I ; Štev. 119.___ -t 1 1 Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah In prazniki'.!, ob 5 zjutraj. CrfdnlStvo: Ulica Sv FrančiSka Asišfcega St. 20, I. nadstr. — Vđ c'crlsf na«' « rezljajo vredniStvu lista. Nefrankirana pisma se tpreje^sjo in rcIi0Pisl ** ne ftdajatelj lr. cdgovortii urednik Štefan Godina. Lastnik konsordj lisfa Edincsil". — Tisk Usksrne .Edinosti", vpisane zadruge s i rejenira frrcftvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška ArISkega it 20. Telefon credn!?tva ta uprave Stev. 11-57. fitrcEnlna znaša: Za ceio leto . ....... K 24.-» 7» pol leta ............................IZ—" rt tri ir.esece.................. za redeljsk« izdajo za celo lato. ....... &3S ti pel leta . • . .....................^ Letnik XII. Posamezne Številke .Edinosii1 se prodajajo po 6 vinarjev, zastarela številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ene kolone. Gene": Oglasi trgovcev in obrtnikov . *. . . . rttrh no 10 vin. Osmrtnice, zalivale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ........ T ..... . tnm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst........ K 20—i vsaka nadaljna vrsta.......• 2.—■ Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratnl oddelek .Edinosti*. Naročnina Id reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno ia upravi .Edinosti". — Plača in toži se v Trstu. Uprava In inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. PranSISk« AaUkega it 20. — Poltaoltfanitalčni račun St 841.651 V Trstu, ¥ soboto, 29, mal. travna 1916« letalo je z bombami in ognjem strojne pu- { ške napadlo v portsaidskem pristanišču! zasidrane sovražite parnike ter vojaške naprave v omenjenem pristanišču in vsa med Port Saldom in E1 Kantaro ležeča sovražita taborišča. Naša letala so se vrnila nepoškodovana Pri p. ured. — El Katia se nahaja kakih 40 km vzhodno sueškega prekopa, okoli 10 km od obali Sredozemskega morja; El Ariš 100 m dalje proti vzhodu ob Sredozemskem morju ter je mejna utrdba med egiptovsko-angleškim in turško-pa-lestinskim ozemljem.__ Položaj m irskem, LONDON, 27. (Reuter. — Kor.)' V dolnji zbornici je sporočil ministrski predsednik Asqulth, da je položaj na Irskem še vedno resen. Vstaši da so Zasedli še nekaj važnih javnih poslopij. Poulični boji še niso končani. Kakor se zdi, se pripravlja razsežno vstaško gibanje na zapadu dežele. Treba je nujnih previdnostnih od-redeb. V v staj no ozemlje odposlane čete so dovolj močne, da obvladujejo položaj. Nad celo Irsko se nemudoma proglasi obsedno stanje. General sir John Max\vell dobi potrebno pooblastilo za zadušitev vstaje. Vlada uvede natančno preiskavo, kaj je vzrok vstaji in kdo je odgovoren zanjo. LONDON, 27. (Kor.) V predvčerajšnji seji dolnje zbornice je vprašal Pemberton-Biliing, ali more .ministrski predsednik dati zagotovilo parlamentu in narodu, da bo. Caseinent ustreljen. Ašquith je odgovoril, da bi se to. vprašanje ne bilo smelo staviti v tem trenutku. V včerajšnji seji dolnje zbornice je dejal državni tajnik Birreli. da ne ve ali posluje poštna zveza z Irsko in ali redno odhajajo poštni vlaki. Dve parniški progi ste prekinjeni. Priznal je, da so vesti iz Irske podvržene cenzuri, in je dejal, da je bilo vladi veliko na tem, da ne bi prišle v nevtralne dežele, posebno v Ameriko, vesti, ki bi napravljale napačen vtisk o položaju. »Daily Telegraph« piše, da so vest o vstaji v Dublinu prinesli v London potniki • in da se je hitro raznesla po mestu. »Manchester Guardian -< poroča, da je bil tedaj, ko je državni tajnik za Irsko. BirreU, podajal svoje poročilo v dolnji zbornici, izmed irskih voditeljev navzoč samo Redmond. Opazilo se je, da so irski poslanci popolnoma molčali. AMSTERDAM, 28. (Kor.) Nekemu tukajšnjemu listu poročajo iz Londona, da irskim poslancem zasedaj ni mogoče, da bi stopili v zvezo z Irsko, in da zato ne morejo podati nikakršnega pojasnila o dubHnskih nemirih, ki so jih popolnoma presenetili. Lord MitkHe$toii je kritiziral izjave vlade, da obvladuje položaj v Irski. Vlada pravi, da je položaj izboren in da rzvzemši Dubim niso nikjer na Irskem nastali nemiri. Govornik želi, naj bi vlada poskrbela, da bo imela dovolj čet v ostalem delu Irske, da' se prepreči razširjenje gibanja. Kakor se zdi, je izbruh vstaje v Dublinu popolnoma iznenadil vlado, toda s pristojne strani je dobivala ponovno svarila. Že dolgo časa so v Dublinu velika sinnfimska društva, ki so bila popolnoma oborožena in opremljena ter so bila vojaški izvežbana. Imela so v svoji posesti znatne množine eksplozivnih snovi in veliko denarja. Načrte sinnfimcev je več listov objavljalo že tedne in tedne. Vlada si je prizadevala, da bi jih zatrla. Voditelji gibanja so bili dobro znani vladi, toda postopala je proti njim le v dveh slučajih. Govornik je izražal svoje trdno pričakovanje, da državni tajnik Birreli nemudoma odide na svoje mesto v Irski, če že ni odšel. Pred vsem gre za to, da se prepreči razširjenje vstaje izven Du-blina. Položaj na Irskem je skrajno ne-va'ren, če se ne obvlada hitro. Nedelavnost vlade zadnje tedne je zelo poparila lojalno prebivalstvo. Lord Lans-dovvne je odgovarjal v imenu vlade, da ne more piKlati števila vštašev v Dublinu. Lord Middleston je nato ponavljal svoje podatke, ki so jih naznanile vladi zelo vplivne osebe na najjasnejši način. Lord Peel je potrdil to. Lord Safisbury je dejal, da bo parlament moral