N
fr
5
b

i

Božidar Jakac: Jajce, 1. XII. 1943
Avnojska
pot
Morda je prav zdaj čas, da se zavzeto, potteno In s prepričanjem povrnemo v zgodovino In v sebi In natlh dejanjih znova otlvlmo avnojskega duha In se znova ovedemo korenin, ki so plodno In čudovito pognale v tisti novembrski noči med 29. In 30 novembrom 1943. na II. zasedanju AVNOJ v Jajcu.
Povrnitev k avnojskim načelom pomeni enovitost (ne unitarizem) Jugoslavije, prežeto z bratstvom In enotnostjo, skovano s krvjo In najhujSIml žrtvami, pomeni demokratičnost In strpnost, dostojanstvo In zrelost, dogovarjanje In Izvajanje skupaj sprejetih sklepov In zaključkov pa samoupravljanje In socialistične, humane odnose med ljudmi, narodi, narodnostmi avnojske In Titove Jugoslavije.
Kot je drugo avnojsko zasedanje v Jajcu pokazalo, kaj zmore ljudstvo ustvariti In ude-janltl sredi najhujilh preizkušenj In faSistlčne moči nad Evropo 1943. leta, tako moramo tudi v sedanjem trenutku naie stvarnosti, ki jo označuje kriza, gospodarska In tudi družbeno-moralna, premagati vse tisto, kar nas, pogosto navidezno In umetno, razdružuje, da bi pometli z vsemi nacionalizmi v naših glavah In ravnanjih, nacionalizmih, ki atavistično čepe v slehernem Izmed nas In o katerih smo bili doslej prepričani, da jih ni več.
Proč z mračnimi mlsllmll Preveč smo žrtvovali, da bi zlahka In neodgovorno zapravili vse dosežke In pridobitve naiega boja, avnojski duh nam daje ponovno moči za prerod nas, naše zavesti In prihodnjih ravnanj, M naj v tem duhu popeljejo nato barko na nemirnem morju sedanjosti v varnejše In zanesljivejše pristane bližnje prihodnosti, ki se Imenujejo enotnost, socializem, samoupravljanje, demokracija In svoboda slehernega posameznika Izmed nas.
D.t.
Božidar Jakac se spominja v sliki in besedi velikih avnojskih dni
-i
m*
I
> ■ ‘•y /
•> '
x
Božidar Jakac: Tito na zasedanju (skica) svinčnik, 20 x 16cm, Jajce, 29. XI. 1943.
»Ves vase zaprt je (Tito) gledal v daljo, ki se je veselo in grozljivo odpirala pred njim...«
Izmed sedemi najstih slovenskih avnojskih mož, ki so se udeležim kot izvoljeni predstavniki Slovenije zgodovinskega zasedanja AVNOJ v Jajcu pred triinštiride setimi leti, so živi samo še štirje: Josip Vidmar, Z!oran Polič, Marjan Brecelj in Božidar Jakac. Ker je postala že naša nekakšna ustaljena navada, da za praznično številko ob rojstvu nove Jugoslavije obiščemo kakega izmed naših avnojskih mož, smo se to pot odločili za slikarja Božidarja Jakca. Jakac je svojo udeležbo na zasedanju zgodovinsko najbolje in naj-žlahtneje obeležil s svojimi risbami, skicami in slikami, ki predstavljajo danes poleg eminentnega dokumentarnega gradiva tudi izredno umetniško vrednost. Vendar Jakac ni ostal samo zarisovalec zgodovine, temi več je tudi s pisano besedo, sicer pozneje, a vendar na podlagi spomina in sočasnega dnevnika, nai pisal nekaj pričevanj o tistem času in med drugim napisal tudi naslednje:
»Oti štirih zjutraj s.mo vendar dospeli v starodavno Jajce. Po dolgem iskanju zveze s: va se s tov. Velebitom naposled znašla v veliki, pošastno prazni dvoran i neke šole, ki je imela nasredisamo dve železni postelji. Legel sem in hot ubit zaspal. Že čez dobro uro p a me je tov. Velebit zbudil: »Hajde, ulemo ufab-riku!« Nisem vedel, kaj je s to fab-riko. Kake pol ure sv<a vsa prem-ražena in neprespana brodila po
blatu in snegu ven iz mesta ob reki, do neke tovarne, ki je obratovala. Težko sem nosil svojo pretežko prtljago in se naposled znašel pred vhodom v ograjeno tovarno. V slabotni luči sem zagledal gručo oficirjev in drugih ljudi. Samo nekatere obraze sem za silo razločil in spoznal, med njimi tov. Krištofa-Kardelja in Petra-Kidriča, kije takoj že prvi dan odšel iz Livna v Jajce. Približal seje nekdo, ki so ga obkr-
Božidar Jakac: Tito govori na II. zasedanju AVNOJ, svinčnik, 20 x 16 cm
	
2. stran	št. 41., 24. november 1986
Božidar Jakac portretira Tita v bunkerju, 1. XII. 1943.
ožali oficirji in ki mu nisem mogel razločiti obraza. Samo zazdelo se mi je: kaj če ni Tito? Trenutek pozneje sva se pozdravila s Krištofom in že me je predstavil postavi v temi, ki mi je segla v roko. Tako nepričakovano naglo, utrujen in neprespan, sem nenadoma stal pred njim, ki je simbol našega boja, ki ga obtarja toliko junaštvo in, ki ga opevata partizanska in narodna pesem. Segel sem mu v roko, ne da bi razločil njegov obraz, samo slutil ■ sem ga.
Nato smo krenili vsi skozi tovarniška vrsta v ograji po zasneženih tračnicah in železnih ploščah, mimo skladovnic materiala in strojev do manjšega upravnega poslopja, kjer so tudi naju z Velebitom povabili, naj vstopiva. Ko sem se s svojim nahrbtnikom komaj prerit skozi vrata, semzaslišal: »Sad znam, zašto su Slovenci tovariši — jer tovare,« je vzkliknil Tito. Vesel smeh je šinil v topli razsvetljeni prostor in v nasprotnem kotu, za visoko s papirji obloženo mizo sem prvič ugledal osvetljeno pojavo tovariša Tita. Presenetil me je njegov obraz, ki je bil čisto drugačen kot čudna stara trda fotografija, ki so jo bili razmnožili in bil sem veselo presenečen. Imel je bled, svetal, resen, vendar toplo izrazit obraz. Takoj — da me je to celo motilo — sem se spomnil na izredno podobnost s hrvaškim igralcem Rogozom. Tu sem ga ves čas razgovorov opazoval in silno me je mikalo, da bi takoj zabeležil prve močne vtise pa se kar nisem upal. Neko nenavadno globoko spoštovanja je bilo v meni. Moška odločnost, ostrina in mrkost se je menjavala z umetniško sanjavim izrazom in nasmeškom, ki jedalslutiti toplo človečnost. Prav tedaj sem doživel vse registre njegovega izraza ob strogem, a človeškem razgovoru s podpolkovnikom Velebitom, odgovornim za ekipo, ki jo je zadela nesreča v Glamoču. »Zašto da gubimo ovake ljudi?« Videl sem solze v Velebitovih očeh.
Kose je začelo zoriti, smovsisku-paj odšli v bližnji tovarniški bunker
v visoki, strmi, rdeči skalni steni. Izvedel sem, da so Nemci tri dni zapovrstjo bombardirali Jajce in da tovariš Tito — čeprav je bilo določeno, da ga že prej rišem — ni dovolil, da pridem, dokler ni bilo pričakovati večje varnosti. Taka nenavadna obzirnost in pozornost v vojnih časih gotovo ni prav nič običajna.
Prvi dan v Jajcu sem bil v svoje presenečenje na kosilu v neki privatni hiši. Bila je majhna družba. Prišel sem s Kidričem in Kardeljem in na moje veselje je bil z nami tudi Tito. Zvečer sem bil na prenočevanju pri Kidriču in Kardelju. Z njimi je bil v tem stanovanju tudi Bolgar Atanasov, ki sem ga seveda takoj narisal. Ta je bil močne postave, poln zdravja, moči in sile. Ta dan sem samo skiciral Tovariša Tita pri delu in čakal na boljši papir, ki mi ga je bil obljubil Moša Pijade. Ko pa nisem dobil pravega, sem se zadovoljil z malim, ki mi ga je dal v Otočcu tovariš Apih. Začel sem na sam dan zasedanja. Jasno, da ni bilo mnogo časa. Vmes je reševal pošto in nujne posle, v odmorih pa se je poigraval s svojim lepim velikim nemškim psom Tigrom in iz male pipice kadil cigareto.
Vlažen in mrzel veter je vlekel skozi pobeljeni bunker, mali tunel v živi skali. »Daj, zapri zadnja vrata in pripravi električno peč!« Popravil si je jugoslovanski oficirski plašč, še bolj bled je postal njegov obraz, utrujeno zastrto je zrl vame in mislil bogve kaj. Sem pa tja sva izmenjavala stavke. Hitel sem risati, čas je bil dragocen, dvojno dragocen človeku, skozi katerega so vodile vse niti nenavadnega kompliciranega boja, kot ga še ni poznala zgodovina. Pred tem silnim človekom, ki predstavlja ves naš upor in nečloveški napor, vso našo edinstveno borbo — on sam je sedel pred menoj in zrla sva si v oči kot spovednika. Nenavadno globoko občutje me je spreletavalo. Tu v notranjosti ogromne skalne gmote je srce tega boja, sem so uprte oči in ušesa borcev za svobodo, oči vsega sveta, prijaznega in tudi sovražnega. Zavedal sem se dragocenosti teh
trenutkov. Kakšna pestra vrsta obrazov se je bila že zvrstila pred menoj med delom, a tu sem doživljal nekaj docela nenavadnega, izrednega, in v kakšnih pogojih in okolju! Vedno več sem odkrival v tem izrednem obrazu in samo to sem si želel, da bi imel kdaj možnost, da z boljšim materialom, kot sem ga imel tu, naredim njegovo novo, popolnejšo podobo.
Se to dopoldne smo slovenski delegati konferirali v Titovem bunkerju in nas je ravno Kardelj seznanjal s potekom in vsebino dela zasedanja, ko pride izza temnega vogala tovariš Tito in še počasi pomika proti naši skupini, ko smo bili sredi intenzivnega razgovora. Ko vidim, da ga ne opazijo, ga povabim bliže, pa še ga niso prav opazili. Zagledal ga je nato Kardelj in predstavil delegate, ki so ga tedaj šele prvič videli. Vsedel se je na konec mize meni nasproti in smo nemoteno nadaljevali delo, kot da je že od nekdaj med nami.	0
Pravzaprav sem se še ta dan zvečer naenkrat znašel neprespan, utrujen in vročičen od prehlada, v veliki dvorani kulturnega doma, ki so ga prav za to priložnost obnovili iz ruševin in uredili. Zaradi letalskih napadov, ki so jih doživeli že pred nekaj dnevi, in zaradi konspiracije, je bilo ta večer Jajce brez luči, pogreznjeno v popolno temo, samo tu notri so žarele luči. Okrog Jajca v gorah pa so brigade budno stražile in tudi napadale sovražnika.
Naša slovenska delegacija je imela prostor spredaj levo od pročelja in tovariša Tita. Predsednik OP, Josip Vidmar-Saša, levo poleg Tita, nato Kocbek in Rus. Moj prostorje bil v drugi vrsti, prav blizu Tita, tako da sem ga lahko dobro videl in opazoval.
Pred slavnostno okrašenim odrom je bil na visokem ozkem podstavku še sveži Augustinčičev kip Tita. Ta Titov portret je na žalost med ofenzivo propadel.
Navdušeno je bilo razpoloženje, ko je Tito v svojem dolgem oficirskem plašču vstopil v dvorano, miren, resen in bled. Za njim predsednik A VNOJ dr. Ivan Ribar,
ki je junaško zatajeval strašno bolečino, saj je včeraj izvedel za smrt obeh svojih dragih sinov, Lote in Juriče.
Na odru je partizanski zborzapel Hej Slovani. Stoje smo prepevali in vsa dvorana je grmela od stare budnice. Nato je predsednik Ribar odprl zasedanje.
Poskušal sem skicirativsegovor-nike — bila jih je dolga vrsta — vendar mi spričo preutrujenosti, vročice in neustreznega materiala na žalost ni šlo prav od rok.
Kot je bil ves potek zasedanja pomemben, saj so se postavljali temelji nove Jugoslavije, vendar je bil eden izmed n ajmogočnejših trenutkov, koso na predlog slovenske delegacije, ki ga je AVNOJ podal tovariš Josip Vidmar, proglasili komandanta NOV in POJ, tovariša Tita, za maršala Jugoslavije. Kot električna iskra je preletela vso dvorano in navdušenja ni hotelo biti konec. Vzvalovila je vsa veliki dvorana in galerija. Vsi narodi Jugoslavije so navdušeno pozdravili svečano misel. Gledal sem obraz Tita, ki je bil nepremičen. Ves vase zaprt je gledal v daljo, ki seje veselo in grozljivo odpirala pred njim in nami. Tak je bil tudi Ribar, resen, čeprav tudi notranje prizadet odsvoji žalosti in mirno zrl po valujoči dvorani na navadne predstavnike jugoslovanskih narodov.
Bil je pomemben trenutek ne samo zanj, za nas vse, za vso novo Jugoslavijo. Ta obraz mi ostaja še vedno v globokem spominu in miza vedno priča o veličini tega edinstvenega moža. Čeprav sem ves čas skiciral govornika, v tem trenutku me je prevzelo le strmenje. Vesel sem bil, da sem se tako nepričakovano znašel pred to živo zgodovinsko podobo.
Z jutranjo zarjo smo se vračali po veliki noči k počitku in ko stopim v mrak skalnega bunkerja, kamor sem prišel s tovarišema Krištofom in Petrom, sem zagledal v temi predprostora blizu vhoda novega maršala, kako je kot fantom stal zamišljen in nekam odsoten zrl v neznano.«
	
št. 41., 24. november 1986	stran 3
Iskra SOZD
Deveta seja predsedstva KOS SOZD Iskra
Še več vlagati v ljudi in njihovo znanje
Iskrin sindikat razpravljal o operativnem planu dela KPO SOZD Iskra in o organiziranju centra za družbeno — institucionalno informiranje SOZD Iskra. Zasedanja KOS seje udeležil tudi predsednik KPO SOZD Iskra Franc Šifkovič.
Uvodoma je predsednik KPO SOZD Iskra na kratko pojasnil presek Iskrine trenutne situacije in se pri tem dotaknil štirih sklopov problemov. Najprej je opozoril na problem Iskrine konsolidacije vodenja, kjer je treba omogočiti možnost mandatarstva in urediti odgovornost posameznikov tako v sestavljeni, kot tudi delovni in temeljni organizaciji. Nato je spregovoril o organiziranosti in reorganizaciji Iskre, saj je treba poldrugoletno usklajevanje na tem področju zaključiti. Širše pa se je Šifkovič dotaknil poslovnega sklopa Iskre in pri tem nakazal, da je treba nujno doseči usklajenost investicij in skladnost razvojnih programov.
Pri tem pa je treba slediti izvoznemu planu in urediti finančno področje, saj je Iskra
precej finančno krhka in šibka. Prav tako pa je potrebno poskrbeti za kadrovski potencial, ki bi prevzemal vodilna delovna mesta v delovnih in temeljnih organizacijah, hkrati pa pospešiti izobraževanje strokovnega kadra in več moči nalagati v ljudi in znanje. Saj Iskra nujno potrebuje inženirje, predvsem pa doktorje znanosti, ki jihjezdajv Iskri občutno premalo. Ob tem pa je treba dvigovati izobrazbeno strukturo vsakega delavca.
Ob koncu pa je predsednik Franc Šifkovič nekaj besed spregovoril še o zaprtosti in osamljenosti Iskre -v jugoslovanskem prostoru indasemora le-ta vse bolj odpirati in presoditi možnosti, da se poveže z velikimi jugoslovanskimi sistemi.
Po kratki razpravi so člani
KOS na podlagi predhodnega gradiva, in obrazložitev predsednika podprli kratkoročni program dela KPO SOZD Iskra.
V nadaljevanju seje pa je sekretar DPO Miloš Pavlica spregovoril o organiziranju centra za družbeno — institucionalno informiranje SOZD. Dejal je, da družbeni segment informacij v samoupravnem mehanizmu v Iskri nedelujedobro. V prvi fazi organiziranja bi povezali vse službe, kiseukvarjajo s tem področjem in jih jev Iskri kar precej, nato pa opremili z računalniško opremo.
Delegati so enoglasno podprli predlog organizacije Isk-rinfega »informativnega centra« in dejali, da je treba vanj vložiti vse moči, da se čim prej organizira in prične delo, saj je za Iskrin veliki sistem nujno potreben.
Ob koncu seje pa so se še dogovorili, da bodo podprli Avtoelektriko, ki naj bi kot edina od Iskrinih delovnih organizacij, drugo leto prešla na šti-rideseturni delovni teden.
VŽ
Predlagati spremembe ZZD tudi
na družbenoekonomskem področju
Iskrini sekretarji največ pozornosti namenili predlogu samoupravnega sporazuma o združevanju v Interno banko. Razpravljali tudi o predlogu sprememb zakona o združenem delu in pregledali dnevni red prihodnje seje delavskega sveta. Kolegij je vodil pomočnik predsednika KPO SOZD Iskra Pavle Gantar.
Uvodoma je vodja delovne sekretarje seznanil z dnevnim skupnosti JastoMarcon Iskrine redom delavskega sveta SOZD
Iskra, ki bo 26. novembra in predvsem poudaril teme, ki se sprejemajo s soglasjem delegacij.
Nato pa je vodja delovne skupnosti Iskra Banke Žare Kokotovič na kratko predstavil predlog samoupravnega sporazuma o združevanju v interno banko in nakazal nekaj sprememb in novosti na tem področju. Bistvene spremembe so na področju upravljanja banke, njeni dejavnosti, skladih in odgovornosti. Člani kolegijaso predvsem razpravljali o stališčih registrskega sodišča v Ljubljani in razčistili nekatere nejasnosti glede postopka sp-
rejemanja samoupravnega sporazuma.
Na kolegiju je beseda tekla tudi o spremembah zakona o združenem delu, predvsem pa o Iskrinih pripombah sprememb, kot so ustanavljanje začasnih delovnih organizacij in vmesnih stopenj med delovno in sestavljeno organizacijo, delovna razmerja, strokovna usposobljenost, mandatarstvo direktorjev in sprejemanje s soglasjem. Kot je povedal Pavle Gantar so Iskrini predlogi glede sprememb na komisiji za spremembe ZZDdobrosprejeti in upoštevani, samo manjkajo Iskrine pripombe okrog družbenoekonomskega . področja. Zato so se Iskrini sekretarji dogovorili, da bo to problema-tikotreba bolj pozorno obdelati in nakazati predloge sprememb na tem področju.
Kolegij glavnih direktorjev DO
Prenovo začeti v lastnem okolju
Prva točka dnevnega reda seje kolegija glavnih direktorjev DO SOZD Iskra, vodil jo je predsednik PO SOZD Iskra Franc šifkovič, je zadevala poslovanje SOZD Iskra v obdobju januar-september 1986. Na podlagi poslovnega poročila l-IX 1986., ki je bilo pripravljeno na standardni način so v splošni oceni ugotovili, da bi kar lahko ponovili polletni komentar o slabem izvozu, pretirani rasti vseh oblik zalog in ponovni pojavi izgub večjega obsega. Ugotovili so tudi, da je dohodkovni rezultat poslovanja navidezno dokaj dober, je pa v marsikaterem elementu »kozmetično prirejen« danemu družbemu ekonomskemu trenuktu in možnostim, ki jih daje tehnika obračuna.
Razprava o tej temi je razkrila, da se v sedanjem bilančnem stanju skrivajo negativni trendi preteklih obdobij in da za relativno zaostajanje Iskre v tem trenutku (prvič stagnira izvoz, oziroma celo rahlo upada v primerjavi s prejšnjimi obdobji, rast proizvodnje je minimalna in pod republiškim povprečjem v elektroindustriji in podobno) niso kri vi samo zunanji čin itelji-administriranje , v gospodarstvu, nova devizna in druga zakonodaja in gospodarske
razmere doma in na tujem), temveč je precej slabosti in inertnosti tudi v nas samih in v vodenju sistema celotne Iskre.
Zato bo potrebno začeti prenovo v lastnem okolju, pri sebi. Storiti je treba vse za bolj učinkovito Iskro, le-te pa ne moremo uspešneje pognati naprej, če nimamo lastnih, isk-rinih kriterijev. Ti pa morajo biti visoko strokovni, pogumni in pretehtani, biti morajo plod razprav in mnenj, vendar jih moramo po sprejetju tudi dosled-
no izvajati. V tem smislu so torej pred Iskro pomembne in zahtevne naloge, ki pa jih moramo začeli izvajati in uresničevati sami zdaj in takoj.
Druga točka je zajemala obravnavo osnutka samoupravnega sporazuma o Iskrinih interni banki, ki je že doslej odigrala pomembno vlogo v finančnem poslovanju Iskre. Zdaj je potrebno do 20. decembra sprejeti novi sporazum o banki tako kot ga terja uskladitev z novim zakonom o
bankah. Novost v bančnem smislu pa predstavlja bančni sklad za investicije v Iskri in poudarek na večji vlogi denarja, kajpak seveda v skladu s politiko Iskre na tem področju.
Celotno obravnavo in razpravo na seji kolegija je ob koncu povzel Franc Šifkovič, ki je zlasti izpostavil nujo čimprejšnjega oblikovanja Iskrinih kriterijev za lastno delo, od investiranja, prek organiziranja do mandatarstva, ki naj se ne uveljavlja samo na ravni SOZD, pač pa tudi na ravni delovnih organizacij. Vsekakor bo takšen način vodenja v Iskri tudi prispevek kširši uveljavitvi mandatarstva v gospodarstvu na vseh ravneh, hkrati pa bo tudi prispevek k učinkovitejšemu in modernemu načinu gospodarjenja in vodenja, ki sta zlasti pomembna v danem trenutku naših gospodarskih in drugih težav.
D. 2.


