnega sodišča v Ilirski Bistrici1.
Vsi zgoraj navedeni pogrešanci se pozivajo, da se zglasijo pri podpisanem sodišču ali sicer dajo kako vest o1 sebi.
Po 1. juniju 1947 se bo glede prvih dveh, po 1. juliju 1947 se bo glede tretjega, četrtega in petega, ter po> 1. avgustu 1947 glede šestega na vnovičen predlog odločalo o proglasitvi mrtvim.
Okrajno narodno sodišče v Ilirski Bistrici
dne 22. januarja 1947.
*
Ok. 3, 32, 35, 36, 50, 51, 52, 53, 54, 55/47
1.	Baša Franc, sin Franca in Emilije roj. Jaksetič, rojen 26. decembra 1923 v Podgrajah št. 14, tam nazadnje stanujoč, samski, delavec, Slovenec, je bil meseca oktobra 1944 kot partizan poslan na Hrvaško, kjer je služil v XXVI. Prekomorski diviziji. Sodeloval je konec meseca februarja 1945 v bitkah za Gospič po nepotrjenih vesteh ter je tam padel 28. februarja 1945.
2.	Palisika Anton, sin ipok. Josipa in pok. Josipine roj. Matko, rojen 9. aprila 1884 v Progarju št. 31,' tam nazadnje stanujoč, poročen oče 3 otrok, kmet, Slovenec, je bil dne 13. marca 1943 od doma odpeljan po Italijanih v zapore Coroneo v Trstu, od koder je prišel v taborišče Cairo Montenotte v Savoni, Italija. Iz lega taborišča je O1 njem prispelo zadnje poročik> meseca avgusta 1943, a’ o njegovi usodi do danes ni ničesar znanega. Po nepotrjenih vesteh je bil po razpadu. Italije prepeljan po Nemcih v taborišče Mauthausen.
3.	Vičič Alojz, sin Alojzija in Frančiške roj. Samsa, rojen 2. oktobra 1925 v Celj ali št. 43, tam nazadnje'stanujoč, samski, kmečki sin, Slovenec, je stopil 8. septembra 1943 v partizane in je služil v XIII. Udar. brigadi, s katero se je tudi udetoževal bojev na Štajerskem. Zadnje poročilo o njem je bilo poslano 27. decembra 1943, a potem €■ njem ni n;kake vesti.
4.	Vičič Jožef, sin Alojzija in Frančiščke roj. Samsa, rojen 17. februarja 1927 v Coljah št. 43, tam nazadnje stanujoč, kmečki sin, samski, Slovenec, je bil v partizanih od 11. aprila 1944 in to v obveščevalnem centru XXVIII. divizije. Zadnje poročilo o- njem. je bilo iz Suhe krajine dne 10. januarja 1945, a od tedaj o njem ni nikakega glasu več.
5.	Filčič Peter, sin Franca in Helene roj. Udovič, .rojen 29. junija 1907 na Fabcih, nazadnje stanujoč v Zarečju, samski, pastir, Slovenec, je bil .po. Italijanih aretiran na domu dne 25, februarja 19.42 in neznano kam odpeljan. Od dneva aretacije o njem ni nikakega glasu.
6.	Frank Alojzij, sin pok. 'Antona in Antonije roj. Kirn, rojen 15, junija 1925 v Geljah 44, tam nazadnje-.sta-
iiujoe, samski, voznik, Slovenec, je prostovoljno odšel v partizane 25. julija 1943 in od tedaj ni o njem nikake vesti.
7.	Konestabo Franc, sin Ivana in Uršule roj. Urh, rojen
1.	maja 1884 v Pregar ju, tam nazaduje stanujoč št. 97, poročen, oče 6 otrok, kočar, Slovenec, je bil po Italijanih dne 13. marca 1948 od doma odpeljan v zapore Coroneo v Trst. Od tam je bil prepeljan v ia-borišče Cairo Montenotte v Savoni, Italija, od koder se je javil zadnjič domov meseca septembra 1943, potem pa o njem ni nikakega sledu več. Po nepotrjenih vesteh so ga Nemci po razpadu Italije prepeljali v taborišče v Mauthausen.
8.	Cek Anton, sin Josipa in Marije roj. Tomažič, rojen
26.	januarja 1925 v Hujah št. 22, tam nazadnje stanujoč, samski, posestniški sin, Slovenec, je bil od doma po Italijanih odpeljan 1. marca 1943 in ti so ga nato spravili v specialni bataljon v Arezzo v Italiji. Zadnjič se je javil septembra 1948, a potem je o njem izginila vsaka sled.
9.	Tomažič Anton, sin polk. Antona in Marije: roj. Cek, roj. 1. novembra 1925 v Gaberku 11, tam nazadnje stanujoč, samski, kmečki sin, Slovenec, je1 dne: 21. februarja 1943 odšel prostovoljno' k partizanom ter od njegovega odhoda ni več nikakega glasu o njem.
10.	Zadnik Franc, sin pok. Antona in pok. Ivane roj. Lakota, rojen 10. februarja 1910 na Progarju, nazadnje tam stanujoč št. 111, poročen, oče treh otrok, trgovec, Slovenec, je bil odpeljan od italijanskih karabinerjev od doma 22. decembra 1942 in to v zapore Coroineo v Trst. Od tam je prišel v taborišče Ferrarooniti-Tarsia, prov. Cosenza, od koder se je zadnjič javil meseca septembra 1943. Potem o njem do danes ni več nikakega sporočila.
Ker je verjetno, da so vsi zgoraj navedeni mrtvi, se na predlog Baša Vide iz Podgraj, sestre prvega, Paliska Antonije iz Pregarja, žene drugega, Vičič Frančiške iz Celj, matere tretjega in četrtega, Filčič Helene iz Fabc, matere petega, Frank. Antonije iz Celj, matere šestega, Konestabo Frančiške iz Pregarja, žene sedmega, Cek Marije iiz Huj, matere osmega, Tomažič Marije iz Gaberka, matere devetega in. Zadnik Antonije iz Pregarja, žene desetega, za vse uvaja postopek za proglasitev mrtvim ter se obenem izdaja poziv, da se o nogrešancih poroča sodišču ali s tem postavljeni skrbnici Primc Juliji, uradnici okrajnega narodnega sodišča v Ilirski Bistrici.
Vsi pogrešane! se pozivajo, da se zglasijo pri podpisanem sodišču ali drugače dajo kako vest o- sebi.
Po 1. avgustu 1947 se bo na vnovičen predlog odločilo o proglasitvi mrtvim.
Okrajno narodno sodišče v Ilirski Bistrici
dne 23. januarja 1947.
*
Ok 17, 18, 19, 20, 21, 33, 34, 37 in 38/47
1.	Konestabo Anton, sin Josipa in Ivane roj. Dodič, rojen v Progarju dne 17. decembra 1921, nazadnje stanujoč v Mali Bukovici štev. 44, samski, delavec pri tvrdki Aita, Slovenec, je bil dne 7. marca 1944 mobiliziran v partizane in je služil v IX. brigadi XVIII. divizije. Zadnjič se je javil domov meseca decembra 1944, a do danes se o njem nič več ne ve.