zahtevati pojasnila, zakaj vlada vkljub tem svarilom ni storila ničesar. Tekom debate se je izjavilo, da je velik del vesti iz Irske prišel na Angleško po brezžičnem potil, ker so vstaši prerezali kable. Amerikonsko-nemSki spor. BEROLIN, 28. (Kor.) Državni tajnik državnega mornariškega urada, pl. Ca-pelle, je odpotoval v veliki glavni stan, da poroča cesarju. LONDON, 27. (Kor.) »Dai!y News« javljajo iz Washingtona: Državni oddelek je posvaril dopisnike listov pred pretiranim optimizmom. Predsednik je odredil ustanovitev industrijske cenzure za slučaj vojne in preiskavo, ali Feliksa Draga in Villo podpira Nemčija. BEROLIN, 28. (Kor.) »Berliner Tage-blatt« doznava, da je nemški odgovor na amerikansko noto že izgotovljen v velikih potezah. Pričakovati da je, da se odgovor v, prvi polovici prihodnjega tedna izroči v Washingtonu. Kaplandlja proti Nemčiji« KAPSTADT, 26. (Reuter. — Kor.) Ministrski predsednik Botha je v poslanski zbornici izjavil k zakonu o trgovanju s sovražnikom, da je ta zakon neobhodno potreben v varstvo prebivalstva Južne Afrike. Opozarjal je na nemški zakon o angleških interesih v Nemčiji in dejal, da bi tedaj, če bi se Nemčija ob koncu vojne branila vrniti last angleških podanikov, Južna Amerika napram tamošnji nemški lasti morala zavzeti podobno stališče. Poudarjal je nadalje, da želi vlada Unije ravnati pravično. Amerikanska nota Angleški. WASHINGTON, 27. (Reuter. — Kor.) Državni tajnik Lansing je sporočil, da je 16. t. m. ameriška vlada poslala novo noto Angleški, v kateri je zahtevala izpustitev 38 Avstrijcev, Nemcev in Turkov, ki so jih zajeli na parniku »China«, Transport srbskih čet v Solun. MILAN, 28. (Kor.) »Corriere della Sera« javlja iz Rima: Na pristojnih mestih se glede vprašanja transporta srbskih čet skozi Grško drže reservirano. Gotovo je le, da se čete na vsak način odpravijo v Solun. Korak srbske vlade pri ministrskem predsedniku Skuludisu je poleg francoskega in angleškega poslanika podpiral tudi laški poslanik._ Francoska letala v Švici. BERN, 27. (Kor.) Tiskovni urad švicarskega armadnega štaba poroča: Ob 235 in 1*55 popoldne je po en francoski letalec priletel čez švicarsko mejo pri Beurnevesine 1 do 2 km daleč in se vrnil po 2 minutah. Francoske znake letal so jasno spoznali. Naše čete so obstreljevale obe letali. ^_ Zaplenjene ladje. LONDON, 27. (Reuter. — Kor.) Dose-daj je bilo 84 sovražnih ladij proglašenih za zaplenjene. 42 teh ladij je bilo prodanih, 42 pa rekvifiranih. Skupna vsebina prodanih ladij je znašala 54.722, rekviriranih pa 56.162 ton. Prodaja ladij in tovorov je nesla doslej 6,850.000 funtov šterlingov (okoli 164,400.0000 K.) Potopljene ladje. LONDON, 26. (Kor.) Reuter je v urad poroča uradno: Norveški trijarbolnik »Carmanian« (1843 ton) je bil po nemškem podvodniku potopljen 55 milj od zapadne irske obali. Posadka je stopila v čolne, katerih eden se je prevrnil, dočim je drugi s kapitanom in devetimi možmi stopil na suho na zapadni irski obali. (Pripomba Wolffovega urada: Počakati je treba potrditve te vesti.) HOEK VAN HOLLAND, 27. (Kor.) Pravkar iz Londona došli parnik »Guardian« javlja, da je vozil mimo parnika »Dube« ki so ga vlačilci vlekli v Harwich in ste ga spremljali dve vojni ladji. Tujski promet. DUNAJ, 28. (Kor.) Danes dopoldne so se pričela posvetovanja nemških, avstrijskih in ogrskih zvez za tujski promet, h katerim je prišlo veliko zastopnikov iz teh treh dežela. Trst zastopa urednik Josip Stradner. (Kdo je to? — Vprašanje uredništva.) glava jej je klonila na prsi. v očesu se jej je zasvetila solza — biser ljubezni. NovoporoČenca sta izšla iz cerkve molče, povešenih oči. Pred vratmi pa — kakor da jima je zagorelo srce — sta se objela in poljubila. Oj, kak svet se jima odpira sedaj — kako krasan, kako jasen, kakor da se je vsa narava izpremenila v raj. In mlada leta so raj tega sveta, in ljubezen je tudi tisto solnce, ki nam ogreva srce. Materi ste srečni gledali svoja otroka, a stari prebendar, stoječ nekoliko oddaljeno, je kopal po svoji veliki tabak i ri. Solza radostnlca mu J© drhtela v očeh. »Ali mamica!« je vpraSala Anka plaho, »kje je oče, zakaj ga ni tu?« »Pomirite se, mlada gospa,« je pristopil prebendar, »oče ne bo imel nič proti temu. Celo zelo ljubo mu bo; to bodi moja skrb!« Sviije so, povrnivŠi se v župniški dvor, poseli za tftatfv da se mato okrepe. Stari prebendar se je spustil v slovesno pero-racijo, začenši pri Adamu in Evi. Srečna, hvaležna sta poslušala starčkove besede; od sreče in začudenja se nista upala niti gledati. Vsem se je zdelo kakor megla, za katero je blestela zlata zvezda — resnica, da sta mož in Žena. »Ančica draga!« je govoril stari med drugim, vi ste, prav govoreč, prava k radi ji vka, v resnici k radi ji vka. vi ste iz črede ukradli eno ovco. Imejte si jo, držite si jo. Sreča samo, da je kradljivka dobra dušica. A ti, Milan, porednež, si izgubljena ovca, pusti se striči od svoje nove pasta-rice, in ako jej_ne boš dober, naj ne bi jel do groba drugo, nego semeniško juho. Čuvaj se in pokaži, da je včasih lažnjiva tista stara beseda, da je odpadel duhovnik huji od vraga. Ali, kaj govorim tu, ti niti nisi mogel biti duhovnik — ti s!, Milan mo| 2kI! Si. Sel si v deželo Kaman, kakor Ladijska zavarovanja na Nizozemskem. POTTERDAM, 28. (Kor.> »Rotterdam-sche Courant« javlja: Zavarovalna premija za vse ladje, ki vozijo proti angleški obli ali v nasprotni smeri, vštevši Liver-pool in Glasgovv, se je zvišala za deset šilingov.