Otvoritveni in programatični govor Zorka Kotnika, predsednika sreskega drutšva JUU za Gornji grad, na ustanovnem občnem zboru Sokola na Rečici ob Savinji. Programatični govor Zorka Kotnika ob ustanovitvi Sokola v Rečici ob Savinji. V imenu društvene uprave sokolskega društva Rečica ob Savinji pozdravljam vse, ki so počastili s svojim obiskom naš prvi javni nastop. Enako pozdravljam brate in sestre sosednjih bratskih društev, ki so prišli danes k nam in nam bodo s svojim sodelovanjem pomagali, da bo ta prvi javni nastop čim veličastnejši. Poseben pozdrav pa veljaj zastop^ niku Ccljske soikolske župe. Preden pa pričnemo z javnim nastopom, naj mi bo dovoljeno, da vzkliknem najvišjemu zaščitniku in vodji našedržave: Naj živi Nj. Vel. kralj Aleksander — naj živi starosta S. K. J prestolonaslednik Peter! Dal Bog, da se bo razvijala naša lepa Jugoslavija pod vodstvom Karadordevičev čim lepše, da po= stane še močnejša na zunaj in znotraj, da dočakamo dan, ko bomo v njej združeni vsi bratje — tudi oni na jugu in severu — in v to n a m Bog pomozi! Zdravo! Otvoritveni nagovor Zorka Kotnika na usta- novnem občnem zboru Sokola v Rečici ob Savinji, dne 20. septembra 1931. Ko zborujemo danes tukaj, vem, da lah* ko berem vsem bratom iz oči nekak ponos, češ, smo pa le fantje od fare, ki ndkaj veljamo. Z veseljem smo stopili v to organizacijo, ker posebno mladeniške organizacije so po* trebne, potrebne danes tem bolj, <ko s strahom gledamo po svetu breznačelno vrvenjc velike mase, ki zija tja v en dan in kriči: Jesti in piti, veseljačiti in uživati, in ne gleda na splošne slabe gospodarske, nravne in te* lesne posledice. Posebno opažamo ta žalostni pojav pri moderni mladini, ona boleha, nima pravega veselja do življenja, valovi strasti jo mečejo sem in tja kakor razburkano morje orehovo lupino. Temu je odpomoči v organizaciji, posebno vorganizaciji—če se pravilno pojmuje — v katero smo tudi mi stopili. O postanku organizacije, o njeni potrcbi, ki jo je spravila na svct, se hočem danes dotalkniti čisto kratko te točke, to pa zato, ker se organizaciji dela tolikokrat ikrivica, kot bi ona nas potrebovala, ne pa mi nje. Pa človek jo potrebuje, posebno mlad človek. 1. Človek potrebuje za dušo prijateljstva, kakor telo jedi in pijače. In ravno prijatelj* stvo je tisto, Iki vzdržuje organizacijo, je njeno bistvo, je njen obstoj. Prijateljstvo se pa sklepa v mladosti. Na prijateljstvu slonl naša skupna narodna zavest. Vsak dan opažamo, da nastane med fanti, ki so bili do sedaj tuji, prijateljstvo — bratstvo, ako se nahajajo v isti organizaciji. 2. Organizacija vzdržujc v človcku nese^ bičnost, vzgaja značaj, ker zatira v njem izrodke egoizma (samovolje) in vzdržuje smi= sel za skupnost. Treba je vedno žrtev, da se prihaja Ik sestanku, fk predavanjem, da se pride do ljubega, do skupnosti, pa si človek, ki je rad tako svojeglaven, ukloni voljo in uči premagovati, kar mu je treba znati, če hoče na svetu med Ijudmi živeti. 3. Organizacija izobrazuje. Človek se ne loči od živali v tem, da lah= ko uživ.a vino, pivo in žganje, ampalk po izobrazbi. V mladem človeku je želja po izobrazbi, da vidi, da sliši. Znano je, da je človek, ki nikamor ne cre, najbolj radoveden, gotovo hoče vse zvedeti od drugih, ker je sam prelen, da bi se sam poučil. To opažate pri sta* rih ljudeh, kateri nimajo nobencga smisla za kako organizacijo, pa čc pridetc z njimi v dotik, često do golega vas hočejo sleči, vsc zvedeti od vas, kako je tam in tam, kakšen kruh imajo, kaj so rekli itd. Sevcda radoved^ nost je nekaj drugega, ko želja po izobrazbi. Zivljenje jc pa tako, da ti plemeniti nagoni v človeku bolj in bolj otopc, da sc Clovek bolj in bolj približuje živali. a to preprcči organizacija, v ikateri jc udrnžcn, ki ga navaja tudi na potrebe duha in srca. Torej organizacije so potrebno, prepo* trebne zlasti