U D K - U D C 05:624 C R A D B IIU IV IS T IU IK L J U B L J A N A , AVG. - SEPT. 1970 LETN IK 19, ŠT. 8-9, STR. 221— 260 RAZISKAVO MATERIALA IN KONSTRUKCIJ LJUBLJANA i preiskava lepljenega lesenega strešnega nosilca. Razpetina znaša 18 m. ZAVOD ZA I Obremenilna V S E B I N A - C O N T E N T S Članki, študije, razprave BORIS MIKOŠ: Articles, studies, proceedings Nekateri družbeno-politični aspekti prostorskega planiranja . . . 221 Some social and political aspects of spatial planing MILOS TURK: Vodno gospodarstvo in problemi prostorskega planiranja ter komu­ nalnega opremljanja naselij ......................................................................225 W ater economy and spatial planing problems MARJAN GASPARI: Dileme za razvoj stanovanjskega g o s p o d a rs tv a ....................................230 Housing problems and development of dwelling economy MILAN NAPRUDNIK: Pomen prostorske d o k u m e n ta c ije ................................................................. 236 Significance of the spatial planing documentation Iz naših kolektivov From our enterprises BOGDAN MELIHAR: SGP »Slovenija ceste« na novi avtomobilski c e s t i ............................ 239 Asfaltiranje 8 km dolgega vodnega k a n a l a ...............................................239 Nova gradbišča SGP »Konstruktor« M a r ib o r .......................................... 239 O delu v F r a n c i j i ..............................................................................................239 Konstruktor B a u ..............................................................................................240 Študijsko potovanje na Švedsko in D a n s k o ...............................................240 Nova enota G r a d i s a ......................................................................................... 240 Prikazi in ocene New books B. F.: Nekaj novih knjig s področja gradbeništva Iz strokovnih revij in časopisov From technical reviews and newpapers ING. A. S.: Anotacije iz jugoslovanskih revij 241 241 Vesti iz ZGIT Financiranje Gradbenega v e s t n i k a .........................................................244 News from ACE of Slovenia: Strokovni izpiti ..........................................................................................244 O b v e s t i l o ........................................................................................................244 Informacije Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij v Ljubljani Reports of Institute for material and structures research in Ljubljana MARJAN FERJAN: Poškodbe zaradi lezenja pri betonskih objektih 245 O dgovorn i u re d n ik : Sergej B ubnov , d ip l. inž. T eh n ičn i u re d n ik : p rof. Bogo F a tu r U rednišk i o d b o r: J a n k o B leiw eis, dipl. inž., V lad im ir Čadež, dipl. inž., M arjan G aspari, dipl. inž ., d r . Miloš M arinček, dipl. inž., M aks M egušar, d ip l. inž., D rag an R aič, dipl. ju r is t, S aša Š k u lj, dipl. inž., V ik to r T u rn še k , dipl. inž. Revijo izd a ja Z veza g radben ih inžen irjev in teh n ik o v za S lovenijo, L ju b lja n a , E rjav čev a 15, te lefon 23 158. Tek. raču n pri N arodni b a n k i 501-8-114/1. T iska tisk a rn a »T o n e ta Tom šiča« v L ju b ljan i. R ev ija izh a ja m esečno . L e tn a n aro čn in a sku ­ paj s č lanarino znaša 36 d in , za š tu d e n te 12 d in , za p o d je tja , zavode in u stan o v e 250 d in . VESinilK ŠT. 8 -9 — LETNIK 19 - 1970 Nekateri družbeno-politični aspekti UDK 711.134 prostorskega planiranja BORIS M IKOŠ, D IPL . INŽ. Vse jugoslovanske repub like so v zadnjih dvajse tih le tih doživele h ite r gospodarski razvoj, k i so ga sp rem lja le nagla ra s t m est, deagrarizacija podeželja in naglo m en jan je socialnih s tru k tu r te r ž iv ljen jsk ih navad in pogojev. H ite r gospodarski razvoj in globoke družbene sprem em be so se moč­ no odrazile n a urban izaciji naše pokrajine, n a po­ segih v prosto r, v k a terem živimo, in so zelo zao­ strile v p rašan ja , vezana n a varstvo k ra jin e in n a ­ rave. V šestdesetih le tih sta se p r i n as vedno bolj začela razv ija ti občutek in p o treb a po razum nem in p rem išljenem gospodarjenju s prostorom . P ra ­ vice in dolžnosti d ružbeno-političnih skupnosti in čin iteljev v gospodarjen ju s p rostorom smo začeli p roučevati, delom a smo jih tu d i že podrobneje de­ fin ira li in norm irali. Skupščina SR Slovenije je sp re je la zakone o u rban ističnem in prostorskem p la n ira n ju te r v rsto sta lišč in ukrepov, ki podrobneje določajo naš d ružbeni odnos do prosto ra in narave . V k ra tk em bo skupščina obravnavala zakon o v a rs tv u narave, k i ga je zbor delegatov občin v skupščin i že spre­ jel. Izv ršn i svet je feb ru a rja sp re je l odlok o p re ­ povedi g ra d n je na Sorškem polju , k i je proglašeno za reze rv a t p itn e vode. To je p rv i odlok take vrste. Vsi p rognozerji družbeno-ekonom skega razvo­ ja nam v p rih o d n jih tridese tih le tih napovedujejo tako h ite r razvoj (podvojitev do p o tro