6
Manica Hartman1
1 Manica Hartman, urednica Zapisov, Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož.
2 Podrobneje je tema predstavljena na razstavi in v razstavni publikaciji Če si mejo boks šolje pa svetešji gvant, si bijo lep, 
Dediščina čevljarske, krojaške in šiviljske obrti na Ormoškem (Manica Hartman, Pokrajinski muzej Ptuj – Ormož, 2024). 
Razstava bo na ogled v Grajski pristavi Ormož do 5. maja 2025).  
V razstavni publikaciji je najobsežneje zastavljeno poglavje, kjer podajamo okoli 800 imen – mojstrov, pomočnikov in 
vajencev, od katerih predstavlja vsak pomemben del mozaika bogate oblačilne preteklosti. V pričujočem prispevku podajamo 
le imena obrtnikov, ki so imeli svojo delavnico ali bivališče v mestu Ormož.
3 Začetkom čevljarske/krojaške obrti sledimo v drugo polovico 15. stoletja, ko se v popisu vinske desetine za mesto Ormož iz 
leta 1482 omenjata čevljar Jurij in krojač Lenart.  
Leta 1542 je bil Ormož skromno mestece, štel je komaj trideset meščanskih hiš. V mestu so živeli in delovali različni obrtniki 
(trije mesarji, dva tesarja, dva prodajalca soli, lončar, pek in mlinar) ter po dva čevljarja in krojača. Tudi okrog leta 1749 je bil 
Ormož izrazito obrtniško mestece (najmočneje so bile zastopane čevljarska, usnjarska, mesarska in tkalska obrt). Leta 1825 je 
imelo mesto dvajset različnih obrtnikov. Dokaj razvita obrt je bila tudi zadnja leta habsburške monarhije (26. 12. 1899 je bilo v 
Obrtnem registru za mesto Ormož vpisanih štiriinsedemdeset obrtnikov). Klasinc, 1973, str. 56–59, 75–77. Klasinc, 1983, str. 
117, 120, 121. Kovačič, 1910, str. 540–542. Bras, 1988–1990, str. 230, 232. Šulek, 2005, str. 343.
4 Večina se jih omenja kot krojače, krojaške mojstre, čevljarje, čevljarske mojstre. 
Že v 16. stoletju so se mestu Ormož zunaj mestnih vrat pridružili novi domovi in sčasoma oblikovali dve predmestji, Zgornje 
(Ptujsko predmestje) in Spodnje (Ogrsko predmestje). Golec, 2005, str. 8. 
Podatki v preglednici so povzeti po Fournier, Hernja Masten, Klasinc, Golec in Jurkovič. Avtorji so uporabili različne arhivske 
vire (rojstne, poročne in matične knjige, zapisnike sej mestnega sveta, popise prebivalstva, popise hiš, davčne registre, 
inventarje, ženitne pogodbe, popise zemljiških posestnikov… ipd.).
5 Klasinc, 1973, str. 75. Golec, 2005, str. 169.
6 Klasinc, 1973, str. 75. Golec, 2005, str. 170, 171.
7 Golec, 2005, str. 174.
8 Fournier, Hernja Masten, 1988, str. 119.
Dediščina čevljarske, krojaške in šiviljske obrti v mestu Ormož2
Prispevek prikazuje dediščino čevljarske, 
krojaške in šiviljske obrti v Ormožu od prve 
omembe v drugi polovici 15. stoletja do danes. 
Na podlagi pregledanega gradiva je razvidno, 
da so bile obrti zelo dobro zastopane, pred drugo 
svetovno vojno so bili čevljarji, krojači in šivilje 
med obrtniki celo najštevilčnejši, danes pa je 
zgodba žal precej drugačna, šiviljsko dejavnost 
opravlja le ena šivilja, krojači in čevljarji pa so 
tako rekoč izumrli.
 
Ključne besede: šivilja, krojača, čevljar, 
čevljarstvo, šiviljstvo, krojaštvo, Ormož, šiviljska 
obrt, krojaška obrt, čevljarska obrt
Čevljarji/krojači od prve omembe v  
drugi polovici 15. stoletja do okoli  
leta 19003
KROJAČI KRAJ OPRAVLJANJA OBRTI
LETO 
OMEMBE V 
VIRIH4
Najstarejša omemba KROJAČA je zapisana v registru vinske desetine 
iz leta 1482. Omenjenih je dvaintrideset imen, med njimi krojač 
Lenart (Lienhart SCHNEIDER).
Mesto Ormož 14825
Gregor, Mathe (Matej), krojača Mesto Ormož 15426
Petter SCHNEIDER, Sigmundt SCHNEIDER, Jurco SCHNEIDER, 
krojači
Mesto Ormož 15727
Andreas AMBLER, krojač Mesto Ormož, h. št. 36,
danes Vrazova 1
17028
7
9 Fournier, Hernja Masten, 1988, str. 126.
10 Golec, 2005, str. 154.
11 Golec, 2005, str. 149.
12 Golec, 2005, str. 134, 148, 155.
13 Fournier, Hernja Masten, 1988, str. 108. Golec, 2005, str. 135, 149, 162.
14 Fournier, Hernja Masten, 1988, str. 96. Golec, 2005, str. 134, 148, 153.
15 Golec, 2005, str. 136.
16 Klasinc, 1973, str. 77. Golec, 2005, str. 139.
17 Klasinc, 1973, str. 77.
18 Klasinc, 1973, str. 77.
19 Golec, 2005, str. 135.
20 Fournier, Hernja Masten, 1988, str. 88. 
21 Fournier, Hernja Masten, 1988, str. 88. Golec, 2005, str. 133, 141.
22 Fournier, Hernja Masten, 1988, str. 113.
23 Jurkovič, 1993, str. 154. Golec, 2005, str. 142.
24 Golec, 2005, str. 142.
25 Fournier, Hernja Masten, 1988, str. 133.
26 Fournier, Hernja Masten, 1988, str. 100.
27 Fournier, Hernja Masten, 1988, str. 104.
Martin EZLER, krojač Mesto Ormož, h. št. 45,
hiše ni več, nadomestila 
jo je zelenica za 
avtobusno postajo.
17029
BREZNIK, krojač Mesto Ormož, h. št. 10 170910
Andreaß ARMLER, meščanski krojaški mojster, pomočnik Joseph 
MULZER
Mesto Ormož 172311
Hanß SERIÄKH (SERIAKH), meščanski krojač, imel vajenca s 
Hrvaške
Mesto Ormož, h. št. 10 172313
Hannß Georg FERSCHITSCH (FERISCH, PFERISCH, PERSHICH, 
PFERSICH), krojaški mojster iz Mindelheima na Švabskem (Južna 
Nemčija). Kot pomočnik se omenja Josef PFERSICH.
Mesto Ormož, h. št. 24.
Hiše ni več, na tem 
mestu stoji kompleks 
blokov v Skoliborovi 
ulici.
1723, 172513
Joseph VAUPOTITSCH (BALBOTITSCH, VALPOTITSCH), 
meščanski krojač, umrl 1755. 
V hiši je živel tudi krojaški mojster Anton PLEVETZ (PEVEZ, 
PÖVETZ) s Hrvaške (mož Josephove vnukinje Marije). Krojaška 
obrt je izpričana na hišni številki od leta 1727 do 1805.
Mesto Ormož, h. št.10,
danes Žigrova ulica 12
1723, 1727, 
174914
Anton LUTSCHNIGG, krojač Mesto Ormož, h. št. 34 1749, 175015
Gregor SCHEBOLA (ŠEBOLA), krojač Ptujsko predmestje 175016
Jožef VALPOTIČ, krojač Mesto Ormož 175017
Anton LUČNIK, krojač Mesto Ormož, h. št. 21 175018
Johann Michael SCHROLL, krojač ali kajžar Mesto Ormož, h. št. 3 175419
Johann LAMPRECHT, krojač danes Kerenčičev trg 5 177620
Lorenz HARTL, krojaški mojster, hišo je kupil 11. 3. 1793. Krojaška 
obrt je izpričana na hišni številki od leta 1776 do 1801.
Mesto Ormož, h. št. 3 1793, 179821
Joseph NASCHINWEG, italijanski krojač danes Kerenčičev trg 5 180222
Ludvik in Ana FRIEDRICH, nosilca realne obrti; kupila sta jo od 
Jurija HEUMANA. Pred njim jo je imel Martin SEKOLL (Martin jo 
je kupil od Lorenza HARTLA, ta od Janeza LAMPRECHTA).
Mesto Ormož, h. št. 29, 
danes Poštna 6
1834, 184323
Michael KREUNZ, krojač Mesto Ormož, h. št. 24 184324
Neznan krojač Mesto Ormož, h. št. 47,  
danes Skolibrova 11
188025
Krojač Horvat Mesto Ormož, h. št. 16,
danes Ptujska cesta 11
188026
Neznan krojač Mesto Ormož, h. št. 19, 
danes Skolibrova ulica 3
188027
8
28 Fournier, Hernja Masten, 1988, str. 117.
29 Lačen Benedičič, 1993, str. 234.
30 Klasinc, 1973, str. 74. Golec, 2005, str. 169.
31 Klasinc, 1973, str. 75. Golec, 2005, 170.
32 Golec, 2005, str. 173.
33 Fournier, Hernja Masten, 1988, str. 96.
34 Golec, 2005, str. 147.
35 Golec, 2005, str. 139, str. 147, 154.
36 Golec, 2005, str. 137, 158.
37 Golec, 2005, str. 135, 149, 162.
38 Golec, 2005, str. 138, 153.
39 Klasinc, 1973, str. 77. Golec, 2005, str. 140.
40 Klasinc, 1973, str. 77. Golec, 2005, str. 135.
41 Klasinc, 1973, str. 77. Golec, 2005, str. 139.
42 Klasinc, 1973, str. 77. Golec, 2005, str. 135.
43 Golec, 2005, str. 135.
44 Zischmen, Zschmacher – izdelovalec t. i. madžarskih škornjev. Fournier, Hernja Masten, 1988, str. 135.
45 Fournier, Hernja Masten, 1988, str. 107. Golec, 2005, str. 135, 142.
46 Golec, 2005, str. 140, 146.
Krojač Heiling s pomočnikom. Mesto Ormož, h. št. 35, 
hiše ni več
188028
Anton RAJH (REICH), Jožef NOVAK, krojača 189229
ČEVLJARJI KRAJ OPRAVLJANJA OBRTI
LETO 
OMEMBE V 
VIRIH
Najstarejša omemba ČEVLJARJA je zapisana v registru vinske 
desetine iz leta 1482. Omenjenih je dvaintrideset imen, med njimi 
čevljar Jurij (Dschürdsch SCHUESTER).