I	W Prejeli smo
Zakaj je država izdala poslovno tajnost?
Hi

m
i n
Časopis Delo je 13. nov. 86 objavil vest, da je EGS proti Jugoslaviji začela protidampinški postopek, ker naj bi bile cene jugoslovanskih materialov na trgu EGS nižje za 45 do 48 odstotkov od cen, ki naj bi bile potrebne za pokritje stroškov izdelave (torej neod prodajnih cen natem trgu o. p. N. P.) V istem član kuje napisano, da naj bi se izvoz motorjev od 150.000 izdelkov v letu 1983 povečal na 497.000 v letu 1985. Torej neverjeten izvozni uspeh.
Kako naj bodo ti podatki v zvezi z državno izdajo poslovne tajnosti? Zelo enostavno, država (pri tem mislim na vse upravne in politične vrhove federacije, republik in pokrajin) je vzačetku stabilizacije pričela s parolo »izvoz za vsako ceno«. Tako smo zapisali in tako smo vneto izpolnjevali. In prav to pomeni kaznivo dejanje izdaje poslovne tajnosti, saj Kazenski zakonik med drugim pravi: »Sporočati podatke, ki so po svoji naravi poslovna tajnost ali če to povzroči ali bi lahko povzročilo hujše škodljive posledice.«
Država je tako storila kaznivo dejanje, ker je omogočila, da so tujci prišli do zelo pomembnega podatka, v kakšni stiski smo in kaj je naša naloga, da rešimo državo.
Jaz ne mislim za to dejanje obtožiti zveznega javnega tožilca Miloša Bakiča, ker ni preprečil takih dejanj, zapleniti bi morali časopise in predlagati uvedbo kazenskega postopka. Ne, on ni kriv (pa že tako je drugič obtožen), saj je verjetno mislil tako kot vsi drugi, da se nas bodo
tujci usmilili. Če so nas porinili v takšno kašo, naj nas še rešujejo, to bi bilo pošteno. Zgodilo pase je drugače. Naši poslovneži, ki so se zapodili po svetu, da bi prodali čimveč, so se srečali s kupci, ki niso imeli posluha za naše težave. »Ja, gut, g ut«, so rekli, »naša zbornica nam je dala vsa potrebna obvestila. Pomagali vam bomo, seveda. Koliko ste rekli za en komad? No saj se šalite, pa vi morate izvažati za vsako ceno (dobro so poznali naše sklepe). Namesto 10 mark vam damo 5 mark s plačilnim rokom 2 let, če pa želite denar prej, najemite v banki kredit. Mi jamčimo, saj bo roba pri nas«. Pa so udarili v roke »gut, gut, kar še pridite, smo slišali, da morata povečati izvoz, drugo leto bomo imeli več izdelkov seveda po znatno nižji ceni, pri večjih količinah so cene nižje, jasno«!
Izvoz imamo v prihodnje tako zagotovljen.
Po mojem so zaradi naše odprtosti v Jugoslaviji vsi industrijski vohuni brez posla. Kdo pa jim bo plačal za informacije, s kom je npr. Iskra sklenila pogodbo, če pa to lahko prebereš v Glasu Gorenjske in še slika je zraven. Kdo bo kaj dal za poslovne rezultate, če jih tromesečno natančno objavljamo v tovarniških glasilih. Odprti smo, kot knjiga. Srednjeročni plan Iskre je na razpolago v več kot sto izvodih, isto je z vsemi poročili. Rešuje nas samo to, da se planov ne držimo in s tem jih vsaj malo zmedemo. Naši inozemski partnerji so nam zlezli pod kožo, | poznajo nas bolje kot mi sami sebe. Mi pa o njih vemo zelo zelo malo.
Nace PAVLIN
Obisk v TOZD
Projekt Sl 2000 moramo
Pomanjkanje strokovnih kadrov in znanja, nedodelana razvojna organiziranost, programska ozkost in prepočasno prilagajanje okolja programu, so glavni vzroki neuresničevanja programa Sl 2000. Tako so nakazali delavci temeljne organizacije Zasebni telefonski sistem na delovnem obisku predstavnikov samoupravnih organov SOZD Iskra v Telematiki.
Program visoke tehnologije Sl 2000 je sestavljen iz več telekomunikacijskih programov, ki pokrivajo izredno široko področje uporabe v javnih, naročniških in specialnih mrežah. Enotna tehnologija omogoča proizvodnjo velikih serij, prenos razvojnih izkušenj različnih področij uporabe in izgradnjo kompleksnih specialnih mrež.
Toda temeljna organizacija Zasebni telefonski sistemi, kjer je zaposlenih 380 delavcev in se izključno ukvarja z razvojem sistema Sl 2000, se pri svojem delu srečuje z mnogimi težavami in problemi.
Glavni problem pa je vsekakor pomanjkanje visokoizo-braženega kadra. Sl 2000 je istočasno glavni projekt sanacijskega programa delovne organizacije.
Direktor TOZD ZTS Georg VVirth je med delovnim obiskom že'uvodoma povedal, da je Sl 2000 izredno zahteven projekt. Ekipa, ki je zbrana okrog tega programa, se prvič sooča z nevarnostjo pri čemersesrečujes problemi, ki imajo svoje korenine tako v zunanjem širšem okolju, kot tudi doma. Tako se zunanje okolje prepočasi prilagaja objektu in le-ta čuti po-
manjkanje strežbe programa. Glavna težava pa je, da jih čas nenehno prehiteva. Kajti prilagajanje Telematike programu Sl 2000 je prepočasno.
Toda vsi, ki s d bili prisotni na obisku so menili, da bodo premagali omenjene težave in da
pa morajo najti pravilno dolgoročno strategijo delovne organizacije in seveda določiti razvojne programe. Za tem pa je nujna maksimalna angažiranost obstoječih strokovnih potencialov, povečanje njihovih učinkovz rastjo vseh ostalih
Naročniške elektronske telefonske centrale
Na svojem področju uporabe predstavlja Si 2000/014 optimalno integracijo različnih zahtev:

čim večje število priključkov na čim manjšem prostoru
minimalna energetska poraba
čim večji nabor uporabniških funkcij
čim večja modularnost
minimalno število različnih gradnikov
enostavna uporaba
visoka stopnja zanesljivosti
nezahtevni prostorski in klimatski pogoji
minimalna stopnja vzdrževanja
vgrajen delilnik z zaščito na telefonskih vodih
vgrajen napajalnik in rezervno napajanje
bo projekt Sl 2000 uspel, saj že zaradi svoje pomembnosti mora uspeti. Vsekakor jetu potrebna večja dinamičnost reševanja problemov, hitrejše prilagajanje spremembam, predvsem
Končna javna telefonska centrala
Najmanjša centrala iz družine Sl 2000 za uporabo v javnem telefonskem omrežju Sl 2000/214 — je namenjena za nivo končne centrale. Njena končna kapaciteta je 240 naročniških priključkov. Zasnovana je tako, da omogoča priključitev na obstoječa omrežja in prilagoditve na nove signalizacije in storitve.
Po načinu delovanja je Sl 2000/214 popolnoma elektronska programsko krmiljena telefonska centrala s krajevnim komutacijskim multipleksom.
Jedro centrale je enostopenjski polprevodniški komutacij-ski multipleks. Nagj so vezana naročniška vezja, prenosniki in signalne enote. Zaradi načina povezave se pojavljajo notranje izgube med prenosniki ter naročniki in prenosniki ter prenosniškimi signalnimi enotami To je še posebno ugodno zato, ker nekako zmanjšuje prometni učinek zaradi majhnega števila prenosnikov v snopu.
Centralo krmili mikroračunalnik, razvit okoli mikroprocesorja MG 802. V njegovem pomnilniku so vpisani vsi programi in podatki, potrebni za preskušanje, vključevanje, delovanje, administriranje in vzdrževanje centrale.