2.	Grzina Alojz, sin Josipa in pok. Ivane roj. Novak, rojen 18. julija 1909 v Vrbici, tam stanujoč na štev. 28, poročen, oče enega otroka, posestnik, Slovenec, je bil dne
16.	marca 1944 na, domu po Nemcih aretiran in zaprt v Ilirski Bistrici. Nato' je prišel v zapor Corone» v Trst, a od tam, so ga Nemci odpravili v tacorišče Dachau in pozneje prepeljali v taborišče Natz-vveiler-Rotau-Elsaz. Iz tega taborišča se je poslednjič javil domov 30. julija 1944, potem pa o njem ni več nobene vesti. •
3.	Prosen Andrej, sin pok. Andreja in pok. Antonije roj. Baša, rojen 6. oktobra 1906 v Vrbici 21, tam nazadnje stanujoč, poročen, oče 4 otrok, posestnik, Slovenec, je bil
16.	marca 1944 od Nemcev, aretiran na domu. V zaporu je bil najprej v Ilirski Bistrici, potem so ga pa odpeljali v zapor v Coroneo v Trstu, od tam pa v taborišče v Dachau. Od tedaj o njem ni več nobenega glasu.
4.	Brne Anton, sin Ivana in Alojzije roj. Baša, rojen 19. januarja 1916 v Podgrajah, tam stanujoč štev. 5, samski, delavec, Slovenec, je bi] od Nemcev dne 4. novembra 1943 od doma odpeljan in to v Beljak v Avstriji, od koder se je iz zapora zadnjič javil jeseni 1944 in p0'-tem o njem do danes ni več nikakega glasu.
5.	Poklar Anton, sin Jožefa in pok. Ivane roj. Strai-ber, rojen 20. januarja 1913 v Podgrajah, tam stanujoč štev.. 38, poročen, oče 2 otrok, posestnik, Slovenec, je trii od doma dne 4. novembra 1943 odpeljan od Nemcev v zapor v Ilirski Bistrici in nato v Coroneo v Trst. Od tam je biPprepeljan v Beljak v Avstrijo in se je zadnjic javil iz taborišča 31. avgusta 1944. Po drugih je ugotovljeno, dia je pozneje prišel v Dachau, ali o njem do danes ni več nobene vesti.
6.	Barba Franc, sin pok. Jakoba in Uršule roj. Gustinčič, rojen 29. marca 1885 v Pre'garjah, tam stanujoč štev. 30, poročen, zidar, Slovenec, je bil od Italijanov
13.	marca 1943 odpeljan od doma v zapor Coroneo, a od tam v taborišče Cairo Montenotte v Savoni — Italija, od koder se je zadnjič oglasil meseca avgusta 1943. Kljub vsem poizvedovanjem od njega do danes ni več nikakega glasu, po nepotrjenih vesteh pa je bil po razpadu Italije odpeljan v taborišče Mauthausen.
7.	Zadnik Mihael, sin pok. Josipa in Marije roj. Malečkar, rojen 27. septembra 1881 v Pregarjah štev. 78, tam nazadnje stanujoč, poročen, oče petih otrok, kmet in zidar, Slovenec, je bil dne 13. marca 1943 po Italijanih odpeljan v zapore Coroneo v Trst, od koder so ga prepeljali v taborišče Cairo' Montenotte v Savoni — Italija. Po govorici je bil nato po razpadu Italije prepeljan v taborišče Mauthausen in zadnja vest o njem je bila javljena meseca septembra 1943. Od takrat naprej pa se o njem ničesar več ne ve.
8.	Grilj Anton, sin Antona in pok. Helene roj. Samsa, rojen dne 4. septembra 1925 v Preložah štev. 21. tam nazadnje stanujoč, samski, kmečki sin, Slovenec, je dne
21.	januarja 1944 šel prostovoljno v partizane, kjer je najprvo služil v Brkinski četi tuk. okraja, potem pa je bil premeščen na Dolenjsko. Zadnje poročilo o njem je bilo dano 4. januarja 1945, a potem do danes se o njem ničesar več ne ve.
9.	Pavlovec Jurij, sin Janeza in Marije roj. Slavec, rojen 24. aprila 1993 na Baču štev. 123, tam nazadnje stanujoč, poročen, oče petih otrok, delavec, Slovenec, je bil po POJ mobiliziran 21. aprila 1944 in je kot tak služil v komandi mesta Cerkmr kot stražar na mostu Dol. Zadnje poročilo je poslal ob priliki neke hajke proti Nemcem iz Mrzle rupe pri Idriji dne 1. aprila 1945 in od tedaj se nikomur več ni oglasil.
Ker obstoji verjetnost, da so vsi zgoraj imenovani mrtvi, se za njih uvaja postopek za proglasitev mrtvim
in to glede prvega po predlogu njegovega očeta Honestaba Josipa iz Male Bukovice, drugega njegove žene Gržina Štefanije iz Vrbice, tretjega žene Prosen Angele iz Vrbice, četrtega matere Brne Alojzije iz Podgraj, petega njegove žene Poklar Amalije iz Podgraj, šestega žene Barba Ivane iz Pregarja, sedmega žene Zadnik Ivane iz Pregarja, osmega mačehe Grilji Terezije iz Prelož, in devetega žene Pavlovec Frančiške iz Bača ter se obenem izdaja poziv, da se o pogrešanih poroča sodišču áli s tem postavljenemu skrbniku Žiberna Josipa, slugi okrajnega narodnega sodišča v Ilirski Bistrici.
Vsi zgoraj našteti se pozivajo, da se zglasijo pri podpisanem sodišču ali drugače dajo- kako vest O' sebi.
Po prvem, septembru 1947 se bo na vnovičen predlog za prvega, drugega, tretjega, petega, osmega in devetega, a; za ostale po prvem oktobru odločilo o proglasitvi mrtvim.
Okrajno narodno sodišče v Ilirski Bistrici
dne 3. februarja 1947.
*
Sp 483/46	,
Spodaj navedeni tovariši so pogrešani izza narodnoosvobodilne borbe in je njih usoda neznana.
Ker je verjetno, da bo glede njih nastopila zakonita domneva smrti, se uvede na predlog njih svojcev postopanje o proglasitvi mrtvim.
Vsakdo, komur je o njih usodi kaj znanega, se poziva, da to sporoči nemudoma Okrajnemu narodnemu sodišču v Kopru.
Ako kdo od spodaj navedenih pogrešanih tovarišev še živi, se poziva, da se zglasi pri tem sodišču ali da kako vest o sebi.
