Ubi- ______L JrW mi 18 64 Union k1 ly yj LI ■ _L U / fi pjDj E) J Svobod® lla* (0601) al 828 £*„£?, SL.-&SSS® CENIK EKONOMSKO - PROPAGANDNIH STORITEV OBČANI 1. ČESTITKA tekst z eno skladbo ob delavnikih tekst z eno skladbo ob nedeljah tekst z dvema skladbama ob delavnikih tekst z dvema skladbama ob nedeljah PRESNEMAVANJE čestitke s tekstom in glasbo na kaseto CENA ČESTITKE PO POSEBNI ŽELJI 50% VIŠJA! 2. KOMERCIALNI OGLASI tekst do 20 besed vsaka nadaljna beseda 3. OBJAVE tekst do 20 besed vsaka nadaljna beseda 1.500.00 2.000,00 2.800.00 3.500.00 1.500.00 1.100,00 60,00 500,00 25,00 4. ZAHVALE tekst do 40 besed vsaka nadaljna beseda 6.000,00 150,00 5. OSMRTNICE 1.800.00 CENIK VELJA OD 1.7.1993 DALJE • UVODNIK • V Dolah pri Litiji sta se možakarja zaradi gob krepko spoprijela, poročamo na kroniki. Gobe so v zadnjem času tudi Zasavce povsem obsedle. Qozdovi so preplavljeni z gobarji različnih vrst. Celo takšne, ki niso gobarili kar nekaj let, so premamile košare, polne teh gozdnih sadežev. Na naših straneh opozarjamo, da gobe niso najbolj zdrava hrana, zato z njimi previdno. Na srečo še ni poročil o kakšnih zastrupitvah z gobami. Prav zanimivo: leta 1988, dve leti po Černobilu, je bila tudi gobarska letina, da je bilo veselje. In takrat smo Zasavci presenečeno zijali nad teletom s šestimi nogami. Tudi letos, ko je gobarska letina enkratna, se je v Zasavju pojavilo tele s šestimi nogami. Verjetno zgolj naključje. Skrbi naj nas pravzaprav nekaj drugega - da ne bi šli vsi skupaj po gobe, ko pa se izvoljeni predstavniki včasih nosijo, kot bi jedli nore A"'.'.; rgi V XvMvXvMvM-'.vXv sssSš :::w:W:w SPET ŠESTNOGA TELI :________ . . -r , , ililp IB j. SV T . ,rr" (—^ ^ 8D> im fiTyl V ogledalu: Niko Milinovič Spet popolnjen IS Zasavčeva lampa Bo Trboveljčane zeblo? Celjski obrtni sejem Praznik KS Radeče Zdravi zobje Kabelska TV v Zagorju Jože Potočnik: Odstavljeni direktor - rešitelj Biti več, kot je videz Wolf spet doma Naj nogometaš Zasavja V znamenju strelca Praznik sadja v Čemšeniku Telička s šestimi nogami, Gobe NASLOVNICA: AD Uroš Klemen FOTO: Tomo Brezovar KOLEDAR DOGAJANJ i 13. septembra - Za vraževerne sicer nesrečen dan, toda v Trbovljah ravno na ta dan dobijo energetsko svetovalno pisarno, s katero želi republika energetske probleme približati občanu in mu jih pomagati tudi reševati. 14. Septembra - Služba družbenega knjigovodstva v Trbovljah ugotavlja, da bi poleg 25 zasebnih podjetij v Zasavju v stečaj moralo tudi devet družbenih podjetij. Toda zanje od julijske seje državnega zbora zaenkrat še velja moratorij. 15. Septembra - Zagorski Varstveno - delovni center s 45 duševno prizadetimi osebami iz vseh treh zasavskih občin in iz Litije je od tega dne dalje tudi uradno bogatejši za 180 kvadratnih metrov površin, polovico na podstrešju oziroma za 25 milijonov tolarjev. 16. Septembra - Na Sekretariat za okolje in prostor v Zagorju prispe odgovor republiškega sanitarnega inšpektorja glede elektrofiltrskega popolana Ruardiju. Odgovor: S sanitarno - higienskih vidikov ovire za predvidena dela ni. 17. Septembra - Kot da se v teh dneh nekaj dogaja le v zagorski občini, ki je tesno povezana tudi z Valvasorjem, katerega 300-Ietnica smrti sledi čez natanko dva dni. Prva v vrsti prireditev bo v Čemšeniku: V deželi Kranjski pa sadje zori. 18. Septembra - Dež in megla pokvarita 12. srečanje Zasavčanov in Savinjčanov na Mrzlici. Celo govornik, igralec Polde Bibič, podpredsednik državnega sveta RS, je menda že doživel, daje bilo v dvorani več nastopajočih kot gledalcev. Pa drugič več sreče. 19. Septembra - Čcmšcnik je to nedeljo živ že v zgodnih jutranjih urah, njegovi prebivalcipa ob 10. uri poslušajo sadjarja dr. Črnka, ki jim predava na temo ekološko prijaznega pridelovanja sadja v srednje dobro oskrbovanih sadovnjakih. Polona Malovrh UJÄQ3J00V Ml KO MILIMOVIČ Daje to, kar je, je kri va predvsem stiska. Pred tremi leti je ostal brez službe in v boju za preživetje si je moral poiskati delo. Zasavc je bil priložnost - javil seje na oglas in postal edini pravi zasavski ulični prodajalec časopisa. Prvič mu je bilo zelo nerodno, toda vztrajal je, premagal sram in postal uspešen. Ljudje so sc nanj navadili in ga sprejeli. Danes pravi, daje vsako delo častno in sc s pridnostjo in vztrajnostjo da kljub krizi zaslužiti. In medtem, ko so v Ljubljani ulični prodajalci časopisov nekaj povsem običajnega, je vZasavju to redkost. Niko meni, da stiska še ni huda in ljudje še niso primorani to delati. Štiri dni v tednu prodaja časopis, ki ga berete. V tem času prehodi celo Trbovlje, od Gabrskega do Bevškega. Na tej poti je veliko ovinkov in stopnic. Za uspešno prodajo mora veliko prehoditi. Mnogi občudujejo njegovo delovno vnemo. Da doseže svoj cilj prodaje, povprečno 400 izvodov, pa mora bili tudi hiter. Ne ustavlja sc in ne razpravlja s strankami. Za zasebno življenje, kjer je predvsem mož, oče in dedek, ima malo časa. Le redko je doma z ženo in ravno njej, pravi, gre zahvala za vso razumevanje in podporo. Če le najde čas, piše pesmi. Pesmi za vsakogar in vsako priložnost. "Imam veselje do pesmi in upam, da mi bodo kako tudi objavili," pravi. Do takrat so njegove pesmi namenjene le znancem in družini. Danes ima stalno službo. Rudarje, pa vseeno še vedno prodaja Zasavca. Seveda se to delo tudi finančno dobro izide, prav gotovo, saj nima konkurence. Sicer seje niti ne boji. Prepričanje, daje njegov sistem dober. Pravi, da človek njegovih let od prihodnosti ne pričakuje več veliko. Pravi, da sc bo še bolj posvetil prodaji, saj želi odkupiti stanovanje. Zadovoljenje s svojimi življenjskimi dosežki. S poštenim delom je družini marsikaj omogočil. Veliko mu pomeni zasebna sreča in razumevanje z ženo. Želi si, da bi se upokojil kot rudar in ne bi zopet ostal brez službe. Za Zasavca pa, da bi več pisali o malih ljudeh, saj so ti njegove redne stranke. In, da se ne bi podražil. Prodaja je seveda odvisna tudi od cene. Suzana Sivka ZASAVClzdajaZasavcd.o.o., Cesta zmage 33, Zagorjeoh.Savi. Direktor: Tomo Garantirli. Časopisni svet: Sandi češko, Robert Halzcr, Franci Kadunc, Branko Klančar, Janez Knez, Darka Lipičnik, Jože Ranzinger ml. Glavni in odgovorni urednik: Marko Planinc. Tehnični urednik: Uroš Klemen. Uredniški odbor: Katarina Gavranovič, Denisa Huber, Barbara Kus, Ivana Laharnar, l’olona Malovrh, Fauci Moljk, Tomi Pucelj, Roman Kozina, Maja Scvljak. Suzana Sivka, Stane Sterblich Milan Vidic. Oblikovanje in računalniški prelom: Zasavc, Zagorje ob Savi. Prodaja in trženje: Peter Ravnikar. Tisk: Tika, Trbovlje. Naslov uredništva: Zasave, Vesta zmage 33,: Zagorje ob Savi. Tei.: (06()1 j 61-01 3 (tud. fax i. 61-177. Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list KS, št 4/92) in mnenja Ministrstva za infonmnmje (št. 23/283-92, z dne 5.5.1 992) ■ ■ Pravi praznik jeseni. Paša za oči in balzam za ■ dušo. Foto: Tomo Brezovar ■ Več nastopajočih kot udeležencev Lc malo ljudi se je udeležilo letošnjega tradicionalnega srcčanjaprcbivalcev Zasavja in Savinjske doline na Mrzlici. Dež v dolini že v zgodnjih jutranjih urah in gosta megla v hribih sta jih zadržala doma. Kot že enajstkrat doslej so srečanje tudi letos pripravile stranke Združene liste socialnih demokratov in Socialistični stranki v Trbovljah in Savinjski dolini. Med drugim so na srečanje povabili, tudi predscdnikaRS Milana Kučana, ki paje zaradi dmgih obveznosti organizatorjem poslal le pozdravno pismo. Srečanja pa se je udeležil igralec in podpredsednik državnega sveta Polde Bibičin povedal,danima namena politizirali, da so taka srečanja v slovenski tradiciji ponavadi kulturno obarvana, kultura pa, da je tako in tako vedno bila sirota. Sirota pa je po njegovem tudi ostala - in to v današnji Sloveniji. Glede maloštevilne udeležbe pa je dejal, daje tudi v gledališču že bilo več nastopajočih kot pa gledalcev v dvorani. P.M. Valvasorjevi dnevi Na osrednji republiški prireditvi v počastitev 300-lctniec srnrti slovenskega polihistorja Janeza Vajkarda Valvasorja, kije bila v soboto, 18. septembra v Krškem, so program proslave sooblikovale tudi kulturne skupine občin, v katerih je Valvasor živel oziroma deloval. Tako je na prireditvi sodeloval zbor Zora Čemšenik iz Zagorja in folklorna skupina Javorje iz Litije. Tudi v zasavskih občinah se spominjamo velikega polihistorja s primernimi prireditvami. O njih pišemo posebej. T.S Bančniki v Zasavju Vodstvo zagorske občine je prejšnj i četrtek povabilo medse predstavnike Svetovne banke, ki ima sedež v Washingtons Trenutno raziskujejo slovensko področje, ob navezavi z Ministrstvom za okolje in prostor pa so prišli IS je popolnjen H lastniški poslanci sona zasedanju skupščine pretekli Četrtek za non članici IS izvolili socialno delavko Mojco Maga tv IS bo odgovarjala za družbene dejavnosti nematerialne proizvodnje in socialno politiko) in diplomirano obramboslovko Simono Sihur. V IS Im, odgovarjala /a teševa,.je problematike mladih in zagotavljanje uspešnega delovanja občinskih upravnih organov ter delovanji ' zaščite. Predsednik IS Stane Kirn obeh novih sodelav k m razlogov za njuno izvolitev ni posebej komentii al.Vovedal pa jespet nekaj pikrih na račun novinarjev (dobro, da sc») in obrazložil svoje gledanje „a potek dogodkov preko poletja. Novi članici sta v IS zasedli mesti, ki sta ju izpraznila Miran Jerič (žv januarja letos, zaradi nezdružljivosti funkcije poslanca s članstvom v IS in dr. Jože Toplak, ki je nepreklicno odstopil oh zapletih okrog elektroUh trškega pepela. O odstopih treh članov IS (Marjan Dolanc, Dalibor Pisnik in Nada Grešak), ki sojih takrat prav tako ponudili, na seji skupščine ni bilo govora. Razpravljali v, tudi o občinskem proračunu. Član IS Darko Rotarje povedal, da v, v občini v pol leta naredili celo več, kut so si zadali ob sprejemu občinskega proračuna. Zadovoljni so z deli okrog ekološke sanaci je, posodabljanjem cest in ureditvijo pločnikov, deli v vodovodnem sistemu, pri sanaciji plazov itn. Se posebej jV "mmil 1,1,11 P",no* Uudtim zaradi suše. Ni pa bil zadovoljen, ker jim ni uspelo ustanoviti novega podjetja, na j večji /ulj pa je še vedno nedograjen stanovanjski objekt Ojstro 2. Do konca leta nameravajo postoriti še precej - predvsem na cestah. Delegati so sprejeli nov odlok o oskrbi z vodo, odlok o graditvi In vzdrževanju zaklonišč, v ponovni postopek pa so vrnili odlok o tudi v Zagorje. Tu so jim predstavili projekt plinifikacije. V medsebojnih pogovorih je šlo predvsem za iskanje možnosti kreditiranjanotranjepredelave oziroma napeljave plinskega omrežja v stanovanjskih objektih - blokih in individualnih hišah. Gostje bodo projekt predstavili komisiji, ki deli sredstva banke. Dejali so, da so procedure reševanja pri njih dolge. Komisija bo sicer zasedala konec letošnjega novembra, končni odgovor pa bo znan v drugi polovici prihodnjega leta. Razgovor s predstavniki Svetovne banke je bil eden od načinov, s katerim občinsko vodstvo poskuša najti najugodnejše načine reševanja zadev za čimhitrejši razvoj v občini. Pa naj bo zaradi splošnega dobrega, ko bo ob pretežnem priključevanju na plin tudi okolje bolj prijazno, ali pa ob skrbi za občana, ki bo moral ob spremembi ogrevanja seči v svojo denarnico. Predstavniki svetovnebanke so bili ta dan tudi v Hrastniku, kjer jim je občinsko vodstvo predstavilo občino in načrte te doline za hitrejši razvoj. I.L Ekološko izobraževanje Ogroženost zasavskega okoljaje Revirsko ljudsko univerzo Trbovlje vzpodbudila za ekološko osveščanje vodstvenih struktur in ostalega prebivalstva. S tem bi prispevali svoj delež k sanaciji voda, zemlje, zraka,... Direktor RLU Drago Sotler je povedal, da je RLU program ekološkega izobraževanja pripravila že lani. Programje bil dobro sprejet, zato so ga letos nadgradili in se z njim prijavili na javni razpis Ministrstva za šolstvo in šport (izobraževalne akcije za šolsko leto 1993/94). Zaradi kvalitete pripravljenega programa je Ministrstvo projekt podprlo in bo zagotovilo del sredstev, ostalo pa bodo pokrile zasavske občine. Slušatelji so seznanjeni z osnovnimi pojmi ekologije, zgradbo in delovanjem naravnih oz. umetnih ekosistemov, vzroki in posledicami onesnaženosti zraka, vode in zemlje, vplivi polutantov na živi svet in človeka, zdravstveno ekologijo, ukrepi za zmanjšanje obremenjevanja okolja, pravnim varstvom okolja, ekološkim stanjem v Zasavju in Sloveniji. Zaključek seminarja predstavlja obisk zasavske ekološke poti. Po besedah prof. Sotlerja je operativni program obiskov v delovnih organizacijah že izdelan. 20. septembra so začeli v Industriji gradbenega materiala Zagorje, v prvi polovici oktobra sledi trboveljska Cementarna in druga podjetja. Predvidevajo po dve predavanji na mesec. Za program se zanimajo tudi javni zavodi. RLUje, skupaj zdelovno skupino strokovnjakov iz Zasavja, Velenja in Zavoda za šolstvo RS, prijavila razvojno nalogo za pripravo ekološkega osveščanja celotnega slovenskega prebivalstva. V ta namen načrtujejo obširen program z dverni modeli predavanj, prilagojenim zahtevnosti udeležencev seminarja. Natalija Vidergar Gorjup Obn«»va Pred leti so zgradili s sredstvi takratne Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije v Koloniji 1. maja v Trbovljah stanovanjski blok, namenjen upokojencem iz Trbovelj. Gradilo je domače gradbeno podjetje Zasavje po projektih IBT. Pri gradnji so uporabljali tudi motažne stene. V njem se razmeroma dobro počutijo številni upokojenci, pred časom pašo se pojavile časom tudi težave z ogrevanjem. Za ogrevanje stanovanj porabijo precej več toplotne energije, kot bi jo bilo potrebno. Zato so se na podlagi strokovnih ocen odločili, da bodo celotni blok obložili z demit fasado in tako v dobršni meri pripomogli kprijetnejšim bivalnim razmeram, posebno v hladnejših mesecih. Z deli je Splošno obrtno podjetje (SOP) pričelo v začetku septembra, naročnik del je Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kije lastnik bloka. Dela naj bi dokončali v dveh mesecih. T.L. Prenovljena Emona Med gradnjo stanovanjskih blokov ob samopostrežni trgovini Emona v Hrastniku so kar precej poškodovali tudi zgradbo trgovine in njeno okolico, zato so se v Emoni že pred leti odločili za prenovo trgovine. Sklenili so, da zgradbo porušijo do tal, jo na novo zgradijo in naredijo ob njej tudi primerne parkirne prostore, katere kupci zelo pogrešajo. Res je, da je prostora zelo malo, zato so prosili občino za odkup zemlje ob trgovini, kjer zdaj stojijo zanemarjene drvarnice, toda občina tega prostora noče prodali. Pravzaprav bi ga prodala, če bi parkirišče zgradili za tretjo osebo, stanovalce blokov. Kljub temu, da so od tega predloga minila že najmanj tri leta, na občini še vedno niso ukrenili nič, čeprav se v Tokrat razsvetljujemo dobrodelno očiščevalno akcijo zagorskega Delavskega doma v mesecu septembru - tudi kimavec imenovanem. Hvalevredno delo, ki so ga brez besed in s kar največjo vnemo opravili delavci doma je tolikanj pomembnejše, ker mogočna stavba vseh trideset let, odkar Kulturni center obstaja, ni poskrbela za svoje steklo. Zaposleni v kolektivu DD so v tem - mesecu počistili tako zunanje kqt vse notranje steklo, čaka jih le še čiščenje stranskega dela. Medtem je namreč že kazalo, da buse to najhitreje izvršilo, če bi stekla kar zamenjaji|Zaposlenim, ki so za delo žrtvovali tudi svoj pros| čas in prihajali čistiti celo med vikendom, prav gotovo moramo posvetiti z našo “lampo". Ptffdelu niso motili prireditev in filmskih predstav,lepši videz pa so opazili tudi mimoidoči, sploh tisti, ki vedo, za kako nehvaležno delo gre amo Brezovar Ljubljani še vedno zanimajo za odkup, zato so v Emoni zaenkrat obnovili le fasado in jo prepleskali s svojimi značilnimi barvami. Eli na Evrocvct« Razstavo Evrocvet v arboretumu Volčji potok so že Zaprli, pa vseeno moramo opozoriti na edinega razstavljalca iz Zasavja ETI Elcktroelement Izlake. Ta seje predstavil s programom cvetličnih loncev, ki obsega kakšnih 10 vrst loncev v različnih barvnih odtenkih. Z lično urejeno utico z izdelki so si nedvomno zagotovili dobro reklamo za svoje izdelke. M.K. a Bo Trboveljčane zeblo? "Trboveljčani sc bodo del letošnje kurilne sezone še vedno greli s premogom," je povedal vodja komunalne energetike v Trbovljah Janez Vresk. Predvideno je namreč bilo, da se letošnja kurilna sezona začne z ogrevanjem stanovanj na zemeljski plin. Z novim načinom ogrevanja naj bi zmanjšali onesnaženje zraka z žveplovim dioksidom, posebno v mesecih, ko prevladuje nizek zračni pritisk in je dolina slabo prevetrena. "Ekologija je bila tista, ki nam je narekovala to spremembo," je povedal Janez Vresk. Toplarna, nameščena v sred išču Trbovelj, je imela toplotno priključno moč 39,3 MW. V njej sta bila dva kotla, ki sta bila že stara in dotrajana. Kurili so z rjavim premogom, ki je vseboval preveč organizmu škodljivega žvepla. Zato je bil sanacijski program za varstvo zraka v Trbovljah več kot potreben. Kratkoročni ukrepi Rekonstrukcija toplarne Polaj je predvidena kot kratkoročni ukrep za zmanjšanje emisije žveplovega dioksida v območju občine. Zaradi po vcčanc kapacitete je to nujni pogoj za dolgoročnejše efekte. Projekt rekonstrukcije toplarne Polaj vsebuje dveh fazi. V prvi je bila predvidena zamenjava obstoječih kotlov na premog s kotloma na zemeljski plin moči 10 MW in 20 MW. V drugi fazi pa naj bi postavili še tretji kotel na zemeljski plin. Do sedaj so izvedli gradbena dela v toplarni, ter namestili in montirali kotla znamke Loos. Pri izboru dobavitelja kotlov so upoštevali predvsem kvaliteto, garancijo, roke dobav in plačilne pogoje. "Tudi oskrbo Trbovelj z zemeljskim plinom smo razdelili v dve fazi. Prva predvideva dovod zemeljskega plina od Male Bukove gore do toplarne Polaj. Druga faza pa predvideva povečanje kapacitet zemeljskega plina iz Zelene trave do Male Bukove gore," je povedal vodja projekta ing. Andrej Knific. Vrednost teh del je bila 840.000 dolarjev. Najprej je bilo predvideno, da se stroški investicije delijo na soinvestitorje Petrol - zemeljski plin, občino Trbovlje in republiko Slovenijo. Zaradi finančnih prohlemov in popolnega izpada republiških sredstev je bil rok novega načina ogrevanja prestavljen za mesce ali dva. Nosilec invcsticijcje sedaj Petrol - zemeljski plin. soinvestitor pa J KP - Komunala. Toplarna bo poskrbela tudi za rezervno gorivo. To bo tekoči naftni plin. V neposredni bližini toplarne so postavili dve jekleni cisterni, ki sta napol zakopani v zemlji. V njih bo shranjen rezervni energent. Investitor skladišča je Ettroplin. Obljube so pojedli "Decembra lani smo dobili pismene podpore in obljube odgovornih v republiki, da bodo s 40% sodelovali pri investiciji. Potem pa, ko so bile volitvekončane, seje vse to pozabilo," je še dodal ing. Andrej Knific. Breme investicije sedaj sloni na občini Trbovlje in investitorjih posameznih delov projekta. Vzrok je v izpadu predvidenih in obljubljenih sredstev s strani republike in odstopu LB Banke Zasavje d.d. od servisiranja obveznic občine Trbovlje, ki so bile predvidene za investicijo Polaj. Tako so namesto tehničnih v ospredju finančni problemi. Kljub temu pa predvidvajo priključitevinobratovanjenovih kotlov v novembru ali decembru na tekoči naftni plin in v decembru ali januarju na zemeljski plin. Obenem s tem se zaključujejo kratkoročni ukrepi sanacijskega programa. "Z malo denarja bomo tako dosegli zmanjšanje količine žveplovega dioksida v zraku," je zaključil ing. Andrej Knific. Dolgoročni plan Dolgoročni koncept daljinskega ogrevanja mesta temelji na daljinskem ogrevanju iz Termoelektrarne Trbovlje. Rekonstruirana toplarna bo uporabljena kot rezervni vir. Vzporedno z rekonstrukcijo toplarne poteka tudi priključevanje novih individualnih kurišč na daljinsko ogrevanje. V dvajsetih letih bi po ocenah lahko povečali odvzem individualnih kurišč za polovico in s tem dosegli zmanjšano onesnaževanje z žveplovim dioksidom, kar bi Trbovlje uvrstilo v drugo kategorijo onesnaženih območij. Zima - mraz Trboveljčane torej kljub vsem težavam okrog urejanja njihove mestne toplarne letos ne bi smelo zebsti. Vsekakor pa bodo dosegli lep rekord. V eni sezoni se bodo greli kar s tremi različnimi gorivi. Marsikdo se še spominja zime pred nekaj leti, ko so v stanovanjih šklepetali zobje in so morali z različnimi ad hoc rešitvami urejevati ogrevanje mesta. Glavno je torej, da ne bo mrzlo. Katja Božič, foto: Tomo Brezovar Z----------------------------------------------\ Razdružitev zadruge KZ Gabrovka Dole je bila ustanovljena leta 1961 z združitvijo KZ Gabrovka in Dole pri Litiji. Trenutno zaposluje 170 delavcev. V obratu Presati segajo začetki v leto 1955 s proizvodnjo sadnega žganja. Leta 1957 je bil zgrajen nov obrat s stiskalnico sadja, pasteriziranih sokov, sušilnico in polnilnico steklenic. Danes je v okviru obrata nasad jablan v Pečičah pri Gabrovki. Dolko so ustanovili leta 1978 v sodelovanju z Ilirijo za izdelovanje sveč. Zaradi bližine Krškega in Radeč se je preusmerila v proizvodnjo konfekcioniranja papirja. Preteklo soboto so se na občnem zboru sestali dosedanji člani KZ Gabrovka - Dole. Od 170-ih zadružnikov so se zbora udeležili 104. Za razdružitev jih je glasovalo 98. Sobotna odločitev omogoča KZ Gabrovki in KGZ Dole postaviti lasten razvoj, brez sumničenj, kdo je bolj ali manj profitiral. V tem okviru bo narejen pravni okvir nadaljne organiziranosti in zadružnega lastninjenja. Premoženje zadruge in delovna mesta naj ostanejo domačinom, so dejali. Obe zadrugi pričneta s samostojnim delom 1. oktobra. Člani zadruge in nepremičnine iz KZ Dole se priključijo novo ustanovljeni KGZ Dole, ostalo ostane v Gabrovki. Finančni rezultat bo znan ob zaključku letne bilance. Dohodek se bo delil po ključu: finančne obveznosti, vloženo delo, prihodek, število delavcev in kratkoročni krediti. Razdružitev KZ Gabrovka-Dole je prva uspešna razdružitev dveh KZ v Republiki Sloveniji. Karolina Šušteršič V______________________________________________y Praznik v Podkumu V septembru praznujejo krajani Podkuma svoj krajevni praznik. Praznik se praznuje v spomin na leto 1945, ko seje večina Šentjurskih izgnancev vrnila izraznih taborišč širom Nemčije. Praznik je bil uveden leta 1976, ko so v Podkumu med prvimi drzno postavili spomenik izgnancev, delo pokojnega umetnika Franceta Kopitarja iz Zagorja. Zdaj skoraj vsako leto ob spomeniku praznujejo krajevni praznik, včasih bolj uspešno, drugič spet manj. V Podkumu so tudi ustanovili Društvo izgnancev Šentjurij pod Kumom. Tako sta KS in Društvo izgnancev preteklo nedeljo po drugi maši pred spomenikom skupaj pripravila prisrčno prireditev. Predsednik KS Franc Sakalšek je orisal delo KS in težave. Za njim je spregovoril predstavnik izgnancev iz Zasavja. Sledil je kulturni program, kije dobro pripravljen. Pohvala gre učencem in učiteljem OŠ v Podkumu, recitatorjem, moškemu pevskemu zbont iz Polšnika in godbi na pihala Svea iz Zagorja. Prvič seje zgodilo, da so bili izgnanci iz naših krajev povabljeni na malo zakusko, za kar gre zahvala Anici Brinovec in Mirku Borišku. Tone Juvančič, foto: Branko Klančar Manj zaposlenih tujcev v Zasavju Letos so v naši državi na prošnjo delodajalcev izdali vsega skupaj 3.411 delovnih dovoljenj za tujce, vendar največ za eno leto. Od tega jih je le nekaj odstotkov zaposlenih v Zasavju in kot kaže, jih bo že v začetku prihodnjega leta še manj. V slovenskih rudnikih rjavega premoga po vsej verjetnosti vsaj tridesetim kopačem oziroma rudarjem ne bodo mogli več podaljšati delovnih dovoljenj, čeprav gre med njimi tudi za družinske poglavarje, katerih družinski člani so pridobili naše državljanstvo, sami pa ga niso pridobili ali zanj niso zaprosili. Zdaj je žc jasno, da vlada ne bo uresničila predloga, po katerem naj bi dovoljevala zaposlovanje tujcev šele takrat, ko bi bilo domačih