Mesto Ormož 148230
Vrban (Urban) SCHUESTER, Niclas (Miklavž) SCHUESTER, čevljarja 154231
Michel SCHUESTER, čevljar Mesto Ormož 157232
Hannss WRESSNIGG, čevljar Mesto Ormož, h. št. 10,
danes Žigrova ulica 12
170833
Andrasch VÄLPOTITSCH, meščanski čevljar Mesto Ormož 172334
Jacob STAINKHO (STÄNKHO), čevljar s Kranjske Ptujsko predmestje 172335
Stephan KHOREN, meščanski čevljar iz Reke Mesto Ormož, h. št. 45 172336
Siman PISCHAM (PISCHEN, PISCHEMB, PIŠEN), meščanski 
čevljar, iz župnije Sv. Petra pri Mariboru, pomočnika sta bila Niclas 
KHERNITSCH in Mathias HROUATITSCH, vajenec Andrasch 
HAMERÖSCH
Mesto Ormož 172337
Arnne BRÄTKHO, meščanski čevljar, iz župnije Velika Nedelja Ptujsko predmestje, h. št. 4 172438
Niclauß KHERNITSCHER (Miklavž Krničar, Nicolaus, Niclas 
KERNITSCHER), čevljar
Dobrava 1749, 1750, 
175439
Mathias RUDOLPH (Matija RUDOLF), čevljar Mesto Ormož, h. št. 25 1749, 1750, 
175440
Mathias STAINKHO (Martin Stajnko), čevljar Ogrsko predmestje 1749, 1750, 
175441
Jochanes (Janez) HOPH, čevljar Ormož, h. št. 24 1749, 1750,42
Veith PAUEZ, čevljaR Ormož, h. št. 24 175443
Franz SALLEG, izdelovalec posebnih škornjev »Zischmacher«,44 
umrl 31. 1. 1805.
Mesto Ormož, h. št. 
23., Hiše ni več, tu stoji 
kompleks blokov v 
Skolibrovi ulici. 
1792, 179845
Jackob WRATKA, čevljar Ogrsko predmestje 179846
9
47 Fournier, Hernja Masten, 1988, str. 108. Golec, 2005, str. 137, 143.
48 Fournier, Hernja Masten, 1988, str. 109.
49 Fournier, Hernja Masten, 1988, str. 112. Golec, 2005, 142.
50 Fournier, Hernja Masten, 1988, str. 126. Golec, 2005, str. 58, 59.
51 Jurkovič, 1993, str. 153.
52 Jurkovič, 1993, str. 153. Golec, 2005, str. 142.
53 Golec, 2005, str. 126.
54 Fournier, Hernja Masten, 1988, str. 128.
55 Karl Heidenkumer, roj. 1863, u. 1941. Ustni vir: Gusti Heidenkumer, Karlov vnuk.
56 Lačen Benedičič, 1993, str. 234.
Georg PUNTIGAM (PUNDIGAM), čevljar Mesto Ormož, h. št. 
24., Hiše ni več, tu stoji 
kompleks blokov v 
Skoliborovi ulici.
1779, 1787, 
179847
Lesjak, čevljar Mesto Ormož, h. št. 25, 
Hiše ni več, porušena 
leta 1909.
188048
Veit SALLEG, mojster za izdelovanje čizmov »Tschischmacher« Mesto Ormož, h. št.28, 
hiše ni več.
1803, 182549
Stephan KHOREN (COREN), čevljar; iz St. Veit am Pflaum Mesto Ormož, h. št. 45, 
hiše ni več, je zelenica 
za avtobusno postajo.
170250
Franz MÜLLER, čevljar, imel je realno obrt.  
Obrtno pravico je kupil od Antona WOLFA, ta od Ludvika 
FOLIUSA, pred njim so jo imeli Jožef GRABNER, Jakob RUDOLF, 
Martin KARNIČAR in Matija KIKL od 1770.
Mesto ormož 184251
Jacob BRATKO, čevljarski mojster Mesto Ormož, h. št. 27 1842, 184352
Franz BRATKO, meščanski čevljar Mesto Ormož 185153
Anton KRISTANITSCH (KRISTANIČ), čevljarski mojster Mesto Ormož, h. št. 51, 
Skolibrova 5
188054
Janez KIKL, Franc LESJAK (LESSIAK), Karel ZACHERL, Karel 
HEIDENKUMER, čevljarji55
189256
10
Čevljarji, krojači in šivilje od leta 1900 do 
okoli 196057 
 - Franjo BELŠAK, roj. 30. 7. 1895. Sedež 
krojaške obrti Ormož 69 (Ormož 72, Ormož 
78), obrtni list pridobljen 9. 10. 1918. Vajenke 
so bile Ana SLAVINEC iz Mihalovcev (roj. 
1927, opravljen pomočniški izpit: 26. 8. 1947), 
Marica SLAVINEC iz Ivanjkovcev (roj. 1934, 
opravljen pomočniški izpit: 23. 10. 1953), 
Cecilija JANŽEKOVIČ iz Cvetkovcev 
(roj. 1934, opravljen pomočniški izpit: 27. 
1. 1953), Justina BEZJAK iz Središča (roj. 
1937, opravljen pomočniški izpit: 17. 7. 
1956), Terezija KUKOVEC iz Savcev (roj. 
1939, opravljen pomočniški izpit: 25. 9. 1958). 
Pomočnica v delavnici je bila hči? Elizabeta 
BELŠAK.58
 - Ivan BELOVIČ, čevljarsko obrt je opravljal 
po drugi svetovni vojni na Vrazovi ulici.59
 - Frančiška BESGETH (BEZGET), šiviljska 
obrtnica. Vpis v obrtni register je opravila 
57 Podani so podatki o mojstrih, njihovih vajencih in pomočnikih. Točno obdobje ukvarjanja z obrtjo je znano le v redkih 
primerih in tudi ni znanih veliko osebnih podatkov (potomci ali ljudje, ki so obrtnike poznali, so že pokojni, preseljeni drugam 
ipd.). Kjer ni natančnejših podatkov, gre verjetno za samouke. Učna doba praktičnega izobraževanja vajenca pri mojstru 
je običajno trajala tri leta (sklenjena je bila učna pogodba), po preteku te dobe je učenec lahko opravil pomočniški izpit pri 
Pomočniški izpitni komisiji (izpit je obsegal praktični in teoretični del). Pomočnik se je nato lahko zaposlil pri istem ali 
drugem mojstru, lahko pa je opravil še mojstrski izpit, s čimer je pridobil naziv mojster in pravico odpreti svojo obrt in imeti 
vajence. Za mojstra je veljalo, da je dober, če se je pri njem izučilo večje število vajencev.  
Pri navajanju učne dobe, začetka učenja, prvi omembi obrtnika ne podajamo datumov, ampak zgolj letnice, ki naj služijo 
predvsem kot okvirni podatek, v katerem obdobju (oz. koliko let) se je mojster/mojstrica ukvarjala z obrtjo. Sedež opravljanja 
obrti je morda kje dvoumen (navedena sta dva naslova ali več, razlog je v različnih podatkih v arhivskih virih, ponekod je kot 
sedež obrtnika navedeno njegovo bivališče, razlog je lahko tudi v preselitvi sedeža na drugo lokacijo, spremembi hišnih številk 
oziroma preimenovanju ulice). Morda je kje prišlo do »napačne navedbe« imena, priimka saj so nekateri arhivski viri slabše 
berljivi. Dokumente navajamo večinoma z originalnimi imeni (npr. dovolilo, obiskovalno izpričevalo … ).
58 SI_ZAP/0043, Okrajna obrtna zbornica Ptuj 1889–1961, Matični list za rokodelske in njim slične proizvajalne obrte, šk. 9, 
ovoj 26. SI_ZAP/0043, Okrajna obrtna zbornica Ptuj 1889–1961, Obrtni register za mesto Ormož in ormoški okoliš 1899–
1940, šk. 33, ovoj 39/2. SI_ZAP/0043, Okrajna obrtna zbornica Ptuj 1889–1961, Register učencev v gospodarstvu od 5. 4. 
1946 (1946–1949), šk. 33, ovoj 39/5. SI_ZAP/0043, Okrajna obrtna zbornica Ptuj 1889–1961, Vpisnik prijav za opravljanje 
pomočniških izpitov pri izpitni komisiji Ptuj 1952–1958, šk. 34, ovoj 40/2. SI_ZAP/0043, Okrajna obrtna zbornica Ptuj 
1889–1961, Pomočniška izpitna komisija za okraj Ptuj, 1952, šk. 19, ovoj 49. SI_ZAP/0043, Okrajna obrtna zbornica Ptuj 
1889–1961, Pomočniška izpitna komisija za okraj Ptuj, 1953, šk. 20, ovoj 50. SI_ZAP/0043, Okrajna obrtna zbornica Ptuj 
1889–1961, Pomočniška izpitna komisija za okraj Ptuj, 1956, šk. 23, ovoj 53. SI_ZAP/0078, Okrajni ljudski odbor Ptuj 1945–
1957, Obrtni register za Ormož, 1945, šk. 22, ovoj 148.
59 Ustni vir: Vladimir Trop.
60 SI_ZAP/0043, Okrajna obrtna zbornica Ptuj 1889–1961, Obrtni register za mesto Ormož in ormoški okoliš 1899–1940, šk. 33, 
ovoj 39/2. SI_ZAP/0043, Okrajna obrtna zbornica Ptuj 1889–1961, Obrtni register za mesto Ormož do leta 1945, šk. 34, ovoj 
40/3.
