/ f
Štev. 28. V Mariboru 12. julija 1883.	Tečaj XVII.
List ljudstvu v poduk.
Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom /a celo leto 3 gld., za pol leta 1 gld. 60 kr., za četrt leta 80 kr. — Naročnina se pošilja oprarništrn v dijaakem semenišču (Koabe&seminar). — Deležniki tiskovnega društva dobivajo list brez posebne naročnine
Posamesne liste prodaja knjigar Novak na velikem trgu po 5 kr. —
ltokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat 8 kr. dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr.
Cesar v Maribora.
Dunajski nemško-liberalni list „Deutsche Zeitung" poroča, „da je bil cesar v glavnem mestu slovenskega Stajera sprejet večjidel slovenski". Da si poln ne-volje in jeze, poročal je pisec resnično. Tistim, ki so pri tej priliki hoteli Slovence zatajiti in najvišjej osebi v državi pokazati, da je tukaj vse ponemčeno, spodletelo je popolnem.
Proti 6. uri zvečer 9. julija naznani trojni strel, da je cesarski vlak pod Leitersbergom in kmalu potem stopijo cesar z voza v krasno okinčano postajo železniško v Mariboru.
Tukaj so cesarja pozdravili najprvlje mil. knezoškof in potem mestni župan dr. Duhač. Cesar mu kratko odvrnejo, da hočejo malo ob priliki 6001etnice Habsburške v Mariboru po-muditi se.
Navzoči bili so g. baron Hein, okrajni glavar, princesinja Turn-Taksis, grofinje At-tems, Nugent, Pallavičini, baroninje Goedel, Teuchert itd.
Na prostorih pred železnico, na velikej cesti, po celem graškem predmestji itd. bilo je natlačeno ljudstva. Cesar, oblečeni kot oberst lovskega bataljona, pokriti s klobukom okinča-nim z gostimi zelenimi peresi, pokažejo se na stopnicah kolodvora veličastni, zdravi, prijaznega lica in uljudno na vse strani pozdravljajoči po vojaškej šegi. Ljudstvo zagledavši svojega krasnega vladarja zaupije burno, mogočno, gromovito: živijo, kar se je vedno ponavljajo, dalje in dalje grabilo in razlegalo, ter neprenehoma cesarja spremljalo pri celej vožnji v mestu. Posamezno Hoch-klicanje se je kar zgubljalo. —
Naprej se pelja v kočiji župan, potem cesar z namestnikom, dalje generalni adjutant fml. Mondel in fzm. Kuhn, knezoškof itd. Kraj ceste in ulice delali so špalir udje požarnih straž od sv. Trojice, sv. Lenarta, sv. Lovrenca, Mahrenberga, Slovenjgradca, mariborski in kam-
ški veterani, udje društva katoliških, obrtniških delavcev, obrtniškega, pevskega, filharmo-ničnega, zopet obrtniškega društva, učenci vino-rejske šole in požarne straže mariborske.
Pred visokim slavolokom stopijo cesar z voza: gospodični Duliačeva in Prodnikova (sama slovenska kri) poklonite cesarju lepih cvetlic.
Cesar nagovorijo deklice in fantiče krasno oblečene v razne narodne noše, dalje načelnika veteranov gosp. Jošta in veter ance: Usar-ja, Črnka in Peljceljna. Zivijo-klicanje postalo je med tem tako burno, da so celo Nemci popuščali pusto Hochskekanje in s Slovenci vred upi-jali na vso moč: živijo. In tako se peljajo cesar dalje mimo grada skoz poštno, gosposko ulico, na veliki trg, skoz stolno ulico na stolni trg.
Tukaj stoji pred knezoškofovsko palačo na izhodnej strani častna kompanija 4?. regimenta z zastavo in muziko, generali in oficirji, admiral baron Sternegg, na zapadnej strani stolni kapitel, domača in druga duhovščina (kanonika Glaser in Tutek, dekani Strajnšak, "Bosina, Božanc, Hajšek, župniki Zvare. Koren, Flek, P. Kalist, P. Eustah, Pauša, Milošič, Sev-nik itd.) bogoslovci; uradniki, profesorji, učitelji, župani.
Cesar stopivši z voza pozdravijo najprvlje generale, oficirje; vojaki prezentirajo, boben bobnja, godba svira cesarsko pesem, možnarji pokajo, zvonovi zvonijo ljudstvo pa neprenehoma kliče: živijo.
Ko vojaštvo odmaršira, stopijo cesar h baronu Goedelnu, našemu poslancu in podpredsedniku državnega zbora, mu podajo roko in prijazno nagovorijo. Baron Goedel bil je kot vitez Maltezarskega reda krasno oblečen in okin-čan z večimi visokimi redovi. Na to se obrnejo cesar proti ljudstvu in odzdravljajo prijazno ter se podajo v krasno obnovljeno palačo spremljani od mil. knezoškofa.
K cesarskej mizi bili so povabljeni : knezoškof, c. k. namestnik, fzm. Kuhn, stolni prošt, stolni dekan, kanonik Orožen, baron Goedel,
ki je cesarju ravno nasproti sedeti smel, poslanci dr. Dominkuš, dr. Radaj, Fluhar in slovenski župani „oča" Dovnik iz Karčovine, vrli Sparovec iz Ruš in Pec iz Studenc. Po obedu so cesar šli s vsemi 47 gosti zaradi prevelike sparice na dvorišče, kder so cigare kadili in s vsakim več ali menje dolgo pogovarjali se.
Med tem je bilo mesto razsvetljeno in došla je velikanska bakljada 2u00 mož. To je bilo krasno in veličastno Nemški možki pevski zbor zapel je potem 3 pesmi in ko so cesar na ulico stopili, zahvalit se, zagromijo tisočeri Hoch- in živijo-klici.
Reči smemo, da je vse mesto bilo prekrasno okinčano in čarobno razsvetljeno. ^Zastav cesarskih, deželskih je bilo vse polno. Žaljivih „frankfurtarc" je bilo jako malo videti. In tako je bilo prav. Cesarja moremo le z njegovimi zastavami častiti.