nezaposlenih manj kot pet odstovkov zaposlene populacije. Zakon o zaposlovanju tujcev jc začel veljati lani v tem času, urejen ali zasnovan pa je tako, da omogoča tako omejitveno kot liberalnejšo politiko zaposlovanja tujih delavcev, odvisno od trenutnih potreb na trgu delovne sile. Popolna zapora domačega trga delovne sile za tuje dclvace bi zagotovo imela škodljive posledice predvsem za delodajalce, ker bi sc lahko zgodilo, da kljub večjemu številu brezposelnih ne bi mogli najti ustreznih delavcev. Razen tega nastajajo določene potrebe po odpiranju slovenskega trga delovne sile tudi v zvezi z našo usmeritvijo k Evropi. Ni dvoma, da kljub temu ni pričakovali kakršnegakoli povečevanja zaposlovanja tujcev,, kar izhaja že iz sedanjih znanih primerov ravnanja na tem področju v drugih slovenskih podjetjih. Delovno dovoljenje oziroma njegovo podaljšanje za leto dni še zdaleč ni dobilo toliko tujcev, kot lani oziroma ob začetku tega leta. In že konec decembra poteče delovno dovoljenje kar precejšnjemu številu tujcev, ki ne morejo upati na ponovno podaljšanje dela pri nas. M.V. Pomoč kmetom Kakor po celi Sloveniji, je tudi v litijski občini naredila suša veliko škodo v kmetijstvu in gozdarstvu. Odbor z kmetijstvo in gozdarstvo pri IS SO Litija je rripravil predlog kriterijev za dodelitev pomoči iz občinskega proračuna. Najbolj prizadeta območja so bila Gabrovka, Dole, hriboviti predeli Primskovega, Polšnik, Vače in Lcše. Prav tako je bilo zelo prizadeto hribovito območje občine, manj pa ravninsko območje. Do pomoči so upravičeni kmetje, ki imajo najmanj tri glave živine. Pomoč bodo dodelili v obliki regresa za nakup živinske krme na glavo živine po 65 kg. Le-ta se v najbolj prizadetih območjih regresira po 10 tolarjev na kilogram, v ravninskem območju pa po 7 tolarjev. Po podatkih, s katerimi razpolaga litijski Odbor za kmetijstvo in gozdarstvo,bo potrebno odkupiti 515 ton krme, kar pri povprečni višini regresa znaša 4,3 milijona SIT. Sklepe so sprejeli na prvi septembrski seji izvršnega sveta in pooblastili Kmctijsko-gozdarske zadruge in trgovske organizacije, ki so registrirane za prodajo krmil, za primerno izvedbo pomoči. Pri prodaji se profitna marža ne sme zaračunavati. Prav tako morajo pooblaščene organizacije do 5. v mesecu Odboru za kmetijstvo in gozdarstvo narediti obračun izdane krme. Karolina Šušteršič Modernizacija cestnih odsekov V Trbovljah zelo pogosto slišimo očitke o zelo slabi prometni povezanosti s sosednjimi kraji, pa tudi s širšim svetom. Nekaj je bilo na tem področju že narejenega, nekaj pa je še v teku in upamo lahko, da bo kdaj v bližnji prihodnosti tudi končano. Gre namreč za modernizacijo ceste Trbovlje -Prebold preko Podmeje in modernizacijo ceste Trbovlje -Čeče - Hrastnik. Pred kratkim so pričeli po naročilu in s sredstvi Republiške uprave za ceste modernizirati del ceste proti Podmeji. V izdelavi je pilotna stena na odseku proti naselju Svine. Dela izvaja gradbeno podjetje Primorje iz Ajdovščine. T.L. Asfalt bo V ponedeljek, 13. septembraje bil v bivši OŠ na Partizanskem vrhu sestanek krajanov Partizanskega vrha in Čebin. Beseda je tekla predvsem o asfaltiranju ceste Potoška vas -Partizanski vrh. Soglasno so razdelili naloge posameznikom, 18. septembra pa organizirali delovno akcijo na sami cesti. Vaščani bodo sami pripravili cesto do asfalta s pomočjo samoprispevkov in prostovoljnim delom, asfalt pa bi financirala Skupščina občine Trbovlje. Generalni izvajalec del bo SGD. Naslednja točka dnevnega reda je bilo urejanje dokumentacije za mrliško vežico, pričeli jo bodo urejati še letos, prihodnje leto pa naj hi bila ureditev zaključena. Kot zadnja je prišla na vrsto še vodooskrba na Partizanskem vrhu in Čebinah. V letošnjem sušnem obdobju je zmanjkalo vode kar v nekaj gospodinjstvih in treba jo je bilo dovažati. Sklenili so pridobiti nove izvirke, čeprav bo o tem še tekla beseda. U.l. wsr Slatna 93 Hrib nad Šmartnim, kjer je hit >' 14. stoletju zgrajen grad gospodov Slattiskih (hrib Slatna) in zadnjih lastnikov Windischgreatzov, je bil med drugo svetovno vojno do tal porušen. V njihovi bližini je bil park Z raznimi eksotičnimi drevesi. Organizator Raziskovalne šole Slatna 93 - OŠ Šmartno, ki je bila od 9. do 11. septembra, je tabor za 49 učencev iz S. razredov osnovnih šol litijske občine postavi! na jasi pod nekdanjih grajskim obzidjem. Mladi raziskovalci so v deževnem vremenu raziskovali drevesne vrste, proučevali podrast tal, njihovo strukturo, lastnosti in njihove prebivalce, rastlinske škodljivce, zdravilne rastline, kamenine, zvezde in vreme. V vsaki raziskovalni skupini (skupaj 10) je bilo od 4 do 6 učencev z mentorjem. Imenovale so sc: Ekzotiki (drevesne vrste). Pehtaiji (zdravilnerastline). Encijančki (grmovnice, podrast). Kremenčki (kamenine). Kemokrti (gozdna tla). Butnskale (tehnika). Zvezdogledi (zvezdoslovje). Diagnostiki (lišaji).. Lubadarji (ekologija) in Oblački (vremenoslovje). Ob zaključku je vse mlade raziskovalce pozdravil ravnatelj OŠ Šmartno Boris Žuž.ek in predstavnik KS. kije šestim učencem v imenu KS podaril ročne ure Casio. Učenci pa so ob tej priliki predstavili opravljeno delo z razstavo v učilnici pod šotorom. Tekst in foto:Karolina Šušteršič Razs ta va Moj kraj v Revirskem muzeju imajo v prvi polovici 1994 namen postaviti razstavo z delovnim naslovom Moj kraj na starih fotografijah. Mišljen je prikaz vseh treh revirskih krajev (panorame, motivi, objekti)/, najstarejšimi razpoložljivimi fotografijami med vojnama in po vojni ter naj novejši mi fotografijami s približno iste lokacije. V dokumentaciji muzeja razpolagajo z lepim številom fotografij, vendar je največ preslikav, manjkajo pa originali (najstarejših posnetkov), ki hi razstavo obogatili. Vse, ki bi bili pripravljeni prispevati (posoditi - z reverzom o Izposoji j zelo stare fotografije naših krajev za razstavo, vabijo, da se javijo na upravi Revirskega muzeja v Trbovljah, Ulica I. junija 15, telefon 21-201. Jesenski ples Zagorje: V soboto, 25. septembra oh 20. uri se bo v Delavskem domu Zagorju pričel Jesenski ples, na katerega ste vabljeni vsi, ki imate radi drobna presenečenja in družabne igre, med temi tudi ples in še enkrat ples db jutranjih ur. Ob igranju ansambla Zasavci to kajpak nebo težko, zato pridite dobre volje in veselega srca. Smrekovina - Člani III. bataljona VDV brigade NOV, so tudi letos organizirali srečanje še živečih pripadnikov omenjene enote. Srečanje je bilo v soboto. 4. septembra, v sindikalnem gostišču TET na Smreka rje vini onstran Pod mej e. Udeležilo se ga je kar 90 udeležencev. Potekalo je v dobrem vzdušju in veselem razpoloženju, pogovori so se med drugim sukali tudi okrog spominov na številne akcije, ki sojih izvedli pripadniki enote v času osvobodilnega boja. T.L HrClStllik - V prejšnji številki Zasavca smo pisali o akciji hrastniškega Zdravstvenega doma. kjer bi radi kupili nov rešilni avto. V tekstu seje prikradla nerodnost, saj je zapisano, daje ZD Hrastnik prejel letos za zdravstvene storitve od Zavoda za zdravstveno zavarovanje 6 milijonov tolarjev. Seveda jih je prejel precej več. omenjena številka velja le za amortizacijo. Vendar to ne spremeni bistva stvari. Še vedno rabijo okrog tretjino potrebnega denarja za nakup avtomobila. Upamo, da jim ga bo uspelo zbrati. Žiro račun za donatorje: 52710- 603-40601 (pripis - reševalni avto). M.P. Hrastnik - ll. septembra je bil v Kamniku Neostikov modelarski žur. ki so se ga udeležili tudi mladi Hrastničani. Spuščali so motorne čolne MČ - 1, ki sojih izdelali sami pod mentorstvom Nika Skočirja. Ekipno so v sestavi Boštjan V in tar. Tonček Križnik in Damjan Šubic odnesli celo prvo mesto. Odrezali pa so sc tudi posamezniki, saj je bil Boštjan Vintarprvi, drugo mesto pa je zavzel Damjan Šubic. F.M. Izlake - V domu starejših občanov Polde Eberl - Jamski so razvedrilne aktivnosti v mesecu septembru začeli s podelitvijo pokalov v kegljanju in balinanju, katerega tekmovanje so izvedli v mesecu avgustu. V teh dveh športih so tekmovali kar na domačem dvorišču tako oskrbovanci, kot tudi delovno osebje doma in ob medsebojnem vzpodbujanju sojini dopoldnevi tekli bolj veselo. Tako so oskrbovanci zmagali v kegljanju, delovno osebje pa v balinanju. Pa naj še kdo reče, da so za staro šaro. V času razstave Evroevet v arboretumu Volčj i potok so organizirali ogled razstave za pokretne oskrbovance, planinci pa so se podali v Belo Krajino. M.K. /zlake - Dnevi prilagajanja v vrtcih so že minili in pretekli teden so vzgojiteljice izvedle prvi roditeljski sestanek, na katerem so starše s programom dodatnih aktivnosti v organizaciji vrtca. Ob tednu otroka bodo v občini Zagorje za predšolske otroke organizirali otroške delavnice v Delavskem domu, kjer bodo otroci risali, oblikovali glino in se pozabavali z Ireno Vrčkovnik. Enkrat mesečno se bodo kopali v bazenu Doma na Izlakah, ki je zaradi nizke gladine in visokih higienskih standardov primeren za predšolsko mladino. Po velikem odzivu v preteklem letu bodo enkrat mesečno organizirali izlet z avtobusom (otroci in starši) v bližnjo in daljno okolico, kjer bodo združili izlet z ogledom lutkovne igrice ali zanimivosti. Tudi v letošnjem šolskem letu bodo pripravili obisk dedka Mraza in pustovanje. M.K. Celjski obrtni sejem Celjski obrtni sejem seje za razstavljalce bolj ali manj uspešno končal. Na sejmu se je v okviru zasavskih obrtnih zbornic predstavilo 16 razstavljalcev, in sicer: Graf'ex, Coppes, Knapi, Maal, Ultra,^ Emens, Elektroprom, Rotex, Emma, Vineta, Andrej Žagar, Peter Zupančič, Franc in Jože Podmenik, Stane Abram, Jana Drašlar in Tone Skok. Razstavljali so izdelke s področja elektronike, kovinsko predelovalne dejavnosti, grafike, papirno embalažo, nagrobne lučke... "Sejem seje precej razširil. Pri zasavskih obrtnih zbornicah letos nismo imeli problemov z organizacijo, ker smo iz lanskih izkušenj vedeli na koga se obrniti," je povedala Majda Razpotnik, sekretarka Obrtne zbornice Zagorje. "Razstavni prostorje bil precej drag, prav tako tudi vstopnice," je še dodala. O uspehih bodo lahko govorili kasneje, kajti na sejmu so potekali samo pogovori. Podjetje Rotex iz Trbovelj se v Celju predstavlja že deset let. Na sejmu so razstavljali izdelke iz svojega proizvodnega programa. Na novo so letos predstavljali trostransko nastavljive spolpante, za katere je bilo tudi največ zanimanja, saj so trenutno edini tovrstni proizvajalci v Sloveniji. Nekaj zasavskih razstavljalcev seje na sejmu predstavilo posamezno, npr.: Piramida, TKI Hrastnik, gostišče Vidergar... Gostišče Vidergar sodelujena sejmu s svojo ponudbo že enajsto leto. "Letošnje leto smo imeli slab obisk zaradi deževnih dni, pa tudi naša lokacija je bila slaba," je povedal Jože Žibcrt. Drugače pa so gostje gostišča Vidergar najraje naročali kranjski krožnik, v katerem dobite pol pečenice, polovični naravni zrazek, kos prekajene slanine, kislo zelje in kruhov cmok. TKI Hrastnik je na sejmu prodala največ kozmetike. Prodaja je bila višja v primerjavi z lanskim letom. Poudarili so, da imajo najboljši obisk na Zasavčevem sejmu. Obiskali smo tudi razstavni prostor Trboveljčankc Zdenke Kahne. Njena nečakinja Jana Kahne je povedala: "Na sejmu smo že šesto leto in smo med razstavljale! in kupci že kar precej poznani." Največ so prodali kolekcije iz alg, zdravilnih čajev in vitaminov za nohte - uvoz iz Amerike. Na splošno so bili zasavski razstavljalci z organizacijo sejma zadovoljni, zelo pa sojih motile visoke cene razstavnih prostorov in vstopnic. Naložba za prihodnost TKI V ponedeljek, 20. septembra, so se v Tovarni kemičnih izdelkov Hrastnik tudi uradno lotili posodobitve elektrolize. Tako je naposled startala ena največjih naložb v Zasavju, ki bo 418 zaposlenim odprla vrata v čistejšo, sodobnejšo in nasploh obetavnejšo prihodnost. "Novo elektrolizo bomo pognali čez 22 mesecev," je prepričan direktor tovarne Roman Lebar. "Tehnično je vse pripravljeno; do konca meseca bomo podpisali tudi vse pogodbe s projektanti in ostalimi, ki bodo sodelovali pri investiciji." Vse skupaj bo stalo dobrih 20 milijonov DEM, od tega je več kot polovica posojil iz tujine. TKI jih je najela preko SKB banke, pri tem pa poudarjajo, da takšnih posojil vsaka naša tovarna ne dobi in da so se morali zanje precej potruditi. 2,5 milijona DEM je domačih posojil, 6 milijonov DEM pa je lastnih sredstev - iz amortizacije in dobička. "Če si hočemo zagotoviti razvoj, potem je naložba, ki smo jo kar nekajkrat preložili, nujnost. Seveda bi lahko tudi umirali na obroke, še nekaj let životarili," razmišlja o prihodnosti direktor Lebar. Pri rekonstukciji elektrolize bodo sodelovali tudi tujci: "Nosilci tehnologije in dobavitelji opreme so Italjani in Nemci." Sicer pa je TKI vse pomembnejši izvoznik. Letos so povprečno na mesec z izvozom iztržili 2,3 milijona DEM. Polovica izdelkov gre v države Evropske skupnosti, polovica na Hrvaško in Makedonijo. "Izvoz v Makedonijo je vse bolj zanimiv. Plačila blaga postajajo vse bolj redna, čeprav zaenkrat brez kompenzacij še ne gre," pravi Lebar. V TKI, kjer si prizadevajo prodati čimveč končnih izdelkov ugotavljajo, da pri tem ne gre vse po načrtih. Čeprav so pri proizvodnji pralnih praškov morali vpeljati celo drugo izmeno, se je razmerje med polizdelki in končni izdelki poslabšalo. Razmerje med bazičnimi in končnimi izdelki je bilo že 68:32, zdaj je 72 : 28. Vseeno so v tovarni prepričani, da bodo poslovno leto uspešno zaključili, če le ne bo kakšnih presenečenj. Za enoje prejšnji teden poskrbela vlada, ko je povišala cene plina za pet odstotkov. Za še kakšno pa lahko poskrbijo kupci, ki vse bolj podaljšuje roke plačil; zdaj dobijo blago plačano v 60 ali celo 75 dneh. Stane Šterbucl Foto: Branko Klančar Katja Božič Foto: Branko Klančar TET 2 že 25 let Na Smrekovim v Trbovljah so v soboto člani koletkiva TE Trbovlje - aktivni in upokojenci, proslavili 25 letnico obratovanja TET 2. TE 2 so zgradili v času od leta 1964 in jo slavnostno odprli 24. novembra 1968. V tem času so v tem objektu proizvedli na 125 MW bloku milijone kilovatov električne energije. V tem času so nastopile različne okvare, ki so jih z domačimi in s tujimi močmi odpravili ter uvedli so tudi številne novosti in izboljšave. Z rednim obratovanjem so omogočali zasavskim rudarjem nemoteno delo, saj so bili glavni kupec njihovega premoga, zlasti manj kaloričnega. Številni udeleženci so se na jubilejnem srečanju pomerili v športnih disciplinah. Tine Lenarčič Foto: Branko Klančar Srečanje jamskih reševalcev V dneh 10. in 11. septembra je potekalo v Velenju dvodnevno srečanje jamskih reševalcev vseh slovenskih rudnikov. Kot običajno so tudi tokrat povabili na to srečanje jamske rešavalcc iz Hrvaške. Letošnje srečanje je organiziral Rudnik lignita Velenje. Srečanja so se udeležili tudi jamski reševalci iz Zasavskih premogovnikov oziroma iz Rudnikov rjavega premoga Slovenije. Prvi dan so vTopolšici razpravljali o slovenski rudarski zakonodaji, ob navzočnosti predstavnikov rudnikov, kamnolomov, strokovnih institucij in ministrstva za gospodarske dejavnosti. Naslednji dan so imeli jamski reševalci skupno vajo v jami Preloge in tekmovanje v nameščanju reševalnih aparatov. Prikazali so tudi računalniški način vodenja reševalne vaje in več strokovnih filmov. T. L. Trgovina Ustje Šmarčani so pretekli teden dobili svojo prvo trgovino s čevlji Ustje. V njej lahko kupujejo obutev in usnjeno galanterijo. J. K. VARČEVANJE Z ENERGIJO pomeni le izbirati najboljše možnosti in rešitve, ampak živeti skladno z načeli varčevanja z energijo, ne da bi se odpovedali udobju, kakršnega omogoča naš čas. Takoj, brez velikih stroškov lahko pripomoremo k varčevanju z energijo tako, da zatesnimo okna in vrata. Pri tem moramo paziti, da na stara okna prilepimo tesnilne trakovena notranjih pripirah, vrežemo zareze za plastične tesnilne profile ali (in) nastavimo okovje. Pri škatlastih oknih, ki imajo ločena okenska krila, moramo zatesniti notranja krila. Zvečer zastrimo okna z zavesami, roletami ali polkni. Vse to zmanjšuje izgubo toplote skozi okna in lahko prihranimo celo do 15% energije. Zelo pomembno je pravilno zračenje, saj ob neustreznem porabimo do 20% več energije. Pravilno zračimo tako. da zapremo ventil na radiatorju in za nekaj minut na stežaj odpremo okno. To storimo v vsakem prostoru po trikrat na dan. Čim hladneje je, tem krajši bo čas zračenja. Ogreval ne zastiramo na spodnji in zgornji strani, s pohištvom ali z zavesami, ki segajo do tal in ogrevalo popolnoma zastirajo, kar onemogoča oddajanje energije. Boris Oberžan POGLED nega parketa ZGODOVINA DELNIC SE PONAVLJA Dogajanje z delnicami se ponavlja. Povpraševanje po nekaterih papirjih, predvsem delnicah,je spet večje od ponudbe in tečaji rastejo v nebo. Sicer pa je bil tudi promet na torkovem borznem sestanku visok, dobrih 5 mio DEM, pri tem sta obe državni obveznici prispevali okrog 2,5 mio DEM prometa. Trend naraščanja je Dadasove delnice potisnil na nivo 146.115 SIT, Niki na delnica je končala trgovanje na nivoju 77.141 SIT, Probanka pa na 28.076 SIT ob prometu dobrih 550.000 DEM in KBTP pri 41.700 SIT. Delnice HBBP so zaključile pri 4.202 SIT, njihova redna delnica pa pri 4.486 SIT. Delnice M KZ so porasle na 6.453 SIT, Lekove delnice pa so zaključile na 16.907 SIT. Cena delnic SKBR seje oblikovala pri 24.056 SIT, SKBPpapri 20.400 SIT. Delnice Term Čatež pa so v nadaljevanju pristale na precej nizkem nivoju 823 SIT. Nadaljni potek dogodkov je bil še vedno težko predvidljiv, vendar seje promet z delnicami spet povečal. Očitno se zgodovina delnic ponavlja, res na nižjem nivoju tečajev, vse to pa spominja na spomladansko evforijo dviganja cen delnic. To je dokazal četrtkov borzni sestanek, ko sta poleg cen delnic porasli tudi ceni obeh državnih obveznic, pa tudi promet z vrednostnimi papirji je bil soliden, 2.3 mio DEM. Pri delnicah Dadasa je takoj pri prvem poslu porasla cena na maksimum, to je 160.727 SIT, povpraševanje paje bilo večje kot ponudba in tako so se delile delnice skoraj po kapljicah. RSL 1 je v četrtek končala na nivoju 92.4, "dvojka" pa na 94.1, promet z njima paje bil tokrat samo dobrih 600.000 DEM. Dadasove delnice so zaključile na maksimumu, to je 160.727 SIT, Nika je končala trgovanje pri 77.246 SIT, Probanka pa na 28.439 SIT ob prometu blizu 500.000 DEM. KBTP je končala pri 48.432 SIT, delnice HBBP so zaključile pri 4.100 SIT. njihova redna delnica pa pri 4.200 SIT. Delnice M KZ so porasle na 7.089 SIT, Lekove delnice pa so zaključile pri 16.800 SIT. Cena delnicam SKBR se je oblikovala pri 24.120 SIT, SKBP pa pri 20.310 SIT. Delnice Term Čatež pa so v nadaljevanju pristale na precej nizkem nivoju 845 SIT. Promet z delnicami se povečuje, tečaji naraščajo in spet plujemo v razburkane vode borznega trgovanja. Bomo videli, kaj nam bo prinesla jesen na borzi in kako bo vplivala rast deviznih tečajev na tečaje vrednostnih papirjev. Milan Povirk KRAJEVNA SKUPNOST RADEČE KS Radeče vas vabi na prireditve ob Krajevnem prazniku Radeč in okolice v času od 25. septembra do 10. oktobra: PROGRAM PRIREDITEV 25. 9. ob 9. uri strelska tekma na glinaste golobe v lovskem domu Močilno - organizator Lovska družina Radeče. 26. 9. ob 7. uri Tradicionalni pokal Sava - lov rib s plovcem ob bregovih Save - organizator Ribiška družina Radeče. 27. 9. do 2. 10. prireditve ob Tednu otroka - organizator OŠ Marj an Memec Radeče. 29. 9. ob 15.30 uri nogometno srečanje - organizator MK Papirničar Radeče. 29. 9. ob 16. uri balinanje - organizator Društvo upokojencev Radeče 1. 10. ob 8.10 uri likovna razstava na temo Moj domači kraj v jedilnici hotela Jadran, ustvarjalci od 1 - 99 let - organizator Društvo prijateljev mladine Radeče. 1. 10. ob 17. uri - otvoritev trgovine Radečepapir v centru Radeč z bogatim kulturnim programom. 1. 10. ob 19. uri otvoritev razstave grafik Mednarodnega grafičnega likovnega centra iz Ljubljane v novih prostorih trgovine - organizira podjetje Radečepapir 1. IO. ob 17.30 uri tek po ulicah Radeč v počastitev krajevnega praznika - organizator Atletski klub Papirničar Radeče. 2. 10. ob 9. uri kolesarjenje po mestu - organizator Društvo upokojencev Radeče. 2. 10 ob 16. uri "Bodite z nami-gremo veselo v jesen" - prireditev v domu Svobode Zidani Most s sodelovanjem železničarske godbe, plesne skupine, pevcev in še koga-organizator KD Zidani Most. 2. 10. ob 17. uri gasilska vaja s prikazom reševanja v naselju Kolenov graben - organizator GD Radeče. 2. 10. ob 9. uri na bazenu Radečepapir odprto prvensto OŠMarjan Memec Radeče z modelarskimi čolni - organizator OŠMarjan Memec Radeče. 6. 10 ob 16. uri rokometni turnir v č^ortni dvorani - organizator Rokometni klub Radečepapir. 8. 10. ob 19. uri osrednja prireditev ob krajevnem prazniku v kulturnem domu v Radečah s podelitvijo priznanj Ivana Pešca - organizator DPD Svoboda Radeče. IO. 10. ob 16. uri koncert Mopz Papirničar v cerkvi Sv. Janeza v Počakovem - Svibno - gosta Peter Mapred (violina, citre) in Dejan Jakšič (klavir) - organizator MoPZ Papirničar. 10. 