Uničiti
struktur kolektiva ter zmanjševanje kadrovskega primanjkljaja, kije, kotsmožeomenili, največji problem Telematike. Kot so povedali predstavniki TOZD ZTS imajo intenzivno politiko na štipendijskem področju, kot tudi na področju izobraževanja pri delu.
za
vanjem. Hkrati pa bodo poskušali reintegrirati vse ključne Iskrine sorodne programe, kar naj bi bila tudi naloga SOZD Iskra in tako na nek način doseči enotnost in izboljšati pretok znanja.
Tudi predstavniki samoupravnih organov in organizacij temeljne in delovne organizacije so povedali, da se problemov in težav vsi dobro zave-
Delavce pa bodo vzpodbudili izobraževanje z nagraje-
Razgovora vTelematiki so se udeležili:
Iz SOZD Iskra: Igor Gruden, predsednik DS, Avguštin Ciuha, predsednik sindikata, Miloš Pavlica, sekretar DPO, Aleksander Mihev, član KPO in
Iz delovne organizacije Telematika: Vito Osojnik, glavni direktor, Brane Račič, direktor za kadre, informatiko in organiziranost, Tone Končnik, predsednik sindikata, Jože Slabe, predsednik stalne akcijske konference ZK, Dolenc, predsednik sindikata
Iz temeljne organizacije ZTS: Georg VVirth, direktor, Stane Polanič, predsednik DS, Silco Kepic, predsednik sindikata, Peter Dolenc, sekretar OO ZK
Digitalna naročniška telefonska centrala
Modularnost centrale Sl 2000/024 omogoča ekonomično uporabo v najrazličnejših okoljih kot npr. v delovnih organizacijah, hotelih, raznih institucijah, bankah, konferenčnih centrih, vladnih palačah in podobnih ustanovah.
Modularna zgradba sistema omogoča enostavno povečevanje kapacitet ter funkcijsko dopolnjevanje centrale v skladu s potrebami kupca oz. s širitvijo njegove organizacije. Prednosti take rasti so jasne: nizke začetne investicije, enostavni princip razširitev, zadrege, kam s staro opremo, odpadejo.
Pri konstruiranju centrale Sl 2000/024 smo izhajali iz stališča kupca, ki si želi enostavno in udobno uporabo centrale,
dajo, da jih pa prepočasi rešujejo. Da se še vedno preveč govori, premalo pa naredi. Kajti kot sodejali, imaTelematikave-likoznanja, kigastemzdružuje v projekte, prepočasi se odloča in organizira. Toda vsekakor so vsi menili, da je projekt telekomunikacij izvedljiv, da bodo pač potrebni veliki napori, toda glede na sistematičnost in agresivnost vseh, bodo nedvomno dosegli zadovoljive rezultate in pripeljali projekt do konca.
Povedali so tudi, da so delavci dobro seznanjeni s težavami in problemi, da je vzdušje v kolektivu izredno delovno in da se vsi zavzemajo za izvedljivost programa Sl 2000.	vŽ
_________Iskra v Lipnici je praznovala 30-letnico
Trideset uspešnih let
Tovarna mehanizmov v Lipnici je v treh desetletjih prerasla iz majhnega obrata s 30 zaposlenimi v sodobno tovarno, ki danes zaposluje 350 delavcev in vsako leto izvozi za poldrugi milijon dolarjev izdelkov. V jubilejnem letu so prvi pri nas začeli izdelovati kvarčni urni mehanizem, ki bo nadomestil uvoz in tako državi letno prihranil milijon mark.
DS Kibernetika je podelil priznanje direktorju Ing. Damijanu Hafnerju za dolgoletno vodenje tovarne
Delavci Iskrine tovarne mehanizmov so jubilej praznovali v soboto, 15. novembra 1986. Dopoldne so odprli tovarniška vrata krajanom, svojcem Iskrašev, mladini in gostom. Pripravili so tudi razstavo izdelkov, da bi ponazorili 30.letni razvoj proizvodnje.
Dopoldne so se zbrali v Kazini na Bledu, kjer je dolgoletni direktor Tovarne mehanizmov Damijan Hafner zbranim nanizal tridesetletna prizadevanja kolektiva. Slavnostni govornik pa je bil Pavel Žerov-nik, predsednik radovljiškega izvršnega sveta.
V Lipniški Iskri, ki sodi v DO Iskra Kibernetika, naredijo na leto 600 tisoč števcev telefonskih pogovorov. Po naši licenci sestavljajo tako števce tudi v Mehiki. V treh desetletjih so za Iskrino Tovarno števcev izdelali skoraj deset milijonov eno-tarifnih in dvotarifnih številčnikov. Vrednost izvoza dosega poldrugi milijon dolarjev, od tega 90 odstotkov prodajo na konvertibilni trg. V NDR so vsedmih letih izvozili več kot 180 tisoč časovnih števcev. Zahodnonemškafirma IVO jekupi-la za dva milijona mark različnih števcev. Skrbno zastavljeni razvojni načrt tej temeljni organizaciji daje ustrezne osnove za še hitrejši razvoj.
Na proslavi so podelili tudi več priznanj, pohval in nagrad. Priznanje delavskega sveta DO Iskre Kibernetika so prejeli: T ovarna mehanizmov, Damijan Hafner, Rado Obid, Jože Žmavc in Franc Dornik, pohvali pa Eduardo Vazguez iz Mehike in Janko Dernič iz komercialnega področja. Tudi delavski svet Mehanizmov je z nagradami in priznanji odlikoval 19 delavcev, poslovnih partnerjev inorganizacij. Priznanja DS so prejeli tudi jubilanti dela. Sedemnajst delavcev pa je DS za prizadevnost pri delu in za družbenopolitično aktivnost nagradil z deset tisoč dinarji.
Priznanja DS DO Iskra Kibernetika:
Tovarna mehanizmov:
Damijan Hafner, Rado Obid za
družbenopolitično delo, JožeŽma-vc za delo na razvojnem področju, Franc Dornik za delo v proizvodnji.
Priznanja in nagrade delavskega sveta TOZD Mehanizmi so prejeli:
Gospod Pfundstein iz firme IVO za dolgoletno poslovno sodelovanje, Gospod Sironi iz firme DPI za dolgoletno poslovno sodelovanje, Gospod Ausburger iz firme Moser-Baer za dolgoletno poslovno sodelovanje, Dino Vlačič iz predstavništva Iskre Milano za dolgoletno poslovno sodelovanje, Skupščina občine Radovljica, Stane Zaplotnik iz Tovarne števcev za dolgoletno sodelovanje, Vladimir Polajnar iz Tovarne števcev za dolgoletno sodelovanje, Alfred Breči iz predstavništva Iskre Stuttgart zadolgole-tno poslovno sodelovanje, Nace Pavlin, direktor kadrovskega področja DO Kibernetika, za dolgoletne delovne odnose, Marko Bohinc, vodja oddelka prodaje mehanizmov v DS za delo na prodajnem področju, Franjo Curanovič za delo na razvojnem področju, Jani Pogačnik za delo na športnem področju v okviru sindikata, Jože Bajželj za uspešno delo, Anica Finžgar za dolgoletno prizadevno delo, Vinko Papler za dolgoletno prizadevno delo, Andela Marinič za prizadevno delo, Komisija za letovanje za razvoj počitniške dejavnosti, Marjan Jeraj iz TOZD Vzdrževanja za dolgoletno poslovno sodelovanje
Pohvale DS:
Edurdo Vazguez — Mehika, Janko Dernič — Iskra
Jubilanti dela:
10 let:
Jože Hajnrihar
20 let:
Ana Benedičič, Marija Bertoncelj, Marija Bogožalec, Pavla Gartner, Stanislava Kranjc, LjudmilaMergo-le, Mira Pogačnik, Francka Pretnar, Rajko Rozman, Andrej šolar, Sonja Vodopivec.
30 let:
Anica Noč
25 let:
Štefka Benedik, Olga Guzej, Angela Korošec, Ivanka Lindič, Janez Mu-har, Anica Potočnik, Ivan Žaberl.
35 let:
Franc Dornik
Franc Dornik
Od leta 1956—1986:
Helena Goričnik, Anica Finžgar, Marija Smrekar, Dragica Porenta, Franc Dornik.
Praznični , pogovori
Franc Dornik, vodja obdelovalnice:
— V tej tovarni ste delali že pred priključitvijo k Iskri. Opišite nam takratne razmere, ko ste gradili temelje za današnjo Tovarno mehanlzmovl
»Letos 7. novembra je minilo 35 let, odkar sem začel delati v tej tovarni, oz. v takratnem obratu TULIP v okviru Plamena. Leta'1951 nas je bilo samo deset. Imeli smo le nekaj avtomatov, proizvodnja ur še ni bila utečena. Usposabljalismostroje, ki smo jih dobili iz Nemčije. Iz uvoženih delov smo kmalu začeli sestavljati urne mehanizme, po dveh letih smo uvedli domačo proizvodnjo z lastnimi deli. Najprej sem delal v orodjarni, pozneje pa sem vodil rezkalnico.
Gonilna sila našega razvoja je bil sedaj že upokojeni Ivan Varl. Začeli smo z razvojem mehanizma Tl za uro Jerica, pozneje smo razvili nihajno uro T2 in mehanizem z ne-mirko T3 — te ure še danes tečejo po Jugosloviji.
Boris Šolar
— Kako je prišlo do priključitve obrata k Iskri?
»Iskra je takrat iskala nove zmogljivosti, ki bi omogočile hitrejši programski razvoj. V letu 1956 smo vsi delavci obrata TULIP izjavili, da se želimo pridružiti Iskri. V tem smo videli možnost napredka našega obrata. Takrat 30-članski obrat brez ustrezne opreme ni imel prave perspektive.«
— Nadaljnji razvoj pod Iskrino zvezdo je bil gotovo uspešnejši?
»Res je. Iz Iskre smo prenesel! izdelavo mehanizma za električne stenske ure, ki je bil v Kranju že v poskusni proizvodnji. Spominjam se, da nam je Iskra pomagala tudi s strojno opremo; razveselili smo se
Predsednik radovl/lškega izvršnega sveta je v slavnostnem govoru čestital kolektivu Mehanizmov
predvsem stroja za kotalno ozob-čenje.
Letat 959 smo začeli v Upnici obnavljati proizvodne prostore, zato smo se za nekaj časa preselili v Kranj. To je bila osnova za hitrejši razvoj Mehanizmov, saj smo v kranjski Iskri oblikovali skupine za proizvodnjo in montažo mehanizmov. Postopno smo vzgojene kadre, montaže in obdelovalnico preselili nazaj v Lipnico. Leta 1960 smo imeli že 100 delavcev.«
— Danes vas je 350. Kako bi ocenili sedanji položaj Upniške Iskre?
»Pomembno je, da s sedanjim številom zaposlenih skušamo povečati produktivnost. Z opremo v naši obdelovalnici sem zadovoljen, res imamo nekaj že izrabljenih stiskalnic. Kljub temu lahko ob ustreznem planiranju, urejeni proizvodnji in disciplini izpolnimo vse 'naloge.
Včasih smo bili bolj samodisci-pliniranl In smo vse naredili s skromnejšo opremo. Tegadanesni več... Večkrat je treba kaj postoriti izven delokroga, vendar ljudje v se-
Sašo Finžgar
danjih razmerah prevečkrat negodujejo.«
— Kaj povzroča največ pregla-vlc?
»Precej težav imamo zaradi slabe kakovosti domačega materiala, nenehno se draži in slabša. Vse to povzroča velike probleme pri obdelavi, kljub temu pa se še vedno preusmerjamo na dobave z domačega trga. Čeprav smo pred osmimi leti dobili novo proizvodno halo, imamo že spet premalo prostora za proizvodnjo. Tudi skladišča so že premajhna, material se kvari, zato imamo večjoškodo zaradi izmeta.«
— Kaj pa skrb za kadre?
»S sedanjo postavo v obdeloval-
nici sem lahko zadovoljen. Škoda, da se mladi redko odločajo za proizvodno delo. Treba bo misliti tudi na pravočasno zamenjavo s sposobnimi mladimi delavci.«
Slava Maček, delavka na ozobčenju:
— Kdaj ste prišli v Iskro?
»V Mehanizme sem prišla pred trinajstimi leti. Po sedmih letih dela na stiskalnicah, s katerim sem bila zadovoljna, semzaradi bolezni prešla na ozobčanje.«
— Izdelki morajo biti zelo precizni, ali je vaše delo zahtevno?
»Izdelujemo različne pastorke in zobnike za naše mahanizme. Naše naloge so zelo odgovorne, paziti je treba predvsem na kakovost sestavnih delov. Tudi orodje je drago, preprečevati moramo okvare, ki bi pomenile zastoje ter veliko gospodarsko škodo. Delo je normirano po WF sistemu, včasih so norme realne, drugič spet prezahtevne.«
— Ali ste zadovoljni z organizacijo dela in z razmerami, v katerih delate?
Pohvaliti moramzgledno sodelovanje med delavci in mojstrom. Drug drugemu pomagamo. Zelo pomembno je medsebojno zaupanje. Opozorila pa bi na slabo prezračevanje. Zaradi prepiha, ki ga povzroča klima naprava, ženske pogosto obolevajo. To bi res kazalo izboljšati.«
— Vaše želje ob jubileju Mehanizmov?
Zadovoljna sem z doseženimi uspehi Iskre. pb30-letniciželim, da bi nam šlo še bolje kot doslej in, da bi se dobro razumeli.«
Sašo Finžgar, predsednik 00 ZSM, zaposlen v pomožni orodjarni:
— Kako mladi gledate na razvoj Mehanizmov?
»Moti nas predvsem odhajanje strokovnjakov, kar je posledica slabega vodenja in odnosov. Potrebujemo več sposobnih strokovnjakov, za izobraževanje ob delu pa še ni dovolj zanimanja. Pogrešamo tudi dopolnilno usposabljanje.
Zamrla je tudi inovacijska dejavnost. Mladi niso motiviraniza ustvarjalna iskanja, vse preveč je problemov preden uveljavijo inovacijo in dobijo nagrado zanjo.«
— Ste sami dovolj aktivni, da bi lahko posegli v dogajanje?
»Koordinacijski svet 00 ZSM v Kibernetiki ugodno ocenjuje naše aktivnosti. V Mehanizmih je 65
članov mladinske organizacije, med njimi je 20 aktivnih največ delajo člani predsedstva.
Vodstvo tovarne nas pravočasno seznanja s poslovanjem, žal pa nima vedno najboljšega odnosa do mladih delavcev.
Precej problemov smo imeli z udeležbo mladincev na mladinskih delovnih akcijah, ki niso dobili plačanega dopusta. Posebnih problemov mladi delavci nimamo. Sodelujemo pri urejanju okolja. Radi tekmujemo na raznih športnih prireditvah, tudi sami večkrat organiziramo športna srečanja. Dobro sodelujemo z vojaki II. planinske čete iz Bohinjske Bele. Posebno skrb namenjamo novim sodelavcem, katere skušamo vključiti v dejavnost ZSM.
Uspešno sodelujemo tudi z OK ZSMS Radovljica. Radi se vključimo tudi v akcije KS Srednja Dobrava.
— Kaj predlagate za uspešnejši razvoj kolektiva?
»Izboljšati bi morali prenos znanja in izkušenj na mlade ter omiliti nasprotja med starejšimi in mladimi. Spremeniti se bo moral tudi odnos vodstvenega kadra do razvojnih načrtov Mehanizmov. Tudi sindikat naj bi se bolj zanimal za probleme - v kolektivu. Posebno skrb pa velja nameniti izboljšanju odnosov med delavci.«
Boris Šolar, predsednik delavskega sveta TOZD:
— Kako se samoupravni organi vključujejo v načrte temeljne organizacije?
»Največjo pozornost namenjamo prizadevanjem za dobro gospodarjenje. Tako kotv drugih TOZDv Iskri Kibernetiki — tudi v Mehanizmih ne gre brez težav. S polletnimi rezultati poslovanja nismo bili zadovoljni. Zato je delavski svet sklenil, daje treba položaj izboljšati. Sprejeli smo ukrepe za odpravo motenj v poslovanju. Po devetih mesecih so bili rezultati boljši. To nam daje upanje, da bomo tudi letošnje leto ugodno zaključili.«
— Kako ste dosegli ugodnejše rezultate in kje so še nerešena vprašanja?
»Poskrbeli smo za nemoten potek proizvodnje, uredili normiranje in izboljšali kakovost izdelkov. Tudi zaloge smo uspeli zmanjšati. Razvojni načrti so izpolnjeni, prodaja poteka ugodno.
Opazno pa je določeno nerazumevanje nujnosti uvajanja elektronike, za kar nimamo dovolj opreme in strokovnega kadra. Veliki odvodi sredstev zavirajo razvoj naše temeljne organizacije. V Lipnici že dolgo nismo vlagali v nove proizvodne prostore. Naši načrti za izgradnjo nove hale so zvodeneli, ker nimamo dovolj lastnih sredstev. Prostorska stiska je že zelo velika, zlasti v montažah.
Po daljših prizadevanjih smo vendarle uredili manjšo montažo za elektronski program. Novi izdelki bodo lahko osnova za naš uspešen razvoj v prihodnjem obdobju. Elektronika je sorazmerno mlada veda, vendar mladi ne smemo biti zadovoljni z doseženim.«
Ing. Franjo Curanovič je za uspešno vodenje razvojne dejavnosti prejel priznanje in nagrado DS Mehanizmi "
Iskra SOZD
Druga seja odbora za varstvo pri delu in humanizacijo dela
Člani odbora SOZD Iskra obiskali stisko Iskro
Na petkovi seji odbora za varstvo pri delu in humanizacijo dela, ki je bila to pot v semiški Iskri, so člani največ pozornosti namenili spremembam Zakona o varstvu pri delu, uvozu in uporabi strupenih snovi in se seznanili z nekaterimi novostmi pri reševanju problematike onesnaževanja okolja s PCB. Ogledali so si tudi zaključna dela pri odlagališču PCB na tovarniškem dvorišču in proizvodnjo semiških Kondenzatorjev.
Na septembrski seji odbora so se njegovi člani dogovorili, da bodo naslednje sejeodboraza varstvo pri delu in humanizacijo dela v različnih delovnih sredinah. Tako bi se lahko konkretno seznanili s problemi in težavami v posameznih tovarnah, hkrati pa spoznali delo in življenje delovnih kolektivov.
Tokrat so se zbrali v semiški Iskri, kjer jim je v uvodu predsednik KPO semiških Kondenzatorjev Vladimir Zorc predstavil Kondenzatorje, ki prav letos praznujejo 35 let obstoja, dela in ustvarjanja. Nekaj besed je spregovoril o zgodovini Iskre, ki je iz obrata, kjer je bilo leta 1951 zaposlenih le dvanajst delavcev in je nastal v nekdaj revni pokrajini, zrasla sodobna tovarna, ki danes zaposluje 1700 delavcev in je v ponos vsem, ki so v to rast vložili svoje delo in ustvarjalnost. Na kratko se je dotaknil proizvodnega programa, poslovanja tovarne in kadrovske strukture delovnega kolektiva. Kajti od začetkov obratovanja do danes so tehnološki postopki napredovali od ročnega dela, prek uporabe enostavnih strojev in pripomočkov do uvedbe polavtomatskih strojev, avtomatov, do računalniško krmiljenih avtomatskih proizvodnih linij.
Gostje so si ogledali odlagališče PCB na tovarniškem dvorišču, katerega gradnja se bliža koncu
10. stran
št. 41., 24. november 1986
V	nadaljevanju seje je beseda tekla o spremembah zakona o varstvu pri delu. Predvsem so člani odbora razpravljali o petem členu zakona, ki je razširjen in podrobnejše določen. Gre za to, da mora tisti, ki izbere ponudbo za uvoz, priskrbeti pisno izjavo. Hkrati pa mora pred sklenitvijo uvoznega posla zagotoviti, da sredstva za delo izpolnjujejo vse zahteve za varstvo pri delu. Ta-ko ta razširjen člen odpravlja nejasnosti glede vprašanja, kdp je uvoznik in poudarja, da je uvoznik organizacija združenega dela, ki izbere ponudbo za uvoz. Preden delovno sredstvo prispe k naročniku, je treba poskrbeti, da je zbrana vsa tehnična dokumentacija, kako se pač stroj priključi, ali postavi. Poleg tega pa so pomembna tudi navodila za varno vzdrževanje in preizkušanje, ki morajo biti napisana v slovenskem jeziku.
Člani odbora za varstvo pri delu in humanizacijo dela so razpravljali tudi o uporabi in uvozu strupenih snovi, ki je pri nas še precej nerazjasnjena. Probleme rešuje Iskra, skupno z Zavodom za farmacijo, kjer so opravili tudi toksikološke ocene za nove impregnante za kondenzatorje (na primer PXE, kije v semiški Iskri zamenjal impreg-nant PCB). Ko Iskrine tovarne v svojo proizvodnjo uvajajo nove ke-mičnesnovi in ko hkrati poteka toksikološka ocena, morajo priskrbeti od proizvajalca vso potrebno dokumentacijo glede neškodljivosti in fizikalno-kemičnih lastnosti. Poleg tega pa naša zakonodaja zahteva potrdilo, da je nevarna snov v državi proizvajalki registrirana in jo tam tudi uporabljajo.
Na seji pa so tudi omenili, da bi bila nujno potrebna ustanova na zvezni ravni, ki bi skrbela za promet s snovmi, ki seuporabljajovindust-riji in so na seznamu strupov.
V	nadaljevanju seje so delegati odbora potrdili inženirja Marijana Štrausa za delegata problemske konference Ekologija, energija, varčevanje, ki jo je ustanovilo predsedstvo Republiške konference SZDL Slovenije.
Člane odbora* za varstvo pri delu in humanizacijo dela Je pozdravil predsednik KPO semiških Kondenzatorjev Vladimir Zorc
Nato pa jei magister Svetozar Polič, predstojnik skupine SEPO pri Institutu Jožef Stefan seznanil člane odbora o problematiko PCB v okolju. Na k.iratko je opisal proizvodnjo in uporabo PCB, njegovo »usodo« in koncentracijo v okolju pa škodljive vplivein normative
in tabelarno prikazal primerjave vsebnosti PCEi vzemlji, raztopinah, vodi, zraku in.sedimentih. Kot zanimivost poglejumo nekatere tipične vrednosti onesmaženj okolja s PCB v svetu in območju Krupe (tabela):
Ob koncu je Svetozar Polič nekaj besed spregovoril še o izvajanju tehničnega, ei kološkega, zdravstvenega in geološkega nadzora na semiškem območju in o izvajanju nadzornih mei ritev v naravnem in delovnem oko lju. Ker smo o tem v našem glasilu ite veliko pisali, ne bi več ponavljali vseh akcij in dejavnosti različinih organov in se-miške Iskre v pireteklosti.
Člani odobira so predstavitev problematike PCB z zanimanjem poslušali, po končani seji pa so si ogledali tudi zaključna dela pri odlagališču POB na tovarniškem dvorišču.
V2
O problematiki PCB v okolju je spregovoril magister Svetozar Polič
		
	Svet	Semič —Krupa (1984)
Kumulativna proizvodnja Prek 1 milion ton		3700 ton
	(od 1929 naprej)	(ISKRA: proizvodnja kondenzatorjev 1962—1.2.1985)
Emisije v okolje	prek 500.000 ton	okoli 70 ton
	(izteka, izhlapevanje,	(največ kot tehnološki
	odpadki)	odpadki, iz metni kondenzatorji na odlagališčih, razlitja, izpusti v zrak)
Vsebnost PCB na	do 80 g/kg	v povprečju okoli
odlagališčih		5 g/kg (ocena); meritve:
odpadkov		od 10 mg/kg do 50 g/kg
Koncentracije v okolju:		
-vode	1 ng — 500 n g/1	Krupa: 10—1200 ng/10
-zrak	1 ng — 50 n g/m3	deponija: do 22 pg/m3 bližnje okolje tovarne Iskra: do 4 ^g/m3 kanjon Krupe: do2#*g/m3
-sedimenti	1 mg — 60 mg/kg	tok Krupe: 2—36 mg/kg
- ribe	do 2 mg/kg	ena postrv 118 mg/kg
	(neonesnaženo območje) ostale ribe pod 3 mg/kg	
	10—400 mg/kg (onesnažena območja)	
Pitna voda	do 100 ng/1	do 10 ng/l
	(vodovodno omrežje)	(kapnice)
Hrana - mleko	0,1 —28 mg/kg maščobe (93% vzorcev)	0,6—3,6 mg/kg maščobe
-jajca	0,1-3,6 mg/kg (77% vzacev) 0,05—6,0 mg/kg	
- meso	0,1—35,3 mg/kg (ribe) (ZDA) (56% vzorcev)	2,8—8,4 mg'kg (kuretina)
Ljudje - delavci v proizvodnji	75—1900 /ug/l (kri)	22-2200 m g/l (kri)
	30—700 mg/kg (maščobno	
	tkivo)	—
- prebivalci	5—lOO/jg/l (kri	3—480 Mg/I (kri)
	0,5—8 mg/kg) (maščobno 0,2—0,5 mg/kg	
	tkivo)	(maščobno tkivo)
	20—100 ju g/l	267 Mg/i
	(mleko doječih mater)	(mleko doječih mater)
Dnevni vnos (predvsem	5-100 /jg/dan	100—1000 /ig/dan
hrana, voda in zrak manj pomembna)	(industrijske dežele)	(ocena)
		
