Učiteljiščni vestnik. Počltnlško delo sIot. nčiteljiščnika. Poroea Branistan. (Konec ) Tako, toTariši! Tudi počitnice Vam je temeljito in preudarno (smotrno) izrabiti, zakaj dasi se vain obeta petletna šolska doba, vendar se po tem potu ni nadejati posebno modernih uredb in se bo najbrže zopet obtičalo na polno podrobnostih in maleakostih. Občutili boste T8e gorje šele pri svojem jaTnem dolovanju v življenju, če aedaj ne izkdšate aami odpomoči tem nedostatkom. Ogromno, da, eelo preobširno se vam zdi gradivo, ki ga obravnavate r šoli, a vendarje maleak o s t n o, da, nezadostno v primeri z zahteTami učiteljskega stanu in znjega žiTljenakimi potrebami. Primanjkovalo vam bo v pr?i vrsti jasnega vpogleda in spoznaranja družabnega življenja učiteljstra. Šola vas v tem pogledu skoro ne more dobro vzgojiti, daai ji gre tudi y tem oziru učiteljstvo na roko ia razpolago 8 sredstri, s katerimi bi se lahko vzgojili za dobre stanorske družabnike. Učiteljstvo jeinbopoleg stanovskihsmotrov zasledoTilo tudi druge s m o t r e, ki s o posredno ali neposredno r stiku s stanovskimi intereši, kerjo vtozoziromna 8 t o j e s t a 1 i š č e skoroprimorano in prisiljeno bodisi uoralno ali mattrialno. Podati ram statistično sliko izvenuradnega dela in delovanja učiteljstva bodisi na podlagi lastuih institucij ali pa drugih kulturnonarodnih postojank, žal, danes ne moremo. Neobhodna potreba pa je, da poznate t prvi vrsti vsa stanovska podjetja, ki si jih je učiteljstvo postavilo v stanovsko korist, in njih teoretično ureditev in proizvajanje, t. j. njih službo v praksi. Ni to težarna naloga za počitnice. Teoretično amo 8vojo stanovsko organizacijo skoro rse leto in pri vsaki priliki r vestuiku obravnavali. Ne preostaja vam za počitnice ničesar drugega, nego proučevaDJe posamezuih tez r praksi. In kako to ? Gotovo je v kraju, kjer imaš svoje počitniško bivališče, ali t okoJici tudi po več užiteljev. Ne ogiblji S6 jih! Gotoro te radi sprejmejo in ne bodo nevoljni, ako jim omeniš, da se iateresiraš za bodoče svoje stanovsko delovanje ia bi si pri njih rad nabral nazoror in kritike na podlagi izkušenj. Pogovorita se o naši kulturni, stanovski, gospodarski organizaciji. Vprašaj ga za mnenje o paših listih BTovarišu", BPopotniku" BDomačem ognjišču", BNašiBodočnosti1', BZvon6ku". Eako je kaj stanovako gibanje tovarišev in tovarišic v okolici? Kakšno razmerje je med mnenjem ljudstva do učiteljstva in kakšen je splošni položaj z ozirom na stališče stanu v ondotnem kraju? Eaj bi učiteljatvo še lahko storilo in ukrenilo v prid svojega stanu ? — Lahko dobi natančen vpogled in natančne informacije o položaju in delovanju posameznih stanovcikov. — Na ta način se bistre pojmi ia se budi stanovska zavest. In tomorapostati bodoča ualoga vsakegaslovenakega učiteljiščnika t počitnicah! Pojdi potem zopet k drugemu, zjasni nazore in spoznal boš naše stanovsko telo, spoznal boš vrline našega stanovskega telesa, spoznal boš pa tudi r a n e našega telesa; in le če poznamo bolezen, za katero hiramo, se labko pozdrarimo. Celoto pa le labko spoznaš, če po analogiji znakov posameznikov sklepaš na eeloto. širi naše stanorske liste, širi stanovsko zavest, širi smisel za naša stanovska podjetja! Proučuj naše stanovsko življenje! A razen stanovskega ži?ljenja proučujte tudi stik našega stanu z narodom in proučujte narod sam. BNa delo med Ijudstvo" smo čuli glas, ki znači za učiteljatro toliko kakor: .Demokratizujte!" Duševni aristokrat naj dfigne dušernega proletarca, da mu bo enak, to 86 pravi, biti demokrat in postopati demokraško da kloniš svoj ponos in prevzetnoat v svrho vzvišeuih smotrov iu ne da se le navidezno zatajiš, izrabljaš potem svojo navideznost v svo.je sebične