UPOKOJENEC
GLASILO BANOVINSKEGA DRUŠTVA DRŽAVNIH IN SAMOOPRAVNIH UPOKOJENCEV ZA DRAVSKO BANOVINO št. 10.	Ljubljana,	dne	17.	oktobra	1939.	Leto	iv.
Uredništvo in uprava: Wolfova ulica £*. 10. Tel. 4553. Izhaja enkrat mesečno.
Zasedanje zastopnikov vseh banovinskih društev državnih in samoupravnih upokojencev pri poslovodečem društvu v Zagrebu dne
18. septembra 1939
Na vabilo zagrebškega društva državnih in samoupravnih upokojencev kot vodilne uprave je bila dne 18. septembra t. 1. skupna konferenca v Zagrebu. Seji je predsedoval g. E. Grabarič, predsednik zagrebškega društva in zagrebški veliki župan v p., navzoči pa so bili naslednji delegatje: Za Zagreb: Zvonimir Jambrec, Kalašič Lovro in Emil Ostojič; za Ljubljano: predsednik dr. Ivan Vrtačnik; za Sombor: Štefan Vlajkovič; za Banja Luko: predsednik društva za Vr-basko banovino Ilija Mijuškovič in za Sarajevo: predsednik društva za drinsko banovino Mita Palandžič.
Predsednik Grabarič' je spregovoril dobrodošlico vsem navzočim delegatom in je v svojem govoru poudaril potrebo tega sestanka zastopnikov banovinskih društev, ker se že v vseh ministrstvih dela na sestavi državnega proračuna za leto 1940/41 ter je nujna potreba, da tudi naša društva pravočasno predložijo pred-stavke na pristojna mesta. Naše zahteve bo treba pretresati na skupnem sestanku.
I. Kot prvo točko so zastopniki banovinskih društev sklenili: da bodi in deluj za vsako banovino samo eno^ banovinsko društvo, ki ima svoj sedež na sedežu banovine, ter da se vabijo na skupne nastope vseh društev državnih in samoupravnih upokojencev samo banovinska društva državnih in samoupravnih upokojencev. Privzema se tudi splitsko društvo, ki je doslej delovalo kot organizacija za Primorsko banovino, sedaj pa posluje kot ekspozitura zagrebškega društva.
II. Na predlog Donske banovine (Palandžič) se sklene, da prevzame zagrebško društvo ponovno posle poslovodeče uprave, in to z ozirom na zemljepisni položaj in na velikost banovine, kakor tudi z ozirom na število članov, ker je društvo najmočnejše v državi; eventualno naj se osnuje zveza.
lil. Kot najvažnejše in najaktualnejše vprašanje se je vzelo vprašanje o. povišanju draginjskih doklad in se je po daljši debati sklenila sledeča resolucija:
1. Zahteva se na merodajnih mestih, da se vstavi v državni proračun za leto 1940/41 potrebna vsota za povišanje draginjskih doklad upokojencem.
2. Da se v uredbi o osebnih in rodbinskih draginjskih dokladah upokojencev ukinejo vse dosedanje omejitve o prejemanju osebnih in rodbinskih doklad brez ozira na velikost in izvor dohodkov.
IV. Zastopnik somborskega društva g. Vlajkovič ugotavlja, da se, počeriši od 1. dne aprila 1938, izplačujejo rodbinske pokojnine iz uradniškega pokojninskega sklada, prav tako tudi osebne in rodbinske doklade drž. upokojencev, počenši od 1. dne aprila 1939, v smislu fin. zakona za 1. 1939/40., ter vprašuje, zakaj se naši celokupni pokojninski prejemki predvidevajo v drž. proračunu? V omenjeni fond vplačujejo le aktivni uradniki in mi upokojenci, nimamo pa nikakega vpogleda v upravo tega fonda. Ta fond je naša skupna glavnica, iz katere prejemamo svoje pokojninske prejemke. Poslušati pa moramo vedno očitke, da smo na breme državi in narodu. Takih očitkov ne moremo več poslušati in vedeti hočemo, kako se upravlja naša glavnica, kje je in kako je naložen naš denar? Predlaga torej, da se obrnemo s posebno predstavko na g. ministra financ, da nam da zakonito možnost, da sodelujemo v upravi uradniškega pokojninskega sklada.
Predlog g. Vlajkoviča sc je soglasno sprejel.
V. Nato se je razpravljalo vprašanje o prevedbi staroupokojencev na nov zakon. To je že stara želja in zahteva vseh upokojencev, ki jo vedno znova ponavljamo.