št. 41., 24. november 1986
stran 11
Iskra SOZD
K
Devetmesečni poslovi rezultati
V devetmesečnem obdobju letošnjega leta je SOZD Iskra ustvarila za 154 mrd. din proizvodnje. Izvoz je znašal 153 mio dolarjev, od tega izvoz na konvertibilno področje 100 mio dolarjev, celotni dohodek je dosegel 350 mrd din, dohodek 88 mrd din in akumulacija 16 mrd din. Pomanjkanje ustreznih ukrepov v jugoslovanski ekonomski politiki je privedlo do nekaterih odstopanj od začrtanih rasti za letošnje leto, dosežek pri izvozu pa je bil celo nižji od lanskega devetmesečnega.
Ob polletju je bila sicer v ZIS sprejeta vrsta interventnih zakonov in ukrepov, predvsem na področju zunanje-trgovinske menjave in na področju cen in delitve osebnih dohodkov, vendar so ostali brez vidnejših učinkov: dinar je ostal še nadalje močno precenjen nasproti dolarju, izvozne spodbude so bile celo nižje, kot ob koncu leta 1985 pa tudi politika na področju cen in na področju osebnih dohodkov ni izpolnila pričakovanj. Zato so bili devetmesečni poslovni rezultati v vsej Jugoslaviji zelo slabi in to še predvsem na področju izvoza. V Sloveniji je bil celotni izvoz za 0,8% nižji, kot v lanskem enakem obcto-bju, od tega konvertibilni za 3,2%, na ravni celotne Jugoslavije pa je celotni izvoz zaostal za 3,5%, pri čemer gre predvsem za zaostanek konvertibilnega izvoza. Hkratisose močno povečale tudi izgube in to predvsem zaradi neustreznih razmer na področju cen pa tudi zaradi pritiska na zviševanje osebnih dohodkov.
V teh pogojih je seveda poslovala tudi Iskra tako, dasonjenidoseženi rezultati pod močnim vplivom tekočih gospodarskih razmer, kar seje poleg nizkega izvoza pokazalo še v pretirani rasti zalog in v povečanem obsegu izgub.
Podrobnejši komentar Iskrinih devetmesečnih rezultatov poslovanja je naslednji:
Polletna dinamika proizvodnje se je obdržala tudi v devetih mesečih. Proizvodnja merjena na osnovi stalnih cen iz leta 1985 jevobdobju 1.—9. 1986 porastla za 25,4% v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta in je znašala 154,3 mrd din. Tudi izpolnitev letnega plana 1986 je dokaj ugodna, saj je znašala 73,9% pri čemer pa je bil devetmesečni dinamični plan izpolnjen kar 100,8%.
Rast proizvodnje, merjena s statistično metodologijo je bilaznatno
skromnejša in jev obdobju 1 .—9. — 1986 znašala le 1,3%, kar je prvič po daljšem obdobju pod rastjosloven-skeelektroindustrije, ki jezabeleži-la 1,7% rast.
Različen vpliv konjunkture na posamezne proizvodne programe pa tudi negativno delovanje predvsem intervencij na področju cenovne politike se odraža v gibanju proizvodnje v posameznih DO v sestavi Iskre. Manj kot v enakem obdobju preteklega leta je proizvedla le Elektrooptika. Od ostalih, ki so ob 73,9% izpolnitvi plana proizvodnje zaostajali za povprečjem so: Elektrozveze, Zmaj, Kondenzatorji, Mikroelektronika in Avto-elektrika.
Obseg proizvodnje v devetih mesecih je zagotovil dovolj obsežne blagovne fonde, tako za porast domače prodaje, kot tudi za izvoz.
Visoka konjunktura na domačem-trgu in dohodkovno nezanimiv izvoz pa sta prispevala K znatni rasti ' domače prodaje in k upadanju izvoza.
Tako smo v obdobj u 1,—9. 1986 izvozili za 153,4 mio d olarjev, ali za 3,3% manj kot v enakem obdobju preteklega leta (4,1% brez upoštevanja medvalutnih sprememb). Še slabši so rezultati na konvertibilnem področju, kamor smo v istem obdobju izvozili le 100,3 mio dolarjev tako, da je bi I izvoz celo za 7,5% (8,6%) manjši, kot pa v obdobju 1,—9.1985. Iztegrasevedasledi, da se preusmerja še r ladalje v izvoz na klirinško področji =, kjer se pač dosegajo večji dohodkovni učinki tudi na račun neustrezne politike ZIS na tem področju. Posledica takih gibanj v izvozu je, da znaša delež konvertibilneg a izvoza le še 65,4%.
Iskra — SOZD elektrokovinske industrije, n.sol.o..
Izobraževalni center Iskre 61001 Ljubljana, Trg revolucije 3
razpisuje strokovno izpopolnjevanje na temo
Pravo in mednarodno poslovanje
v času od 15. 12. do 20. 12. 1986
Izobraževalni center SOZD Iskra je v okviru programa i: zobraževa-nja na področju mednarodnega poslovanja pripravil program strokovnega izpopolnjevanja za delavce, ki opravljajo z ahtevnejše delovne naloge v mednarodnem ooslovaniu Iskre.
Razpisani seminar je namenjen predvsem delavcem v zunanji trgovini, ki so končali 3., 4., ali 5: Zunanjetrgovinsko šolo v Iskri.
Vsebina:
1.	Pravo v funkciji ekonomije
2.	Nacionalno in mednarodno gospodarsko pravo
3.	Novosti s področja mednarodne prodaje in transportnega prava
4.	Investicijska dela v tujini
5.	Pravno varstvo v mednarodni trgovini
6.	Pravo EGS
7.	Izkušnje zunanjetrgovinske prakse Iskre
Čas in kraj: s strokovnim izpopolnjevanjem bomo pričeli 15. 12. 1986 ob 9. v Hotelu Transturist v Škofji Loki. Zaključe k seminarja bo dne 20. 12. 1986 ob 18:
Vodja programa: dr. Ludvik Toplak
Cena strokovnega izpopolnjevanja: v ceno 59.000,- dir’, so vključeni penzionski stroški in kotizacija. Za navedeno ceno bodo TOZD, oz. DSSS prejele račun na podlagi podpisane prijavnice. Potne stroške si uredijo udeleženci v svojih TOZD, oz. DSS.S.
Prijave: prijavnice pošljite najpozneje do 8. 12. 198(3 na naslov: SOZD Iskra, Izobraževalni center, Ljubljana. Trg revolucije 3/XI. Podrobnejše informacije o organizaciji seminarja iatViro dobite pri Miši Čehovin na tel.: 061/222-212.
I
Letni plan izvoza SOZD Iskra je bil izpolnjen komaj kaj več kot s 50%. Manj kot polovico svojega planiranega celotnega izvoza so ob devetmesečnem obračunu ustvarile: Mikroelektronika, Zmaj, Elektrozveze, Elektrooptika in Delta. Pri izvozu na konvertibilno področje pa so po enakem kriteriju zaostale: Elektrozveze, Telematika, Mikroelektronika, Elektrooptika in Delta. Ob tem pa moramo poudariti, da so Elektrozveze izvozile na konvertibilno področje kljub odstopanju od p lana kar za 165% več kot v obdobju 1.—9. 1985. Razen pri tej DO je konvertibilni izvoz porastel le še pri Elementih za 22,1%, Avtomatiki za 25,2% in Merilni elektroniki za 98,6%. Seveda padobri rezultati teh nekaj DO ne morejo popraviti izpada konvertibilnega izvoza celote.
V	nasprotju s težavami v izvozu se je domača prodaja razvijala izredno dinamično tako, da smo v obdobju 1.—9. 1986 prodali na jugoslovanskem trgu za 151,4 mrd din Iskrinih proizvodov in storitev. Porast prodaje izven Iskre je znašal kar 109,4%. Del prodaje poteka prek Iskre Commerce v višini 29,0 mrd din in je le-ta za 127,6% višja, kot je bila v enakem obdobju preteklega leta. V strukturi prodaje na domačem trgu izven Iskre je tako delež prodaje s posredovanjem Iskre Commerce porastel na 19,2%.
Obseg prodaje znotraj SOZD Iskra je v obdobju 1.—9. 1986 dosegel vrednost 77,4 mrd din in je skupaj s prodajo izven Iskie tvoril 228,8 mrd din celotne prodaje. V tej menjavi je delež prodaje znotraj SOZD Iskra dosegel 33,8%, kar je nekoliko manj, kot je bilo doseženo ob polletju 1986.
Uvoz je v letu 1986 potekal pod specifičnimi pogoji nove devizne zakonodaje, za katero je značilno zaostajanje plačil v tujino za potrebe OZD. Zaradi tega je uvoz surovin in repromateriala tekel v obdobju 1 .—9.1986 dokaj počasi in smo realizirali le 61,4% letnega uvoza v višini 87,2 mio dolarjev. Pretežno večino repromateriala uvozimo s konvertibilnega področja in to za 80,2 mio dolarjev. V primerjavi s preteklim letom je bil devetmesečni uvoz v letu 1986 za 4,5% manjši, vendar pa smo s konvertibilnega področja uspeli uvoziti za 3,9% (3,4%) več repromateriala. Hitrejši konvertibilni uvoz je vplival na znižanje pokritja uvoza z izvozom, kar za 15 indeksnih točk v primerjavi s polletjem.
V	letu 1986 poteka dokaj dobro tudi uvoz opreme, saj smo ob devetmesečju kupili v tujini za 14,2 mio dolarjev, kar je za 64,8% več, kot v enakem obdobju preteklega leta.
Domača nabava poteka pod vplivom inflacijskih gibanj in dosega ob devetmesečju 1986 106% rast. Po obsegu predstavlja skoraj trikratno vrednost uvoza. Pri tem je nekoliko počasneje rastla nabava izven Iskre, ki je znašala 52,7 mrd din in je bila za 78% večja, kot v enakem obdobju 1 —9.1985.
Nabav v okviru SOZD Iskra je znašala več kot polovico celotne nabave v jugoslovanskem prostoru, to je 53,7 mrd din. V obdobju 1.—9. 1986 je nabava v Iskri porastla kar za 144,2%, kar je nadvse zanimiv pojav in priča o večanju notranjih vezi v SOZD Iskra.
Prihodki so se v devetmesečju podobno kot sicer letos gibali predvsem v odnosu do visoke inflacije. Celotni prihodek je dosegel vrednost 350 mrd din in je bil za 89,7% večji kot v enakem obdobju leta 1985. Večji delež prihodka smo v skladu z gibanji prodaje ustvarili na domačem trgu. Prihodki od prodaje na tujih trgih pa so glede na počasno rast izvoza rasti i počasneje, kot celota s tem, da se še dodatno pozna vpliv spremembe predpisev, po katerih se izvozne vzpodbude prelivajo mimo obračuna neposredno v poslovni, oz. rezervni sklad. Podobno kot ob polletnem obračunu so tudi ob devetmesečju hitro. rastli tako imenovani ostali prihodki in to s stopnjo 101,8% in dosegli vrednost 75,6 mrd din, kar jeza7mrddinveč, kot pa so bili doseženi prihodki na tujih trgih.
V letošnjem letu opažamo nekoliko počasnejšo rast cen nekaterih vhodnih surovin tako, da so tudi materialni stroški v Iskri zaradi tega v obdobju 1,—9.	1986 rastli
počasneje, kot celoletni prihodek in to s stopnjo 76,5 glede na enako obdobje leta 1985.
Tudi politika nižjih obresti in še nekateri predpisi se vdoločeni meri Poznajo pri poslovanju Iskre, saj so obresti za obratna sredstva po-rastle le za 79%, to pa je manj, kot je rastel celotni prihodek pa tudi Povprečno uporabljena poslovna sredstva.
Pri taki delitvi stroškov je seveda hitreje rastel dohodek, ki je bil ob devetmesečju 1986 za 132% večji, kot v enakem obdobju preteklega ieta in je znašal 87,9 mrd din. Obveznosti iz dohodka so tudi v tem obdobju rastle hitreje, kot dohodek tako, da je za delitev predvideni čisti dohodek porastel le še za 130,4% in znašal 64,4 mrd din. Podobno kot pri obrestih za obratna sredstva je prišlo do umirjanja rasti v primerjavi s polletjem tudi pri obrestih za osnovna sredstva, ki so v obdobju 1,—9. 1986 porastle za 118,4% in smo zanje namenili 2,5
mrd din. Tako smoskupaj plačali za obresti 35,3 mrd din, ali kar 10% doseženega celotnega prihodka.
V	delitvi čistega dohodka tudi ob devetmesečju 1986 prevladujejo sredstva za bruto osebne dohodke, ki so znašali 46,2 mrd din in so bili v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta večji za 138,7%. Hkrati so znašali v masi izplačani čisti dohodki vtem obdobju 32,8 mrd din in so bili višji za 132,5%, to pa je toliko, kot je v tem obdobju porastel tudi dohodek.
V	poslovni sklad smo izločili 11,2 mrd din in v rezervni 2,9 mrd din. Na osnovi take delitve je oblikovana akumulacija znašala 16,0 mrddinin je bila za 125% večja v primerjavi z enakim obdobjem leta 1985.
Ukrepi na področju cen, ki jih je ob polletju sprejel ZIS in so praktično pomenili vračanje cen za več mesecev nazaj (mesečna inflacija znaša v letu 1986 v povprečju 6%) so v nekaterih OZD v Iskri pogojevali tudi nastanek izgub.. Vzroke za izgube pa je možno iskati tudi v neustreznem tečaju dolarja v primerjavi z dinarjem, kar povzroča že večkrat omenjeno nizko dohod-kovnost izvoza. Tako so izgube v devetmesečju znašale v Iskri 1,19 mrd din, kar pomeni v primerjavi s 199,8 mio din ob polletju izredno visok četrtletni porast. Izgube v obdobju 1,—9. 1986 pa so bile za
30.1	% večje, kot v enakem obdobju preteklega leta, kar pa je pravzaprav znatno manj, kot je porastel celotni prihodek pa tudi manj, kot inflacija.
V	primerjavi s polletnimi rezultati se je ob devetmesečju vendar nekoliko umirila tudi rast zalog. Celotne zaloge so v tem obdobju dosegle vrednost 113,7 mrd din in so porastle v primerjavi z enakim obdobjem leta 1985 za 104,6%, kar je za 14,9 odstotne točke več, kot pa je znašala rast celotnega prihodka. Najhitreje so rastle zaloge nedokončane proizvodnje in to za 115,3% v primerjavi z obdobjem 1 .—9.1985. Vrednostno so se skupne zaloge v obdobju 1,—9. 1986 povečale za
58.1	mrd d in, kar paše vedno pomeni, da jih nismo uspeli vceloti pokriti z lastnimi viri in smo zopet posegli po kreditih.
Glede na rast obveznosti do dobaviteljev, ki so porastle v obdobju 1.—9. 1986 za 115,5% v primerjavi z le 55,4% rastjo terjatev do kupcev ocenjujemo, da se slabša likvidnost posameznih OZD v SOZD, kar seveda vpliva tudi na prikaz celote.
Na investicijskem področju je letošnje leto uspešno, saj sovlaganja v devetmesečju 1986 za več kot trikrat večja, kot v enakem obdobju preteklega leta. Višina investicij za proizvodnjo je znašala 17,0 mrd din.
12. stran
št. 41., 24. november 1986
št. 41., 24. november 1986
Vabilo
Vabim vas na 3. zasedanje delavskega sveta SOZD Iskra, ki bo v gredo, dne 26. novembra ob 9. uri, v prostorih Iskre, Ljubljana, Trg revolucije 3, velika sejna dvorana v pritličju
z naslednjim predlogom dnevnega reda:
1.	Informacija o izvršitvi in izvajanju sklepov 2. zasedanja
DS SOZD Iskra z dne 18. 9. 1986
—	poročilo volilne komisije SOZD Iskra o izidu ponovnih volitev v DS SOZD in odbor za samoupravni nadzor SOZD
—	informacija o sprejemanju SaS o izvajanju 1986—1990 na področju dejavnosti skupnega pomena
—	ugotovitven i sklep o sestavi odbora za samoupravno usklajevanje Letnega programa SOZD Iskra za leto 1987
—	dopolnitev sklepa DS z dne 11.6.1986 o podelitvi inovacijskih nagrad Iskre v letu 1986
Poročevalec: Jasto Marcon
2.	1. Predlog programa dela KPO SOZD Iskra do konca ju-
nija 1987
2.	Predlog za razrešitev članov KPO SOZD Iskra
3.	Predlog za imenovanje vršilcev dolžnosti članov KPO SOZD Iskra
4.	Predlog za razpis članov KPO SOZD Iskra Poročevalec: Franc Šifkovič
3.	1. Poročilo SOZD Iskra v času od 1.1. do 30. 9.1986
2. Predlog poračunov sredstev skupnih dejavnosti (DSSS SOZD, INDOK, Standardizacija in Marketing) Poročevalec: Janko Šavli
4.	Poročilo o izvajanju programa za usposobitev DO Mikroelektronika
Poročevalec: Milan Mekinda
5.	1. Predlog Samoupravnega sporazuma o skupnih osno-
vah za izgradnjo informacijskega sistema v SOZD Iskra
2. Informacija o 1. internem posvetovanju »Informatizacija Iskre« ter predlog sklepov posvetovanja Poročevalec: Ivo Banič
6.	Stališče do predlogao izločitvi TOZD Bil izDOZORIN in SOZD Iskra
Poročevalec: Marjan Trojar
7.	Predlog o revalorizaciji združenih sredstev SOZD za uresničevanje prioritetnih investicij za čas črpanjadozačet-ka vračanja
Poročevalca: Fabio Škopac, Jože Šurc
8.	Vprašanja delegatov
Predsednik DS SOZD Iskra: Igor Gruden
Pri delitvi osebnih dohodkovsmo v Iskri v največji možni meri upoštevali določila interventnega zakona na tem področju tako, da je netto osebni dohodek na delavca ob devetmesečju 1986 porastel za 126,3% v primerjavi z enakim obdobjem 1985, kar pa je za 5,7 odstotne točke manj kot pa je porastel dohodek in skoraj enako kot je porasta akumulacija. Povprečni osebni dohodek na delavca je v tem obdobju znašal 108.662 din in je bil glede na statistično izkazano inflacijo v višini 94,7% realno za 16,2% nad lanskim.
Zaposlovanje je tudi v devetmesečju ohranilo isto dinamiko, kot v
ostalih trimesečjih tega leta. Porast zaposlenih ze znašal 2,9% tako, da jevobdobju 1 .--9.1986 bilo v Iskri v povprečju 34.508 zaposlenih.
Kot oceno devetmesečnih rezultatov bi lahko v celoti ponovili polletni komentaroslabem izvozu, pretirani rasti vseh oblik zalog in ponoven pojav izgub večjega obsega. Izkazani dohodkovni rezultati poslovanja DO so sicer na videz še vedno dokaj dobri, so pa verjetno v marsikaterem elementu prirejeni možnostim, ki jih daje tehnika obračuna. Globlje analize namreč odkrivajo, da negativni trendi v gospodarski politiki vse bolj slabijo položaj OZD.
Olga Homar
stran 13
Iskra Elementi
Maloserijska proizvodnja narekuje močan in fleksibilen razvoj
Razvoj in proizvodnja elementov in naprav po posebnih zahtevah kupcev in za specialne namene so značilnosti, ki opredeljujejo dejavnost temeljne organizacije SEM. Proizvajajo v glavnem le majhne serije, po naročilu, kar narekuje močan in fleksibilen razvoj.
Organizacijsko je razvojna dejavnost razdeljena na elektro, strojni in kemični del, vsa tri področja pa nenehno tesno sodelujejo. Pogovarjali smo se z vodjo oddelka, v katerem se povezujejo dejavnosti filtrov, magnetike in elektronike. Martina Marinča smo zaprosili za kratko predstavitev dela v tem oddelku in seveda najnovejših dosežkov:
-Značilnosti naše dejavnosti so v tem, da kot rezultat našega dela nastajajo že posamezne prodajne aplikacije, oz. izdelki. Vsak izdelek razvijamo po določenih zahtevah, hkrati pa pri tem prihajamo do novih spoznanj, ki so nam osnova za nadaljnje delo.
Vodilo razvojav oddelku filtrov je predvsem zahteva po čistem omrežju, to je dušenje motenj, ki jih povzroča naprava (od 10 hz navzgor) in pa varovanje naprav pred motnjami iz omrežja.
Pri najnovejših napajalnih in krmilnih napravah so zaradi visokih delovnih frekvenc motnje zelo velike. Izdelava filtrov zanje je specifičen problem in proizvajalci naprav zato ne morejo uporabljati standardnih filtrov. Pri nas filtre razvijamo v sodelovanju z naročnikom in gledenakoncept delovanja naprave, oz. glede na motnje, ki jih naprava povzroča, razvijamo ustrezen filter.
V zadnjem času smo osvojili aktivni filter SP. 2e pred tremi leti smo poskusno razvili pasivni filter, ki pa ni ustrezal vsem zahtevam dušenja motenj. Zato smo se lotili razvoja aktivnih filtrov. Naloga SP aktivnega filtra je, da ohranja čisto omrežje, oz. da prestreza motnje, ki jih oddajajo naprave v omrežje.
SP je menjalnik z galvansko ločitvijo mreže in nizko notranjo upornostjo izhoda in hkrati filter, ki s kombinacijo pasivnih in aktivnih elementov popravlja obliko toka, katerega uporabnik deformira gle-
de na porabo.
Vzporedno z razvojem SP filtra pa smo razvijali UIS (ultraizolacijski stabilizator), ki se uporablja za zaščito občutljivih elektronskihna-prav pred nizkofrekvenčnimi napetostnimi konicami iz omrežja in pred kratkotrajnimi izklopitvami pol periode vomrežju, hkrati pa tudi stabilizira izhodno napetost. Simetrično in asimetrično duši motnje odi Khzdo 100Khzvsmerivhod — izhod in obratno. Primeri uporabe: računalništvo, merilno regulacijska tehnika.
Vsakemu razvoju filtrov se nujno pridružuje močan razvoj magnetike, ki pomaga razvijati dušilke, oz. materiale zanje. Magnetika pa ne predstavlja le pomoči razvoju filtrov, je tudi samostojno področje razvoja magnetnih elementov, kot so specialna jedra za transformatorje. Hkrati pataoddelek kontrolira proizvodnjo C-jeder v sodelovanju z oddelkom kontrole.
Zaradi specifičnih potreb, posebno pri aktivnih filtrih, se nenehno povezujemo s Fakulteto za elektrotehniko, z IKM pa uspešno sodelujemo po teoretični plati na področju sprejemanja
UIS — ultraizolacijski stabilizator se uporablja za zaščito občutljivih elektronskih naprav
predpisov za elemente, ki jih proizvajamo in jih oni tudi testirajo.
Naj omenim še nekaj nalog, ki so trenutno pred nami. Čimprej želimo osvojiti tehnologijo izdelave transformatorskih jeder iz Fe Ni pločevine, ki naj bi se uporabljala za magnetne ojačevalnike, tokovnike.
napetostne, impulzne transformatorje, ki delajo na višjih frekvencah.
Pri razvojnem delu se seveda zgledujemo po tujih dosežkih, vendar izhajamo iz lastnih izkušenj in znanja, ki jih že uspešno potrjujemo tudi na tujih trgih.
IS.
SP aktivni filter namenjen prestrezanju motenj, kijih elektronske naprave oddajajo v omrežje
Iskra
Iskra — Industrija širokopotrošnih izdelkov, n.sol.o.,
TOZD — Tovarna televizijskih sprejemnikov — TV Pržan, n.sub.o.,
61000 Ljubljana, Andreja Bitenca 68
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela, oz. naloge s polnim delovnim časom za nedoločen čas:
razvijalca
Pogoja: VII/1. stopnja elektro smeri (šibki tok), 4 leta delovnih izkušenj
izdelovalca specialne opreme
Pogoja: VI/1, stopnja elektro smeri (šibki tok) 2 leti delovnih izkušenj,
operativnega inženirja
Pogoja: VI/1, stopnja elektro smeri (šibki tok), 2 leti delovnih izkušenj,
vodja za standardizacijo in tipizacijo
Pogoja: VI/1. stopnja strojne smeri, 2 leti delovnih izkušenj,
tehnologa
Pogoja: V. stopnja strojne smeri, 2 leti delovnih izkušenj,
konstruktorja
Pogoja: V. stopnja strojne smeri, 2 leti delovnih izkušenj,
elektromerilec
Pogoja: V. stopnja strojne smeri, 1 leto delovnih izkušenj,
izmenovodjo v oddelku plastike
Pogoja: V., ali IV. stopnja strojne, ali elektro smeri, 4 leta delovnih izkušenj.
Dodatne informacije lahko dobite po telefonu 50-968. Do tovarne vozi mestni avtobus št. 7. Pisne ponudbe z dokazili pošljite kadrovski službi TV Pržan, 61117 Ljubljana, Cesta Andreja Bitenca 68, v8 dneh po objavi
Iskra Avtoelektrika
j
Iskra
Iskra — SOZD elektrokovinske industrije, n.sol.o.,
Izobraževalni center Iskre
61001 Ljubljana, Trg revolucije 3
razpisuje strokovno izpopolnjevanje po programu:
Integralno zagotavljanje kakovosti v RR dejavnosti
od 9. 12. do 12. 12. 1986
Strokovno izpopolnjevanje je namenjeno delavcem, ki jih Iskra usmerja na odgovornejša dela in naloge pri razvijanju izdelkov. Za taka opravila je poleg strokovnega znanja potrebno tudi spoznavanje osnov metode za integralno zagotavljanje kakovosti. Program seminarja je sestavljen iz tem, ki so potrebne kot dopolnilno znanje pri izvajanju RR nalog.
Vsebina:
1.	Integralno zagotavljanje kakovosti v razvoju novega izdelka
2.	Zanesljivost elementov, sklopov, naprav in sistemov ter njihovo upoštevanje v razvoju
3.	Zanesljivost programske opreme — softvvarea
4.	Sodelovanje RR delavcev s področjem kakovosti in kupci
5.	Razvoj izdelkov, ustreznih za proizvodnjo in vzdrževanje
Nosilec programa: SOZD Iskra izobraževalni center, Ljubljana Vodja programa: dr. Jože Vugrinec
Čas in kraj: s strokovnim izpopolnjevanjem bomo pričeli 9.12.1986 ob 9. v Hotelu Transturist v Škofji Loki. Zaključek seminarja bo predvidoma 12. 12. 1986 ob 15.
Cena strokovnega izpopolnjevanja: V ceno 49.000,-din so vključeni vsi penzionski stroški in kotizacija. Za navedeno ceno bodo TOZD prejele račun na podlagi podpisane prijavnice. Potne stroške si uredijo udeleženci seminarja v svoji TOZD, oz. DSSS. Prijave: prijavnice pošljite najpozneje do 5. 12. 1986 na naslov: SOZD Iskra, Izobraževalni center, Ljubljana, Trg revolucije 3/XI. Podrobnejše informacije lahko dobite v Izobraževalnem centru, SOZD Iskra: 061/222-212.