10. ob 9. uri šahovski turnir v OŠRadeče - organizator TVD Partizan Papirničar - šahovski klub. Oktober, 2. polovica obisk grobov padlih talcev in borcev ob krajevnem prazniku in 1. novembru-dnevu mrtvih - organizator KO ZZB MOV Radeče. Organizacijski odbor vas vljudno vabi na prireditve ob našem prazniku in vam iskreno čestita (organizator si pridržuje pravico sprememb datumov ali ur prireditev - o tem bo javnost sproti obveščena). Za organizacijski odbor Predsednik sveta KS Radeče Franci Kadunc m m m P m Raje matineje Sobotni večer je, v diskoteko pa so zašli vsi, ki so starejši od 14 let. Brez problemov so lahko naročili in tudi dobili alkoholno pijačo. V takšnih trenutkih nihče ne pomisli, kako škodljivo pijača vpliva na mlad čoveški organizem. Samo, daježurna višku, dati "spila" v glavi in je gostilničar zadovoljen. Zopet sem bila priča besednih nadlegovanj in manjših pretepov, česar sem se že tako odvadila. Po letu dni me je pot znova zanesla v domače bare in diskoteke. Kljub željam se ni na tem področju čisto nič spremenilo. Ne morem si kaj, da ne bi razmere primerjala Z ameriškimi. Kot je znano, je mejna doba, ko začno mladim streči alkoholne pijače in ko tudi legalno vstopijo v diskoteke, enaidvajset let. To je morda malce pretirano, saj ni logično, da je človek, ki še ni star enaindvajset let, sposoben imeti družino in biti odgovoren zanjo, v nočne bare pa nima vstopa. Morda bi morali starostno mejo znižati, pri nas pa povišati na 18 let. Za mlajše, ki si prav tako želijo diskotek, bi lahko uvedli matineje ob petkih in sobotah, recimo do enaidvajsete ure. Tako bi bili zadovoljni starši, mladostniki, splošno znan sloves Slovenije po visoki stopnji alkoholizma -predvsem med mladimi - pa bi vsaj malo zbledel. Katja Božič Organizatorji: KMETIJSKA ZADRUGA Izlake KMETIJSKA ZADRUGA Trbovlje KMETIJSKO GOZDARSKA ZADRUGA Dol pri Hrastniku In KMETIJSKI ZAVOD Ljubljana Pokrovitelj: SKUPŠČINA OBČINE ZAGORJE OB SAVI Vas vabijo na Zasavsko RAZSTAVO PLEMENSKE ŽIVINE (govedi In konj) ki bo v SOBOTO 25. septembra 1993 na sejmišču Selo v Zagorju ob Savi. Program: od 9.00 do 10.00 - dogon živali od 10.00 do 12.00 - ocenjevanje živali ob 12.00 - otvoritev razstave - revija najboljših živali - podelitev nagrad ob 14.00 - zaključek razstave in pričetek veselice (v organizaciji društev Podeželske mladine Trbovlje in Hrastnik). Markova planina Zarečenega kruha se največ poje. Naši ta stari so bili res pravi - njihove resnice se ne izgubijo kar tako. Še več, današnje življenje jih kar naprej potrjujejo. Berem odstopne izjave članov hrastniškega izvršnega sveta. Nada Grešak je zapisala v odstopni izjavi, da nepreklicno odstopa od funkcije članice Izvršnega sveta... Dalibor Pečnik je napisal prav tako in dodal popisan list papirja obrazložitve... Tudi Marjan Dolanc je junija na tiskovni konferenci povedal, da odstopa kot član IS. Na skupščini tri mesece kasneje pa so hrastniški parlamentarci zamenjali le dva člana IS. Mirana Jeriča in dr. Jožeta Toplaka. Predsednik IS Stane Kim že pred tremi meseci ni sprejel teh treh odstopov. Z vso pravico, seveda. Potem smo doživeli celo zamrznitev članstva v IS, pa podaljšano zamrzn itev... Že prej pa nemogoče glasovanje in kasneje še bolj nemogočo razlago taistega glasovanja. Očitno so jezna mladeniča in jezna mladenka izpred treh mesecev spoznali, da so se prenaglili in bodo obsedeli v stolih izvršnega sveta. To je vsekakor nji hova pravica. Da je politika kurba in oblast slast so že tako raztrobljene resnice naših ta starih, da ju ni treba posebej poudarjati. Odstop, nepreklicen odstop in resno politično odgovorno delo nam v novi demokraciji šeni zlezlo pod kožo. Saj je res vprašanje, zakaj bi odstopali člani hrastniške vlade, ko politiki na državni ravni ne zmorejo tega ob večjih svinjarijah. In tako umik nepreklicnih odstopov ostaja pač stvar tistega, ki to potezo potegne. Saj je celo jugo zgodovina polna podobnih izkušenj (najbolj zanimiv tovrstni komedijant je bil seveda Borislav Jovič). Seveda bi se lahko jezil, ker ob svojih sedanjih odločitvah niso sklicali tiskovne konference. Prej so jih. Pa ne zaradi dela. Ali pomembnosti. Zaradi tega, ker ponavadi takrat zasavski novinarji navalimo in pridrvimo na kup. In če je tiskovna zgodaj zjutraj in vreme lepo, vsaj v miru spijemo kakšno kavo. Če je tiskovna pomembna, pa še kaj ntočnejšega. Hrastniški IS torej spet šteje popolnih 9 članov. Pohvalno. Tako pri glasovanju ne bodo več večina 4 glasovi, ampak spet pet. Pohvalno. Tako ne bodo imeli novinarji več razlogov za pljuvanje po IS in se ne bodo več jezili nanje. Sploh pohvalno. In vlada bo lahko spet mirno delala. Izjemno pohvalno. Zeleni so lahko mirni. Sedaj, ko so ostali v IS trije zapriseženi ekologi, bo njihovo ekološko linijo zastopalo morda kar pet ljudi. Mojca Ulaga je znana bojevnica za ekologijo, pri Simoni Sihur pa tudi lahko prevlada zelena barva, saj je znano, da ženske rade simpatizirajo z borci za okolje. Navsezadnje ima tudi uniforma precej zelenila, kajne? In zakaj nisem omenil pepela. Ker očitno ni bil v vsej burki prav nič pomemben. In to me skrbi. Marko Planinc asa*»«: uri Kdo od Trboveljčanov, kijev mladosti kolikor toliko dajal na svoje, zdaj pa na svojih otrok zobovje, ga ne pozna? Dr. Josip Mičovič, vodja otroško-šolske zobozdravstvene službe, je med zgoraj omenjenimi prisoten že trideset let. Njemu, skupaj s sodelavci, zdravniki - pediatri, ginekologi, patronažno službo, sšolniki in vzgojitelji, in nenazadnje tudi skupaj z otroki in starši - gre zahvala za to, da se imajo Trboveljčani vsaj z nečim zares pohvaliti. Z zdravimi zobmi svojih otrok. Ali drugače: še pred nekaj več kot desetimi leti so imeli trboveljski osnovnošolci v povprečju skoraj pet prizadetih zob. Danes nimajo niti dveh več. Pred 30-leti ste prišli v Zdravstveni dom v Trbovlje. Več kot polovica otrok je imela tedaj izpuljenih enega ali več stalnikov. Januarja 1964, ko sem pričel delati v šolski zobni ambulanti v Trbovljah - v teh prostorih sem še vedno - so imeli osnovnošolci katastrofalno zobovje. Niti enega otroka ni bilo, ki nebi imel gnilih zob. Položaj pajebil iz razreda v razred slabši. Če je imel npr. prvošolček z zobno gnilobo prizadete štiri stalnike (redki so jih imeli manj), je imelo izpuljenega enega ali več stalnikov kar 58 odstotkov osmošolcev. Niso bili redki tisti v osmih razredih, ki so potrebovali celo parcialno protezo ali kak mostiček. Potem ste zadevo v svoje roke vzeli vi: odločili ste se, da se spopadete z zobno gnilobo. Kakšni so bili začetki? Prva leta so bila težka. Tudi učinkovitih preparato v proti zobni gnilobi ni bilo na voljo in prosvetljenost, vzgoja, skrb za lastno zdravje tedaj niso bili na ne vem kakšni višini. Zato o kakšni preventivi prva leta praktično ni mogoče govoriti. Razmišljali smo o njej, vpraksi pajenismo mogli izvajati. Bilo je namreč toliko kariesa, urgence, da smo prva leta le plombirali in popravljali prizadete zobe. Drugi razlog, da preventive tedaj še nismo mogli izvajati, pa je bila kadrovska zasedba. Bil sem sam, nato je prišel drugi, šele leta 1972 pa smo dobili tudi tretjega zobozdravnika. In šele tedaj smo lahko začeli normalno, načrtno delati. V tistem času so se pojavili tudi preparati, ki so bili bolj učinkoviti in tudi na trgu sej ih je dalo redno dobiti. Tako smo končno lahko pristopili k bolj načrtnemu, vzgojnemu, preventivnemu in kurativnemu delu. To zmanjšanje zobne gnilobe, ti uspehi, niso le rezultat 12-letnega prizadevanja, temveč 30 let kontinuiranega dela šolske zobne ambulante v Trbovljah. V tem času so šle skozi nje generacije in generacije otrok, ki so zdaj sami starši. In ti svoje otroke glede njihovega zdravja vzgajajo malo drugače, kot so vzgajali njih. Pa še to: Leta 1972 smo se v službi obvezali, da bo mo vse sodelujoče v akciji Z učinki seznanjali sproti. Ljudje namreč po določenem času pozabimo, da smo se nečesa nekoč lotili. Ne mislim le na zdravnike, dispanzerje, tudi na naše paciente - otroke, njihove starše. Vse te in še koga ste pritegnili v akcijo. Ste pri kom naleteli na od por? Nosečnice, majhni otroci - kako so sprejeli ta vaš napad v obliki fluonatrita? V samo akcijo smo pritegnili praktično vse, ki imajo kakorkoli opravka s to populacijo: vrtce, šole, šolski, predšolski dispanzer, ginekološki dispanzer,patronažno službo. Že pred približno 30 leti smo začeli sodelovati s šolo. Tanamje veliko pomagala pri sistematski sanaciji kariesa. Že tedaj in še vedno pa se najde kdo, ki pravi, da se s temi tabletkami ne bo zastrupljal. Vendar je zanje dokazano, da niso škodljive. Nikjer v svetu doslej še niso ugotovili, da bi imele kakšne stranske učinke - če se seveda jemljejo, kot je predpisano. Povsod v razvitem svetu namreč izvajajo takšne akcije - le da v drugačnih oblikah. Ker pri nas pač ni na voljo fluorirane soli, mleka, uporabljamo tabletke in želeje. V ZDA npr. več kot 90 odstotkov ljudi pije fluorirano vodo, na trgu se dobi fluorirana sol, tako da ta element, ki preprečuje zobno gnilobo, dobijo vase drugače. Pri nas pa ne hrana ne pijača fluora ne vsebujeta. l*a je kakšna možnost, da bi do česa takšnega prišli? Ja, menda je ministrstvo za zdravstvo dalo pobudo, dabi Droga Portorož začela fiuorirati sol. V tem primeru bi morala nato stroka ugotoviti, če je potrebno in če je, v kakšni obliki naj še dodajamo ustrezne preparate. In kakšno je trenutno stanje zobovja pri trboveljskih osnovnošolcih v primerjavi s tistim pred leti? Zadovoljni smo z doseženim, to je z 62,2-odstotno redukcijo zobne gnilobe pri osnovnošolski populaciji, kar je po naši oceni, v primerjavi s podatki drugod, odlično. Še vedno pa bi bilo lahko še boljše. Za to boljše pa zatrjujete, da lahko največ naredi družina. Doma preživi otrok večino časa, pri nas pa se oglasi petkrat, največ šestkrat letno, če ni nič posebnega. To je vsega skupaj zapribližno poldrugo uro. Če se torej pri preprečevanju zobne gnilobe ne angažirajo domači, potem tudi mi z vsemi preparati skupaj ne moremo delati čudežev. Preparati fluorja zobne gnilobe namreč ne preprečijo stoodstotno. Osnovna sta še vedno ustrezna prehrana in redno čiščenje. Preparate je k vsemu temu treba vzeti le kot nekak priboljšek za večjo odpornost zob. Kako uspehe te vaše akcije sprejemajo v vodstvu zdravstvenega doma? Menda so zdaj stroški v vaši službi kar trikrat nižji kot pred leti - na račun trikrat manj prizadetih zob? Na začetku, ko smo se odločali za akcijo, smo že imeli posnetek stanja obolevnosti in ker smo preparate nabavljali z naročilnicami, smo tudi vedno vedeli, koliko znašajo materialni stroški. In že po treh letih, ko sme potegnili črto med stroški in učinki akcije smo dobili razmerje 1:3, na en vloženi dimtr oziroma tolar so se nam povrnili trije - na račun manjše obolevnosti. V zobozdravstveni službi za odrasle pa so se skoraj malo ustrašili, da jim bo zmanjkalo dela... V sedanji zobozdravstveni službi zaodrasle teh pomislekov najbrž ni. Ampak pred 15, 20 leti, ko smo začeli razmišljati o preventivi, in kolegom povedali, kaj vse bi se s tem dalo doseči, smo lahko slišali tudi takšna mnenja: Kaj bomo počeli mi, če boste vi za toliko zmanjšali obolevnost? Zdaj ugotavljamo, da protetike vseeno ne zmanjkuje, le starostna struktura pacientov, ki bodo porebovali protetične storitve, bo iz leta v leto višja. Če bi to stanje, ki je pri 14-Ietnikih danes, ohranjali, pravite, da tja do 60. leta naši ljudje ne bi potrebovali protez. Seveda, saj s preventivo ne bi smeli zaključiti pri štirinajstih letih, temveč bi jo morali izvajati vse življenje. Z rednim servisiranjem zob bi krepko zmanjšali potrebe po protetičnih nadomestkih oziroma storitvah, kar pa ni le naša ugotovitev. Dokler je otrok v šoli, redni nadzor še obstaja. Kaj pa potem, ko je prepuščen sam sebi? Tojeres. Po končanem osnovnem oziroma srednjem šolanju postanejo zadeve nekoliko težje. Iz dveh osnovnih razlogov: otroci še vedno niso v tolikšni meri vzgojeni, da bi redno hodili na preglede tudi potem, ko jih nihče več ne nadzoruje, drugi pa je ta, da tudi tisti, ki bi radi redno prihajali, zaradi velikega povpraševanja po tovrstnih storitvah v zobozdravstvenih službah za odrasle, težko pridejo na vrsto. In če bi me kdo vprašal, kako zadevo začeti - poudarjam začeti -spreminjati, bi odgovoril: z ustrezno zakonodajo. Zavarovalnica in strokabi morali spremeniti sistem financiranja tako, da bi bolj poudarili primarno preventivo za starejšo populacijo, paludi sekundarno-tu mislim na pravočasno sanacijo prizadetih zob. Seveda bi v tem primeru morali obvezati službo, da takim pacientom nudi pravočasno pomoč. Po drugi strani pa zavarovanca, da redno prihaja in izvaja vse preventivne ukrepe, ki so mu na voljo. Potem tolikšnega navala, kakršen je v službah za odrasle sedaj, gotovo ne bi bilo. A.H., foto: Branko Klančar Za osvežitev spomina Konec prejšnjega meseca so bili Zagorjani v krajšem besedilu o začetku urejanja plinovodnega omrežja obveščeni, da bo investitor kabelske televizije v času teh del pripeljal kabel do vsake hiše, ne glede na to ali sc bo stranka v tem času za priključek odločila ali ne. Ko se bo za ta poseg odločila, bo priključek omogočil gledanje približno 24 TV programov. Prispevek za priključek bo 100 DEM, mesečna najemnina za ta sistem pa 10 DEM. Dosti kasneje je bil znesek za priključek znižan na 60 nemških mark. Zaplet Delavci so že malodane prekopali del Ulice talcev, položili plinovod, komunalci cevi za vodo, kablov za TV pa od nikoder. Po ovinkih so ljudje zvedeli, daje investitor Horst Gračner (Elstik) odstopil od del in sploh naložbe. V sekretariatu za okolje, zlasti oddelku, ki se ukvarja z energetiko, pa tudi občinskem izvršnem svetu, so bili nad to odločitvijo presenečeni. Na vrat na nos so bili prisiljeni iskati novega investitorja. Ker so morali naglo rešiti nastalo situacijo, niso smeli kdo ve kako dolgo oklevati. Svojo ponudbo je oblikoval izlaški Elektroprom, katerega direktor je Janez Vidmar. Pogodbena cena za izvedbo priključka in za vzdrževanjekabclskorazdclilnegasistema, ki naj bi ga Vidmar izvajal skupaj s svojim kooperantom Link d.o.o., pa znaša: za stanovanjski blok z obstoječo urejeno TV instalcijo 100DEM;priključkanahodniku 150 DEM; priključek na individualno stanovanjsko hišo. za eno stanovanje brez notranje instalacije pa bo stal 180 DEM. Pogodbe ni bilo Elstik so kot izvajalca izbrali nanatečaju, saj je bil najboljši ponudnik. Prcdno so Italijane prosili, da bi ob polaganju cevi za 3lin urejali tudi vodovodno omrežje in polagali kable za TV, so se s predstavnikom elstika Horstom Gračnerjem pogovorili o tem. Takrat j c po besedah Občinarjev dejal, da ima material in lahko začne praktično preko noči z deli. Potem, ko so bili jarki zkopani, je dejal, da bo uporabil le del arkov in napeljeval kable tudi po zraku. Zaradi časovne stiske so na zagorski občini v to privolili. In mu naložili, naj poda načrt, kje bo polagal po zemlji in kje po zraku. Naslednji teden je sporočil, da odstopa od izvajanja teh del. Po mnenju občinskega vodstva je bila storjena velika škoda, predvsem moralna, saj so ljudje domov že dobili obvestila o gradnji kabelske TV s ceno, ki jo je ponujal Elstik v svoji ponudbi. Nihče med drugimi ponudniki natečaja, razen Elcktroproma, čez noč ni hotel prevzeti tako velike investicije. Zato so sc pač odločili zanj. Horst Gračner pa nam je dejal: "O tem, da imajo v občini že tri delujoče TV sisteme, sem zvedel dosti kasneje, ne pa ob prvih stikih z odgovornimi ljudmi na občini. To je bil sestanek, na katerem je sodeloval tudi direktor stanovanjskega podjetja, ki je mimogrede omenil, da že ima vsaj tristo občanov urejen priključek oziroma televizijski sistem. To me je presenetilo, vendar je prišlo do različnih mnenj še pri ceni. Najprej sem ponudil ceno 50 DEM, kar sem moral kasneje zaradi dodatnih stroškov povečati najprej na 100, nato pa le na 60 DEM. Od mene so terjali tudi plačilo izvedbenega načrta, ki paniti ni bil popoln. Sodu pa je izbilo dno, ko sem ugotovil, da bi moral začeti polagati kabel v Ulici talcev, kjer že imajo ne vsi, številni stanovalci pa, enega od omenjenih sistemov. Vsakdo bi jih težko prepričal o tem, da bi se odločili za kabelski sistem," je sklenil svoje izvajanje Horst Gračner, in dodal: "Pogodbe pa tako in tako še nisem podpisal." Naše mnenje Morebitni naročniki, ki so bili prepričani, da bodo plačali za priključek na kabelsko - razdelilni sistem le 60 DEM in nato vsak mesec le 10 DEM, bodo zdaj bržkone trikrat premislili, predno se bodo odločili zanj, ker je cena poskočila, vzemimo za lastnike individualnih hiš kar za dvakrat, za vse druge pa je prav tako dokaj višja. Po vsej verjetnosti do zapletov ne bi prišlo, če bi od vsega začetka nevdoumno razkrili vse karte. Časa zaradi prelaganja začetnih del pri granji plinovoda od maja na konca avgusta je bilo več kot dovolj. Milan Vidic • .v ..#?$ Jože Potočnik je bil prvi zasavski direktor, kije zamenjal direktorski stolček zklopjo na Zavodu za zaposlovanje. Januarja letosso ga postavili pred vrata v zagorski Zaščiti. Je pa tudi prvi odstavljeni direktor, ki so ga prišli iz firme, kjer so mu izrekli neazupnico, prositi, da bi spet sedel v direktorski stolček. Paradoksalno... Jože Potočnik, je ponujen stolček prevzel pod določenimi pogoji. Sedaj je on tisti, ki določa pravila igre. Del razlogov, je ta Zagorjan pojasnil v našem pogovoru. Zagorjan? Pravzaprav je Potočnik Prlek, doma je iz Železnih Dveri blizu Ljutomera. Revščina ga je pravzaprav leta 1965 pripeljala za sorodniki v Zagorje. Najprej je delal v Potrošnji, potem pa nekaj časa kot tržni inšpektor in zastopnik, pred desetimi leti pa je pričel direktorovati večinoma ženskemu kolektivu zagorske Zaščite. Preživel je burne čase političnega združevanja firm (Zaščito so že prej oženili z Delozo) in uspel svojemu kolektivu zagotoviti dokajšnjo samostojnost. V zadnjih letih pa je, kot večina slovenskih kolektivov, tudi Zaščita zabredla v težave. Delavke so menile, da je zanje kriv predvsem direktor. In ga postavile na cesto. Sedaj pa ugotavljajo, da je brez taistega direktorja še slabše. In so ga povabile spet v firmo. Kako sc počuti direktor, ko ga, potem, ko so mu izrekli nezaupnico, ponovno povabijo v isto firmo? Po svoje je to moralno zadovoljstvo, po drugi strani pa zelo veliko breme. Čebi firma dobro poslovala, me gotovo ne bi klicali nazaj. Že prej smo zaradi izgube jugoslovanskega trga zašli v velike težave. Ko je tričlanska komisija v podjetju ob zre k an ju nezaupnice ugotavljala to sodelovanje, je ugotovila, da je bilo v poslovanju to znašalo le4 odstotke. V resnici pa je bil delež bivše Jugoslavije v poslovanju Zaščite več kot 20 odstotkov. Zdaj pa so zabredli še v večje težave. Tako, da je povabilo zame obenem zadoščenje in veliko breme. Zakaj se dobili nezaupnico? Češ, da sem premalo uspešen. Drži, daje firma v resnici takrat stala slabo. Vendar ne tako, kot so predstavljali nekateri v podjetju. Nezaupnico ste dobili v začetku letošnjega leta. Kako so se potem odvijali dogodki? Nezaupnico sem dobil 26. januarja letos, po koriščenju lanskega dopusta, letošnjega mi niti priznali niso, so mi avtomatsko zaključili delovno knjižico. Kljub pritožbi na delavski svet, da je to nezakonito in nespoštovanje vseh predpisov - zakona o delovnih predpisih, statuta, kolektivne oziroma individualne pogodbe - se na to niso ozirali. Bili so usmerjci in so vse enostavno spregledali. Tako smo zaključili. Potem sem se prijavil na Zavod za zaposlovanje, s tem, da v vseh šestih mesecih, kar sem bil doma, nisem dobival nobenega nadomestila. V bistvu sem čakal. Seveda so pritožbe romale tudi na sodišče. Kdaj so vas spet povabil i k sodelovanju? Približno mesec dni je tega, kar so se začeli posamezniki pogovarjati z menoj, me spraševati, kaj početi. In sem jim rekel, da nimam pregleda, v resnici ga tudi v tem trenutku še nimam. Ne vem točno, kako firma stoji. Svetoval sem jim samo, naj se obrnejo na sindikat, naj tam iščejo pravno pomoč in vidijo, kaj se da narediti. Sam da jim svetovati in pomagati pač ne vem. V šestih mesecih seje verjetno dosti spremenilo, o čemer še nisem obveščen. Kdaj pa je bila izražena želja, da pridete nazaj za direktorja? To sem bil pa presenečen. Naj povem, da sc nisem niti pogovarjal v tem smislu, da pridem nazaj za direktorja ali da bi dajal nasvete, kaj naj počnejo. Potem pa sem 9. septembra kar dobil obvestilo, da sem bil imenovan za direktorja. In to brez, da bi me karkoli vprašali ali da bi dal kakršnokoli privolitev za to. Kako ste to sprejeli? Bil sem presenečen in nisem takoj odgovoril. Imel sem odvetnico, kije testvari vodila, zato sem se najprej posvetoval z njo. Pogovorila sva se in ugotovila, da bi bilo po svoje najbolj pametno, da grem nazaj. Da poskušamo firmo rešiti in narediti največ, kar se da. Seveda pod določenimi pogoji. Niso veliki. Glavni pogoj je, da sindikat obljubi socialni mir za dobo šestih mesecev. Potem seveda zahtevam povrnitev izpada dohodka, da sc upošteva delovna doba, socialno zavarovanje in ostalo. Naprej pa morajo pripraviti tehnološke viške, da sc firma dejansko postavi na zdrave noge. Seveda ne v enem mesecu, temveč vsaj v pol leta. Je z ženskami težko delati? Težko. Zaščita je v bistvu pretežno ženski kolektiv. Ja, vtem trenutku ne vem točnega podatka, koliko je v kolektivu moških in koliko žensk. Običajno pa je bilo tako, dajebilo dve tretjini žensk in ena tretjina moških. Koliko je delavcev v Zaščiti? Mislim, da okrog 37. Omenili ste tehnološki višek. Kolikšna je številka, s katero bi sc dalo normalno delati in preživeti? Nekje od 25 do 27 ljudi. To bi bilo zadovoljivo število. Toliko je tudi delavcev, ki so praktično usposobljeni za vsa proizvodna dela. Kaj pomeni vračati sc delati kljudem, ki so med drugim zaslužni tudi za vašo nezaupnico? Ali bodo ti ljudje zdaj tehnološki viški? V tem trenutku jc o tem še težko govoriti. Končno, šest mesecev sem bil odsoten. Na vsak način pa določene spremembe bodo. Ko sem rekel, da bi bilo 27 ljudi nekako idealno, to ne pomeni, da so med tistimi, ki bi morali oditi iz firme samo proizvodni delavci. Tudi režije je v Zaščiti precej in jo bo treba bistveno zmanjšati. Kako pa sc bo Potočnik - direktor obnašal do Potočnika - tožitclja? Vse pogoje, pod katerimi sem pripravljen spet prevzeti Zaščito, so v firmi v bistvu sprejeli. Njihove sklepe sem prejel pred nekaj minutami (pogovarjali smo se pretekli petek op.p.). Nisem se sicerle imel časaposvetovati z odvetnico, vendar mislim, da so vsi sklepi takšni, kot so bili predlagani. Dejansko sem predlagal le tisto, kar je sprejemljivo tako za firmo kot zame. Sindikalni sklep je sicer takšen, da sprejmejo šestmesečni moratorij, zahtevajo pa, da se osebni dohodki izplačujejo vsaj v 80% višini, ki jo določa kolektivna pogodba. To je za prva dva ali tri mesece gotovo nesprejemljivo. Torej vas s sindikatom še čakajo dogovarjanja? Okrog osebnih dohodkov vsekakor, drugače pa je moratorij že -sprejet, potrjen in podpisan. Moramo sc dotakniti tudi vašega razmišljanja o reševanju Zaščite. Menite, da je dela za Zaščito dovolj? Naročila so. Tako za čevlje, rokavice... V teh nekaj dneh sem uspel najti takšne poslovne partnerje, ki bodo naročila lahko plačali verjetno celo pred rokom. 