namene, puatiš proletarca uinirati dušernega gladu, 86 sam bogatiš — kakor to delajo danes po naši slovenski zemlji razni ljudski demagogi brez razlike politiških strank in klik. Na kulturno-prosvetno delo med Ijudstvo! Proužujte tudi to stran našega stanovskega dela med ljudstvom! Spoznavajte delovanje naših tovarišic ln tovarišev v tem oziru! Proučujte, koliko in kako dela učiteljstvo v prid narodnim društ?om in podjetjem, kakor čitalnicam, izobraževalnim drustvom,knjižnicam telovadnim društvom, socialnim kurzom, predavanjem, pevskim društvom, gospodarskim podjetjem, diletantskim odrom itd. Proučujte in spoznavajte, v koliki meri nam bo pričeti s takimi podjetji na lastni podlagi, da odtegnemo izkorišeanje teh kulturnih podjetij politiškim atrankam, kar očividno ovira in škoduje stvari. Spoznavajmo se sarai in spoznarajmo svoje delo, da ga lahko enotno uradimo, eventualno izboljšamo! Ne atopajte pa v tem oziru samo do učiteljstva, stopite tudi med Ijudstvo, med narod, da spoznate ojega misli, voljo in želje. Informirajte se o mnenju ljudatva glede našega delovanja, da vemo temu primerno urediti svoje postopanje. Spoznavajte ljudstvo, koliko je dovzetno za naše ideje. Širite ob vsaki priliki med Ijudstvom nase liste za mladino in Ijudstvo: »Domače ognjišče", BNašo Bodočnost" in »Zvančka". Širite pa tudi naše mladinske in druge spise! Izkušajte se vaditi v delovanju na narodno-prosTetnem polju, z Ijudskimi predavanji itd., s svojim sodelovanjem pri narodno-prosvetnih podjetjih. Tega vam menda šola ne bo prepovedala (v počitniškem fcasu), Če bi se pa le zgodilo, ostane to nor karakteristikon naših vzgojevalcev, ki ue pojmijo, da bo gojenec čez ltto in dan SFoboden, aamostojen človek! (Izpregovorimo jasneje in temeljiteje, če bo potreba!) Proučujte naše stanovsko življenje in delo, proučujte naše narodno-prosvetno delovanje in izkušajte se že sedaj seznauiti a tem delom tudi praktično! Toda ne samo za druge, tudi zase Tam je poakrbeti t počitnieah, t. j. za svojo telesno in duševno izobrazbo, za razširjenje avojega duševnega obzorja. Prvemu delu svoje vzgoje lahko odslužite s pomočjo telovadnih društev in potovanja. Telovadna drušUa bi ram priperočali, da praktično pri njih delujete in vzpodbujate ljudstvo za telesno vzgojo ter se pri njih v počitnicah tudi sarai telesno sistematično krepite. VsakučiteljbodiSokol! Pri tej priliki se spsminjamo, da smo čuli od člana nekega dež. š. st., da je baje ministrstvo samo izdalo odlok, da imajo šolska vodstva ualog pospeševati teloradbo naraščaja pri telovadnih društrih. Eoliko je na tem, »e bomo natančneje informirali. To pa že danes lahko konštatujemo, da ae o t*lesni vzgoji na naših učiteljiščih ne more govoriti, ker se morajo Tse v to določene ure uporabljati akoro izključno za teorijo, da pa vkljub temu dejstvu merodajni faktorji otirajo telesno vzgojo svojih gojencev. To ne zaradi tega, ker pripoznavajo velik pomen telesne vzgoje, temve6 '" zaradi pristranskih predsodkov, da, čisto zaradi diktature višjih c. kr. oblastev, ki po neštetih alučajih celo telesno vzgojo poapešujejo z največjo pristranoatjo. Obžalovati * morarao le s pedagoškega in aplošno vzgojnega stališča take razmere, ker ta pristanost direktno nasprotno — uničujoče — deluje zdravim pedagoškitn načelom! Vaem nezdravim razmeram bo poti ba odpomoči! Poleg drugih športor in iger bi ?am priporočali v telesno vzgojo tudi potovanja. V tem oziru vam gre na roko ,Proayeta", ki je izdala za dijake v syrho počitniškega potovanja seznam dijaških preuočišč in dijaške legitimacije. To idejo je pozdravljati in toplo priporočati. Potovanja bi vam posebno priporočali po naših jezikovnih mejah. Pomena in namena vsega tega