Po 31. maju 1947 bo sodišče na ponoven predlog odločilo o proglasitvi spodaj navedenih pogrešancev za mrtve.	,
1.	Babič Leopold, sin pok. Jožefa in Ane roj. Jerman, rojen 9. decembra 1910 v Babičih pri Marezigah, stanujoč v Babičih št. 204;
2.	Beržan Nazarij David, sin Ivana in Ane roj. Beržan, rojen 4. januarja 1926 v Borštu, stanujoč v Borštu št. 17;
3.	Cergol Ivan, sin Ivana in Marije roj. Bucaj, rojen
23.	avgusta 1911 v Loki pri Kopru, stanujoč v Loki št. 36;
4.	Crnac Josip, sin Jožefa in pok. Marije roj. Jerman,
rojen 27. maja 1914 v Popetrah, stanujoč v Popetrah št. 173;	'
5.	Franca Srečko, sin Matije in Marije roj. Karlovič, rojen 27. januarja 1908 v Smokvici, stanujoč v Smokvici št. 18;
6.	Furlanič Danilo, sin Valentina’in Ane roj. Peca,' rojen 21. junija 1926 v Dekanih, stanujoč v Dekanih št. 19;
7.	Glavina Anton, sin pok. Ivana in Marije roj. Baruca, rojen 23. aprila 1899 v Koštaboni, stanujoč v Košta-boni št. 91;
8.	Grbac Franc, sin Josipa in Marije roj. Korenika, rojen 27. januarja 1920 v Kortah, stanujoč v Kortah št. 181;
9.	Grbac Ivan, sin Ivana in pok. Ivane roj. Grbac, rojen 1908 v Kortah, stanujoč v Kortah št. 145;
10.	Grbac Jožef, sin pok. Ivana in pok. Antonije -roj. Korenika, rojen 7. februarja 1906 v Kortah, stanujoč v Kortah št. 47;
11	Hrvatin Stelio, sin Ernesta in pok. Judite roj. Piciga, rojen leta 1927. v Škofiji II, stanujoč v Škofiji II
št. 305;
12.	Jerman Ivan, sin pok. Ivana in Katarine roj. Bambič, rojen 11. novembra 1886 v Borštu, stanujoč v Borštu št. 64;
13.	Hrvatin Emil, sin pok. Ivana in Marije roj. Grego, rojen 19. februarja 1912 v Kortah, stanujoč v Kortah št. 96;
14.	Jakac Albin, sin Alojzija in Antonije roj. Gregorič, rojen 6. januarja 1921 v Pregari, stanujoč v Pregari št. 1;
15.	Jurinčič Peter, sin Petra in pok. Ivane roj. Bržan, rojen 16. novembra 1926 v Borštu, stanujoč v Borštu št. 57;
16.	Jurinčič Silvester, sin pok. Jožefa in Frančiške roj. Beržan, rojen 31. decembra 1908 v Borštu, stanujoč v Borštu št. 21;
17.	Jurinčič Vid, sin pok. Jožefa in Marije roj. Jurinčič, rojen 16. julija 1923 v Borštu, stanujoč v Borštu št. 57;
18.	Juriševič Zdravko, sin pok. Ivana in Marije roj. Franca, rojen 9. aprila 1924 v Dolu pri Hrastovljah, stanujoč v Dolu št. 47;
19.	Kjarel Andrej, sin Franca in Antonije roj. Mejak, rojen 22. februarja 1913 v Slami, stanujoč v Medo-ših št. 17;
20.	Kocijančič Angel, sin pok. Josipa in pok. Antonije roj. Bucaj, rojen 14. novembra 1914 v Hrastovljah, stanujoč v Hrastovljah št/ 39;
21.	Kocijančič Anton, sin pok. Andreja in Marije roj. Kocijančič, rojen 29. januarja 1902 v Hrastovljah, stanujoč v Hrastovljah št. 30;
22.	Kozlovič Julij, sin Ivana in Lucije roj. Radešič, rojen
29.	aprila 1910 v Bujah, stanujoč v Strunjanu št. 125;
23.	Kozlovič Štefan, sin Matije in Antonije roj. Vojvoda, rojen 16. aprila 1908 v Truškah-Kozlovičih, stanujoč v Kozlovičih št. 38;
24.	Lokatel Aleksander, sin Angela in Marije roj, Krašovec, rojen 8. marca 1908 v Ospu, stanujoč v Ospu št. 70;
25.	Marš.ič Ernest, sin pok. Antona in Frančiške roj. Cerut, rojen 1927 v Šmarjah, stanujoč v Šmarjah št. 150;
26.	Medoš Angel, sin Matije in Antonije roj. Vuk, rojen
23.	septembra 1921 v Sv. Petru pri Piranu, stanujoč v Medoših št. 59;
27.	Omahen Rudolf, sin pok. Andreja in Antonije roj. Tomaso, rojen 25. novembra 1907 v Pomjanu, stanujoč v Pomjanu št. 42;
28.	Panger Ivan, sin pok. Ivana in pok. Mihaele roj. Hrvatin, rojen 15. novembra 1909 v Kortah, stanujoč v Šičijolah št. 803;
29: Pečarič Peter, sin pok. Ivana in Ane roj. Brajnik, rojen 17. junija 1902 v Pobegih, stanujoč v Pobegih št. 54;
30.	Rakar Jožef, sin pok. Jožefa in Marije roj. Gregorič, rojen 24. junija 1904 v Trebešah, stanujoč v Trebešah št. 12;
31.	Rodela Andrej, sin Jožefa in Ane roj. Sever, rojen
5.	julija 1907 v Loki, stanujoč v Loki št. 46;
32.	Šergaš Emil, sin Romana in Marije roj. Koterle, rojen 7. marca 1920 v Šmarjah, stanujoč v Šičijolah št. 938; ,
33.	Stepančič Vladinih-, sin Petra in Katarine roj. Ju-govac, rojen 12. decembra 1916 v Reparcu, stanujoč v Reparcu št. 18;
34.	Udovič Frančiška roj. SkrgSr, hči pok. Petra in Marije roj. Udovič, rojena 9. oktobra 1919 v Kubedu, stanujoč v Kubedu št. 46;
35.	Vergan Jožef, sin pok. Matije in Antonije roj. Lovrečič, rojen 20. novembra 1901 v Popetrah, stanujoč v Popetrah št. 171;
36.	Vitez Franc, sin pok. Jakoba in Uršule roj. Babič, rojen 13. januarja 1918 v Šmarjah, stanujoč v Nigri-njanu št. 163;
37.	Vižintin Ivan. sin pok. Ivana in Ane roj. Jurinčič, rojen 4. avgusta 1909 v Vršiču, stanujoč v Vršiču št. 18;
38.	Vižintin Štefan, sin pok. Antona in Marije roj. Jerman, rojen 13. decembra 1902 v Vršiču, stanujoč v Vršiču št. 22;
39.	Bembič Srečko, sin pok. Josipa in Marije roj. Deško, rojen 5. januarja 1915 v Loparju, stanujoč v Loparju št. 225.
Okrajno narodno sodišče v Kopru dne 31. decembra 1946.
I Sp 165/46—2
Jurca Franc, sin Ivana in Frančiške roj. Simčič, rojen dne 2. avgusta 1925 v Belskem in tam stanujoč, je odšel dne 15. septembra 1943 prostovoljno v NOV v Šer-cerjevo brigado ter je baje konec oktobra 1944 pri Gabru baje umrl.
Ker o tem ne obstoji uradna listina, se na predlog njegovega očeta Jurca Ivana, kmeta, Belsko šit. 20, uvede postopanje v dokaz njegove smrti ter se mu obenem postavlja skrbnik v osebi njegove sestre Frančiške iz Belskega št. 20.
Vsakdo, komur je o pogrešanem kaj znanega, se poziva, da to javi sodišču ali .zgoraj imenovani skrbnici najkasneje do 31. marca 1947.
Po preteku tega roka in po izvedbi dokazov, bo sodišče odločilo o predlogu.
Okrajno narodno sodišče v Postojni
dne 12. decembra 1946.
Ok 10/47—2
Zwölf Anton, pok. Matije in pok. Jere roj. Šabec, rojen 26. aprila 1876 v Lipici na Primorskem, uslužbenec kobilarne v Prestranku, je bil kot vojak 7. art. polka 1916. leta ujet pri Przemyslu. Kot ruski ujetnik je bil odveden v Turkestan, od koder je nazadnje pisal leta 1916, kasneje pa o njem ni bilo več glasu.
Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog njegovega nečaka Tomažič Ivana, profesorja v Postojni uvede postopanje o proglasitvi za mrtvega.
Vsakdo, komur je o pogrešanem kaj znanega, se poziva, da to javi sodišču ali postavljenemu skrbniku Bittner Otonu, vodji, zemljiške knjige v Postojni.
Zwölf Anton se poziva, da se zglasi pri tem sodišču osebno ali pismeno
Po 31. marcu 1947 bo sodišče na ponovno prošnjo odločilo o proglasitvi pogrešanca za mrtvega.