__ Novoletno voščilo cesarju iz Ar-gentinije. DUNAJ, 26. (Kor.) »Politische Korres-pondenz« javlja: Avstroogrska kolonija v Reconquistl, v argentinski provinciji Santa Fč, sestoječa večinoma iz avstro-ogrskih državljanov italijanske narodnosti, je, kakor se piše iz Buenos Ayresa, po posredovanju tamošnjega c. in kr. poslaništva ob novem letu izrazila svoja voščila Nj. Veličanstvu. Četrto vojno posojilo. ^ DUNAJ. 28. (Kor.) Nadvojvoda Karel Štefan, je podpisal znaten znesek na četrto vojno posojilo, Adolfa Schneiderja ustanova v Toplicah 1 milijon, avstrijska družba orožnih tovaren pa 8 milijonov. Sladkor v BeroHnu. BEROLIN. 28. (Kor.) Od 1. dne meseca majnika dalje se bodo v Berolinu izdajale sladkorne izkaznice, ki določajo pol funta (25 dekagramov) slakdorja za vsakih osem koledarskih dni na vsako glavo prebivalstva. »Poletni čas« na Nizozemskem. HAAG, 22. (Kor.) Druga zbornica je sprejela zakonski načrt o uvedbi »poletnega časa«. nekdaj Židje, pak si donesel sebi velik, sladek grozd. Čuvaj ta dar božji, pazi, "da ti ne prekipi, da ti ne ctkne, da —« Naenkrat je vznemiril goste velik ropot. Pred župnikovim dvorom se je ustavil voz. Cez nekoliko trenotkov je padel v sobo baron Otmar Lilienfeld. bled. blaten, umazan. Anka se je od strahu pritisnila k Milanu, gosti so se pogledavali začudeno, prebendar le stal molčeč in držeč v desnici cašo, a baron kakor da je okamenei pri pragu. »Vi — vi — ti tu baron?« ga je vprašal prebendar začudeno. »Kakor vidite, sem, velečastni!« je iztisnil razsrjenl Otmar. »Vi niste v Zagrebu?« »Nisem.« »A ono pismo?« »Dal sem je gospodu Lackovieu, da Je izroči prijorju.« mM nsjncvejšffl tfo$odkw.iffir£ MM^ 305 milimetrov. Oborožitev: 4 topove po 30*5 cm, 12 po 15'45 cm, 10 po 76 cm. 2 po 4*7 cm, 4 cevi za lansiranje torpedov. 18.200 konjskih sil, hitrost 19 milj na uro. Italijanska bojišča. — Položaj neizpre- tnenjen. Ruska bojišča. — Nič posebnega. Zapadno bojišče. — Nemški uspeh pri Vermellesu. Pri Verdunu nič izpremembe. Balkanska bojišča. — Nič novega. Turška bojišča. — V Iraku nič izpremembe. Na kavkaški fronti ruski napadi na desnem in levem krilu odbiti. Jurska zmaga vzhodno sueškega prekopa. Razno. — Položaj na Irskem resen. — Nemški odgovor na amerikansko noto dogotovljen. _______ Noše uradno poročilo. DUNAJ, 26. (Kor.) Uradno se razglaša: 28. aprila 1916, opoldne. Rusko in jugovzhodno bo-i i š č e — Nič posebnih dogodkov. italijansko bojišče — Malo bojnega delovanja. Položaj neizpreme-njen. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. Naši vojni ujetniki v Italiji. LAGANO, 27. (Kor.) Švicarski duhovnik Noseda, ki je obiskal avstro-ogrske vojne ujetnike, ki se nahajajo v južni Italiji, pravi, kakor je razvidno iz nekega v tukajšnjem Popolo e Liberta« izšlem zasebnem poročilu, da so zdravstvene razmere dobre, izvzemši nekaj tnalo običajnih slučajev bolezni. Vsak tiTetnik ck>biva na dan 750 gramov kruha, in$so samo ob določenih dneh, kave in tobaka pa v pičli izmeri. Italijanska vlada izdaja za vsakega ujetnika 70 centesi-mov% pri čemer je vštetih 50 centesimov v gotovini. Deuarne darm-e iz Avstro-Ogrske, ki jih je prinesel Noseda, so torej pozdravili prav toplo. Hemšlio uradno porodilo. BEROLIN. 28. (Kor.) \Yolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 28. aprila 1916. Zapadno bojišče. — Pri bojih v okolišu vzhodno Vermellesa smo ujeli 46 Angležev, med njimi enega stotnika, ter /rjeli dve stroini puški in eno minovko. V okolišu Moze se položaj ni izpremenil. Vsleo preračunjenega obstreljevanja krajev za našo fronto, zlasti Lensa in pred-krajev, potem več vasi južno Somine in mesta Roye ie bilo zadnji teden zopet več izgub med prebivalstvom, posebno žena in otrok. Imena ubitih in ranjenih se, kakor doslej, objavijo v »Gazette des Ar-dcnness. Po zračnem boju ste po eno sovražno letalo padli na zemljo zapadno Moze nad Bethainvillo*« in pri Vervju, treiie pa v našem obrambnem ognju . pri Frapeile. vzhodno St. Die. Nemško letalsko brodovje je vrglo številne bombe ua vojašnice in kolodvor v St. Mene-houkiu. Vzhodno bojišče. — Položaj na fronti je splošno neizpremeujen. Naš zrakoplov je napadel železniške naprave in sklaaišča v RjezyeJ, letala pa več ruskih letalskih pristanišč. Balkansko bojišče. — Nič novega. Vrhovno armadno poveljuištvo. zrclnl In pomorski bo]L BEROLIN, 28. (Kor.) WolKov urad poroča: 27. aprila so tri nemška letala vrgla 31 bomb na rusko linijsko ladjo »Slava« v Rjgajskem zalivu. Neprigovorno se je cpazilo već zadetkov in užig. Vkljub najsi ditejšemu obstreljevanju so se vsa letala vrnila nepoškodovana. Načelnik mornariškega admiralskega štaba. Angleška oklopnica se potonite, LONDON, 27. (Kor.) Admiraliteta sporoča: Zastavna ladja »Russel* je v Sredozemskem morju zadela ob mino in se potopila. Nosila je zastavo kontreadmlrala Fremantha. 