Sklene se, da se merodajnim mestom predloži predstavka, s katero sc bo zahtevalo, da se staroupokojenci prevedejo na nov zakon, da bi se na ta način zena-čile pokojnine vseh upokojencev.
VI. G. Kalašič Lovro, zagrebški delegat, je poročal o krivici, ki se je z uredbo o drag. dokladah storila vdovam
(rodbinam) staroupokojencev. Na njegov predlog se sklene, da se s posebno predstavko zahteva pravična ureditev vdovskih osebnih doklad.
VII. Daljša diskusija se je razvila o ureditvi, oziroma odmeri osebnih in rodbinskih pokojnin, glede katerih se ne postopa enotno, temveč v raznih krajih in resorih različno. Včasih bi se moglo govoriti naravnost o šikaniranju. Pristojna mesta imajo na razpolaganje ,,Uslužben-ske liste“; zakaj je treba mučiti uboge vdove in rodbine umrlega uradnika in zahtevati od njih podatke in dokaze, ki jih imajo že v Uslužb. listih?! Ali zakaj mora čakati uradnik, ki se upokoji, mesece in mesece na odmero pokojnine?!
Sklene se: Zahtevamo, da se uslužbencu po upokojitvi, vdovi pa po moževi smrti takoj prihodnji mesec nakaže pokojnina ali pa da se plača akt. prejemkov ne ustavi, dokler se ne nakaže pokojnina.
VIII. Na vrsto je prišla razprava o vprašanju kuluka. Navajali so se vsi ugovori in razlogi zoper kuluk, ki smo mi že ponovno pisali o njih, in se je sklenilo, da se s posebno predstavko zahteva na merodajnih mestih oprostitev upokojencev od plačevanja kuluka.
IX. Delegat g. Mijuškovič je tožil, da se v Vrbaski in Zetski banovini od 1. aprila t. 1. pokojnine zopet neredno izplačujejo (često šele v drugi polovici meseca!), in to zaradi nedostatka kreditov.
Sklene se: Od pristojnih oblastev se zahteva, da se čl. 11. fin. zakona za 1. 1935/36 izpremeni ter se fin. direkcije pooblaste, da zadrže za izplačilo pokojnin tudi druge dohodke razen v tem členu omenjenih in da se pokojnine izplačujejo od 1. do 3. v mesecu.
X. Razpravljalo se je o vprašanju ankete, ki jo je sprožilo Somborsko društvo in o kateri smo poročali že v 8, številki „(Jpokojenca“. Glavna zamisel tega predloga je, da upokojenci, oziroma njihova društva sodelujejo pri sestavi vseh zakonov in uredb, ki se tičejo upokojencev, in to potom strokovnih anket.
Sklene se: S predstavko se je treba obrniti na ministrski svet, da načelno odloči o tem, da se morajo načrti zakonov in uredb, ki se tičejo upokojencev, pred uzakonitvijo razpravljati na anketi, ki se naj vrši pri dotičnein resornem ministru
m	katere	bi se	udeležili	delegati vseh
banovinskih upokojeniških organizacij, oziroma da se ne izda nobena zakonska odredba ali uredba, ki se tiče upokojencev, ne da bi se prej zaslišali reprezentanti vseh upokoj. organizacij v državi; končno, da se tudi vse resolucije, ki se sprejmejo na tej seji, obravnavajo potom ankete.
S tem	je bil	izčrpan	program tega
sestanka.
Predstavke. ki se bodo izročile podpredsedniku vlade g. dr. Mačku, se tičejo: Izenačenja pokojnin staroupokojencev z ostalimi upokojenci;
odmerjanja in nakazila pokojnin takoj po upokojitvi;
doklad	vdov	in rodbin staroupoko-
jencev;
izenačenja pokojnin častnikov - staroupokojencev (častniki iz Stare Srbije in Črne gore so prevedeni	po zakonu iz
leta 1931, ostali pa ne);
O določilih iz sakona
upravnih
Rok za vlaganje tožbe.
Splošni rok za vlaganje tožbe proti rešitvam tako na upravno sodišče, kakor tudi na Državni svet je 30 dni od dne izročitve rešitve.