Uspešen seminar o NC strojih
Novčgoriška Iskra Avtoelektrika že od nekdaj posveča velik pomen raznim oblikam izobraževanja in izpopolnjevanja strokovne izobrazbe zaposlenih. V minulih letih se je zvrstilo že nekaj uspešnih izobraževanj, še vedno pa prevladuje želja, da bi jih bilo še več, predvsem v smislu pridobivanja izkušenj in napotkov za uspešno in kvalitetno opravljanje vsakodnevnih del in nalog na delovnem mestu in ob delovnih strojih in napravah. Tudi v srednjeročnih in dolgoročnih dokumentih je prav izobraževanje ob delu v ospredju nalog, ki stojijo pred 3500 članskim kolektivom Iskre Avtoelektrike.
Pred dnevi se je tako zaključil še en uspešen, tridnevni seminar. V organizaciji kadrov-sko-izobraževalne službe so ga uspešno izvedli domači predavatelji in demonstranti, strokovnjaki Iskre Avtoelektrike in sicer Valter Rejec, Milan Godnič, Rajko Babuder in Jože Čigon. Seminarja so se udeležili operaterji in tehnologi NC strojev (okrog 30 jih je bilo) iz domala vseh proizvodnih TOZD, kjer NC stroje že uporabljajo, ali pa jih bodo uporabljali v bližnji prihodnosti. Pobuda o organizaciji in pripravi
Udeleženci seminarja so se seznanili tudi z delovanjem obdelovalnega centra Maklno.
takega strokovnega seminarja pa je prišla prav iz proizvodnih TOZD.
Udeleženci seminarja so se seznanili z zanimivimi temami, kot so: razvoj avtomatizacije, ekonomski vidiki uvajanja NC tehnologije, pomen znanja pri uvajanju NC tehnologije, organizacija dela pri uporabi NC tehnologije, osnove MC tehnologije, numerično krmiljena obdelava, numerično krmiljen stroj ter programiranje NC strojev.
Potem, ko so dobili osnovna teoretična znanja, so v treh urah spoznali tudi praktične prikaze. V tovarni specialnih električnih rotacijskih strojev so se seznanili z operacijami predstavljanja orodij, z delovanjem stružnice GE-42 in GU 1400, spoznali so tudi obdelovalni center firme Makino, računalniško podprto programiranje z računalnikom PDP 11 ter razlike med NC in CNC stroji, oz. krmili.
Seminar je vsekakor uspel, kar je potrdil tudi eden izmed predavateljev Valter Rejec in dodal, da NC tehnologija pomeni tudi z vidika tehnološke discipline vsekakor mnogo bolj strokovno disciplino, ki se odraža predvsem v boljši kakovosti, manjšem izmetu, doseganju zahtevanih toleranc itd., skratka poudarek sloni na doseganju boljše kakovosti izdelkov, namenjenih tudi svetovnemu trgu. 1
M. R.
Iskra In vest servis
I i za volanom
i>.	•	■
if	n avto-Tiobilov imajo navidezno prijetno
fd	o c lečeni in prepeljavajo se z udobnimi
Ja, od kraja do kraja, po vsej Evropi. Če o dolgčas, vključijo radio... pa vendarsodi ta :je. Nenehna zbranost, nobenega počitka j	‘cunda nepazljivosti je že lahko usodna.
tiVvsehvremenskihrazmerah,vmegli,pon-tako življenje, pravzaprav delo ima Lojze v.'	i'rebnegaavtomobilaopel, kiježe25letmed
: še nobene avtomobilske nesreče.
Ce \	limo oi morali tovariša Simona Primožiča. Ne-
soferji izučeni mirno obdobje — sicer pa mirne-;ri	v današnjih ga obdobja nikoli ni bilo — ga je
ojze. Prišel pripeljalo k Janezu Juretiču na ‘ota. Skraja je	Gospodarsko razstavišče, kjer je
. suDvoračku	bila propagandna služba Iskre
■' • 0'	; je t , servis in	Commerce. Tam je vozil že oseb-
a preselil v novo zg- ni avtomobil renault ISzregistra-Jožni dolini, je cijo RP. Avtomobil je bil uvožen
lis	papodvodstvo	odfirmeBraunnapodlagikoope-
.
e '!■■!	~---------A-----	~--- I
‘ZO elektrokovinske industrije, n. sol.
evalni center Iskre,
r jubljana Trg revolucije3
i. i : rokovno izpopolnjevanje na temo:
iove kakovosti ^stične metode
? 8. 12. do 19. 12. 1986
:kolji Loki
z<	91 •.t; SOZD Iskra jev okviru programa izobraževa-
. . i akovosti, v sodelovanju s kolegijem področja program izobraževanjazakontrolnetehnologe.
ar je lahko samostojen in v tem primeru obsega za različne profile delavcev, ki morajo poznati ; ■	lemetode.Razpisaniseminarjehkratitudiuvodv
6>	.arje o zanesljivosti.1
sa 4 seminarjev za kontrolne tehnologe so osnove i '	st d istične metode prvi uvodni in obvezni seminar. Vsak
ar.	olog mora še posebno pred seminarjem »Izdelovanje |
Jogije« uspešno zaključiti tudi razpisanega, i;	/braževaloi program:
'.	kakovostne proizvodnje
lačeia koordiniranja
ve in uporaba statističnih metod	•
? vranje z vzorčenjem
8$	■ teorije statističnega ocenjevanja
vnejše statistične metode
are paketa za statistične analize
id e t
- amom strokovnega izpopolnjevanja bomo pričeli v hotelu Transtunst Škofja Loka. Zaključeksemi-
.	!ne !9.12.1986 ob 14.
ie: t o‘a'' Kozina dipl. ing., SOZD Iskra DSSS,
. . .^rokovnega izpopolnjevanja:
so vključeni penzionski stroški in kotizacija. Za ioooTOZD prejele račun na podlagi podpisane pri-. oške si uredijo udeleženci v svojih TOZD, oz.
»i 6' Prijave;
'<	1 najkasneje do5.12.1986nanaslov: SOZD Iskra,
i- ol	center. Ljubljšna, Trg revolucije 3/XI.
l J'	irmacijeo vsebini seminarja lahko dobite pri Lota-
Kozini na tel.: 222-348.
Lojze Kumer
racijske pogodbe. Z njim je doživel tudi to neprijetnost, da ga malone niso pustili čez mejo. Šele grobo prerekanje in pa prometno dovoljenje, glaseče se na kooperacijo Iskra-Braun je zadostovalo.
Pozneje so avtomobil odkupili, ga registrirali v Jugoslaviji in koje dotrajal, ga je kupil naš sodelavec. S propagandne službe so ga usmerili v Kotnikovo ulico, kjer je bil sedež prodajno-servisne organizacije. Dodeljen je bil Miču Spasojeviču kot šefu avtoparka. Ko pa se je Iskra Commerce razformirala in je nastal Invest servis, jeprišel nanovo delovno mesto, kjer je še danes.
»Srečo sem imel, da nisem doživel nobene prometne nezgode. Same malenkosti, ki sojih povzročili drugi. Razbito smerno luč nazadnjistrani, kojenekmili-čnik pritisnil na plin namesto na zavoro, to je bilo še največ, kar sem doživel. V-ozim po pameti, previdno. Nikdar se mi tako ne mudi, da bi storil prekršek. V tem ostajam dosleden. Vozim vse Iskrine goste pa tudi naše sodelavce. Tovarišica Nevenka Šekra-jčič vodi razpored voženj za vsak dan. Prek telefona sprejema naročila od raznih Iskrinih organizacij. Sedem voznikov nas je in sedem oplov imamo. Za vozilo sam skrbim — noja, operejo gaže v pralnici — vse drugo je moje delo. Manjše napake odpravim sam, tehnični servis pa opravijo v Avtotehni na Celovški cesti.
S potniki nimam-problemov. Posebno tujci so zelo vljudni, domači pa kakor nanese. V službo nikoli ne zamudi m, niti za eno minuto ne.«
»Skratka, ste vzoren voznik«, sem pripomnil. »Pa se vam res ni pripetila nobena nesreča, saj preprosto tega ne verjamem?«
»Res ne. Lani pozimi je bilo, na ljubeljski cesti, naonistrani meje. Snega je bilo le nekaj cent-rimetrov in še ta čisto gladek. Vozilo je pričelo drseti, kljub prvi prestavi. Če ne bi bilo stare makadamske ljubeljske ceste, na katero sem v hipu zapeljal, bi se zgodila nesreča. Odtlej vozim po snegu le še z verigami. Opel ima klasičen pogon na zadnja kolesa,
prav tako mercedes, zato veljata za nevarna, brez zimske oereme seveda. V takem primeru tudi zimske gume kaj malo pomenijo. Drugič je bilo na avtocesti proti Zagrebu. Peljal sem gosta na zagrebško letališče. Pred Višnjo goro je klanec, tam je bila kolona zaradi poledenele ceste. Naprej ni šlo. Ko je gost to videl in se o temsam prepričal, mijevelelobr-niti in peljal sem ga nazaj v Ljubljano in od tam na tržaško letališče Ronke, ki je oddaljeno 25 km od Trsta. Zgodilo se je že, da je gost pozabil potni list v hotelu, iele na meji, ko ga je bilo treba pokazati, se je spomnil nanj. Seveda sem brez ugovora zapeljal nazaj. Človeku se vse primeri, pozabljivi pa smo včasih vsi.«
Na vprašanje, kako je z njegovim osebnim dohodkom, je odgovoril šef avtoparka tovariš Franc Orel, po osnovnem poklicu avtoelektričar — torej spet
i:
»Vsi vozniki dobe osebne dohodke po prevoženih kilometrih in.urah. Čim več voženj imajo, tem večji je njihov osebni dohodek. Voznik, kose vsedeza volan, je samostojen in o načinu vožnje suvereno odloča, če sam pelje gosta, je hkrati tudi predstavnik Iskre, nekak njen ambasador. Posebno, čepeljegostana ogled naravnih znamenitosti Slovenije, kot npr. Postojnske jame. Zato je dobro, če pasivno obvlada kak tuj jezik.«
»Sedem oplov, potem je vedno kakšen v popravilu«, sem vzdihnil. »Niti ne«, jeodvrnilšef avtoparka. »Avtotehnajedoberservisin
ima veliko rezervnih delov. Včasih je bil reprezentativni servis, sedaj so servisni posegi časovno
daljši, sicerpasotudivozilasedaj
starejša. Iz tujine nam praktično ni treba ničesar uvoziti, le kakšno malenkost.«
»Kdo naroča osebna vozila?« Tovariš Orel je povedal: »Organizacija Iskre, v glavnem Iskra Commerce. Če naši vozniki ne zmorejo vseh voženj, najamemo še pet do ščst pogodbenih taksijev, vendar so navadno vedno isti. Samo na te se lahko zanesemo. Sicer paimanašavtd-park 28 voznih enot. Za vzdrževanje pošte, družbene prehrane in tehnično vzdrževanje. Imamo tudi dva traktorja s prikolico in
priključki za urejanje stegenskega kompleksa. O tem pa bi se dalo precej povedati — morda drugič, ob drugi priložnosti.«
»Prav«, sem se strinjal.
Lojze Kumer je z delom zadovoljen in tudi zaradi osebnih dohodkov nima večjih pripomb. Pri delu mora biti lepo oblečen, zato dobi vsako leto novo obleko in tudi srajce brezplačno. To je njegov edini privilegij. Človeka namreč naredi šele obleka. Na žalost. Pa če se s tem strinjamo,
ali ne.
Marjan Kralj
____________________________________Drugi o nas
•	Rezultati Iskrinega obiska na Kitajskem še vedno močno odmevajo v jugoslovanskih časopisih. Aktualnost je še povečala nedavna jugoslovansko-kitajska poslovna konferenca, ki je bila deležna velike publicitete. Mariborski Večer v zvezi z obiskom Iskre na kitajskem oktobra letos piše, da Iskra že več let sodeluje s to deželo; zdaj pa ponuja Kitajcem vrsto projektov, ki naj bi to sodelovanje postavili na dolgoročno osnovo. Privredni Vjesnik iz Zagreba pa v zvezi s tem poudarja, da ob obisku na kitajskem Iskra ni ponudila le združevanja v proizvodnji, ampak tudi znanstveno-razvojne projekte, ki naj bi bili temelj bodočih proizvodnih kooperacij. Delo pa piše, da so bili tržni pristop, vztrajnost in vrhunska tehnologija tisti, ki so Iskri odprli pot na Kitajsko. Ue-ta se izjemno zanima za Iskrine izdelke vrhunske tehnologije.
•	Glasilo sarajevskega Energoinvesta je objavilo, da so na zagrebškem sejmu Interbiro- informatika, prvič prikazali tkim. inženirsko postajo za projektiranje čipov. Naprava je rezultat skupnega raziskovalnega dela strokovnjakov Energoinvestovega IRIS in DO Iskra-Mikroelektronika. Kupec take inženirske postaje bo lahko projektiral čipes takimi karaktetis-tikami, kakršne bo tisti hip potreboval. V proizvodnji inženirskih postaj bo Iskra proizvajala softvvare, IRIS pa hardvvare.
•	V Delu je izšel članek o rednem specialističnem podiplomskem študiju telematike, ki se je začel oktobra v Kranju. Pobudo zanj so dali v Iskri-Telematiki, kjer ugotavljajo, da zdajšni magistrski študij na ljubljanski fakulteti za elektrotehniko in računalništvo ni dovolj usmerjen v področje telematskih znanj in, da inženirjem daje premalo specialnega znanja, potrebnega za delo v njihovi proizvodnji in razvoju. Večina slušateljev je iz Iskre-Telematike, nekaj pa iz RTV in PTT organizacij. V podiplomskem oddelku v Kranju bodo predavali profesorji ljubljanske fakultete za elektrotehniko in računalništvo ter dva strokovnjaka iz Iskre.
•	Ljubljanski Dnevnik piše o uspehu dveletnega dela štirih inovatorjev iz Iskre-Telematike. Decembra bodo namreč v tej tovarni začeli izdelovati nov telefonski aparat z novim vezjem v CMOS tehnologiji, ki združuje govorni del z generatorjem za dekadno izbiranje s spominom za zadnjo klicno številko ter pozivnikom. Taka rešitev je omogočila izredno majhno število dodatnih komponent, ki služijo za napajanje, dodatno zaščito proti napetostnim udarom in za prilagajanje vezja različnim zahtevam kupcev.
•	Sindikalni časopis »RAD« iz Beograda je v več nadaljevanjih objavljal različne prispevke na temo, kakšne so naše tehnološke možnosti v tretji tehnološki revoluciji, ki je izzvala največje spremembe v zgodovini človeštva. Med jugoslovanskimi organizacijami združenega dela so nekatere, ki skušajo stopati v korak z visokimi tehnologijami. Pri tem pa dokazujejo tudi, da ideja o naslonitvi na lastne sile ni le suhoparna parola. Po pisanju lista je ljubljanska Iskra že od nekdaj primer kolektiva, ki tehnološko znanje uporablja, kot ključno proizvodnjo silo. Inženir Miloš Kobe je postregel s podatki, da v Iskri vsak štirinajsti delavec dela v razvojnoraziskovalni sferi. Vlaganja v to področje v Iskri nenehno rastejo in so že dosegla pet odstotkov celotnega prihodka SOZD. Učinke take razvojne strategije ni težko izmeriti. Iskra je namreč imela v zadnjih nekaj letih tkim. pozitivno tehnološko bilanco. To pomeni, da je vrednost znanja v obliki licenc in know-how, ki jih Iskra izvozi, daleč večja kot letni stroški za uvoz tehnološkega znanja. Objektivno gledano je Iskrin recepttežkosprejemljiv za druge kolektive, še posebej tiste s klasično »umazano« industrijsko proizvodnjo, kakršna je na primer tekstilna industrija.
•	V Dolenjskem listu je izšel članek o slavnosti na Žvirčah, kjer je žužemberška Iskra odprla nov industrijski obrat, ki sodi med najpomembnejše objekte v povojnih letih. Kot je dejal direktor Lavrič, se je Iskra letos poleti odločila postaviti obrat na Žvirčah, v treh mesecih pa bo v njem že stekla proizvodnja. Delo so začeli z doslej 20 usposobljenimi ljudmi, prihodnje leto jih bozaposlenihže40. Ko bodozačetnetežave mimo, bo proizvodnja organizirana v dveh izmenah po 30 ljudi.
•	Koprske Primorske novice še vedno pišejo o predstavitvi jugoslovanske elektronske industrije na letošnjem sejmu Sodobna elektronika. Poudarjajo, da so domači razstavljalci kot običajno tudi tokrat pokazali presenetljivo množico izdelkov, ki pa jih v jugoslovanskih trgovinah ni. So seveda tudi izjeme — med njimi gotovo Iskra, ki želi#javnosti o sebi ustvariti podobo možganskega trusta in je na IjubljansUfprsejmu ssvojo predstavitvijo reševala čast »jugoelektronike«. Nazavidljivi ravni je tudi Iskrino industrijsko oblikovanje, saj njene telefone kopirajo, tako na Daljnjem vzhodu, kot v Ameriki.
Iz tujega strokovnega tiska
Več masla kot margarine
Nemci spet rajši posegajo po surovem maslu in mlečnih izdelkih. Lani so porabili na prebivalca5,9 kg smetane, 7,5 surovega masla in 14,5 kg sira. Skupaj približno 6 kg več kot pred desetimi leti. Poraba surovega masla in smetane se je povečala zaradi izboljšane kulinarike, kajti gospodinje dodajajo omakam vedno več smetane. Tudi osebni dohodki so se povečali, cene pa znižale, predvem surovo maslo je mnogo cenejše. Posledica tega je, da v letošnjem letu porabijo Nemci več surovega masla kot margarine.
Unlčljlva plastika
Kdor se sprehaja vzdolž naših rek, opazi na grmovju plastične vrečke, ki jih velika voda obesi na veje. To se dogajaže povsem svetu, zato so v ZDA že prepovedali uporabo neuničljive plastike in jo nadomestili s preprosto papirnato.
V majhnem švicarskem podjetju Belland A. G. v Biberistu so, npr. izdelali na vodo odporno plastično snov, ki se stopi, čejopoškropimoz mešanico vode in nekega kemičnega topila. Kar ostane, jemikroskop-sko majhno in ni škodljivo.
Predlagajo tudi na svetlobo občutljivo plastiko, ki bi po določenem času razpadla. Uporabljali bi jo v industriji, kmetijstvu (z
njo bi prevlekli pridelke, da bi lovila toploto, zadrževalna vlago in varovala nasade pred plevelom, jeseni pa bi razpadla). Naredili bilahkota-ke polietilenske vreče in plastično embalažo, da bi razpadle, če bi bile dolgo na soncu, sicer pa bi se ohranile. Sedaj razpade že 25% embalaže za pločevinke, ki jo uporabljajo v ZDA.
Obstaje še ena možnost: da bi plastiko požrli mikroorganizmi. Poskušajo z dodajanjem estrov plastičnim polimerom. Če takšno plastiko zakopljemo v vlažno zemljo, ali jo vržemo v vodo, se estrov lotijo gobe in bakterije tako dolgo, da os-
taneta samo neškodljiva ogljikov dioksid in voda. Če bi vsa plastična embalaža izginila na ta način, bi bile morske živali in ptice veliko varnejše.
Tamponi
Pred nekaj leti so v Ameriki umrle nekatere ženske, ki so uporabljale tampone. Dolgo časa zdravniki niso vedeli, kaj povzroča tatoksični šok. Zanesljivo je bilo le to, da obstaja vzročna povezava med zast-rupljenjem in uporabo tamponov, vendar direktnega povzročitelja niso odkrili. Sedaj seje izkazalo, da uporabljene umetne snovi, kot poliester in poliakril, lokalno odvzamejo telesu magnezij in tako povzročajo razvoj strupenih bakterij, ki sprožijo toksični šok. Odtlej izdelujejo tampone samo iz vate, viskoze, ali celuloze, posebno pa iz bombažno viskozne mešanice.
Zahodni Nemci pripominjajo, da so njihovi tamponi tako ali tako izdelani samo iz čiste čelu lože, zato jih žene lahko brez nevarnosti uporabljajo.
Maščoba v krvi
2e ljudje srednje starosti naj bi skrbeli za redno kontrolo maščobe v krvi. Tako svetuje prof. Egbert Nu-ssel iz Heidelberga na podlagi preiskav pacientov s srčnim infarktom. Vsega pomisleka je vreden podatek, da ima 10% 30 do 39 letnih