61 SI_ZAP/0043, Okrajna obrtna zbornica Ptuj 1889–1961, Vpisnik prijav za opravljanje pomočniških izpitov pri izpitni komisiji 
Ptuj 1952–1958, šk. 34, ovoj 40/2. SI_ZAP/0043, Okrajna obrtna zbornica Ptuj 1889–1961, Pomočniška izpitna komisija za 
okraj Ptuj, 1952, šk. 19, ovoj 49.
62 SI_ZAP/0043, Okrajna obrtna zbornica Ptuj 1889–1961, Obrtni register za mesto Ormož do leta 1945, šk. 34, ovoj 40/3.
63 SI_ZAP/0043, Okrajna obrtna zbornica Ptuj 1889–1961, Obrtni register za mesto Ormož in ormoški okoliš 1899 –1940, šk. 33, 
ovoj 39/2. SI_ZAP/0043, Okrajna obrtna zbornica Ptuj 1889–1961, Register pomočnikov z ormoškega področja 1900–1925, 
šk. 33, ovoj 39/3.
8. 8. 1902, sedež delavnice je imela v Ormožu 
81. Umrla je leta 1933.60
 - Marija BORKO, roj. 25. 6. 1934. Šiviljstva 
se je učila v Šiviljski delavnici Kmetijske 
zadruge Ormož, učna doba: 1949–1952, 
pomočniški izpit opravila 27. 1. 1953.61
 - Johann BRATUŠA, roj. 25. 7. 1912 na 
Hajndlu. Krojaško obrt je prijavil 16. 7. 1941 
na naslovu Ormož 112.62
 - Johann BREZNIK, krojaška obrt je bila 
vpisana v obrtni register 2. 4. 1907.63
 - Jurij ČURIN, roj. 16. 4. 1881, umrl 1946. 
Čevljarsko obrt je opravljal na naslovu 
Ormož 53 (Ormož 56), obrtni list je pridobil 
29. 7. 1919. Pri Juriju se je učil sin Franc 
ČURIN (učna doba: 1921–1924). Pri zelo 
cenjenem mojstru Juriju so leta 1922 delali: 
Ivan ČURIN iz Vodrancev, Ferdinand 
ZNIDARIČ iz Čakovca, Ivan FALEŽ iz 
Spodnje Polskave, Jakob VORIH s Hrvaške 
in Franc ŠULEK iz Sv. Miklavža. Leta 1923 
je imel zaposlenega Ernesta ČURINA iz 
11
Vodrancev. V štiridesetih letih so se obrti 
učili Mirko PAVLOVIĆ s Hrvaške (roj. 
1922), Franc MAJCEN (roj. 1930), Karl 
KLEMENČIČ iz Ivanjkovcev (roj. 1929, učna 
doba: 1943–1946), Drago KLEMENČIČ 
(učna doba: 1943–1946) in Anton PETEK iz 
Ormoža (roj. 1928, učna doba: 1943–1946).64
 - Mirko Jurij ČURIN, roj. 11. 7. 1926. 
Čevljarsko obrt je opravljal na naslovu 
Ptujska cesta 35. Mojstrski izpit je opravil 
29. 6. 1954 v Mariboru. Delavnica je 
poslovala pod imenom ČURIN MIRKO – 
Čevljarstvo Ormož, do leta 1959, nato se je 
zaposlil v Tovarni Jože Kerenčič Ormož.65
 - Jakob EMERŠIČ, krojaški mojster, roj. 
21. 7. 1894 v Podgorcih. Učil se je pri Ivanu 
LEBNU v Strjancih (začetek učenja: 1909). 
Emeršič je obrt opravljal v Cvetkovcih (okoli 
leta 1920), nato v Ormožu (Ormož 7, Ormož 
50, Hardek 9, Ptujska c. 31). Pri njem so se 
učili Anton ŠKORJANEC z Litmerka (roj. 
1899, začetek učenja: 1917), Ivanka TUŠEK 
iz Cvetkovcev (roj. 1904, učna doba: 
1923–1926), Martin CVETKO iz Cvetkovcev 
(roj. 1905, učna doba: 1922–1925), Franc 
GRMIČ iz Velike Nedelje (roj. 1910, začetek 
učenja: 1925), Ivan MESAREC s Hardeka 
(roj. 1928, učna doba: 1943–1946), Maks 
MEŠKO (roj. 1932, začetek učenja: 1948) in 
64 SI_ZAP/0043, Okrajna obrtna zbornica Ptuj 1889–1961, Matični list za rokodelske in njim slične proizvajalne obrte, šk. 9, 
ovoj 26. SI_ZAP/0043, Okrajna obrtna zbornica Ptuj 1889–1961, Obrtni register za mesto Ormož in ormoški okoliš 1899–
1940, šk. 33, ovoj 39/2. SI_ZAP/0043, Okrajna obrtna zbornica Ptuj 1889–1961, Register pomočnikov z ormoškega področja 
1900–1925, šk. 33, ovoj 39/3. SI_ZAP/0043, Okrajna obrtna zbornica Ptuj 1889–1961, Obrtni register za mesto Ormož do leta 
1945, šk. 34, ovoj 40/3. SI_ZAP/0043, Okrajna obrtna zbornica Ptuj 1889–1961, Združenje obrtnikov v Ormožu, Potrdila o 
trajanju učenja 1946, šk. 26. Jurij Čurin je imel zraven Franca še dva sinova, Mirka Jurija Čurina in Milana Rudolfa Čurina. 
Mirko Jurij in Franc sta nadaljevala očetovo obrt, tretji sin Milan Rudolf je bil gozdar. Ustni vir: Petra Pleh (hčerka Milana 
Rudolfa Čurina iz Ormoža). 
65 SI_ZAP/0041, Občinski ljudski odbor Ormož 1955–1963, odločba o opravljanju obrti, šk. 23, ovoj 193. Ustni vir: Jura Čurin, 
Mirkov sin.
66 Ivanka Tušek se leta 1925 omenja kot šiviljska mojstrica. SI_ZAP/0043, Okrajna obrtna zbornica Ptuj 1889–1961, Register 
učencev v gospodarstvu od 5. 4. 1946 (1946–1949), šk. 33, ovoj 39/5. SI_ZAP/0043, Okrajna obrtna zbornica Ptuj 1889–1961, 
Matični list za rokodelske in njim slične proizvajalne obrte, šk. 9, ovoj 26. SI_ZAP/0043, Okrajna obrtna zbornica Ptuj 
1889–1961, Obrtna zadruga pri Veliki Nedelji: Seznam pomočnikov 1896–1915, 1917–1933, šk. 34, ovoj 41/2. SI_ZAP/0043, 
Okrajna obrtna zbornica Ptuj 1889–1961, Obrtna zadruga pri Veliki Nedelji: Zapisnik mojstrov 1900–1913, 1919–1926, šk. 34, 
ovoj 41/3.
67 SI_ZAP/0043, Okrajna obrtna zbornica Ptuj 1889–1961, Register pomočnikov z ormoškega področja 1900–1925, šk. 33, ovoj 
39/3. Ustni vir: Gusti Heidenkumer, Karlov vnuk.
Maks MAJCEN (roj. 1932, začetek učenja: 
1948), oba iz Bresnice. Emeršič je obrt 
opravljal še 1962. leta.66
 - Karl HAIDENKUMER, čevljarski mojster, 
roj. 1863, umrl 1941. Pri njem sta se leta 1901 
začela učiti Ferenc OLETICS z Madžarske 
in Johann KAUTSCHITSCH iz Ormoža, 
leta 1902 še Mathias URŠIČ iz Središča. 
Haidenkumer je opravljal čevljarske posle 
tudi za ormoško grajsko gospodo; obrt je 
opravljal še leta 1918.67
 - Jakob HABJANIČ, roj. 6. 6. 1906 na 
Lešnici. Obrtni list je pridobil 7. 10. 1930. 
Krojaško obrt je opravljal na naslovu Ormož 
45 (Ormož 85, Poštna ulica 1). Učenci so bili 
Marija TRSTENJAK iz Ormoža (roj. 1925, 
opravljen pomočniški izpit: 1944), Vinko 
IVANUŠA iz Šalovcev (roj. 1924, učna doba: 
1943–1946), Marija ŠTUCL z Litmerka 
(roj. 1925, opravljen pomočniški izpit: 14. 1. 
1947), Otmar VRABL iz Ormoža (roj. 1924, 
opravljen pomočniški izpit: 16. 8. 1947), Anica 
MAJCEN iz Loperšic (roj. 1934, opravljen 
pomočniški izpit: 10. 7. 1953), Marta ŽUNEC 
iz Senešcev (roj. 1937, opravljen pomočniški 
izpit: 2. 8. 1954), Milena KEČEK s Hardeka 
(roj. 1938, opravljen pomočniški izpit: 
26. 6. 1957), Elizabeta PAVLIČIČ s Huma 
(roj. 1929) in Franc ERHATIČ iz Ormoža 
12
(roj. 1922).68 
 - Alojzija HEISS, šiviljska obrtnica, Ormož 
35. Obrtni list je pridobila 19. 11. 1924. 
Po vojni se je preselila.69
 - Amalija HORVAT, roj. 11. 5. 1911. Šiviljsko 
obrt je imela prijavljeno na Kolodvorski 
cesti 1, z njo je prenehala 1963. leta. 
Šiviljstva se je učila od 19. 3. 1925 do 19. 3. 
1928. Mojstrski izpit je pridobila 5. 1. 1929. 
Obrt je opravljala le občasno.70 
 - Josefine HORVAT, krojaška mojstrica za 
dame. Pri njej je leta 1911 delala Marija 
ZEMLAK iz Ormoža.71 
 - Franci HORVAT, krojaški pomočnik. Sin 
gostilničarke Marije Horvat (lastnica gostilne Pri 
grozdu, kjer je danes ormoški hotel). Marijina 
hčerka je bila šivilja Fanika HORVAT.72 
 - Amalija HRŽIČ, roj. 1911 v Mihovcih. 
Šiviljske obrti se je učila pri Mariji VOGRINC 
(začetek učenja: 1925). Amalija je imela obrt 
v Ormožu 80 (Ormož 110 a, Ormož 66). 