Visoki stolp stolne cerkve "bil je poln lu-cic; krasna je bila palača baron G-oedelnova, kasina, rotevž, grad, dekliška šola, hiša dr. Radajeva, posebno pa čitalnica. Tukaj je vse mesto hodilo gledat krasnih vencev, katerih so blagodušne slovenske gospe in gospodične splele, in napis iz samih lučic sestavljen: Živijo naš cesar!
Po okoličnih višavah goreli so gosti kresi. Cerkva sv. Barbare, kapela Device Marije bila je razsvetljena, na Melji je gorela velikanska piramida in križev pot na gori pri sv. Petru bil je razsvetljen, da so luči daleč se svetile po Dravskem polji.
V torek 10. jul. so cesar uže ob Vg6. uri bili pri vojakih na velikem vadišči pri Vin-denavi ter naročili, da se Njihova zadovoljnost in pohvala vojakom najavi v posebnem zaukazu nemški in slovenski.
Ob 8. uri so obiskali bolnišnico, ob 1/29. začeli sprejemati v knezoškofovskej palači dvorne dostojanstvenike, duhovščino, oficirje in župane. —
Gr. baron Goedel je se s svojo deputacijo slovenskih županov v kočijah pripeljal, jih cesarju predstavil in v njihovem imenu najponiž-nejšo zahvalo izrekel za vse dobrote. Cesar so milostno odgovorili, da so zopet pripravljeni pomagati, če bi te kraje nesreča zadela.
Ob 1 /21 1. uri so cesar zapustili knezoško-fovsko palačo poklonivši poprej milostlj. knezo-škofu krasen nadprsni križec — pectorale* — z briljanti, koje cenijo na 8000 fl.
Cesar so se peljali mimo baron Groedel-nove palače, gimnazije skoz gosposko ulico k odkritju novega spomenika Tegetthoffbvega. Potem so obiskali vojaško bolnišnico, stolno cerkvo oba železniška kolodvora in se ob 12. uri odpeljali proti Pragarskemu. Nepozabljivi nam ostanejo dnevi 9. in 10. julija 1883 v spominu!
Gospodarske stvari.
Njive, travnike, kako braniti, da jih ljudje ne pohodijo.
Tistii travniki in njive, ki so ob cestah, stezah, potih, trpijo mnogo škode spomladi in jeseni pa poleti ob deževnem vremenu, ker jih ljudje močno pohodijo. Posestniki si prizadevajo na mnogo načinov temu v okom prihajati. Mečejo kraj potov vejevje, trnje, rubidovje pa časih vse ne pomaga nič, ljudje pomečejo vejevje na stran ali pohodijo še dalje od pota njivo ali travnik. Kreganje, prošnje so pogosto bob v steno.
Bolje pomagali so si Jarinčanje v Slovenskih goricah. Potrebne steze do cerkve in šole so si tako popravili, da ne gazijo nikoli po blatu in vsled tega tudi nihče ne stopa na njivo ali travnik. Nasipali so namreč tiste stezice s peskom in šodrom iz potoka in pokrili s kozder-jem. No, in to je pomagalo. Sedaj imajo tamoš-nji ljudje vselej snažno pot do cerkve pa tudi otroci leži zahajajo v šolo.
Vrhu tega pa še zdatno zabranjujejo, da jim nihče s pohojenjem ne dela škode po njivah in travnikih. Tudi mnogim slabim besedam in kreganju storjen je zaželeni konec. Kder so ljudje v podobnih potrebah, naj storijo jed-nako! —
Premiranje bikov za ljutomerski okraj vršilo se je 19. junija na Klučarovski trati. Dognali so 34 bikov, V/3—2 leti starih, iz Ljutomerskega kraja 5, Breškega 3, Branoslav-skega 4. Št. Jurjevske doline 2. Verženskega 6, Lukavskega 7 in sv. Križevskega 7; samo Malonedeljski kraj ni bil zastopan.
Izmed totih se je licenciralo 19. med katerimi jih je bilo 17 premiranih. Ako k tem 19. prištejemo še 9 licenciranih bikov od lanskega leta, imamo po takem v celem okraji 28 licenciranih bikov.
To število pa komaj do polovice zadostuje za ogromno število krav in telic, katerih se je po zadnjem soštetji od lanskega leta po jeseni 6489 po celem okraji redi.
Oziroma na število krav morali bi imeti 64 bikov, ako računimo na 100 krav enega bika. No pa vendar je upanja, da primerno število bikov dobimo in da ne bode trebalo občinam nalagati zastran tega menda nakladov, ako gospodarji in živinorejci pokažejo dobro voljo, da hočejo postavo zastran povzdige goveje živine spolnjevati.
Naše okoliščine so v sedajnih časih že takšne, da ne moremo več konkurirati z dru-drugimi narodi glede na pridelovanje zrnja; za to moramo zdaj pridelovati več krme in rediti govejo živino, kajti to je še edina panoga gospodarstva, ktera nas reši od vsega prepada
Y pregledu nahajamo sledeče številke krav in licenciranih bikov v posameznih okrogih I. Ljutomerški kraj ima 1296 krav in 6 licenciranih bikov; tajste imajo: Iv. Grosskopf v Ljutomeru. ]\far. Stih v Noršincih, Fr. Krajnc na Moti, Iv. Vargazon v Pristavi, Jož. Nemec v Babincih in Jak. Dolamic v Noršincih. II. Breški kraj 882 krav in 2 lic. bika; tota ima: M. P u k š i č v Rineetovi grabi in Simon Rakovec na Popgradji. III. Branoslavski kraj 521 krav in 2 lic. bika; ta ima A Feuš in Iv. Markovič oba v Cezanjevcih. IV. St. Jur-jevska dolina: 811 krav in 1 lic. bika: ta je pri Al. Fürstu v Bolehnečicih. V. Veržej-ski kraj 803 krav in 8 lic. bikov; taiste imajo : Fr. Stanetič v Banovcih. Jak. Peršak, Anton Bežan in Jak. Kšela vsi trije v Salincih, M. Zmazek v Krištancih, Jož. Skuhala v Gerlavi, M. Novak in Iv. Alekšic v Veržeji. VI. Luka v s k i kraj 475 krav in 4 lic. bike; taiste imajo: Mat. Magdič v Ključarovcih, JMih. Kosi in Ant. Slavič na Grabah in Iv. Šalamun v Lukavcih, VII. Sv. Križevski kraj 842 krav in 5 lic. bikov; te imajo: Jož. Magdič v Stari-vesi dva bika; IvvBidner, in A. Ferenc v Bu-čečovcih in Jož. Strakl pri sv. Križi. VIII. M a 1 o n e de lj s k i kraj: 859 krav in nobenega lic. bika.