jitev m estne­ ga p reb iva lstva , tako da se bo po tro jila površina m est in naselij te r p rom etn ih površin , da se bo za 3 do 4 k ra t povečal ND na p reb iva lca itd.), da bo­ mo zgrad ili in v p rosto ru sprem enili več kakor pa v vsej dosedanji civilizacijski epohi. Č etudi so la h ­ ko tak šn e napovedi preoptim istične, pa vendarle z vso resnostjo kažejo n a naglo rastoči vpliv člo­ veka in n jegove organizirane m oči n a poseganju v n a rav n a s tan ja in ravnotežja. Izkušn je razvitejših kažejo, da se lahko dana n a rav n a ravno tež ja p o ru ­ šijo v veliko škodo človeka. Z arad i vsega tega sta u rb an izac ija in z njo p rostorsko p lan iran je nedeljiv i del d ružbenega raz ­ voja in s ta usodno povezana s tis tim i fak to rji v družbi in izven nje, k i vp livajo nan ju . To so ne sam o n a ra v n e danosti in dosežena m ateria ln a ra ­ ven v razv o ju družbe, ki odp ira ta večje a li m an j­ še m ožnosti v gospodarjen ju in eksp loataciji p rosto­ ra, to sta v velik i in nič m anj odločilni m eri človek in n jegova organizirana moč. S tih ija v izkoriščanju prostora, parcialnost v eksploataciji in nepo trebna ekstenzivnost im ajo velik vp liv na p rizadevan ja človeka in družbe, da dobro gospodari, da veča p roduk tivnost in b lag in jo in da u stv a rja hum ane pogoje za živ ljenje in za odnose med ljudm i. Po­ sebej m oram podčrtati, da prostorsko p lan iran je ne pom eni samo razum no razm eščanje in črpan je resu rsov v ekonom skem pogledu, am pak da p red ­ s tav lja enakovredno kom ponento v naših p rizad e­ v an jih za oblikovanje hum ane družbe. E lem ent hum anosti v urbanizaciji in uporab i p rosto ra m oram o še p ra v posebej poudariti, k e r je b istven elem ent naših družbenih p rizadevan j in naše vizije o bodoči d ružb i in k er je v pogojih razvijajočega se tržnega gospodarstva in sorazm er­ no nizke m ateria lne osnove družbe vedno močno ogrožen in v nevarnosti, da ne bo upoštevan a li da bo prem alo upoštevan. K er je le m alo odločitev u rban ističnega ali p rostorsko p lanerskega značaja takšn ih , da niso povezane s hotenjem po oblikova­ n ju hum ane družbe, dejansko vsi dejavniki, k i od­ ločajo o urbanizaciji in o uporabi te r v a ro v an ju p ro sto ra in narave, odločajo obenem tu d i o hum a­ n i vsebini družbenega razvo ja in o običaju bodoče družbe. P ra v v tem pa je velika odgovornost vseh v p rostorskem p lan iran ju udeleženih dejavnikov, ki daleč presega zgolj odgovornost za ekonom ske kon­ sekvence napačnih odločitev. K v an tita tivna rast, k a te ri smo priče, bo v p r i­ h o dn jih desetle tjih še intenzivnejša, če bodo rea li­ z irane nade za m ir v E vrop i in v svetu. Nove sp re­ m em be v tehnologiji, ž iv ljen jsk i rav n i te r n av a ­ dah in m ožnostih ž iv ljen ja bodo zah tevale tu d i kvalita tiv n o preobrazbo sedan jih aglom eracij, k i vedno h itre je zastarevajo . Že p ri današn jem sno­ v a n ju naselij in p a rce lac iji p rosto ra je živa in n u jn a velika odgovornost družbeno-političn ih in d rug ih fak torjev . Ti m orajo znati ocenjevati p e r­ spek tive družbenega razvoja in v sk ladu z mož­ nostm i, vendar ne preozkogrudno izvaja ti u rb a n i­ zacijo tako, da bodo rea liz iran a naša h o ten ja o h u ­ m an i družbi. V tem pogledu smo kom aj n a začetku uk repan ja . Do nedavnega smo se predvsem u k v a rja li s problem i družbeno-ekonom skega p la n ira n ja in ze­ lo m alo s p rob lem i prostorske u red itve. V teh u re ­ d itvah smo za jem ali naj ožja u rb an iz iran a območ­ ja in še to navadno tako, da nas je razvoj v zelo k ra tk em času dem an tira l in p reh ite l n aša p redv i­ devanja. Sedaj smo sred i in tenzivnega dela, da začnemo bolje obladovati problem atiko in tehniko prostorskega u re jan ja . Ob tem p rih a ja vedno mo­ čneje do izraza nova k v a lite ta v tej sfe ri p lan ira ­ nja. P rostorsko p lan iran je zah teva nenehno sode­ lovanje najširšega kroga činiteljev, ki v m an jši ali večji m eri vp liv a jo na gospodarjenje s prostorom in prostorsko p lan iran je . P rosto rsk i p lan n as ta ja v snovanju tega razvoja. N eka te ri om ejitveni fak ­ to rji bodo neposredno vp liva li n a odločitve glede družbeno-ekonom skega razvoja. Razvoj p lan iran ja prosto rske u red itve že vp liva tu d i n a način druž­ beno-ekonom skega p lan iran ja , kak ršnega smo im e­ li doslej. D ružbeno-politične skupnosti se bodo mo­ ra le vedno bolj uve ljav lja ti k o t d ružbeni činitelj, k i bo odločal tu d i o p rosto rsk i u red itv i dolgoročno. Zato bo na podlagi spoznanj tre b a v b ližnji p ri­ hodnosti v delu družbeno-političn ih skupnosti ob vsestranskem in dejanskem ang až iran ju družbeno­ političn ih organizacij ko t id e jn ih nosilcih družbe­ nega razvo ja nam eniti še več časa in sredstev vprašanjem , ki so vezana na prosto rsko ureditev. so onr -oq on LEGENDA ......... OKRAJNA MEJA ____ OBČINSKA MEJA # 1 ) URBANIZIRANA PODROČJA V hl ,voJÜnvß[9b rün9soIobjj j. ' ■ 'Š i? £ fcriraniiMičhl in š titu t SRS. U rb a n iz ira n im p o d ro