Obrtni list je pridobila leta 1938.73
 - Jožica JURČEC, roj. 15. 2. 1933. Učila se je 
v Krojaški delavnici Ptuj, pomočniški izpit 
68 SI_ZAP/0043, Okrajna obrtna zbornica Ptuj 1889–1961, Matični list za rokodelske in njim slične proizvajalne obrte, šk. 9, 
ovoj 26. SI_ZAP/0078, Okrajni ljudski odbor Ptuj 1945–1957, Obrtni register za Ormož, 1945, šk. 22, ovoj 148. SI_ZAP/0043, 
Okrajna obrtna zbornica Ptuj 1889–1961, Register učencev v gospodarstvu od 5. 4. 1946 (1946–1949), šk. 33, ovoj 39/5. 
SI_ZAP/0043, Okrajna obrtna zbornica Ptuj 1889–1961, Vpisnik prijav za opravljanje pomočniških izpitov pri izpitni komisiji 
Ptuj 1952–1958, šk. 34, ovoj 40/2. SI_ZAP/0043, Okrajna obrtna zbornica Ptuj 1889–1961, Združenje obrtnikov v Ormožu, 
Potrdila o trajanju učenja 1946, šk. 26. 
SI_ZAP/0043, Okrajna obrtna zbornica Ptuj 1889–1961, Združenje obrtnikov v Ormožu, Potrdila o trajanju učenja 1946, šk. 
26. SI_ZAP/0043, Okrajna obrtna zbornica Ptuj 1889–1961, Pomočniška izpitna komisija za okraj Ptuj, 1953, šk. 20, ovoj 
50. SI_ZAP/0043, Okrajna obrtna zbornica Ptuj 1889–1961, Pomočniška izpitna komisija za okraj Ptuj, 1954, šk. 21, ovoj 51. 
SI_ZAP/0043, Okrajna obrtna zbornica Ptuj 1889–1961, Pomočniška izpitna komisija za okraj Ptuj, 1957, šk. 24, ovoj 54.
69 SI_ZAP/0043, Okrajna obrtna zbornica Ptuj 1889–1961, Obrtni register za mesto Ormož do leta 1945, šk. 34, ovoj 40/3.
70 SI_ZAP/0041, Občinski ljudski odbor Ormož 1955–1963, obrtno dovoljenje, šk. 23, ovoj 37. SI_ZAP/0041, Občinski ljudski 
odbor Ormož 1955–1963, prenehanje obrti šiviljske stroke, šk. 4, ovoj 4.
71 SI_ZAP/0043, Okrajna obrtna zbornica Ptuj 1889–1961, Register pomočnikov z ormoškega področja 1900–1925, šk. 33, ovoj 
39/3.
72 Kukovec, Ormoški spomini, 1990, str.47, 52.
73 SI_ZAP/0043, Okrajna obrtna zbornica Ptuj 1889–1961, Obrtna zadruga pri Veliki Nedelji: Seznam pomočnikov 1896–1915, 
1917–1933, šk. 34, ovoj 41/2. SI_ZAP/0043, Okrajna obrtna zbornica Ptuj 1889–1961, Obrtni register za mesto Ormož do leta 
1945, šk. 34, ovoj 40/3.
74 SI_ZAP/0043, Okrajna obrtna zbornica Ptuj 1889–1961, Register učencev v gospodarstvu od 5. 4. 1946 (1946–1949), šk. 
33, ovoj 39/5. SI_ZAP/0043, Okrajna obrtna zbornica Ptuj 1889–1961, Vpisnik prijav za opravljanje pomočniških izpitov pri 
izpitni komisiji Ptuj 1952–1958, šk. 34, ovoj 40/2.
75 SI_ZAP/0043, Okrajna obrtna zbornica Ptuj 1889–1961, Obrtni register za mesto Ormož in ormoški okoliš 1899–1940, šk. 33, 
ovoj 39/2. SI_ZAP/0043, Okrajna obrtna zbornica Ptuj 1889–1961, Obrtni register za mesto Ormož do leta 1945, šk. 34, ovoj 
40/3.
76 SI_ZAP/0078, Okrajni ljudski odbor Ptuj 1945–1957, Obrtni register za Ormož, 1945, šk. 22, ovoj 148.
77 SI_ZAP/0043, Okrajna obrtna zbornica Ptuj 1889–1961, Register pomočnikov z ormoškega področja 1900–1925, šk. 33, ovoj 
39/3.
78 SI_ZAP/0043, Okrajna obrtna zbornica Ptuj 1889–1961, Obrtni register za mesto Ormož in ormoški okoliš 1899–1940, šk. 33, 
ovoj 39/2. SI_ZAP/0043, Okrajna obrtna zbornica Ptuj 1889–1961, Obrtni register za mesto Ormož do leta 1945, šk. 34, ovoj 
40/3.
je opravila 13. 9. 1952.74
 - Jurij JURKOVIČ, čevljarsko obrt je opravljal 
v Ormožu 119, v obrtni register je vpisan 
31. 1. 1905.75
 - Marija KEČEK, roj. 31. 1. 1911. Šiviljsko 
obrt je opravljala na naslovu Ormož 155; 
obrtni list pridobila 16. 9. 1929. Obrt je 
opravljala tudi 1945. leta.76
 - Josef KERTH, krojač za dame, omenja se po 
letu 1900.77
 - Jožefa KOSOLL, šiviljska obrtnica. V obrtni 
register je vpisana 9. 3. 1902, delavnico 
je imela v Ormožu 67. Obrt je odjavila 
1. 12. 1924; obrt je najbrž nadaljevala hči 
Marija KOSOLL, ki je obrtni list pridobila 
leta 1924.78
 - Marija KOVAČIČ, roj. 15. 1. 1899. Šiviljsko 
obrt je opravljala v Ormožu 81. Obrtni list 
je pridobila leta 1928. Pri obrtnici sta bili 
zaposleni Marija RUBIN s Kajžarja (roj. 
1927) in Marija POKRIVAČ iz Središča 
(roj. 1926). Učila je tudi Marto TOMAŽIČ iz 
Pušencev (roj. 1936, učna doba: 1951–1954, 
opravljen pomočniški izpit iz šiviljstva – za 
13
dame: 2. 8. 1954; nato se je Tomažičeva učila 
še eno leto pri krojaču Jakobu HABJANIČU 
v Ormožu in 19. 9. 1956 opravila še 
pomočniški izpit iz krojaštva – za gospode). 
Pri Kovačičevi se je učila obrti tudi Pavla 
LAH iz Ormoža (roj. 27. 6. 1918, umrla 
januarja 2018). Pavla je šivala ljubiteljsko, za 
družino in sorodnike v svojem prostem času. 
Lotevala se je šivanja plaščev, kril, oblek… 
saj je v tem zares uživala. Precej oblačil še 
ohranjata hčerki, Marija in Martina, kajti 
Pavla je šivala še v svojem 99. letu.79
 - Marija KUKOVEC, šivilja iz Ormoža in 
ormoška sokolica.80
 - Gera MASTEN, šivilja, sedež obrti: Ormož 
44, obrtni list je pridobila leta 1931.81
 - Anton MAJERIČ, oče ormoškega zdravnika 
dr. Otmarja Majeriča. Čevljarsko obrt 
je vpisal v obrtni register 26. 12. 1899, 
s sedežem v Ormožu 58.82
 - Franc MARČEC, čevljarsko obrt je vpisal v 
obrtni register 8. 2. 1912.83
 - Alojz MERTIK, roj. 8. 10. 1923 v Veliki 
Polani, umrl septembra 1993. Že kot 
osnovnošolec je bil navdušen nad krajevnim 
»šnajdarjem, ki so mu po domače pravili 
»Barin stric«. Kasneje se je te občudovane 
obrti izučil in bil nekaj časa zaposlen v 
krojaški delavnici Zadružnega doma v 
Veliki Polani (njegov sodelavec je bil Lajči 
Hozyan). V Ormož se je preselil okoli leta 
1954. Tu se je zaposlil pri mojstru Zlatku 
79 SI_ZAP/0043, Okrajna obrtna zbornica Ptuj 1889–1961, Pomočniška izpitna komisija za okraj Ptuj, 1954, šk. 21, ovoj 51. SI_
ZAP/0043, Okrajna obrtna zbornica Ptuj 1889–1961, Pomočniška izpitna komisija za okraj Ptuj, 1956, šk. 23, ovoj 53. Ustni 
vir: Marija in Martina Lah, Pavlini hčerki.
80 Razglednica: Ormoške sokolice, leta 1913. Hrani: Pokrajinski muzej Ptuj Ormož, OE Ormož.
81 SI_ZAP/0043, Okrajna obrtna zbornica Ptuj 1889–1961, Register učencev v gospodarstvu od 5. 4. 1946 (1946–1949), šk. 33, 
ovoj 39/5. SI_ZAP/0043, Okrajna obrtna zbornica Ptuj 1889–1961, Obrtni register za mesto Ormož do leta 1945, šk. 34, ovoj 
40/3. SI_ZAP/0043, Okrajna obrtna zbornica Ptuj 1889–1961, Vpisnik prijav za opravljanje pomočniških izpitov pri izpitni 
komisiji Ptuj 1952–1958, šk. 34, ovoj 40/2.
82 Sin Otmar je v Ormožu ustanovil sanatorij in uredil moderno kopališče na reki Dravi. SI_ZAP/0043, Okrajna obrtna zbornica 
Ptuj 1889–1961, Obrtni register za mesto Ormož in ormoški okoliš 1899–1940, šk. 33, ovoj 39/2. SI_ZAP/0043, Okrajna 
obrtna zbornica Ptuj 1889–1961, Obrtni register za mesto Ormož do leta 1945, šk. 34, ovoj 40/3. Kukovec, Ormoški spomini, 
1990, str. 38.
83 SI_ZAP/0043, Okrajna obrtna zbornica Ptuj 1889–1961, Obrtni register za mesto Ormož in ormoški okoliš 1899 –1940, šk. 33, 
ovoj 39/2.