Iz tega pregleda se razvidi, da občine poleg Mure imajo zadostno število bikov, vsled tega pa tudi najboljšo govejo živino; nasprotno goričke občine malo bikov, pa tudi živina je jako slaba. Dobro toraj bode, ako poljske občine izrejajo bike in je prodajajo breškim občinam ; na ta način je le mogoče, da se v totih goveja živina zboljša.	K.
Sejmi. 16. jul. Dobje, Gradec, Zdole, 17. jul. sv. Ana v SIoa. goricah, Mahrenberg, Ve- i raca, 20. jul. Arvež, sv. Marjeta na Dravskem polji, sv. Marjeta na Pesnici, Vitanje, 21. jul. Buče, Brenska gora.
Dopisi.
Iz Slivnice pri Mariboru. (Habsburška svečanost.) Dne 2. t m. bila je tudi naša vas praznično oblečena. Že v nedeljo je cesarska razstava iz zvonika vihrala in v pondeljek so ves dan gromovito streljali. Ob 7. zjutraj prišli so že Rački učenci z g učiteljem in godci uro pozneje tudi Brezulski z okinčanimi zastavami. Ob 49. uri so šli tudi Slivniški v farno cerkev. Po končani muzikalni veliki meši podali so se zopet z godbo vsi učenci slivniške, račke, brezulske šole in mnogo število gospode in faranov v prav krasno okinčano telovadišče in sadunosnik. Pred šolo stal je lep slavolok: „Vse za vero, dom in cesarja!" Res boljšega prostora bi ne bili našli, kajti na vrtu je imela
vsa mladina (okoli 400) naše fare in tudi mi obilo prostora. Nadučitelj, g. Jožef Tribnik je pozdravil navzoče z obširnim govorom o zgodovini naše cesarske rodbine, ki je že 600 let tako hrabro vladala našo deželo, spomnil se svitlega cesarja, ki toliko darujejo ubogim itd., ter končal s Skratno: „Živio cesar Franc Jožef!" svoj čvrst govor. Na to je učenka M. Wreg prav dobro deklamirala 600letnico, ktero so učenci vrlo zapeli. Zdaj je povedalo še nekaj učencev primerne pesni, od kterih nam „Avstrija", pogovor „Rudolfa I. in berač" ostanejo nepozabljivi. Tako je, vrlo! da se otroci čisto, glasno govoriti uče. Skoda, da nam tudi rački, brezulski učenci niso kaj povedali! Konečno se g. Pestovšek zahvaljuje za mnogoštevilno udeležitev, povdarja še kratko slavnost ter k sklepu navdušeno povzdigne: „Cesarsko pesen!" Po tej slavnosti je dobil vsak slivniški učenec knjižico „Habsburški rod" in podobico cesarja Franc Jožefa, ali Elizabete, Rudolfa, Štefanije. V gostilni pri J. Wregg-u, kjer so bili učenci vseh treh šol, okrepčavala se je mladina do popoldne s kavo, kruhom, sirom, itd, Godci so godli in lepo petje brezulskih in slivniških učencev povikšalo je veselico. Tudi igrali so. G. Pestevšek je več napitnic nagovoril in „živio klicev" ni bilo ne konca, ne kraja. Gg. učitelji, posebno slivniški, pa so nam ta dan pokazali, da jim je šola prav na srci. Živeli!
Hotinčan.
Od sv. Marjete niže Ptuja. (Habsburška svečanost). V pondeljek 2. julija smo imeli veseli dan. Komaj se je začelo deniti, je strel in veselo zvonenje prebivalcem naznanilo, da se bo obhajala izvanredna svečanost v spomin, da je štajerska dežela 6u0 let pod vladarji iz Habsburške hiše. Otroci in odraščeni so se podali k slovesni sv meši, po kteri je bila slovesnost zunaj cerkve. Nastavljen je bil krasni slavolok, na kterem so bile podobe njih veličanstva svitlega cesarja in cesarice, cesarjeviča Rudolfa in Štefanije Pod podobami je bil napis „Slava Francii Jožefu, Lizabeti, celi hiši Habsburški." Na vrhuncu slavoloka je bil c. k. orel in napis: „Habsburškim bo tronom vedno sreča trdna Avstrije." Na desni in levi strani sta se videla grba Štajerske in Kranjske dežele z napisoma: „živi cesar, domovina, večna bode Avstrija". Domači g. župnik — ud okrajnega šolskega sveta — so stopili na pripravljeni oder ter so v jedernatem govoru pomen svečanosti raztolmačili. Sklenoli so govor s trikratno-gromovito „Slava" na Habsburško rodbino. Po tem so nektere belo-oblečene šolarce in nek-teri šolari stopili na oder ter so primerne pes-me iz zgodovine Habsburške deklainovali. Zgodba in veselo petje je slovesnost pomnožilo. Po opravljeni slovesnosti so otroci dobili primeren zajutrek in brošurico „Habsburški rod". Veliko
veselje je bilo pri otrocih pa tudi odrašenih posebno pa pri starših. Tak vesel den ostane nepozabljiv za otroke in jih bo tudi spodbujal, da bodo rajši v šolo — hodili in se pridnejše učili. Slava svitlemu cesarju ; hvala vsem, kteri so se za to slovesnost trudili.