č jem in n jih o v em u u re ja n ju m oram o p o sv e titi v e lik o več sk rb i. S li­ k a p rik azu je u rb a n iz ira n a p o d ro č ja v S lo v en iji (to so področia , k je r n ad 45 •/« ak tiv n eg a p re b iv a ls tv a p osam ezn ih naselij d e la v enem izm ed m es t a li d ru g ih cen tro v n e a g ra rn e zaposlitve) -n q v od ,oonq orna i' h : . ' ,tas’i s. -ilso r obod oo ,Eši9nvisno.tni 9 i d i j t i neprestanem koord in iran ju potreb , težen j in mož­ nosti te r tu d i n a rav n ih pogojev. G ospodarstvo in družbeno-politične .skupnosti so v n ep restan em cik­ lu m edsebojnega dogovarjan ja in razčiščevanja. N astajajo -nove želo različne interesne« form acije, ki jim; razv ija joča se sam oupravna osnova omogo­ ča intenzivno vsk la jevan je in teresov zn o tra j' ožje in širše ihtere&neocOhejs: ora-iom iT .vejuoJjlB l riigm b Č eprav sm o kom aj na začetku prostorskega p lan iran ja , je to danes jasno, da-bom o ob delu na prostorsk i ureditvi lahko posredovali tu d i; neka te re za družbeno-ekonom ski razvoj zelo pom em bne;po­ d atke in o la jša li odgovore n a n ek a te re d ilem e v Čim bolj narašča pom en p ro sto ra za skladen razvoj družbe, toliko bolj se k re p i potreba, da se povečajo m ožnosti in prav ice družbeno-političnih skupnosti, da odločajo o načinu p rosto rske u red itve in gospodarjen ju s prostorom . To zopet zahteva nenehno družbeno-politično ak tivnost, norm ativno dejavnost n a osnovi tem eljitega strokovnega p ri­ p rav lja ln eg a dela, zah teva sprem em be v prav icah odločanja družbeno-političn ih skupnosti (na vseh n ivojih) in obenem odpira n e k a te ra pom em bna v p rašan ja (ponovna nacionalizacija zemljišč, m eto­ d a h v rs te m ak ro p ro jek tiran ja za vso državo, od- nofe eno tnega gospodarskega in več nacionalnih Sl. 2. U rb a n is tič n i in š titu t SRS P osled ica p o m a n jk ljiv e zazidalne p re so je in n e u s tre z n e g a ob likova­ n ja . N a s ta ja am o rfn o n ase lje eno ­ d ru ž in sk ih h iš b rez m edsebo jnega odnosa in z ek s ten z iv n o izrabo površin Sl. 3. U rb a n is tič n i in š titu t SRS E k sten z iv n a pose litev o k o lja h i­ s to ričn eg a n a se lja v n o v e jš i fazi u r b a n iz a c ie — p rim e r Š k o fje Loke prostorov , kom unaln i sistem in koncetrac ija p reb i­ valstva, razp o re jan je proizvodnih kapacite t velik ih dim enzij), k i jih bomo m orali sicer postopom a, a v en d ar in tenzivno razreševati. V družbeno-ekonom skem p lan iran ju smo že p red časom opustili lociran je proizvodnih kapaci­ te t, stanovanjske izg radn je , delom a tu d i p ro m et­ nih, energetskih in d ru g ih tras. To smo m ed d ru ­ gim storili tu d i zarad i tega, k er nism o s p lanom n iti hoteli, n iti več m ogli izključiti o sta lih de jav ­ nikov (del. organizacij, bank, združenj itd.), k i so odločali o lokaciji teh kapacitet. S prosto rsk im planom se ta naloga delom a zopet v rača v p ris to j­ nost d ružbeno-političn ih skupnosti. P redvsem v o kv iru naloge, da je treb a za bodoči razvoj zašči­ titi na ju strezn e jše dele p rosto ra s sk lepi družbeno­ političnih skupnosti v obliki rezervatov (industrij­ ski, nuk learn i, prom etni, vodni, rek reacijsk i, ener­ getski, vo jašk i in narodno-obram bni, n a rav o v ar­ stveni in pod.). P r i tem je bodoči in te res skupnosti (ožje ali širše) navadno v n asp ro tju s tre n u tn im in­ teresom (navadno ožje skupnosti). To vprašan je postav lja v ospred je stopnjo razv ito sti pa tud i zrelosti našega kom unalnega in sam oupravnega si­ stem a, zah teva pa tud i družbeni sporazum o nači­ nu v sk la jevan ja tren u tn ih in tra jn ih interesov. U spešna razrešitev tega vp rašan ja je pom em bna za odnose m ed kom unam i, m ed kom unam i in repub­ liko, v velik i m eri pa tud i za odnos m ed repub li­ kam i (prom et, vodotoki, zveze, n u k lea rn i rezervati, energetske in d ru g e trase in pod.), te r za odnose s federacijo. P rav o po t bo verje tno n akazala praksa. SR Slovenija in SR H rvatska sta že osnovali m ed­ republiško kom isijo za p rostorsk i p lan , v ka te ri razrešu jeta vp rašan ja , k i zadevajo obe stran i. F edera tivna u red itev države in naš kom unalni sistem s s tru k tu ro svojih organov dejansko p red ­ stav lja ta dobro osnovo za zagotovitev skladnega prostorskega u re jan ja . M edtem ko razv ijam o raz­ lične funkcionalne skupnosti (vodni sk lad , cestni sklad, izobraževalna skupnost, socialno zavarova­ n je in pod.), p a v sedanji politično te rito r ia ln i u re ­ d itv i nim am o za regionalno povezovanje enake os­ nove, kot je kom una. Na tem področju m oram o Sl. 4. U rb an is tičn i in š t i tu t SRS Č loveško o k o lje se iz d n ev a v dan s la b ša — p r im e r iz okolice L ju b lja n e razv iti m edobčinsko sodelovanje ko t pom em ben in­ s tru m en t v razv ijan ju kom unalne sam ouprave. P rob lem atika prem išljene p rosto rske u red itve za­ h teva v tem pogledu kvalite tno ra s t m edobčinske­ ga sodelovanja. D ružbeno-politični aspekti p rostorskega p lan i­ ran