84 Ustni vir: Karel Mertik, Alojzov sin.
85 SI_ZAP/0043, Okrajna obrtna zbornica Ptuj 1889–1961, Matični list za rokodelske in njim slične proizvajalne obrte, šk. 9, 
ovoj 26. SI_ZAP/0043, Okrajna obrtna zbornica Ptuj 1889–1961, Obrtni register za mesto Ormož in ormoški okoliš 1899–
1940, šk. 33, ovoj 39/2. SI_ZAP/0043, Okrajna obrtna zbornica Ptuj 1889–1961, Obrtni register za mesto Ormož do leta 1945, 
šk. 34, ovoj 40/3.
JAUŠOVCU (delavnici sta bili na današnjem 
Kerenčičevem trgu, kjer je Hostel Ormož, in 
na Ptujski cesti, v bližini nekdanjega podjetja 
Slovin Ormož). Alojz je bil zelo spreten, a 
počasen in zelo natančen mojster. Za rojstne 
dneve svojih domačih ni dajal običajnih 
daril, temveč je rad rekel: »Pridi gor, da ti 
mero vzemem.« To je najbrž rekel še 1981 
leta, ko je izdelal obleko sinu Karlu, ki jo še 
vedno hrani kot drag spomin. Alojz je šival 
za ženske, moške in otroke, njegove stranke 
so bili tudi ormoški zdravniki (dr. Fengušt, 
dr. Pregl), miličniki, župnik in drugi. 
S strankami se je pogosto in rad pošalil ter jim 
hudomušno svetoval: »Če je kaj umazano, 
operi, te pa prinesi nazaj. Tega jaz ne delam. 
To dela samo eden v Berlinu.«84 
 - Ivan MEŠKO, roj. 23. 9. 1887 v Pavlovcih. 
Čevljarsko obrt je opravljal na naslovu 
Ormož 78 (Ormož 6), obrtni list je pridobil 
25. 2. 1921. Meško se je obrti učil pri Jožefu 
POTOČNIKU v Ormožu.85
 - Peter MEŠKO, roj. 29. 6. 1897 pri Veliki 
Nedelji. Obrtni list je pridobil 4. 9. 1926. 
Obrt je opravljal na naslovu Ormož 30 
(Ormož 5, Ormož 96, Skolibrova ulica 
7). Obrti je izučil tudi hči Hildo MEŠKO 
(roj. 1930, opravljen pomočniški izpit: 
1. 7. 1948), Marijo LEBEN iz Mihovcev 
(roj. 1931, opravljen pomočniški izpit: 1. 
7. 1948), Marijo PODPLATNIK iz Velike 
Nedelje (roj. 1929, opravljen pomočniški 
14
izpit: 1. 7. 1948), Nežiko ROZMAN s 
Huma, roj. 1933, opravljen pomočniški izpit: 
27. 1. 1953). Mojster je imel še pomočnico 
Pepco MEŠKO (roj. 1927), pomočnika 
Ivana MAJCENA (roj. 1923) in vajenca 
Franca ROZMANA (roj. 1929). Pri Mešku 
se je učil tudi Jožef DAJČBAUER z Libanje 
(roj. 1935, učna doba: 1941–1944, opravljen 
pomočniški izpit med okupacijo). Meško je 
obrt opravljal do 1. 1. 1959.86
 - Franc MEZNARIČ, čevljarski obrtnik. 
Vpis v obrtni register: 26. 12. 1899, sedež 
obrti: Ormož 55.87
 - Ivan MORAVEC, čevljarski mojster, roj. 
5. 12. 1898 na Lunovcu (sestra je bila šivilja 
Barika MORAVEC). Leta 1920 se je učil 
pri mojstru Ivanu KOSIJU v Šardinjah. 
Moravec je imel leta 1924 prijavljeno obrt 
na Lunovcu, kasneje v Ormožu 81 (Ormož 
122). Pri Moravcu sta se učila Franc FAJFAR 
iz Šardinj (roj. 1930, opravljen pomočniški 
izpit: 2. 7. 1948) in Avgust HERGULA iz 
Mihovcev (roj. 1931, opravljen pomočniški 
izpit: 27. 9. 1949). Moravec je bil član 
Katoliškega slovenskega bralnega društva 
86 SI_ZAP/0043, Okrajna obrtna zbornica Ptuj 1889–1961, Matični list za rokodelske in njim slične proizvajalne obrte, šk. 
9, ovoj 26. SI_ZAP/0041, Občinski ljudski odbor Ormož 1955–1963, prenehanje obrti krojaške stroke, šk. 23, ovoj 193. 
SI_ZAP/0078, Okrajni ljudski odbor Ptuj 1945–1957, Obrtni register za Ormož, 1945, šk. 22, ovoj 148. SI_ZAP/0043, Okrajna 
obrtna zbornica Ptuj 1889–1961, Vpisnik prijav za opravljanje pomočniških izpitov pri izpitni komisiji Ptuj 1952–1958, šk. 34, 
ovoj 40/2. SI_ZAP/0043, Okrajna obrtna zbornica Ptuj 1889–1961, Obrtni register za mesto Ormož do leta 1945, šk. 34, ovoj 
40/3. SI_ZAP/0043, Okrajna obrtna zbornica Ptuj 1889–1961, Združenje obrtnikov v Ormožu, Potrdila o trajanju učenja 1946, 
šk. 26. SI_ZAP/0043, Okrajna obrtna zbornica Ptuj 1889–1961, Pomočniška izpitna komisija za okraj Ptuj, 1952, šk. 19, ovoj 
49.
87 SI_ZAP/0043, Okrajna obrtna zbornica Ptuj 1889–1961, Obrtni register za mesto Ormož in ormoški okoliš 1899–1940, šk. 33, 
ovoj 39/2., SI_ZAP/0043, Okrajna obrtna zbornica Ptuj 1889–1961, Obrtni register za mesto Ormož do leta 1945, šk. 34, ovoj 
40/3. SI_ZAP/0043, Okrajna obrtna zbornica Ptuj 1889–1961, Register pomočnikov z ormoškega področja 1900–1925, šk. 33, 
ovoj 39/3.
88 SI_ZAP/0043, Okrajna obrtna zbornica Ptuj 1889–1961, Matični list za rokodelske in njim slične proizvajalne obrte, šk. 9, 
ovoj 26. SI_ZAP/0043, Okrajna obrtna zbornica Ptuj 1889–1961, Obrtna zadruga pri Veliki Nedelji: Zapisnik mojstrov 1900–
1913, 1919–1926, šk. 34, ovoj 41/3. SI_ZAP/0043, Okrajna obrtna zbornica Ptuj 1889–1961, Obrtni register za mesto Ormož 
do leta 1945, šk. 34, ovoj 40/3. Žumbar, 2023, str. 22.
89 SI_ZAP/0041, Občinski ljudski odbor Ormož 1955–1963, obrtno dovoljenje, šk. 23, ovoj 37.
90 SI_ZAP/0043, Okrajna obrtna zbornica Ptuj 1889–1961, Obrtni register za mesto Ormož in ormoški okoliš 1899–1940, šk. 
33, ovoj 39/2. SI_SI_ZAP/0043, Okrajna obrtna zbornica Ptuj 1889–1961, Obrtni register za mesto Ormož do leta 1945, šk. 
34, ovoj 40/3. SI_ZAP/0043, Okrajna obrtna zbornica Ptuj 1889–1961, Skupna obrtna zadruga Mihalovci: Zapisnik učencev 
1903–1932, šk. 34, ovoj 41/4.
91 SI_ZAP/0043, Okrajna obrtna zbornica Ptuj 1889–1961, Obrtni register za mesto Ormož do leta 1945, šk. 34, ovoj 40/3.
92 Kukovec, Ormoški spomini, 1990, str. 42, 43.
93 SI_ZAP/0043, Okrajna obrtna zbornica Ptuj 1889–1961, Obrtni register za mesto Ormož in ormoški okoliš 1899–1940, šk. 33, 
ovoj 39/2. SI_ZAP/0043, Okrajna obrtna zbornica Ptuj 1889–1961, Register pomočnikov z ormoškega področja 1900–1925, 
šk. 33, ovoj 39/3.
Mir pri Veliki Nedelji in v letih 1936–1968 
režiser njihovih dramskih predstav.88
 - Jože MUNDA, krojaški mojster. Delavnico 
je imel na naslovu Žigrova ul. 6 od 
10. 1. 1961.89
 - Jakob NOVAK, krojaški obrtnik. Obrt je leta 
1904 verjetno opravljal na Litmerku, kasneje 
v Ormožu 5. Pri njem se je učila Rozalija 
HABJANIČ iz Šardinj (roj. 1879, učna doba: 
1904–1907).90
 - Veronika PIRŠ, šiviljska obrtnica. Obrt je 
opravljala od 28. 8. 1931, sedež obrti: Ormož 
81 (leta 1937 se je preselila v Radovljico).91
 - Johan PERC, čevljar. Obrti se je učil pri Juriju 
ČURINU v Ormožu. Johanova mama je bila 
Marija Vaupotič s Hardeka; drugič poročena 
s sedlarjem Jožefom Štermanom iz Ormoža. 
V zakonu sta se rodila hčerka Marija (Mica) 
in sin Jožek (zadnji je bil poročen s šiviljo 
Ivanko MALIN).92
 - Marija RAKUŠA, šiviljska obrtnica. Vpis v 
obrtni register: 28. 1. 1921. Pri Rakuševi se 
je obrti učila Marija KUHARIČ iz Ormoža 
(leto prijave: 1923).93
 - Franz REICH, krojaški obrtnik. Vpis v obrtni 
15
register: 13. 3. 1903 (izpis: 1905).94
 - Jožef (Josip) ŠULEK, roj. 7. 3. 1873 v 
Sv. Miklavžu, umrl 1960. Krojaški obrtnik, 
oče čevljarja Franja ŠULEKA. Sedež 
krojaške obrti: Ormož 27, vpis v obrti 
register: 16. 3. 1912. Pri Jožefu sta delala 
Vinc CIGLARIČ iz Hermancev (leto prijave: 
1922) in Rudolf OREŠNIK iz Jastrebcev 
(leto prijave: 1923). Leta 1945 se kot vajenec 
omenja Ivan VINCETIČ (roj. 1928).95 
 - Franjo (Franc) ŠULEK, roj. 23. 3. 1904 
v Lačavesi, umrl 1971. Čevljarsko obrt je 
opravljal na naslovu Ormož 85 (Ormož 43, 
Ormož 74, Ormož 27, Ormož 115). Učil se 
je pri mojstru Juriju ČURINU v Ormožu 
(opravljen pomočniški izpit: 13. 10. 1929, 
obrtni list pridobljen: 29. 1. 1930). Šulek je 
kot izkušen čevljarski mojster, svoje bogato 
znanje delil in mnogim pomagal do pridobitve 
poklica, ter jim tako omogočil zaposlitev 
bodisi pri sebi ali pri drugih mojstrih. 