Iz gornje Savinjske doline. (Sadje-rejsko društvo) cesarjevič Rudolfovo bi naj tudi pri nas postavilo poverjenikov. Tako bi utegnilo dobiti mnogo novih udov! — Za poverjenika tukaj je gotovo izvrstni in marljivi nadučitelj, gosp. Peter Vudler v Ljubnem najbolje sposoben. Ta rodoljub obilno svojo ljubezen do sadjerejstva v besedah in djanjih dokazuje. Ali bi se ne dala za našo dolino napraviti „Sadjerejskemu društvu" jedna podružnica s sedežem v Ljubnem? Tukaj biselehko drevesnico napravila; si od sadjerejskega društva najboljših plemen priskrbovala, jih odgojevaia in po gornje savinjskej dolini za primerno nizko ceno prodavala. Podružnica bi za sadjerejo jako sposobnemu okraju lepe dohodke prinašala. Sad-jerejci! Vzdramimo, zavedimo se iu spreobrnimo našo lepo dolino v najskrasnejši vrt sadjerej-ski!	Jože Budna, gozdar.
Iz Dobrne. (Spomin, da je preteklo 600 let,) odkar naša dežela pripada vladarjem iz slavne rodovine Habsburgovcev, so šole, kakor znano, vsled določila deželnošolskega sveta obhajale dne 2. julija, Ta slovesnost pa ni bila omejena le na šolske kroge, raztegnila se je na ves narod. Povsod se je cesarju zvesto ljudstvo poganjalo, kako bi naj svojo zvestobo do presvetlega vladarja in njegove hiše znovič razodelo. Kar se našega kraja tiče, smo že to na dotičnem mestu storili v posebnih pismih. Razven tega je občinski odbor pod vodstvom duh. svetovalca in župnika, vč. g. Grajšeka, kateremu desna roka je bil g. Kos, v nedeljo priredil tombolo v korist ubožnim učencem. Dobitke oskrbeli so dobri šolski prijatlji. Zahvala jim! Izmed odličnih gostov, ki smo jih pri igri opazili, omenimo samo viteza Franc-Josipovega reda preč. gosp. kanonika Juvan-čiča in generala grofa Mensdorfa. Po odštetih stroških je za nakupovanje obleke šolcem preostalo 38 fl. Tolikega zneska skoraj da nismo pričakovali, ker je deževno vreme večinoma rahločutnim gostom-topličarjem oviralo izhod iz njihovih izbic. Ko se je dan nagibal svojemu koncu in se glas zvona razlegal čez goro in dol, zaslišali smo pokanje možnarjev s travnika „nad jezerom", gledali smo praskajoče rakete, občudovali bengaličko luč na omenje-nej livadi in na razvalinah starega gradu ter opazovali razsvetljena okna. Med tem pa, ko se je lahkonogi svet že zibal po plesišču v to-pliškej dvorani, so še naši korenjaški hribovci žgali krese. V pondeljek se je po končanej slovesnej službi božji mladež s svojimi voditelji
podala v zalo opravljene šolske prostore, kjer so vč. g. župnik razložili poslušalcem pomen svečanosti. Tukaj smo poslušali še druge dneve primerne govore in pesmi. Sklepoma smo se podali na s zastavami okinčani vrt gospe pl. Heider, katera je učence pogostila in obdarovala z oblačili, s šolskimi potrebami in z denarjem. Bog plačaj blagej dobrotnici. Isto velja tudi posebno vč. g. Gajšeku in g. Orozlu! Pogled na podobo, katera predstavlja, kako Rudolf Habsburški svojima sinovoma podeljuje notranje-avstrijske dežele, pogled na toto podobo, ki jo je vsak vdeleževalec dobil, in pa slavnostna knjižica, kjer se v kratkih črticah popisuje, kaj je Habsburški rod doživel. — to dvoje nam bo med ostalim branilo pozabiti na dan, ko smo radostnim srcem obhajali 6001et-nico slavne hiše vladarske.
Iz Maribora. (Cesar.) Videlo seje cesarju, da je bil zelo iznenaden. Tako sijajnega sprejema se ni nadejal, zlasti v Radgoni, št. llji, Pesnici in Mariboru ne. Slovenjgraški in mah-renberški Slovenci so poslali deputacijo v Maribor in naprosili svojega državnega poslanca g. barona G-oedelna, naj jih cesarju predstavi, kar je tudi storil. Toda vseh ni bilo mogoče z deputacijo mariborskih okoliških Slovencev združiti. Zato sta bila izbrana g. Bart za slovenjgraški in g. Hirschmann za mahrenberški okraj. Teje g. baron Grodel z mariborskimi vred (Robič, Lorber, Divjak, Pišek, Wein-gerl, Rotman, Dovnik) cesarju predstavil; ob enem tudi izročil adreso slovensko občine Arlica in Janživrh v Mahrenberškem okraji. Po audi-jenci peljal se je baron G-oedel s svojo deputacijo k odkritju Tegethofovega spomenika, kder so pod lepim šotorom dobili prostora. Naposled je vse baron G-oedel povabil k obedu! — Cesar se je peljal enkrat tudi nalašč mimo Goedelnove palače, obiskal gimnazijo pa zaprto našel. Dalje peljajočega se mimo du-hovšnice pozdravljali so ga bogoslovci z burnimi živijo-klici v dokaz svoje izborne udanosti in ljubezni do svojega vladarja. Slovenske župane sv. Lenartskega okraja je dr. Radaj cesarju predstavljal. Bilo bi še marsikaj povedati pa trebalo nasprotnikom na nogo stopiti, česar pa v tej številki nečemo, in sploh ne, če nas v odgovor drugod ne prisilijo. Slovenci smo v Mariboru vsakako cesarja mogli pozdraviti tako, da smo zadovoljni.