Okrajno narodno sodišče v Postojni
dne 13. januarja 1947. *
*
Ok 2/47—3
Žakelj Povelj, pok. Antona in Jožefe Dekleva, rojen
10.	januarja 1906 v Trstu, gasilec v Postojni, se je dne
28.	oktobra 1944 odpravil iz Hruševja v Strane. Od tam se ni več vrnil in je za njim izginila vsaka sled.
Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na prošnjo njegove žene Žakelj Frančiške roj. Smrdelj z Hruševja št. 40, ndede postopanje o proglasitvi za mrtvega.
Vsakdo, komur je o pogrešanem kaj znanega, se poziva, da to javi sodišču ali postavljenemu skrbniku Bittner Otonu, vodji zemljiške knjige v Postojni.
Žakelj Pavel se poziva, da se zglasi pri tern sodišču osebno ali pismeno.
Po 15. juliju 1947 bo sodišče na ponovno prošnjo odločilo o proglasitvi pogrešanca za mrtvega.
Okrajno parodilo sodišče v Postojni
dne 13. januarja 1947.
Ok 3/47—3
Prom utico Franc, pok. Ivana in Viktorije roj. Ciarn-pini, rojen 12. januarja 1910 v Allatri Prov. Frosinone, uradnik questure v Gorici, je ob osvoboditvi izginil in ni o njem nobenega glasu.
Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na prošnjo njegove žene Prom utico Mire roj. Debevec iz Postojne, Tomšičeva št. 13, uvede postopanj e
0	proglasitvi za mrtvega.
Vsakdo, komur je o pogrešanem kaj znanega, se poziva, da to javi sodišču ali postavljenemu skrbniku Bittner Otonu, vodji zemljiške knjige v Postojni.
Premuti co Franc se poziva, da se zglasi pri tem sodišču osebno ali pismeno.
Po 31. juliju 1947 bo sodišče na ponovno prošnjo odločilo o proglasitvi pogrešanca za mrtvega.
Okrajno narodno sodišče v Postojni
dne 15. januarja 1947.
%
Ok 6/47—4
Mevlja Josip, pok. Antona, rojen leta 1900 v Lokvah pri Trstu, gostilničar iz Trnja št. 45, je bil v decembru 1944 iz tržaških zaporov odpeljan v taborišče Dachau, od tam pa v taborišče Leonberg v Nemčiji. Od tam je bil okoli 10. marca 1945 odpeljan v neznano smer in ni za njim nobenega sledu.
Ker je verjetno, .da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog njegove žene Mevlja Ivane roj. Posega iz Trnja št. 45, uvede postopanje o proglasitvi za mrtvega.
Vsakdo, komur je o pogrešanem kaj znanega, se poziva, da to javi sodišču ali postavljenemu skrbniku Bergoč Stanislavu, kmetu, Klenik št. 40.
Mevlja Josip se poziva, da se zglasi pri tem sodišču osebno ali pismeno.
Po 15. juliju 1947 bo sodišče na ponovno prošnjo odločilo o proglasitvi pogrešanca za mrtvega.
Okrajno narodno sodišče v Postojni
dne 15. januarja 1947.
1	Sp 184/46—3
Križman Stanislav, sin Petra in Antonije Premru, rojen 28. aprila 1924 v Bukovju, gozdni delavec iz. Bukovja št. 28, je bil dne 2. junija 1944 mobiliziran v NOV ter se je nahajal v brigadi Srečka Kosovela, od koder je
dne 14. julija 1944 še.pisal svojcem. Od takrat o njem ni glasu im je njegova usoda neznana.
Ok 4/47—3
Klemen Anton, sin Jakoba in pok. Antonije Žetko, rojen 7. junija 1911 v Studencih št. 90, delavec, je bil kot borec NOV ujet od Nemcev v bližini Reke in baje takoj nà to ustreljen.
Ok 5/47—3
Kobal Alojz, sin Matije in pok. Rozalije Benčina, rojen dne 4. junija 1921 v Vodicah pri Podkraju, kmetski sin, stanujoč v Stranah štev. 10, je bil kot borec I. bat. Gregorčičeve brigade v oktobru 1943 poslan v zasedo proti Nemcem v bližino Fojana pri Krminu. S te poti se ni vrnil, ker je bil baje pri spopadu z Nemci smrtno zadet.
Ok 7/47—2
Možina Jožef, sin Franca in Marije Srebotnjak, ro- . jen 21. maja 1925 v Šmihelu, krnet, Šmihel št. 37, je kot borec I. čete, II. bataljona, II. Udarniške brigade Ljube Šercerja pogrešan izza februarske ofenzive leta 1944.
Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se glede zgoraj imenovanih uvede postopanje o proglasitvi za mrtve.
Vsakdo, komur je o zgoraj navedenih pogrešancib kaj znanega, se paziva, da to javi sodišču ali postavljenemu skrbniku Bittmer Otonu, vodji zemljiške knjige v Postojni.
Zgoraj imenovani pogrešamci se pozivajo, da se zglasijo pri tem sodišču osebno ali pismeno.
Po 15. juliju 1947 bo sodišče na ponovno prošnjo1 odločilo o proglasitvi pogrešancev za mrtve.
Okrajno narodno sodišče v Postojni
dne 15. januarja 1947.
I Sp 183/46—3
Štefančič Franc, pok. Franca in pok. Marije, rojen leta 1897 v Trševju pri Podkraju, gozdar, ¡stanujoč v Srmici, je bil v novembru 1943 aretiran od Nemcev in. odpeljan v taborišče Dachau v Nemčiji. Tam je baje umrl.meseca januarja ali februarja 1945.
Ker je verjetno, da je Štefančič Franc umrl, se na predlog njegove žene Štefančič Marije roj. Bajc iz Hrušice, lovska hiša, uvede postopanje o dokazu njegove smrti.
Vsakdo, komur je o pogrešanem kaj žganega, se poziva, da to' javi sodišču ali skrbniku Bittner Otonu, vodji zemljiške 'knjige v Postojni najkasneje do 30. aprila 1947.
Po preteku tega rolka in po izvedbi dokazov, bo sodišče odločilo o predlogu.
Okrajno narodno sodišče v Postojni dne 3. februarja 1947.
H4	'
Sp 65/47
Peršič Anton, sin živ.. Jožefe Peršič, rojen 12. septembra 1912 v Ozeljanu, kmet iz Vitovelj štev. 5, je služil v italij. vojski v »Battaglione speciale« V Gravini pri Bari-ju-ter se ob razpadu Italije napotil domov. V Villa Montevecchio (prov. Quieta pri Rimu), kjer se je v bližini nahajala nemška fronta, je bil zadet od avionskega izstrelka in je baje obležal na mestu mrtev. To se je zgodilo dne 9. oktobra 1943 ter je bil baje istega dire pokopan od Smet Leopolda iz Vitovelj štev. 98, ki se je g pokojnikom vračal.
Ker je verjetno, da je Peršič Anton bil resnično ubit dne 9. oktobra 1943, se na predlog Peršič Erneste, kmetice iz Vitovelj uvede postopek za dokaz smrti Peršič
Antona in se mu postavi za skrbnico Peršič Ernesta, kmetica iz Vitovelj štev. 50.
Poziva se vsakdo, ki mu j,e kaj znanega o pogret šancu, da javi tuk. sodišču ali skrbnici do 30. aprila 1947.
Po preteku tega roka in po izvedbi dokazov, bo sodišče odločilo o dokazu smrti.
Okrajno narodno sodišče v Ajdovščini
dne 16. januarja 1947.
Vpis zadruge
Dne 12. decembra 1946 se je vpisala v zadružni register zadruga:
Besedilo zadruge: Obnovitvena zadruga z p. j. v Dol, Košani.