Po današnjem administrativnem postopku dri nas posameznik ne prejme takoj rešenja upravnega obfastva, temveč se mu najprej administrativnim potom, to je potoni administrativnega dopisovanja priobči uspeh njegove zahteve. Proti taki priobčitvi se ne more vložiti tožba na upravno sodišče, ker je za vložbo tožbe potrebna formalna in definitivna rešitev-Zaradi tega bo posameznik, ki je s tako priobčitvijo nezadovoljen, pri prejemu priobčitve takoj izjavil, da zahteva formalno rešitev in bo položil za to takso. Ako poda tako izjavo, ne teče rok za vložbo tožbe in ne teče vse do dne izročitve te zahtevane formalne rešitve. Ako pa take izjave ne poda in ne zahteva formalne rešitve, mu teče rok od izvršene priobčitve.
Poleg splošnega roka 30 dni se lahko s specialnim zakonom o specialnih predmetih predpiše tudi kak drug rok.
Proti ukazom se vlaga tožba v roku dveh mesecev od dne, ko se ukaz objavi v »Službenih Novinah11. Ukaz se lahko posamezniku osebno priobči in se dotič-
Drustvo intervenira za vsakega člana brezplačno v vseh osebnih zadevah pri vseh centralnih oblastvih.
ankete o vseli zakonih in uredbah, ki se tičejo upokojencev;
sodelovanja upokojencev v upravi uradniškega pokojninskega sklada; točnega izplačevanja pokojnin; oprostitve upokojencev od plačevanja kuluka.
Čas intervencije v Beogradu bo določila vodilna uprava.
Istega dne popoldne so delegati sestavljali nove predstavke, ki se bodo pravočasno naznanile društvom.
To je bežno poročilo o delu zastopnikov banovinskih društev na skupnem zasedanju. Iz njega se vidi, da to delo ni bilo majhno, in hvaležni moramo biti našim zaupnikom za ves njihov trud, ker ne klonijo in ne zgubljajo volje in poguma, da vztrajno in dosledno dvigajo v našem imenu glas za izboljšanje našega stanja in izvojevanje naših pravic. Dal Bog, da bi bil trud nagrajen z uspehom.
o državnem svetu in sodiščih
nik lahko razreši dolžnosti tudi pred objavo ukaza v „Službenih Novinah11. Rok za vložbo tožbe pa vendar ne teče.
Tožba se vloži neposredno'na upravno sodišče, odnosno državni svet, bodisi osebno ali po pošti na recepis.
Vsebina tožbe.
V tožbi mora biti označen tožilec po imenu, poklicu in bivališču, potem upravni akt in podlaga tožbe (čl. 22).
Tožba se mora izročiti v dveh izvodih, od katerih mora eden kot original biti taksiran s predpisano takso. Na tožbo, ki jo vloži državni uslužbenec proti odločbi, s katero se-* je kršila kaka pravica državnega uslužbenca, se taksa ne plača naprej. Poleg tega mora biti tožbi priložen tudi upravni spis v izvirniku ali v poverjenem prepisu in vse ostale dokazne priloge, s katerimi tožilec dokazuje svoje navedbe. Ako tožilec ne vloži tožbe v duplikatu ali ne priloži upravnega spisa, zahteva sodišče to z naredbo v določenem roku. Ako ne postopa po tem naročilu, se mu tožba odbije, kot da ni v redu vložena-
Ako bi upravno oblastvo na zahtevo tožilca ne hotelo izdati mu svojega upravnega spisa, pa minejo od dneva njegove zahteve trije meseci, lahko tožilec z dokazom, oziroma navedbo, da je zahteval upravni akt, vloži tožbo tudi brez priloženega upravnega spisa.
Sodišče mora to navedbo v spisih preveriti in, ako je točna, se smatra, kakor da je upravno oblastvo izdalo negativno rešitev, to je, da je odbilo tožilcu zahtevo,- in mora vzeti tožbo v postopek.
(Dalje sledi.)
Dva iuBdiiejjai
Maks Lilleg — osemdesetletnik.
26. dne preteklega meseca je slavil gospod Maks Lilleg, viš. davč. upravitelj v p., osemdesetletnico rojstva. G. Lilleg je bil eden prvih pobornikov stanovske organizacije slovenskih drž. nameščencev in upokojencev ter dolgoletni predsednik našega društva. Iz tega vzroka smatramo za svojo dolžnost, da se ga spomnimo ob tem lepem življenjskem jubileju, ki so ga deležni le redki ljudje.