1 mate tu d i naročila za slovensko vojsko? V tem trenutku ne. Kljub temu, da smo nekdaj že delali zanjo. Kar 1600 - 2000 parov čevljev za slovenske vojake smo naredili v Zaščiti, čeprav preko posrednika. Kako si zamišljate ponovno direktorovanje? V vsakem primeru je treba računati na privatizacijo. Treba bo firmo preoblikovati izp.o. vd.o.o. Skušali bomo poiskati koga,ki bi bil pri privatizaciji pripravljen založili kakšnih50.000 mark. Vem, dabodopotrebne spremembe, program bo treba razširili. Predvsem razsmisliti o programu za prosti čas oziroma trekking programu in še čem. Važno je tudi to, da so v firmi medsebojni odnosi dobri, potem pride tudi ostalo. Ste res dobil i iz naslova d enacionalizacije prostore, kjer ste uredili trgovino? Prvič slišim, Hčerka ima trgovino. Lokal, kjer ima to trgovino, ni naš, ima ga v najemu. Je pa res, da so ti lastniki z denacionalizacijo dobili nazaj trgovino in kovačnico. Vendarle to nismo mi. Nisem pristen Zagorjani, čeprav živim v Zagorju od leta 1965 in se počutim prej Zagorjana kot pa Ljutomerčana oziroma Prleka. Ko ste že omenili trekking, tudi vi se ukvarjate s športom? Da, vendarle ne aktivno kot športnik. Rad delam v športu, pa v kulturi tudi, saj sem dolga leta član Loškega glasa. Deset let sem predsednik zagorskih karateistov. S pevci in karateisti sem doživel veliko lepih trenutkov. Leta nazaj pa sem bil tudi malo bolj aktiven športnik, saj sem pri Muri igral nogomet. Tudi s košarko sem se ukvarjal. Vendar le do leta 1965, ko sem prišel v Zagorje, kjer nisem poznal ljudi, zato sem vse kar pustil. Mislite, da se Zagorje športno dobro razvija? Se, vendar še -vedno ni pravih pogojev. Že takrat, ko so obnavljali Partizana, sem opozarjal, da to mi prava rešitev, Bolje bi bilo tisti denar vložiti v športno dvorano npr. pri Proletarcu, kjer bi lahko dobili prostore skoraj vsi zagorski športni kolektivi. Tako pa sedaj Zagorje ne premore poštene športne dvorane. Partizan ni dovolj izkoriščen, niti -časovno niti prostorsko. Vse skupaj je tudi posledica tega, da se predsedniki klubov težko kaj zmenimo, saj vsak vleče na svojo stran. Seveda je tudi za vse te dejavnosti premalo sredstev. Treba bi bilo najti močnejše sponzorje. Koliko verjamete v to, da bo Zaščita v določenem času poslovala brez izgube? Prepričan sem, da bo. Vendarle to ni odvisno samo od enega. Treba bo spraviti skupaj ekipo, vsaj treh do petih ljudi. Verjamem, da bo Zaščita čez dve ali tri leta dodatno zaposlovala ljudi, ne pa odpuščala. Nisem prerok, da bi točno napovedal, kako točno bodo stvari potekale, ker še nisem točno seznanjeni s stanjem v firmi. Upam pa, da bo možno v najkrajšem možnem času vzpostaviti normalne odnose. Seveda brez prave discipline ne b'o šlo. Zdaj je v Zaščiti v bistvu ni, je pa eden izmed prvih pogojev za dobro poslovanje. Marko Planinc Za objavo pripravila: Petra Radovič Foto: Tomo Brezovar Il ■ ■; iliili ------------- .. Pri Moravski upokojenci - kolesarji so pred kratkim obiskali družino Arh (po domače pri Kraljevih) v zaselku Okrog nad Erisami. Bili so presenečeni nad sprejemom in domačo postrežbo - na višini 650 metrov nadmorske višine. Od tam se vidi na Moravško in zasavsko hribovje. Cesta je makadamska in slabo vzdrževana, imajo telefonsko povezavo s svetom in so odvisni od lastnega prevoza. Vozi le šolski avtobus - dvakrat na dan ob delavnikih in v času šolskega pouka. Kljub temu so prebivalci te odročne vasi vesele narave. Družina Arhovih je štiričlanska, redno je zaposlena le Irena, ki kot servirka dela v Dclozi v Zagorju. Pravi, da seje na kraj in ljudi, kot pristna Moravčanka, že navadila. Po poklicu je frizerka, vendar službe te vrste ne dobi. Mož Drago je bil več let član sveta KS Mlinše - Kolovrat in poveljnik Gasilskega društva Kolovrat. Zdaj je na čakanju. Poročila sta se na kmečki ohceti 1990 v Kandršah na Vidrgi. Imata hčerko in sina, oba še šoloobvezna. Zgradila sta si novo družinsko stanovanjsko hišo, ki še nima zunanjega ometa, sicer pa že nekaj časa živijo v njej. Pravijo, da so srečni, ker so sami zase in prijatelji s sosedi, s katerimi dobro sodelujejo. Arhova pravita, da Zasavca rada bereta, sploh če ugotovita, da je kaj zanimivega branja iz moravškega konca. Mama Tončka Arh ima srednje veliko kmetijo, je upokojenka. Za obdelovanje hribovite zemlje in prevoze redi dva konja, ker traktorja ne premore. V pomoč ji priskočita snaha Irena in Drago, njen sin. Tekst in foto: Jože Novak Teden upokojencev Upokojenci litijske občine so letos pripravili številne prireditve in srečanjaob svojem tednu. Vrstile so se po vsej občini. Šahovski turnir so organizirali v Litiji, tekmovanje balinarjev v Jevnici, na planinski pohod so se odpravili na GEOSS, ribiči so tekmovali v Litiji, kolesarili so do Prosenčcvcgamlina, sekači in žagarji so se pomerili na Dolah, kosci in grabljice pa v Gabrovki. J. K. Kumska nedelja Zadnjo nedeljo so se na Kumu spet zbrali vsi, ki so sc izpod te planine raztepli po vsem svertu. Pridružili so se jim tudi planinci, ki so ta dan obiskali najvišji zasavski vrh. Med njimi so bili tudi pohodniki iz PD Kamnik - DU Moravče. Vreme je bilo dobro, brez večjih padavin in vročine. Ta dan je bila maša na prostem pod cerkvijo ob obnovljeni kapeli, udeleženci so prisluhnili pevskemu zboru in si z veseljem ogledovali narodne noše. Marsikdo se je mimogrede ustavil v gostišču Lontovž, kjer so bili prijazno sprejeti in postreženi. Zadovoljni so se poslovili in se odpravili v dolino mimo vasi Dobovec. J.N. Na osrednji prireditvi ob 50-lctnici Slandrovc brigade so se v nedeljo, 22. avgusta, zbrali nekdanji borci iz zasavskih občin, aktivisti in krajani Motnika. Krajevni praznik so Motni čani praznovali zdmžcno z že tradicionalnim Motniškim sejmom. Zbralo sc je preko 3000 udeležencev, slavnostni govornik je bil predsednik ZB NOV Slovenije Ivan Dolničar, v kulturnem programu pa so sodelovali: Kamniška pihalna godba, Moški pevski zbor iz Trojan, Mešani pevski zbor DU Moravče in recitatorji. "Preživeli Šlandrove brigade smo prepričani, da odločitev glavnega štaba o premestitvi brigade jeseni 1944 ni bila dovolj premišljena. Območje med Savo in Savinjo je ostalo brez večjih partizanskih enot. Sovražnik je to izkoristil in okrepil teror nad prebivalstvom," so dejali borci na praznovanju. Borci brigade želijo jesen svojega življenja živeti v miru in spoštovanja vrednem življenju. Tekst in foto: J.N. Upokojenci na Jesenicah Društvo upokojencev Jesenice je organiziralo v soboto, 11. septembra, na Jesenicah republiško tekmovanje v balinanju. Tekmovanja se je udeležilo osem ekip iz vrst slovenskih upokojenskih društev. Med njimi je bila ekipa balinarjev iz Društva upokojencev Trbovlje. Vodil jo je Janez Kovač. V trboveljski ekipi je nastopil tudi Jože Bcc, 88 let, ki velja za naj starej šega balinarja-upokoj enea v Sloveniji. Zmagala je ekipa iz Škofj c Loke, trbovelj ska ekipa pa j e s svoj im rezultatom v drugi polovici. Sicer pa so se predstavniki Društva upokojencev Trbovlje (predsednik Florjan Plevnik in Jože Piki) v okviru listine o pobratenju z dne 7.9.1979 pogovarjali o problematiki, ki je povezana z dejavnostjo obeh društev in upokojenske organizacije v Sloveniji nasploh. T.L. Kresnice: V petek, 24.9. ob 17. uri bo v Kresnicah zaključna prireditev ob tednu upokojencev v občini Litija. Mladim Zasavcem Kdo so pisci sestavkov, če dobimo zajetni kuverti s poštnim žigom Trbovlje? Učenci izTrbovelj, normalno. To je še lažje ugotoviti kot na vprašanje, katera reka teče pod savskim mostom. Naj še dodamo, da so pisali z OŠ T. Čeč in A. Hohkraut. Ker so njihovi spomini na počitnice zanimivi, jih nekaj objavljamo. Verjetno pa se boste kmalu lotilitudi drugih vsebin. Naj še enkrat ponovimo, da se risbice s svinčnikom ali barvicami pri tiskanju ne obnesejo. Tako ne bomo videli Markovega Buča. Če pa bi bil narisan s črnim flomastrom, bi se lahko zagledal v Zasavcu. Radi bi odgovorili tudi Mateju Felicijanu iz8.b, ki piše o mednarodnem kvizu Knjiga gradi mostove. Ni mu všeč, da je lahko rešil kviz vsak, čeprav ni prebral nobene knjige. Res ni lepo. Vendar je okrog nas veliko takih, ki želijo nekaj doseči na lahek način. Ti reševalci so bili takoj kaznovani - ne poznajo teh knjig. Tisti, ki so jih brali, so zdaj nekoliko bogatejši. Imajo prijetnejšo zavest. Sebi pa tako nihče ne more lagati. Mura - kura Vprašanje o pisatelju iz Prekmurja vam verjetno ni povzročalo težav - to je Miško Kranjec. Obenem ste se lahko nasmejali hišnemu tiskarskemu Škratu, ki se dobro spozna na rime. Šumenje Murejespremenil v šumenje kure... F.M. Kako sem preživel počitnice Prvi teden počitnic sem odpotoval s poletno šolo angleščinev Kranjsko goro. Tam je bilo super. Vsak dan smo se malo učili angleščine, igrali tenis, namizni tenis,mini golf in mnogo drugega. Najrajši sem kolesaril. S kolesom smo se peljali do Planice. Pri skakalnicah smo se ustavili, da smo se odžejali in najedli. Odpeljali smo se- tudi v Tamar. Pot je bila dolga in naporna. Oblačno vreme nam je preprečilo razgled po čudovitih okoliških vrhovih. Utrujeni smo sc vrnili v hotel. Čas je kar prchi tro mineval in vrniti smo se morali domov v Trbovlje. Že naslednji teden sva se z mamico odpravila v Bohinjsko Bistrico. Ta teden počitnic je bil bolj dolgočasen, ker nisem imel družbe. Kljub temu. sem preživel prijeten teden, saj sva z mamico kar precej planinarila. Ko sva se vrnila domov, me je čakal računalnik, ki sva ga dobila z bratom ob koncu šolskega leta. Tako sem ogromno časa med počitnicami prebil pred računalnikom in spoznaval mnoge skrivnosti te prečudovite igrače. Tako sem preživljal julij in del avgusta. V avgustu smo odšli na družinski dopust za dva tedna ponovno v Bohinjsko Bistrico. Dopust smo preživeli tako, da smo hodili v hribe ali se kopali v Bohinjskem jezeru, kije bilo v tem času zelo toplo. Povzpeli smo se na Vogel, Komno, Debelo peč in Črno prst. Ko smo se vračali domov, smo se ustavili na letališču v Lescah. Tam smo najeli malo motorno letalo in se odpeljali vse do Triglava. Bilo je nepozabno. Do začetka šole je bil še en teden. Tisti čas sem si pripravil zvezke in vse potrebno za šolo. Tadej Beravs, 4.e, T. Čeč INTER SPAR Med počitnicami, natančneje 17. avgusta, sem odšla v Ljubljano. Tam smo obiskali trgovino 1TNER SPAR, naj večjo veleblagovnico v Sloveniji. Na obvozni cesti je bila prava norišnica. Pri vhodnih vratih trgovineje bila tolikšna gneča, da nismo mogli priti vanjo. Ljudje so prihajali iz vseh koncev Slovenije, pa tudi Nemcev in Avstrijcev ni manjkalo. Še nikoli nisem videla toliko ljudi na enem mestu. Metka Tratar, 5.b, A. Hohkraut Z letalom Z bratrancem in babi sem se odpeljala v Berlin. Tja smo šli z avtom, nazaj z avionom. Videla in doživela sem veliko zanimivega, a vožnja z letalom je bila najboljša. Na letališče nas je pripeljal deda. Po ozkem hodniku smo odšli na letalo. Vsi so bili zelo prijazni in sedeži udobni, stevardese pa so postregle s pijačo. Občutek, ko pogledaš skozi okno, je čudovit, pod tabo hišice velike kot mravlje, ljudi se sploh ne vidi. Ko pa se dvignemo nad oblake, imaš občutek, kot da avion drsi po zasneženih hribih. To se meša z občutki strahu. Katra Hribar, A. Hohkraut Riba Na počitnice sem šel k stari mami v Labin. Kopat smo se hodili v Rabac. S sestrično sva se potapljala in na misel nama je. prišlo, da bi poskusila z rokami uloviti ribo. Dolgo sva se mučila in končno se mi je le posrečilo uloviti ribo. Dvignil sem jo na suho, toda riba se mi je zasmilila in sem j o takoj vrnil nazaj v vodo. Hitro je odplavala. Marko Salmič, A. Hohkraut Bučo Na počitnicah sem bil v Moravški gori, kjer imata ata in mama vikend. Moravška gora je v okolici Gabrovke. Imel sem se zelo lepo. Stari mami sem pomagal na vrtu. Pulil sem fižolovke in nosil vodo za zalivanje vrta V Moravški gori je bil moj prijatelj Bučo. Bučo je pes, ki je bil tam tudi na počitnicah. Njegova lastnica je moja sestrična. Ker pa je bila na počitnicah v Čateških toplicah, smo Bučota pazili mi. Na počitnicah je bil tudi bratranec Kristjan. Bratranec je stopil Bučotu na nogo. Bučo ga je ugriznil. Bratranca je noga sicer zelo bolela, vendar pa ni bil jezen na psa, saj je bil sam kriv. Marko Lesjak, 4.d, T.Čeč Zmaji Ali veste, kdo so zmaji? Zmaji so taborniki, ki so preživljali taborniške dni v prijetnem kotičku Bohinja vRibčevem lazu. Ltien od teh zmajev sem bil tudi jaz, Žiga. In tabornik ne more biti pravi tabornik, če ni preživel taborniškega krsta. To je dogodek, ki je nadvse zabaven. Bilo je takole: Zvečer smo se zbrali ob velikem tabornem ognj u. Peli smo taborniške pesmi, med katerimijebilatudihimnanašega odreda: Tam v Bohinju v temni noči četa zmajevcev hiti, pet falotov jo sestavlja kaze, da se jim mudi... Pričel se je svečani trenutek. To je bil krst. pred ogenj so prišli rablji z.lopato, krampom, vedrom vode in skodelico soli. Že pred krstom si je vsak sam morali izbrati botra in taborniško ime. Ko sem bil na vsti jaz, sva z botrom stopila pred ogenj. Boter je moral presneto dobro zagovarjati moje ime Čmrlj, ker so bili rablji neusmiljeni. Vseeno sem dobil žlico soli v usta (brrr), z lopato po riti (au), tako da sem glavo pomočil v vodo. To je bil tudi njihov namen. Ta slani, mokri, vroči krst so preživeli še moji prijatelji Jernej - Pujs, Nika - Burja, Andrej - Lev... To moje prvo taborjenje mi je bilo tako všeč, da bom poskušal biti tako dober tabornik, kot so moja sestrična Tinka, taborovodja Mija, starešina Maja, vodnika Miha in Katja. Žiga Boiler, 4.c, T. Čeč Prvi šolski dan Veselil sem se začetka šolskega leta. Komaj sem čakal, da vidim prijatelje. V Šoli nas je pričakala glasbena skupina Snoopy. Zagirali so nam veliko pesmi. Zraven smo veselo prepevali. V razredu nam je tovarišica razredničarka razdelila obvestila. Želim si, da bi se tudi letos dobro učil. Nejc Hlastan, 4.d, T. Čeč Kar z Valvasorjevo mislijo "Več biti, kot je videz" bi lahko začeli pripoved o Oktetu Valvasor iz Litije, ki je do junija 1991 deloval pod imenom Litijski oktet. Čeravno Valvasorja ne poznamo po glasbeni plati, so si zadali promovirati ime človeka, ki jeza Slovenijo v svetovnem pomenu nekaj naredil. No, nekateri z njim opravijo z "levo roko": daje bilčlan angleške akademije, duhovit in nazoren, opisoval Kranjsko, vpeljal na Kranjsko bakrotisk, pretopil vse imetje v izid Slave vojvodine Kranjske ter, žal, pisal v nemščini tako, da njegovega slovenskega izrazoslovja ne poznamo. Grad Bogenšperk, kjer je živel in delal, pa je seveda krasna izletna točka. Vse to seveda ne pomeni, da Valvasor ni rad prisluhnil dobrini pevcem. Litijski oktet je od leta 1986 ugodil marsikateremu zahtevnemu ušesu. Prek narodnih, zabavnih, klasičnih, črnskih in argentinskih duhovnih pesmi, dalmatinskih, umetnih ter drugih skladb je šel njihov glas. Ko so se preimenovali v Oktet Valvasor, so že decembra 1991 izdali kaseto dvanajstih skladb, med katerimi je tudi narodna Štirje kovači, ki skorajda velja za njihov avizo. Pod taktirko prejšnjega dirigenta Janka Slimška, ki je zanje priredil več skladb ( Dal sem ji makov cvet, Venček o vincu, Yesterday...) so vztrajali pet let, zasedba pevcev pa se je spremenila le v tem, da je prvega tenorista Jožeta Mahkovca zamenjal Franc Prijatelj. Tudi Anton Šinigoj, Marko Kolšek, Franci Vidic, Janez Prašnikar, A co Gradišek, Adi Čcšek, Andrej Štritof ter harmonikar Marko Krebs so se že prilagodili novi dirigentski palici Mitje Gobca, strokovnega sodelavca za zborovsko glasbeno založništvo pri ZKO Ljubljana, ki pravi: "S fanti smo sc dobro ujeli. Vsak zborovodja ima svoje prijeme, sam sem začel delati drugačno vokalno tehniko. Pevci imajo že od prej ogromen repertoar, v dveh letih pasmo naštudirali nekaj renesančnih pesmi, saj mislimo ob božiču pripraviti božični renesančni koncert 3-3-3, kar pomeni, da bomo peli tri renesančne božične, tri črnske božične in tri slovenske božične skladbe. Ob tem, da je Valvasorjevo ime nekakšna "zaščitna znamka", se bomo poskušali obdobju približati s stilnimi projekti, čeravno v njegovem času še ni bilo vokalne glasbe." Odlika okteta je predvsem to, da so njihovi nastopi daleč od suhoparnosti. Za koncerte sami pripravljajo scenarije, k sodelovanju vabijo različne kulturnike, ki popestrijo programe, med drugimi se jim rad pridruži tudi domačin Nace Simončič s svoj im radovednim Tačkom. Sodelovali so z Arsenom Dedičem, Tonetom Kozlevčarjem, Leonom Engelmanom,... Sicer pa se z gostovanji ne hvalijo - razen nastopanja na Koroškem v Suhi in v Nemčiji, so na široko delovali v domačem okolju. Letos kot tudi lani, bodo sodelovali na srečanju oktetov Kranjske pri Valvasorju na Bogenšperku. Nagrade še niso prejeli, ker sc tekmovanj ne udeležujejo. Za cilj so si zadali spodbujati kulturno ustvarjalnost. So sami svoji managerji, kar pomeni, da v lastni režiji steče tudi kakšen piknik. Po enem so tako dopolnili Kučanov zgodovinski stavek: "Je čas vojne in je čas miru..." z: "Bilje čas mesa." Kajti kronika okteta, ki jo vod ijo od vsega začetka, ima poseben status. Tudi stilizirana muza, ki jo je za logotip okteta oblikovala Suzana Bricelj, je dokaz več za dovršenost, ki jo vnašajo v svoje delo. Petra Radovič, foto: Zofka Hauptman Gledališki abonmaji V uredništvu smo zbrali nekaj podatkov o gledaliških abonmajih za sezono 1993/94 v Trbovljah, Hrastniku in Zagorju. V Litiji in Radečah nimajo gledališkega abonmaja. ZKO Trbovlje tudi letos razpisuje večerni, osnovnošolski in lutkovni abonma. V okviru večernega abonmaja bodo gostovali: Mestno gledališče ljubljansko z delom Klinika Ti voli, Slovensko mladinsko gledališče Ljubljane z delom Emila Filipčiča Psiha, Prešernovo gledališče Kranj zdelom Ivana Cankarja Kralj na Betajnovi, Primorsko gledališče iz Nove Gorice z delom A. Aycka Boroma Norčije v spalnicah, Slovensko ljudsko gledališče Celje z delom Luigia Pirandella Kot me ti hočeš. Mestno gledališče ljubljansko z delom M. Camolettija Pridi gola na večerjo. Abonenti se lahko prijavijo pri ZKO Trbovlje vsak dan od 9. - 13. ure v njihovi pisarni v DD, do 1. oktobra letos. Cena za vseh pet uprizoritev znaša 3.200,00 SIT ob takojšnjem plačilu, s plačilom v dveh obrokih 3.600,00 SIT ( dvakrat 1.800,00 SIT). Za upokojence in študente je cena abonmaja 2.700,00 SIT ob takojšnjem plačilu, ali v dveh obrokih po 1.500,00 SIT. Pripravljajo tudi poseben program abonmajskih predstav za predšolske in osnovnošolske otroke. V Hrastniku je komisija pri KRC za gledališki abonma izbrala šest predstav, od katerih jih pride v poštev pet. Izmed teh bo ena glasbena - operne arije in dueti. Prva predstava bo že 2. novembra -tragikomedija Kaj pa Leonardo režiserja Dušana Mlakarja v izvedbi Mestnega gledališča Ljubljana. Drugo predstavo - operne arije predvidevajo sredi decembra. Satirična komedija Revizor 93 gledališča iz Kranja bo v začetku januarja 94. V februaiju bodo na hrastniškem odru gostovali iz Male drame SNG s komedijo Allena Woodyja Zaigraj še enkrat - Sam. V marcu bodo Norčije v spalnici, sproščena komedija v režiji mlade Katarine Pegan ali Tartif, najboljša komedija pretekle sezone v režiji Vita Tauferja. Razpis abonmaja bo od 27. septembra do 20. oktobra. Razpisne pogoje in program bodo na KRC-u predstavili s plakati, obvestili v radiu in v dnevnem časopisju. Poslali bodo tudi osebna povabila vsem lanskim abonentom. Cena abonmaja znaša 2500 SIT. za dijake in upokojence 2200 SIT. Možno je tudi plačilo v treh obrokih. S septembrom seje tudi v zagorskem DD začel vpis gledališkega abonmaja in bo trajal do 4. oktobra. Letošnja ponudba je komedijsko obarvana. Okvirni programje naslednji: SMG: A. A. Rozman-Tartif; MGL Ljubljana: Jagodic, Pokorn, Tadel - Klinika Tivoli; PG Kranj: H. Ibsen. Nora - Hiša za lutke; MGL Ljubljana: Marc Camoletti - Pridi gola na večerjo in PDG Nova Gorica: Alan Ayck-bourn - Norčije v spalnici. Cena abonmaja za pet predstav je 2500 SIT, za upokojence, dijake in študente pa 2200 SIT. T.L., F.M., D.H. ZABELe&iO Hrastnik V knjižnici bo od 15. septembra do 15. oktobra potekala "uganka meseca", ki bo posvečena pisatelju Francetu Bevku. Mladi bralci bodo lahko odgovarjali na vprašanja pisno in odgovore oddali. Konec meseca bo v knjižnici žrebanje, na katerem bodo enega izmed bralcev nagradili. F.M. Trbovlje Orglaski umetnik Filip Križnik iz Trbovelj je 10. septembra v grajski cervki v Krškem pripravil slavnostni orglarski koncert v počastitev 300 letnice smrti J. V. Valvasorja. Izvajal je dela Couperina, Frescobaldija, Gigouta, Hesscnbcrga, Vivaldija, Bacha, Karg-Elerta, Vierneja, Schmidta in Du prej a. Slikar Vinko Hrovatič, član trboveljskega Relika, ki sicer stanuje v Hrastniku, je pripravil samostojno razstavo v Mali galeriji Knjižnice Toneta Seliškarja. Tokrat se predstavlja z osmimi deli v olju in pastelu. Razstavo si lahko ogledate do 30. septembra, ko je knjižnica odprta. MPZ Svoboda II je imel 13. septembra uvodni razgovor s pevci in pevkami zbora. Predsednica zbora Jelka Roj.šek je seznanila člane zbora, da je njihova dosedanja zborovodkinja Helga Briner sporočila, naj od začetka letošnje kulturne sezone dalje nanjo več ne računajo. Člani zbora so zelo prizadeti, saj so pod njenim vodstvom dolga leta prepevali na številnih koncertih in prireditvah. Zbor je začel z vajami 20. septembra. Čim prej bodo morali poiskati kakšno začasno rešitev, dokler ne bodo uspeli dobiti Na VI. bienalu otroške grafike, ki je bilo v začetku septembra v Žalcu, je sodelovalo 57 šol, med temi tudi OŠ NH Rajka v Hrastniku. Likovni pedagog Vid Heric je poslal deset grafik. Razstavili so devet grafik naslednjih avtorjev: Špela Erman, Maja Haberl, Milojka Kolarič, Izet Šehič, Tatjana Pajnkihar, Biserka Rotar, Petra Zalokar, Tanja Alt, Jure Rak. Na natečaj je prispelo več kot šesto graf ik. V katalogu z naslovom Misli in srcu prosto pot so objavili linorez Otroška igra Jureta Raka iz 6. razreda OŠ NH Rajko Hrastnik. F.M. novega zborovodje ali zborovodkinje. T rbovcljsko društvo inažoretk pod vodstvom Eme Zalezina je 11. septembra sodelovalo na otvoritvi srečanjagasilskih društev v Prekmurju. Izvedle so zanimiv program in požele številna priznanja. T.L. Zagorje V zagorski knjižnici so 7. septembra izvedli zaključno prireditev z žrebanjem za reševalce kviza Knjige gradijo mostove. Letos so do konca avgusta (zadnji rok za oddajo rešitev) prejeli 88 pravilnih rešitev. Organizatorja sta bila Društvo prijateljev mladine in Knjižnica Zagoije. V programu je sodelovala GŠ Zagorje. V avli DD Zagorje so 21. septembra odprli informativno razstavo o Valvasorju. Na ogled bo do 19. oktobra. Zagorski oktetje 18. septembra nastopil v Nestelbachu v Avstriji na javni radijski oddaji, ki jo je organizirala kulturna zveza Nestelbach. V oddaji so sodelovali različni ansambli in kulturne skupine iz Avstrije. D.H. Litija Tudi letos imajo mladi in stari dovolj priložnosti za vključitev v plesne dejavnosti, ki bodo potekale vse letošnje šolsko leto. Otroci se lahko vpišejo v Glasbeno šolo, Plesno skupino F ali V Plesno šolo Kazina. Ta bo imela plesno šolo za otroke in šolsko mladino (cicibanovo, prvošolsko, pionirsko in mladinsko) in plesne tečaje za mladino in odrasle (družabni ples). Evgen Hofer, ki vodi organizacijo te šole v Litiji, je povedal, da odrasli pogrešajo prostor, kjer bi lahko zaplesali vsaj enkr at tedensko ob živi glasbi. Vadijo v športni dvorani, kjer imajo te možnosti. Literarni večer s priznanim slikarjem, pesnikom in prozaistom Krištofom Zupetom je bil 21. septembra v matični knjižnici Litija. Večer je vodil profesor Jože Scvljak. Glasbeni program so dodali učenci GŠ Litija. J.K. Parnasova pota Ureja Franci Lakovič Dragica Belak Bogat žetve čas Sinoči, ko si potonilo, nam zlato sonce za gore, v škrlat vrhove si odelo, polnilo z upanjem srce. Svetlo je zvezda zažarela, svetleje moč žareti ni, zdaj tema s1 polj se je umaknila, Slovencem zora se rodi. Še rosa trate bo izmila, ki noč na zemljo jo rosi, stoletja tlačeno nam prst zrahljala, da vsa sveža sladko zadiši. Zdaj, sonce, na deželo nam svobodno zlate žarke lij, s cvetlicami livade, travnike prekrij. Iz globin prikliči bistrih virov, da bi polje žejno pilo in zrnje nam kalilo, gorkote tvoje prosi klas, da bogat bo žetve čas. jpm: ■:-H-K\-KvX-H-K-y.\\vXvXv>-\r Nova številka: 0387 Tokrat smo v uredništvu Zasavca izžrebali številko 0387. Tisti, ki jo bo našel na zadnji strani 31. številke Zasavca, naj se javi v uredništvo do petka, 24. septembra do 12. ure. Ne bo mu žal, saj je nagrada zelo težka. Nagrajenec bo dobiltrikrattoliko pločevink, kolikor je težak. Javno tehtanje bo na prireditvi, kjer bosta tudi pivovarna Union in tednik Zasavc. D.H. Yugo kot darilo Jugoslovanski avto Vugo je v Ameriki zelo visoko cenjen in spoštovan, saj ga bogati Američani dobijo kot darilo, če sc odločijo za nakup avtomobila udobja in stila - Cadillac-a, Takšna je bila ena izmed reklam, seveda ne za jugoslovanski Vugo, pač pa za večjo prodajo Cadillacov. Sicer je Vugo najccncjši avto v Ameriki, ki ga je mogoče kupiti. Kar nekaj jih je videti na ameriških cestah, čeprav se ob velikih avtomobilih in na širokih cestah dobesedno izgubijo. Morda še kot zanimivost - cena rabljenega, 8 let starega Vuga je 300 USI). Katja Božič KINO PROGRAM ~ Trbovlje - Delavski dom 23.9.: REKA POJE MI (am. drama), čet. ob 17. in 19.15 uri, 24. - 27. 9.: MADE IN AMERIKA (am. komedija), ret., sob,, ned. in pon. ob 17. in 19. uri, 28. - 30. 9.: ODDALJENA OBZORJA (am. ljub, drama), tor., sre. in čet. ob 17. in 20. uri. Zagorje - Delavski dom 23. -26.9.: SRAMOTA (angl. crot. drama), čet. ob 19. uri, pet., sob. in ned. ob 20. uri, 24. -28.9.: WAYNOV SVET (am. komedija), pet., sob. in ned. ob 18. uri, pon. in tor. ob 19. uri. 29. - 30. 9.: OD TOD DO RAJA (am. kriminalka), čet. ob 19. uri. Hrastnik - Delavski dom 23. - 24. 9.: ODDALJENA OBZORJA (am. ljub. drama), čet. ob 19. uri, pet. ob 17. uri, 24. - 26. 9.: VSTOP PREPOVEDAN (am. akc. thriller), pet. ob 19.15 uri, sob. in ned, ob 17. in 19. uri, 29. - 30. 9.: HOVVARDOV KOT (am. akc. drama), sre. in čet. ob 19. uri. Kino - Dol pri Hrastniku 25. 9.: ODDALJENA OBZORJA (am. ljub. drama), sob. ob 18. uri, Izlake - Kinodvorana 26.9.: WA VNO V SVET (am. komedija), ned. ob 20.15 uri. Bogenšperk: 24. septembra bo ob 20. uri na gradu Bogenšperk zadnja jesenska serenada. Spored: Glasba 20. stoletja za trio flavt. Izvaja trio flavt SGŠ Ljubljana v sestavi Ana Kavčič, Liza Hawlina in Jana Čadež. Bogenšperk: 25. septembra bo ob 16. uri na gradu Bogenšperk 3. srečanje oktetov pri Valvasorju. Janja v finalu Med dekleti, ki se bodo 25. septembra v Portorož» potegovale » ...... MS» S«* I- «dl ■*» J.