Sedež zadruge: Dol. Košana, okraj Postojna.
Zadruga je bila ustanovljena na skupščini dne
12.	maja 1946 za nedoločen čas.
Naloga zadruge je:
a)	da pod vodstvom tehničnega strokovnjaka prouči terenske razmere in izdela obnovitveni načrt za svojo vas;
b)	da pod vodstvom gospodarskega strokovnjaka izdela proračun obnovitvenih del za vsakega posameznega člana in za celoten'okoliš, nadalje določi višino obremenitve v delu. in denarju in odplačilni načrt za vsakega člana;
c)	da posreduje mod člani in narodno oblastjo ureditev zemljiškoknjižnih, služnostnih in drugih event. spornih odnosov (komasacija);
č) da posreduje kredit za nabavo materiala in izvedbo obnovitvenih del;
d)	da skupno nabavlja in izdeluje, zbira in poraz- , deljuje med svoje člane gradbeni material;
e)	da s pritegnitvijo vseh razpoložljivih delovnih moči pod vodstvom tehničnega strokovnjaka obnovi porušena naselja po predloženem in odobrenem obnovitvenem načrtu;
f)	da po možnosti od pristojnih vojaških oblasti izposluje pritegnitev delovnih moči, zlasti iz vrst vojnih ujetnikov, ter jim odrejuje delo po' njihovi strokovni usposobljenosti.
Zadružni delež znaša 1000.— lir in se mora vplačati • ob vstopu v zadrugo.
Vsak zadružnik jamči še z dvajsetkratnim zneskom vpisanih deležev.
Zadruga razglaša svoje priobčitve na zadružni razglasni deski.
Vabila na skupščine pošlje poleg tega vsem NOO, v območju katerih posluje, in vsem članom, slednjim najmanj 8 dni pred skupščino.
Upravni odbor sestavljajo: predsednik, podpredsednik, tajnik, blagajnik in 2 člana.
Vsako leto izstopi tretjina odbornikov.
Zadrugo zastopa upravni odbor in za njo podpisujeta po 2 člana upravnega odbora, od katerih sme enega nadomeščati pooblaščeni uslužbenec zadruge.
Člani upravnega odbora so:
1.	Bobek Ivan, Volče, predsednik,
2.	Zafred Anton, Volče, podpredsednik,
3.	Žetko Franc, Volče, tajnik,
4.	Samsa Anton, Stara Sušica, blagajnik,
5.	Čepek Franc, Volče, odbornik, in
6.	Spetič Karol, Stara Sušica, odbornik.
Okrožno narodno sodišče v Postojni
dne 12. decembra 1946.
Zt 79/46-2
Vpis zadruge
Dne 21. decembra 1946 se je vpisala v zadružni' register zadruga:
Besedilo zadruge: Obnovitvena zadruga z o. j. v Senožečah.
Sedež zadruge: Senožeče — okraj Postojna.
Zadruga je bila ustanovljena na skupščini dne 5. maja 1946 za nedoločen čas.
Naloga zadruge je:
a)	da pod vodstvom tehničnega strokovnjaka prouči terenske razmere in izdela obnovitveni načrt za svojo vas;
b)	da pod vodstvom gospodarskega strokovnjaka izdela proračun obnovitvenih del za vsakega posameznega člana in za celoten okoliš; nadalje določi višino obremenitve v delu in denarju in odplačilni načrt za vsakega člana;
c)	da posreduje med člani in narodno oblastjo ureditev zemljiškoknjižnih, služnostnih in drugih event. spornih odnosov (komasacija);
č) da preskrbuje kredit za nabavo materiala in izvedbo obnovitvenih del;
d)	da skupno nabavlja in izdeluje, zbira in porazdeljuje med svoje člane gradbeni material;
e)	da s pritegnitvijo vseh razpoložljivih delovnih moči pod vodstvom tehničnega strokovnjaka obnovi porušena naselja po predloženem in odobrenem obnovitvenem načrtu;
f)	da po možnosti in pristojnih vojaških oblasti izposluje pritegnitev delovnih moči, zlasti iz vrst vojnih ujetnikov, ter jim odrejuje delo po njihovi strokovni usposobljenosti.
Zadružni delež znaša 1000.— lir in se mora vplačati ob vstopu v zadrugo-.
Vsak zadružnik jamči še z 20kratnim zneskom vpisanih deležev.
Zadruga razglaša svoje priobčitve na zadružni razglasni deski.
Vabila na skupščine pošlje poleg tega vsem N00, v območju katerih posluje, in vsem članom, slednjim najmanj 8 dni pred skupščino.
Upravni odbor sestavljajo: predsednik: tajnik, blagajnik, morebitni načelniki odsekov in 3 člani.
Vsako leto izstopi tretjina odbornikov.
Zadrugo zastopa upravni odbor, zanjo podpisujeta po 2 člana upravnega odbora, od katerih sme enega nadomeščati pooblaščeni usužbenec zadruge.
Člani upravnega odbora so:
1.	Pegan Anton, Senožeče, predsednik,
2.	Škamperle Ivan, Dolenja vas, tajnik,
3.	Suša Anton, Gabrče, odbornik,
4.	Može Jože, Potoče, odbornik, t
5.	Perhavc Jože, Potoče, odbornik, in
6.	Šajna Andrej, Senadole, odbornik.
Okrožno narodno sodišče v Postojni
dne 20. decembra 1946.
Zt 81/46-2
Vpis zadruge
Dne 3. januarja 1947 se je vpisala v zadružni register zadruga:
Besedilo zadruge: Kmetijska obdelovalna zadruga z o. j. v Vipavi.	#
Sedež zadruge: Vipava, okraj Ajdovščina.
Zadruga je bila ustanovljena na skupščini dne 28. novembra 1946 za nedoločen čas.
Naloga zadruge je:
Povečati donos, zmanjševati proizvajalne stroške, povečati dohodke članov, doseči s tejn večjo korist za člane in državo, s čim pravilnejšim izkorišanjem obstoječe ljudske in živinske delovne sile, strojev in orodja.
Zadružni delež znaša 10.000.— lir in se mora vplačati najkasneje v roku petih let po vstopu v zadrugo.
Vsak zadružnik jamči še s petkratnim zneskom vpisanih deležev.
Zadruga razglaša svoje priobčitve na zadružni razglasni deski.
Vabila na skupščino pošlje poleg tega vsem KNOO, v območju katerih posluje, in vsem članom, slednjim najmanj 8 dni pred skupščino.
Upravni odbor sestavljajo: 5 do 10 članov, vštevši predsednika in tajnika.
Zadrugo zastopa upravni odbor, ali tisti, ki ga upravni, odbor pooblasti. Njeno firmo pa podpisujeta po dva člana upravnega odbora ali po en član upravnega odbora in en pooblaščen uradnik.
Člani upravnega odbora so:
1.	Semenič Anton, kmet, Podraga 29, predsednik,
2.	Ferjančič Jožef, kmet, Manče 27, tajnik,
3.	Zg ur Ivan, kmet, Podraga 10, odbornik,
4.	Ambrožič Matija, kmet, Slap 46, odbornik,
5.	Vidrih Franc, kmet, Lože 20, odbornik, in
6.	Janežič Pavel, kmet, Podraga 95, odbornik.
Okrožno narodno sodišče v Postojni
dne 3. januarja 1947.
Zt 83/46-2
Vpis zadruge
s
Dne 3. januarja 1947 se je vpisala v zadružni register zadruga:
Besedilo zadruge: Živinorejska zadruga z o. j. v Cerknem.
Sedež zadruge: Cerkno, okraj Idrija.