menda ni potreba posebe iazlagati. Posebe pa moramo poudarjati, da se na potovanju ne obračate le do tovarišeT dijakov, temveč tudi do tovarišev učiteljev, ki vam bodo radi podali informacije o razmerah v posameznih krajih i. dr. Spoznavajmo se! V razgovoru z rojaki pa širite narodni čut in vse ideje, ki so potrebne zdravemu narodnemu orgaoizmu ! Toda ne samo telesni, temveč tudi duševni Tzgoji, t. j. samoizobrazbi, naj bode posvečene počitnice. Ljubljanskim toyarižem bi poatavil v tem oziru za amoter, da se pripravijo za kakršnekoli stroke poljudno-znanstvenih predavanj, s katerimi bodo predavali v šoli, v urah, ki so bile letos nalašč v to določene. Poslužujte se dane prilike in pravice! Drugim tovarišem je težko svetovati kak bližni smoter od poklica, razen če ravnateljstvo samo dovoli gojiti predavanja in predavateljstvo med seboj. Da je stvarna debata neobhodno potrebna od predavanja, o tem ui potreba poaebe govoriti. Izbijte si predsodek, da vam je dostop v znanost nedostopen! Ni treba, da bi morali reševati kaka težka vprašaoja, dorolj je, da temeljito prečitate ksko večje poljudno pisano znansveno delo ia si na podlagi tega napravite predavaDJe. Dobri nazori se tudi sprejemajo! Bibliografijo za posamezne stroke je težko navajati, priporočali bi pa, da se v tem oziru obrnete do kakega tovariša, ki se za to zanima, in gotoro vam rad pomaga z naavetom iz zadrege. 0 predavanjih smo že itak obširneje govorili. Glede čitanja bi tudi priporočali kritične razprave in nekatere revije, leposlovne in znanstvene, t. j. nLjubljnaki Zvon", BNaše Zapiake" i. dr. Namesto politiških časopisov bi avetovali skoro bolj kritični študij in razprave o politiki. Onim tovarišem, ki so vešči kakega slovanskega jezika in se zanimajo za leposlovje, bi priporočali, da se seznanijo z literaturo in koristijo s tera avojim znanjem sebi, stanu in splošno slovenskemu narodu. Stopajmo na praktično stran slovaastva! Nešteto je še podrobnoati! Premišljujte o vaem, kar ae vam je tu podalo! Delajte tudi v počitnicah v prid sebi, stanu in narodu, ker le v delu vidimo rešitev svojega stanu. Z zasmotrenim delom končujerao ia z zasmotrenim delom bomo zopet pričeli drugo leto! se nam niti sanjalo ni. — Ako bi se mi posrečilo zbuditi 8 tenii vrsticami v naših abiturientih, oz. abiturientkah isti ali slični sklep kot je zgoraj omenjeni, v svesti bi si bil, da se mi je posrečilo storiti dosti. * ** Tovarišern abiturientom in tovarišicara abiturientkam pa kličemo ob vstopu v naše vrete: Ne ogibljite se nas! Spoznavajte nas in naša stremljenja, potem nas sodite! In ravnajte seavobodno po svojemprep r i č a n j u ! Abitnrlentom in abitnrientkam. Ko sem govoril lani z nekim učiteljem iz Švice, mi je povedal, da potuje tudi on v družbi več kolegov vsako leto kam. Tako so n. pr. mahnili lani proti severu, za letos imajo pa na programu našo Poatonjako jamo, Trst in Benetke. Na vprašaoje, ali morda aranžira kakšno društvo ta potovanja, mije odgovoril, da ne, pač pa se je dogovoril DJegov letnik na razatanku, da priredi vsako leto večje ali manjše skupno potovanje. Domenili ao se izprva, da bodo zlagali meaečno 5 frankov v ta namen, pozneje so pa poskočili tako, da plačujejo sedaj 20 frankov mesečno. Imponirala mi je ta ideja tolikanjbolj, ker sem 86 primerjal z nami. Tudi mi smo imeli njega dni priliko, da bi nara bila šinila enaka misel v glavo. Piaali amo namreč nalogo ,,Der bildende Wert des Reisens". Sicer se ne spominjam več, kaj yse amo takrat napisali v potu svojega obraza. Prepričan sem pa, da smo sigurno priznavali in poudarjali na vae pretege naizobrazovalni moment potovanja. Da bi se dali navsezadnje naši uazori tudi kolikortoliko realizirati, o tem