V letih 1946/47 se kot vajenci omenjajo: 
Anton BELŠAK, Franc BOGŠA, Franc 
FAJFAR, Viktor GEČ, Jožef HAB(I)
JANIČ, Avgust HERGULA, Maks PETEK, 
Anton ULES, Stanko VAUPOTIČ in Alojz 
VOGRINEC (vsi obiskovali Strokovno 
nadaljevalno šolo Ormož). Šulekovi vajenci 
so prihajali tudi iz sosednje Hrvaške; v 
letih 1947/48 se omenjajo: Ivan GRMEC 
(roj. 1899), brata Pavel (roj. 1903) in Anton 
VOČANEC (roj. 1920), vsi trije iz Babinca 
ter Ivan BEŠVIR s Cestice (roj. 1927). 
Znanih je tudi kar nekaj Šulekovih 
pomočnikov: Franc VORIH z Virja (roj. 
94 SI_ZAP/0043, Okrajna obrtna zbornica Ptuj 1889–1961, Obrtni register za mesto Ormož in ormoški okoliš 1899 –1940, šk. 
33,ovoj 39/2. SI_ZAP/0043, Okrajna obrtna zbornica Ptuj 1889–1961, Register pomočnikov z ormoškega področja 1900–
1925, šk. 33, ovoj 39/3.
95 SI_ZAP/0043, Okrajna obrtna zbornica Ptuj 1889–1961, Obrtni register za mesto Ormož in ormoški okoliš 1899–1940, šk. 33, 
ovoj 39/2. SI_ZAP/0043, Okrajna obrtna zbornica Ptuj 1889–1961, Register pomočnikov z ormoškega področja 1900–1925, 
šk. 33, ovoj 39/3. SI_ZAP/0078, Okrajni ljudski odbor Ptuj 1945–1957, Obrtni register za Ormož, 1945, šk. 22, ovoj 148. 
Osebni arhiv Franca Šuleka, sina čevljarja Franja Šuleka (Merna knjiga).
96 SI_ZAP/0043, Okrajna obrtna zbornica Ptuj 1889–1961 1889–1961, Matični list za rokodelske in njim slične proizvajalne 
obrte, šk. 9, ovoj 26. SI_ZAP/0043, Okrajna obrtna zbornica Ptuj 1889–1961, Obrtni register za mesto Ormož do leta 1945, šk. 
34, ovoj 40/3.  
Osebni arhiv Franca Šuleka, sina čevljarja Franca Šuleka (Pomočniško pismo, Obrtni list, Waren-Eingangsbuch – Prejemna 
knjiga blaga, Odločba o začasni ustavitvi obratovanja čevljarske delavnice, Davčne knjižice za odtegnjeni davek na dohodke 
iz službenega razmerja, Potrdila o prijavi spremembe pri zavarovancu, Potrdila o predloženi prijavi za zavarovanje, Potrdila o 
izvršeni prijavi vstopa/izstopa v delo/iz dela, Prijave za izdajo (revizijo) delovne knjižice, Prijave pri bolniški blagajni, Učni 
načrt za čevljarje Obrtno nadaljevalne šole Ormož za šolsko leto 1946/47, Delovodnik 1947–1949, Delovodnik 1950–1954).
1914, obdobje zaposlitve: 1947–1951), 
Ferdo ŽNIDARIČ (roj. 1905, obdobje 
zaposlitve: 1947–1951), Jakob MURAT iz 
Pušencev (roj. 1930, opravljen pomočniški 
izpit: 15. 12. 1947, obdobje zaposlitve: 
1947–1950), Anton PETEK iz Babinca 
(roj. 1922, obdobje zaposlitve: 1947–1954), 
Franc PERGAR (PERGER) iz Ormoža 
(roj. 1919, obdobje zaposlitve: 1948–1953), 
Branko ARKLENIČ z Virja (roj. 1929, 
leto zaposlitve: 1949), Jožef ANDERLIČ z 
Virja (roj. 1932, opravljen pomočniški izpit: 
7. 7. 1949, obdobje zaposlitve: 1950–1952). 
Omenjajo se še: Ivan KOTOLENKO 
(leta 1948), Franc KOLAR (obdobje 
zaposlitve: 1947–1948), Stanko PŠAK 
(obdobje zaposlitve: 1949–1952), Vlado 
CAHERL (roj. 1936, obdobje zaposlitve: 
1951–1954), vsi iz Ormoža in Stanko 
MILEC iz Križovljana (roj. 1929, obdobje 
zaposlitve: 1952–1953).96
 - Franc (Franjo, Franček) TROP, roj. 
16. 2. 1905. Obrtni list je pridobil 23. 3. 1928. 
Krojaško obrt je opravljal na naslovu Ormož 
35 (Ormož 71, Ljutomerska 11). Za krojača 
se je izučil pri Franju BELŠAKU v Ormožu. 
Trop je svoje bogato znanje, po mnenju 
mnogih domačinov eden najboljših ormoških 
krojačev, z veseljem delil, saj so se pri 
njem učili tudi Ivan KOS, Edi STROPNIK 
(vzdevek Los) in Rado KUKOVEC (zadnja 
sta bila pri njem zaposlena pred drugo 
svetovno vojno kot pomočnika, bila pa 
sta tudi aktivista narodnoosvobodilnega 
gibanja v Ormožu). Trop je bil kot zaveden 
16
Slovenec in član sokolske organizacije junija 
1941 aretiran in izgnan v Srbijo v Ribarsko 
banjo. Pri Tropu sta bili vajenki Marija 
VERHOVČAK iz Pušencev (roj. 1928, 
opravljen pomočniški izpit: julij 1948) in 
Marija BRUMEN s Huma (roj. 1935, učna 
doba: 1951–1954, opravljen pomočniški 
izpit: 20. 9. 1955).97
 - Ivan (Ivek) TROP, roj. 15. 3. 1909. Čevljarsko 
obrt je opravljal na naslovu Ormož 175 
(Ormož 112). Obrtno odločbo je pridobil 
19. 12. 1936. Vajenci  so bili  Jožef  VELNAR98 
iz Ormoža (roj. 1929, opravljen pomočniški 
izpit: 12. 11. 1946), Branko ARKLENIČ 
(roj. 1929, opravljen pomočniški izpit: 
12. 11. 1946) in Jožef HABJANIČ z Lešnice 
(roj. 1931, opravljen pomočniški izpit: 
27. 5. 1949). Vajenec je bil tudi Matija 
SEVER s Huma (roj. 1928, učna doba: 
1942–1945; kasneje se je zaposlil pri mojstru 
Francu ŠULEKU v Ormožu). Po vojni se je 
Ivan zaposlil na železnici.99
 - Josef TROPP, čevljar. Vpis v obrtni register: 
1. 8. 1903. Pri njem sta se učila Mathias 
LUKNER s Kamenščaka (leto prijave: 1903) 
in Primož VAUPOTIČ (leto prijave: 1906). 
Tropp je opravljal obrt tudi leta 1912, umrl 
97 Edi STROPNIK se omenja leta 1951 kot mojster, obrt je opravljal na naslovu Ormož 49. Francev mlajši brat je bil čevljar 
Ivan TROP. SI_ZAP/0043, Okrajna obrtna zbornica Ptuj 1889–1961, Register učencev v gospodarstvu od 5. 4. 1946 (1946–
1949), šk. 33, ovoj 39/5. SI_ZAP/0043, Okrajna obrtna zbornica Ptuj 1889–1961, Matični list za rokodelske in njim slične 
proizvajalne obrte, šk. 9, ovoj 26. SI_ZAP/0043, Okrajna obrtna zbornica Ptuj 1889–1961, Vpisnik prijav za opravljanje 
pomočniških izpitov pri izpitni komisiji Ptuj 1952–1958, šk. 34, ovoj 40/2. SI_ZAP/0043, Okrajna obrtna zbornica Ptuj 1889–
1961, Pomočniška izpitna komisija za okraj Ptuj, 1955, šk. 22, ovoj 52. Kukovec, Ormoški spomini, 1990, str. 38. Trop, 2018, 
str. 32.
98 VELNAR je bil tudi vajenec pri Jakobu VAUPOTIČU na Hardeku.
99 SI_ZAP/0043, Okrajna obrtna zbornica Ptuj 1889–1961, Matični list za rokodelske in njim slične proizvajalne obrte, šk. 9, 
ovoj 26. SI_ZAP/0078, Okrajni ljudski odbor Ptuj 1945–1957, Obrtni register za Ormož, 1945, šk. 22, ovoj 148. SI_ZAP/0043, 
Okrajna obrtna zbornica Ptuj 1889–1961, Register učencev v gospodarstvu od 5. 4. 1946 (1946–1949), šk. 33, ovoj 39/5. 
SI_ZAP/0043, Okrajna obrtna zbornica Ptuj 1889–1961, Združenje obrtnikov v Ormožu, Potrdila o trajanju učenja 1946, šk. 
26. Kukovec, Ormoški spomini, 1990, str. 9. Ustni vir: Vladimir Trop, Francev sin.
100 SI_ZAP/0043, Okrajna obrtna zbornica Ptuj 1889–1961, Obrtni register za mesto Ormož in ormoški okoliš 1899 –1940, šk. 33, 
ovoj 39/2. SI_ZAP/0043, Okrajna obrtna zbornica Ptuj 1889–1961, Register pomočnikov z ormoškega področja 1900–1925, 
šk. 33, ovoj 39/3.