«> B«a. » Trbovelj. Na nastop pred strogo komisijo, gledalci v dvorani m mnogimi pred televizijskimi sprejemniki, se je Janja dobro pripravila. Upamo, da ji bo na izboru za miss Slovenije sreča naklonjena. Držali bomo pesti Iz zakulisja Analnega odbora ,,r,rv,"r........................................... RAZSTAVE Kresnice: Razstava slikarskih in ročnih del upokojencev občine Litija bo v Kresnicah (športna dvorana) od22. do 26. septembra. Litija: Razstava Janez Vajkard Valvasor - življenje in delo je odprta v avli občine Litija do 3. oktobra 1993. Za organizirane skupine je možno vodstvo po razstavi. Trbovlje: 25. in 26. septembra bo v organizaciji Likovne skupine Relik potekal slikarski Ex tempore 93. Ustvarjcnadelabodo razstavljena od 4. do 14. oktobra. URE PRAVLJIC Litija: 28. septembra ob 17. uri v Knjižnici Litija. Šmartno: 28. septembra ob 18. uri v Knjižnici Šmartno. Litija Knjižne novosti: 1. Weaver, P.: Pelargonije; 2. Žužek, B.: Vrnitev; 3. Dolenc, M.: Rum in šah; 4. Srednja in zahodna Evropa; 5. Bohanec, F.: Stopa in reka; 6. Seiwert, L.J.; 1x1 obvladovanje časa; 7. Kamenik, J.: Jutro novega dne; 8. Wolff, L. & J. Frank: Odkrivanje poklicnega cilja in strategija njegovega uresničevanja; 9. Gabov, Z.: Po sledi Apisa; 10. Jermanj, B.: Sonce v vašem domu. Made in America En čisto hipotetičen primer. Recimo, da si zaželiš otroka. Svojega otroka. Takšnega, ki bi rastei v tebi in dihal tvoj zrak. Nič lažjega. Sprehodiš se do banke sperme in tam izbereš, kakšne bi naj bile po tvojem osebnem mnenju idealne karakteristike očeta bodočega potomca. Hram, Res je, to deluje samo, če si ženskega spola, drugače so baje (zaenkrat) še nepremagljive tehnične ovire. Toliko za u vod, da boste takoj vedeli, zakaj mislim, da ima film v kombinaciji z reklamo zanj rahlo ciničen naslov. "V banki sperme je zahtevala visokega, inteligentnega črnca. Pri ; (takšni) loteriji razmerje 1:2 sploh ni slabo..." Whoopi Goldberg (Jumpin’ Jack Flash, Sister Act,...) je nadobudna mati, ki je po DHL štorklji naročila in dobila hčer. Jack Danson (lastnik kavarne Cheers v istoimenski nadaljevanki) prodaja avtomobile, ljubi ženske, pijačo in cigarete. Skratka -tipičen moški. Will Smith (Novopečeni Princ iz Bel Aira) je vedno isti - počne in govori duhovite neumnosti tako, da njegovim vlogam nikoli ne manjka pridih pristnega, uporniškega in unikatnega humorja. Vse je kakor v (ameriški) pravljici, dokler jo ne zagodejo zakoni genetike: Neprijetna stvar, ;: tale genetika. Včasih zna biti več kot indiskretna. Lahko te, na primer, prepriča, da Miha ; NIKAKOR ne more biti tvoj očka. Še več. Lahko ti celo precej prepričljivo dokaze, da je tvoj ata Francelj. Kaj vse so že razvili iz znamenite Darwinove teorije, da človek ni bil kar tako ustvarjen (iz opice)... Po najnovejši teoriji je baje nastal iz opice in opičjaka. Stvori, narejene v Ameriki, bi si vsakdo z veseljem privoščil, če bi le imel dovoli denarja, kajne?(Nekaj opornih točk: izberite si pač tisto, kar si lahko privoščite: Cadillac, Cray, F-16, Commanche, Space Shuttle, Madonna, Sharon Stone, hamburger...) Še dobro, da je kino vstopnica precej cenejša kot večina prej omenjenega. . Tommy Leta 1956je Elvis prvič zapel svoje pesmi oz. kasnejše hite "Love me tender", "Round dog", "Doni be cruel" in "Ready Teddy". Pojavil seje v takrat že priznanem Ed Sullivan showu. Kmalu zatem so prodajalci plošč po celi državi iskali kopije pesmi "Love me tender" Elvisa Presleya. Pesem, ki je bila narejena za šele prihajajoči film. namreč še ni bila posneta. Lela 1964 je Beatle George Harrison ustanovil svojo glasbeno produkcijo zimenom Harrisongs. Lelo dni kasneje so pri ameriški Capitol records prvič izdali pesem skupine The Beatles "Yesterday". Prvič so se v živo pojavili v Ed Sullivan showu. Ostanimo še malce pri Sullivan showu, kjerjeleta 1966 nastopila skupina The Rolling Stones. Zanimivo je to, da je moral njihov kitarist igrati na kitari kljub mavcu na desni roki. Leta 1968 sopri prihodu v London pri basistu skupine Sly and Ihc Familly Stone, Larryju Grahamu našli konopljo. Indijsko. Rezultat odkritja je bil. da sojim v vseh hotelih odpovedali gostoljubje. Teden dni kasneje se je skupina vrnila v Ameriko in ni kasneje priredila koncerta preko meje. Leto kasneje je nastal dokaj nenavaden glasbeni projekt. John Lennon in Yoko Ono's Plastic Ono Band. V skupini so nastopili kitarist Eric Clapton, session bassit Klaus Voorman in bobnar Alan White (kasneje pri Yes). Prav prijetno so presenetili publiko na Rock'n'roli Revival Koncertu v Torontu, Kanadi. Na koncertu so poleg njih nastopili še Clinch Berry, Bo Diddley, Jerry Lee Lewis, Alice Cooper ter skupine The Doors, Chicago in Screaniing Lord Sutch. "Ne pomnim, kdaj sem sc počutil tako dobro," je po koncertu izjavil Lennon. "Josieand thePussycats" - risanka, ki sojo začeli predvajati vsako soboto na CBS - TV, je imela na današnji dan svoj debi. Risanka je govorila o ženskem rock ansamblu. Serijajetrajala vse do septembra 1972. Istega leta -1970 je podpredsednik Spiro Agncw dejal, daje ameriška mladina "spranih možganov s strani mamilne kulture", ki jihpovzročajorockglasba, filmi, knjige in underground časopisi. Rekel je in ostal živ. Rudi Špan-Muc Govori se, da ima voditelj oddaje Poglej in zadeni. Stojan Auer trenutno samo dva oboževalca. Le-ta sta tudi naša znanca - kdo drug kot Helena Blagne in Nate Junkar, prijatelja za vedno. Pa naj še kdo trdi, da to ni res. Zagorski godbeniki so se prejšnji četrtek predstavili publiki v Križankah, kamor so jih povabili SDP-jevci. Ko so godbeniki zaigrali tisto staro, junaško - Na juriš, je mladina od veselja dobesedno "ponorela" in lako so tudi naši godbeniki pridobili na oboževalcih. Vsem mladim poznani Jonas Ž„ ki vodi oddajo Videošpon, se je izkazal kot dober poznavalec glasbe, saj v Studiu City vodi novo oddajo - Glasba je zakon, v kateri govori o glasbenih Kšr dduje, čeprav je zadnje čase o njih bolj ugodnosti » sodelovanje v Videonoa, malo slišati. Ob svoj,. 20-iclmei : i s„emanjavslndj.,h.k,h,xloptip,ii«lilv1 delovanja pripravljajo velik koncert. sodelovali itn. Kdaj . kje, kako.: o vsem vas bomo A: : .: , v’ :: j:: v - ssj š iiš: : -natančneje obvestili v eni naših -- Velenjska skup,na Chateau ,x. e#“'* «ri! Kaže. da sc nam obda zanimiva ; prepovedi tv pesmi), žc Zbirk pesmi za jesenska sezona koncenov (io je sicer n>zl.ta^ •Svv fVvm mv • r-yvrva 5z». . v • •« . . • -, &«opise). Tatu ho v haTiTi voli nuslopil pSKT>£? ,5 » 2ESSÄS ZDA - s zvezdah, kako postati slaven in seveda tudi o glasbilih. Kdo ve, kdo je bil njegov "glasbeni" učitelj, da se sedaj na glasbo tako spozna? Novinar Radia Trbovlje, Bogdan Barovič je sedaj tudi zunanji sodelavec oddalje 100 na uro, ki jo po novem pripravljajo dijaki Gimnazije, Ekonomske in Tehnične šole Trbovlje. Bogdan jim bo pri nastajanju oddaj pomagal s profesionalnimi nasveti. Govori se, da bodo fantje novopečene skupine Napoleon svoj koncert, namesto s kakšnimi eksotičnimi plesalkami, popestrili kar sami, saj se bodo menda svojim oboževalkam pokazali brez spodnjic. Kaj vse bi naredil človek za svoje oboževalce... S.G. v produkciji. Delo v slovenskih studiih se mi ne zdi dovolj kvalitetno, tako da bom z znanjem, ki sem ga dobil v tujini, poskušal po svojih močeh pomagati slovenskim glasbenikom. Ostali čas pa sva bila s Heleno (Banič op.p.), v Kranjski gori." Tudi na tej, sedmi samostoj ni kaseti, je besedila napisala Helena, glasbo pa Božidar sam. Kot pravi, so pesmi, ki jih je posnel, najbolj osebno izpovedne od vseh, kar jih je posnel doslej. Izguba očeta gaje izredno prizadela, zato tudi simboličen naslov kasete Do pekla in nazaj. Očetu je posvetil tudi pesem Zasavski zvonovi. "Vsakič, ko sem pel to pesem, sem zravenjokal. Dobesedno sem se moral prisiliti, da sem jo odpel brez solza. Ampak, kaseta je optimistična." Po poslušanju celotnega materiala smo lahko s končnim izdelkom zadovoljni. Soliden pop, veliko balad, skratka, kot naročeno za ljubitelje Wolfove glasbe. P.S. Božidar vozi Renault 5 Campus, da ne boste zastonj ugibali. Tomaž A. Štojs "Si slišal, da se Wolf po Španiji vozi s Ferrarijein F 40? Je res pobegnil v tujino? V Italiji si je kupil vilo, snemalni studio v Angliji, v Grčiji ima zasidrano jahto! Pobral je več kot 6 milijonov mark. Wolfa ne bo nikdar več v Slovenijo. Le kaj mu zdaj pomaga denar, če pa je do konca življenja "izgnan" iz Slovenije." Takšni in podobni komentarji so se vrstili, potem ko je, na žalost mnogih, propadla igra Catch thè cash. Glavni krivec za vse naj bi bil seveda, kdo drug kot Božidar Wolfand. Pobral je denar in zbežal. V razgovoru, ki sva ga imela,je deloval popolnoma normalno, še najmanj kot nekdo, ki beži in se pred nekom skriva. Igresamesva se dotaknila le bežno, govorila sva pred vsem o njegovi novi kaseti. Do pekla in nazaj. "Kje si pravzaprav bil to leto, ko nismo o tebi slišali pravzaprav nič?" "Nekaj tednov sem bil v New Yorku, kasneje v Angliji, kjer sem se izpopolnjeval v glasbeni J SSiSaw«i‘r'" -gg, JMHIK: total,«** Precej vode je že preteklo odkar ste lahko na teh straneh zadnjič brali o kakšnem narodno - zabavnem ansamblu. Na tern področju smo pač malce manj informirani iz čisto trivialnih svetovno - nazorskih, religioznih in pojmanimamkak.šnihše razlogov, o katerih ne bi preveč rad razglabljal. Če hi nas želeli narodno - zabavno spodbuditi, nam mirne duše napišite nekaj (lahko tudi pikrih) besed na to temo. Čakamo. Dovolj nakladanja. Mikadoje šest članski vokalno instrumentalni ansambel iz Maribora s širokim programom narodno zabavne in zabavne glasbe. Naštudirali so precej zanimiv ter izviren show program, ki ga izvajajo na sleherni prireditvi. V svoji glasbeni zvrsti imajo verjetno tudi zato že z debitantsko kaseto Slovenija me kliče precej privržencev. Posneli sojo v treh študijih; dve pesmi v ljubljanskem Metroju, eno v Piramidi, ostale pa v studiu Radia Maribor. Sodelovali so na večih festivalih, med katerimi bi bilo skoraj nujno omeniti festival narečnih popevk v Mariboru in nešteto dobrodelnih prireditev in koncertov. Na raznih prireditvah so se precej izkazali tudi kot spremljevalna skupina Miše Kovača, Helene Blagne, Simone Weis in drugih. Nastopili so v oddaji Poglej in zadeni, nekatere skladbe z njihove kasete pa so se zelo lepo uvrstile tudi na lestvicah slovenskihradijskih postaj. Tommy . ■ ■ ' ' : " I l : il mmmmmmm ||ll xül! :!l OBČINA ZAGORJE OB SAVI IZVRŠNI SVET RAZPISUJE JAVNI NATEČAJ za oddajo poslovnih prostorov v najem, in sicer pritličja v objektu Cesta 9. avgusta 4, Zagorje ob Savi Pogoji natečaja so naslednji: - v najem se odda pritličje v izmeri 141,00 m2, - možna je oddaja celotne površine enemu najemniku ali dvema s tem, da so v tem primeru komunikacije in sanitarije v souporabi obeh najemnikov, površina čistih poslovnih prostorov pa znaša 2 * 53,40 m2, - prednostno se licitira celotna površina, - v prostorih, ki se dajejo v najem, je možno vršiti storitvene dejavnosti s področja kulture, umetnosti, informiranja in izobraževanja, - vsa eventuelna vlaganja v poslovne prostore gredo izključno v breme najemnika in se ne poračunajo z najemnino, - izklicna cena za najemnino znaša 602,00 SIT za m^na dan 1 7.9.1 992 in se povečuje mesečno, skladno z rastjo drobnoprodajnih cen v Republiki Sloveniji, - najemna pogodba se bo sklenila za obdobje 5 let z možnostjo podaljšanja v primeru, če objekt zaradi urbanističnih razlogov ne bo odstranjen, - ustna licitacija bo v sejni sobi SO Zagorje ob Savi dne 5.10.1 993 ob 8.00 uri, -dražitelji so dolžni plačati pred licitacijo varščino v višini petih izklicnih cen najemnine za prostore, ki jih želijo dobiti v najem, to je 424.410,00 SIT oziroma 212.205,00 SIT v primeru, da licitirajo le polovico prostorov, kar dokažejo pred pričetkom dražbe z ustreznim potrdilom, - najnižji znesek, s katerim dražitelj povečuje izklicno ceno najemnine znaša 5 %«vrednosti izklicne cene najemnine, in sicer 4244,10 SIT oziroma 2122,00 SIT v primeru, da licitirajo le polovico prostorov, - kot najugodnejši ponudnik se šteje tisti dražitelj, ki bo ponudil višjo najemnino in predplačilo za daljše obdobje ob upoštevanju vrste dejavnosti, ki se lahko izvajajo v objektu, - dražiteljem, ki na licitaciji niso uspeli, se varščina vrne, ■ interesenti si lahko prostore ogledajo po predhodni telefonski najavi na tel. št. 61-1 35. OBČINA ZAGORJE OB SAVI IZVRŠNI SVET Predsednik Vladimir Kojnik, di pl. inž. el. Ä ' A ;X;'X> 1 X m II M 1 i 11 Ul lili fcENTROMERKUR I II l!!lll*l Dobra ponudba CENTROMERKURJU v LITIJI [lU., leJU v itìfavÀ; L^itdÀA, UìiUtw- <3a*ma, Jjjt 'hčZfO. vfv tcAuU^ j C^loUlc.ty. ■ Ìli CENA BREZ POPUSTOV 124.432 SIT PRVI POPUST TUDI NA KREDIT 17.402 SIT PRVA MALOPRODAJNA CENA 107.030 DRUGI POPUST DODATNI ZA NAKUP Z GOTOVIN010.703 SIT DRUGA MALOPRODAJNA CENA 96.327 SIT (prihranek 28.105 SIT) V MESECU SEPTEMBRU NA 6.OBROKOV BREZ OBRESTI nakup pohištva ALPLES. pomit v cemoHszm v urn. jy PROMMIWI/ Kidričeva 19, ZAGORJE, tel.: 62 021 BUNDE že od 3.900 SIT dalje -OB NAKUPU Z GOTOVINO ŠE 10%POPUSTA TRENIRKE od 1.500 SIT dalje NEDRČKI 350 SIT SP. MAJICE 390 SIT HOLAHOPKE 120 SIT PULOVERJI, KAVBOJKE NAKUP NA 3 ČEKE odprto: 8.00-19.00, sobota 8.00-13.00 USNJE. OBUTEV, ŠPORT Cesta zmage 37, Zagorje tel.: 62 021 ••/J:' m - usnjene jakne -do 50% popust - lanski modeli čevljev -50% popust - adidaske že od 750 SIT dalje MOŽNOST NAKUPA NA 3 ČEKE! ODPRTO od 8.00 - 19.00, SOBOTA 8.00 - 13.00 1 i i 1 m .. - Litijski dvometraši Pred startom prvenstva v rdeči skupini 1. SKL smo za nekaj besed prosili trenerja Litije prof. Malenška in obe okrepitvi Željka Bošnjaka in Slavena Deželana. O ponovnem prevzemu članske ekipe Litije je prof. Malenšek dejal: "K vrnitvi v klub. ki sem ga pred časom že treniral, me je sililo dejstvo, da je to ponovno zdrava sredina, kije uspešno končala prvenstvo v 2. ligi, ima precej velike ambicije, uvrstitev v novorganizirano ligo 1. S KL, ki Starta v sezoni 94/95. Klub ima sposobno upravo in dobre pogoje za delo. To je mojo odločitev samo pospešilo." Kaj pa igralski kader? Malenšek: "Večinoma je ostal isti kot lansko sezono, novi pridobitvi Bošnjak in Dcželan bosta konkurenco okrepila. Igrata na mestih, ki sta bili rak rana Litije do sedaj. Tu je še Polanec, pa tudi Šiško ni rekel zadnje besede." Ob najlepših željah za uspešen start smo Željka Bošnjaka vprašali, kdo splohje? Pravi, daje kariero pričel v Radničkem iz Beograda pred dobrimi 10. leti. Z njimi je igral v takratni 2. jugo ligi, pred tremi leti je prišel v Kranj k Triglavu in z njim nastopal v SBA ligi in slovenskem prvenstvu. Na vprašanje o največjem uspehu je odgovoril, da upa. da bo le-ta z ekipo Litije. Slaven Dcželan pa je v Litijo prišel iz Tešnja v Bosni. Po kadetskem stažu pri zagrebški Giboni je preko prijatelja izvedel, da Litija išče košarkarje njegovih kvalitet. Odločil se je, da prestopi k Litiji. Odločitev nibilalahka.sajimavTešnju še starše. Dejstvo, da pri Giboni ni bil v prvem planu, ga je pripeljalo v Litijo. Visok je 2.03 m. po njegovem je to še premalo. Stane Kokalj Priprave Presada Rokometaši Presada nadaljujejo s pripravljalnimi Osem trojk l)=,n po večerni dirki z» 21 košev razlike proti moštvu GSK iz Moskve v pokalu državnih prvakov smo na Asu > Litiji srečali Dušana Hauptmana, eneea izmed junakov velike zmage Smelt Olimpije. Dejal je, da sije prišel osvežiti ul rojene roke in noge * partijo tenis», Ob čestitkah za zmago m njegov 33, rojstni da n, ki gaje praznoval ta dan, nasje zanimala ».legava ocena tekme. Kut je dejal, je le malokdo verjel v zmago s takšno razliko. X steno v športniku Ih želja po dokazovanju m zmagah, prav to jih je privedlo do tako visoke zmage. Seveda se je moralo pokriti še Veliko drugih stvari, pa tudi gledalci so resnično I,odrih in uspeh je, „.Naslednji nasprotnik je BenlicaV Dušan: Lansko sezono smo jih premagali, letos jezadnja ovira pred ev ropsko ligo. ki si jo v si tako želimo. Uvrstitev v ev ropsko ligo hi nadaljnem klepetu je še dejal, da ui /at,si.il očesa noč po tekmi, ker j e psihično in fizično izčrpan. Lil.n tekme pa se „on stoj, vrti glavi, kajti predol.ro se spominja pisanju po tekmi v Moskvi, da ga na igrišču ni bilo videti in daje igral slabo. X 1 .juhi ja ui je dokazal, da zna zadeti in tudi voditi igro svojega moštva, katerega kapetan je. /, zeljo po us pelin proti v tenisu. Rotem pn je odpeiaja, druži no na praznično kos,lo. staneKoka,i tekmami. V preteklem tednu so odigrali tri. Premagali so Zagorje in TKI Hrastnik, v sredo pa so gostili najboljšo slovensko ekipo - Pivovarno Laško, ki je seveda zmagala in prikazala igro. ki je bila na trenutke že podobna perfekcionizmu. Tako so Presadovci imeli v drugem polčasu nemalo težav doseči zadetek. In kaj reči za Presad in trenutno formo. Čuti se neuigranost, ki je glavni problem trenerja Horvata. Zato dosegajo malo golov, izjema je le tekma s Hrastnikom, ki so mu nasuli 32 zadetkov. Po drugi strani je obramba še slabša, predvsem ni vračanja v obrambo, kar je posledica še ne dovolj dobrih fizičnih sposobnosti. Trener Horvat ima še precej dela do prve tekme, ki bo čez 10 dni. S.K. Nogomet Hrastnik: Hrastnik Center Jošt - Rudar Senovo 3:0 (4. liga). Tekma ni bila od igrana, gostje niso dopotovali. Laško: TIM Laško -Usnjar Šoštanj 0:1 (4. liga) Mladinci: Hrastnik Center Jošt - Žalec 2:3 (1:1). Rokomet Litija, prij. tekma Presad - Zagorje 27:22 (14:10). Presad: Ulčar, Maček 7, Kos 7, Sotenšek, Gorišek, T. Kogovšek 1, Kolar 2, Verbajs l.B. Kogovšek, Špalič 2, Andrejič 7, Gradišek, Zupan, Kotar, Doblekar. Zagorje: Šuštar. Fabjan 2. R. Ule 2, A. Ule 5, T. Ule, Dečman 3, Oblak,. Žibret 6, Šikovec 1, Fajdiga 3. Kadeti: Zagorje -Dobova 10:18, Presad -Sevnica 24:17. Košarka Litija, prij. tekma Litija - Savinjska Polzela 85:87 (43:31). Litija: Merčon 3, Pavliha 8, Peterlin 11, Polanec 23, Mirtič 2, Bošnjak 11, Deležan 8, Soršak, Šiško 21. Polzela: Govc 2, Stavrov 10, Goltnik 9, Kramar 10, Petranovič 19, Urbanija 6, Steglič 17, Pur 7, Circj 7. Mladinci - II SKL zahod: Rudar Podbočje 2:0, Zagorje - Domžale 108:65, Zagorje-Podbočje 110:85 (64:38), Rudar - Kočevje 66:65 (33:35), Rudar - Zagorje 119:69 (57:32). Končni vrstni red lige: 1 .Domžale, 2.Rudar, 3.Zagorje. Kadeti -1SKL: Zagorje - Slovan 81:50 (31:28), Rudar - Ježica 43:121, Zagorje - Pivovarno Laško 58:81 (33:35), Rudar -Medvode 46:65 (17:27), Zagorje - Celje 72:104 (37:52); II SKL: Litija - Prebold 58:47 (20:23), Hrastnik -Celje68:55 (36:35), Litija-Celje 105:45 (40:20). Pionirji -1 SKL vzhod: OŠ Trbovlje - Litija 50:33 (19:7), OŠ Trbovlje -Slovan 69:46(34:25), Litija -■Polzela 62:67 (29:30), Zagorje - Prebold 41:62 (16:34), Hrastnik - Laško 55:29 (29:11), Savinjska Polzela - OŠ Trbovlje 68:50, Rogaška DonatMg -Litija 51:50 (13:37). Pionirke: Litija Pomurje 25:40 (14:22). Mali nogomet Zagorje, 1. liga: Malo po malo - ŠD Čolnišče 7:1, Šentlambcrt - Kotredcž T/ Č 4:1, Merli - Intera 2:1, Paradox - Bistro Cerar 3:3, Trgovina Čop - Inž. Šarbek 1:4, ŠD Mlinše - Izlake 4:4. Trenutni vrstni red: 1. Izlake 5,2. Inženiring Šarbek 5,3. Bistro Cerar 5 in 4. Paradox 4 točke. Naj strelec: Pišek (Izlake) 7 golov. 2. liga: Tapi - Vesn 2:1, TE-VE Varnost - Jastrebi 2:1, ŠD Prapreče-Buldožer 0:2, Izlake II-Mlinše II 2:2, Jazbeci-Zlatorogi Ultra 1:0, Antimon Bistro '91 -Topličani 1:1. Trenutni vrstni red: 1. Buldožer 6, 2. TE-VE Varnost 5, 3. Tapi 4, 4. Topličani Veterani 3 točke. Naj strelec: Drgan (Buldožer) 5 golov. 3. liga: ŠD Behar -Siporex 10:3, Polje S varog - Prapreče II9:2, Tirna - Bistro Tina 8:0, Želve - NLP Eurotrade 3:2, Gostišče Maček -ETI EE 3:1, Hors -Podkum H 5:1, AFŽ -Izlake Veterani 7:2. Trenutni vrstni red: 1. Tirna 6, 2. ŠD Behar 6, 3. Gostišče Maček 6,4. ETI EE 4 točke. Naj strelec: Fazlič (Behar) 9 golov. Hrastnik, 13. kolo: Gamsi - Liljani 2:2, ŠD Čeče - Steklarski frisi 1:4, Juventus Steklarna 7:1, Gostilna Texas-Č vek 5:3, TKI-PP Hrastnik 3:5. Vrstni red: Gostilna Texas 20, Čvck in Juventus 18, ŠD Čeče 14, Liljani 12, Steklarna 11, PP Hrastnik 10, Steklarski frisi 5, TKI 4, Gamsi 3 točke. Mesarstvo Koprivnik - Sodniki 7:2, tekma izven konkurence. Šah Velika nagrada Optimizma Kranj. Vseh igralcev je bilo 66, uvrstitve: 1. Zvonimir Meštrovič (Krško), 4. Uroš Zalokar 6.5, 19. Franc Kotnik 5.5 (oba Rudar), 28. Bojan Kuzmič 5 (Sevnica), 42. Hinko Jazbec 4, 53. Rado Bajda 3.5, 58. Andrej Novak 3 (vsi Rudar). m Sobota v znamenju tenisa V soboto, 18. 9. je bilo na Tenis parku AS v Litiji spet živahno. Na občinskem prvenstvu so sedopoldan pomerili moški v dveh kategorijah in sicer +35 in +45. V kategoriji +35 je po pričakovanju osvojil prvo mesto Marjan Pajer pred Steinerjem, 3. in 4. sta bila Rozina in Mahkovlc. V kategoriji nad 45 let je bilo tekmovalcev nekoliko manj, boji pa zato niso bili zato nič manj ogorčeni. Zmagal je Jože Nejedly. v finalu je premagal Friškoviča s 6:4, 2:6, 6:2. Popoldne se je začel zanimivejši del turnirskega dne, predvsem za moško občinstvo: Na prizorišče so stopiledame. ki so se pomerile na občinskem prvenstvu za ženske. In ko ženska vzame lopar v roke, tu ni več šale. S svojo igro so dokazale, da ženski tenis v Litiji dobiva popolnoma novo podobo. Upajo, da se jim bodo pozimi pridružile tudi tekmovalke iz drugih krajev Zasavja. Končna bilanca: občinska prvakinja je Brigita Zebič, druga je Barbara Doblekar, tretje mesto pa sta osvojili Majda Steiner in Maruša Bokal. S.K. Nogomet Toča golov Oria Rudar - Jelen Triglav 4:2 (2:1). Trbovlje, stadion Rudarja, gledalcev 600, sodnik Lackovic (Mb). Strelci: 1:0, 2:0 Sotenšck, 2:1 Kondič, 2:2 Tušar,3:2 Jesih, 4:2 Žlak. O ria: Ranzingcr, Kic, Tomše (Florjane), Rižncr, Štok. Zaimovič, Sotenšck, Herman, Žlak, Breznikar, Jesih (Škofca). Jelen: Novak, Brkič, Durakovič, Mulalič, Blagojcvič, Krajnik. Goloh. Bclančič (Troglič), Kondič, Egart. Tušar. Že tretjič zapored je bilo na Rudarjevi tekmi doseženo veliko golov. V nedeljo je že s prvim strelom proti vratom iz 16 metrov Sotenšck zatresel nasprotnikovo mrežo, po nekaterih priložnostih zobeh strani pa je isti igralec z najslrožjc kazni vodstvo povišal na 2:0. Mnogi so tedaj pomislili, da so gostje na kolenih, toda Gorenjci so še enkrat dokazali svojo nepopustljivost in na začetku drugega dela izid izenačili. K sreči je bil le nekaj trenutkov zatem po kotu Sotenška na pravem mestu Jesih in je Trboveljčane znova popeljal v vodstvo, končni izid je po še eni lepi Sotcnškovi prodaji dosegel Žlak in tako 15 minut pred koncem Rudarju zagotovil zmago, s katero je po več kot dveh letih nalest vici prehitel Zagorjane. S. F. Poraz ob dobri igri Turnišče - ETI EE 3:2 (2:2). Turnišče, igrišče Turnišča, gledalcev 300, sodnik Dizdarevič (Cc). Strelci: 0:1 Pctrušič, 1:1, 2:1 Lebar, 2:2 Pctrušič, 3:2 Rous. Turnišče: Stamcnkovič, Tentar, Lebar. Mujdrica. Ko veš, Pucko (Ropoša), Dominko., Rouc. Lacko vi č. Novak, Cesar. Zagorje: Hace (Ahlin), Grešak, Kurež, Žibret, Borštnar(Brečko),F. Kranjc, J. Kranjc. Kern. Holešek, Pctrušič. Grčar. Zagorjani so tokrat zaigrali precej bolje.atudi v drugem zaporednem derbiju v gosteh ostali praznih rok. Gostje so bili celo tekmo enakovreden nasprotnik. V začetku tekme so celo povedliinlikpred odmorom po vodstvu domačih z 2:1 izenačili. Strelec obeh golov je bil po lepih akcijah Andelko Pctrušič. V nadaljevanju se je vnel ogorčen boj za zmago, v katerem pa so kanček sreče več imeli domačini. Po prodaji Dominka je v 66. minuti Rous premagal Ahlina, ki je ob polčasu zamenjal Haceta in tako odigral prvo uradno tekmo za zagorsko moštvo. S.F. Nova katastrofa Renče - Litija 6:1 (0:1). Igrišče Renč, gledalcev 100, strelec za Litijo Martič (11 m). Litija: Grošelj. Jarm. Golnar, Props, Malis, Groboljšek, Kaplja, M edved, Martič, Gnjatič, Poglajen. Brez petih igralcev prve ekipe (Tele, Mele. Zajc. Ocepek, Barbck), ki so odsotni zaradi rdečih in rumenih kartonov ter svojeglavih odločitev. Litija ni mogla uiti visokemu porazu. Na gostovanje je odšla z 10. igralci in vratarjema, rezerni vratar Kaplja je moral igrati. Od 15. minute dalje so igrali brez Jarma, od 25. minute dalje še brez Golnarja, kajti sodnik je obema iz samo njemu znanega razloga pokazal rdeča kartona in s tem pot v slačilnico. Trener Gradišek je dejal, da ne ve, zakaj se je Litija zamerila sodnikom, saj so v 3 tekmah izključili kar 4 njene igralce in jim dodelili še 17 rumenih kartonov. Trener Litije se sprašuje, kako bo sestavil ekipo v soboto ob tolikih kartonih in poškodbah. Tekma z ekipo Tabor 69 pa je, lahko bi rekli, derbi dna lestvice. S.K. Poraz Radečanov NK Drava - NK Papirničar 2:1 (0:1) Ptuj, igrišče Drave, gledalcev 350, sodnik Silvo Borošak iz Maribora. Strelci: 0:1 Kirbiš, 1:1 Vrbanec (lini), 2:1 R. Krajnc. NK Drava: Klinger. Leben, Roman Krajnc, Robert Krajnc, Lončarič, Mihael Krajnc, Hotko (Kralj). Emeršič. Vrbanec, Vesenjak. NK Papirničar: Kelenc, Hrovat. Romovšek (Sotlar). Cetin. Guček. Pia zar, Tutič, (Lazar), D. Guček. Kirbiš, Trebše. Kačičnik. Po zelo dobri igri je NK Papirničar z obilico smole zgubil na vročem terenu na Ptuju. Hitri protinapad in dobra obramba niso pomagali. Sodnik je upravičeno dosodil 11-metrovko. Z drugega mesta je ekipa padla na šesto, vendar v naslednjih dveh kolih igrajo doma. zato uspeh ne sme izostati. Omeniti velja, da je sodnik pokazal 7 rumenih kartonov, v 70. minuti pa je izključil Matjaža Hrovata zaradi 2 rumenih kartonov. F.K. Zaslužen poraz Svoboda - Mengeš 0:1 (0:0). Kisovec, igrišče Svobode, gledalcev 150, sodnik Meršak (Kamnik), strelce Doljak (53. minuta). Svoboda: Kurež. Gošte, Karamarkovič, Bučar, M. Kurež, Hodak, Zakonjšek (Račič). Šink. Vrtačnik. Vozelj. Agatič. Mengeš: Lamberšek. Jeglič, Doljak. Zajc. Kralj. Piš ek. Praštalo. Pogačar. Golob, Kržan. Testin. Svoboda je nepričakovano oddala obe točki gostom iz Mengša. Igra Svobode je bila slaba, brez pravih strelov na vrata gostujočega vrataija. tako so gosti zasluženo zmagali. Vodstvo domače Svobode se bo moralo dobro zamisliti nad igro in odnosom do nje. Edino opravičilo za poraz je nemogoče igrišče za igro. Blato ter visoka trava dajeta videz vse prej kot nogometnega igrišča. J.M. Rokomet Nov poraz TAPI Zagorje - Kranj B 8:15. Zagorje, igrišče Partizana, gledalcev 50, sodnika Nikolič in Romih (oba Krško). Dntgoligaška tekma O ria Rudar - Jelen jc mula tudi črno plat. Za njo j c "poskrbel" domači igralce Jani Žlak. ki jev 75. mimiti po številnih priložnostih vendarle dosegel gol. odločil tekmo, nato pa se nešportno obnašal do gledalcev. Čeprav Žlaka nimamo namena braniti, sa j je zagrešil hudo napako, je vseeno treba reči, da šobili pred tem gledalci kar nekajkrat tudi preveč kritični do domačega sredn jega napadalca. Žlak se jv trudil, bil večkrat v položaju za dosegogola, toda v odločilnih trenutkih jr bil premalo zbran, zapustila ga je tudi športna sreča. Za nv.