Zadruga je bila ustanovljena na skupščini dne 22. decembra 1946 za nedoločen čas.
Naloga zadruge je:
a)	da komisijsko' izbira za pleme primerno živino svojih zadružnikov ter vodi o teh živalih kontrolo;
b)	da vodi rodovnik in molzno- kontrolo. Rodovnik mora voditi ločeno za pasemsko ustrezajoče in ostalo govedo. Molzno- nad-kontro-lo in kontrolo rodovnika izvaja pristojna poslovna zveza;
c)	da nabavlja plemensko živino, zlasti, plemenjake in živinorejske potrebščin© za svoj© zadružnike ali posreduje tako nabavo in vnovčuje živino svojih članov v živem ali zaklanem stanju;
č) da prevzema od članov mleko, ga predeluje in plačuje na njih račun po kakovosti a-li povprečno ter to mleko in mlečne izdelke vnovčuje;
d)	da v dosego te naloge postavlja v svojem gospodarskem okolišu zbiralnice in po potrebi predelovalnice mleka;
e)	dan preskrbi in vzdržuje skupne pašnike za živino svojih zadružnikov;
f)	da prireja za svoje zadružnike živinske sejme, razstave, premovanja, strokovna predavanja in kar še spada k .pospeševanju živinoreje;
g)	-da izvaja m-edj -svojimi člani »samopomoč« za v sili zaklano živino.
Zadružni delež maša 300. Lir za vsako nad 2 leti staro govedo in ,sie mora vplačati ob vstopu v zadrugo.
Vsak zadružnik jamči še s petkratnim zneskom vpisanih deležev.
Zadruga razglaša svoje priobčitve na zadružni razglasni deski.
Vabila na skupščino pošlje poleg tega vsem NOO, v območju katerih posluje, in vsem članom,, slednjim najmanj; 8 dni pred skupščino.
Upravni odbor sestavljajo: predsednik, tajnik, blagajnik, morebitni načelhik-i odseko-v in 4 člani, ki jih voli skupščina.
Vsako leto izstopi tretjina odbornikov.
Zadruigo zastopa upravni odbor in zanjo podpisujeta po dva član upravnega odbora, od katerih sme -enega nadomeščati uslužbenec, ki ga za to pooblasti upravni odbor.
Člani upravnega odbora s-o:
1.	Primožič Mihael, P-odpleč-e 4, predsednik,
2.	Rojc Peter, Cerkno 176, podpredsednik,
3.	Mažgo-n Janez, Cerkno 189, tajnik,
4.	Obid Anton, Cerkno 6, blagajnik,
5.	Seljak Andrej, Planina 39, odbornik,
6.	Barbiči. Franc, Cerkno 103, odbornik in
7.	Peternelj Gabrijel. Cerkno- 142, odbornik.
Okrožno narodno sodišče v Postojni
dn-e 3. januarja 1947.
Zt 1/47—2-
Vpis zadruge
Dne 21. januarja 1947 se je vpisala v zadružni- register zadruga:
Besedilo zadruge: Živinorejska zadruga z omejenim jamstvom.
Sedež zadruge: Senožeče, okraj Postojna,
Z-adruga je bila ustanovljena na skupščini dne 10. novembra 1946 za nedoločen čas.
Naloga zadruge je:
a)	da komisijsko izbira za pleme- primerno živino svojih zadružnikov te-r vodi o teh živalih kontrolo-;
b)	da vodi rodovnik in molzno kontrolo. R-odovniik mora voditi l-očeno za pasemsko- ustrezajoče hi ostalo govedo. Molzno nadkoratrolo in kontrolo- rodovnika izvaja pristojna poslovna zveza,
c)	da nabavlja plemensko živino, zlasti plemenjake-in živinorejske potrebščine za svoje zadružnike- ali posreduje tako nabavo in vnovouje živino svojih članov v živem ali zaklanem stanju;
č) da prevzema od član-o-v mleko, ga predeluje- in plačuje na njih račun po- kakovosti ali povprečno ter to mleko in mlečne izdelke vnovčuje;
d)	da v dosego- te naloge p-ostavlja v svojem gospodarskem okolišu zbiralnice in po potrebi predelovalnice mleka
e)	-da preskrbi in vzdržuje skup-ne pašnike -za živino svojih zadružnikov;
f)	da prireja za svoje zadružnike živinske sejme, razstave, pre-movanja, strokovna predavanja i-n kar še spada k -pospeševanju živinoreje;
g)	-da i-zvajja med -svojimi čl-ani »samopomoč«- za v sili zak-lano -živino-. Podrobnejše določbe predpiše- pravilnik, ki ga odobri skupščina.
Z-ad-ružnii delež znaša 1-000.— Lir in se mora vplačati ob vstopu .v zadrugo.
Vsak zadružnik jamči še s petkratnim zneskom vpisanih deležev.
Zadruga razglaša svoje- priobčitve na zadružni razglasni deski.
Vabila na skupščino pošlje- poleg tega vsem NOO, v območju katerih posluje, in vsem članom, slednjim najmanj 8 dni pred -skupščino.
Upravni odbor sestavljajo-: -predsednik, tajnik, blagajnik, morebitni načelniki odsekov in- 4 člani, ki jih voli- skupščina z nadpoilovično večino glasov.
Vsako leto izstopi tretjina odbornikov.
Zadrugo zastopata im zanjo- podpi-suje-ta po dva člana up-ravn-e-ga- o-dbora, o-d- katerih sme -enega nadomeščati uslužbenec zadruge, ki ga -po predhodni načelni odločbi za to -pooblasti upravni odbor:
Člani upravnega odbora so-:
1.	Sotlar- Anton-, S-enoaeče 108, predsednik,
2.	Fe-rfila Andrej; Senožeče 76, podpredsednik,
3.	Suša Anton, Gab-roe, tajni-k,
4.	Može Josip, Dolenja vas-, blagajnik,
5.	Žitko- Jo-sip, Laže, -odbo-rnik,
6.	Jelačin Iva-n, Senpžeče, odbornik,
7.	Suša -Stanislav, Dolenja v-as, odbornik.
Okrožno narodno sodišče v Postojni
dne 21. januarja 1947.
Zt 84/46—2
Vpis zadruge
' Dne 23. januarja 1947 se je vpisala v zadružni register zadruga1:
Besedilo zadruge-: Obnovitvena zadruga z omejenim jamstvom v Zajelšah.
Sedež zadruge: Zajelše, okraj Ilirska Bistrica.
Zadru-ga j-e bila ustanovljena na -skupščini dne 7. marca 1946 za nedoločen čas.
Naloga zadruge- j-e:
-a) da p-od vodstvom tehničnega strokovnjaka prouči terenske- razmere in izdela obnovitveni načrt za svojo vas;
b)	da -pod Vodstvom gospodarskega strokovnjaka izdela -proračun obnovitvenih del -za vsakega -posameznega člana -in za ce-lo-ten -o-kališ; nadalje določi višino obrem-e-ni-tve v -d-e-lu -in denarju in ■ odplačilni načrt za- vs-ake-ga člana;
c)	da posreduj e- med člani i-n narodno oblastjo ureditev zemljiškoknjižnih, služnostnih -i-n drugih eve-nt. spornih odno-sov (kom-asacij-a);
č) da piriskrbuj-e kredit za naba-vo materiala in izvedbo -obnovitvenih del;
d)	da -skupno nabavlja -in- izdeluje, zbira in porazdeljuje -med svoje- člane- gradbeni material;
e)	da s pritegnitvijo vseh razpoložljivih delovnih m-oči pod vodstvom tehničnega strokovnjaka obnovi porušena naselja po- predloženem in -odobrenem obnovitvenem načrtu;
f)	da Ipo možno-sti o-d pristojnih vojaških oblasti- izposluje pritegnitev delovnih moči, zlasti- iz vrst' vojnih ujetnikov ter jim cdr-e-juje delo po- nj-ihovi stro-kovni usposobi j-enosti.