ja so m nogostranski in so p riso tn i v vseh tako- rekoč dnevn ih političnih odločitvah. Naloga pro­ sto rsk ih p lan e rjev je, da omogoči, da so vse za od­ ločanje važne kom ponente p rosto rske u red itve p re- zentne krogu, ki odloča. V d ružben i delitv i in or­ ganizaciji dela je p rosto rska u red itev pom em bna dejavnost družbeno-političnih skupnosti. K er gre p ri tem delu za dolgoročne odločitve in za tra jn e rešitve, je nedopustno sp rem in jan je splošnih k o n ­ ceptov, predpisov in zakonov in s tem ustv arjan je občutka pom an jkan ja varnosti. Solidnost v tem po­ gledu je tu d i v skladu s po trebo , da se m anjše družbeno-politične skupnosti v prostorskem u re ja ­ n ju povezujejo s širšim i skupnostm i. Š irjen je go­ spodarsk ih p rostorov in n a ra ščan je m edsebojne odvisnosti v sodobnem svetu sta lno in nezadržno veča vplive, k i od drugod delu je jo na naš prostor (klasičen p rim er je tu ris tičn a m ig racija v Evropi). Ne le v ekonom skem , am pak tu d i v prostorskem sm islu n as ta ja jo vedno večje reg ije , za k a te re je treb a koncip ira ti osnovne tokove družbenega raz­ voja in d a ti tem tokovom p rim ern e prostorske u re ­ ditve. i j D ružbeno-politične skupnosti m orajo im eti ob­ last in moč in m orajo tu d i ho te ti, da obvladajo sti­ hijo v u rban izaciji in n e n a č rtn i parcelizaciji p ro­ sto ra povsod, k je r se to dogaja. Im am o še čas, da zavaru jem o svoj p rosto r in ga sm otrno uredim o tako za našega človeka, k ak o r tu d i za gosta, ki bo ob sm otrn i u red itv i naše k ra jin e še bolj doživljal njeno lepoto. P rav i smisel u rban izacije in p ro sto r­ skega u re ja n ja je v tem , da k o rig ira in odpravlja p ro tislov ja n a tem elju poznavan ja tokov m oder­ nega ž iv ljen ja in da odpira p ro s to r za bodoči raz­ voj. Posebno težavo p r i u s tv a r ja n ju predstave o bodočih p o trebah p red stav lja naša dnevna praksa, p red stav lja dejstvo, da razm išljam o o bodočnosti na podlagi naših današn jih spoznanj in predstav. To je poleg om enjenih m ate ria ln ih m ožnosti da­ našn je d ružbe verje tno eden g lavn ih vzrokov, da se le postopom a p reb ija o bču tek nujnosti, da je treba tu d i p rostorske in u rb an is tičn e načrte šteti med d ružbene in strum en te za u sm erjan je razvoja. M oram o se opredeliti za ak tiv n i in ne za re s trik ­ tivn i urbanizem . To zah teva od nas neprim erno večji in d iv idua ln i in d ružben i napor, ki pa naši družbi ni tu j in ki ga cilj opravičuje. R ad b i opozoril, da po m ojem m nen ju p red ­ stav lja načrtovan je in izva jan je prosto rske u re d it­ ve ne le zelo kom pleksno, am pak tu d i za živ ljenje naroda izredno pom em bno in odgovorno nalogo. Mimo sodelovanja v te j d ružben i akciji ne m orejo tud i družbeno-politične organizacije, k i smo jih do­ slej v kom pleksni obravnavi teh vp rašan j preveč pogrešali. P rep ričan sem, da lahko uspešno oprav­ ljam o nalogo racionalnega prostorskega u re jan ja le ob pomoči vseh družbeno-političnih organizacij in njihovem polnem angažiranju. Tehnične, ekonom ske in socialne posledice sla­ be p rosto rske u red itve so lahko zelo daljnosežne in im ajo neposreden odraz na družbeno-politične odnose in razm ere. D ružbeno-politični fak to rji za­ to ne m orejo m im o spoznanja, da so odgovorni za takšne posledice, kakor tudi, da so racionalne re ­ šitve v prosto rskem u re jan ju neposredno del poli­ tičn ih rešitev in politične prakse. Teze o tem eljih UDK 7111.134 GRA DBENI V ESTN IK , LJU B LJA N A , 1970 (19) ST. 8—9, STR. 221—225 Boris Mikoš: NEKATERI DRUŽBENO-POLITIČNI ASPEKTI PROSTORSKEGA PLANIRANJA Vse jugoslovanske republike so v zadnjih dvajse­ tih letih doživele hiter gospodarski razvoj, ki se bo po vsej verjetnosti v prihodnjih tridesetih letih še močno stopnjeval. Urbanizacija in prostorsko planiranje sta neločljivi del družbenega razvoja. V urbanizaciji in uporabi prostora moramo vedno bolj poudarjati ele­ ment humanosti. Avtor podrobno razčlenjuje proble­ me načrtovanja in prostorskega urejanja glede na ob­ likovanje demokratičnih in humanih odnosov v naši družbi. po litike urbanizacije in prostorske ureditve, k i jih je za javno razpravo objav ila zvezna skupščina, se zavzem ajo za tak način ob ravnavan ja prostorskega p lan iran ja . Za sodobno družbo, predvsem pa za socialistič­ ne sile je tem eljn i p roblem oblikovanje takšn ih dem okratičn ih in družbeno-ekonom skih odnosov, k i omogočajo delovnem u človeku usm erjan je d ru ž ­ benega razvoja na tak način, da bo d ilo v n i človek su b jek t odločanja v vseh elem entih družbenega de­ lovan ja in razvoja. To je h k ra ti pot, da bo slo ­ venski narod lahko m obiliziral svoje sile in se u v rs til m ed razv ite narode. UD C 711.134 G RA D BEN I VESTNIK, L JU B L JA N A , 1970 (49) NR. 8—9, P P . 