moških povišano maščobo v krvi. Znanstveniki menijo, davzporednc s tem narašča pogostost srčnega infarkta pri moških pod 40. letom. Preiskave pacientov s srčnim infarktom so pokazale, da je 96% leteti imelo povišano maščobo v krvi in, da so bili strastni kadilci. Brez teh dveh rizičnih faktorjev bi moške doletel prvi infarkt šele pri 54. letu starosti, torej približno 11 let pozneje. Zdravniki priporočajo opustitev kajenja, prehrano z malo maščobe in mesa, več pa sadja, zelenjave in večji delež balastnih snovi.
Najmočnejši strup
V ladjedelnicah premažejo ladje s specialnimi premazi, ki vsebujejo baker, ali še močnejši tributilcin (TBT) in s tem preprečujejo, da bi se alge in plesni prilepile na ladijske stene.
Ekologi opozarjajo ladjarje, daje TBT najboljstrupenasnov.kijebila do sedaj uporabljena v ladjedelništvu. Pri testu s to snovjo se je izkazalo, da je TBT v koncentracijah sto na bilijon delov uničil ostrige, v koncentracijah deset na eno milijardo delov pa tudi sladkovodne ribe niso ostale brez poškodb.
Kar 90% trgovskega ladjevja je zaščitenega s tem strupenim premazom, ki redno prehaja v vodo in jo zastruplja.
Zbral, prevedel in priredil Marjan Kralj
Podlistek
Naš sogovornik ing. Vladimir Klavs
Misli
ob 25-letnici Iskre
Ko je Iskra marca 1971. leta slavila svojo petindvajsetletnico, je naš sogovornik napisal za 11. številko našega glasila, ki je izšla 20. marca 1971. leta, uvodnik pod naslovom »Ob 25-letnici priznanje in čestitke!« Tako-le je takrat zapisal:
Osvoboditev Ieta1945jezateklav kranjski Iskri okoli 700 zaposlenih, dotedanji vojni proizvodni program pa ni bil več potreben. Opustošena domovina je rabila za svojo obnovo vsemogoče nove izdelke.
V Iskro so začeli prihajati novi sodelavci in postopno še je izpopolnjeval proizvodni program elektrotehnične in finomehanične stroke. S požrtvovalnim in uspešnim delom si je kolektiv Iskre kaj hitro pridobil najuglednejše mesto med jugoslovanskimi proizvodnimi podjetji. Iskrin znak, simbol kvalitete, pa ni poznan samo doma, temveč je dobro poznan tudi po vseh kontinentih.
Iskra ni dala svoj delež Jugoslaviji samo s svojimi izdelki. Njena bistvena vloga je bila v tem, da je mnogim delovnim kolektivom bila in je še vedno vzor in primer, kako je treba organizirati tovarno in proizvodnjo. V tem je največji pomen Iskre za razvoj jugoslovanske industrije in gospodarstva. Izredno število najodličnejših osebnosti iz vsega sveta, kisov teh preteklih letih obiskale Iskro, to Iskrino poslanstvo nazorno potrjujejo.
Dolga je doba 25 let, vendar je v nenehni delovni vnemi, pri reševanju problemov in v težavah, pri veselju in zadoščenju pri doseženih uspehih vsem prehitro minila.
Vsi, ki so kdajkoli bili ali sošelsk-raši, se z zadovoljstvom spominjajo vseh preteklih let in so ponosni na svoje sodelovanje v Iskri.
Dobrih deset let je minilo kar so se kranjski Iskri pridružili novi kolektivi in pod okriljem iskrine zvezde se je razvila sodobna velika Iskra, mogočen kolektiv s številni-
mi tovarnami širom Slovenije. Vsem, ki so v teh 25 letih k temu veličastnemu uspehu dodali svoj delež, gre najvišje priznanje in čestitke ob tako visokem in častnem jubileju.
Kot je bila Iskra ob vseh zgodovinskih in gospodarskih mejnikih med najnaprednejšimi kolektivi, tako bo zagotovo tudi po vstopu v drugo 25 letje.
Daši je Iskra v mednarodnem merilu že dosegla izredne uspehe, bo v naslednjih letih potrebno še bistveno stopnjevati ekspanzijo na mednarodno tržišče. Kot je Iskra že doslej novim nalogam in pogojem ustrezno prilagajala svojo organizacijsko strukturo, bo verjetno predvsem s stališča še intenzivnejšega vključevanja v mednarodni trg in nadaljnje ekspazije doma, iskala rešitve v tem velikem, nalogam adekvatnem branžnem konceptu organizacije.
Ob tej viziji novih, še večjih vzponov Iskre, pričakujemo pomembnejše nove, še veličastnejše jubileje.
Že v naslednji številki glasila, 27. marca 1971. leta pa je imel ing. Vladimir Klavs kot takratni direktor tovarne za elektroniko zelo zanimiv intervju, ki ga kaže v celoti ponatisniti zato, ker nam daje dokaj zvesto podobo takratnega časa, težav v proizvodnji in prodaji tervsega, kar je morala Iskra doživljati nekoč in dosega tudi danes.
Razgovor z njim je bil objavljen pod naslovom »Prizadevali si bomo doseči čim višjo proizvodno realizacijo.«
Glede na to, da se je skladno z upadanjem povpraševanja po elementih za elektroniko v svetu naša tovarna elementov za elektroniko znašla v dokaj težavnem položaju, smo naprosili njenega direktorja, dipl. ing. Vladimirja Klavsa, naj nam odgovori na nekatera vprašanja v zvezi z lanskim poslovanjem in s predvidevanji za letošnje leto, kakor tudi v zvezi z nakupom angleške firme Guest International LTD.
Kako ocenjujete poslovanje to-
varne elementov za elektroniko v preteklem poslovnem letu?
Glede na to, da ste izvleček iz poslovnega poročila o lanskoletnem poslovanju dovolj obširno priobčili v zadnji številki glasila »Iskra«, biseomejilzgoljnakomen-tar in ne na konkretne številke. Naš lanski poslovni rezultat kljub vsemu ocenjujem kot sorazmerno dober, vendar pa bi lahko bil še občutno boljši, če ne bi prišlo do izredne krize na zahodnem tržišču, ki nas je prizadela zlasti v tem, da so se v tem obdobju zelo močno znižala naročila. Ta kriza se je začela v elektronski industriji ZDA in se je prenesla tudi na evropsko tržišče. Ker pa je vsaj prva polovica leta bila za nas normalna, je bil poslovni rezultat še zadovoljiv. Toda proti koncu leta nas je pa prizadela še naša domača gospodarska reforma s prvimi stabilizacijskimi ukrepi, oz. zmanjševanje kreditnih možnosti, depoziti za uvoz reprodukcijskega materiala in ostali ukrepi, kar je seveda izzvalo nove probleme in motnje v naši proizvodnji.
Splošna nelikvidnost, tudi banke, je povzročila zastoje v realizaciji investicijskega plana, iz česar je sledilo znatno podaljšanje rokov pri investicijah. Posledice tega se jasno prenašajo v letošnje poslovno leto.
Ali menite, da se bodo razmere letos kaj izboljšale in bi vaša tovarna lahko pričakovala uspešnejše poslovne rezultate od lanskih?
Odgovoriti na vaše vprašanje pozitivno bi bilo skoraj preveč optimistično. Položaj na zahodnem tržišču se sicer počasi in v določeni meri popravlja, naročila zlagoma naraščajo, vendar po zatrjevanju vseh naših partnerjev lenemoremo pričakovati, da bi dosegli raven pred omenjeno recesijo. Takšen položaj nas je prisilil v to, da skušamo v sodelovanju z Iskro Commerce izpeljati vrsto konkretnih akcij, da bi to stanje izboljšali. Predvsem raziskujemo možnosti za kooperacijske posle s tujimi partnerji, prizadevajoč si doseči stabilnejše in dolgotrajnejše prodajne
možnosti. Razumljivo teh rezultatov ni mogoče doseči v kratkem času. Morda bi pri tem uspeli prve otipljive rezultate na tem področju doseči v teku pol leta, je pa to seveda v precejšnji meri odvisno tudi od razpoloženja drugih partnerjev in od ostalih poslovnih pogojev.
''Glede na počasno izvajanje gospodarske reforme in počasno sprejemanje reformnih ukrepov smo v težkem položaju glede določenih poslovnih odločitev, ker niso Seznani vsi pogoji poslovanja. Preostane nam zato v večji meri iskanje rešitev znotraj same tovarne in v racionalizaciji samega internega poslovanja. Pri tem je najtežje to da je najlaže izvajati racionalizacijo poslovanja prav s povečevanjem proizvodnje. To pa trenutno zaradi svetove recesije in domačih gospodarskih ukrepov ni možno, posebno, ker je recesija prinesla hkrati tudi občutno znižanje cen naših izdelkov na tujih tržiščih.
Omeniti je vredno tudi to, da je naša tovarna že tako vključena v svetovna tržišča, da občutimo vsakršno spremembo na njih, nismo pa glede na naš družbenoekonomski sistem dovolj elastični in prilagodljivi, da bi brez posebnih posledic reagirali navsatanihanja. Naši bodoči ukrepi in omenjena kooperacijska sodelovanja, oz. aranžmaji, bi morali dati ustrezne rešitve teh problemov.
Glede na vse našteto v I. 1970 nismo uspeli izpolniti našega gospodarskega načrta v celoti. Leta je predvideval bistveno povečanje proizvodnje nasproti I. 1969. Gospodarski plan za I. 1971 smo bazirali le nekoliko više od lanskoletne realizacije. Vsekakorsi prizadevamo, da bi dosegli čim višjo realizacijo, kakšni pa bodo rezultati teh naših prizadevanj pa žal ni odvisno v celoti samo od nas. Položaj se je namreč v toliko spremenil, daje bila v prejšnjih letih vsa naša proizvodnja razprodana in z njo vse naše razpoložljive zmogljivosti, Katere pa sedaj niso razprodane v celoti.
Ne bodite začudeni, če se bo na Durmitorju sredi prelepega sončnega dne v nekaj minutah pooblačilo in začelo liti kot iz škafa. Le nekaj kilometrov — po zraku — oddaljene Crkvice so pač v Jugoslaviji najbolj znane po količini padavin, kar jim, menda, zavidajo celo Bohinjci.
No, Zabljak le niso Crkvice, ker pa je planota sorazmerno visoko, skoraj 1500 metrov nad morjem, vas lahko tudi sredi poletja ohladi kakšna sodra. Ob pogledu na skoraj večni sneg na Durmitorjevih vrhovih, ki segajo kar nekaj čez 2000 metrov, ne preseneti tudi tak ledeni dež.
Kako je šele pozimi?!
Domačini pravijo, da prenekatero zimo zapade pri njih tudi do dva metra snega, ki pa neredko obleži vse do maja. Smučarska sezona traja na Zabljaku torej skoraj pol leta. Potem pa pridrvijo tja planinci pa ljubitelji miru in narave, vmes, že po pravilu, skočijo tja še veslači in ... Žabljak postaja gotovo eno izmed največjih jugoslovanskih turističnih središč.
Pri vsem tem je zanimivo, da sedanje ime nosi šele nekaj desetletij, pred tem so ga imenovali Hanovi. Med tistimi, ki so ta lepi del Črne Gore prvi odkrivali, so bili tudi številni Slovenci — raziskovalci in tudi planinci. Prve zimske vzpone na vrhove Durmitorja so opravili prav ljubljanski alpinisti pa tudi zdaj je med obiskovalci skoraj polovica Slovencev. Ni nas težko prepoznati po gojzerjih in nahrbtnikih, ali kajakih, oz. gumenjakih na strehah avtomobilov in seveda »spremljevalnih« veslih, čeladah, rešilnih jopičih, itd. Občutek sem imel, da kar preveč izstopamo od drugih, bolj salonsko oblečenih turistov.
Morda nasvet tistim, ki nameravate obiskati Durmitor in kanjon Tare. Pred dvema letoma je izšel vodnik po tem delu Črne Gore. Bogata brošura je že pošla, že v kratkem pa napovedujejo
POTOPIS
Lado Drobei
S peresom in kajakom na dopust
Vse bliže dnevu »D«
ponatis. Knjižica je opremljena z izredno natančno specialko, več kot 150 strani vodiča pa je namenjegaopisom Durmitorja in, seveda,Tare.
Založnik vodiča je »Narodni park Durmitor« s sedežem na Zabljaku.
Pravi vesoljni potop nas je z Zabljaka pregnal v toplejši kanjon Tare. Toplejši zato, ker je kar kilometer niže. Seveda bi lahko taborili tudi v novem kampu nedaleč od Zabljaka, toda kaj, ko se je ženski »bolj zmrznjeni del karavane« odločil za beg v dolino.
Vse kaže, da v gornjem toku Tare, torej med Džurdževiča Taro in Mojkovcem, še nekaj časa ne bodo odprli avtokampa. Tudi zato ne. ker je sprva kanjon zelo ozek in so morali ponekod cestišče dobesedno izdolbsti v pečino. Prav otej cesti sem v Ljubljani poslušal vse najhujše: daje ozka in strahotno vijugasta, da so vozniki takšni in takšni, itd. No, saj le ni tako hudo, toda nikar se ne začudite, če boste za ovinkom naleteli nadva vštric stoječa avtobusa, njuna šoferjapa v ognju debate, morda o žogobrcih Budučnosti...
Torej oči v roke.
V tem, najožjem delu, je nekaj prostora — za šotor, morda dva, le prit. im.Splavišču, tojekra-ju, kjer je začetek turističnega splavarjenja po Tari. Splaviščepri šljivanskem je nekako dva, tri kilometre od Džurdževiča Tare proti toku reke.
Mi smo se rajši odločili za bolj oddaljeno Dob-rilovino, ki je na poti proti Mojkovcu. Paše tam ni nobene gostilne. Dolina je nekoliko širša, domačini pa vam bodo rade volje dovolili, da postavite šotor. Še kakšnih 20 kilometrov naprej je gostišče v Bistrici z restavracijo in prenočišči.
Prav tisti deževni dan — Tara je med tem veselo naraščala — je v tem gostišču proslavljala skupina šoferjev. Bilo je kot nadivjem zahodu. Sicer brez streljanja, toda po zraku je marsikaj frčalo. Tudi juke box »na full« jih ni mogel preglasiti.
Naslednji dan nas je čakal »dan D«. (Se nadaljuje)
Iskra
Iskra — Invest servis — Vzdrževanje in tehnično upravljanje stavb, p.o.,
61000 Ljubljana, Trg revolucije 3
v Vzdrževanju
7.	izvrševanje zahtevnejših del na elektro strojnih napravah
Pogoj: KV delavec strojne stroke, 3 letadelovnih izkušenj pri kleparskih in ključavničarskih delih, poskusno delo traja 2 meseca
2.	izvrševanje zahtevnejših del mizarske stroke
Pogoj: KV mizar, 2 leti delovnih izkušenj pri izdelavi in montaži pisarniškega pohištva, poskusno delo traja 2 meseca,
3.	izvrševanje zahtevnejših del na zelenicah in nasadih
Pogoji: KV kmetijski mehanik, ali vrtnar z opravljenim tečajem za traktorista, 3 leta delovnih izkušenj pri upravljanju s kmetijsko mehanizacijo, poskusno delo traja 2 meseca,
4.	izvrševanje manj zahtevnih del v skladiščnem poslovanju
Pogoj: skladiščno transportni delavec, izpit B kategorije, 6 mesecev delovnih izkušenj pri delu v skladišču, poskusno delo traja 2 meseca,
5.	izvrševanje kurirskih del po lokacijah
Pogoj: NK delavec, izpit B kategorije in 3 mesece delovnih izkušenj, poskusno delo traja 2 meseca,
6.	čuvanje objektov
Pogoj: KV delavec poljubne smeri, opravljen tečaj iz varovanja premoženja, zaželeno znanje tujega jezika, poskusno delo traja 2 meseca, delo je v izmenah,
7.	čiščenje objektov
— več delavk
Pogoj: NK delavke in 3 mesece delovnih izkušenj pri čiščenju prostorov, poskusno delo traja 2 meseca,
V Storitvah
8.	operativno vodenje enote družbene prehrane
Pogoj: SS delavec gostinske stroke, 5 let delovnih izkušenj v gostinski stroki, poskusno delo traja 3 mesece,
9.	kuhanje in pripravljanje jedil
Pogoj: KV kuhar, 3 leta delovnih izkušenj pri samostojni pripravi jedi, poskusno delo traja 2 meseca,
10.	pomoč pri skladiščenju v družbeni prehrani
Pogoj: skladiščno transportni delavec, izpit B kategorije, 6 mesecev delovnih izkušenj pri delu v skladišču, poskusno delo traja 2 meseca,
11.	izvajanje enostavnejših del v družbeni prehrani
— dve delavki
Pogoj: pomožni gostinski delavec, 1 mesec delovnih izkušenj pri delu v skladišču, poskusno delo traja 2 meseca.
Za vse delavce družbene prehrane je pogoj opravljen tečaj higienskega minimuma.
Delovno razmerje za vsa objavljena dela in naloge se sklene za nedoločen čas.
Kandidate vabimo, da pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Iskra Invest servis, organizacijsko in splošno-kadrovsko področje, Ljubljana, Trg revolucije 3.
Objave
Iskra
Iskra — Baterije Zmaj TOZD — Baterije Ljubljana, n.sub.o.,
' 61000 Ljubljana, Stegne 23
1
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge
1. strojnega ključavničarja
— 2 izvajalca za nedoločen čas
Pogoji: IV. stopnja strokovne izobrazbe — KV strojni kjučavničar in 2 leti delovnih izkušenj. Poskusno delo traja 50 delovnih dni.
2. izdelovalke in izdelovalce baterij
več izvajalcev
Pogoji: 1. stopnja strokovne izobrabe, končana osemletka in 3 mesece delovnih izkušenj. Poskusno delo traja 3 mesece.
3. snažilke
za določen čas — nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu Pogoji: 1. stopnja strokovne izobrazbe, končana osemletka in 3 mesece delovnih izkušenj. Poskusno delo traja 30 delovnih dni.
v Delovni skupnosti skupnih služb 1. samostojnega komercialista prodaje
za nedoločen čas
Pogoji: VII/1. stopnja strokovne izobrazbe, dipl. ing. tehnične smeri, ali dipl. ekonomist in 2 leti delovnih izkušenj, ali ekonomist, oz. inženir tehnične smeri, z možnostjo ugotavljanja delovne zmožnosti. Poskusno delo traja 60 delovnih dni.
2. pospeševalca prodaje
za nedoločen čas
Pogoji: VII/1. stopnja strokovne izobrazbe, dipl. ekonomist in 2 leti delovnih izkušenj, ali VI/1. stopnja strokovne izobrazbe, ekonomist in 3 leta delovnih izkušenj. Poskusno delo traja 60 delovnih dni.
3. konstruktorja II.
za nedoločen čas
Pogoji: VI/1, stopnja strokovne izobrazbe strojne smeri in 3 leta delovnih izkušenj pri konstruiranju orodij, ali V. stopnja strokovne izobrazbe in 3 leta delovnih izkušenj, z možnostjo ugotavljanja delovne zmožnosti. Poskusno delo traja 50 delovnih dni.
4. tehničnega risarja
za nedoločen čas
Pogoji: IV. stopnja strokovne izobrazbe, tehnični strojni risar in 3 mesece delovnih izkušenj. Poskusno delo traja 30 delovnih dni.
5. knjigovodja osebnih dohodkov — blagajnik
za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu) Pogoji: III. stopnje strokovne izobrazbe, poslovni manipulant in 1 leto delovnih izkušenj. Poskusno delo traja 50 delovnih dni. Organizacija ima urejeno družbeno prehrano in organiziran prevoz na delo z lastnimi avtobusi.
Interesenti naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, kadrovsko-socialni službi ISKRA-BATERIJE ZMAJ, INDUSTRIJA BATERIJ IN SVETILK, Ljubljana, Stegne23, v rokuSdni od dneva objave.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v roku 30 dni po končanem zbiranju prijav.