124 mož se pogreša, 676 je bilo rešenih. Oklopnica »Russel* pripada lazredu > Duncanc, ki obsega pet enakih ladij. Poklici na Angleškem. LONDON, 27. (Reuter. — Kor.) Ože-njenci v starosti od 28 do 35 let so bili poklicani pod zastave za 29. dan majnika. Splošna vojaška dolžnost na Angleškem. LONDON, 27. (Reuter. — Kor.) V dolnji zbornici je predsednik krajevne uprave Long predložil zakon o vojaški službeni dolžnosti, ki tvori del politike, ki jo je vlada napovedala 25. t. m. Zakon je na vseh straneh naletel na kritično razpoloženje. ker se je smatralo nekaj določeb za nepravične in ker je poizkušal neki del. da bi se izvedla splošna politika, kakor jo je odobril Asquith. Walch (delavska stranka) je govoril proti zakonu in je dejal, da bo glasoval za splošno prisilno službo, če bi se predlagala. Ministrski predsednik Asquith je z ozirom na splošno kritično razpoloženje umeknil zakon in dejal, da prihodnji teden sporoči sklep vlade glede položaja, ki je nastal po u-meknitvi zakona. Mednarodna parlamentarna trgovinska konferenca v Parizu. PARIZ, 27. (Agence Havas. — Kor.) Druga parlamentarna mednarodna trgovinska konferenca se je otvorila včeraj popoldne. Predsednik konference. Chau-met, je označil za glavni predmet posvetovanja, da se poda dokaz za gospodarsko edinost zaveznikov proti Nemčiji. S turiKIh bojltt. CARIGRAD, 27. (Agence Tel. Milil) Glavni stan javlja: Iraška fronta: Nič iz-prememb. — Kavkaska fronta: Iz treh vrst čet sestavljena sovražna brigada je 25. t m. srdito napadla naše postojanke na desnem krilu v obrežnem okolišu su-remsketn, južno Bltlisa. Napad je trajal osem ur. Sovražnika smo napadli, ko se je približal na tristo metrov našim postojankam, tako da se je izjalovil njegov napad, m smo ga ob velikih izgubah vrgli za dva kilometra nazaj proti severu. V središču vlada mir. Na levem krilu v dže-vizliškein odseku ie poizkusil sovražnik v noči na 25. t. m. nenadoma napasti našo postojanko, a smo ga odbili z izgubami. Boji v okolici Polatane stote. — 23. t. m. je eno naših povodnih letal, ko le letelo čez Imbros, iz višine 800 metrov napadk> z bombami Sovražne naprave in letalske lope v pristanišču. Vse bombe so se razletele. Ugotovil se je požar v lopah. Strojne puške in ena baterija, ki so bile nameščene v pristanišču, so začele streljati, ne da bi dosegle kak učinek na naše letalo, k| se je nepoškodovano vrnilo domov. — V boju, ki se |e 23. t nt. vršil med sovražnikom in enim naših mešanih oddelkov v okolici Kutije vzhodno sueškega prekopa, smo popolnoma ugonobili one štiri konjiške eškadrone in one, kar jih je ostalo živih, pognali proti Katiji. Pozneje je naš oddelek naskočil z vseh strani ojačemega sovražnika v njegovih postojankah in taborišče, pri čemer |e padlo veliko sovražnikov. Malo število sovražnih vojakov, katerim se ie posrečilo uiti smrti, smo prisilili, da so pobegnili v neredu proti prekopu. Ujeli smo 23 častnikov, med njimi enega polkovnika in enega majorja, ter 2S7 mož neratiietrifi ter 24 ranjenih. Naše čete, ki so pripadale temu oddelku, in naši jezdeci na velblodih, posebno moštvo Iz Medine, so se v tem boju borile posebno hrabro. 25. t. m. zjutraj je sovražnik, da bi se maščeval zaradi svojega poraza z zračnim brodovjem, sestoječim iz devetih letal, izvršil zračni pohod. Sovražna letala so vkljub znamenjem in označbam Rdečega polumeseca namenoma vrgla kakih sedemdeset bomb na bolnišnico v omenjenem kraju, pri čemer sta bila ubita dva naša ranjenca in eden v naši oskrbi se nahajajoč ujetnik in ponovno ranjena dva ranjenca. Eno naših letal, ki so vzletela nato, je z uspehom vrglo bombe na sovražno vojno ladfo, ki se je nahajala nasproti El Ariša. Drugo Lepa Anka. Spisal Avgust Šenoa. »Izvoli te! c > Čitajte to-le pismo gospoda soproga«, je rekel Ankini materi polglasno ponudivŠi jej pismo. » Ali je to možno?« se je začudila Lacko-viceva, »moj mož piše župniku, naj na hitro poroči mojo hčer z Milanom Mili-čem? Ali, saj je — je — njegov podpis! Ne razumem tega načina.« »Subordinacija, milostljiva«, ie šepnil prebendar. »V božjem imenu!« je odgvorila Lacko-\ »c* va. Prcb vidar jc namignil župniku, a ta je refcel začudeni družbi; »Izvolite v cerkev!« Prišli so v cerkev. Cerkovnik je prižgal sveče. Župnik je oblekel srajčico, vzel razpelo in pristopil k oltarju. Kaj bo to? Vsi so gledali začudeno. »Gospod Milio, gospica Anka! Pristopita bliže; Milan, ali ljubiš to pošteno dekle?« Milanu so se dvigala prsa, čelo mu je gorelo. »Ljubim,« je odgovoril slednjič srčno. Ančica? Prebledela je na smrt. Odprla usta. Oči so jej plamtele v nestalnem plamenu, gledala je župnika boječe, plaho. Ali ni to šala? Ne, saj to je cerkev, tu je župnik, sveče, razpela! Da. da, to je resnica. Njeno srce kakor da ima peroti, njena duša kakor da se vije med zvezdami, in ko je^na vprašanje duhovnika odgovorila: »Ljubim,« ožarila je) je rdečica krasno dekliško tiče. Položaj. 28. aprila. Z bojišč ni par dni sem nikakih posebnih vesti. Tem intenzivneje se obrača pozornost vsega sveta konfliktu med Zjedi-njenlml državami in Nemčijo, oziroma vprašanju, kako odgovori ta poslednja na noto predsednika ameriške republike! Pa tudiA ako bi se odigravali na bojiščih dogodki v večjem slogu, vendar bi rečeni konflikt obračal na-se vso pozornost, kajti ameriška nota je po svoji vsebini, po svojih zahtevah in po ojstrosti tona naravnost usodeuosna, da kar čutiš iz nje tendenco po konfliktu, po prelomu. Ce uvažujemo še druge formalnosti, ki so spremljale ta diplomatični korak ameriške vlade — n. pr. dejstvo, da je predsednik republike Wilson sam prišel v senat (kar se zelo redko dogaja), da osebno prečita poslanico senatu o konfliktu in da noto Nemčiji takorekoč osebno utemelji in podkrepi — potem imamo vtis, kakor da Amerika koma! čaka trenotka, ko bo mogla izvajati tiste skrajiie konsekvence, ako nasprotnik