Cerkvene zadeve. Svetega Antona krnh za siromake. (Konec.) Leta 1893 je pisala neki osebi: «Če§čenje sv. Antona se vedno bolj širi, kakor cveteče drevo vedno globlje poganja svoje korene in razprostira svoje zelene veje, tako se širi ta pobožnost. Svet se bode še Cudil delom usmiljenja. Slednji mesec sem dobila 600 pisem, iz katerih veje ponižnost, hvaležnost in ljubezen do bližnjega. Vedno več miloščine prihaja za prejete milosti. V maju se ie darovalo sv. Antonu v čast 2184 K, v juniju 3200 K, v juliju 3600 K, v avgustu 4135 K. Iz Rima, Avstrije, Belgije, iz Algira in iz celega sveta prihajajo nakaznice z milodari. Naslovi so v časi kaj zanimivi: Kapeli sv. Antona v Toulonu, ali pa: St. Antonu v Toulonu, ali: Vernej častilki sv. Antona v Toulonu. Sedaj pa nekaj uslišanih milosti v naši bližini v noveišem času. Neki gospod že blizu večnosti se še vedno ni hotel spokoriti. Njegova hči obljubi sv. Antonu 20 K za kruh siromakom, ako se oče spreobrne. V tisti noči se bolnik neoadoma v postelji zravna in pravi s trepetajočim glasom: Ali je tukaj, ali je tukaj? Strežnik ga vpraša: Duhovnik? Da, pokličite ga! Duhovnik pride. Celo skesano se spove bolnik, in eno uro pozneje izdahne svojo duSo. Ravno tistega časa me pokliče neka stara in celo nevoljna gospa. Pravi mi, že celo leto prosim sv. Antona, da bi mi pomagal v moji nevolj). Polna protina ne morem opravljali svojih opravil, dekle pa plače^ati ne morem. Drugega nimam kakor raalo letno pokojnino, in eno lotrijsko srečko. Vsaki dan sem prosila svetnika, da bi srečko zadela, in sem mu obljubila 200 K za kruh siromakom, ako me usliši. Uslišal me je, pa ne kakor sem želela jaz, arnpak naklonil mi je vse večo srečo. V kratkem sem podedo\ala nepričakovano 45.000 K. Za to sem poslai^ po vas, da vam izročim obljubljenih 200 K. Še mnogo drugih slučajev se je prigodilo. Naj zadostujeta ta navedena. Sveti Anton blagruje one, ki izpolnijo svojo obljubo, pa tudi brez kazni ne ostanejo oni, ki tega ne storijo, ako je uslišana njihova prošnja. Neka gospa v našem mestu je obljubila 100 kilogramov kruha za siromake, ako sv. Anton izprosi neko posebno milost osebi, katero je jako ljubila. Sv. Anton jo je uslišal, kar nam je z Telikim veseljem razodela, a na kruh je pozabila gospa. In kaj se zgodi? Za dva meseca je umrla nagle smrti nji toli priljubljena oseba. Tudi mi smo včasi v kaki telesni ali duševni zadregi, kaj, ko bi se tudi mi na enaki način približali sv. Antonu ? Način je zelo priprost. Če ti zboli kaka draga oseba itd., obljubi sv. Antonu kruha za siromake, kolikor pač po svojih okoliščinah premoreš, ali v naravi, ali pa v denarju. če te je sv. Anton usliSal, ne odlagaj izpolniti svoje obljube, če ne, ti ni treba dati ničesar. Po drugih krajih je seveda Se več siromakov kakor pri nas, da jib morajo v posebnih sirotiščih preživeti, a neka posebna vrsta siromakov se nahaja tudi pri nas, ki so onim preeej podobni. Ti so ubogi di- jaki. Marsikateri nadarjeni fant hrepeni po učenju, pa rnu to ali popolnoma ni mogoče, ali pa siromak lačen izvršuje svoje učenje. Takim sirotam v pomoč so rodoljubi osnovali dijaško kuhinjo povsod, kjer so srednje Sole, v katerih dajejo ubogim dijakom hrano brezplačno. Število podpiranih dijakov se ravna po milodarih, ki prihajajo iz rok usmiljenih. Na Ogrskem, v Bosni in po drugih krajih našega cesarstva so že postavljene pušice sv. Antona za kruh siromakom. Mi Slovenci jih še niraamo. Kaj pa, ko bi si jih obesili v dijaških kuhinjah ? Postavim: Ti imaš kako zamotano tožbo, reči: Sv. Anton! če bo se pravda srečno razvozljala, darujem 5 K dijaški kuhinji v pušico za siromaške dijake. Ali ne bi bil to priličen kruh sv. Antona za siromake? Ps. Iz ptujske okolice. Dandanes