mladeniške organizacije, ker v mladosti jesila ponaprcdku. Mladeniči, polni moči, polni veselja, se zbirajo v SKJ, da si tam urijo telo, utrjujejo narodno zavest — oživljajo ljubezen do vsega kar je svcto, dobro in lepn). Naš narod mora biti zdrav. Dclo dcli človeka zdravega, gibanje v naravi ga dela veselega in telovadba preprečuje bolezni: telovadcu gleda zdravje iz oči in se kaže v vsaki njegovi kretnji. Gibčen in okreten je tudi kmečlki in dclavski fant telovadec. Odkod pa pride, da jc tudi med izobraženci to« li'ko fantov neokretnih, čeravno prebirajo knjige o lepem vedenju. Hdini odgovor: Nikdar se niso učili imeti svojc telo v oblasti in mu ukazovati, telesa niso urili, nikdar ni* so telovadili. A telovadec se navadi z uporabo energije, ki jc pri telovadbi neobhodno potrebna, neustrašcno javno nastopiti, se nc ustraši množice in se ne zboji javncga mnc= nja. Navadi se discipline, pokorščine, ubogljivosti, po Ikateri danes tako tožijo vsakovrstni predstojniki, katere propad jc vzrokda je toliko družin nesrečnih, da gredo leto za letom posestva na kant, ljudje pa v tujino. Tisto sanjarstvo, ki je sad opolzkega berila, ki povzroča prazno srcc in puhlo glavo, tista mehkužnost, ki ikaže posledice v brezdelju. nasladnosti in zapravljivosti, vse to dobi v telovadbi dobrega zdravnika, lki>vsc slabo nadomesti z lcpimi čednostmi, ki so najboljše priporočilo za mladeniče: vztrajnost, pogum, veselje do dela in premagovanje samega sebe. In Sokol, ki dela za svojo orga= nizacijo z vsem srcem, s celo dušo, bo vzlju» bil to organizacijo in bo nanjo priklenjen. A opozarjati moram, da nikdar ne smemo deIati le radi telovadbe, ker sicer je nevarnost, da se ta lepa organizacija s precenjevanjem telovadbe sprevrne v parado in sport. Ne zabimo, da je telovadba le sredstvo, namen za krepitev volje, samozavesti, krepitev vere v boljšo bodočnost našega naroda. Tudi druga nevarnost je. Mnogo fantov vstopa v sok. organizacijo radi lepe uniforme. Treba pa je, da si je vsak svest tega-Ie: Rde: ča srajca ni prijetna, ni mehka in lahka kakor od svile, rdeča je, raslkava, peče in žge. Pečc in žge pa zato, ker je znak gorečnosti, ker je znak ljubezni, ker je simbol slovanskega bratstva. In samo tisti, ki ima te lastnosti, nosi brez strahu njih simbol. Kdor je pa mrzel, brez tega ognja, brez ljubezni do slov. brat= stva in edinosti, tega bo rdeča srajca ožgala, kakor ožge goreče železo mrtev vosek. Le enako gorkemu ognju ne škoduje in le goreče srce, le nepokvarjeno dušo, le veliko ljubezen do jugoslovanstva in slovanstva sploh, bo rdeča srajca pokrivala brez nevarnosti, drugače mu bo pa le v zasmeh in pogubo. Sprožiti hočem nekaj točk, ki so v tako tesni zvezi z našim dobrim ali slabim uspehom, ki so bolj ko manj znane, pa se na žalost nanje pozablja. 1. Eden prvih pogojev dobrega člana je, da je nesebičen. Postranska reč je, kako delajmo, glavno je, da si v dno duše prepričan, da nam je potrebno delati. Vsak naj dela tako (seveda v okviru društvenih pravil), ka* kor misli, da je najboljšc. Talko bomo največ dosegli; vsak naj dela iz ljubezni do or= ganizacije. Ne sme pa nas brigati to, kako eni ali drugi sodijo o našcm delu. Če sem storil to, kar sem zmogel po svojih močeh, sem storil svojo dolžnost, da sem lc zadovoljcn sam pri sebi — te notranje zadovoljnosti mi nihče ne more vzcti. Naša organizacija naj bo zveza dela in zaupanja v končno zmago slovenstva. Sleherni član se mora zavcdati, da je njegovo delo neobhodno potrcbno. Veseljc do dela jemljcjo taki člani, ki mislijo, da velika večina članov nima nobenc razsodnosti, da dcla vse narobc in da so edi* no oni, ki razvidijo položaj. Taki člani so naravnost škodljivi društvu. Kdor si ne upa s pametnimi razlogi zastopati svojega mnenja in si pridobiti med člani večinc, tak s svojimi čisto otročjimi šikanami tudi ničesar nc