odklanja zahteve onega, ki jej je poslal — ultimatum. Resnost slučaja se kaže tudi v dejstvu, da so v istem ameriškem senatu, od katerega se je pričakovalo odpora proti \ViU sonovi agresivni in nestrpni politiki, \Vil-sona ob prihodu blizu soglasno viharno pozdravljali, poslanico viharno odobravali, in ga ob odhodu zopet viharno pozdravljali. Edini, na tem mestu naglašani moment, ki nekoliko ublažuje ostrino ameriškega koraka^ je v tem, da nota Nemčiji ni stavila nobenega določenega roka za odgovor. Ta okolnost dopušča vsaj rahlo nado, da se juha vendar ne bo srebala tako vroča, kakor so jo kuhali v noti. K temu se je pridružil še drug moment. Amerikanski veleposlanik v Berolinu je odpotoval v glavni stan k cesarju Viljemu. Vprašanje, ali je storil to iz lastnega nagiba, oziroma po napotku svoje vlade, ali po inicijativi od nemške strani, izginja pred dejstvom sam, da je odpotoval. Kajti znak je to, da se pogajanja vrše. A dokler se ta ne pretrgajo definitivno je Še vedno nadc. da se morda najde še izhod iz akutne situacije. Seveda treba smatrati kot izključeno, da bi Nemčija v stvari sanii odnehala, da bi kar sprejela zahtevo Amerike — zahtevo, da preneha s pod vodniško vojno. Ugledni nemški listi, o katerih je znano, da so v stikih z nemško vlado, na-glašajo, da se Nemčija ne more odreči tega orožja, ker bi potem ostala brez obrambe proti angleški vojni za izstra- Stran H. .EDINOST« Ste*. 119, V Trstu, dne 29. malega travna 1916, danje Nemčije. Nade se morejo torej gibati v tej smeri, da se najde formula, po Kateri bo nevarnost podvodmške vojne odstranjena vsaj za nevtralno trgovino. Da je v Nemčiji v resnici volje za tako rešitev konflikta, priča tudi dejstvo, da :ja\Tji iistf vzlic usodnosti in nevarnosti konflikta, naravnost presenetljivo mirno razpravljajo o njem, kakor da se hočejo Izogibati vsaki besedi, ki bi mogla na ameriški strani nemilo zadeti. Precej živahna je diskuzija o dogodkih na ksvkaškein in maloazijskih bojiščih, posebno pa o pomembnosti zavzetja rTrapezunta. Vidijo važnost v tem, da bodo mogli Rusi odslej preko Črnega morja do-važati čete, municijo in potrebščine za vojsko na kavkaškem bojišču. Nu, tudi glede tega so strokovnjaki različnega mhenja. Nemški major Sclireibershofen sodi, da so bile operacije proti Trapczuntu možnČ zato, ker ruska mornarica gospodari na Črnem morju. Pa tudi vse zadnje vesti potnajo, da je ruska mornarica v veliki meri sodelovala na zavzetju 1 rape-zunta. Številno in po kakovosti slabejše turške ladje je niso mogle izdatno ovirati pa izkrcavanju čet na obali Črnega morja. Zato je mogla ruska mornarica teni potom dovažati ruski vojski oskrbo in municijo. kar bi moralo sicer iti težki poti preko kavkaškega gorovja. Nesmiselno bi bilo torej, ako bi hoteli zavzetju Tra-pezunta odrekati vsako važnost. Ali tudi precenjevati je ne sinemo, posebno pa ne tako daleč, da bi moglo odločilno vplivati iia splošni položaj na azijskem bojišču. Saj ne more biti niti govora o definitivnem porazu turške vojske. Turki so sc morali sicer umakniti, ali storili so to v smeri proti pomožnim virom svoje moči. In v tem vidi nemški strokovnjak celo neko zbolišanje za turško vojsko. Nu, da turška vojska res ni poražena, o tem pričajo nje uspešni boji proti Angležem- Soselmo je angleška vojska pri Rut el Amari, južno od Bagdada na iraški fronti v najkritičnejem položaju in prevladuje sodba, da nimajo Angleži nikake nade, da bi predrli turško fronto. A če se lini ne posreči to, se bodo morale angleške čete udati. Uspehi turških čet na tej fronti so važni; ali neizmerne važnosti bi bil tamkajšen detinitiven poraz angleških čet zato, ker bi Angležem onemogočal namerovano ofenzivo z baze Sueškega kanala. Ofenzivo, ki naj bi podpirala rusko prodiranje v Mali Aziji. Vidimo torej, da turški uspehi na iraški fronti paralizirajo ruske uspehe in da zavzetju Trapezunta odjemljeio mnogo važnosti. Vredna, da jo posebno podčrtamo, je vest, da je Grška odločno odklonila zahtevo entente, da bf dala na razpolago železnico Patras-Larissa, zahtevo torej, da bi po grškem teritoriju in na grških že-leznicali prevažali srbske Čete s Krta v Solun. Dotična vest Wolffovega urada naglasa celo, da Grška niti razpravljati noče o tej zahtevi. To bi bil znak velike vzdramljene energije. Toda — moralične. Da bi ta energija prešla tudi k dejanjem, k aktivnemu odporu, tega ne moremo verjeti. In to našo skepso bo razumel vsakdo, ki si le nekoliko ogleda geografični položaj Grške. Grško opiakajo tri morja: z zapada Jonsko, z juga Sredozemsko, od vzhoda Egejsko. Ima torej naiidealneji geografski položaj, ki si ga je misliti. S svojo sicer malo mornarico bi se mogla Grška preko teh morij preskrbliati z vsem, kar jej Je potrebno. Ali nahaja se vendar v hudi gospodarski krizi, ker hoče ententa S silo napraviti iz nje svoje orodje. In, žal, Ima tudi moč za to v blokadi. Valona na Jadranskem morju, in Soiun v solunskem zalivu — v Egejskem morju — približno v isti liniji, sta tečaja te ententne blokade. V Solunu se nahajajo mešane čete, v \a-loni italijanske. Od Soluna gre blokadna veriga preko otokov pred Dardanelami, ki jih je ententa že davno vzela kot bazo za svoje operacije proti Solunu. Na maloazijski strani tvorijo nadaljen Člen v verigi blokade otoki Dodekaneza. Te otoke zasedaio Italijani že od turško-italijanske vojne leta 1911-1912. Istotako