© P _ © S» Iz Gorenjskega. (Učiteljska konferencija za Kranjski šolski okraj) bila je to leto v Kranji v dan 30. ložnika. Zbrali srno se ta dan učitelji in učiteljice iz vsega okraja k zborovanju, le dvch ni bilo nazočih. Gospod Cirman namreč še vedno boleba; g. Zore pa je bil po drugej strani zadiževan. Zborovanje, ki se je vršilo v dvorani mestne biše, pričelo se je ob Y210. uri. Po prijazuem pozdravu g. prvosednikovem in po pozdravu okr. nadzoniikovem Henrik P i r k e r-jevem nam je on prcd vsem drugim naznanjal, zakaj je letos tako zgodaj sklical skupščino, zato namreč, da bi vsem gg. učiteljem še z bescdo priporočil, kako naj zastavijo vse svoje moeiinvplivna to, dasebo6001etni spomin, karjoKranjskazdružena s preslavno Habsburško vladajočo rodovino — povsod, kar je moč, spodobno obhajala, ter se tudi pomen slovesnosti mladini natanko razložil. Potem se je konstatiralo število nazočih s tem, da se je imenik vseb gg. učiteljev in gospodičin učiteljic prebral. — Potem smo volili dva zapisnikarja: gg. Arzelin-a in Rozman-a. Na to je prestopil gosp. predsednik k svojemu navaduemu poročilu. Najpred naštel je izpremembe, ki so se godile to leto pri šolah po okiaji, in sicer v Uupljab, (kjer se je ustanovila nova šola); vKranji; v Besnici; na Trsteniku; vTržiči (kjer se je začela nova obrtnijska šola); v Žabnici; v Poljanah (kjer se je šola razširila v dvorazrednico); v Z alilogu in v Loki. V poslcdnjem kraji (v Loki namreč) umrla je v ondotnem nunskem samostanu častita M. Alojzija Kozina, katero je gosp. nadzornik polivalil kot jako sprctno, vestno in marljivo učiteljico tamkajšnje dckliške šole, ter povabi nazoče, naj se v znamenje spoštovanja in sožalenja vzdignejo s sedežev, kar se je zdajci zgodilo. Potem pove gosp. govornik, da je to leto nadzoreval že vse šole, tcr naznani, da se je hoja v šolo obče zboljšala; kjer jc pa še kaj pomanjkljivega, pa priporoča, naj se strogo ravna, da se to odpravi. Da se ve, so li izgovori zarad pomanjkljive redne boje v šolo opravičeni, naj se to tudi v izkazib natančno zaznamuje. Pomanjkanje uuriili knjig ni veljaven izgovor, in kjer jih manjka, naj se to kraj. šol. svetu naznani, da jih vzame v proračun za šolske potrebščine. Dalje je priporočal gosp. nadzornik, naj gg. učilelji skrbijo za to, da hodijo otroci dostojno napravljeni in čedno umiti v šolo; deklice morajo všoli mej ukom biti gologlave, da se vidi, so li očejene in počesane tako, kakor se mladim deklicam spod o b i. Tudi je bolj zdravo, če je glava prosta, nepokrita. Uradne spise je najdel g. nadzornik povsod precej v redu; glede »Tednika« pa je priporočal natančno vpisavo učnih tvarin, ker gg. učitelji s tetn tako rekoč sami sebo kontrolirajo in svoje delovanje nadzorujejo. (Dalje prihodnjič.) Iz Sent-Jemeja. Šolska mladina je 11. t. m. obhajala veseli spomin združenja Kranjske z Avstrijo. Šola je bila lepo ovenčana z mlaji, venci, zastavami itd. Ob 8. uri zjutraj je bila slovesna peta sv. maša, pri kateri je bila šolska mladina pričujoča. Po sv. opravilu je v šoli mnogo otrok deklamovalo iz »Vrteca« in iz »Šopka«. Nadučitelj jih je primerno ogovoril. Pele so se razne patrijotične pesmi, ter se vmes deklamovalo. Po sklepu šolske veselice se je razdelilo 300 knjižic »Habsburški rod«. Nabralo se je v ta nainen tukaj pri dobrotnikih okoli 46 gold., za katere se tu vsem presrčno zahvaljujemo. Zvečer je bila šola in ves Šent-Jernej sijajno razsvetljen. Kresovi so goreli, veselo se je pelo itd. Šola je bila tudi zuuaj z zastavami krasno ozaljšana. Ta veseli dan bode šolski mladini gotovo vedno v spominu. Iz Ljubljaiiskc okolice. Našo konferencijo v Šent-Vidu nad Ljubljano v dan 2. julija udeležili so se razvcn dveh bolnih tovarišev vsi učitelji in učiteljice. Točno ob 9. uri otvoril je g. nadzornik Levstik skupščino, tcr si volil svojim namestnikom g. nadučitelja Govekarja z Iga. Zapisnikarjem bila sta voljena po vzkliku gg. Mullner in Piu. — Pri tretji točki dnev- nega reda: »Kako naj se poučuje praktično petje po poslubu, pokazal nam je g. poročevalec po primernih ritmičnih in ritmieno-melodičnih prcdvajali kazal put, katere se nam je držati, da se zadosti postavnim terjatvam. — Pri četrti točki »poročilo nadzornikovo« , izražal se je g. nadzornik o napredku teh šol v obče povoljno. Gotovo je, da pomanjkljivosti ne manjka nikjer, a kolikrat je krivda temu učitelj ali kaj druzega, tudi vemo. Poročajoč o šolski higijeniji, opozoril je gospode učiteVje na ukaz sl. ministerstva za uk iu bogočastje od 10. aprila t. 1. — Pri peti točki »Korist, uravnava in učna tvarina poljedelskega pouka se posebnim ozirom na naše krujovne razmere« sprejmeta se predloga g. poročevalca Potočnika 1. da naj bo kmetijski pouk v zvezi s ponavljavno šolo in pa 2. da naj se učenci pri poljcdeljskem pouku, dele v dva tečaja, katerih vsak traja po jedno leto. — Gg. Žibert in Gregorin sta nam pri šesti točki »Kaj naj bere učenec doraa, in kako naj se uporabljajo šolske knjižnice kot pospeševalno sredstvo šolskih »amenov« povedala marsikaj zanimivega, a posebnega se nij nič sklenilo. Gosp. Borštnikov načrt učnega črteža za ponavljavne šole našega okraja (scdma točka) so vzame na znanje. Tudi g. Stojec-ev nasvfet, »katere knjige naj se rabijo v piihodnjem šolskcm letu« (osma točka), se vzprejme. Ostane pri starem. —¦ 0 stanji naše bukvarne poročal je prvi g. Adamič in potem odborov zaplsnikar g. Krmavner. Slednji poudarjal jo, da so je le z velikim trudom (odbor je imel od novega leta do zdaj osem sej) posrečilo, spraviti bukvarno v rcd in tako popraviti g. Krnc-evo malomarnost. Izdelal se je letos tudi nov zapisnik knjig, katere so se morale tudi na novo urediti. — Na prcdlog g. Papler-ja izreče se dozdanjemu odboru zahvala za njega res težavni a zdaj srečno dovršeni posel. Po njega nasvetu ostano dosudanji odbor še nadalje. Tudi udje stalnoga odbora ostanejo stari. — S to točko končan je bil dnevni red naše konference ob y2 3 popoludne. — G. nadzornik zahvalil se je s toplimi bcsedami g. učiteljem za njihovo pozomost in zauimanje za stvar, ter je zaključil konferenco s trikratnim »slava« na premilostnega cesarja. — Ravno smo se napravljali k skupnemu obedu, kar nam doide prcžalostno telegraflčno poročilo, da je naš Ijubljeni tovariš g. Blaž Kuhar, nadučitelj pri Uevici Mariji v Polji malo ur pred poludnem izdihnil blago svojo dušo. — Ker nara je bila žo poprej vsera znana strašna nesreča, ki se mu je pripetila 28. m. m. in ker smo to nesrečo Cutili dvakratno zbog njega, ki nam je bil vsem blag prijatelj, potekle so nam popoludanje ure brez posebnega voselja. — Hitro odhajali so tovariši proti Ljubljani še enkrat pogledat dobrega Blaža, ki je ležal v ondotnej bolnici. — Prerano umrlemu položili smo na rakev venec z napisom: »Učitelji ljubljenemu tovarišu.« —j — — ¦J Blaž Kuhar. Bilo je v ponedeljek 2. t. m. popoludne, ko nam je, učiteljera Ljubljanske okolice zborujočim v Šent-Vidu nad Ljubljano, dušla pretužna vest, da je naš cenjeui in obče spoštovani tovariš g. Blaž Kuhar umrl v Ljubljanskej bolnici vsled nesreče, katora se mu je pripetila v dan 28. junija, vožečemu se proti večeru doraov. — Ker je bil pokojni vzgleden učitelj in zvest rodoljub, pi-avi človekoljub in neomahljiv zuačaj, naj so ga tudi na tem mcstu spominjamo. — Porojen leta 1840. v spodnjem Tuhinji, se je šolal v Ljubljani, ter služboval potem nekaj časa kot pomožni učitelj pri c. k. normalki in potem kot podučitelj na I. mestnoj šoli v Ljubljani. Leta 1860. nastopil je službo pri Devici Mariji v Polji ter ondu opravljal težavni svoj posel do svoje nesrečne smrti. Z vstopom v prvo svojo službo pa je bil naš Blaž že oni blagi človek, kakoršnega smo ga poznali do konca dni živenja njegovega. Kakor je bil čez mero dober svojim bližnjim, kakor skrben oče svojirn otrokom, tako kolegijalen in postrežljiv je bil tudi do svojih sotrudnikov. Zbog teh lepih čednosti bil je pa on tudi mož, o katerem smelo