Zadružni delež znaša- 500.— Lir -in s-e mora vplačati ob vstopu v zadrugo.
Vsak zadružnik jamči še s petkratnim zneskom vpisanih deležev.
Zadruga razglaša svoje priobčitve na zadružni razglasni' deski.
Vabila na skupščine - -pošlje poleg tega vsem NOO, v območju katerih posluje, in vsem članom, slednjim najmanj 8 dni pred skupščino.
Upravni odbor sestavljajo: predsednik, podpredsednik, tajnik, blagajnik, morebitni načelniki odsekov in 3 člani, M jih voli skupščina z nadpolovično večino glasov.
Vsako leto izstopi tretjina odbornikov.
Zadrugo zastopata pn zanjo- podpisujeta po- dva člana upravnega' odbora, od katerih sme enega nadomeščati pooblaščeni uslužbenec zadruge.
Člani upravnega odbora so:
1.	Kocjančič Jakob, Tomi nje 33, predsednik,
2.	Jenko Alojzij, Tomdnje 18, podpredsednik,
3.	Mavrič Anton, Podbeže 14, tajnik,
4.	Dekleva Jože, ZajelSe 17, blagajnik,
5.	Urh Frančiška, Tominje 12, odbornik,
6.	Kirn Franc, Za jelše 4, od'bornik in
7.	Čuš Jože, Podbeže 7, odbornik.
Okrožno narodno sedišče v Postojni
dne 23. januarja 1947.
Zt S2746—2
Vpis zadruge
Dne 28. januarja 1947 se je vpisala v zadružni register zadruga:
Besedilo zadruge: Živinorejska, zadruga z omejenim jamstvom v Mrzliku.
Sedež zadruge: Mrzlik — okraj Postojna.
Zadruga je bila ustanovljena na skupščini dne 6. januarja 1947 za nedoločen čas.
Naloga zadruge je:
a)	da komisijsko izbira za pleme1 primerno živino svojih zadružnikov ter vodi o teh živalih kontrolo;
h)	da vodi rodovnik in molzno kontrolo. Rodovnik mora voditi ločeno za pasemsko ustrezajoče in ostalo govedo. Molzno' nadkontrolo in kontrolo rodovnika izvaja pristojna poslovna zveza;
c)	da nabavlja plemensko živino, zlasti plemenjake in živinorejske potrebščine za svoje zadružnike ali posreduje tako nabavo in vnovčuje živino svojih članov v živem ali zaklanem stanju;
č) da prevzema od članov mleko, ga predeluje in plačuje na njih račun po kakovosti ali povprečno ter to mleko in mlečne izdelke vnovčuje;
d)	da v dosego te naloge postavlja v svojem gospo-
darskem okolišu zbiralnice in po potrebi predelovalnice mleka;	'r"wr'
e)	dia preskrbi in vzdržuje skupne pašnike za živino svoj’'h zadružnikov;
f)	da prireja za svoje zadružnike živinske sejmo,, razstave, premovanja, strokovna predavanja in kar še spada k pospeševanju živinoreje;
g)	da izdaja med svojimi člani samopomoč za v sili zaklano živino. Podrobnejše določbe predpiše pravilnik, ki ga odobri skupščina.
Zadružni delež znaša 1.000.— Lir in se mora vplačati oh vstopu v zadrugo.
Vsak zadružnik jamči še- s petkratnim zneskom vpisanih deležev.
Zadruga razglaša svoje priobčitve na zadružni razglasni deski.
Vabila na skupščine pošlje poleg tega vsem NOO (v območju katerih posluje) in vsem članom, slednjim najmanj 8 dni pred skupščino.
Upravni odbor sestavljajo: predsednik, tajnik blagajnik,: morebitni načelniki odsekov in. 4 člani, ki jih voli skupščina z nadpolovično večino glasov.
Vsako leto izstopi tretjina odbornikov.
Zadrugo zastopata in za njo podpisujeta po dva člana upravnega odbora, od katerih sme enega nadomeščati uslužbenec zadruge, ki ga po predhodni načelni odločbi za to pooblasti upravni odbor.
Člani upravnega odbora so:
1.	Dekleva Leopold, Buje 1, predsednik,
2.	Valenčič Jakob, Nadabje selo 54, tajnik,
3.	Medved France-, Mala Pristava 14, blagajnik,
4.	Volk France-, Buje- 9, odbornik,
5.	Žnidaršič Jakob, St. Sušica 6, odbornik,
6.	Cucek Karol, Nova Sušioa 22, odbornik in
7.	Biščak Anto-n, Neverke 6, odbornik.
Okrožno narodno sodišče v Postojni
dne 28. januarja 1947.
Zt 3/47—2
Vpis zadruge
Dne 28. januarja 1947 se je- vpisala v zadružni register zadruga:
Besedilo zadruge: Sadjarska zadruga z omejenim jamstvom v Levpi.
Sedež zadruge: Levpa — okraj Grgar.
Zadruga je bila ustanovljena na skupščini dne 24. novembra 1946 za nedoločen čas.
Naloga zadruge je:
a)	da zasaja in vzgaja po strokovnih navodilih sadovnjake zaradi masovne- in kvalitetne produkcije sadja;
b)	-da vnovčuje v predelanem ali nepredelanem stanju sadje ter druge- sorodne kmetijske pridelke svojih članov na njih račun;
c)	da predeluje sadje ter druge sorodne kmetijske pridelke svojih članov. Predelovanje sadja se vrši v skladu .s celotnim načrtom o industrijski predelavi sadja;
č) da nabavlja, predeluje ali izdeluje vse stroje, orodje in ostale sadjarske- potrebščine za svoje člane-. Pri nabavi in uporabi strojev in drugih potrebščin mora biti ozko povezana s strojnimi in nabavnimi zadrugami;
-d) da nabavlja za dosego te naloge potrebna zemljišča, stavbe in inventar, zlasti sušilnice in sadna skladišča ;
e) -da za dosego svojih nalog ustanavlja drevesnice sam-a ali skupaj s sorodnimi zadrugami v skladu z enotnim načrtom in predpisanim sortimentom.
Kjer so krajevne- razmere za to- primerne, Se lahko sadjarska zadruga združi z vinarsko zadrugo.
Zadružni delež znaša 500.— Lir in se mo ra vplačati ob vstopu v zadrugo.
Vsak zadružnik jamči še s petkratnim zneskom vpisanih deležev.
Zadruga razglaša svoje priobčitve na zadružni razglasni deski.
Vabila na skupščine- pošlje- po-le-g tega vsem NOO, v območju katerih posluje-, in vsem elanom, slednjim najmanj 8 -dni; pred skupščino.
Upravni odbor sestavljajo: predsednik, podpredsednik, tajnik, blagajnik, morebitni načelniki odsekov in 3 člani, ki jih voli skupščina z nadpolovično večino glasov.
Vsako- leto izstopi tretjin-a odbornikov.
Zadrugo zastopata in zanjo podpisujeta: predsednik in tajnik upravnega odbora, če sta pa odsotna, dva za to pooblaščena člana upravnega odbora.