športnoobnašanjcga je sodnik Eackovič kaznoval z rumenim kartonom, prav laiiko pa hi mu pokazal tudi pot v slačilnico. "Vem, da sem naprav il napako. Rad hi se oprav ičil pravim navijačem, katerim moja poteza ni bil namenjena. Posamezniki some sprovocirali in prav njim sem namenil "pozdrav". Kdo so, tako samt vedo. Ne vem, zakaj sem tarča napadov. V prvem kolu so že po prvi napaki zahtevali menjavo, z Reltransom sem dosegel dva golu, pa so bili nezadovoljni, V drugih sredinah so gledalci z. dušo in srcem z moštvom, tudi tedaj, ko mu ne gre. v Trbovljah zaploskajo le ob golih. Zaradi tistih, ki m c ne marajo, bom v zimskem prestopnem roku najbrž zapustil matični klub," je dejal Jani ŽJuk. Sašo Fabjan c Naj nogometaš Zasavja Zasavc in Portess Trbovlje izbirata naj nogometaša Zasavja. V zadnjem kolu sta sc kot strelca najbolj izkazala z dvemi zadetki Trboveljčan Sotenšek in Zagorjan Pctrušič. Ocene - 5. kolo: Eti Zagorje: 5 - An Kurež, 3 - Andželko Pctrušič. 1 Kurež (ETLk&Tomše (OR). 3 - Kem, Holcšek^o8$Č$t& Povšnar. Pctrušič (vsi ETI)„éi^kklJih (OR), 2 - Buovski >|puan (OR), F. Kranjc (ETI). 6 - Agalič (Sv.), 4 - Sotenšek 'ma£ Holešek (ETI), Žlak (OR), (Pap.) 2 - Buovski in Pctrušič Žibret. O ria Rudar: 5 - Jani Sytt-r®*, K ( ETI). Kačičnik (Pap.), 1- Kern in Povšnar - Silvester Štok. 1 - Datino Itp£ne?| F (ETI), Rižner, Breznikar in Jesih (vsi Skupno: 12-Soten|^S^hfcvilok OR)' Karamarkovič (Sv.), Barbck, (OR) 7 - Rižner (OR), 6-Äno vič (OR), °cePek- Poglajen, Martič (vsi Lit.), J. Kranjc in Žibret (ETI) 5 -TBrčar. Hace, I rebše. Ribič (oba Pap.). PORTESS d o o 61420 TRBOVLJE PCIiiTESS «.».o. Trgovina na debelo in drobno Ulica 1. junija 25, Tel,, fax: 26-702, Portess: pooblaščeni prodajalci programa Sharp (kalkulatorji, računski stroji, blagajne) TAPI Zagorje: Žerko, Sedej, Klopčič 1, Čibej, Smole 5, Poglajen 2. Remic, Ahlin. Kranj B: Posterman. Nadižar 2. Rajgelj 2. Lamut, Šparovec 1, Škofič 2. Lalič 1, Jan 4, Zupan 1, Kerlec 2, Majcen. Oslabljene Zagorjanke so v prvem domačem nastopu v drugi slovenski ligi doživele poraz. Predsvem v drugem delu so bile na razmočenem igrišču mlade Kranjčanke precej boljše in so zasluženo zmagale. S. F. Košarka Premoč Idrije Idrija - Litija 86:68 (40:45). Idrija, modra dvorana, gledalcev 600, sodnika Lindič in Povše ( Ljubljana ). Idrija: Sedej 10. Rupnik 30, Kržišnik 7, Mrž.ck 8. Maček 13, Šantelj 13, Erjavec 5. Litija: Merčon 3, Peterlin 12, Soršak 2, Deležak 2. Bošnjak 22. Jaconič 17, Šiško 7, Medved 3, Mirtič. Oslabljeni Lilijani, brez poškodovanega Polanca, so se Idriji dobro upirali vse do sredine drugega polčasa. Potem, ko so prvega presenetljivo dobili. Po besedah trenerja Malenška so igralcem pošle moči in domači so napravili razliko, ki je Lilijani niso več ujeli. Vseeno lahko rečemo, daje bil to soliden debi Litije v 1. SKL. Še najboljši pri Litiji je bil Šiško, dobro pa sta igrala še Bošnjak in Jocovič, Litija v soboto igra tekmo 3.kola v ljubljanskem Tivoliju proti mladi ekipi Smelt Olimpije. S.K. Nepričakovan poraz Zagorje - Odeja Marmor 79:96 (35:39) Zagorje, dvorana OŠ, gledalcev 50, sodnika Potočnik in Kranjc (oba Mb). Zagorje: Koren 16, Turbič 21, Omahne 12, Bassin 12. Košnik 6. Čop 4, Kofol 5, Kovač 4. Kranjc, Mandič. Krofi, Murn. Odeja Marmor: Mitič36. Kolingcr 8. Omahen 14, Remic 15, Ferjančič 12, A.Dolenc 11, I.Dolenc, Gantar. Horvat, Kolar, Stavrov, Ščetinec. Zagorjani so srečanje začeli odlično in v prvih 12. minutah vodili kar s 17:5. vendar so začeli igralci igrati preveč individualno. Po besedah trenerja so se ustrašili zmage. Koje po treh osebnih napakah iz igre odšel zagorski up Boris Koren, so gostje v dveh minutah dosegli kar 23 toč, Zagorjani pa le eno. Glavni vzrok za poraz gre iskati v dejstvu, da je ekipa še neuigrana, saj je bil Boris Koren nekaj časa odsoten zaradi bolezni. Luka Bassin pa seje ekipi priključil šele 10 dni pred prevnstvom. Vsekakor pa je škofjeloška Odeja Marmor s svojo igro napovedala, daje najresnejši kandidat za prvo mesto v skupini. R.M. Tenis Medijske Toplice Izlake prvak Zasavja V zasavski teniški ligi za članeje bilo v sredo odigrano zadnje. 6. kolo. doseženi pa so bili naslednji izidi : Medijske Toplice Izlake -Hrastnik4:l, Rudar Trbovlje - AS Litija 5:0 in zaostala tekma 4. kola: Rudar Trbovlje - Hrastnik 4:1. Prvak Zasavja je tako že tretjič zapored ekipa Medijske Toplice Izlake, ki je brez poraza v vseh srečanjih osvojila največje možno število točk. Končni vrstni red lige ’93: 1. Medijske Toplice Izlake 12 točk, 2. Hrastnik 6 točk, 3.RudarTrbovlje4točke, 4. AS Litija 2 točki. M.H. Mali nogomet Inženiring Šarbck -Koala G rad vi n 3:2 Strelca: Barbck 2 in Pelc 1 gol. K MN Inženiring Šarbek: Zakrajšek, Tele, Čarman, V rhovecin Barbck. Za sicer pričakovano zmago je bilo potrebno vložiti maksimum proti pretirano borbenim nasprotnikom. S to zmago se je ekipa ponovno vzpela na 3. mesto in si dokončno zagotovila udeležbo naplay-offu, ki bo v športni dvorani v Litiji od 24. oktobra dalje vsako nedeljo ob udeležbi najboljših 8 ekip iz lige LNZ. Turnir v Praprečah V organizaciji ŠD Prapreče je bil odigran turnir v malem nogometu, katerega se je udeležilo 7 ekip iz Zagorja in Trbovelj. Največ so pokazali igralci ekipe Jastrebi in zasluženo zmagali pred Buldožerji iz Zagorja in domačini ŠD Prapreče I. Najboljši strelec je bil Bojan Šink iz ekipe Polje Svarog. Rezultati tekem finalne skupine: Jastrebi - Buldožer 2:0, Buldožer-ŠD Prapreče I 3:1, Jastrebi - ŠD Prapreče 2:1. S.K. Uspešna Heda Kotar V Avstriji (Glasdorf) je bilo veliko mednarodno tekmovanje v malem maratonu, kjer je Heda Kotar osvojila v svoji kategoriji prvo mesto. 4. tradicionalno prvenstvo zasavskih managcr|tv v tenisu. Iikminaiijv bo na teniških igriščih na Izlakah, s pričetkom ob 8.3« uri. Igralci in gledalci vabljeni! ’ C.B. NOGOMET Zagorje: nedelja,26.9. ob 15.00, stadion Proletarca - ETI EL : Nafta (2. SNL) Litija: nedelja, 26.9. ob 16.00, nogometno igrišče Litije - Litija : Tabor 69 ob 16.00 (3. SNL) Hrastnik: nedelja, 26. septembra ob 16. uri, stadion na Logu - prijateljska meddržavna tekma v ženskem nogometu med Hrastnikom 92 in Termoglas Laško in gostjami iz madžarskega Egerja. Hrastničanke imajo v svoji ekipi kar štiri reprezentantka, ki bodo v soboto zastopale barve Slovenije v tekmi z Anglijo. Vstopnina bo le 200 SIT. TENIS Litija: sobota, 25. 9. ob 15.00, tenis park As - masters moške občinske lige, polfinale: Pajer- Novak, Boltin -Bizjak, ob 8,00 občinsko prvenstvo do 18 let. V ZNAMENJU STRELCA Rakete, sploh protitočne, so kaj čudna reč. Uporabljali naj bi jih v dobro ljudi, zadnje čase pa so s svojimi "pristanki" na tleh marsikoga vznejevoljile. Ob tem, da nas grmenja in neviht očitno tudi jesen ne bo obvarovala, je zanimanje zanje še toliko večje. Toliko bolj pa še, ker se jih ježe med poletjem na različnih koncih nekaj že "razstrelilo" in, s takšno in drugačno škodo, pri ljudeh povzročilo precejšnjo zaskrbljenost. O tem smo pisali že v prejšnji številki našega časopisa. Med drugim smo podvomili tudi v ljudi, ki z raketami upravljajo. Kdo je torej na drugi strani "muhe"? Delo na železnici je že takšen posel, da kar kliče k nevarnostim. Martin Voje, doma s Tep pri Polšniku, je delal kot strojevodja, odgovornost do dela pa v pokoju ni popustila, zato. si je "izbral" nov "hobi". Pravzaprav so ga dolgo prepričevali, da je sprejel delo. Devet let se ukvarja s streljanjem protitočnih raket, k streljanju je pritegnil tudi ženo Miro. "To ni poklic, je postranska dejavnost. Vendarsi pri delu ne smem privoščiti malomarnosti," je povedal Martin Voje, "vsaka nepremišljenost se obrestuje. Navodila dobivam iz radarskega centra na Lisci. Zadnje čase se nevihtno območjezelovrti okrog Zasavja. Letos smo izstrelili že 35 raket. Da le-te niso zanesljive, sem najmanj kriv sam. Črnogorske rakete so zamenjale makedonske, ki so težje in jih lahko izstreliš le po štiri skozi eno rampo. Prej smo imeli dve. Želim pa si, da ljudje ne bi imeli slabega mnenja o našem delu, pri katerem se zelo trudimo. Delamo za dobro vseh. Če toča povzroči škodo, kmet nima pridelka in zmanjka kruha tudi za ostale. Respaje, daje letos, vprimerjavisprejšnjimi leti, zatajilo precej več raket kot običajno." Pogodba s Hidrometeorološkim zavodom Slovenije, ki jo strelci prejmejo skupaj s potrdilom po ustreznem tečaju, se ob letu znova obnovi. Ko na Centru preko radarja zaznajo točonosne oblake, obvestijo strelca, ki ščiti omenjeno področje. Preko radarja se podatki prenesejo v računalnik, ki izračuna koordinate, nagib smeri raket ter število potrebnih strelov. Rakete so hitre, saj dosežejo hitrost 2,4 macha (2,4 kratna hitrost zvoka), n]ihov domet pa je 5000 metrov. "Strelec ščiti sosednje območje. Zračna linija je bližja m vertikalno izstreljene rakete se lahko vrnejo," je dodal Voje. "Številka mojega strelnega mesta je 100. Ob vsakem času, podnevi in ponoči, morava biti z ženo na razpolago, to je velika skrb, vedno imava vključeno radijsko postajo, saj nas oblaki ne smejo prehiteti. Ko kliče, reče samo: "100 - pripravite se." Potem dobim navodila, včasih nanje čakam po več ur." Preko Centra jih natančno obveščajo, kateri strelci so na dosegu nevihtne fronte, pa tudi o tem, kdaj je fronta mimo. "Pride situacija, ko izstreliš tri ali štiri rakete, potem pa dolgo nobene, a moraš čakati, kaj bo," komentira Voje. Vremenska napoved se večkrat "postavi na glavo", oblaki jo znajo pošteno zagosti. Tako se je zgodilo, da je bila napoved ob enih popoldan lep in sončen dan. Z ženo sta na povabilo znancev odšla na izseljeniški piknik v Škofjo Loko. Ko je Martin zagledal rahle oblačke nad Karavankami, sta odhitela domov. Prišla sta v zadnjem trenutku, saj so ju že čakala navodila za strel v oblake. Ne prej ne kasneje nista v času poletja več odšla skupaj od doma. Delo ni enostavno. "Ko je žena prvič izstrelila šestkrat po štiri rakete," je še pojasnil, "je super delala, a je za nekaj dni zbolela, saj je delo tako fizično kot psihično naporno. Zdaj strelja brez težav." Predno strelec odide na raketno rampo, si dobljene podatke vpiše v dnevnik, kar je tudi nekakšna kronika dela. Zatem nastavi koordinate, nagib smeri, priključi induktor na kabel, nakar izstreli zahtevano število raket, določeno od Radarskega centra in vsak izstreljeni strel javi. Po izstrelitvi rampo napolni z novimi raketami in čaka navodila. Omenjeno mesto je kot nekakšno skladišče, katerega druga polovica služi kot radijska postaja, kjer so tudi pripomočki za prvo pomoč, glasilni aparati, akumulator, ročna svetilka, plašči in vse ostalo. "Pred leti sem imel karto vseh slovenskih strelcev, ase je zelo spremenila, ker so jih več dodatno aktivirali. Mislim pa, da je pet strelcev v litijski občini, vem za enega v Hrastniku, drugega na Čečah, velikokrat slišim številko 86, ki mora biti nekje blizu, "je pripovedoval Voje. "Najbolj kritičen čas za delo je od 15. maja do 15. oktobra, čez zimo prekinemo z dežurstvi. Takrat nam poberejo radijske postaje in jih pregledajo.” V Sloveniji letno izstrelijo približno od 8.000 do 10.000 protitočnih raket. "Z izstrelitvijo začne raketa na določeni višini trositi živosrebrni regens, ki razkraja ledene delce toče,” je pripomnil Voje. "V konici rakete pa je še eksplozivna vrvica, da se potem v zraku razstreli. In če slednje zataji, ta del rakete pade na tla, s čimer seveda lahko koga poškoduje. Vedeti je treba, da rakete niso izstreljene na pamet, ampak na določene cilje, ki jih določi radar oziroma računalnik." Petra Radovič, foto: Tomo Brezovar m vmm a-ii/r 'ZJ ......J ■ Promet 15. septembra ob 6.37 uri je voznica potice L.N. vozila iz Trbovelj proti Zagorju. V desnem ovinku, pred odcepom za Šklen-drovec, jo je zaradi prevelike hitrosti in spolzkega cestišča zaneslo levo preko robnika, kjer je trčila v zadnje kolo parkiranega tovornega vozila. Nato jo je zavrtelo in odbilo nazaj na vozišče. Voznica seje telesnopoškodovala, materialna škoda pa znaša pol milijona tolarjev. 15. septembra ob 13.07 uri je mladoletni S.M. iz Zagorja z zastavo 128 divjal po Cèsti zmage, okrog stolpnice in srednje šole v Zagorju in pri tem oplazil parkiranega golfa ter s kraja nezgode pobegnil. 16. septembra ob 6.03 j e voznik B.M. iz Trbovelj vozil po cesti od Leninovega trga proti Trgu revolucije v Trbovljah. Iz avtobusa na postajališču Dom in vrt je izstopila pešakinja ki je nato prečkala cesto v bližini prehoda za pešce. Voznik je pešakinjo opazil in jo skušal obvoziti po levi strani. Takrat pa je pešakinja stopila nazaj in B.M.jojezbil. Pri tem se je hudo telesno poškodovala. 16. septembra ob 13.34 uri je po magistralki v Gorenjem Log voznica juga H.L. vozila proti Ljubljani. V blagem desnem ovinku jo je zaneslo na nasprotni vozni pas. Zaprlaje pot tovornemu avtomobilu, kije kljub umikanju zadel juga. V oznico so z zlomljeno nogo odpeljali v UKC. Škoda: 400.000 SIT. 16. septembra ob 19.15 uri je tovorno vozilo s priklopnikom osiješke registracije vozilo po Kolodvorski cesti v -Zagorju. Zaradi vožnje preblizu desnega roba je zapeljal s ceste in se Prevrnil na industrijski tir. Na vozilu je nastalo za 300 tisočakov škode, promet pa je bil oviran več Ur. 17. septembra ob 11.55 uri je voznik osebnega vozila P.P. iz Izlak vozil po Kidričevi proti centru Zagorja. V bližini rudnika Je prehiteval kolono vozil in pri tem oplazil nasproti vozeče vozilo, nakar ga je zaneslo levo, kjer je trčil v betonsko ograjo. Bil je telesno poškodovan, odpeljali so ga v bolnico Trbovlje na opazovanje. Vzrok nezgode je bila močna vinjenost voznika. 17. septembra je L.D. iz Hrastnika z lado pri Riklovcm mostu v Hrastniku zaradi prekratke varnostne razdalje trčil v zadnji del avtobusa, ki ga je vozil K. V. iz Hrastnika. Materialna škoda znaša 20.000 SIT, L.D. se bo moral zagovarjati še pred sodnikom za prekrške. 18. septembra oh 13.50 uri je P l iz Hrastnika parkiral svoj osebni avto Hyundai na parkirnem prostoru na. Novem logu. 19. septembraje ugotovil, da mu gaje neznani voznik poškodoval in povzročil škode najmanj za 20.000 SIT. Policisti so takoj pričeli z zbiranjem obvestil in že 19. septembra izsledili povzročitelja. Gre za S.M. iz Hrastnika, ki je škodo povzročil s svojim osebnim avtom Jugom, po nezgodi pa pobegnil. Napisan jebil predlog k sodniku za prekrške. Ilegalni prodajalec V Trbovljah so policisti 15. septembra legitimirali hrvaškega državljana, kije prodajal po hišah zavese, prte in drugo blago, za to pa seveda ni imel ustreznega dovoljenja. Ugotovili so tudi dani prijavljen za bivanje v naši državi, zato je bil pri sodniku za prekrške denarno kaznovan ter odstranjen iz države za eno leto. Desetletna vlomilca Policijsko postajo Zagorje so obvestili o vlomu juga 13. septembra med 15. in 18. uro. Vozilo je bilo parkirano v naselju Breznik 7. Policisti so z zbiranjem obvestil ugotovili, da sta v vozilo vlomila desetletna otroka iz tega zaselka. Vlomila sta na vzvod in iz torbice vzela sedem tisočakov in pol ter šminko. Za seboj sta sledove spretno zakrila, tako da na oko sploh ni bilo sledu o vlomu. Denar sta nato trošila v trgovinah na Izlakah, nekaj pa sta ga odvrgla v wc školjko. Klateški psi 15. septembra ob 16.42 uri je G.B. iz Podšenljurja sporočil, da so trije klateški psi napadli čredo na pašniku ter mu pri tem umorili kozla in obgrizli kravo in telico, nakar soj ih otroci prepodili. Zoper lastnike psov bodo ustrezno ukrepali. Bombi v Zabukovju Na policijsko postajo Litija so 15. septembra sporočili, da je občanka K.M pri nabiranju gob v Zabukovju pri Mali gori našla dve ročni bombi.Ugotovili so, da sta to italijanski bombi "paradaj-zarici", ki izvirata iz druge svetovne vojne ter ju je neznanec na tem kraju skril. Bombi sta uničila pirotehnika iz specialne enote UNZ. Kradejo kot srake V noči na 17. september so neznanci izj uga, last PTT Zagorje, kije bil parkiran v pokritem delu parkirišča na Kidričevi odnesli prednji kolesi. V času med 17. in 19. septembrom so neznani storilci na območju Zagorja večkrat kradli bencin iz vozil, vlomili v kiosk na Cesti zmage, gostinski lokal Proletarec in poskusili še večrat vlomiti. Policisti domnevajo, da je bilo tatvin še več, zato naprošajo vse oškodovance, da to čim prej javijo na policijsko postajo, saj je policija storilcem že na sledi. K.M. z Dola je prijavil tatvino čekov' in njihovo vnovčenje. Policisti so ugotovili, da je kaznivega dejanja osumljen K.M. Analiza rokopisa je potrdila, daje sum utemeljen. Na TJT so poslali kazensko ovadbo za kaznivo dejanje ponarejanje listin. Neznanec je iz kolesarnice železniške postaje Litija 17. septembra podnevi ukradel nezaklenjeno žensko kolo. Škoda je 10.000 SIT. Aufbiks Jh Kaj delajo gobe. Človek ne bi verjel, če ne bi prebral v W Zasavcu. Menda bi morali biti gobarji bolj miroljubne narave, saj hodijo v hoste zaradi čisto druge ideologije kot leta 45. Pa se vseeno zgodi, da se prikrade kakšna izjema. Kar berite naprej, kar, če vam živci to dopuščajo... JR V Dolah pri Litiji sta se 19. septembra malo po kosilu srečala D.F. in M.D. In gobar D.F. je mirno parkiral svoj avto. ki je željno pričakoval kup gob. Pričakal pa je ... No, zgodbe je še nekaj vmes. Avto je ponosno stal na zemljišču M. D. Ta je od gobarja zahteval, da svoje vozilo umakne. Gobar je posmehljivo sprejel mnenje lastika in se odpravil v gozd. Ob vračanju iz gozda mirno hiše M.D. gaje ta ustavil in D.F. seje našel iz oči v pest z gospodarjem te pesti. Potem seje srečal iz oči v pest tudi M.D. In to medsebojno gledanje seje še nekaj časa nadaljevalo. Ubogi avto je pričakal svojega lastnika z malce spremenjeno podobo. In srečno sta se vrnila v dolino... Je V bistroju D v Hrastniku je 18. septembra malce obloženi ™ Š.M. delal izpit za snažilca prostorov. Pri delu je bil neroden, saj je pepelnik razbil, zaveso pa strgal. Zato pa je med glasnim vegetiranjem D.B. uporabil sprej in z njim poškropil Š.M. Seveda so morali posredovati sosedje v uniformah. Pajebil mir. Jt Zagorjan B .S. seje 20. septembra lotiljesenskega čiščenja. ® Razbil je več predmetov, na hodniku pa seje lotil še gasilnih aparatov. Potem pa je odšel v Mer Lija. Ker j e kazal znake prevelike delovne vneme, so ga odpeljali na ohladitev hormonov. JR V lokalu Vrt v Zagorju sta se malo zravsala mladoletna 9 fantiča. S.M. je prijatelja P.G. počakal pred lokalom, ga z nežnim dotikom glave položil na tla in ga zmasiral še s pomočjo nog. Fante je znan po svojih pretepaških nagnjenjih. M m Slovenija zaradi naravnih razmer že od nekdaj slovi za sadjarsko deželo. Baron J. V. Valvasor je že pred nekaj manj kot tristo leti v svoji Slavi vojvodine Kranjske pisal o najplemenitejšem sadju vsake vrste, ki jih daje kranjska zemlja in se čudil, "...da se vsakršnega sadja te dežele lahko naješ brez škode za zdravje, četudi ga na tešče uživaš." Čemšeniško Turistično društvo je želelo s prireditvijo V deželi Kranjski pa sadje zori obeležiti spomin tristoletice smrti kranjskega vseveda, hkrati pa vzpodbuditi današnjega človeka k zavzetejšemu in umnejšemu sadjarjenju v našem času ter spoštovanju sadežev narave, pa tudi korenin našega naroda. To nedeljo je bilo vreme čisto jesensko. Gosta megla okrog Čemšenikaje obiskovalcem sadnegapraznikapreprečevala lep razgled po zasavskem hribovju in zdelo se je, kot da bi vsem skupaj le pomagala še bolj osredotočiti se na sadove zemlje, človekovega duha in njegovih pridnih rok. Pa vzdušje zaradi vremena ni bilo prav nič turobno, saj je prireditev spremljala pesem frajtonaric Nandeta Golčnika in Bojana Obreze. Slavnostni govornik na prireditvi je bil dr. Matjaž Kmecl, predsednik republiškega Odbora za počastitev Valvasorjevih obletnic. V kulturnem programu je nastopil pevski zbor Zora in recitatorji, sledilo pa je strokovno predavanje uglednega slovenskegasadjarja, dr. Jerneja Črnka, dobitnika visokega priznanja za izum nove sorte jablane. Predaval je o pridelovanju kakovostnega sadja v srednje oskrbovanih sadovnjakih s sredstvi, prijaznimi za okolje. Valvasor - rodoljub Dr. Matjaž Kmecl: "Védenje o Valvasorju se je zadnjih sto let zelo razširilo. Veliko jek temu prispeval Ruplov prevod Slave vojvodine Kranjske. Otresli smo se predsodkov, da je bil Valvasor Nemec. Valvasorjeva družina je prišla iz Italije, iz Bergama, tudiZoisjebilFurlan, in se naselila na Kranjskem. Valvasorje z natančnim opisom vsega, kar je takrat videl v slovenski deželi, močno pripomogel k ovedenju slovenske zavesti. Deželni jezik je poimenoval celo "naš jezik ". Valvasor je pisal v nemškem jeziku, ker knjižna slovenščina takrat še ni bila razvita, pa tudi zato, ker je bil gosposki jezik pri nas nemški, deloma tudi italijanski, plemeniti jezik pa vsekakor v tistem času latinski. V svojih delih je Valvasor k nemškim izrazom pogosto dodajal tudi slovenske, kervčasihnemških izrazov preprosto ni našel. Da bi Valvasorja bolj približali današnjemu Slovencu, je potrebno poskrbeti za ponatis njegovih fundamentalnih del, ki so ostala neobjavljena v knjižnici zagrebške nadškofije. Odbor si prizadeva za natis vseh štirih knjig Slave vojvodine Kranjske. Vendar je že sam prevod zelo zah tevno delo, saj je knjiga napisana v zamotani baročni nemščini. Delo prevaja prof. Janko