gosto, kakor na vzhodu v Egejskem morju, je raztegnjena blokada tudi na zapadu Grške, v Jonskem morju. Od Valone se na tej strani razteza preko otoka Krfa, pa nadalje južno preko nedavno zasedene Kefalonije. Vzhodni in zapadni del verige se stikata na jugu Grške, na Kreti, kjer je pred malo Časa mornarica entente zasedla zaliv Suda. Po teh podatkih se nam na zemljevidu kaže težavni položaj Grške. Od treh strani »Gioconda«, veseloigre »Addio Giovi-nezza«, »Trionfo d' amore«, »Dopo il tri-onfo«, »Giuliano non č un ingrato«, »II matrimonio di Alberto«, »Un qui pro quo«. Orkester je sestavljen iz 30 najboljših godbenikov. V nedeljo, 30. aprila, in v nedeljo, 7. majnika, bodo v istem gledališču kinematografske, in varietetne predstave ob zvišani vstopnini za 10 vinarjev. Ta povišek gre tudi v namene Rdečega križa. Vstopnina od ponedeljka, 1. majnika, do sobote, 6. majnika, znaša: brez razlike 1 K; sedeži v dvorani 1 K; lože v pritličju 10 K, v I. nadstr. 6 K; galerija brez razlike 50 vin. Sedeži in lože v predprodaji na Borznem trgu št. 11, od 10 do 1 in od 4 do 6. Patriotična družba tržaške omladine (Lega patriotica della gioventu triestina) priredi v nedeljo, 7. majnika, ob 4 ppp. pod drugim predorom (Sv. Vit) veliko tombolo v korist Rdečemu križu. DoHite vesti. Odlikovanje. Cesar je v priznanje iz-bornega delovanja pred sovražnikom podelil prostovoljni strežnici, predsednici grofici Margareti Degenfeld-Schonburški, v Gorici in v priznanje izbornega službovanja pred sovražnikom magistratnemu uradniku Antonu Vidrigu v Gorici zlati zaslužni križec s krono na traku hrabrost-ne svetinje- ! Miniature častnih znakov in medalj Rdečega križa. Z ozirom na številna odlikovanja s častnimi znaki in medaljami Rdečega križa ie pisarna za vojno pomoč naročila miniature — izključivši vojno dekoracijo, — kakor tudi petlje iz svile, ki sc jih more nositi s temi miniaturami, ali pa namesto teh. S tem je hotela rečena pisarna omogočati odlikovancem naročanje takih miniatur po znatno nižjih cenah. nego so bile dosedanje, z druge strani pa pridobiti kako korist za vojno oskrbo. Naročbe je pošiljati tehnični obratni centrali pisarne za vojno pomoč na Dunaju, I., Hoher Markt 5. Cene so: za častne znake drugega razreda 15 K, srebrne Častne medalje 4 K. za bronaste častne medalje 3 K, za petlje z varnostno iglo s priveski miniatur 1 K 20 vin., z emajliranimi obroči (namesto miniatur srebrne in bronaste medalje) 2 K, z lovorjevim vencem (namesto častnega znaka drugega razreda) 3 K. Petlje so določene za dame. Sadni krompir. Mestni magistrat naznanja, da je došel nadaljen vagon sadnega krompirja, ki se porazdeli med one poljedelce, ki se izkažejo s tozadevno nakaznico, izstavljeno po mestnem magistratu. Prodajal se bo ta krompir na novem rib-jem trgu od 8 do 11 in pol dop. in od 3 do 5 in pol do vštetega 4. dne majnika. Poštni in brzojavni promet z inozemstvom. Pošiljanje vrednostnih zaklopnic med Avstrijo in Antwerpnom (v Belgiji) je zopet dopuščeno pod istimi pogoji kakor pred vojno. Poštno-nakazniški promet z zasedenim ozemljem Srbije. Glasom odloka trgovinskega ministrstva z dne 15. aprila 1916. št. 11739/P ex 1916. je dovoljeno pošiljati poštne nakaznice v medsebojnem prometu s zasedenim ozemljem Srbije. Za sedaj so prometu poštnih nakaznic v zasedenem ozemlju Srbije odprti sledeči etapni poštni uradi: Arangjelovac, Belgrad, Cačak, Gornji Milanovac, Jagodina, Kragujevac, Kraljevo, Kruševac, Obrenovac, Palanka, Sabac. Smederovo, Užice v Srbiji, Valje-vo. Najvišji znesek poštne nakaznice znaša v eni in drugi smeri 1000 K. Nedovoljena je zahteva brzojavne odpreme, dostavitve s posebnim slom, ali izdaje izplačilnega potrdila. Poštne nakaznice se tnoraio glasiti v oboji smeri na kronsko vrednost. Za spoinitev poštnih nakaznic je treba uporabljati tiskovine, ki so določene za tuzemski promet. Pristojbina za poštne nakaznice znaša 10 v. za vsakih 50 K. V zasedenem ozemlju se poštnona-kazniški zneski ne raznašajo po stanovanjih prejemnikov, marveč se samo avizu-jejo. Rok za dvignenje avizovane, ali v dvignenie pridržane poštne nakaznice znaša v zasedenem ozemlju sedem dni in sicer: a) po tem, ko je dospela poštna nakaznica, če si je prejemnik pridržal dvignenje; b) po dostavitvi poštne nakaznice ali a viza. — Dan, ko dospe ali se dostavi poštna nakaznica, se ne računa v dvižni rok; tako tudi nedelje in navadni prazniki ne pridejo v poštev. — V zasedenem o-zemlju jamči poštni zavod pošiljatelju vplačani znesek do W poštne nakaznice za je zaprta po mornarici emente, a s severne jzpIavi|a upravičenemu prejemniku. Tu po kopneni vojski Italije, Anglije m Fran- venaio sledeče izjeme: a) Pri poštnoleže-#iL'nnr-i ct,nh »i ^.LnUn če ^as|ovljenih liakaznicah neha odgovor- nost poštne uprave z izplačilom osebi, ki je dokazala, da se nje ime in stan vjemata z naslovnimi podatki poštne nakaznice; b) ako se poštne nakaznice dostavi, ne jamči poštna uprava za preskušnjo legitimacije predložitclja in pristnosti podpisa upravičenega prejemniki. Rok za reklamacijo radi splačila nakaznice neupravičencu cije. Spričo takega stanja ni nikako čudo, da se Grška nc more aktivno upreti pritisku entente, pak jej treba računati v hrabrost že to, da sc z moralno silo upira nasilju, kakor n. pr. sedaj proti prehodu srbskih Čet preko grškega kopnega teritorija. — znaša v prometu s zasedenim ozemljem šest