Člani upravnega -odbora so:
1.	Šuligoj Filip, Levpa Štev. 9, predsednik,
2.	Levpušček Jožef v Levpi štev. 17, podpredsednik,
3.	Bizjak Franc, Modorzela 115, tajnik.
4.	Jug Jožef,- Modorzela 11, blagajnik,
5.	Šuligoj Emil, Avče 19, odbornik,
6.	Žbogar Štefan, Škodniki 50, odbornik in
7.	Bol tar Štefan, Avšček 2, odbornik.
Okrožno narodno sodišče v Postojni
dne 28. januarja 1947.
Zt 3/47—2
Vpis zadruge
Dne 6. februarja 1947 se je vpisala v zadružni register zadruga:
Besedilo zadruge: Čevljarska produktivna zadruga z omejenim jamstvom v Ajdovščini.
Sedež zadruge: Ajdovščina.
Zadruga je bila ustanovljena na skupščini, dne 1. februarja 1947 za nedoločen čas.
Naloga zadruge je: da za svoje člane nabavlja surovine, orodje in druge potrebščine ter izdeluje po možnosti v skupnih delavnicah in vnovčuje vse v čevljarsko stroko spadajoče izdelke-
Nadalje skrbi za strokovno izobrazbo svojih članov, zlasti tudi za vzgojo naraščaja.
Zadružni delež znaša 5.000.— Lir in se mora vplačati oh vstopu v zadrugo.
Vsak zadružnik jamči še s petkratnim zneskom vpisanih deležev.
Zadruga razglaša svoje priobčit ve na zadružni razglasni deski.
Vabila na skupščine pošlje poleg tega vsem NOO, v območju katerih posluje, in vsem članom, slednjim najmanj 8 dni pred skupščino.
Upravni odbor sestavljajo: predsednik, tajnik, blagajnik, morebitni načelniki odsekov in 2 člana, ki jih voli skupščina z nadpOlovično večino glasov.
Vsako leto izstopi tretjina odbornikov, ki jih za prve dve leti določi žreb.
Zadrugo zastopata in zanjo podpisujeta: predsednik in tajnik upravnega odbora, če sta pa ta dva odsotna, dva pooblaščena člana upravnega odbora.
Člani upravnega odbora so:
1.	Furlan Ivan, Ajdovščina, predsednik,
2.	Kogoj Stanko, Ajdovščina, podpredsednik,
3.	Gregorc Martin, Ajdovščina, tajnik,
4.	Furlan Viktor, Ajdovščina, blagajnik,
5.	Škrl Alojz, Ajdovščina, odbornik.
Okrožno narodno sodišče v Postojni
dne 6. februarja 1947.
Zt 4/47—2
Registracija gospodarskih podjetij
Okrajno gradbeno podjetje Postojna »Zidgrad-Po-stojna« s sedežem v Postojni, Jenkova ulica je bilo 9.
II.	1947 vpisano pri PPNOO — finančni oddelek v pokrajinski register.
Podjetje je ustanovil O. I. N. 0. 0. v Postojni, katerega posel je gradnje nizkih in visokih stavb. Za upravitelja je imenovan Lozej Franc pok. Franca, kateri je edini pooblaščen podpisovati za podjetje.
Poverjeništvo PN00 za Slov. Primorje — oddelek za finance v Ajdovščini
dne 11. februarja 1947.
Štev. 195/1/47
Sklep
V zadružnem registru se pri Okrajni kmetijski zadrugi v Ilirski Bistrici vpiše na podlagi sklepa upravnega in nadzornega odbora z dne 10. decembra 1946 — sledeče: Za zadrugo sme podpisovati tudi šef glavne pisarne tov. Velan Ivan iz Trnova pri Ilirski Bistrici štev. 324.
Okrožno narodno sodišče v Postojni,
dne S. februarja 1947.
Zt 3/46—12
Sklep
Sedež: Ilirska Bistrica.
Firma: Lesno-produktivna zadruga z o. j. v Ilirski Bistrici.
Na podlagi sklepa skupščine z dne 12. decembra 1946 se vpiše pri imenovani zadrugi sprememba čl. 1. zadružnih pravil tako, da se bo zadruga preimenovala in bo njena firma:
»Mizarsko-kolarska zadruga z o. j. — MIKROZA v Ilirski Bistrici«.	’
Okrožno narodno sodišče v Postojni,
dne 10. januarja 1947.
Rez' 4/45—11
Sklep
o izbrisu odstopivših in Vpisu novo> izvoljenih članov upravnega odbora.
Dne 28. januarja 1947 so se vpisale v Zadružni register pri Obnovitveni. zadrugi z o. j. v Dolu-Predmeji sledeče spremembe:
Iz upravnega odbora sta glasom zapisnika o skupščini z dne 15. avgusta 1946 izstopila člana upravnega odbora tov. blagajnik Bizjak Jožef iz Dola-Predmeja 126 in tov. Likar Ciril iz Dola-Predmeja 80 in sta vstopila na njuni mesti kot blagajnik dosedanji podpredsednik tov. Bizjak Anton iz Dola-Predmeja 95 in kot podpredsednik novo-izvoljeni član Čibej Franc iz Dola-Predmeja 138 ter se je izvolil kot nov član upravnega odbora tov. Bolčina Zdravko iz Dola-Predmeja štev. 114.
Okrožno narodno sodišče v Postojni,
dne 28. januarja 1947.
Zt 17/46—6
Sklep
Dne 28. januarja 1947 so' se vpisale v Zadružni register pri Obnovitveni zadrugi z omejenim jamstvom na Cesti pri Ajdovščini sledeče spremembe:
Iz upravnega odbora je glasom zapisnika o izredni skupščini dne 6. novembra 1946 izstopil tov. tajnik Bratina Ivan iz Sv. Tomaža štev. 89 in je vstopil na njegovo mesto v upravni odbor kot tajnik tov. Štor. Stanislav, delavec na Cesti štev. 75.
Okrožno narodno sodišče v Postojni
dne 28 januarja1 1947.
Zt 18/46-6
Sklep
Sedež zadruge: Št. Vid pri Vipavi.
Besedilo zadruge: Mlekarska zadruga št. Vid pri Vipavi, reg,, zadruga z o. z.
Na podlagi sklepa izredne skupščine z dne 11. avgusta 1046 se pri imenovani zadrugi vpiše:
I.	izbris odstopivših članov upravnega odbora:
predsednika Božič Jerneja, Poreče 1$,
Lavrečiča Antona, Vovka Jožefa, Marca Alojza, Bona Karla in Mislej Franca,
ter vpis sledečih novo izvoljenih članov upravnega odbora:
1. Hrib Franc, Podraga štev. 6, predsednik,
' 2, Premrl Franc, St. Vid 08, podpredsednik,
3.	Kopačin Jožef, Pobreg 36, blagajnik,
4.	Jež Stanko; Lože štev. 39, odbtarnik,
5.	Žvanut Anton, Lozice 2)1, odbornik,
6.	Ozbič Ivan, Štomaž pri Štjaku, odbornik.
II.	Sprememba pravil tako, da se zadruga preimenuje in se čl. 1 glasi:
line zadruge je: »Živinorejska zadruga z omejenim jamstvom Št. Vid pri Vipavi«.
Okrožno narodno sodišče v Postojni *
dne 4. februarja 1947,.
Zt 61/46—4
Preklic
Dne 4. januarja 1947 je bil izgubljen žig KNOO Podgorje, okraj Herpelje-Kozina. Izgubljeni žig je- imel okroglo obliko z napisom: »Krajevni narodno osvobodilni odbor« ob robu, »Podgorje« v sredi.
S tem ga proglašamo za neveljavnega.
Podgorje dne 20. januarja 1917.
KNOO Podgorje.
Tiskala tiskarna Merkur v Ljubljani.