101 SI_ZAP/0043, Okrajna obrtna zbornica Ptuj 1889–1961, Obrtni register za mesto Ormož in ormoški okoliš 1899 –1940, šk. 
33, ovoj39/2. SI_ZAP/0078, Okrajni ljudski odbor Ptuj 1945–1957, Obrtni register za Ormož, 1945, šk. 22, ovoj 148. SI_
ZAP/0043, Okrajna obrtna zbornica Ptuj 1889–1961, Združenje obrtnikov v Ormožu, Potrdila o trajanju učenja 1946, šk. 26.
102 SI_ZAP/0043, Okrajna obrtna zbornica Ptuj 1889–1961, Obrtni register za mesto Ormož do leta 1945, šk. 34, ovoj 40/3.
103 SI_ZAP/0043, Okrajna obrtna zbornica Ptuj 1889–1961, Matični list za rokodelske in njim slične proizvajalne obrte, šk. 
9, ovoj 26. SI_ZAP/0041, Občinski ljudski odbor Ormož 1955–1963, prenehanje obrti čevljarske stroke, šk. 23, ovoj 193. 
SI_ZAP/0078, Okrajni ljudski odbor Ptuj 1945–1957, Obrtni register za Ormož, 1945, šk. 22, ovoj 148. SI_ZAP/0043, Okrajna 
obrtna zbornica Ptuj 1889–1961, Register učencev v gospodarstvu od 5. 4. 1946 (1946–1949), šk. 33, ovoj 39/5. SI_ZAP/0043, 
Okrajna obrtna zbornica Ptuj 1889–1961, Pomočniška izpitna komisija za okraj Ptuj, 1952, šk. 18, ovoj 48.
1922. leta.100
 - Karolina TUŠEK, roj. 7. 6. 1884. Šiviljsko 
obrt je opravljala na naslovu Ormož 85 (vpis 
v obrtni register: 3. 1. 1924). Pri njej se je 
učila vajenka Marija POTOČNIK iz Ormoža 
(roj. 1927, učna doba: 1941–1944, opravljen 
pomočniški izpit v času okupacije). Karolina 
je opravljala obrt tudi po drugi vojni.101
 - Marija VIVOD, šiviljska obrtnica. 
Sedež obrti: Ormož 47, začetek obrti leta 
1921, odjava leta 1935 (zaradi preselitve).102
 - Jakob VAUPOTIČ, roj. 16. 7. 1908 na 
Lešnici. Jakob se je čevljarstva učil pri Ivanu 
AMBROŽU st. na Seniku. Svojo obrt je 
odprl na Hardeku 20 (Ormož 50, Ul. Heroja 
Polaka 13); obrtno pooblastilo pridobljeno: 
27. 12. 1932. Imel je pomočnika Stanka 
JAUŠOVCA iz Cerovca (roj. 1911) in 
vajenca Jožefa VELNARJA iz Ormoža 
(roj. 1929). Pri Jakobu sta nabirala izkušnje 
tudi Alojz VOGRINEC iz Pavlovskega 
Vrha (roj. 1931, začetek učenja: 1945) in 
Anton ŠEF iz Ormoža (roj. 1934, učna doba: 
1948–1951, opravljen pomočniški izpit: 
24. 7. 1952). Jakob je obrt odjavil 15. 4. 1958.103
 - Vera VEZJAK, šiviljska obrtnica. Obrt je 
prijavila na naslovu Ptujska cesta 1 (na 
17
Lenti), opravljala jo je vsaj od 27. 5. 1960 do 
1. 3. 1963.104
 - Franc ZABAVNIK, krojaški mojster. Obrt 
je opravljal od 14. 4. 1913 do 15. 10. 1940 
v Ormožu 143. Leta 1914 se je priženil 
k hiši nasproti grajske vrtnarije (danes 
Ljutomerska cesta 11). Pri njem sta se učila 
Josip PODGORELEC iz Strezetine (leto 
prijave: 1921) in Franc TROP iz Ormoža 
(leto prijave: 1923). Zabavnik je bil cenjen 
mojster in tudi član izpitne komisije za 
krojaške pomočnike. Morda je bil to eden od 
razlogov za njegov vzdevek »Lisjak«.105
 - Andreas ZADRAVEC, krojač, vpis v obrtni 
register: 24. 3. 1902.106
104 Vera je bila hči sodarja Miroslava Vezjaka. SI_ZAP/0041, Občinski ljudski odbor Ormož 1955–1963, prenehanje obrti šiviljske 
stroke, št. 4, ovoj 4.
105 ZABAVNIK je stanoval v hiši, kjer se je do leta 1948 opravljala gostinska dejavnost (gostilna se je imenovala »Pri šlosarju«, 
»Zum letztem Grosch«, »Pri lipi« in »Gasthaus«). V hiši je bil leta 1893 rojen Rudolf Rakuša, utemeljitelj slovenske 
stenografije. Kukovec, Ormoški spomini, 1990, str. 38, 44. SI_ZAP/0043, Okrajna obrtna zbornica Ptuj 1889–1961, Obrtni 
register za mesto Ormož in ormoški okoliš 1899–1940, šk. 33, ovoj 39/2. SI_ZAP/0043, Okrajna obrtna zbornica Ptuj 1889–
1961, Obrtni register za mesto Ormož do leta 1945, šk. 34, ovoj 40/3.
106 SI_ZAP/0043, Okrajna obrtna zbornica Ptuj 1889–1961, Obrtni register za mesto Ormož in ormoški okoliš 1899 –1940, šk. 
33, ovoj 39/2. SI_ZAP/0043, Okrajna obrtna zbornica Ptuj 1889–1961, Obrtništvo v stari Jugoslaviji, spisi 1920–1921, 1923, 
1924, 1926, 1929–1934, 1936, 1937, 1939–1941, šk. 33, ovoj 39/4.
107 SI_ZAP/0043, Okrajna obrtna zbornica Ptuj 1889–1961, Obrtni register za mesto Ormož in ormoški okoliš 1899 –1940, šk. 33, 
ovoj 39/2.
108 Združenje obrtnikov v Ormožu je delovalo pred drugo svetovno vojno (člani so bili obrtniki iz celotnega sodnega okraja 
Ormož). Sodni okraj je štel okrog 19.000 prebivalcev, obsegal je današnje Občine Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž. 
Leta 1945 je bilo v okraju šestintrideset čevljarskih mojstrov (z dvajsetimi pomočniki in osemnajstimi vajenci), dvajset 
krojaških mojstrov (s šestimi pomočniki in petnajstimi vajenci) ter trinajst šiviljskih mojstric (zaposlovale so še eno pomočnico 
in štiri vajenke). Šulek, 2005, str. 352.
 - Stanislav ŽIGER, čevljarsko obrt opravljal 
na naslovu Ormož 4; vpis v obrtni register: 
1. 8. 1919.107
Ormoški obrtniki okoli leta 1935 (prvi z desne stoji čevljarski mojster Franjo Šulek).108 
Hrani: Franc Šulek, Franjev sin. 
18
Čevljarski mojster Franjo Šulek v delavnici pri 
ormoški pošti, leta 1951. Z leve: Franc Perger, 
mojster Šulek (stoji), Jožef Anderlič, 
Vlado Caherl, Anton Petek. 
Hrani: Franc Šulek, Franjev sin.
Kopita, ki jih je pri delu uporabljal ormoški čevljar 
Karl Heidenkumer.
Foto: Manica Hartman, hrani: Gusti Heidenkumer, 
Karlov vnuk.
Krojaški likalnik s snemljivim lesenim ročajem, 
teža: 4 kg 536 g. Uporabljal ga je krojač Alojz 
Mertik iz Ormoža, 
od približno 1940. do 1980. leta. 
Foto: Nina Mertik, hrani: Karl Mertik, Alojzov sin.
Mojstrsko izpričevalo iz 1936. leta. 
Hrani: Gusti Heidenkumer, vnuk čevljarskega 
mojstra Karla Heidenkumerja.
19
Čevljarji, krojači, šivilje v Ormožu po letu 
1960 do danes109
 - Danilo DAJČBAUER, Ormož: S krojaško 
obrtjo se je ukvarjal približno sedem let, v 80. 
in 90. letih preteklega stoletja (delavnico mu 
je oddajal v najem Jura Čurin na Ptujski cesti). 
 - Martina FERJUC, Šiviljstvo Anita, Ormož: 
Martina je začela z obrtjo leta 1991; najprej 
v Dolgi lesi, nato se je preselila v center 
Ormoža, Ilirska ulica 4, kjer še danes živi in 
ustvarja. Poklic tekstilno-obrtni konfekcionar 
je pridobila na Srednji tekstilni šoli v Celju v 
80. letih preteklega stoletja. Šiva vsakdanja 
oblačila za moške, ženske in otroke, kot tudi 
za enkratne življenjske priložnosti, za birmo, 
obhajilo, poroko, maturo… Hudomušno, a 
ponosno pripomni, da je izdelala tudi zaščitno 
prevleko za letalo (dolžine 15 m), obleko za 
Dedka Mraza, obleke za pevske in folklorne 
skupine in še kaj. Svoj čas ljubeznivo in v 
veliki meri namenja tudi vnukinjama, ki sta 
posebej veseli njenih unikatno sešitih igrač. Iz 
vsega zapisanega lahko pritrdimo, da Martini 
šivanje ne predstavlja zgolj možnosti za 
zaslužek, ampak je tudi njena hrana za dušo.
 - Grajska kavarniška popravljalnica 
Ormož: Izvajalec storitev je Center 
ponovne uporabe, ki zaposluje invalide 
zaposlitvenega centra EKO Ormož. Izpod 
njihovih rok nastajajo različni izdelki iz 
odvečnega tekstila in oblačil, npr. torbe, 
vrečke, nahrbtniki, predpasniki in drugo. V 
sklopu centra nudijo obiskovalcem možnost 
nakupa pri njih izdelanih izdelkov, kot tudi 
oblačil in vsakdanjih predmetov iz druge 
roke, pri čemer lahko ob nakupovanju 
doživijo še svojevrstno izkušnjo – kuhanje 
kave na peščeni kopeli. 