Z njegovim imenom so neločljivo povezani začetki zgodovine 'uradniškega stanovskega združevanja v Sloveniji. Maks Lilleg se je že pred mnogimi de-ceniji zavedal nujne potrebe organizacije državnih nameščencev in se ni ustrašil neprilik in težkoč, ki so zvezane s tem nehvaležnim delom, predvsem v začetku ustvarjanja.
Bil je več let predsednik Društva davčnih uradnikov; kasneje je načeloval združenim uradniškim organizacijam na Kranjskem. Kot zastopnik kranjskih uradniških organizacij je gospod Lilleg uspešno posredoval v dunajskem parlamentu, predvsem ob času izdelovanja avstrijske uradniške pragmatike. Med vojno -čeprav še v aktivni službi — je sodeloval pri občinski aprovizaciji v Ljubljani in znatno omiljeval z njemu prirojeno človekoljubnostjo in vljudnostjo marsikatero trdoto prestrogih predpisov.
Takoj po končani svetovni vojni je ustanovil Društvo državnih nameščencev za Slovenijo, ki je bilo predhodnik poznejše zveze državnih nameščencev. Uvidel je, če hoče državno nameščen-stvo izvojevati svoje pravice in uveljavljati svoje težnje, da je nujno potrebno, da se ta organizacija razširi na vso državo. V ta namen je predvsem navezal stike z zagrebškim „Savezom javnih na-meštenika11. Na skupni seji obeh teh organizacij je bila meseca julija 1919 ustanovljena v Zagrebu »Centralna zveza javnih nameščencev kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev11. Njeno ime se je pozneje spremenilo v »Glavni savez državnih činovnika i službenilka11 ter se je sedež Zveze prenesel v Beograd.
Zaradi bolezni je g. Lilleg v letu 1927. odložil predsedniško mesto Zveze drž. nameščencev in upokojencev v Ljubljani in bil za zahvalo za njegovo uspešno delo izvoljen za dosmrtnega častnega predsednika. A že tri leta kasneje je bil vnovič izvoljen za predsednika Zveze ter je ostal do njene likvidacije, ki se je morala izvesti zaradi predpisov novega uradniškega zakona i'z leta 1931.
Na izrednem občnem zboru našega društva je bil g. Lilleg 8. decembra 1929 — po smrti prejšnjega večletnega predsednika rač. ravnatelja Svetka — izvoljen za njegovega predsednika in je kot tak ostal do leta 1935. Na odborovi seJ1
1935 je podal g. predsednik Lilleg naslednjo izjavo:
„Moja visoka starost in predvsem bolezen mi narekujeta, da odstopim kot predsednik društva in dalje tudi kot zastopnik društva v konsorciju „Naš Glas“ in pri akcijskem odboru.
Pro-sim, da upoštevate ta telesna in edina vzroka odstopa; prosim pa tudi, da me ohranite vsi še nadalje kot prijatelji, kakršni ste tfii bili do sedaj, v prijetnem spominu."
Prošnjo vseli odbornikov, da naj vztraja vsaj do občnega zbora, je g. Lilleg odklonil, ponavljajoč, da navedeni dejstvi onemogočata nadaljnjo njegovo delovanje in da sta edini vzrok odstopa.
•k
Na rednem občnem zboru dne 1. junija 1935 je bil g. Lilleg soglasno in z velikim odobravanjem izvoljen za častnega člana našega društva.- Deputacija mu je izročila častno diplomo.
Vsa dolga leta je g. Lilleg kot agilen in vpliven organizator slovenskih državnih nameščencev in upokojencev z uspehom posredoval pri odločujočih činiteljih v Beogradu in predvsem s svojimi intervencijami preprečil marsikatero poslabšanje določil uradniškega zakona in vsakoletnih amandmajev. To mu je tem laže uspevalo, ker je imel vsestranske osebne zveze z mnogimi odločujočimi osebami v ministrstvih. Kot dolgoletni mentor in voditelj slovenskega uradništva si je g. Lilles ohranil v najneugodnejših časih in razmerah vedno tako redek optimizem. Bil je bodrilec omahljivcev in obupancev. Tak optimizem pa tudi izredno trdno zdravje sta mu pomagala prenašati mnogo udarcev, razočaranj in neuspehov v njegovi več desetletij trajajoči dobi stanovskih borb.
Čestitkam njegovih mnogoštevilnih prijateljev in znancev se pridružujemo tudi mi ter sc hvaležno spominjamo svojega velezaslužnega, dolgoletnega predsednika z iskreno željo, da naj preživlja večer svojega življenja še mnogo let v sreči, zdravju in zadovoljstvu v krogu svojih dragih.