mesecev po dnevu predaje. Po preteku reklamačnega roka neha vsak Zahtevek do odškodnine za nepravilna splačila. Po preteku treh let, ki se računajo od naslednjega dne po vplačilu, zapadejo ne-reklamovani poštnonakazniSki zneski v korist poštni upravi. Pozdravi naših vojakov. Prijateljem in znancem v naši ožji domovini pošiljajo domobranci: Anton Možina iz Trebč, Anton Furlan iz Gabrovice, Alojzij Marc s Planine, Kristijan Sirk iz Sv. Križa pri Trstu, Josip Jemček iz Strumca, Josip Nabergoj iz Hrašč, Martin Rlžmac iz Malih Braslovč, Rafael Uršič iz Slapa pri Vipavi. »Opomin«. Glede na vest pod tem naslovom v včerajšnji številki smo prejeli: Ker vem, da je bila vest pod naslovom »Opomin« z ne ravno najčistejšim namenom naperjena name, izjavljam, da sem vedno skrbel za svojega otroka, dasira-vno je obolel le zaradi malomarnosti njegove matere. Oboje lahko dokažem po pričah. Kdor bi izmed čitateJjev Vašega c. lista hotel vedeti za moje ime, naj plača 10 K za CM D, nakar plačam jaz na-daljnih 20 K v isti namen. Z odličnim spoštovanjem .... Podpis. Podpisi na IV. vojno posojilo — XIV. izkaz. Assicurazione Generali K 10,000.000, Prva ogrska splošna zavarovatna družba K 1,000.000. Splošna avstro-ogrska družba za plin K 500.000. Blanka Blum-Genti!omo K 250.000, delniška družba za izkoriščanje hi-draoličnih sil v Dalmaciji, paroplovna družba Gerolimich & C. in Societi anonima triestina di commercio po K 200.000, Navigazione Libera triestina (delen podpis) K 125.000, Franc Parisi (delen podpis) K 100.000, Neimen. in Sinovi G. H. Costi (delen podpis) po K 50.000, Steiner <5c Adelberg K 25.000, Olga Ganzoni K 20.000, Kristina pl. Manussi in Neimen. po K 15.000, Willy Renner K 12.000. Karel Arch za kuratorij trgovske visoke šole Revoltella, Alojz Maz-zalors, P. Masera in Fr. grof. Sordina po K 10.000, dr. Humbert Sternberg K 6000, Karel Labor, Leon Brock, Neimen., Cramer & Schvarz, Oliver Rossi, Levy & C., Eme-rik Margoni in Neimeno\ana po K 5000, Henrik Prister in Andrej Masfc po K 4000, Ruger Rodriques. Tomaž Friihauf, c. kr. vladni svetnik, Wink!er, Oblaschiak & C. in Anton G. Scopinich po K 3000, dvorni svetnik dr. Fr. S\vida, Avgust C. Gallo, Andrej Zelen, Neimen., Karel Gortan, Mary Slanitsch, Just Cossuta. Ana de Fornasari-Verce, Ivan Giadrossich in Val. Janach po K 2000, dr. Josip Luzzatti, Rezi Luzzatti roj. Pardo, Neimen., podjetje Zimolo, H. Zanitti, Herman Morgenstern, Neimenovana, Roman Bordine in Neimen. po K 1000, Neimen. K 800, Karel vitez pl. Schlick K 600, dr. Maks Szirmay, Anton Wagner, Neimen., M Hof-stadter (nadaljen podpis), Karel Roth, Matilda Roth, Henrik Morpurgo & C., Matija Srichia, Nikolaj Monfalcon in Neimen. po K 500, nadporočnik Al. Samiz in Gema de Kulacevich po K 400, Kam. Sticotti K 300, Neimen. K 200, Viljem Bruni in Oskar Pen-so po K 100. Vojno - pomožni urad političnega društva »Edinost« posluje vsak dan izvzemši nedelje in praznike od 5. do 7. zvečer v odvetniški pisarni dr. Rybafa in dr. Abra-ma, ulica Campanile št. 11, I. nadstropje. Prosimo slovenskih, hrvatskih in Čeških knjig za naše ranjene In bolne Junake ter za one v okopih. Pošljejo na) se v Narodni dom. Teden Rdečega križa. OkeSičanskim šolam. tio^podje voditelji okoiičanskih šol (spodnje in zgornje okolice) so najvljud- i neje naprošeni. da pošljejo po pušice in 1 znamenja za razprodajo na korist »Rde-1 čega križa« v »Narodni donv< (Vojaški trg), kjer dobe vse pripravljeno. — Antonija Slavfk. ♦ ♦ • Prireditve. Tržaški odbor za prirefevanje dobrodelnih prireditev bo prirejal od 1. do 6. majnika v gledališču »Potfteama Rossetti« umetniške večere. Na sporedu teh večerov Je kinematografska točka »Vojno bratstvo«, ki obsega prizore iz sedanje vojne, potem pevske In plesne točke Iz »Valčkovega čara«, »Eve«, - Don Pas-(juaia«, sAlaiKJii LcscauU, sPuppeafee«. OESKO - BUDJEVISKA RESTAVRACIJA (Bos&kova uzoina češka-gostilna v Trstu) se nahaja v ulic! delle Poste štev. 14, vhod v ulici Oiorgio Galatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi- MALI OGLASI: bo raiunajo po 4 stot. besedo. U astri o tiskan« besede se rač tirajo enkrat red. — Najmanjša : pristojbina anala 40 stotink. : □□ □ □ krovi. Namesto po položnici so izročili blagaj-ničarki ženske podružnice CMD. po 2 K: g. Waschte, gdč. Medič, gdč. Kerstnik, gdč. Cemigoj, gdč. Heren, gdč. Baran, g.a Waschte, Josip Sedmak. Darovi, došli ces. komisarju. Za veli konočne darove našim vojakom na bojišču: Tvrdka M. Lejet K 200 in Peter Decor-K 50, „Navigazione Libera Triestina" K 50 za „oljčni dan", Konservator mestnega prirodo siovnega muzeja" Anton Valle, K 20 za „oljčni dar". Za isti namen V. M. K 20 in R. K. K 10. Ravnateljstvo c. kr. državna realke K 300, kot čisti dobiček šolske akademije dne 18. marca t. I., v korist osrednjemu odboru za varstvo otrok in mladinsko oskrbo. Higinij in Alojzija Araeraytsch v počastitev spomina Evgenije pl. Merlato K 10 za vdove in sirote padlih vojakov, Henrik Zanetti K 20*50 za vdove in sirote padlih vojakov, kot čisti dobiček iz prodaje gramofonskih plošč z glasom Njegovega Veličanstva cesarja. Mina Koch K 20 za „oljčni danM — za oslepele vojake v isti namen Rudolf in Zofija Bachrach K 20. Za -oljčni dan" so nadalje darovaii: Friderik Meissner K 100, akcijska družba Greinitz K 100, Karel Milianich K 20, Artur Fenderl in soproga K 20, Nikolaj Zally efendl K 25, Neimen. K 50, Just Stokel & Debarba K 10; lzabelia Benedetti K 50, uprava dedičev Riharda Pitteri K 25, D. A. O. K 20. Dr. Albert Moscheni v počastitev spomina H. Rastelli K 20 in v počastitev spomina matere dr. R. Cristiana K 20 za Rdeči križ. XI a m gospodiCno iz po&tene družine, lepe zu--jlClil nanjosti, veščo slovenskega, italijanskega in nemškega jezika, kot knjigovodkinjo in prodajalko v trgovini inanifaktnrnega blaga. Oglasiti ee osebno v uradu našega Inseratneffa oddelka (Ul-S. Francesco 20, pritličje) o i 11 ao l in od 5 do 7 ure. 235 If UMiifutM Saklje vsake vrste po najvišjih cenah. AUpUJein jVStebel Trst, ul Torrtnte 36. 