Iz Sevnice ob Savi. (Dvojno obhaja-nje 6001etnice). Kaj lepo in hvale vredno so obhajali 6001etnico Slovenci v Sevnici dne 2. julija. Zjutraj je bila slovesna peta sv. meša; brali so jo č. g. župnik, 2 gospoda sta jim stregla, nazadnje se je zapela na koru in po cerkvi cesarska pesem. Pri sv. meši so bili zbrani skoraj vsi sodnijski in davkarski gospodje, požarna straža in šolarji; vse je bilo v

lepem redu. Po sv. meši bila je skušnja otrok, v šoli, kateri so se prav lepo zadržali. Potem so jim gospodje lepe nauke dajali, kako morajo zvesti biti: Bogu, cesarju in vsem svojim učenikom in staršem. Popoldan so jim prav lepo in pošteno veselico napravili, pri katerej so bili skoraj vsi gospodje iz Sevnice. Veselico so imeli pri podružnici sv. Ane. Na vbodu bil je napis: Hrib in hrast se omaje; zvestoba Slovenca ne gane. Iz zvonika je vihrala cesarska in deželna bandera. Bilo je vse v lepem redu. Toraj hvala vsem slovenskim gospodom. Obhajali so GOOletnico tudi nemškutarji pod grajskim kozolcem; žrli so tisti laeenbergerji kmečki tako. da jim je slabo bilo. No, dajajo lep zgled s tem svojim otrokom! Gospodje so jim pridgovali, da je Štajerska bila že čisto na nič prišla, pa so jo Nemci na noge spravili in pa da slovenski jezik nima nič veljave, da kedar bodo sedajni cesar umrli, smo Slovenci čisto proč. Nazadnje je mogel jih nekdo s palico domu goniti.	Posavski Slovenec.
Politični ogied.
Avstrijske dežele. Svitli cesar so Gradec zapustivši mestnim siromakom in milosrčnim zavodom darovali 6700 fl. Tudi še v Gradci pričujoč so kazen odpustili mnogim kaznovan-cem. — Minister Pražak je zaukazal državnim pravdnikom na Slovenskem naučiti se precej slovenski, da bodo popolnem zmožni slovenski poslovati s strankami, ki slovenski govorijo. Zopet korak naprej! — Predsednik državnega zbora, dr. Smolka, želi, naj bi vlada uže meseca oktobra poklicala poslance in proračun za 1. 1884 precej predložila, da bi ga do novega leta sprejeli in druge reči do konca marca zdelali in potem šli domov. — Tiste liberalne adrese, katero je župan Eggenberški s Tages-pošto vred poslal vsem štajerskim občinam v podpis, cesar niso hoteli sprejeti. — Deželni zbor štajerski zopet zboruje pa bo kmalu dokončan. — Krški mestni zastop je ministra Taaffeja imenoval za častnega meščana, ker neumorno deluje na spravo in slogo med avstrijskimi narodi. — V Ljubljano sta prišla ministra grof Taaffe in grof Falkenhajn, da se udeležita slovesnega dogodka, ko bode deželni zbor kranjski svitlemu cesarju ob priliki Habsburške 6001etnice svojo zvestobo obnavljal. — Zagrebško mesto vzame 4 milijone na posodo ali v zajem na 50 let, v teh letih plača 10 milijonov. To je slabo gospodarstvo.
Vnauje države. Nemški cesar Viljelm pride 16. jul. v Gostinske toplice na Salcburš-kem, kder ga bržčas obišče naš cesar. — Ruska vlada pogodila se je s Perzijskim kraljem za-stran meje tako, da je Merw sedaj rusko mesto. Slavni general Gurko poslan je v Varšavo za
najvišjega poveljnika in upravitelja. — Turškega sultana so se Krečanje zopet navolili in davek odrekli. Nadejajo se pomoči od Grkov, po krvi jim bratov. — Srbi imajo uže kos železnice med Belgradom in Nišom dogotovljen.
—	Črnogorski knez ima dve hčeri; prvo snubi knez Petar Črnijurij, drugo knez Aleksander Bolgarski. — Francozi poslali so 3000 mož v Tonking, jihov admiral je tam uže mnogo morskih tolovajev pobil in jihovo brodovje uničil. Kitajci se vendar prav ne upajo Francozom napovedati vojsko; v deželi Junan pa so ubili francoskega mešnika, misijonarja, in 16 kitajskih kristijanov ter jim cerkvo razdjali. — Kolere v Egiptu ne morejo zatreti, vedno več ljudi umira za njo, posebno v mestu Damiette.
—	Angleži se bojijo za svojo tamošnjo vojsko. S Francozi so se tako pogodili, da bodo z njimi vzajemno kopali drugi Sueški kanal, voz-nino pa na obeh znižali. — V izhodnej Indiji je morje stopilo čez navadne obale, odplavilo več vasi in mestu Sorate podrlo 6000 hiš, mrtvecev je na tisoče. — V Severni Ameriki soln-ce tako peče, da se ljudem možgani unemajo. Tako je v New-Yorku umrlo 672 otrok in 20 odraščenih.
Za poduk in kratek čas.
Cesarjevo potovanje.
II. Ko je deželni zbor cesarju v Gradci dne 2. julija slovesno izražal svojo udanost in zvestobo Habsburškej državi, storili so to naši poslanci v slovenskej besedi klicajoč: živijo. Grad-čani so se vrlo dobro obnašali bolje, kakor smo pričakovali. Odpravili in poskrili so namreč sčasoma vse „frankfurtarce" ter se posluževali zvečinoma cesarskih in deželskih zastav. Priredili pa so skoraj vsaki dan kakšno posebno svečanost in veselico cesarju v čast. K cesar-skej mizi dne 2. julija bil je med drugo gospodo povabljen tudi slovenski poslanec g. Herman.
Dne 3. jul. ogledoval je cesar vojaštvo. Tudi slovenski regiment štev. 87 in slovenski kanonirski regiment štev. 6. bil je zraven. Ka-nonirji so izvrstno eksercirali, da jih je cesar pohvalil. Prišedši v grad nazaj dajal je audi-jence. Med zaslišanimi bil je tudi baron Moš-kon. Popoludan bil je cesar na strelišči v An-drici in je dvakrat streljal in zadel v tarčo. Veselje strelcev bilo je veliko.
Drugi dan 4. julija ogledoval je cesar zopet vojaštvo in obiskal Kleinošekove iz Radgone velikanske kleti in izpil kupico šampanjca iz kristalne čašice na zlatem krožniku mu po-nudene. Med k cesarskej mizi povabljenimi ta dan bil je poslanec Karneri in Pauer.