221—225 Boris Mikoš: SOME SOCIAL AND POLITICAL ASPECTS OF SPATIAL PLANING In last twenty years all Yugoslav republics reac­ hed quick economical development which will increase in all probability very much in the next thirty years. The urbanization and spatial planing are inseparable part of social development. In the urbanization and exploitation of space the element of humanity must be stressed more and more. The author specifies the problems of design and disposition of space w ith the intention to create the democratic and human relati­ ons in our society. Vodno gospodarstvo in problemi prostorskega planiranja ter komunalnega opremljanja naselij UDK 621.22:351.79 m i l o š t u r k , d i p l . i n Z. Človeštvo po trebu je vodo za živ ljen je ko t z rak in sonce. P uščav i S ahara in Gobi je ravno pom anj­ kan je vode naprav ilo to, k a r s ta : b rez ljudne š ir ­ jav e in p ro stran stv a , k je r se človek n i mogel n a ­ seliti. D obrodejne vsakoletne pop lave N ila so n a ­ p rav ile dolino te reke in po lja ob n jej za bogato žitnico. P o vsem svetu vsako leto ginejo človeška ž iv ljen ja v poplavah, te pa p rin aša jo povsod tud i velike škode m ateria ln im dobrinam . Voda v h id ro ­ e le k tra rn ah nam daje luč in toploto, po vodnih po­ teh p ren aša jo lad je m ilijone to n tovo ra iz k ra ja v k ra j. Na k ra tk o povedano: voda je človeštvu nu jen pogoj za obstanek in razvoj, po d ru g i s tran i pa p red s tav lja n jeno neurejeno p riro d n o stan je m arsi­ k je stalno nevarnost za dobrobit in ž iv ljen je člo­ veštva. Zato nam zgodovina človeštva do n a js ta re j­ ših dn i odkriva sledove človekovega bo ja p ro ti s ti­ h ijskem u delovanju tega elem enta v narav n em krogotoku, pa tu d i sledove dela, ki ga je človek o p rav lja l z nam enom , da si vodo podredi in iz n je n ap rav i uporabno blago, k i m u bo koristno služilo za ž iv ljenje in proizvodnjo dobrin. Take sledove odkrivam o v davno opuščenih osuševalnih in n a ­ m akaln ih om režjih M ezopotam ije, v ak v ad u k tih sta reg a Rima, v tisoč le tja sta rih sledovih plovbe po naši D onavi in Savi, in še in še. Vso dejavnost, k i jo človeštvo razv ija , da b i se zavarovalo pred stih ijsk im delovanjem voda, in da b i si pridobilo vodo ko t uporabno blago, izražam o s pojmom »vodno gospodarstvo«. V odne razm ere, od vode v ozrač ju in padavin, p rek vode, ki se zadržujejo v zgorn jih in n ižjih p lasteh zem eljske skorje, vode, k i po potokih in rekah od teka proti m orju, pa tam zopet izhlapeva, te vodne razm ere so m ed pom em bnim i značilnostm i vsakega prosto­ ra, vsake dežele. Poizkusim o k ra tk o o risa ti vodne razm ere našega slovenskega prostora. Velik del voda, ki se zberejo na obm očju naše republike, od teka p ro ti Č rnem u m orju , iz jem a so le vode porečja Soče in d irek tn ih p rito k o v Ja d ra n ­ skega m orja. Po količinah vode, ki z n jim i razpola­ gamo, sodi S lovenija med bogatejša obm očja, po­ prečna le tna v išina padavin znaša 1300 mm, ven­ d a r pa po posam eznih reg ijah m očno v a riira od sušnega P re k m u rja do naših go ra tih predelov, bogatih na padav inah . S rednje nizke vode v naših vodotokih cenim o na skupno količino 130 m 3/sek, ki se zbere n a ozem lju Slovenije; iz sosednje Av­ s trije in M adžarske pa k nam p rite k a še dodatnih 160 m 3/sek. Tako razpolagam o ob sred n jih vodah z razm erom a bogato vodno količino 290 m 3/sek; ta količina pa ob sušah upade do prib ližno 180 m 3 na sekundo. Ozemlje naše republike, ki m eri v celoti 2,000.000 ha, p rek riv a razm erom a gosta in enako­ m erno razpo re jena m reža vodotokov, t i pa v več­ jem delu kažejo značilnosti gorskih vodotokov z razm erom a velik im i padci in razv itim i erozijskim i pojavi. H udourn iška področja, podvržena globin­ ski eroziji, m erijo 237.000 ha, k a r zn aša 12 fl/o ce­ lo tne površine Slovenije; ožja h u d o u rn išk a področ­ ja, n a k a te rih je globinska erozija že nenorm alno močno razv ita , m erijo 20.000 ha ali l° /o celotne površine. Večji del teh površin leži v g o rn jih p o ­ vodnjih Save in Soče. P rocesi globinske erozije im ajo za posledico potovanje velik ih ko lič in proda po strugah naših gorskih rek navzdol; tako na p rim er cenimo, d a znaša le tn i dotok p ro d a po Sa­ v i do Jesenic 50.000 m 3. P a tu d i pov ršin ska erozija, to je izp iran je površinsk ih slojev, p lodn ih tal, je v S loveniji dovolj razv ita ; po nekih ocenah so na p rim er v isoke vode Savin je ob pop lavah v le tu 1954 v nekaj dneh odnesle v Savo 373.000 ton leb­ dečih delcev, pretežno vzetih z obdelovalnih površin. E rozija zemljišč povzroča zn a tn e nepo­ sredne škode na p rizadetih zem ljiščih, še večje pa so posredne škode, do k a te rih p rih a ja zarad i po­ škodb posam eznih objektov, zasipan ja akum ulacij­ sk ih bazenov h id roe lek tra rn , p a tu d i za rad i nesta l­ nosti rečnih k o rit po trasi, n ive le ti in pretočnem prerezu. , 1 ; P oplavam v S loveniji je redno izpostav ljen ih 63.000 ha a li p rek 5'% celotne površine, oziroma dobrih 11 % celotne obdelovalne k m etijske zem ­ lje v naši repub lik i. Poplave ogrožajo km etijsko proizvodnjo v P rek m u rju , Pesniški dolini, ob Ščav­ nici, D rav in ji in Polskavi, v spodnjem Posavju, ob