doseže, razen tega, da društveno gibanjc zastaja. Zalosten pojav v društvu je često tudi ta, da nekateri člani, mesto da bi svoje zmožnosti udejstvovali, le bolj zabavljajo, a se ne oprimejo nobenega dela. Treba si je iztrgati iz srca zavist, otrcsti sc prehude kritike in krepko prijcti za dclo. Napačno je misliti, da naj sloni vse društveno dulo na odbornikih, če bi to bilo, potem so pa ostali člani odveč. Vsak član se mora dalje zavedati, da ni sam in da ima dolžnosti tudi dn hližnjcga. Iz ljubezni do drugih mora vsc storitr. kar bi jim utegnilo prijati, opustiti pa kar bi jitn moglo škoditi, kar bi jih- žalilo ali spravilo v nevoljo. Vsak tvoj korak bodi prcmišljen, dobro* hotcn in ljubezniv. Kar medsebojno prijatcljstvo - bratstvo največkrat kvari, je prevzctnost. Komur jc za stvar, ta bo z veseljem ho-dil k vaiam, k sestankom. naj bo voditelj ta ali oni. Mi se ne zbiramo zato, da politiziramo in modrujemo, ampak zato, da vzbudimo vso jugoslovcnsko ml-adino, da se vname za vse lepo in pošteno. in laž in nenravnost osovraži. Gotovo pa je, da društvo lc tedaj cveti, če ima v odboru take fante in može, ki uživajo zaupanje večinc. Zato si pa člani sami volijo odbornike. Vsem se pa nikoli ne more ustreči, a tudi tisti, čcgar želja se ni uresničila, bo ostal trden, bo z veseljem delal za procvit organizacije in se pokoril odredbam odbora, saj ne grc za posameznika, ampak za vso organizacijo. Ni večje ovire za delovanje v društvu, kot medsebojno nerazumevanje in preziranje. Na ljubo društvu vas prosim, varujte se tega, bodimo rcs združeni. potem smemo upati v dobrc uspehe. Marsikdaj pade kaka žaljiva opazka — saj smo vsi ljudjc, polni slabosti — a pravi član ne bo zato vzkipel, ker se za^ veda, kako škodo bi napravil društvu. Najprvo sc sporečeta dva člana, ta potegne na svojo stran tega, oni drugega. pa imamo v društvu dva tabora. In kako potem delati? Zato pa ima vsako društvo tudi razsodišče in po pravilih sc mora vsak član, ki je prizadet, tej razsodbi pokoriti. 2. Podlaga razvitja vsake organizacije je red, disciplina. K sejam, telovadbi, predava^ njem prihajaj zato vedno ob pravem času. Ne zamujaj in ne opuščaj vaj! Brez mene bodo že naredili. Ni res! Pomisli. kak nered povzročiš z zamudo! Drugi čakajo in potem odhajajo z zamudo in zakasneli nejevoljni domov in drugič se tudi ti poslužijo take razvade. V društvu mora biti nadalje parlamen^ tarno, demokratično življenje. Nasprotniki moramo biti takim pojavom v društvu, kjer se komandira. Fantje se morajo zavedati, da nimajo samo ušes, ampak tudi usta. A če naglašam, da imajo pravico govoriti pri vsem, kar se zgodi in se ima zgoditi v društvu, prav tako naglašam tudi dolžnosti, katere se mo= rajo izpolnjevati, ako hočc organizacija obstojati. Načelnika se mora ubogati, naj velja, kar hoče. Duh discipline je potreben za vse naše javno življenje. Ko govorim o našem razmerju do dela, je neizogibno, da se bom dotaknil tudi vprašanja o našem razmerju do vere in cerkvc, saj se s tema dvema činiteljema srečavamo dan na dan v življenju. In tu je potrebna popolna jasnost. Po zakonu SKJ ima vsak državljan, in to brez razlike vere, pravico biti član te organizacije. Torej se ni bati, da bi se kratila članom v tem oziru kaka pravica. Za me je samo eno jasno — sveto: vera, domovina in narodnost. V tem oziru ne priznam nobenih kompromisov in bi si ne dal kratiti pravic, ki mi pripadajo, Ne smejo nas motiti ne plemenske, ne verske razlike. Kadar gre za dobrobit države — naše lepe domovine, moramo gledati, da vsi brez razlike stopimo na branik in de« Iam& na to, da bo naša lepa domovina procvitala in se razvijala ter dočakala dan, ko bomo vsi eno — bratje pod streho hiše ene, katere gospodarji bodo potomci dinastije slavnega Karadordeviča. V tem smislu, bratje, pozdravljeni z geslom: Z vero v Boga, za kralja in očetnjavo!