Qospodarsfvo. Posnemajmo Hmerikance I V številki 9 ,,Gospodarskega lista", glasila hrvat. slavon. gospodarskega društva kot osrednje zadruge v Zagrebu je napisal gosp. Oton Frangeš jako zanimiv članek pod naslovom ,,Djefija gospodarska društva"., Id se glasi v prevodti sledeče: ,,V Severni Ameriki, kamor potuje toliko naših ljudi na delo, so gospodarska društva podobna na šim, njih člani pa so dečki in mladeniči v starosti od 10 io.18 let. Zdelo bi se, da je to neres, nično in za naše razmere neprikladno, vendar pa imajo ta deška društva jako lepo in važno nalogo. Dr, Velimii\ V. Stojkovifi je proufieval ta društva v Ameriki in o svojih opazovanjih napisal prav zanimivo knjižico. Naj toraj slišijo naši gospodarji, kakšna so ta društva in kaj je njih namon. Amerikanski kmetovalec je v enem podoben našemu kmetovalcu. Tudi on se težko privadi novotariJam. Težko ga je prepričati o tem, da ]o n. pr. bolje sejati koruzo po vrsti, kakor pa z roko ali izbirati seme za prihodnje leto, že na steblu in ne iz že o branih oziroina obtrganih strokov. Dečke je lažje prepričati take stvari,, katerilf B6 potem navadijo in drže tudi, ko so se postarali m postali samostojni gospodarji,. Ali sedaj razumete, kaj je dobrega na teh druStvih? Pa slušajte dalje, kako se dela v njih. Vsi dečki in mladeniči, katerim dovolijo starSi, da pristopijo k tem gospodarskim društvom, plačajo malo članarino, izvolijo si predsednika, podpredsed nika, tajnikal blaga.ini.ka in ostali odbor, prav tako, kakor odrasli gospodarji, Zborovanj se udeležuje učitelj ali okrajni strokovni referent. Na teli zborovanjih se izjavi vsak mladi .,član", s čim se bo pečal na gospodarstvu svojega očeta. Eden bo prideloval n. pr. koruzo, drugi krompir, tretjl bo odgajal prešlčka, četrti tele, peti purace, Šesti piščeta, sedmi 5ebele itd. — Kar pač deček zamore in sme z dovollenjem svojega očeta. Ako si je kak deček izvolil n. pr. da bo prideIoval koruzo, izprosi si košček zemlje .(njive) za se, pa to zemljo sam orje (ako je dovolj močan, drugače mu kdo pomaga) — sam se]e, sam izbravši Tiajlopše in največje štroke, (dokler je koruza še na polju) in jih zaznamuje s kakim trakora, da jih lažje spozna, sam obtrgava in sam spravlja koruzo domov. Vse to dela deček po navodilu učitelja ali očeta. Deček, ki prevzame nalogo, da bo gojil svinje, dobi doma pre šička v starosti od 2 do 3 mescev, ga sam krmi, snaži, goni na pa-šo itd. Učitelj, ki vodi deško gospodarsko druStvo, skrbi za to, da dobe dečki «5im boljše seme, da se jim dodela dobra svinjska ali kokošja pasma, dobra vrsta sadnega drevja itd. V Ameriki daje to dečkom država pod pogo]em, da ji vrnejo toliko, kolikor so prejeli od nje semenja< jajc, telet, prešičkov itd. Pri nas pa bo to storilo rado ,,Gospodarsko društvo" ako se kje ustanovi tako deško društvo. Na jesen vsakega leta prirejajo se v šoli raz stave proizvodov deškega dela. Vsakemu dečku je treba, da razstavi svoje najlepše štroke koruze, ali najlepše komade krompirja, kokoši, prešička in sli&nega, predložiti pa mora razventega svoje zapiske , koliko je obdeloval zeirtlje^ kako in koliko gnojil, koliko pridelal, oziroma koliko je prigojil kokoši, petelinov, jajc, puric, ali piščet ali zopet, koliko je vaga- 10 prase iz početka, koliko ga je prirasloldo razstave itd. Ti zapiski morajo biti potrjeni od dveh odbor nikov ali pa od predsednika deškega društva. Po tem kar so razstavili in zabelježili dečkr, presoja razso dišče njihovo delo in deli nagrade. Razstavi slede izleti in igre, kar so vrši s splo finim veseljem in zadovoljstvom. Kakor za dečke so v Ameriki taka gospodarska društva tudi za deklioe. V njih se kosajo v vrtnar stvu, mlekarstvu, sušenju sadja, perutninoreji, ši vanju, pletenju itd. Poglejmo pa sedaj kakšno .korist donaša tako igranje! V Ameriki se Je ugotovilo, da so se otroci v splošnem tako razumno poprijeli dela, da so daleS prekosili doneske navadnega polja. Ttako so n. pr. tam doneski od 1 katastralnega jutra (orala) koruze okrog 50 kg, med tem ko so deški kukuruznjaki daja- 11 1400 do 1500 kg, da, najmarljivejši dečkr so dobili celo 6rcz 3000 kg koruznega zrnja na enaki površini zemlje. V govedoreji, perutninoreji, vrtnarstvu in v vsem, kar otrooi in mladeniči sploh pridelovati za morejo, ue zaostajajo njih uspehi nikjer za onimi odraslih gospodarjev, ampak jih mnogokrat presegajo jako. Vzrok temu je dejstvo, fda se mladina že zaradi razstave kosa med seboj, vsled česar dela z vso marljirostjo, kolikor ji pač dopuščajo moči; ona želi, da pokažc tndi svojim domačim, posebno pa staršem, kako in koliko zna delatil vsled česar se v nji budi voIjja in veselje do dela. Pri tem se ravna mladina po navodilih učitelja, kako ji je po najnovejših preiskugnjah vednosti postopati na polju, v vrtu in hlevu. Tako iz mladeničev gotovo igra]e postanejo napredni in marljivi gospodarji, katerim je delo vesolje m njihov stan najdražje na svetu. Na mladini obstoja svet — vsled 6esar bo na ta naCm iz vsakega dečka in mlaJpniča gospodarskega društva, ko postane mož, napreder. gospodar in ker se je v mladosti navadil nn dru&tveno življerile, ludi pravi in vnet zadružnik. Kar Je dandanes prvi pogoj za gospodarski napredek posameznika is celega na roda. Vidite, tako se dela v Araeriki! — Sedaj pa vas vprašam, ali ni to res lepa naprava in ali, bi se ue (iulo vpeljati tudi pri nas? Kdor ima dobro misol in voljo, da je to mogoče, nai prosi uredništvo ,,Gospodarskega lista" za navodilo in pravila, da vidimo, ali bi ne zamogli tudi mi zgraditi na podlagi mladine našemu gospod&rstvu boljSo prihodnjost!" ¦