Franjo Arko — sedemdesetletnik.
Čil in zdrav, mladosten in nasmejan praznuje te dni naš zvesti član ter vestni in marljivi odbornik Franjo Arko, inšpektor finančne kontrole, svojo sedemdesetletnico.
Rodil se je 2. dne oktobra 1869 v Hre-novicah pri Postojni, torej na trdili kra-škvh tleh; njegov oče je bil znani notranjski učitelj Matija Anko. Zgodaj je nioral skrbeti sam zase in se je odločil za trgovski stan. Ko je odslužil vojake, ie vstopil v službo finančne kontrole ter ie opravljal svoj posel po lepih in sončnih Soriških Brdih in med Furlani. Vedno jc Čutil s svojim narodom in se udeleževal larodnoprosvetnega dela. Po prevratu Sa najdemo na Koroškem, pozneje v Ma-
riboru. Sodeloval je tam pri ustanovitvi Nabavljalne zadruge državnih nameščencev. Pozneje je bil premeščen v St. Lenart v Slov. Goricah na novo ustanovljeno upravo finančne kontrole in končno v Ljubljano, kjer je stopil po odsluženi dobi v pokoj.
Kdor vidi našega Arka moško zravnanega, zdrave mladeniške barve, mu ne bi prisojal, da nosi že sedem križev. Z vnetno sodeluje v stanovski organizaciji Banovinskega društva državnih in sa-
Druga seja upravnega odbora Banovinskega društva državnih in samoupravnih upokojencev v Ljubljani, dne 15. septembra 1939. Začetek ob 5. uri popoldne.
Navzoči vsi odborniki, izvzemši podpredsednika Antlogo in odbornika Arka.
Predsednik pozdravi navzoče, v prvi vrsti novega odbornika g. davčnega inšpektorja Bekša, ki je prvikrat na seji navzoč, konstatira sklepčnost in prične razpravo.
Poroča, da je sklicalo zagrebško vodilno dništvo skupni sestanek zastopnikov vseh banovinskih društev v Zagreb za ponedeljek, dne 18. t. m.. Ta sestanek je potreben zaradi tega, ker sestavljajo ministrstva proračune za leto 1940/41 in je nujno pogrebno, da predložijo banovinska ' društva predstavke s svojimi željami iin zahtevami. Soglasno se sklene, da zastopa naše društvo na tem sestanku njegov predsednik.
Predsednik prečita dopis odbornika in poslovodje PS g. Fiiirka, v katerem naznanja, da podaja ostavko s 16. dnem t. ni. na mesto poslovodje in na odborniško mesto, ker jc dobil stalno zaposlitev pri nekem velepodjetju, pri katerem mora takoj nastopiti službo, in sicer izven Ljubljane. Zato bi se ne mogel udeleževati od-borovih sej. Ostavka se sprejme in se izreče g; Finku za njegovo vestno in točno delovanje odborova zahvala. Ker je bila stvar nujna, jc odbor sklenil po izčrpnem poročilu g. predsedini-ka, odbo^iika dr. Vidica, tajnika in g. Finka, da se začasno postavi za poslovodjo PS društveni član g. Joško Rozina, kapetan v p., ki je bil pred preselitvijo v Ljubljano blagajnik podružnice društva upokojencev v Karlovcu in so mu posli poslovodje PS dobro znani. Kapetan Fink ga je že uvedel v posle, tako da je mogel takoj prevzela njegovo delo. G. Rozina se postavi do
1.	januarja 1940. začasno; po tem terminu se bo sklepalo o stalni postavitvi.
Tajnik prečita pritožbo društvenega člana računskega inšpektorja Antona Bernika zaradi vsebine članka v »Slovenskem Narodu" z dne 19. julija 1939. pod naslovom: „Nevarno propagando širijo". V tem članku je objavljena sodna razprava proti nekemu državnemu upokojencu Josipu K., ki se je pregrešil zoper državo ter ga je senat obsodil po čl. 4 zakona o zaščiti države na 2 meseca strogega zapora in 120 din globe pogojno na dve leti. V članku se poudarja, da je najbolj žalostno to, da je mož državni uradnik, torej človek, ki ga je naša država, oziroma naš narod toliko let preživljal in mu daje sedaj pokojnino, s katero „dobro“ živii. G. B. se zgraža nad vsebino tega članka m prosi, da
moupravnih upokojencev za dravsko banovino in ne zamudi skoro nobene seje. Tovariši so ga vedno veseli in njegova preudarna beseda ter modri nasveti najdejo povsod dober odmev.