Dalje 5. jul. obiskal je'cesar razne zavode, šole, bolnišnice. Bil je tudi v novi cerkvi Srca
Jezusovega, ki se mu je dopala. K cesarkej mizi povabljeni bili vso tudi Slovenci dr. kanonik Misija, baron Šmigoc (predstarši bili mu so v Halozab doma), in dr. Dominkuš.
V	petek 6. julija odpeljal se je cesar z Gradca po železnici v Lieboch in Koflah, kder je 30 i rudokopov „knapov" cesarja pozdravilo, med njimi veliko Slovencev. Nazaj grede ukrenil je cesar v Landsberg, kder ga je 82 letni general Franc Liechtenstein s svojimi pridnimi sini pozdravil in v prekrasni grad Holleneg spremljal. Zvečer bil je cesar zopet v Gradci. V soboto 7. julija obiskal je cesar zopet več zavodov, bolnišnic, kaznovalnico v Karlavi, vseučilišče itd. ter imel zvečer pri častnem obedu tudi poslance slovenske č. g. dr. Suca in g. Šnideršiča Toti dan prišel je cesar tudi k konjskej dirki v Karlavi. Tukaj so se zopet Slovenci odlikovali. Štajercem nemškim so darila zvečinoma pobrali tujci iz Dunaja in Linca itd. Ko je pa prišlo do dirke konj čistega plemena, zmagali so slovenski konjerejci ob Muri ter odnesli iz Gradca darila 60, 50, 40, 30 in 20 fl. Med obdarovanimi so: Alojz Fe-renc iz Stare vasi, Janez Nemec iz Šalinec in Marko Belec iz Kristanec.
V	nedeljo 8. julija podal se je cesar pe-šice v stolno cerkev k sv. meši in se popoludan udeležil ljudske veselice na travnikih v Goe-stingu. K cesarskej mizi v povabljeni bili so poslanci Fluher, Kukovec. Zolgar in dr. Radaj pa so bili zadržani. Zlasti dr. Radaj ni mogel v Gradec, ker mu je preblago gospo mrtvoud zadel, da desne strani gibati ne more in še vrhu tega trpi na vnetici možganov.
Preden je cesar Gradec zapustil, daroval je ubogim 7200 fl. in v pondejjek 9. julija vzel je slovo od glavnega mesta Štajerske zagoto-vivši, da se kmalu vrne. V poudeljek jutro pripelja se cesar najprvlje v Gleisdori', dalje v Feldbach in potem v Gleichenberg, kder se čudi prekrasnej legi teh slovitih toplic.
V	Radgono je cesar dospel ob 11. uri od meščanov sprejet in spremljan k odprtju nove meščanske šole. Toda sedaj je prišla tudi na Slovence vrsta in smemo res ponosni biti na začetek. Nagromadilo se je Slovencev na tisoče. Pod poveljništvom g. Sterniše prijaše 160 slovenskih mladenčev in kmetov v narodni obleki z Murskega polja na krasnih konjih z izurjenim trobentačem. Potem pride iz Veržeja 50 slovenskih strelcev pod poveljništvom stotnika g. Pintariča, se postavi pred c. k. glavarstvom v Radgoni z banderijem vred. Ko cesar pridejo, prozentirajo strelci kot častna kompanija in poveljnik odda raport. Banderači in jahači pa se cesarju tako dopadnejo, da jih vzame seboj na vojaško vadišče in po opravljenih vojaških vajah kanonirjev veli konjenikom defe-lirati in jih pohvali, posebno g. Sternišo. Potem
se poda cesar z njimi v Gornjo Radgono, kder ga pričakuje deputacija ljutomerskega in gor-njeradgonskega okraja, duhovščina vseh bližnjih župnij, župani, belo oblečenih 36 devic, šolska mladež. Deželni poslanec g. Kukovec pozdravi cesarja in mu izreče najponižnejšo zahvalo za pomoč vsled toče oškodovanim, nemški, potem pa je končal slovenski „Bog poživi, Bog ohrani Vaše Veličanstvo, našega cesarja in dobrotljivega očeta še mnoga, mnega leta." Cesar je vidno genjen po presijajnem vsprejemu na slovenskih tleh. Na to nagovori slovenski jedna izmed 36 deklic v domači slovenski-narodni obleki cesarja rekoč: Vaše cesarski» in kraljevo Veličanstvo! mi tn zbrane slovenske deklice pozdravljamo Vaše Veličanstvo in Vam poklanjamo v dar liajžlahtnejši pridelek slovenskih rok in domačega našega Ljutomerskega okraja. Naj blagovoli Vaše Veličanstvo z naklonjenostjo ga sprejeti in se nas in našega Ljutomerskega okraja milosti ji vo spominjati." Pri teh besedah ponudi mu druga čašico izvrstnega ljutomerskege vina iz slavnih Admontskih goric, katere polovico cesar izpije. Cesar se prav srčno zahvali iu pojedine najprijaznejše nagovori. Vsem pa obljubi, še zanaprej za nje po očetovsko skrbeti. Mudil je se cesar, ki je hotel samo par trenutkov z voza stopiti, pri nas nepričakovano dolgo, namreč nad \/i ure in nas vidno genjen zapustil med burnimi živijo-klici, ki so mu naznanjali, da se tu začenja slovenska zemlja.