Sotli in drugod, p rizadevajo pa tu d i škodo m no­ gim našim naseljem z n jihovim preb ivalstvom in gospodarstvom . V zadn jih le tih sm o v Sloveniji izvedli obsežne ukrepe za zavarovan je pred popla­ vam i p redvsem v Celju, L endav i in dolini Pesnice. K ako danes uporabljam o vode, k i so nam v Sloveniji n a razpolago? P o tro šn ja vode v naši re­ publik i se danes g iblje okrog 15 m 3/sek; od te ko­ ličine p rib ližno 10 m 3/sek vode uporab i p reb ival­ stvo za p itno vodo ali in d u s tr ija za kvalite tno teh ­ nološko vodo, ostalo pa je tehno loška voda, k i je lahko tu d i nekoliko slabše k valite te . Po trošn ja vo­ de v p rim erjav i z vso razpoložljivo vodo, ki smo jo že p red tem ocenili n a 180 m 3/sek ob sušah, sicer n i zelo velika; upoštevati pa m oram o, da je velik del razpoložljive vode v površinsk ih vodah slabe kakovosti, k a r zm anjšu je n jeno uporabnost. Pod­ taln ice v S loveniji so po ocenah v stan ju d a ti le 7 m3/sek kakovostne vode, vseh v irov kvalite tne vode p a je v S loveniji za p rib ližno 26 m 3/sek. Tako smo to re j od razpoložljive k v a lite tn e vode danes načeli in uporabljam o že velik del in nim am o več znatn ih vodnih rezerv. K akovost vode v naših površinsk ih vodah kot v podtaln ici ne zadovoljuje. R azm erom a gosta na­ seljenost, dosežena stopnja gospodarske, predvsem in d u strijsk e razv itosti in ž iv ljen jsk i s tandard p re ­ b ivalstva im ajo za posledico vedno nove v ire one­ snaženja voda. Cenimo, da je onesnaženje naših voda, k i ga skupno povzročata preb ivalstvo in in ­ dustrija , tako, kakršnega b i povzročilo 7,000.000 prebivalcev. Od te skupne količine onesnaženja odpade na industrijo 5,300.000 enot onesnaženja. P rib ližno 5 °/o naših vodotokov je biološko uniče­ nih. N aj večje koncentracije izpuščene odpadne vo­ de najdem o v M uri, Meži, P a k i pod Šoštanjem , Sa­ v inji z V oglajno pod Celjem , Sav i pod Jesenicam i, K ranjem , L jub ljano in Z agorjem in v N otranjski Reki pod Ilirsko Bistrico. U rejeno kanalizacijsko om režje, k i je načelom a pogoj za očiščenje odpad­ nih voda, im a le 4°/o vseh nase lij v Sloveniji; le 27 % p reb iva lstva naše repub like je p rik ljučenega na kanalsko omrežje. Č istiln ih n ap rav za in d u strij­ ske odpadne vode im am o m alo, za odpadne vode naselij p a jih sploh nim am o. V prašan je izgradnje kanalizacij in čistilnih n ap rav p osta ja v Sloveniji vedno bolj pereče, saj se z dvigom stan d ard a po­ raba vode n a prebivalca tako v gospodinjstvih kot gospodarstvu naglo dviga, to pa povzroča vedno večje količine odplak. O d naših večjih rek izkoriščam o danes ener­ getski po tencial D rave v v išin i 78 °/o, Soče 13 °/o in Save 10 °/o. O stali potencial je še n a voljo. Z naštevan jem teh skopih podatkov smo si vsaj v b istven ih č rtah predočili, kakšen je naš slo­ venski p ro sto r v odnosu do vode in vodnih razm er. Zdaj p a poizkusim o ugotoviti, kako naj se opisane vodne razm ere odrazijo v bodočih posegih v ta prostor, predvsem pa skušajm o skrbno presoditi, kakšn i u k rep i so sm otrn i in p o treb n i p ri u re jan ju prostora, da bi glede vodnih razm er dosegli zado­ voljivo stan je . Želim opozoriti n a problem e v zve­ zi z vodnim i razm eram i, ki j ih vsak dan srečujem o p ri p rak tičn em delu od razp rav o urbanističn ih program ih občin do razm išljanj o lociran ju novih objektov, p redvsem pa objektov s pom em bnejšim vplivom na okolico. U re jan je p rosto ra zahteva, da posvetim o vso pozornost zavarovan ju pred škodljiv im vplivom voda. O pozoriti pa moram o, da so se v novejšem času b istveno sprem enili pogledi n a vprašanja , k a ­ ko zavarovati zem ljišče pred poplavo. K lasično gledanje na zavarovan je pred p op la ­ vam i je b ilo v tem , da smo z g radben im i uk rep i poizkušali čim prej odpelja ti visoko vodo z ogrože­ nega obm očja. V ta nam en smo k o rita rek regu li­ ra li in skušali vzdrževati stalno p ro st po trebni pretočni p rerez , če je bilo pa potrebno, smo zem ­ ljišča ob re k a h zavarovali še z n asip i za zadrže­ van je visoke vode. Izhodišče za to v rstn e ukrepe je to rej b il s tra h p red veliko vodo in skrb , da se je čim prej iznebim o. Taki ukrep i in ta k a gledanja so bili n a jb rž logični vse dotlej, dok ler je b ila poraba vode skrom na. N araščan je potreb preb ivalstva po vodi in n a ­ gli razvoj gospodarstva pa je p rip e lja l do močno povečane po rabe vode. Zato zdaj m arsik je v svetu, pa tu d i p r i nas, n i več v celoti opravičljivo, da že­ lim o velike vode k a r n a jh itre je odpelja ti vstran . Danes m enim o, da je treb a veliko vodo zadržati, seveda n a sm otrn način, da b i jo kasneje koristno uporabili. Za ta k nam en potrebujem o akum ulacij­ ske prostore, k i so p rip rav ljen i n a prevzem konic visoke vode. T aki akum ulacijsk i p rosto ri naj po novejših g led an jih služijo več nam enom : en e rg e t­ ski izrabi, ribogojstvu, rab i vode za nam akanje km etijsk ih zem ljišč, dobavi tehnološke vode za in ­ dustrijo , pa tu d i dobavi p itne