Med obilne prijatelje in čestilce se uvrščamo tudi mi ter mu izražamo k njegovemu jubileju iskrene čestitke s toplo željo, naj mu usoda nakloni še mnogo let zadovoljnega življenja v krepkem zdravju in plodnem delu v naši sredi, kjer nam jc vedno mil in drag tovariš in sodelavec.
društvo stori kake korake. Odbor je vzel omenjeno pritožbo na znanje, toda je soglasno sklenil, da se ne more spiuščaiti v kako akcijo že zaradi tega, ker je bil dotični upokojenec obsojen in ne kaže se javno zavzemati za njega.
Tajnik je prečital dopis akcijskega odbora humanitarnih ustanov v Ljubljani, v katerem siporoča vsem humanitarnim ustanovam o akciji, oziroma načrtu pravilnika za humanitarne ustanove. Humanitarne ustanove naj mirno čakajo do nadaljnjega. Ko prejme akcijska odbor načrt pravilnika, bo pravočasno obvestil o nadaljnji akciji vse prizadete humanitarne ustanove.
Dr. Vidic poroča o zagrebškem pravilniku bolniške blagajne državnih in samoupravnih upokojencev, ki ga je objavil zagrebški „Umirov-ljeinik". Pravilnik je prevedel v slovenščino in ga predloži odboru. Sklene se, da se prevod razmnoži in vroči vsem odbornikom, da ga proučijo, potem pa se bo sklepalo o tem, ali bi se mogel pravilnik prilagoditi tudi našim razmeram.
Ko je odbor rešil par internih osebnih vprašanj, je poslovodja PS g. Fink predlagal, da se sprejme šest novih članov PS. Podal je potrebne podatke in, ker so vsi ustrezali pogojem, je odbor pristop soglasno odobril.
Nadalje je g. Fink poročal, da je nekaj članov PS v zaostanku s plačevanjem mesečnih prispevkov. Odboir sklene, naj se dotični člani opoizore, da bodo črtani kot člani PS, ako ne poravnajo zaostalih prisipevkov do določenega roka, ter da tudi ne bodo imeli pravice na povračilo vplačanih zneskov.
Blagajnik je prečital poročilo o denarnem stanju in stanju članstva. Ob koncu avgusta je znašalo skupno društveno premoženje 112.254 dim, članov pa je bilo 2879. Odbor je vzel poročilo na znanje.
Ker se ni nikdo več oglasil za besedo, je predsednik zaključil sejo ob četrt na 7 zvečer tor se zahvalil odbornikom za udeležbo.
Opozorilo
Člane prosimo, da redno plačujejo članarino. Kdor nima položnice, jo lahko kupi na vsakem poštnem uradu, opremiti pa jo mora s številko društvenega čekovnega računa, to je s številko 12131.
Posmrtni sklad ima svoj posebni čekovni račun, štev. 17678. Kdor torej nakaže društvena članarino, naj zapiše na tako kupljeno položnico štev. 12131, kdor pa nakaže članarino za posmrtni «klad, pa štev. 17678!
Društvena kronllca.
Posvetovalnica — informacije
Opozorilo
upokojencem, ki prejemajo pokojnino od direkcije državnih železnic v Ljubljani.
Direkcija državnih železnic v Ljubljani obvešča vse novo- in staroupokojence, provizio-niste in miloščimarje ter rentnike, da jim bo v prihodnjih dmeh poslala po pošti nove prijave za prejemanje osebnih in rodbinskih doklad za vpis podatkov po navodilih na tiskovini. Direkcija opozarja vse upokojence in upokojenke, da je treba na prijavah izpolniti točno tudi novo raz-predelbo „Spisek otrok", ki vsebuje podatke za zaračunavanje prispevka .za narodni obrambni sklad. Mnogim upokojencem se je zaračunaval prispevek po višji stopnji, ker direkcija pri odmeri davkov ni mogla vpoštevati onih otrok, za katere nima podatkov. Tudi ji ini znano, ali imajo žive otroke, oziroma ali so imeli otroke, ki so morda že umrli. Da pa bo mogla direkcija prispevek pravilno pobirati, naj vsi upokojenci in upokojenke vpišejo v označeno razpredelbo vse otroke, žive in umrle, zakonske in adoptf-raine ne glede na starost. Vse praviln-o izpolnjene prijave naj upokojenci in upokojenke najkasneje do 31. t. m. oddajo pri pristojnih postajnih uradih, (ki imajo upokojence v evidenci glede naročanja premoga in voznih kart), kamor naj se tudi obračajo .za vsa zadevna pojasnila.