trdim, da nij imel sovražnika. Slehrn, mlad ali star, ljubil ga je prijateljsko — spoštoval ga je. — Vesel z veselimi in sočutno žalosten. z žalostnimi bil je naš ranjki Blaž. Srce bi mu bilo krvavelo, da bi vedel tovariša v sili brez pomoči. Bil je pa poleg teh lastnosti tudi neomahljiv značaj. Kdor ve, kaki so bili nekdaj časi za slovenske učitolje, kdor ve, kako malo je bila peščica onih, ki so v očigled velikim nevarnostim vztrajali za sveto narodno stvar in neustrašljivo svoje nazore kazali in branili, ta ve, da je bil z onimi malimi tudi g. Kuhar v nerazrušljivej zvezi. — Vse svoje sile posvetil je narodnej stvari, narodnemu šolstvu. Kot naročnik »Učiteljskega Tovariša«, od prvega podpiral je materijelno naš pedagogijski list; kot predsednik »Slovenskemu učiteljskemu društvu« pa je bil dclaven na polji duševnega naobiaženja slovenskih učiteljev. In zopet on je bil, ki je v 4. seji deželno učitoljsko konference 1. 1878. pobijal predloge one večine, ki je spravila na dau tako zvano Vestcneckovo postavo. — To tedaj ob kratkem o prerano umrlemu tovarišu. — Da so te kratke poteze iz živenja njegovega popolno istinite, dokazala je brezštevilna množica ljudi, žilujočih na njega gomiii. Nikdo na svojem obrazu nij mogel zatajiti svojih čutov in ko je črna prst zakrila za veke človekoljubno srce Blažetovo, zaigrala je solza na očesu slehrnega. — Učenci in učenke so glasno plakali za svojim preljubim učiteljem. Učitelji Ljubljanski, njegovi tovariši iz Ljubljanske okolice in uradniki iz papirnice pa so mu položili na rakev krasue vence z trakovi kot zadnji dar svojemu Ijubljeneinu tovarišu in piijatelju. — Sklepam te vrstice z željo, da naj bode spomin Blaža Kuharja vcdno nicj nami, in da s tem spominom uikoli ne puzabiuio »jegovega blagega in trdnega značaja, tor ga zvesto posncmajino. — j — Iz Ljubljane. Šeststoletnica v Ljubljanskih Solah sc je ll.t. tn. povsod prav priraerno in slovcsno obbajala. Srednji šoli (gitnnazija in rcalka) sta po cerkveui slavnosti potem vsaka po svoje godovali v svojih krasno okiiičanib šolskih prostorih. Mestne ljudske šole, t. j. I. in II. doška in mestna dekliška ljudska šola, bile so vkup pri voliki slovosni sv. maši (ob 8.) pri sv. Jakobu. Konec sv. maše, po zahvalni pesmi, zapeli so učenci in učenke »Cesarsko pcsem« , katera se je navdušeno razlegala iz več ko t i s u č grl. Po ceikveni slavnosti praznovala je II. mestna in inestna dekliška šola ta slavai god v krasno okinčani telovadnici II. mestne šole. I. mestna šola pa je godovala v licejalnem poslopji v lepo ozališani sobi III. tečaja c. k. učiteljišča, katero ji je njega vnditeljstvo v ta namen prijazno pripustilo. V tej šoli vršila so je slavnost po tem-le vzporedu: 1. Ccsarska pesem; 2. ogovor učiteljev; 3. pesem: »šolska mladina o šeststoletnici«; 4. deklamacija: »Presvetli cesar v Ljubljani«; 5. pesem: »Avstrija moja«; 6. deklamacija: »Uer Kinder Habsburg Fest« ; 7. pesem: »Meiu Vaterland«; 8. pescm: »Moj dom« (»Tam, kjer beli so snežniki«); 9. »Cesarska pesem« (sklep). — V dekliških šolah pri č. č. m. m. Uršulinkah se je po slovesni sv. maši slavnost vršila vkup z učcnkami vnanje in notranje šole s primernimi govori, deklamacijaini, s petjem in z godbo. Po vseh teh šolah delila se je učeiicem in učenkam knjižica: »Habsburški rod«, svetinje »v spomin šeststoletne zveze dežele Kranjske s presvetlo vladarsku rodovino Habsburško« in pesmi »Šolska mladina o šeststoletnici«, katera darila je slavni mestni odbor v ta namen vsem tein šolam podaril. Te ganljivo slavuosti bodo vsem — šolski mladini in učiteljstvom — gotovo v najlepšem spominu, ter jih vtrjevale v pravi verni udanosti in v neomahljivi zvestobi do presvetle cosarske rodovine. — Zastopnikom deželnega odbora v c. k. deželnem šolskem svetu, je deželni odbor Kranjski izvolil gg. Ivana Murnika in dr. Jožefa Vošnjaka. — Stavba za učiteljsko izobraževališče dobro napreduje; — pravijo, da bode zgradba uže to leto pod stroho. Potrebno!