1 Zahvale i
Iskra
Iskra Elementi —Industrija elementovzaelektro-niko, n.sol.o,
TOZD — Feriti — tovarna feritnih materialov, n.sub.o.,
61000 Ljubljana, Stegne 19
Zaradi razširitveobsega poslovanja in uvajanja novih programov ter nove tehnologije v proizvodnjo feritnih materialov in induktivnih elektronskih sklopov, vabimo k sodelovanju za opravljanje raznih vodstvenih in strokovnih del:
v Ljubljani
inženirje elektrotehnike, fizike, strojništva in ekonomiste
za že formirana prosta dela in naloge iščemo:
vodjo tehnologije
za vodenje in koordiniranje tehnologije feritov, navitih komponent, konstrukcije in izdelave opreme.
Pogoji: visoka, ali višja izobrazba strojne stroke z ustreznimi delovnimi izkušnjami, od teh 3 leta na podobnih delih
vodjo kontrole kakovosti
za vodenje in koordiriranje dela kontrole kakovosti Pogoji: visoka, ali višja izobrazba elektrotehnične stroke, 3 leta ustreznih delovnih izkušenj
vodjo vzdrževanja
za koordiniranje in nadzor vzdrževanja strojev in naprav Pogoji: višja, ali srednja izobrazba strojne stroke, 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delih
prodajnega inženirja
za tehnično-prodajno delo na domačih in tujih tržiščih Pogoji: visoka, ali višja izobrazba elektrotehnične stroke, aktivno znanje nemščine, ali angleščine, delovne izkušnje na podobnih delih zaželene
planerja — analitika
za izdelavo gospodarskih planov, pripravo analiz in poročil Pogoji: visoka, ali višja izobrazba ekonomske stroke, delovne izkušnje zaželene
strojnega ključavničarja
za vzdrževanje strojev in naprav
Pogoji: strojni ključavničar, 2 leti delovnih izkušenj
brusilca orodij
Pogoji: orodjar, ali brusilec, 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delih
tehničnega risarja
za risanje strojnih delov in orodij ter izdelavo risb po navodilih Pogoji: tehnični risar, delovne izkušnje zaželene
v proizvodnji Ljubno — Solčava
1.	) vzdrževalca elektronike
v proizvodnji Ljubno
Pogoji: elektrotehnik — šibkitok,3letadelovnih izkušenj na podobnih delih
2.	) vzdrževalca strojev in naprav
(2 delavca)
Pogoji: elektromehanik in strojni ključavničar, 2 leti delovnih izkušenj, dvoizmensko delo
3.	) pomočnika vodje montažne delavnice
Solčava
Pogoji: elektrotehnik — šibki tok, 2 leti delovnih izkušenj, ali elektromehanik, 3 leta delovnih izkušenj
4.	) več delavk	r
za dela v montažni proizvodnji Ljubno
Pogoji: dokončana osnovna šola, dvoizmensko delo, delovno razmerje za določen čas
Delo združujemo za nedoločen čas, s 3-mesečnim poskusnim delom (razenzadelavke). Pisne prijavez dokazili pošljitevS dneh na naslov: ISKRA ELEMENTI - FERITI, Ljubljana, Stegne 19. Pojasnila dajemo po telefonu: 576-928.
Zahvale
Iskreno se zahvaljujemo vsem sodelavcem Kiberri.et:	k
posebno iz GPP, ki ste bili z nami v.najtežjih trenuil.:h ub	: ,
Jelke Primožič
i
in nam tako veliko pomagali
mož Janez s v • .
Ob boleči izgubi dragega očeta
Antona Dagarina
se iskreno zahvaljujeva vsem sodelavkam in sodelavcem podarjeno cvetje, denarno pomoč in izraze sožalja
hčerki Marija in Marta z c
Ob izgubi žene in mame
Amalije Šuštaršič
se iskreno zahvaljujeva delavcem ih delavkam TOZ kontrola kakovosti ter sodelavcem in sodelavkam TOZ i) RI janja, za izrečeno sožalje, podarjena venca in Spremstvo poti
mož Zorko in sin Andrei 6
Ob boleči in nenadni smrti moje drage mame
Marije Andrejčič
se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem TCi : stikalnih urza izraze sožalja in denarno ppo oc
žalujoča hčerka M. :
V spomin
Dragu Ipavcu
Dan, lep jesenski dan, kot mnogi razdejan v najlepši lepoti zatona jeseni, a krut za prijatelja, ki je odšel, ne da bi imel čas za slovo od sodelavcev. Odšel je z delovne dolžnosti, ki je v vsej svoji veličini vladala v imenu Draga, odšel tudi iz življenja, z vprašanjem zakaj je življenje, kljub neizmerni delavnosti človeka, tako kratko in kruto. Zakaj ne dovoli, da bi človek, kot je bil Drago, ustvarjal, gradil ter prenašal svoje izkušnje na druge, predvsem mlajše sodelavce in prijatelje, ka^rim je bil svetel lik kot pravimojsterv svojem poklicu terkotšportnlkvsvojiljublje-ni Škofji Loki.
Drago naša pot se razhaja kot sodelavca v Iskri — Kibernetika
TOZD Vzdrževanje, kopo
tih prvič ne zremo tebi v v ....ffipf
miren in spoštovanja vi i:
obraz, kar ne moremo .
stojimo pred tvojo go nilc	j?
bo tu pod Lubnikom daj,
večen dom. Tvoj dom, ki si <,	{
svojimi pridnimi rokami zg c,
da bi s svojo družinico v .er
mirno živel, je ostal prazen
otožen, saj je Iz njeg:
človek, ki ga je ustvaijal
njem doživljal najtežji i'
lepše trenutke življenja
jih je grenila skrita boleče.
Kljub bolezni se ni izo; dodatnemu delu v U ; • aktiven član izvršnega odb, sindikata. Njegov lik c h realnosti, spoštovanj,:
In ljudi, ki hočejo delati inu rjatl, je bil navzoč še v d; samoupravnih organi! delovne organizaciji,	*
Za Dragom ostaja prazn med sodelavci ter neizn bolečina med domačim	9
rim Izrekamo globoko so. tvojim ljubljenim. Niko bomo pozabili nasoijo D Ko na$ bo pot zane k kraj, ti bomo prižgali sv,	§|'
se spomnili:
na tisto tiho domovanje, kjer mnogi spe vsakdanje spanje, kjer dom je tvoj in morda kmalu moj.
(	Sodelavi
I '•< ,vi 1
24. november 1986
stran ž
... V*
Objave
Iskra
Iskra — Invest servis — vzdrževanje in tehnično upravljanje stavb, p.o.,
61000 Ljubljana, Trg revolucije 3
Delavski svet razpisuje v skladu s 23. in 24. členom statuta in z določili družbenega dogovor^ o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na območju ljubljanskih občin, naslednja prosta dela in naloge delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostjo —
vodenje vzdrževanja
Od kandidatov želimo, da izpolnjujejo naslednje pogoje—
—	visoka, ali višja izobrazba strojne, ali elektro smeri,
—	5 let delovnih izkušenj na področju vzdrževanjastrojev in naprav,
—	strokovne, poslovne in organizacijske sposobnosti.
Pri izbiri bo razpisna komisija upoštevala določila družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politikenaobmočju ljubljanskih občin.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev sprejema razpisna komisija 8 dni po objavi v zaprti ovojnici z oznako »za razpisno komisijo«, na naslov: Iskra Invest servis, Organizacijsko in splošno-kadrovsko področje, Ljubljana, Trg revolucije 3. Kandidati bodo obveščeni o izidu razpisa v 15 dneh po sklepanju na delavskem svetu,
Hkrati komisija za medsebojna razmerja objavlja prosta dela in naloge v inženiring področju, kjer želimo zaposliti
sodelavca z visoko izobazbo elektro smeri
ter z opravljenim strokovnim izpitomzasodelovnje pri tehnološkem projektiranju investicij.
Kandidate vabimo, da pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Iskra Invest servis, organizacijsko in splošno-kadrovsko področje, Ljubljana, T rg revolucije 3.
Iskra
Iskra Kibernetika — Industrija merilno-regulacij-ske
In stikalne tehnike Kranj, n.sol.o.,
64000 Kranj, Savska loka 4
Komisija za delovna razmerja Delovne skupnosti objavlja naslednja
prosta dela v prodajni službi v Ljubljani
1. višjega strokovnega sodelavca — komercialista
za prodajo energetskih sistemov
Iskra
Iskra — Industrija za avtomatiko Ljubljana, n.sub.o.,
TOZD — Tovarna orodij, o.sub.o.,
61000 Ljubljana, Stegne 15
Delavski svet TOZD Tovarna orodij na podlagi 45. čl. Statuta razpisuje prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi:
vodenje gospodarsko-finančnega sektorja
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati naslednje posebne pogoje:
—	da imajo višješolsko, oz. visokošolsko izobrazbo ekonomske smeri
—	da irhajoS let delovnih izkušenj s področjafinanc, računovodstva in planiranja
Pri izbiri kandidatov bomo upoštevali tudi celovitost strokovnih znanj in osebnostnih lastnosti kandidata, v skladu s kriteriji kadrovanja po Družbenem dogovoru o oblikovanju in izvajanju kad rovske politike na območju ljubljanskih občin ter sposobnost za organizacijo in vodenje dela ter poslovanja in usklajevanja delovnih procesov.
Vodja sektorja bo izbran za mandatno dobo 4 let.
Prijave z opisom dosedanjega dela in dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 10 dneh po objavi razpisa na gornji naslov z oznako »ZA RAZPISNO KOMISIJO«. O izbiri bomo kandidate obvestili najpozneje v 15 dneh po sprejemu sklepa o izbiri.
Komisija za delovna razmerja oglaša prosta dela in naloge
samostojnega projektanta-razvijalca orodij, ali konstruktorja projektanta za orodja
Pogoji: visoka, ali višja izobrazba strojne smeri, 3 leta delovnih izkušenj pri konstruiranju orodij, poskusno delo 90 dni
kontrolorja I, ali kontrolorja II
Pogoji: srednja izobrazba strojne smeri (V. st.) s 3. oz. 2 letnimi delovnimi izkušnjami, poskusno delo 90 dni
dveh brusilcev
Pogoji: srednja izobrazba strojne smeri (IV. st.), 4 leta delovnih izkušenj, poskusno delo 60 dni
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjega dela naj kandidati pošljejovlOdnehpoobjavi v kadrovskoslužbo na gornji naslov.
Kandidate bomoo izbiri obvestili najpoznejevISdnehposprejemu sklepa o izbiri.
Rekreacija I
■■l
2. višjega strokovnega sodelavca — komercialista
za prodajo merilno-procesne tehnike in industrijske elektronike
Kandidati morajo izpolnjevati poleg splošnih pogojevšenaslednje posebne pogoje:
Pod f.: — visokošolskaizobrazbaelektrotehničnesmeri — energetska usmeritev
Pod 2.: — visokošolska izobrazba elektotehniške smeri — industrijska elektronika, ali merilno-procesna usmeritev Skupni pogoji:
—	najmanj štiriletne delovne izkušnje,
—	znanje najmanj enega svetovnega jezika,
—	veselje in smisel ter ustrezne osebnostne lastnosti za delo na komercialnem področju.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in s kratkim opisom dosedanjih delovnih izkušenj, vSdneh po objavi na naslov: Iskra Kibernetika, Kadrovska služba, Savska loka 4, 64000 Kranj. Dodatne informacije o delovnih pogojih lahko kandidati dobijo po telefonu: (061) 222-311, ali osebno v Prodajni službi Iskre Kibernetike, Trg revolucije 3/IV, v Ljubljani (poslovna stavba SOZD Iskra).
Brazde vzdržljivosti RTV Ljubljana Kaveljc-korenina letos že devetič
Letos se začenja že deveta akcija RTV Ljubljana Brazde vzdržljivosti v katero se vsako leto vključi več kot550 ljudi, med njimi tudi precejšnje število Iskrašev. Vsako leto pa jih pridobi naziv kaveljca ali korenine okrog 350 udeležencev iz vse Slovenije.
Zadnji rok za prijavo je (bil) 1. decembeer. Na tej akciji lahko sodelujejo vsi, ki so starejši od 20 let. Podatke o opravljenih nalogah b» vsak udeleženec vpisoval v knjižico sam, knjižice pa bo treba poslati organizatorju do 1. oktobra prihodnjega leta — izpolnjene. Letošnjo akcijo vodi Mito Trefalt, ima pa enak program kot pretekle in sicer: smučarski tek na 25 km za ženske in 42 km za moške, tek na 8 km za ženske in 20 km za moške, kolesarjenje na 70 km za ženske in 150 za moške, plavanje na2 km za ženskein moške terplaninski pohod.Torej priložnosti za izpolnitev nalog bo dovolj.
Janez Kuhar
Izlet v neznano
V neznano-od Radeč do Sevnice
To, toje bil izletv neznano. Za Vse, tudi za vodnico Bredo, ki je Poznala samo cilj, gostišče »Na v[hu« nad Šoštanjem pri Sevnici. Pri vsem tem je bil za nekatere še bolj v neznano...
Tisti iksi in ipsiloni so se začeli že na ljubljanski železniški postaji. V rokah povratna karta do Sevnice in nazaj, na sedmem peronu pa vlak proti Mariboru. Treba bo torej presesti.
' Toda kaj, ko je bil tudi na °smemperonu vlak proti — Ma-[iboru. Še k sreči, da je med ugibanjem, s katerim naj gremo, eden odpeljal... Z njim pa polo-V|ca udeležencev izleta v neznano PD Iskra. Ločeno torej do zidanega mosta.
Tisti »za nekatere« se je začel Po Zidanem mostu. Že v Radečah, torej prvo postajo Potem, ko smo prestopili, jeod-Padla ena izmed neznank: “Gremo dol,« je bil verjetno °redin nasvet. »Verjetno« zato, ker smo nekateri sedeli daleč od glavne skupine in... trdno držali v rokah karte do — Sev-n|ce. Da je nekaj narobe, smo pPoznali že kmalu, točneje v Lo-
Rad e-n° Postaj° naPrej od
n "[orej nazaj v Radeče. Pa ne v Poboljševalni dom, ampak, dobesedno, na izlet v — neznano. Še k sreči, da je nad Radečami le ena planinska postanka, in sicer Brunk, in da so ekateri domačini kljub jutranji n videli skupino planincev, ki |5 bila »verjetno namenjena na runk«. Imela je eno uro Prednosti.
Spet se je izkazalo, da bližnji-
ca ni vedno bližnjica in naBrun-ku je bila skupina še vedno uro pred nami. Še k sreči, da tudi glavnina ni vedela, kje je Vrh pri Boštanju in je pri domačinih vso pot »veselo« spraševala za smer. Kot kaže, smo iste domačine spraševali tudi mi in po skoraj šestih urah ujeli glavnino. Že veselo sedečo v omenjenem gostišču, ki mu domačini pravijo kar »Pri Dolinšku«.
Ste že hodili po tej poti, torej z začetkom ali koncem v Radečah, pa preko partizanskega Brunka po »Sevniški poti« mimo Budne vasi, Nova Grada — ne, ne, ni pomota, nismozašli na morje — do Vrha nad Šoštanjem in od tam do Sevnice? Pot je prečudovita, mi pa smo
imeli povrhu vsega še lepo vreme, vseskozi prijetne domačine, žejo pa smo si med že omenjenimi šestimi urami gasili z jabolki ob poti... Ne bo odveč tudi podatek, da ima lastnik kmetije ob spomeniku pri cerkvi na Brunku priložnostni kmečki turizem. Tam lahko dobite tudi žig »Sevniške poti«. Med potjo nato ni nobenih gostišč, je pa zato »Pri Dolinšku« bolj prijetno.
Pri tem je zanimivo, da je bila Sevnica cilj že enega prejšnjih izletov v neznano. Tudi takrat nas je Boštjan »raztovoril« že nekaj postaj pred Sevnico, proti cilju, Sevniškemu gradu pa smo se namenili po nasprotnem, levem pobočju nad Savo.
No, v tistih, »nestabilizacij-
skih« časih, nas je v gradu pričakal mojster Ivačič, naš skoraj abonirani kuhar na izletih v neznano. Kot smo se na tokratnem izletu spominjali, nam je postregel že ob vhodu z dvema vrstama žganja — češnjevcem in bezgovim žganjem v gostišču gradu so nas ob kmečki peči čakali orehi in ajdov kruh, glavnajedpastabili puranova in svinjska pečenka z mlinci, mojster je pripravil tudi rdeče zelje, gospodinja gostišča pa pod njegovo »komando« miške in krofe. Sevam cedijo sline kaj? No, kmalu bi pozabil na Bizeljčanal!
Tudi nazaj grede smo se takrat peljali z dvema vlakoma. Nekateri smo namreč prvega zamudili...	Lado
., 24. november 1986
stran 23
Množične športno-
rekreativne prireditve v sezoni 1986/87
Smučarski teki:
Januarja teki v Cerkljah in Dupljah
Začetek velikih športno rekreativnih prireditev bo v Logatcu — zaključek pa meseca marca s tekom na Vršič —Smučarska zveza Slovenije vskladila koledar največjih tekaških prireditev pri nas —Če bodo ugodne snežne razmere bo spet veliko tekaških prireditev — Vse več Iskrašev na tekaških smučeh.
Kranj — S športno-rekreativnimi prireditvami, predvsem pa s tekom na smučeh, se v zadnjih letih ukvarja tudi vse več Iskrašev. Smučarski tek je postal tako sestavni in nepogrešljiv element v življenju delovnih ljudi, hkrati pa je to manifestacija spominov na slavne dni NOB in srečanja borcev, s krajani in tekmovalci, ki skrbijo za organiza: cijo tekmovanja. Ob tem velja omeniti, da precejšnje število Iskrašev dela v organizacijskih odborih, tako v Cerkljah, Dupljah, itd.
Odbor za množične tekaške prireditve pri Smučarski zvezi Slovenije jez organizatorji tradicionalnih, najbolj množičnih tekaških športno rekreativnih prireditev vs-kladil koledar prireditev in pri tem upošteval predvsem tradicionalne prireditve, ki so se v preteklih letih najbolj uveljavile z množično udeležbo. Skoraj polovica teh prireditev bo v sezoni, kije pred nami, torej v sezoni 1986/87 na Gorenjskem. Prva prireditev bo v Logatcu in sicer »Novoletni tek"28. decembra ali 4. januarja 1987 na 20 km. Start teka »Po poteh pohorske-
ga bataljona« na 20 km bo naOsan-karici 10. januarja prihodnje leto. V nedeljo, 11. januarja 1987 pa bo v Cerkljah na sporedu 7. cerkljanski množični smučarski tek »Gorenjskega odreda« na 7 in 25 km, naslednjo nedeljo pa bo na sporedu v Dupljah tek »Po poteh Kokrškega odreda«, ene od najboljše organiziranih prireditev pri nas. 25. januarja bodo na sporedu Bloški teki, kjer naj bi v teku na 15 km tekmovalci tekli v klasični tehniki, 14. februarja bo v Ravnah na Koroškem na sporedu »Koroški maraton«na12in 25 km, v Hotedrščici pa tek »Po lovskih smučinah« na 10 in 20 km, kjer naj bi tekmovalci na 20 km tekli le v klasični tehniki. Osrednja množi-■ čna tekaška prireditev bo8. februarja na Črnem vrhu nad Idrijo Trnovski maraton in sicer na 21 in 42 km, 14. februarja bo na Bledu slovensko veteranski prvenstvo, 15. februarja pa s Startom v Kranjski gori Tek treh dežel. 22. februarja je rezervni termin, 1. marca pa tek po na 10 in 42 km ter29. marca prihodnje leto Tek na Vršič v klasični tehniki in s Startom v Kranjski gori.
Poleg omenjenih prireditev pa bodo na sporedu še tekaške prireditve v Mislinji, Podnartu, Zbiljah, Šk. Loki, Logarski dolini, Pokljuki, itd. Ženski tek na 25 km in moški na 42 km bo štel za akcijo RTV Ljubljana Brazde vzdržljivosti Kaveljc-korenine.
Janez Kuhar