Poverjeništvo našega društva v Mariboru
nam poroča, da si drž. uslužbenci v mariboirskih okoliških krajih že več let prizadevajo, da bi se občine Krčevina, Studenci in Pobrežje priključile k mestni občini Maribor. Vršile so se glede tega številne ankete. Mestni gradbeni urad je tudi izdelal ožji in širši gradbeni načrt.
Dnž. uslužbenci, ki so še aikti/vno zaposleni v gradbenem okolišu mesta Maribor, so dosegli, da so jih s 1. aprilom 1939 pomaknili iz 111. v 11. krajevni plačilni razred. V tem gradbenem okolišu pa živi tudi precejšnje število upokojenih državnih uslužbencev, ki bi vsi tudi radi prišli v
II.	kraj. .plačilni razred. Posamezni so se potegovali ponovno za to, a doslej še vedno zaman.
Mi srno se zavzeli zato, da bi se ugodilo željam državnih upokojencev, ki imajo svoja bivališča v gradbenem okolišu mesta Maribor in da bi se prevedli iz III. v II. krajevni plačilni razred.
Ker kraji Krčevina, Studenci in Pobrežje še niso priključeni mariborski mestni občini, pač pa so v mestnem gradbenem okolišu, ne more finančna direkcija v Ljubljani sama odrediti že-ljene prevedbe. Pač pa se stvar uradno obravnava in je prevedba odvisna od odločitve ministrstva za finance; čim pride ugodna odločitev ministrstva financ, se bo uradno vsem upokojencem, loi so prizadeti, priznala osebna doklada po II. dragimjskem razredu. Naše društvo ima stvar v evidenci in se bo na merodajnem mestu zavzelo za ugodno rešitev tega vprašanja.	_______
Posmrtni sklad.
Dne 8. septembra t. 1. je kot 6. članica P. S. umrla naša izredna članica Kink Franja, soproga železniškega upokojenca Kinka Ivana. Pokojnica je dosegla jedva 53 let starosti. Posmrtni sklad našega društva je takoj izplačal soprogu pokoj-
nice 1000 din, ker je bila že čez 1 leto članica P. S. (Vplačala je samo 192 din).
Od g. Kinka je naše društvo iprejelo naslednjo zahvalo:
„Cenjeno društvo!
Društvu upokojencev se najtopleje zahvalim za hitro in točno izplačilo .posmrtnine po moji rajni ženi Frančiški, kar mi je bilo v velilkjo olajšanje mojih razmer; priporočam vsakemu članu, naj se zavaruje, ker sem 'prejel po enoletnem zavarovanju din 1000. Najlepša hvala!
S spoštovanjem
Kink Ivan s. r.,
železniški upokojenec.
Litija, Gerbin št. 40, tdne 19. sept. 1939.“
Novo obvestilo o pravilniku za humanitarne ustanove.
Učiteljska samopomoč v Ljubljani (akcijski odbor za pravilnik) nam je dne 5. Oktobra t. 1. poslala novo obvestilo o tem vprašanju.
Beograijska grafična organizacija (član akcijskega odbora) je namreč sporočila:
„Danes sta bila tovariša Djurašinovič in Stark v Ministrstvu trgovine in industrije pri gospodu Tasiču glede pravilnika o humanitarnih ustanovah. G. Tasič nas je obvestil, da projekt pravilnika še ni dovršen, zaradi tega se tudi ni poslal aikoijskemu odboru v Ljubljani ,po banski upravi, kakor se je obljubilo pred dvema mesecema. Izjavil je, da se bo projekt poslal v Ljubljano, čim bo gotov; kolikor pa bi zaradi termina, ki bi potekel 6. dne decembra t. 1., ne bi mogel biti gotov, se bo ponovno odgodil rok, katerega dobi pravilnik moč in veljavo. Pravilnik se nikakor ne bo dokončno sestavil, oziroma uveljavil, dokler se ne bo dala akcijskemu odboru prilika, da izrazi svoje pripombe k projektu.
Rodbinska doklada za otroka in železniška legitimacija za 24 kratno polovično vožnjo po železnici.