vode, seveda po po­ p re jšn jem ustreznem čiščenju. Izg rad n ja ak u m u la ­ cijsk ih prosto rov je ravno zarad i m ožnosti večna­ m enske iz rab e akum ulirane vode v m nogih p rim e­ rih ekonom sko zelo ugodna, posebej še tu d i zato, ker lahko regulacijo ko rita pod akum ulacijo izve­ dem o z m an jšim prerezom in m anjšo potrebno v i­ šino visokovodnih nasipov. V S loven iji smo ko t p rv i ta k p rim er dogradili v le tu 1969 ob regu laciji Pesnice v n jenem gor­ n jem toku akum ulacije : Gradišče, Radehova, Ko- m arn ik , P r is ta v a in Pesnica. S kupn i akum ulacijsk i p rosto r te h pe tih akum ulacij znaša 7 m ilijonov m 3; sposobne pa so znižati p re tok 50 le tne vode P e sn i­ ce, k i znaša v naravnem stan ju 264 m a/sek, na 170 kub ičn ih m etrov v sekundi ali za 36 0/o. P rep ričan sem, da je izg rad n ji hidrosistem ov, ki v k ljuču je jo g rad itev akum ulacij ko t zadrževal­ n ikov za visoko vodo, z vodno gospodarskega s ta li­ šča treba , k je r je to le mogoče, d a ti p rednost p red d rug im i način i zavarovan ja p red poplavam i. Pa tu d i s icer tak e akum ulacije s stališča u re jan ja p rosto ra lahko postanejo dragocen elem ent. O m no- gostransk i uporabnosti ak u m u liran e vode smo že govorili. N e kaže p rezreti, da je po nek ih podatk ih iz dom ačih in tu jih izkušenj p r i in tenzivnem ribo ­ gojstvu h ek ta rsk i donos večji, ko t p ri kateriko li km etijsk i k u ltu r i na nepoplav ljenem zem ljišču. N am akan je km etijsk ih zem ljišč postaja tu d i v Slo­ ven iji vse bolj ekonom sko zanim ivo na območjih, k je r pridelu jem o hm elj. A kum ulacije je možno ob p rim ern em obratovalnem režim u ali z ustrezno ob­ delavo brežin izkoristiti tu d i v rekreacijske in tu ­ ristične nam ene. S kra tka , upravičeno smo lahko prepričan i, da bo n ad a ljn ji razvoj p rivedel do iz­ g rad n je mnogih, tud i m alih akum ulacij n a ozem lju naše republike. Zato b i b ilo treba, kadarko li raz ­ m išljam o o ured itv i p rosto ra , m isliti tu d i na to, da rezerv iram o prim erne lokacije za izgradnjo a k u ­ m ulacij. D rugo pomem bno vprašan je , s ka te rim se p ri prostorskem u re jan ju nu jno srečujem o, je zagoto­ v itev p itne vode (za p reb ivalstvo in nek a te re in ­ d u strijsk e panoge) v zadostn i količini in u strezn i kakovosti. Uvodoma ismo ugotovili, da je večina uporabn ih vodnih v irov že načetih, da p a vse vod­ ne v ire ogroža h itro naraščan je količine odpadnih voda. Potrebe po p itn i vodi z dvigom stan d ard a p re ­ b iva lstva in gospodarskim razvojem izredno h itro naraščajo . Cenimo, da je le ta 1968 znašala speci­ fična poraba vode (ki vk lju ču je gospodinjstva, ja v ­ ne in kom unalne službe) v poprečju za Slovenijo 217 l/ctsebo/dan, v L ju b ljan i pa 350 1/osebo/dan. Računam o, da se bo v le tu 2000 specifična poraba vode dvignila v poprečju za Slovenijo n a 560 1 na osebo/dan, za L jubljano pa n a 800 1/osebo/dan, ali v poprečju za 2,5-krat. P o raba tehnološke vode pa se bo od današn jih 365.000 m 3/dan predvidom a povečala v le tu 2000 n a 625.000 m3/dan. Neke oce­ ne predvidevajo, da bo v le tu 2000 znašala celotna po raba kvalite tne vode (to je vode, k i naj po k a ­ kovosti ustreza p itn i vodi) približno 18m 3/sek, v tu ris tičn i sezoni pa naj bi se povečala celo n a 27 kub ičn ih m etrov v sekundi. Izdatnost znan ih virov kva lite tn e vode pa smo že v uvodu ocenili n a 26 kubičn ih m etrov v sekundi. K akšne zahteve postav lja jo opisana p redv ide­ v an ja na dogajanje v našem prostoru? Z ahteve lahko razvrstim o v tr i skupine: — zavarovati je treb a vode vseh znanih vod­ n ih v irov po n jihovi količin i in kavosti; — večje porabnike k v alite tne vode, predvsem industrijo , je treb a razm estiti tako, da bo n jihova oskrba z vodo najugodnejša; — predvidevati in raz iskati je tre b a m ožnosti iz rabe novih virov kv a lite tn e vode za obdobje po le tu 2000. Ko je govor o zavarovan ju znanih vodnih v i­ rov, m islim o p ri tem predvsem n a zavarovan je podtalnice. Te v ire p itn e vode, ki so v S loveniji v današn jem s tan ju po svojih bioloških in kem ičnih lastnostih še popolnom a zadovoljive kakovosti, je treb a zaščititi p red poslabšanjem , k i b i ogrozilo n jihovo uporabnost. T reb a jih je to re j zavarovati p red odplakam i tako naselij kot indu strije , p red zastrup itv ijo z nafto a li naftn im i d eriva ti in p red onesnaženjem z um etn im i gnojili, herbicidi, in sek ­ tic id i in podobnim i snovm i. Potrebo po to v rs tn i za- ščiti b i bilo nu jn o upoštevati p r i p rosto rskem pla­ n iran ju glede g rad n je naselij, in d u strijsk ih objek­ tov, cest in železnic in podobnih posegov v današ­ n je stanje prosto ra . Raziskave kažejo, d a sodijo med področja s podtalnico, ki bi jih bilo p redvsem tre ­ ba ob rav n av a ti n a tak način, Sorško, Dravsko, L jubljansko, K rško polje in S av in jska dolina nad Celjem. N a podoben način b i bilo tre b a delati p ri zaščiti izvirov. Med ukrepe, ki bi j ih bilo treba postopom a izvesti na zaščitnih obm