 - Zlatko (Janez) JAUŠOVEC, krojaški 
mojster, roj. 24. 1. 1937 v Šardinjah, umrl 
109 Čevljarski in krojaški/šiviljski poklic sta bila nekoč cenjena, z masovno serijsko proizvodnjo obutve in oblačil, pa so morali 
obrt opustiti in zaslužek iskati drugje. Danes tako na širšem ormoškem območju čevljarja ali popravljalca čevljev ni, prav tako 
ne krojača, medtem, ko so šivilje s prijavljeno dejavnostjo zgolj tri. 
Ustni viri: Andrej Zajšek, Martina Ferjuc, Janez Paušner, Jelka Dajčbauer, Edi Mertik, Irena Šešerko, Maks Pintarič in Branko 
Ranfl.
110 Obrtnik, januar 2010. Ustni vir: Majda Jaušovec, Zlatkova žena.
2015. Poklicno šolo je obiskoval v Celju, 
nakar je leta 1961 opravil mojstrski izpit. Pet 
let (1961–1966) je vodil krojaško zadrugo 
v Ormožu, nato je 1966. začel samostojno 
obrt in jo uspešno opravljal skoraj petdeset 
let. V tem času je izučil okrog 50 vajencev. 
V poznih šestdesetih in sedemdesetih letih 
so v delavnici opravljali večinoma klasična 
krojaško-šiviljska dela. Delali so izključno 
po meri, pri čemer je bilo jemanje mer, 
krojenje, nabava materiala in odprema 
končnih izdelkov na njegovih ramenih. 
Zaradi obilice dela je v delavnici preždel 
tudi po 16 ur na dan. Ves čas obratovanja je 
zaposloval delavce (tudi do 12), večinoma 
krojače. Po letu 1971 je začel zaposlovati še 
šivilje (v delavnici je šivala tudi žena Majda). 
Obratovalnica je bila znana po moškem 
in ženskem modnem krojaštvu. Prvi dve 
delavnici je imel v najemu na Ptujski cesti 
v Ormožu, v lastnih prostorih na Skolibrovi 
ulici 7 je delal od leta 1983. Zlatko je bil med 
soustanovitelji Obrtnega združenja Ormož, v 
letih 1991–1994 tudi njegov predsednik (za 
vse zasluge se mu je združenje oddolžilo z 
imenovanjem za častnega člana leta 1994). 
Velja tudi omeniti, da so v delavnici nastajala 
mnoga delovna in poklicna oblačila, moške 
in ženske obleke, ob tem pa tudi oblačilni 
dodatki npr. rokavice, pasi, šali, pentlje, 
kravate, mrežice za lase ipd. Tudi po 
upokojitvi je Zlatko svoje delo nadaljeval; 
podjetje ORM-Kroj, d. o. o., je prenehalo 
delovati leta 2015.110
 - »Življenje je prekratko, da bi nosili 
dolgočasna oblačila«, je moto, ki spremlja 
Andreja ZAJŠKA od prvega srečanja s 
šivalnim strojem. Pri desetih letih je začel 
ustvarjati za punčke Barbie, kar je doprineslo, 
da so pod škarjami končale tudi mamine 
čipkaste zavese ... Izobrazbo je pridobil 
20
na Srednji tekstilni šoli v Mariboru – smer 
šivilja/krojač. Svojo poslovno pot je začel 
leta 2005 na Ptuju, z odprtjem Modnega 
krojaštva Andy. Šival je predvsem težko 
moško konfekcijo in poročna oblačila ter 
sodeloval pri projektih za Narodno gledališče 
Maribor in na modnih revijah. Leta 2014 se 
je preselil v Ormož in odprl Modni Atelje 
Andi. Lepe spomine na ta čas mu obudi večji 
projekt, sodelovanje na festivalu Ormoško 
poletje, ko se je predstavil s svojimi oblačili 
za miss Ormoža na modni reviji (takšnih 
projektov bi si želel tudi v prihodnje). Leta 
2020 je vrata svojega ateljeja zaprl, a ker 
je šivanje in ustvarjanje njegova strast in 
ljubezen, še vedno z navdušenjem izdela kak 
unikaten kos.
Mojstrsko spričevalo Zlatka (Janeza) Jaušovca iz leta 1961.
Hrani: Majda Jaušovec, Zlatkova žena.
21
Unikatna fotografija modnega krojača Andyja. 
Hrani: Andrej Zajšek – Andy, Dobrava.
Nevesta Katarina Bezjak v čudoviti poročni obleki 
šivilje Martine Ferjuc iz Ormoža, 
september 2024.
Hrani: Katarina Bezjak, Velika Nedelja.
Sklepne misli
Okoli 230 imen mojstrov, pomočnikov in vajencev, ki jih podajamo, predstavlja pomemben del mozaika 
bogate oblačilne preteklosti v mestu Ormož. Pri tem velja omeniti, da imajo nekateri izmed njih po zaslugi 
svojcev večje število lepo ohranjenih dokumentov, fotografij in obrtnih pripomočkov, kar daje prispevku tudi 
osebno noto.
Današnjih tovrstnih mojstrov je le za peščico, a tisti, ki vztrajajo, delajo s strastjo, ljubeznijo in predanostjo, 
kot so to počeli njihovi predhodniki. 
Literatura, viri
• Gernot Fournier, Marija Hernja Masten: Hiše in hišni posestniki v mestu Ormož. V: Ormož skozi 
stoletja III, Skupščina Občine Ormož, 1988.
• Boris Golec, Ormož v stoletjih mestne avtonomije. Posestna, demografska, gospodarska, socialna, 
etnična in jezikovna podoba mesta ob Dravi. 1331–1849, Založba ZRC, 2005.
• Nada Jurkovič, Stanje obrti v Ormožu v letu 1834. V: Ormož skozi stoletja IV, Skupščina Občine 
Ormož, 1993.
• Anton Klasinc, Ormož skozi stoletja v luči arhivskih virov. V: Ormož skozi stoletja I, Skupščina 
Občine Ormož, 1973. 
• Peter Klasinc, Popis vinske desetine gospoščine Ormož iz leta 1482 in urbar za ormoški okoliš iz 
leta 1486. V: Ormož skozi stoletja II, Skupščina Občine Ormož, 1983. 
22
• Rado Kukovec, Ormoški spomini, tipkopis 1990, original hrani: PMPO, OE Ormož.
• Irena Lačen Benedičič, Vojaštvo na prelomu stoletja. V: Ormož skozi stoletja IV, Skupščina 
Občine Ormož, 1993.
• Nina Šulek, Franc Šulek, Obrtniki na ormoškem območju v prvi polovici 20. stoletja. V: Ormož 
skozi stoletja V, Občina Ormož, 2005.
• Vlado Trop, Po sledeh zavednega ormoškega Sokola. V: Zgodovinski zapisi XV, Zgodovinsko 
društvo Ormož, 2018. 
• Borut Zemljič, Izseljenci iz Ormoža in njegove okolice leta 1941. V: Ormož skozi stoletja IV, 1993.
Arhivski viri
Zgodovinski arhiv na Ptuju (SI_ZAP)
SI_ZAP/0041, Občinski ljudski odbor Ormož 1955–1963
• Prenehanje obrti (Amalija Horvat, Vera Vezjak), šk. 4, ovoj 4.
• Obrtno dovoljenje (Amalija Horvat, Jože Munda), šk. 23, ovoj 37.
• Prenehanje obrti (Peter Meško, Jakob Vaupotič), šk. 23, ovoj 193. 
• Odločba o opravljanju obrti, Mirko Čurin, šk. 23, ovoj 193.
SI_ZAP/0043, Okrajna obrtna zbornica Ptuj 1889–1961 
• Seznam krojačev in čevljarjev, šk. 9, ovoj 26.
• Matični list za rokodelske in njim slične proizvajalne obrte (Franc Belšak, Jurij Čurin, Jakob 
Emeršič, Jakob Habjanič, Peter Meško, Ivan Moravec, Franc Šulek, Franc Trop, Ivan Trop, Jakob 
Vaupotič), šk. 9, ovoj 26.
• Vpisnik prijav za opravljanje pomočniških izpitov pri izpitni komisiji Ptuj 1952–1958, šk. 34, ovoj 40/2.
• Pomočniška izpitna komisija za okraj Ptuj, 1951, šk. 18, ovoj 47; 1952, šk. 18, ovoj 48; 1952, 
šk. 19, ovoj 49; 1953, šk. 20, ovoj 50; 1954, šk. 21, ovoj 51; 1955, šk. 22, ovoj 52; 1956, šk. 23, 
ovoj 53; 1957, šk. 24, ovoj 54, 1952–1958, šk. 27, ovoj 61.
• Mojstrska izpitna komisija za okraj Ptuj, 1957, šk. 27, ovoj 62.
• Obrtni register za mesto Ormož in ormoški okoliš 1899–1940, šk. 33, ovoj 39/2.
• Obrtni register za mesto Ormož do leta 1945, šk. 34, ovoj 40/3.
• Združenje obrtnikov v Ormožu, Potrdila o trajanju učenja 1946, šk. 26.
• Register pomočnikov z ormoškega področja 1900–1925, šk. 33, ovoj 39/3.
• Register učencev v gospodarstvu od 5. 4. 1946 (1946–1949), šk. 33, ovoj 39/5. 
• Obrtništvo v stari Jugoslaviji, spisi 1920–1921, 1923, 1924, 1926, 1929–1934, 1936, 1937, 
1939–1941, šk. 33, ovoj 39/4.
• Obrtna zadruga pri Veliki Nedelji: Zapisnik mojstrov 1900–1913, 1919–1926, šk. 34, ovoj 41/3.
• Skupna obrtna zadruga Mihalovci, zapisnik učencev 1903–1932, šk. 34, ovoj 41/4.
SI_ZAP/0078, Okrajni ljudski odbor Ptuj
• Obrtni register za Ormož, 1945, šk. 22, ovoj 146; šk. 22, ovoj 148.
SI_ZAP/0160, Mestni ljudski odbor Ormož 1945–1952
• Popis rokodelskih in industrijskih obrti, šk. 5, ovoj 25–26.