Moder. Valvasorje zgled resničnega, poštenega rodoljuba. Vse svoje delo, življenje in celo premoženje je dal za to, kar je čutil kot dolžnost izkazati svoji domovini - v nasprotju z mnogimi današnjimi 'rodoljubi'. " T.S. Kaj vse zmore majhen kraj, če se združi staro in mlado, pridne moške in ženske roke, ideje enih in izkušnje drugih, je bilo moč videti v izvrstno pripravljeni sadni razstavi, ki so jo v prostorih šole pripravili člani Turističnega društva in vseh ostalih društev v Čemšeniku. "Če je v kraju enotnost, lahko skupaj ustvarimo več," je dejal Franc Lazar. To enotnost so na začetku razstave simbolizirale zastave vseh čemšeniških društev na skupnem podstavku. Franc Lazar, kije idejo zato razstavo žlahtil s strokovnimi nasveti dr. Črnka in njegove žene Majde, je še povedal, da je današnja prircditevnadaljevanjelanskoletneobeležitvespominanapredvojnega čemšcniškega župnika Matevža Dagarina, kateremu so hvaležni Čemšeničani na spominsko ploščo zapisali: Oznanjal je vero, pospeševal kulturo, živel in čutil z naravo. Dragoceno sadjarsko znanje in izkušnje prednikov in korenine našega naroda nasploh je v prvem delu razstave predstavljala stara kmečka skrinja s platnom, narodno nošo, molekom in molitvenikom, snopom žita in cepcem ter orodjem za izdelavo slamnate strehe. "To moramo poznati, spoštovati in ohraniti," je še dodal Franc Lazar. Ob izročilu prednikov pa moramo venomer slediti tudi razvoju, tehniki in znanosti. Vse lojena razstavi simbolizirala zbirka stare in nove literature o sadjarstvu. Pa tudi to še ni dovolj ! Za pridelovanje in predelovanje sadja je potrebno razno orodje in pripomočki, ki so bili razstavljeni na naslednjem prostoru. In šelenakoncu.ko se združijo znanje,izkušnje, pripomočki za delo, pridne roke in narava, ki kmetom in sadjarjem tudi ponagaja, nas razveseljujejo njeni sadovi. Kaj vse pridelajo ljudje v Čemšeniku: jabolka, slive, grozdje, orehe, hruške, pa razne pijače iz sadja, marmelade, sladice, sušena zdravilna zelišča in začimbe... Pod šolo so organizatorji pripravili tudi pravi mali vrtiček, v katerem je marsikateri obiskovalec prvič od blizu videl ajdo, konopljo, sirk, pehtran, roženkravt, bob... Predsednica čemšcniškega Turističnega društva Greta Pregrad je povedala, da so v pripravo razstave največ truda vložili F rane Lazar, Franjo Kovačevič, Jože Kovač, Slavi Fakin, Janez Polc, Marija in Franc Klopčič, Franci Drobcž, Jože Polc st., Ančka Bokal, Jože Rems kar in Urška Grahek. Baron Janez Vajkared Valvasor, ki je svoje otroštvo preživel na Čemšeniškem, je tudi sedanjemu rodu Čemšeničanov zapustil nekaj raziskovalne in opisovalne vneme. In prav je tako. Saj s tem zagotovo najlepše obeležujejo spomin nanj in na dediščino, ki jo je pred točno tristo leti, v Krškem umrli véliki Slovenec, zapustil slovenskemu narodu. Tadeja Suša, foto: Tomo Brezovar Ili I* 111111111 Pri Lebarjevih iz Rov 11 pri Zagorju je v noči med 12. in 13. septembrom povrgla njihova sedemletna krava Soča. Pri porodu sta gospodarju Dragotu pomagala žena insin. Malo po polnoči se je začelo zares: ko je izvlekel prednji par nog in glavo teličke, sta se prikazali še dve novi nogi. Ker je krava Soča že dvakrat povrgla dvojčke, je mislil, da sta dva tudi tokrat in da na svet že rine drugi. Na njihovo presenečenje so ugotovili, da se tudi te noge držijo ene teličke. Izvlekli so še zadnji del in telička se je kmalu postavila na noge. Seveda le na "ta prave" štiri. Po nekaj dneh pa telička že normalno jé in iztreblja, videti je povsem zdrava. Toda Drago Lebarje takoj zaslutil tudi tržno vrednost svoje teličke in se že dogovaija o njeni odprodaji za štirikratno ceno. Potencialni kupec pa je zahteval diskretnost in čim manj publicitete, zato nam ga Drago ni izdal, kot tudi ni dovolil, da bi njegovo šestnogo teličko fotografirali. V hlev nas j e le popeljal, kjer smo se na lastne oči prepričali, da zgodba ni iz trte zvita. Telička stoji normalno na štirih nogah, tretji par nog pa ji raste na hrbtu kot nekakšne peruti. Ta tretji par nog je tudi manjši od tistih, na katerih stoji. Jože Ranzinger jr. Drago Lebar ni pustil fotografirati teleta. Janez Pust pa nam je z veseljem odstopil fotografijo svojega šestnogega teleta izpred štirih let. Spomini na tele Koncem leta 1988, to je dve leti po katastrofi v Černobilu, seje Janezu Pustu, po domače na kmetiji Kobac, rodilo tele s šestimi nogami. Kot se ga danes spominja gospodar Kobac, je bil teliček živahen, vedel seje normalno, rad je jedel, nekega dne, ko je bil star 13 mesecev, pa mu je odpovedala zadnja leva noga. Veterinar je svetoval, naj žival kar ubijejo. Ker se do takrat v Sloveniji, morda pa celo širše, takšen teliček še ni rodil, gaje Kobačcv ata želel balzamirati. Najraje bi ga kar skuhal, da bi okostje ostalo, meso pa bi odstranili. Mesar, kije prišel telička ubiti, mu je to odsvetoval, kajti pri kuhanju bi razpadle vse kosti vključno z znamenitima peto in šesto nogo. Tistemu, ki bo Kobačevega ata po čudežnem teličku vprašal danes, pa bo gospodar takoj lahko pokazal tudi dokaze: obe odvečni teličkovi nogi visita že povsem črni in posušeni na podstrešju nad hlevom, v katerem je teliček prikukal na svet. A.H. ___iv ""diS Sušno obdobje je vplivalo tudi na rast gob. Kljub pritožbam gobarjem, da le-te ne rastejo, kot bi morale, je prav nasprotno v teh dneh, ko le malokdo pride iz gozda praznih rok. Seveda, če je dovolj kmalu vstal in niso pred njim že vse prehodili. Že v prejšnji številki Zasavca smo pisali o lepem odkritju Emila Klančišarja iz Zavin. In zraven priložili še fotografijo. Med tednom pa nas je poklicalo še nekaj bralcev. Fotografirali smo cel sedež gob, ki sta ju prinesla gobarja iz kumskih gozdov. Na Partizanskem vrhu niso redki, ki nosijo iz gozdov večk kot 50 jurčkov naenkrat. Na Kalu nosijo Kalanci gobe iz tamkajšnje hoste kar s koši. Menda se najdejo tam celo takšni mački (npr. v Podkumu), ki prinesejo naenkrat domov kar 400 gobanov. Ne vemo, če je to gobarska. Če obstaja o tem fotografija, nam jo, prosimo, pošljite. Prav tako bi bili veseli, da bi se še enkrat javil gobar iz zgornjih Trbovelj (tako se je predstavil), ki je trdil, daje našel 1,4 kilograma težkega gobana. Če je kdo našel (ali pa ga bo) težjega jurčka od kilograma, naj nas vsekakor pokliče. Tistega, ki se bo lahko pohvalil z najtežjim jurčkom, bomo razglasili za naj gobarja Zasavja 93. I.L. in M.P., foto: Tomo Brezovarn Gobe in težke kovine Letošnje poletje seje poslovilo z dežjem in obilico gob v gozdovih in tudi manj vešči gozdarji se iz gozdov vračajo s polnimi košarami gob. Užitne gobe vsebujejo obilico aminokislin, vitaminov in balastnih snovi, kopičijo pa tudi težke kovine, kot so kadmij, svinec in živo srebro. Goba lahko vsebuje tudi 500 krat toliko strupa, kot ga je v tleh. Količina težkih kovin v gobah je torej odvisna od onesnaženosti njihovega rastišča, zato za svoje gobarske podvige izberite kraje, ki so od virov onesnaženja kar najbolj oddaljeni. Posamezne gobe težke kovine različno koncentrirajo. V lisičkah, mavrahih in zajčkih je najdenih manj, v dežnikaricah, jurčkih in travniških šampinjonih pa več težkih kovin. Gobe vedno jejte sveže, pri njihovi pripravi odstranite povrhnjico. Gobjih jedi pane pogrevajte in hkrati z njimi ne uživajte jeter, ledvic ali školjk. Zavedajte se, da je redno uživanje velikih količin gob zdravstveno problematično. N.V.Gorjup Nemalokrat se ob potepanjih po domačih logih orientiramo kar po reki Savi. Tudi geografi pišejo, da je Sava nekakšna diagonala, ki zaznamuje mejo med severovzhodno in jugozahodno Slovenijo. Dalje, 15. poldnevnik vzhodne dolžine, po katerem je določen srednjeevropski čas, seka Zagorje. Resda gre za nevidno zemljepisno črto kot je tudi Spodnja Slivna nad Vačami - izračunano Geometrično središče Slovenije, a vendarle ne tako zanemarljivo, da takoimenovana “zasavska samozadostnost", ne bi bila več tako nerazložljiva stvar.Sploh, če verjamemo vražjevercem, kako prav "nevidne” sile vplivajo na počutje ljudi. Ko sem se avgusta pridružila potepanju savskih romarjev, ki si vsako leto izberejo zanimive točke ogledov, smo Savo zamenjali za Savinjo in preko Trojan, Vranskega, Florjana, vasi Gorenje in Letuša, ki so dokaj skriti kraji, prišli najprej do Sv. Križa nad Belimi Vodami, potem pa se odpeljali do Savinjskega gaja v Mozirju. Resje sicer, da vsega od rožcnvencev, ki sojih nekje zamenjali amuleti kot druge vrste priročnikov, ni bilo videti. To niso kraji, kjer bi se posluževali tovrstnega verskega turizma. Na voljo je bila druga zgodovinarska "malha". O romarski cerkvi Sv. Križa nad Belimi Vodami ne vedo točnega nastanka. Postavljena je na gori, 1050 m nad morjem, ki so ji včasih rekli Oslovska gora - menihi so namreč za ježo uporabljali osle, zdaj pa je Križka gora. Bajc je neki kmet na drevesu odkril križ, pod katerim je našel svojega vola, ki sc je oddaljil od črede. Najdeni križ ni imel miru in je "prehodil" dolgo rot. Označuje ga več romarskih shodov. Sedanjo cerkev Sv. Križa nad Belimi vodami so gradili več kot sedem let. Ljudje so sami prinašali gradbeni material iz doline na goro. Pristop romarjev Leta nazaj smo se po lepih poletnih dneh na slovenskem morju veselili vrnitve domov. Zdaj je vračanje v Beograd ne samo prehod iz ene države v drugo, temveč vračanje v nesigurnost, kjer te pričaka kopica neveselih novic. Nihče več se ne smeje. Otroci so ostali brez najboljših prijateljev, ki jim bodo zdaj pisali iz Kanade ali Južne Afrike. Najhujši je seveda odhod v trgovine. Tudi tam je boj za preživetje šokanten. Če hočete družini preskrbeti le najnujnejše higienske in prehrambene izdelke, morate po več ur stati v vrsti ali pa obhoditi več deset trgovin, da najdete kakšno živilo. Zmanjka vsega: mleka, cigaret, učbenikov. Za nakup pri "švercerjih" pa potrebuješ devize. Zamrzovanje cen je privedlo do tega, da nekaterih osnovnih izdelovkov sploh ni. Kruh je še poceni, a ga je težko dobiti. Tudi mleka, olja in sladkorja že več mesecev ni mogoče ----- ------------------ —----------........ .............. h križuje bil po 2. svetovni vojni velikokrat preprečen. Od lani je cesta celo asfaltirana, tako je možen dostop z "jeklenimi konjički". Pri cerkvi so še ohranjene blagoslovljene stopnice, takoimenovane svete štenge. Spominjale naj bi nastopnice, po katerih je šel Jezus k sodniku Ponciju Pilatu. Poseben pečat j c cerkev dobila avgusta 1862, ko je tja priromal škof A.M. Slomšek in posvetil romarsko cerkev ter tam napisal svojo zadnjo pesem - Pohvala Sv. Križa. Kljub oddaljenosti in višini obiskovalcev ne manjka. Časi se spreminjajo in prihajajo različni ljudje. Z vrha je lep razgled, vidijo se Urška, Peca, Smrekovec, Golte, Črna, Bela in Zavodnje, kjer je padel Karel Destovnik - Kajuh. Iz prelestnih višav smo se odpeljali v zeleno dolino, kijih v Sloveniji ne manjka. A Savinjčani pravijo, daje ena najlepših Park cvetja - Savinjski gaj v Mozirju. Leta 1978 so krajani z vrtnarji iz vse Slovenije in nekaj tujimi ustvarili park cvetja in zelenja, kije v soglasju z letnimi časi - pomladi se odene v pisane barve, v juniju ga zamenjajo bohotna oblačila poletnih rož in zelenja, potem jesenska žametna "preproga". Ob vsakem času navdušuje ljubitelje naravnih lepot. Okolje gaja obkroža še potok, ki ga na eni strani zaključuje ribnik, na drugi pa gozd. Na ogled so tudi kmečka koča, mlin, kovačija in čebelnjak, v sodelovanju z revijo Moj mali svet razstavljajo golobe-pismonoše, peteline in kokoši različnih pasem, papagaje, kanarčke, ne manjka labodov, "grdih račkov", mimo vas pa se bo gotovo sprehodila kakšna veverica. Ob tem, ko se bodo oči nagledale ciklam, vijolic, lilij, gladiol pa kraljevskih praproti ter vsega ostalega cvetja, vas bo gotovo zamikal nakup bodisi za novo cvetje v vašem vrtu bodisi za šopek presenečenja. Poleti pripravijo različne kulturne in zabavnoglasbene prireditve. Gaj pa je na ogled vse leto. Velja za zgled, ki vleče - narava ima v vsakem letnem času svoj mik. Petra Radovič -----e dobiti. Spisek vsega, česar manjka, je predolg, zato je bolje povedati, kaj lahko kupite: kekse, sokove, bonbone, žganje, kjer se cene gibljejo svobodno in se včasih menjajo po večkrat dnevno. Pred inšpekcijo se "trgovci", ki mimogrede berejo kakšen ljubezenski roman, branijo tako, da blago dnevno popisujejo. Zgodilo se je, da je tovarna "Obutev" v enem dnevu ostala brez proizvodov, ker so jih prisilili, da so cene vrnili na nerealno nizko višino - tako so ljudje v enem dnevu vse pokupili. V najtežjem položaju so brezposelni in upokojenci. Tisk je očitno dobil nalogo, da vesti o samomorih ne objavljajo. Upokojenci se znajdejo pred dejstvom, da za pokojnino lahko kupijo le vrečko pralnega praška. Nek upokojenec je dobil toliko, da si je kupil liter žganja in liter bencina. Žganje je popil, z bencinom pa se je polil... No, ni pa vse tako črno. Trenutno so najavili večjo akcijo, s katero bodo prebivalcem podelili bone za nakup mesa in omogočili ugodne družinske nakupe. Vlado Babič ...... ................................... irsmmmä s sm mm m E3 Ostalo nam je še nekaj dni, predno je šel Janez kot prvi proti domu. Skupaj bi radi poizkusili še enkrat. Za cilj smo si izbrali vrh Chopicalqui 6354m. S kombijem smo se pripeljali precej visoko po dolini Llanqanuco. To nam je omogočilo kratek čas za dostop do gore. Z minimalno opremo smo že prvi dan dosegli vznožje ledenika, kjer smo bivakirali. V spalnih vrečah brez šotorov smo prebili kratko in hladno noč do druge ure zjutraj, ko smo v popolni temi vstopili na ledenik. Dereze so škripale v trdem snegu, hitro smo napredovali proti sedlu. Ko smo ugotovili, da je pot na drugo stran sedla neprehodna zaradi šibkega snega, smo se odločili, da prečkamo velik ledenik. Po tej poti bi prišli do sedla pod Chopicalquo. Ta bližnjica je bila edina možnost in velika preizkušnja. Prehode smo morali iskati prek ogromnih razpok, ki so nam grozile s svojo zastrašujočo velikostjo in globino. Takšni prehodi so precej nevarni, ker nikoli ne veš kdaj in kje se ti lahko poruši vrhnja plast pod nogami. Na sedlu nas je pričakal močan veter, ki nas je hitro prisilil, da smo oblekli še tisto kar smo imeli s seboj. Malo smo počili in kuhali j uho, kini in ni hotela zavreti. Pojedli smo jo kar napol kuhano in nadaljevali pot. Že spet smo bili do kolen, včasih čez, v celem snegu, ki nam je jemal moči. Večkrat sem se vrgel v sneg zaradi utrujenosti, da so se mi spet povrnile moči. Poti ni bilo konca, napredovali smo počasi. Ko smo dosegli ploskev na višini 6200m, smo bili izčrpani do onemoglosti. Spet smo kuhali j uho in počivali. Na močnem in toplem soncu sem zadremal, dokler juha ni bila kuhana. Ob srebanju tople juhe in čaja smo si zopet pridobili nekaj moči, vendar ne za naprej, ampak nazaj. Do vrha j e bilo namreč še približno 150 višinskih metrov, ki so v spodnjem delu precej strmi in prekriti s šibkim snegom. Nesmiselno je bilo riniti z glavo skozi zid, zato smo se odločili sestopiti. V alpinizmu je namreč umetnost, da v polnem zagonu in želji po vrhu izbereš tudi pravi čas za umik. Sestopili smo po isti poti. Na ledeniku je sonce toliko ogrelo sneg, da se nam je prijemal na dereze in smo morali biti še dodatno previdni. Proti večeru smo prispeli na trdna kamnita tla. Kmalu zatem smo že bili na bivaku 1, kjer smo prenočili. Naslednji dan smo sestopili v dolino in se poslovili od gora. s katerimi sem delil del življenja in se od njih učil živeti. Dušan Košir Sponzorji: Termoelektrarna Trbovlje, R Šport, Šport plus, MM Šport fashion, Ciao 90 Spomini na poletje 3 Najina konjička sta veselo poskakovala po Ptujskem polju skozi vasi Budino, Spuhljo, Borovce. Na obeh straneh glavne ceste sva v daljavi občudovali vasice in razmišljali, kako lepo bi jih bilo obiskati. Pri Gorišnici sva zavili v desno proti zadnji dravski HE Formin. Na poti do reke je roka samodejno pritisnila na zavoro. Mlinček na potoku, okrog njega pa skrbno negovano cvetje. Služi le za okras, v spomin na čase, ko je tam mlel in ropotal pravi mlin. Tako se namreč imenuje tudi naselje. Vrnili sva se na glavno cesto. Požeta pšenična polja so se rumeno lesketala v soncu. Cvetkovci, Trgovišče, sama ravnina in kapelice s turni, kot majhne cerkvice. Na vzpetini sta se bohotila grad nekdanjega križevskega viteškega reda in cerkev v Veliki Nedelji. Po dolgih kilometrih po ravnem se nama j e vzpon kar prilegel. Cerkev obnavljajo. Bila je zaprta. Zavili sva na grajsko dvorišče. Mlajši moški, po govorici sva ugotovili, daje priseljenec, je pometal, ženska je sedela na stopnicah. Povedala sta, da grad ni na ogled in da je pozimi mrzlo, poleti pa kar prevroče. In golobi domujeno tam okrog. Na nekih vratih sva prebrali, da služi grad deponiji Ptujskega arhiva. Prevozili sva dva poživljajoča klančka in prispeli v Ormož. Po vožnji skozi mesto naju je opoldanska vročina pregnala v senco slaščičarne, od koder sva opazovali vsakdanji utrip kraja z antično tradicijo. Razmišljali sva. kako zanimivo bi se bilo vračati v Ptuj po starih vaških cestah. Prodajalke v bližnji trgovini so staknile glave, kljub temu, da nisva nič kupili, in po zares prizadevnem posvetu odločile, da bo najbolje, če zavijeva proti Savcem v Slovenskih Goricah. V Veliki Nedelji sva se za malo denarja dobro najedli in napili. Čeprav je sonce žgalo, nisva opustili misli na daljšo in bolj naporno pot. Povsod hiše in cvetje. Ljudje so počivali. Za zastrtimi okni jebilo slutiti življenje. V Sejancih sva zagledali obnovljeno belo kapelico z zvonikom. Ustavili sva se za nekaj posnetkov. Verjetno sva bili preglasni, zato sva zbudili pozornost. Po potki je prišla kmetica kakšnih sedemdesetih let z vedrom v roki. Pokazala nama je notranjost kapelice in povedala, da jo je prignala radovednost ter da je zalivanje rož ob tako zgodnji uri le izgovor. Fotografirali sva jo ob kapelici, in če pošta v tisti oddaljeni vasi pri Svetem Tomažu ni zatajila, ima sliko že nekaj časa v rokah. Drava je bila daleč, prav tako glavna cesta in neskončno velika polja. V Savcih (le od kod to ime!) so nama fantiči, ki so pasli krave, pojasnili, da je na levi Savski ribnik, ki sva si ga pobližc ogledali. Ledeni čaj je postal topel, a dobrodošel pred vzponom do skoraj tristo metrov visoke vasi Polenšak, kjer so menda ohranili stare ljudske šege. Mimo Hlaponcev sva se skozi gozd spustili v dolino, prečkali reko Pesnico ter postali ob gradu Dornava, enem naj večjih baročnih dvorcev iz prve polovice 18. stoletja. Grad so delno obnovili. V njem so našli zavetje duševno prizadeti otroci. Trije so bili zunaj. Eden na vozičku. "Zdravo,” so naju pozdravili in se nasmehnili. "Zdravo," sva jim vrnili nasmeh. (se nadaljuje) Manja Goleč I —— ; I * . I I -u-u-i-li l > | t£3 j I r ——— — — — —— — “ — —-“*-"-““1 I Mali oglasi v Zasavcu bodo še naprej zastonj. Izpolniti morate le . I priloženo naročilnico in jo poslati na naslov Uredništva Zasavca, Cesta I I zmage 33, 61410 Zagorje ob Savi. Objavili bomo le male oglase (največ 20 | * vrst), kjer bo napisan točen naslov pošiljatelja. Omrežno skupino pišemo I takrat, ko je ponudnik iz druge omrežne skupine, ne iz 0601. STANOVANJA, GRADBENE PARCELE PRODAM stanovanjsko hišo v okolici Zagorja, tel.: 63-440, popoldne. Drobež, Čolnišče. KUPIM stanovanjsko pravico za 3-sobno stanovanjc v Trbovljah. Nudim manjše, kupljeno stanovanje, takoj vseljivo. Tel.: 21-932. ZAMENJAM manjše stanovanjc v Trbovljah za večje z doplačilom, tel.: 21-932. PRODAM parcele, primerne za vikend v naselju Suhadol, sončna lega. elektrika, asfalt, telefon, cena od 0.5 - 4 DEM/iii2. Tel.: 81-484. KMETIJO ob regionalni cesti Zidani most - Hrastnik v naselju Suhadol, gospodarsko poslopje in kozolec, 23 ha (11 ha gozd), prodam ali zamenjam za trisobno stanovanjc, vikend ali hišo, hiša je potrebna adaptacije. Tel,: 81-484. NAJBOLJŠEMU ponudniku prodam stanovanje v starejši hiši v Zagorju. Stanovanje 46 in2, kletni prostori 50 in2, zemljišče 788 tu2, lokacija primerna za privatno dejavnost, tel.: 61-108. AVTOMOBILI IN DELI PRODAM Zastavo 101. letnik '84. tel.: 25-968. Klemen. PRODAM BX 16 TRS. letnik '83. lepo ohranjen, tel.: 42-592. Pikclj. RAZNO UGODNO prodam sesalec Iskra Compact electronic za 150 DEM. tel.: 63-215. PRODAM usnjeno motoristično jakno za 109 DEM. šlcčilka 40 - 42, tel.: 61-916. PRODAM peč za centralno kurjavo Stadler, 25.000 Kcal, tel.: 24-920, po 16. uri, Tolar. PRODAM šrotar z motorjem in kravo z teletom, tel.: 42-395, Dečman. PRODAM 80 litersko stiskalnico in mlin za grozdje, tel.: 63M87, Sajovic. PRODAM italijanski kombiniran otroški voziček Inglesina, cena po dogovoru. Tominšek, Trg Revolucije 2 a. 9. nadstropje. Trbovlje. PRODAM zamrzovalno skrinjo, rabljeno eno sezono, in sliko akademskega slikarja F. Kopitarja, tel.: 63-118. Lipovšek. PRODAM 3 tone premoga (zagorskega), tel.: 23-846, Ogorevc. PRODAM mladiče nemške ovčarke, čistokrvne, stare 8 tednov, cena 100 DEM/kotn, tel.: 71-276, Bregar. PRODAM C 64, nov model, dva Joystica, kasetna enota. 10 kaset, skoraj nerabljen, cena 250 DEM, tel.: 63-215. Koritnik. ZAPOSLITVE IŠČEM šofersko delo C kategorije, imam daljšo prakso na špediciji. Stane Planinc. Brdce 9, 61431, Dol pri Hrastniku. ZAPOSLIMO kvalificirane prodajalke in natakarice. PARADIGMA, Cankarjev trg 15. Zagorje ob Savi. Kidričeva. 19, ZAGORJE Vam v mesecu SEPTEMBRU nudi aajugDdnajAàh acni SEPTEMBKU nudi po e cinah obutev ln konfekcijo - športni copati od 980-1.780 - čevlji otroški, ženski in moški od 1.800-4.600(usnju) (vsi modeli so modni) LUAfHER JACK, BEAR itd. - trenerke 1.980 - puloverji od 1.500 dalje in - kavbojke ter jakne po tovarniških cenahJ S TEM KUPONOM 10% POPUSTI!! Zasavc d.o.o. bo v času od S A SEJEM |xi-t.(li tbLmsIìitì 13. - 17. oktobra pripravil razstavno-prodajni sejem podjetništva, obrti in trgovine. Sejem bo v Delavskem domu Trbovlje in na prostoru ob njem. Organizator bi rad pripravil pestro ponudbo, velik izbor in pritegnil razstavljalcc vseh področij in dejavnosti. Zato med zasavskimi in slovenskimi podjetniki ter obrtniki iščemo vse. ki bi radi sodelovali na sejmu, zbiramo njihove predloge in rezerviramo razstavni prostor. Če vas zanima sodelovanje na sejmu, izpolnite prijavnico in jo najkasneje do 17. septembra pošljite na naslov Zasavc d.o.o., Cesta Zmage 33, 61410 Zagorje O/S. Podrobnejše informacije dobite po telefonu: 0601/61-013 ali 0601/61-177. PRIJAVNICA Zanima me sodelovanje na Zasavčevctn sejmu. Prosim, da mi pošljete pogodbo o najemu razstavno-prodajnega prostora na Zasavčevem sejmu na naslov: Razstavljal bi rad: a) v Delavskem domu b) na prostoru oh njem (ustrezno obkroži) Rabil bi okrog_____m2 razstavne površine. Za podrobnejši dogovor prilagam svojo telefonsko številko:_____________ Podpis: ZLATAR MEŠIČEK JOŽE UL 1. JUNIJA II. 61420 TRBOVLJE, Telefon (0601)21 159 - zamenjava ali predelava Natega nakita: : ; RAZVESELITE NA.JB EI/NJE VODENSKA C. 24, 61420 TRBOVLJE TEL/FAX. 0601/26 120 VSE VRSTE PREVOZOV V DOMAČEM IN MEDNARODNEM PROMETU VAM IZVEDE PODJETJE KISSCO d.o.o. PO ZELO KONKURENČNIH CENAH. (POTNIŠKI, KIPERSKI PREVOZI, SELITVE.) Podjetje za trgovino, gostinstvo in turizem, d.o.o. Pugljeva 25, Ljubljana, PE Zagorje, Kolodvorska 6 Vas obvešča, da smo odprli diskont kjer vam po ugodnih cenah nudimo: - tekstil - keramiko - porcelan - kristal - kuhinjske pripomočke - igračke Nudimo vam možnost plačila na več obrokov! Pri gotovinskem nakupu nad 30.000 SIT imate 10% popusta! Komunalno stanovanjske podjetje Hrastnik Cesta 3.julija 7 OBVEŠČA vse občane Hrastnika, da bo v petek, 1. 10. in soboto, 2. ! 