se povsod ljudstvo giblje in napreduje v narodnem in v duševnem življenju. Tudi v župniji sv. Petra in Pavla napredujejo v duševnem življenju. To pričujejo Marijine družbe in III, red sv. Frančiška. Marijina družba deklet že obstoji par let in jih je vpisanih nad dve sto. Marijina družba mladeničev se je ravno lo leto pričela. Mladeniči so se pripravljali za slovesen sprejem že skozi šestnedeljsko pobožnost v čast sv. Alojzija. V nedeljo 23. junija so imeli mladeniči prvo skupno sv. obhajilo pri pozni sv. maši, pri kateri so tudi svetili, popoldne pa slovesen spreiem. Bilo jih je sprejelih okoli 25 mladeničev. Marsikateremu opazovalcu v cerkvi so od radostnega veselja solze polile lica, ko je videl, kako slovesno so sprejeti mladeniči v Marijino družbo, kako jih je lepo videti z družbenim znakom, Marijino svetinjico, pripeto na prsih, z gorečo svečo v rokah. V nedeljo 15. septembra, «Ime Marije» pa so imeli rnladeniči Marijine -družbe prvič procesijo na ptujsko goro. Ker jih je le okoli 40 mladeničev zapisanih, so č. g. o. Lenard Vaupotič, voditelj Marijine družbe, povabili še može, naj se udeležijo procesije. In res krasno velika procesija samih mož se je pomikala čez Ptujsko polje k Materi Božji na ptujsko goro, prepevaje lavretanske litanije in Marijine pesmi. Res jako izborno so možje peli in daleč se je razlegal orjaSki glas. Na ptujski gori so imeli č. g. o. Lenart pridigo in sv. maSo in mladeniči Marijine družbe skupno sv. obhajilo. Popoldne ob 2. uri «slovo» od Matere Božje na ptujski gori in odhod. Slovesne večernice pa v domači župni cerkvi sv. Petra in Pavla v Ptuji. Čast in hvala vsem udeležencem te procesije, ki je bila v sklep sv. leta. Črešnjevec pri SIov. Bistrici. Gosp. Dominik Raktelj, znani vglasbitelj orgelj iz Gaberja pri Celju, je na Crešnjevcu v petih dneh popravil za čudno malo ceno 30 kron orglje, katere je »lavni Ferdinand Malohovski leta 1877 v Ljubljani izdelal. Ker so se tekom časa močno razglasile, jih je zgoraj omenjeni g. Dominik Raktelj vse lepo predelal, vglasbil, posebno pa pedal tako srečno vredil in popravil (8 spremenov), da je kar veselje poslušati orglje, ki tako lepo vsaka svoj glas izgovarjajo. Temu se ni Cuditi, ker je g. Dominik Raktelj najstarejSi učenec slavnega Goršiča, ki slavi daleč po naši domovini kot izvrsten izdelovatelj orgelj. Izkazal se je kot pravega mojstra, kot solidnega in vstrajnega delarca, ki razume svojo stroko. Zato ga spodaj podpisani kar najbolj priporoča vsem, zlasti veleč. kn. šk. župnijskim predstojnikom za delo. — Janez Sušnik, župnik.. J.; Rožni vecec v vojašnici. Pred nekaj leti je našel učeBec višje vojaške šole molek pod klopjo Solske sobe. Zasrnehovaje ga pokaže tovarišern: «Kaj se vse med nami najde — v vojaški šoli — rožni venec — ni li to čudno?» — Bilo je to uprav pred glairno skuSnjo. Izpraševalni zbor, na Celu mu mar- Sal, stopi v sobo in začne izpraševati. Neki mladenič, Alfonzij po imenu, je prekosil vse svoje sodruge po možatem nastopu in točnih, jasnih odgovorih. Po končani izkušnji stopi imenovanec zopet pred klopi in dvigne molek: «Kdo je torej izgubil rožni venec; bedak je gotovo, kdo ga je nosil in puh!oglavec.» Kar se dvigne Alfonzij in možato spregovori: «Molek je moj; najdražji spomin na umrlo mi mater, ki mi ga je izročila na smrtni postelji. Takrat sem ji tudi obljubil, da ga izmolim vsak dan.» Mirno brez besedij mu ga vrne. Ko pa se vrne maršal daril delit, izve vso stvar, ki se je mej tem izvršila. — Prvo darilo dobi Alfonzij; zraven pa še maršalovo pohvalo: «Vrli mladenič, le tako naprej, glej tudi moj vedni spremljevalec je — rožni venec.» Postal je ta mladi molilec rožnega venca častit vojščak in odličen junak. Iz «Danice>.