Cesar je potem obiskal konjsko razstavo in se odpeljal v Cmurek, kder je bilo vse polno žaljivih „frankfurterc". Slovenski nagovor hrabrega župnika Golinarja iz Marije-Snežnice je cesarju zopet naznanjal, da je blizu slovenske zemlje. Ob 5. uri bil je cesar vže v Spielfeldu in 20 minut pozneje v Slovenskih goricah pri št. Ilji. Telegram v Narodu poroča: „Cerkev, farovž, šola, kolodvor in hiše ob železnici z več sto mlaji, smerečjem, zastavami v cesarskih, Habsburških, štajerskih, bavarskih barvah (slovenske trikolore prepovedane, še bavarske so hoteli žandarji konfiscirati) in z mnogimi venci, šopki prekrasno okinčani. Most nad železnico mej cerkvo in farovžem takisto v slavolok predelan ter okrašen z mnogimi venci, v sredini prekrasen cveteči lipov venec straki. Na kolodvoru ljudstvo z duhovniki, učitelji z učenci. Učenke belo oblečene in ovenčane, s traki čez rame, vsi pa cveteče šopke v rokah. Ljudstva ogromno. Mej zvonenjem, pokanjem možnarjev, sviranjem cesarske pesmi, katero ljudstvo s petjem spremlja, se približuje cesarjev vlak. Slovenci z burnim živio klici pozdravljajo premilostnega vladarja. Navdušenost velikanska. Cesar se geniji vo pri oknu zahvaljeval.
Telegram od Pesnice veli: Ob ' ,6. uri prihod svitlega cesarja. Navdušen sprejem z
godbo, z živioklici in streljanjem. Navzočni: č. g. dekan Cucek s svojimi duhovniki, 'šolska mladež in učitelji z banderi in mnogo ljudstva. Cesar posebno prijazno odzdravljal se po malem mimo odpeljajoč.
O potevanji cesarjevem dalje od Maribora imamo denes samo telegrame na razpolaganje.
Račje. Cesar so došli ob 12. 12 minut. Šolska mladina iz Frama, Slivnice in na tisoče odraščenih so navdušeno z živio-klici sprejeli cesarja. Slivniška godba je cesarsko himno za-svirala. Kolodvor je bil prav okusno okinčan. Bog živi našega cesarja!
(Ptuj 10. julija. Od ranega jutra dohaja brezštevilno praznično oblečenega ljudstva Delo miruje, mesto deloma, posebno hiše Slovencev, krasno ozaljšane. mej zastavami precej frank-furtarc- Ormožki okraj poslal je sto devetnajst jahačev v narodnej obleki. Vsak nosi cesarsko zastavico in slovenski trak čez prsa. Jahači se odpravljajo cesarju naproti. Ljudstvo vre za njimi.
Ptuj 10. jul. Ko je prišel namestnik baron Kiibek na Ptuj in je zazrl demonstrativne do tal viseče nemške zastave, vskliknil je glasno, da so ga vsi čuli: „Skandal, Skandal!" in in k župani* Rodošeku obrnen : „Dafür weiss ich Ihnen keinen Dank und ich glaube auch Seine Majestät nicht!" — Dr. Gršak nagovoril je cesarja slovenski, rekoč mej drugim: „Naj Nj. Veličanstvo blagoizvoli izvesti tiste pravične postave, ki nam zagotavljajo naš narodni obstanek in srečno bodočnost". Cesar rekel je mej drugim: da so Mu vse narodnosti jednako pri srci in da si bode prizadeval, da se izvedo vsi zakoni.
Ptuj 10. jul. Nj. Veličanstvo s spremstvom izstopilo je na Hajdini od zbranega občinstva z burnimi živio sprejeto. Cesarja pozdravil je srenjski zastop slovenski, cesar nagovoril je več osob, ogledoval pešce; ko se je peljal ogledovat pijonirje, spremljali so ga slovenski jahači; povsodi Ga je občinstvo navdušeno pozdravljalo z živio-klici. Pijonirji so izpeljali vpričo cesarja most. Ves pot v mesto in skozi do glavarstva, kjer je cesar vzprejemal dostojanstvenike, duhovščino okrajni odbor, polno občinstva, katero je razoglavo pozdravljalo Nj. Veličanstvo. Učitelji izročili so slovensko adre-so. Načelnik deputacije slovenskih županov nagovoril Ga je slovenski. Načelnika okrajnega zastopa vprašal je cesar o razmerah okraja, glavarja o narodnosti prebivalcev. Glavar je odgovoril: razen mesta izključljivo slovenski, Namestnik opomnil je mestnemu županu nasproti zastran nemških zastav: „Dafür haben sie von mir keinen Dank!" Potem je cesar obiskal bolnišnico in hiralnico, na potu tja Ga je pozdravljala šolska mladež in množica ljud-
stva. Potem se je odpeljal ob polu štirih, od-zdcavljajoč skozi okno občinstvu, stoječemu tik železnice, katero Ga neprenehoma hurno nazdravlja.
Slov. Bistrica. Cesar navdušeno pozdravljen sprejel adreso in peticijo dr. Rada-jevo. govoril je Motalen iz Vojtine.
Šmarije pri Jelšah 11. jul. Cesar od Poličan odpeljal se ob 6. uri 20 minut Zvečer. Na Podplatu nagovoril župnika in župana Ko-strivniškega. Na celi poti mnogo ljudstva Živio klici. Sprejem na Slatini ob 7 uri 20 min. Množina ljudstva iz okolice, hrvatske požaime hrambe, domača, iz Krapine, Rogatca. Kozjega. Pozdrav Dr. "VVanischa, župana Slntinskega, dekana Rogačkega, okrajnega načelnika, grofa Palfija z narodnimi dečki. Živio klici in eljen se je slišalo. Slatina v narodnem oziru se odlikovala. Zvečer prelepa svečava.
Celje 11. julija. Pri najlepšem vremenu se je vršil sprejem cesarja. Dvorni vlak pripelje se 10 minut pred 1 .,11. uro. Občinstva iz d'ežele ogromno. Na kolodvoru slavnostni sprejem: duhovništvo, uradi, vojaštvo, šolska mladina in razne deputacije Najprej nagovori župan celjskega mesta cesarja, pozdrav in izraz udanosti. Cesar odgovoril kratko. Potem predstavi knezoškof duhovnike, redovnike in šolske sestre, Potem se predstavijo: Vojaštvo društvo rudečega križa, uradniki, šolarstvo, okrajni zastopi. Zdaj pristopi cesar k depnta-ciji kmetskih občin, nje vodja Lipold nagovoril cesarja slovenski. _Cesar je prav uljudno odgovoril rekoč: Jaz se zahvalim za ta izraz udanosti s prepričanjem, da se vsekdar smem na Slovence zanašati. Po sprejemu deputacije se cesar pelje skoz mesto ter ogleda Marijino cerkev, bolnišnico in nadzorovanje garnizije. Vlak se odpelje po 12. uri na Laško Povsod, kjer se cesar prikaže, zadone ogromni živio, ter popolnem zadušijo posamezne „Hoch" klice. Mesto je lepo okinčano s cesarskimi in deželskimi zastavami, le peščica zagrizenih neimurjev razobesila je „Frankfurterce". Slovenci pa so se držali prvotnega programa ter neso razobesili narodnih zastav, ampak samo cesarske in deželne.