0.93 potekala ŠESTA organizirana akcija zbiranja POSEBNIH ODPADKOV po gospodinjstvih. POSEBNI ODPADKI so tisti odpadki, ki vsebujejo večje koncentracije okolju nevarnih snovi oi jih totej ni mogoče odlagati skupaj s komunalnimi oz. gospodinjskimi odpadki. Naš PREMIČNI ZBIRALNIK bo v teh dneh lociran na 20 odjemnih mestih v občini Hrastnik. ZBIRAMO: - neuporabno kozmetiko - ostanke barv in lakov - pesticide - akumulatorje, baterije - neuporabna zdravila - odpadne kemikalije iz gospodinjstev Hrastničani, prišel je čas, da vsakdo izmed nas stori konkreten korak k ohranjanju našega okolja, zdravja in kar je najpomembnejše: ČISTEJŠEMU IN LEPŠEMU ŽIVLJENJU NAŠIH POTOMCEV. malbai t J IC 't**** RENAULT NOVO KREDITI R+13.5%, 3 leta, lahko tudi brez pologa. NA ZALOGI - R-5 CAMPUS od 978.960 SIT dalje ■ TWINGO 1.278.321 SIT - CUO če od 1.248.000 SIT dalje - R-19 od 1.700.940 SIT dalje - R-21 GTX 2.0 že od 2.156.000 sit DAUE RABLJENA VOZILA: R-5 CAMPUS 3V 11/89 47200km 700.350 SIT JUGO 55 10/90 34.500km 351.750 SIT JUGO 55 7/88 97.00km 269.640 SIT Z-101 5/89 59.000km 292.110 SIT R-4GTL 2/90 23.700km 467.250 SIT R-5 PLUS 3V 1/93 14.824km 997.668 SIT Prodaja: 0601/24-031, servis: 0601/21-525 1 ■ ; . ; j .4:5..» : MAJHNA NAPRSNA ZAPONKA RANOCEL- NIŠTVO častilec, OBOŽE- VALEC ZASAVC" POSTAJA ZANIMIV TEDNIK FRANC, FILOZOF IN ZGODOVINAR HIPPOLYTE) SLOVENSKA IGRALKA LEVAR VZOR, STOPNJA POPOLNOSTI KLASIČNA JAPONSKA IGRA Z GLASBO IN PLESOM DRSAVA V JUŽNI AMERIKI MGRHAR, 3OMOR5ČAK IT. MESTO JUŽNO OD TORINA GOVC PETRA MESTO NA ZAHODNI OBALI TAIVANA > DRŽAVICA V PIRENEJIH V EC KO EDVARD > GR1G0R VITEZ VELETOK V SV. SIBIRIJI, KI SE 1 "ZLIVA V BERINGOVO MORJE POČIVALNIK 7 NASLONOM SL.SKLADA-TELJ IN DIRIGENT (BOJAN) 2VEPL0 FRANC. FILOZOF IN ZGODOVINAR (ERNEST) —\r RIBA,AMERIKANKA EUGENE IONESCO ZEMELJSKA OŽINA AKVA- RIJSKA RIBICA ZEMELJSKA OŽINA NA MALAKl ZAHODNI PREDEL LONDONA "TORIŠČE POLNILO ZA KLOBASE FILM. IGRAL. NIELSEN OMLAČENA "ŽITNA STEBLA BIČ, KOROBAČ ANGL.7G0-DOVINAR (JOHN E-MERICH EDVJAR ) SLOVENSKA TISKOVNA agencija SLADEK JUŽNI SADEŽ BAJE- SLOVNO BITJE OVRED- NOTENJE rimski vojsko- vodja —J ŠAHOVSKA FIGURA, KRALJICA POSTNE 7NAMKE K OSIR MESTO NA KITAJSKEM OB REKI JANGCE EGIPČANSKA BOGINJA NEBA pisatelj MEŠKO SKRBNOST, VNEMA RIMSKA BOGINJA ZADANO DELO PREDMET, STVAR NAZIV TV ZASLON RIMSKI državnik AFRIŠKA GOZDNA ŽIRAFA BAJE- SLOVNI VELIKAN NARKOZA SIDRO IME TV V CE S0B0TN KRIŽKRA2 ODITEUI-E ODDAJE .M0LK0VE MENIČNO JAMSTVO SKUPNO KOSILO v stari GRČIJI KRMNA RASTLINA RAZTELE- ŠEVALEC VELIKA MORSKA RIBA NEMŠKA DENARNA ENOTA DEDALOV SIN PEVEC PESTNER avtor: KARLI DREMEL GL.MESTO PERUJA SL, PRIPOVEDNIK (JANKO) TRSKA llbli KOŠNJE MOTOCIKEL SKUTER ŽIVALSKA TACA PRETEP V KRČMI KUŠČARJI TOPLIH DEŽEL STAREGA SVETA ANGL FILM. IGRALEC BATES 7APREKA NAŠ ILUZIONIST (MIRAN) NAGRADNA KRIŽANKA Rešitev nagradne križanke pošljite do 29. 9. 1993 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta zmage 33, Zagorje ob Savi s pripisom "Nagradna križanka" (fotokopij ne upoštevamo). Nagrade, ki vas čakajo: 1. nagrada: sedežne prevleke za avto, Avtomaterial Slapy, Trbovlje 2. nagrada: set za pranje avtomobilov, Avtomaterial Slapy, Trbovlje 3. nagrada: torbica, Avtomaterial Slapy, Trbovlje Izžrebanci nagradne križanke 30/93: 1. nagrada: Trimesečna naročnina revije Zasavc, Dejan Dolenc, Farčnikova 16, Zagorje 2. nagrada: Knjiga Francija Lakoviča Pesmi na potepu, Zvonka Vanelli, Šuštarjeva 39, Trbovlje 3. nagrada: Knjiga Milan Kučan, Manja Grčar, Levstikova 9, Za-gorje 4. nagrada: Enomesečna naročnina revije Zasavc, Tadej Knez, Pot na Brod 5, Radeče 5. nagrada: Tshirt majica, Mira Blaznik, Trg revolucije 18, Trbovlje Vsem izžrebancem čestitamo! Nagrade lahko dvignete v uredništvu.časopisa Zasavc, C. zmage 3 3, Zagorje, do 23.9.1993. Če se po nagrado ne morete oglasiti osebno, nam sporočitepo telefonu in vam bomo nagrado poslali po pošti. Rešitev nagradne križanke 31/93: MISS MEDIJSKIH, TOPLIC, KERALA, SAAR, MANIRAM, MEL, POLFINALEMISS, KS, LURD, KARITAS, PATNA, AO, AGA, KOL, OTRE, ENNS, OR, INO, PAG, SPECIES, GNEV, IRA, ARRIGO, ELA, E, VIR, RUJ, MLEKO, SN, AN, OKVARA, KABUKI, NAPA, EVA, AR, OPU, J, EZ, TEMIDA, KARE, ELDA, ACETON, ODA. jgm/z mmmmmsm* Trg revolucije 28c TRBOVLJE telefon: 21 197 - UGODNA PRODAJA REZERVNIH DELOV IN GUM ZA VSE VRSTE AVTOMOBILOV, KOLES IN MOTORNIH KOLES - AVTOKOZMETIKA, MOTORNE ŽAGE, KOLESA. NA ZASAVČEVEM SEJMU PA TUDI TRAKTORJI GOLDINI. PRODAJA NA OBROKE!!! Zlogovnica 1 2 3 4 S 6 7 8 9 IO 11 12 13 14 VK Iz navedenih zlogov sestavite 14 besed, ki jih zahtevajo opisi. Številke v oklepajih povedo, katere črke je treba vzeti iz posamezne besede in jih vpisati v stolpce na levi, kjer dobite, brano navpično, arabski pregovor. Zlogi: AR - CA - CE - Cl - ČE - ČEK - DNI - GO - HER - JA - KA - KA - KLA - KLA - KRI - LA - LJE - MA - MA - MA - MU - NE - NE - NE - NI - NJE - PE - PO - FU - RE - RE - RE - RI - SEST - ŠIST - ŠKI - ŠTVO - TAR - TE - TRIČ - VAN - VEG - VEG - VI - VRA -Zl Opisi: 1. otrokom namenjeno literarno delo Kajetana Koviča, znano tudi po glasbeni interpretaciji Nece Falk /dve besedi/ (3, 5, 6,7), 2. prebivalec jugovzhodnega dela BiH (2,3,5,6), 3. spretno, strokovno ravnanje (1,2,5,10), 4. nedolgotega odlična slovenska plavalca, brata Borut in Darjan (2, 3, 4, 6), 5. imovina (1,3, 4, 5), 6. obdolženec, ki mu je odgovornost za dejanje dokazana (2, 3,4, 5), 7. propaganda (2, 3, 5, 6), 8. uslužbenka pri vhodu v tovarno ali poslovno stavbo (1,2, 6, 7), 9. nasoljene ribje ikre ( 2, 4, 5, 6), 10. maščevalen človek (1,3, 6, 7), 11. vagabundstvo (3, 4, 6, 8), 12. vrsta očesne okvare, strabizem (1, 3, 6, 8), 13. moralno oporečna ženska, vlačuga (2, 3, 5, 9), 14. turistični kraj na Cresu. Kriptogram Kriptogram (skrit napis) je uganka, pri kateri način reševanja ni vnaprej določen. Reševalec mora z opazovanjem in sklepanjem ugotoviti neko zakonitost in jo uporabiti, ali pa zadevo opisati na svojstven, pa vendar logičen način. Še pomoč: rešitev današnjega kriptograma je zemljepisni pojem iz Zasavja. Uganka illlifi lillii Rešitve iz 31 » steviiKe .. . . . . . . . . . . . . . : : . Križanka (vodoravno): PLUG, PREMOG, ŠESTILO, KRT, VIR, SKIRO, KAČA, TARA, RL, OMETA VANJE, JEN, KAMION, ANA, LAKS. Za pravilno rešitev dobi nagrado, knjigo pesnika Francija Lakoviča Pesmi na potepu, Nina Majcen, Trg F. Kozarja 14a, Hrastnik. Predlogi: z. s, s, z, s, s, s, z, s. Rebus: Kolovrat Uganka 1: ura Uganka 2: Zobje in jezik KANAL 10 SOBOTA 25. 9. 1993 14.00 KORISTNE INFORMACIJE, VIDEOSTRANI, 15.00 OTROŠKI PROGRAM, 16.00 100 NA URO -MLADINSKI PROGRAM, 17.00 SATELITSKI PROGRAM PONEDELJEK 27.9.1993 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, VIDEOSTRANI, 19 JO VIDEOSTRANI, 20.15 100 NA URO, 21.15 SATELITSKI PROGRAM TOREK 28. 9. 1993 , 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, 19.30 TV DNEVNIK BEOGRAD, 20.15 KONTA KINA ODDAJA ,21.15 SATELITSKI PROGRAM SREDA 29. 9.1993 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, VIDEOSTRANI, 19.30 DNEVNIK TV BEOGRAD, 20.15 ŽEBLJIČEK, 21 JO FILM, 23.00 SATELITSKI PROGRAM ČETRTEK 30. 9. 1993 18.00 KORISTNE INFORMACIJE. VIDEOSTRANI, vmes od 18.30 do 19.00 Slovenski program Radia BBC London. 20.15 REZERVIRANO. 21.15 SATELITSKI PROGRAM PETEK 31. 9. 1993 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, VIDEOSTRANI, vmesod 18 JO-19.00 SLOVENSKI PROGRAM Radia BBC London. 19.30 DNEVNIK TV BEOGRAD, 20.15 NADALJEVANKA, 21.00 SATELITSKI PROGRAM RADIO TRBOVLJE SOBOTA 25.9.1993 14.00 NAPOVEDNIK, SERVISNE INFORMACIJE, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 GLASBENI COCTAIL, 16.00 SOBOTNO POPOLDNE, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 SOBOTNO POPOLDNE. 18.00ČESTITKE IN ŽELJE POSLUŠALCEV. 19.00 SLOVO NEDELJA 26. 9.1993 8.00 NAPOVEDNIK. SERVISNE INF.. 8.45 IZBOR POPEVKE TEDNA, 9.30 EPP. 10.00 GOST TEDNA, 10.45 OBVESTILA IN EPP, 11.00 NEDELJSKI INFORMATIVNI PROGRAM. 12.00 IZBOR VIŽE TEDNA, 12.30 EPP. 12.45 OBVESTILA. 13.00 ČESTITKE, 14.00 NEDELJSKO POPOLDNE. 18.00 SLOVO PONEDELJEK 27. 9. 1993 14.00 NAPOVEDNIK, SERVISNE INFORMACIJE. 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 ŽELELI STE JIH SLIŠATI, 16.00 SNOOPY, 16.45 OB VESTILA IN EPP, 17.00 POVABILA IN INFORMACIJE, 18.00 ODDAJA O KULTURI, 18.45 POROČILA, 18.00 SLOVO TOREK 28. 9. 1993 14.00 NAPOVEDNIK, SERVISNE INFORMACIJE, 14.30 POROČILA. 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 POVABILA IN INFORMACIJE. 16.00 ŠPORTNI PREGLED, 16.45 OBVESTILA IN EPP. 17.30 ZASAVSKI DNEVNIK. 18.00 LESTVICA SLOVENCA. 18.45 POROČILA. 19.00 SLOVO SREDA 29, 9. 1993 14.00 NAPOVEDNIK. SERVISNE INFORMACIJE, 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP. 15.00 POVABILA IN INFORMACIJE. 16.00 KONTAKTNA ODDAJA. 16.45 OBVESTILA IN EPP. 17.30 ZASAVSKI DNEVNIK. 18.00 UPOKOJENCI MED NAMI, 18.45POROČILA. 19.00 SLOVO ČETRTEK 30. 9. 1993 14.00 NAPOVEDNIK, SERVISNE INFORMACIJE, 14.30 POROČILA. 14.45 OBVESTILA IN EPP. 15.00 POVABILA IN INFORMACIJE, 16.00 RADIO NA OBISKU. 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 VIŽE ZA VSAKOGAR, 17.30 ZASAVSKI DNEVNIK, 18.00 LITIJSKO OKENCE, 19.20 SLOVO PETEK 31.9.1993 14.00 VKLJUČITEV, NAPOVEDNIK, SERVISNE INFORMACIJE, 14.45 OBVESTILA IN EPP. 15.00 GLASBENE NOVOSTI, 16.00 POVABILA IN INFORMACIJE KAM OB KONCU TEDNA, 16.45 OBVESTI- LA IN EPP, 17.00 MLADINSKI VAL, 19.00 SLOVO _____ TV SIGNAL LITIJA NEDELJA 26. 9.1993 9.30 RISANA SERIJA, 10.00 INFORMATIVNA ODDAJA; CELOVEČERNI FILM: DEŽURSTVA Zdravstveno varstvo: 24 - urno dežurstvo v zdravstvenih domovih Hrastnik (tel.: 41-006), Trbovlje (tel.: 26-322), Zagotje (tel.: 64-644) in Litija (tel.: 061/881-855). Zobozdravstvo: Dežurna zobna ambulanta je v vseh treh zasavskih zdravstvenih domovih od 7. - 19. ure. Ob sobotah v Hrastniku in Trbovljah od 7. - 13. ure, v Litiji od 7. - 19. ure. Informacije dobite na zgoraj navedenih telefonskih številkah. Lekarna: 24 ur je dežurna lekarna v Trbovljah (tel.: 21-110) Veterinarska služba Zagorje, Trbovlje, Hrastnik: od 17. - 23. septembra je dežurni veterinar Iztok Soban. dr. vet. med., 24. septembra je dežurni veterinar Matjaž Pokorn, dr. vet. med. r Naša é —--■=^=r ■ — Kdo orazrtuie? bodočnost September Rojstva v trboveljski bolnišnici od 18. IRENA (glej 3. julij), MIRA izp. iz Mirka (Mirica. 9. septembra dalje: Mirčica, Miša), iz sam. mir. 19. JAN (Janci, Jani. Janek), grš. lannes iz Ioannes - Ivan; 10. 9.: Rada Šušnica, Trbovlje, hči Aijana izp. Ariana (Arianica), špa. ime iz lai. Ariadna. Vera; Ivana Gaberšek, 20. SVETLANA (Lana, Lanica, Svetka, Tanja, Sveta), iz Rimske Toplice, sin Aljaž: korena sveti - iti.; Suzana (glej 11. avgust); 12. 9.: Frančiška Medved, Zagorje, 21. MATEJ (Matejček. Matcjko. Malo. Matušek), grš. hči Andreja; Fatima Šaklič, Matth ai os - heb. Matti yy ah - Božji dar. maltah - dar, Yahveh - Trbovlje, sin Almin; Veronika Bog; Žagar, Trbovlje, hči Mercedes; 22. M AVER izp. iz Mavricija (Mavra, Mavrojlat. Mauricius, Irena Ponikvar, Trbovlje, sin Mauritius - državljan Mauritanije, pravijo, da naziv izhaja iz Jan; Saša Rabuzin, Trbovlje, grš. besede mauroyn - potemneti, zamračiti; ŽARKO (Žarkcc, hči Urša, sin Rok. Žaro, Žika, Žiti) iz korena žar iti; 14. 9.: Neli Bokal, Zagorje, hči Karin, 23. ADAM (Adamac, Adamče. Adamček) heb. Adam - 16. 9.: Aleksandra Kvas, Laško, sin človek; Urban. 24. GOJKO (glej 7. avgust); NADJA (rus. ime, izp. iz Nada, Iskreno čestitamo! to pa je skrajšano iz Nadežda). : : -rf OVEN Zgrinjajo se črni oblaki, ki jih boste pregnali z optimizmom, ki vas nikoli ne zapusti. Naredite pošteno čistko med ljudmi v vaši bližini. Številka: 21. El K Naredili boste poslovno potezo, marsikdo vam bo nevoščljiv. V zasebnem življenju se vam bo začelo obračati na bolje. Pustite dogodkom prosto pot. Številka: 18. DVOJČKA Vaša dvojna narava seje tokrat skrila in zadeve, ki jih rešujete, se obračajo vam v prid. Potovanje ob koncu meseca, spoznali boste prijetno osebo. Naj vas ne bo strah. Številka: 27. RAK Ljubezen je vzklila, nič vam ne pomaga, da čustva skrivate. V vzpodbudo naj povem, da čustva niso enostranska. Ne bodite prestrašeni, pogum velja. Številka: 15. LEV Nabrali ste si poguma in energije, čas je, da se spustite v nove. dogodivščine. Kako se bodo stvari odvijale, je odvisno od vas. Voditeljska žilica vas ne bo pustila na cedilu. Številka: 9. DEVICA Napnite vse sile in zberite moč, da razčistite odnose, ki so nastajali v vas zelo dolgo. Najboljši čas za to je konec tedna, z vpletenimi osebami se sestanite na štiri oči. Št.: 23. TEHTNICA Konec je brezskrbnih dni, začenjajo se dnevi, ko se boste borili za obstanek, predvsem na čustvenem področju. Priznaj te si napake in še le nato oč itaj te drugim. Številka: 30. ŠKORPIJON Odpravljate se na pot, kjer imate opraviti več, kot si sami priznate. Razmere s starši se bodo poboljšale, vloženi trud bo tu večkratno poplačan. Pazite na zdravje. Številka: 20. STRELEC Kjer cvetja ne neguješ, zraste plevel. To popolnoma velja v vašem odnosu do ljudi, ki so vam v preteklosti mnogo pomenili. Vidite, da je življenje brez njih prazno. Številka: 11. KOZOROG Napake, ki ste jih naredili v preteklosti, se vračajo in še ponavljate jih. Najbolje, da začnete od začetka, čeprav se vam zdi to nemogoče. Številka: 39. VODNAR Preveč ste neodločni, predvsem na področju, ki ga ne poznate dobro. V sredo priložnost, da to popravite. Nikakor ne zbežite, kot vedno, ko ste sami s partnerjem. Številka: 13. RIRI Če ste že ljubosumni, tega vsaj očitno ne kažite več, saj je to glavna pomanjkljivost vašega značaja. Dobili boste priložnost, da se preselite v drugo - svoje stanovanje. Šl: 34. Saška Sposojeno iz BBS Razlika Kakšna je razlika med življenjem in tičem? Oba sta prekratka, vendar, življenje je trdo do konca. Atentat Opozicija je sklenila, da bodo Janeza odstranili na hiter način. Poklicali so najboljšega plačanega morilca, ki še nikoli ni zgrešil strela. Načrt atentata je bil, da bo morilec ustrelil Janeza, ko bo govoril na zborovanju. Denar? Malenkost... Ko je na dan zborovanja Janez stopil na oder, se je nenadoma zaslišal strel. Kmalu zatem še en. V dvorani je zavladalo veliko razburjenje. Sledili so še štirje streli, vendar je Janez še vedno stal na odru, nepoškodovan. Policaji so planili na morilca in ga vtaknili v zapor. Tam so ga identificirali in načelnik policijske postaje ga je začudeno vprašal: "Matr, kot najboljši poklicni morilec na svetu bi lahko Janeza spravu dol s šestimi streli?" Morilec je resignirano odgovoril: " Koje Janez prišel na oder, sem potegnil pištolo. Do tu vse lepo in prav. Ko sem nameril, so me pa vsi okoli mene začeli rukati in kričati: "Daj meni!!! Daj meni!!! Jaz ga bom." Polpismen Kdo ve, iz katere besede je izpeljana angleška beseda Policeman (fon. polismen)? Iz besede polpismen... Joški pa taki Moški pride v bar in ob šanku zagleda zelo suho dekle. Stopi do nje in jo vpraša: "Ej, punca, a maš ti kejjošk?" Ona ga debelo pogleda in mu odgovori: " Seveda jih imam?!" On pa reče: "Zakaj jih pa potem ne nosiš?" ŽIVA Denar ne prinaša sreče, pravijo. Očitno govorijo o denarju drugih. Saša Guitry Bogati nam zatrjujejo, da bogastvo ne prinaša sreče. Moramo se zelo potruditi, da bi jim verjeli, saj je možno, da nam podarijo malo njihovega bogastva. George Feydeau b[3j :n>(u»;3f) jcpodsor) :snqa>f suiAjj :uiej8o)du}[ 'Zttf AU>) UI3S ‘OlSrup 3S STUTTASid 3111 33 ‘n ALD[ IS ‘)BJ3|U3 SBJBAOjd 3UI 3^ .B3|UA()8o|2 9d)ip}[ >8888^ Dolžina delovnega časa se vztrajno krajša. Kar olanes zdi samo po sebi razumljivo, je bilo včasih treba : doseči s silo in z dolgotraj n imi dogovarjanji z dclodaj alci. Ali ste vedeli, da smo imeli 42-um'i' delovni teden kar trideset let. pred njim je bil 48-urni'? Skrb za okolje vendarle počasi postaja nekaj./a kar se čutimo vsi odgovorne. Že pred 45 leti so pripravili leden čistoče, s čimer, priča članek v Zasavskem udarniku 3. Septembra 1948, z naslovom Teden čistoče od 5. do septembra 1948. Poziv je veljal prebivalstvu mdsta Trbovelj, da aktivno sodeluje in pomaga odpraviti vse pomanjkljivosti. Med drugim pravi: "Teden čistoče je namenjen dvigu higienske ravni našega ljudstva na vasi, • J trgu in mestu, ter higieni naših obratov. Čistoča in / higienska ureditev vsega življenja ljudstva jc prvi predpogoj za dvig zdravja in preprečevanja bolezni... i Pregledati je treba vse javne prostore ter nehigienski prilike po možnosti depraviti. Tudi za dosego zdravega higienskega življenja v naših vaseh je treba poskrbeli. Pregledati in očistiti je treba ceste in pota. Ugotoviti ali j cedrava voda v vodnjakih in izvirih, katerih voda se /iporablja za pitje in kuhanje... Prav posebno pažnjo pa jc polagati higienskim prilikam po naših obratih. Uredili je treba zaščitne naprave pri strojih, v delavnicah urediti higienske kopalnice in stranišča." V Zasavskem udarniku št. 30, 24.9.1948 je pisalo: "Ali že veste.., da v nekaterih trgovinah v Trbovljah prodajajo krompir le tistim strankam, ki kupijo obenem tudi gnilo čebulo; da neka uslužbenka v konzumu Zasavskih premogovnikov, poslovalnici št. 3, ne zna vljudnoodzdravljatt strankam. Prosimo za prostovoljne^ icvke. da si bo lahko kupila knjigo o lepem vedcnjtL Pripravlja: Irena I. Lebar J iz sjtarih Zaäavcev Tokrat objavljamo novo fračo, ki še posebej-sodi na našo fračkarsko stran. Golobi so zraven le za boljši vtis. Tokrat (za razliko od kozarca v prejšnji številki) jim moški ne zavidajo... Foto: Jože Ranzinger jr ■ili JeTÌRnICEot □ Grafit. Trbovlje že dlje časa krasi grafit, ki pravi, da naj se uprejo vladi, ki krade. Tamkajšnji premier Franc Beravs - Iskrica bi ga sicer že davno prebelil, vendar Janez Drnovšek - Gable, neprestano prelaga obisk v Zasavju. |—j Svetnik. Zasavski svétnik Sandi Češko - Čvekič se po zadnjem gostovanju v Jetrnicah ukvarja z zamislijo, da bi morda le postal tudi svetnik. Za začetek se namerava prvenstveno povzpeti na Triglav in s tem razdaljo do svetega zmanjšati za poltretji kilometer, pj Perla. Šef zasavskih direktorjev Stane Goste - Stanley seje v družbi vse manj znanega Janeza Siršeta - Sikota med prvimi zapodil med igralne avtomate novogoriške Perle. Gre za sklepne psihične priprave pred četrtim poskusom, da bi si le priboril naslov najboljšega manager tenisača. Če mu bo Fortuna po tem obisku naklonjena, si bo Zdenko Fritz - Desetdin morda zlomil nogo, Vladimi Ščurk - Čuri morda zlomil nogo,... I—I Dvoboj. Ne bojujeta se le Kasparov in Short v Londonu ali pa — Karpov in Timman v Arheimu. V za javnost zaprti predstavi sta se miselno spoprijela prvi zasavski bančnik Zdenko Fritz - Desetdin in Zasavčev direktor Tomo Garantini - Lekarnar. Prvi meni, da je vse zajeto v črkah STT (strategija, taktika, tehnika), dmgi pa prisega na MIZON (motiv,interes, znanje, odgovornost, nadzor). Kot vemo, je šla STT v franže, mizonom podobna goveda pa so na pol izumrla. j—| Zavist. Partijski sekretar trboveljski Božo Marot - Tipps je na izletu v Italiji Tomu Garantiniju najbolj zavidal, da so ga Italijani zaradi priimka kar za svojega vzeli. Verjetno se bo prekrstil v Marottija. Za ljubitelje naše športne urednice Barbare Kus -Plavalke pa ta fotografija. Do nadaljnega jo bo nekaj manj videti, saj si je na izpitu iz gimnastike zlomila nogo. e Minko iz Flrostniko sprašuje redakcijo jetrnic, ali bomo • • imeli po naslednjih volitvah v državi brezvladje. Na tak • 2 sklep jo navajajo rezultati javnomnenjskih raziskav, kjer . • večina vedno ne ve, koga bo volila in ali sploh bo volila, e • • : Draga Minka! 2 2 Brez bojazni, tudi po tej vladi bomo imeli vlado. Drži pa, « • da bo večina sedanjih strank izginila iz slovenskega političnega • • površja. Zmagovalec prihodnjih volitev, stranka, ki je sposobna 2 2 ujeti vsakega drugega Slovenca, pa prihaja iz politično vedno • • plodnih zasavskih tal. To bo Gobarska družina Zagorje. • 2 Stare stranke z vsemi aferami od Hita do orožja niso • • privabile toliko zanimanja kot jih je poplava gob po zadnjih • 2 deževjih. Ljudje so nehali gledati televizijo in poslušati radio, 2 e časopis pa razgrnejo le še, da na njem posušijo na tanko • • narezane jurčke. Pogovori se vrtijo le še okrog gob. Še naš • 2 rojak in Veliki gobar Stane Dolanc se je oglasil, vendar ljudje e • tega potem niso brali, ker je bilo o gobah bolj malo besedi. • 2 Do naslednjih volitev se mora Gobarska družina Zagorje na . e oblast le še pripraviti. V propagando jim ne bo treba vlagati, • • saj jih propagira narava sama. Ob tem jim uslugo (in sebi • 2 medvedjo) dela še sedanja opizicija, ki zatrjuje, kako da gre . e vse po gobe. Bodo pa se morali notranje strukturirati, menda • • se temu tako reče, ker je to pri velikih strankah normalno. * 2 Namesto podmladkov, klubov in raznoraznih zvez lahko , • organizirajo gobarske sekcije. Birokrati bi se lahko povezovali • • vsekcijoTintnice, za Zasavje bi bila primerna sekcija Prašnice... 2 • Vse skupaj bi se lahko izjalovilo le, če bi bile prihodnje • • volitve na lepo, sončno, jesensko nedeljo. V tem primeru bi 2 2 morala Gobarska družina Zagorje zahtevati, da se volišča • • postavijo tudi v gozdovih, npr. pri lovskih prežah. Pokoplje • • jih namreč lahko le volilna abstitenca. . Rdeči Revir e ÌFJ Podjetje za svetovanje, inženiring in trgovinsko posredovanje Cesta 20.julija 2c, 61410 Zagorje Telefon!fax: 0601 61 611 PROGRAMSKI PAKETI: Osebni dohodki. Glavna knjiga, Saldakonti, Materialno poslovanje, Osnovna sredstva. Obresti, Izpis virmanov, Fakturiranje, Skladiščno poslovanje, Obrtno poslovanje, Gostinsko poslovanje, ... RAČUNALNIŠKA OPREMA: Računalniki, tiskalniki, miške, scaneiji, modemi, diskete, pokrivala, zašč. filtri, RAČUNALNIŠKI TEČAJI: DOS, WORDSTAR, QUATRO PRO, WINDOWS, DBASE, PARADOX - SOFTWARE OPREMA: MICROSOFT, BORLAND, NOVELL in LANTASTIC mreže, AUTOCAD! Prodaja slov. knjig /a nekatere produkte! 7jsm: t IHRES MP* I WT B 8 % ft¥ S H *■:; d.O.O. Cesta 9. avgusta 9, Zagorje, Lesta y. avgusta y, Zag< tel.: 0601/64 219 FitnesC TER Podjetje za svetovanje, inženiring in trgovinsko posredovanje Cesta 20.julija 2c, 61410 Zagorje Ule fon/fax: 0601 61 611 PROGRAMSKI PAKETI: Osebni dohodki, Glavna knjiga, Saldakonti, Materialno poslovanje, Osnovna sredstva, Obresti, Izpis virmanov, Fakturiranje, Skladiščno poslovanje, Obrtno poslovanje, Gostinsko poslovanje, ... RAČUNALNIŠKA OPREMA: Računalniki, tiskalniki, miške, scaneiji, modemi, diskete, pokrivala, zašč. filtri, RAČUNALNIŠKI TEČAJI: DOS, WORDSTAR, QUATRO PRO, WINDOWS, DBASE, PARADOX, ... SOFTWARE OPREMA MICROSOFT, BORLAND, NOVELL in LANTASTIC mreže, AUTOCAD! Prodaja slov. knjig za nekatere produkte! d.o.o. TRGOVINA Kisovec, Naselje na šahtu 31, tel.: 0601/71 427, tel.: fax.71 827 Litija, Ljubljanska cesta 9, tel.: 061/881 338 novo - TRGOVINA V LITIJI !!! Gotovinski popusti, plačilo na 2,3 ali 4 obroke, ITISONI širine 2 in 4m TOPLI PODI širine 2,3 in 4m BARVE AKRIL, JUPOL, BARVE za les in kovino pestra paleta tekstilnega meterskega in dekorativnega blaga prodaja zaves proizvajalca VELANA in šivanje po naročilu karnise - OPRAVLJAMO TUDI POLAGALSKA DELA: polaganje, brušenje in lakiranje parketa, plute in ostalih lesenih podov. VABI VAS trgovina v Kisovcu in Litiji. Vsak dan od 7°° do 19°°, ob sobotah 700 do 1301 .m___ Celje - skladišče D-Per 6/1993 /O Banka Zasa\ 5000006276,32 Trbovlje Ljubljanska banka - Banka Zasavje d.d., Trbovlje Da smo res banka, ki DELA Z UUDMI IN ZA LJUDI, dokazujemo s tem da smo za imetnike tekočih računov in plačilne kartice LB pripravili NOVO PONUDBO! - kredit za nakup motornega vozila - revolving kredit - družinsko plačilno kartico Vse informacije v LB Banki Zasavje d.d. Trbovlje v Trbovljah, Hrastniku in Zagorju. COBISS o UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta zmage 33. Zagorje ob Savi Nepreklicno naročam časopis ZASAVC. Ime in priimek mesto......................... poštna št........... ulica..................... ... telefon.............. datum......................... lastnoročni podpis NAROČNINO BOM PLAČEVAL: sproti, trimesečno, polletno(ustrezno obkroži) NAGRADNA IGRA