1/5 TfAnnfl I Vojni kreme zreški! Ne pokvarljivo irgUVU X fino pecivo nudi trajno dober zaslužek Karton 36 kosov K 4.— kateri se pa lahko na 72 ali 144 kosov delijo. Razpošilja najmanj 3 kartone. BRANDT v Ljubljani, Pošta 7, 2R Ploe in vina je več vagonov za oddati. Skladišče ulica Paduina 5. 838 EnfaAKflf Anton JerkiČ posluje zopet v svojem rUUftrUI ateljeju r Trstu, Via delle Poste štev. 10. 24«^ Volno kupujem in plačamo p visoki ceni. fljca Cliiozza Št. 216 Vino belo v Prvačini nah. naravno ima na prodaj Goriško vinarsko društvo sedaj in v Kobdilju po zmernih ce- 138 Ha debelo samo za preprodajalce. Nogavice, sukanec, pipe. 'milo, gumijeve podpet-nike, razni gumbi, denarnice, mazilo za čevlje, •lektrične svetiljke, baterije, pisemski papir, kopirni svinčniki, zaponke, prstani rdečega križa, krema za bradof žlice, razna rezila, robsi, mrežice za brke, pletenine, srajce, spodnie hlače, ogledala, ustnike, razne glavnike, zaponka „Patent Kjiopfe" in drugo prodaja JAKOB LEVI, ulica S. Nicolo Stav. f9. 62 ZDRAVNIK MeOr.Karol Pernic ordinira od 11-1 pop. Trst, ulica Giulia št. 76 E (zraven Dreherjeve pivovarne). jlllejnii rilnclie' ulica Barrlera vecchia št. 10. Veliko skladišče moških in deških izgotovljenih oblek. Velika zaloga oblek po meri, po starih cenah. Parna pralnica in likalnlca HARTMASS3N & C.o Trst, ul. Zontn 8 vogal ul. Vaidlrivo 29 izvršuje točno in hitro vsa naročila. — »Silne stvari se izvrši v 4 do 8 urah. ^ ZOBOZDRAVNIK ^ Di\J.čermak f se je preselil fn ordinira sedaj | v Trstu, ul. Poste vecchie 12, vogal ulice delle Poste. Izdiranje zoMrcz bolečin?. Plombiranje. UMETNI ZOBJE. Zaloga tu in inozemskih vin, špirita, liker« lev In razprođaia na drobno in debelo Jakob Perhauc Trst, Via deli« Acque i«. 6 (Nasproti Caltt Centrale). VeUk izbor francoskega šampanjca, penečili dezer« tnih italijanskih in avstro-ogrskih vin. Bordeau*. Burgundtr, renskih vin, Mesella in Chiantl. Rum. konjak, razna žganja ter posebni pristni tropinov«t slivovec In brlnjavec. Izdelki l vrste, došli iz do-tiCnih kralav. Vsaka narsčba sc tako} Izvrši. Razpošilja se po povzetju. Ceniki na zalite\ o in Iranko. Razprodaja od pol litra naproj. Fratelll Rauk-sr TRST, Via TorrenSe *tv. 14, TRST Zaloga ustrojenih kož Velika izbera potrebSiin za čevljarje. - Specijaliteta potreščin za sedlarje. Trsi, Plassa S. t mm _ B ^aa-a kuhinjskih iu kietarekili potreb-3Sin od lesa in plaUaiD, Skaiov vreafc, fatoov in kad, eodčekov, lopsA, rašet, sit i a baakvrrctnlh koSev, ierbasc-v in metel ter mnoge Priporoča svojo tr/rovmo s kuhinjsko posodo vsako vrste bodi od poreeUna, lem'je ernaifa, kositarja ali oinka( nadalja pasamantorje, kletke itd. Za gostiln i fcarjei pipe, kro$tye, Besnijo in »tekleao posado za viao* Zlato, srebro in platin ikl obliki kupile pi najvišjih cenah Zavod R. Dussich & C.o ulica Acquedotto 62. Novi dohodi KRIL bluz, oblek, lahkih plaščev iz alpagasa, svile, ćtamlne I. t. d. I. t. d. Conforti • Trst, ul. Campanile 31. Pristno brnsko blago. Pomladna in letna sezija 1916. Dokler še v zalogi ! 1 kupon 3 10 m dolg, popolna obleka (suknja hlače in telovnik, blago za salonske obleke, povišnike, športne obleke, svileno kamgarn kakor tudi blapo sa ženske obleke pošilja po najnižjih tovarniških cenah, reelna iu solidna tvrdka Siegel Imhof v Brnu 1'zorci brezplačno in poštnine proato. Prednosti, ki imajo privatni odjema]©!, ako naročajo direktno pri tvrdki in zalogi Slegel Imhof, so dandanes očividnejao nego li kedaj. — Vsled pravoCasne nabave blaga, zamoremo nuditi še danes svojim p. r. odjemalcem bogato izbero raznega blaga. Naročila se izvrSnjego točno glasom uzorcev- Podružnica c. kr. prhr. Avstrijskega kreditnega zavoda TRST, za trgovino Piaisa Maria Terosa 2 In obrt Dunaj VII. Zpllergasse 2 Od 17. aprila do 15. maja se podpisuje IV. Avstrijsko vojno posojilo obstoječe iz a) amortizacijskega, davka prostega 5V3% državnega posodila po 93-— °/o z odbitkom V>c/» bonifikacije 92.5070 hetto. b) davka prostih 5V/o zakladnic vrnliivih dne 1. junija 1923 po 95.50% z odbitkom V/o bonifikacije — 93.—% notto. Kreditni zavod sprejema podpisovanja z vsem mogočim olajšanjem in daje na željo razna pojasnila. NOVO- POGREBNO PODJETJE - TRST CORSO 47 (pri trgu della Lagna) Telefon 10-02). Prevoz m ril če v v tu« In Inozemstvo. Vrli vsakovrstno pogrebe z najnovejšo moderno upravo. Zalogo vseh mrtvaSklh predmetov. - Nočna inšpekcija v testnih prostorih zaloge, ulica Tese Stev. 31. Telefon 14-03. Zastopstva a prodajo mrtvaških predmetov i Na OpCinah, v Nabrellnl pri Orohu (Noghere.) - Točna postreiba. Ceno zmerne. Podjetnik in upravitelj H. STIBIEL. ■ i i tttttttt JADRANSKA BANKA Trst. VI« Cassa di Risparmio štev. 5 (Lastno poslopje) _ ______ _____m.-...____.imr