Zidani most. Cesarja živahnimi živio-klici pozdravile deputacije, duhovniki, šolska mladež, veliko ljudstva Žnideržič ga za tržane nemški, za kmečke občine pa g. Lenček jedrnato, srčno, navdušeno slovenski nagovoril.
Smešnica 28 Deklica vpra:a mater: mati, kam so pa tetka od.-li. da jih uže 6 tednov ni več k nam? Mati: tetka so v Krapinskih toplicah. Deklica: za božjo voljo, so li tetka tako zamazani, da se toliko časa v Krapini umivajo ?
Razne stvari.
(Cesarjevo potovanje) popisano je v denešnjej številki „Slov. Gospodarja" deloma v vodnem članku, drugo pa v predalu za poduk in kratek čas.
(Habsburško 600letnico") so povsod kolikor mogoče slovesno obhajali. Došlo nam je toliko dopisov, da jih ne moremo ladati. Prosimo potrpljenja. Vse pride na vrsto.
(G. S p e n d e) učitelj v Gornjem gradu izreka javno zahvalo vsem, ki so 2. jul. pripo-magali k šolskej svečanosti.
(Pri sv.- Vidu) na Dravskem polji je zopet liberalnih ptujskih smrduhov petolizec in nemškutar izvoljen za župana. Nekateri ljudje na Slovenskem so prav slepi in gluhi.
(Celjskej posojilnici) izreka katol. podporno društvo v Celji najiskrenejšo zahvalo za darovanih 171 knjižic: „Habsburški rod", ki so se potem razdelile deklicam okoliške šole.
(C e z an j e v s k e j šoli) je ljutomerska posojilnica darovala 20 fl., da se ubožnim otrokom nakupi šolskih učil.
(Učiteljsko društvo celjsko) je 5. julija t. 1. obhajalo 6001etnico Habsburško. Govorila sta g. Lopan in g. Gaberšek.
(Strelci) 7. streliškegabataljona pridejo jeseni iz Trsta v Ptuj.
(K odborovi seji) dražbe duhovnikov, ki se bode dne 20. t. m. ob 11. uri predpold-nem obhajala v kn. šk. pisarnici, čč. gg. odbornike vljudno vabi	Predstojništvo.
(P t uj s k i pij o n i r j i) so cesarju most čez Dravo naredili v 26. minutah, in sicer na 27 pontonih.
(V št. Jurijji) na južni železnici je stal za cesarja slavolok z napisom: Naj sije Tebi vedno sreče žar, oj dobrotljivi naš vladar. V nedeljo bo novi župnik č. g. Vošnjak inštaliran.
(Zupan št. Krištofski) pri Laškem je čast imel cesarja pozdraviti. Govoril je čvrsto slovenski.
(V Terbovljah) je 300 knapov z godbo cesarja pozdravilo, ki je tudi navzoč bil, ko so na treh mestih premog z dinamitom utrgali.
(V Slatini) je pri studenci smela gro-finja Gudenus cesarju ponuditi prvo kupico kisle vode: cesar so obiskali tudi prostor, kder deklice flaše nalivajo. Zapele so mu slovenskih pesen.
(V Poličanah) navrelo je velikansko število ljudstva z duhovščino vred cesarja pozdravljat. Jednako tudi v Smarijah. Povsod bilo je slišati gromovito živijo-klicanje!
(V P o n k v i) so veliko trpeli zavoljo ta: tinskega Franca Goljufa. Sedaj je obsojen na 3 leta v ječo.
(Nemški šulverein) voha sedaj v Svi-čini, da bi šolske razmere zmešal.
(V Gradci) je dijak osmošolec J. Nasko iz nemškega Landsberga doma ustrelil iz revolverja v tistega profesorja, ki mu je hotel dvojko dati. Profesor je hudo ranjen, dijak zaprt.
Loterijne številke:
V	Trstu 7. julija 1883: 64, 27, 89, 73, 5.
V	Linci „ „	10, 48, 16, 62, 32. Budapešt „ „ 55, 22, 72, 51, 17.
Prihodnje srečkanje: 21. julija 1883.
sht- Učenca
vzame v pekarijo v Rogači tamošnji pek ar
Ivan Heliar.
Posestro
na Polenščaku, jFtujskega okraja,
hiša, gospodarsko poslopje, 3 orali vinograda, 3 orali njiv, 61/., orala gozda, vkup 12'/2 orala, je prodati po ugodnih pogojih.
Več pove F1. Sorlio, pri sv. Tomaži pri Velikej nedelji (St. Thomas bei Gross-Sonntag.	1 — 3
2-3
Prodaj alinea in krčma
pri sv. Bolfanku na Kogu ljutomerskih go-ricah, na medjimurski meji, poleg cerkve, ki vže od nekdaj obstoji, se na tri leta počenši s 1. novembrom letošnjega leta pod jako ugodnimi pogoji v najem daje.
Več o tem se poizve pri posestniku gosp. Blažu Stibrcu v Pušencih, pošta Ormož (Friedau).
Štnpo proti smisla bolezni
priporočam kako do zdaj vsako leto, tudi letos, tako imenovano
M. Tet!ey-evo zdravilno štupo za svinje.
jC Zavitek po 60 kr. Ob enem si dovoljujem tudi ponuditi vsake vrste barve (farbe) bodi si v tirnežu pripravljenih ali pa suhih ravno tako vse sorte lake in čopke tpenzelne) po silno nizki ceni
M. Berdajs,
3—3	v Mariboru.