Gospodarska gibanja

iSKRA	KORALNI	IZ	EP OTOK	DRUŽINE LIPOVK
S"	•
	: k :
NAJMANJ NE MATERIALNA ENOTA SVETA
NOVI
SAD
OZVEZDJE NA NEBES. EKVATOR.
PRJJE

ŽENSKI
GLAS

IBSKO
IŠKO
USTALJENO ŠT^

SAMOGL
MARIBOR.
SOPRAN.
TRINITRO-
TOLUEN
DANSKA
FILMSKA
IGRALKA
NIELSEN
Vrednost
Babica pravi vnuku:
»Deset dinarjev ti bom dala, če ne boš več govoril teh grdih besed.«
»Že, že,« odgovori vnuk, »toda, babica, jaz znam tudi take besede, ki so vredne dvajset dinarjev.«
-ba
Mali oglasil
Skoraj nerabljen TV TRIM z dodatnim vhodom za računalnikC-64 prodam. Naslov: Urh, Zasavska 28 b, Kranj, tel. 064-27-544.
Trajnožarečo peč EMO 5 z novim žarilnim kotličkom: oljno peč EMO 8 in popolnoma novo ogledalo za kopalnico z lučjo 1 x 0,6 m »Novoles« iz programa Krka ptO' dam. Informacije dopoldne (064) 70-131 int. 35, zvečer (064) 77-048.
Iskra
ISKRA — glasilo delovnega kolektiva Iskra — SOZD elektrokovinske industrije — Ljubljana. Ureja urednišk' odbor. Glavni urednik: Pavle Gantar, pomočnik glavnega urednika Miloš Pavlica, odgovorni urednik Dušah Željeznov, tehnični urednik Drago Pečenik. Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo. — Naslov: Ljubljana, Gregorčičeva 23 telefon: 223-977. Priprava za tisk: DIC TOZD Grafika, Novo mesto. Tisk: ČTP Pravica Dnevnik, TOZD Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS je glasilo oproščeno plačila davka od prometa proizvodov.