Neki naš član je vprašal, ali ima še pravico prejemati draginjsko doklado za hčerko, ki je dobila namestitev kot dnevničarka v državnem uradu, in ali ima hčerka še pravico do 24 kratne polovične vožnje na želoziiiicah.
Odgovoriti smo mu morali, da nima pravice do rodbinske drag. doklade za hčerko in da tudi hčerka nima pravice do 24 kratne polovične vožnje na železnicah. Kot dnevničartca ima hčerka pravico do posameznih polovičnih voženj, vendar mora za vsako tako vožnjo posebej vložiti prošnjo.
Dasi smo že ponovno dajali pojasnila o rodbinskih pokojninah in rodbinskih dokladah, ki jih je treba strogo ločiti, bomo v prihodnji številki ,,Upokojenca" še enkrat ponovili vsa do-tična določila.
Članom, ki se obračajo na društvo pismeno za informacije in posredovanja.
Mnogi člani urgirajo že po pretoku nekaj dni odgovor na svoje pismeno vložene prošnje, dasi-
ravno vsebina poslane prošnje ne izkazuje prav. nobene nujnosti.
Vse take člane prosimo, naj upoštevajo dejstvo, da mora tajništvo v skoro vseh primerih šele izposlovati informacije pri raznih centralnih oblastvih, kar ne gre tako hiirtro in to tem manj, ker niiti centralne oblasti nimajo takoj na razpolago vseh potrebnih podatkov. Društvena pisarna ne zavlačuje odgovorov svojih članom, upoštevati se pa morajo navedena dejstva.
Prosimo tudi vse svoje člane, ki se obračajo za razne informacije na društvo, da prilagajo za odgovor znamko za din 1.50,
Razgled
Od našega člana g. D. Ž. v P. srno prejeli naslednji dopis:
»Upravi „Upokojenca“ v Ljubljani.
Za 1. 1939. sem vse obveznosti do 30. septembra izpolnil, kar lahko s sprejemnicami potrdim. S 1. okitobrom mi ukinite list, ker nima smisla pri nastalih razmerah ga več naročevati.
Z odličnim spoštovanjem
D. Ž.“
Gosp. I). 2. je prezrl, da za ,,Upo>kojenca“ ni pošiljal „naročnine“, ker prejemajo list, ki je glasilo Banovinskega društva državnih in samoupravnih upokojencev za Dravsko banovino, brezplačno vsi člani našega društva. Kar je pošiljal dmštvu, je bila članarina, list pa je prejemal za navržeik. Z ozirom na to bi morali pismo . g. D. Ž. smatrati za prijavo izstopa iz društva ' ali za odjavo članstva. Ni nam znano, kaj je dovedlo g. D. 2. do tega koraka in kakšne so „na-st-ale raamere", ki so dale povod za njegovo pismo. Naše skromno mnenje je, da nikakor ini prestala potreba organizacije prav vseh upokojencev, če hočemo kdaj doseči izboljšanje svojega položaja, ker je le v slogi moč, iposameznik pa ne opravi nič. Mnenja pa smo tudi, da v borbi za svoje pravice ne sme niikdo postati nestrpen in neučakan ter ne sme .dati mesta malodušnosti, četiudi naskoki v borbi ne prinesejo hitro vidnih uspehov, temveč da je treba vztrajnosti, doslednosti, neomahljivosti in nepopustljivosti, če se hoče priti do cilja. Tega načela se drži naše društvo: zato njegovega odbora ne ustraši noben neuspeh in ne bojii se še tako dolge in trnjeve poti, samo da mu na koncu te poti žari iskra upanja	na	končni uspeli	in na	zmago.
Od svojih članov	pa	sme menda pričakovati, da
tudi ona vztrajajo	in	ne omagujejo	in ne	omahli'
jejo, saj ne prinašajo	drugih žrtev,	kakor	da pla-
čujejo redno skromno članarino treh dinarjev na mesec, za katere prejemajo društveno glasilo to jim je društvo na razpolaganje za vsa pojasnila in informacije ter za razna posredovanja. Na kateri strani je žrtev večja, o tem prepuščamo razsojo z mirno vestjo našim zvestim in zavod-niini članom.
Glasilo banovinskega društva državnih in samo-
upravnih upokojencev za dravsko banovino y Ljubljani. Predstavnik dr. Ivan Vrtačnik. — Odgovorni urednik Anton Spende. — Tisk J. Brnika nasl., Univerzitetna tiskarna in litografija: d. d. v Ljubljani. Predstavnik L. Mikuš. — ’s v Ljubljani.