očjih, štejem o: izgradnjo n ep ropustn ih kanalizacij in č istiln ih n a ­ p rav z odtokom v vodotoke, uporabo u strezn ih gno­ jil in drugih ag ro tehničn ih ukrepov p r i obdelavi zemljišč, zavarovan je cest p red izlivom n afte ob nezgodah. Po le tu 2000 bo v oskrbo z vodo tre b a v k lju ­ čiti nove v ire kvalite tn e vode. P ri tem vidim o da­ nes naslednje m ožnosti: obogatitev pod ta ln ic s tem, da vanje na um eten način uvedem o vode iz po­ vršinskih voda, g radnjo akum ulacij za oskrbo z vodo, razso ljevanje m orske vode. V saka od teh možnosti seveda zahteva prim erno obravnavo v prizadetem prostoru . P ri n ač rto v an ju razvoja in posegov v p rostor smo dolžni upoštevati vplive onesnaženja voda iz razn ih v irov n a izrabo prostora. U vodom a smo ugotovili, da vode v S loveniji onesnažujem o s 7,000.000 enot onesnaženja. N avedem o n a j še, da bo po ocenah po trebno inv estira ti v g rad n jo k anal­ skih kolektor jev in čistilnih naprav , s k a te rim i bi onesnaženje voda zm anjšali n a znosno m ero, p r i­ bližno 1 m ilija rdo d inarjev . Jasno je, d a bodo tak a v laganja zn a tn a obrem enitev narodnega dohodka, zato ne m orem o pričakovati, da bom o vse prob le­ me rešili v n ekaj letih . N ujno se bomo zato m orali odločiti za sm o trn i v rs tn i red, po k a te rem bomo z izgradnjo č istiln ih sistem ov po v rs ti skušali od­ p rav lja ti onesnaženje voda tam , k je r je to n a j­ močnejše in k je r so po trebe največje . P rio rite tn i red izgradnje čistiln ih sistem ov nam bodo p red ­ vsem narekovale po trebe p reb iva lstva in gospodar­ stva po čisti vodi. N ikakor ne smemo p rez re ti po­ treb turizm a, k i je že danes v porastu , še večji po rast pa m oram o p redv idevati v n ad a ljn jih desetletjih ; tu rizem in čista voda v površinsk ih vodah sta m ed seboj nam reč zelo tesno povezana, da o tov rstn ih po trebah o p itn i vodi sp loh ne go­ vorimo. O pozoriti m oram o tudi, da izg radn ja čistilnih naprav ni ed ina po t za izboljšanje kakovosti voda: stan je lahko popravim o do neke m ere tu d i s tem, da zvečamo n a um eten način pretočne količine niz­ kih voda in s tem zm anjšano koncentracijo one­ snaženja. V p ra k s i je sm otrno oba postopka kom ­ b in irati. P ovečan je pretočnih količin n izk ih voda dosežemo rav n o z izgradnjo akum ulacij za zadrže­ van je visoke vode iz k a te rih dodajam o prirodn im nizkim vodam v sušnih obdobjih doda tne vodne količine. Ta k o ris tn i vpliv akum ulacij je še doda­ ten argum ent za n jihov koristn i v p liv n a stan je okolja in k v a lite to prostora. Ko govorim o o odnosu m ed vodnim gospodar­ stvom in prostorom , ne sm em o p rez re ti tud i neka­ te rih d ru g ih strokovnih področij, ko t so: izraba vode v energetske nam ene, ra b a voda za plovbo, da om enim o samo nekatere. P r i g rad n ji hidroelek­ tra rn bomo m orali bolj kot doslej upoštevati kom ­ pleksne vp live akum ulacij n a vodni režim in oko­ lje, o čem er smo že govorili. V slovenskem prosto­ ru so tu d i p riso tna razm išljan ja o plovni poveza­ vi Save z Jad ran o m bodisi p re k Idrijce in Soče, bodisi p rek Vipave in Soče, a li p a p rek Kopra. R ealizacija ka terekoli od teh idej b i seveda globo­ ko posegla v vse prostorske elem ente na trasi. P re ­ soditi p a bom o m orali, ali je p lovna pot v nakaza­ nih sm ereh u resn ičljiva v rea ln em razdobju npr. 30 let. Ce razm išljam o o kom unalnem oprem ljan ju naselij s stališča vodnega gospodarstva, mislimo običajno p r i tem predvsem n a vodovod in kanali­ zacijo v naseljih . U vodom a sm o kot značilno okolnost p ri p re ­ skrbi z vodo ugotovili, da je večina virov kva lite t­ ne p itn e vode v S loveniji že n ače ta in vsaj delno v uporabi. S tan je naših vodovodov pa se po s ta ti­ stičnih podatk ih kaže takole: z organizirano p re­ skrbo z vodo iz vodovodov je v S loveniji oskrblje­ nih 28 '°/o naselij ozirom a 47 °/o prebivalcev. Na en vodovod je p rik ljučen ih poprečno 990 prebivalcev. S tan je om režja se ocenjuje k o t še zadovoljivo v poprečju v 50'% slovenskih vodovodov, p ri tem pa je v m aribo rsk i reg iji ta odsto tek ocenjen na 70 °/o, v p rim orsk i reg iji pa n a 37'%. P o d a tk i dokazujejo, da o rgan iz irana oskrba z vodo še vedno ne pokriva po treb v zadovoljivi m e­ ri, da je mnogo naših vodovodov m ajhnih , izrazito lokalnega značaja, da je s tan je om režij nezadovo­ ljivo. Izgube p itne vode v zasta re lih om režjih so velike in dosegajo ponekod tu d i 50 °/o, k a r seveda še znatno otežuje sm otrno in zadostno oskrbo z vo­ do. Izg rad n ja novih vodovodnih kapacite t od zaje­ tij p re k rezervoarjev do om režij v zadnjih letih močno narašča. Gotovo je, da se bo ta proces n a ­ daljeval in še stopnjeval. P redv idevam o pa, da bo n ad a ljn ji razvoj izg radn je vodovodov za naselja in in d u strijo prenesel b istveno novost: od g radnje m anjših vodovodov, k i zajem ajo re la tivno m ajhne vodne v ire in pokrivajo razm erom a skrom na oskrb­ na om režja, bomo m orali čedalje bolj p rih a ja ti na izgradnjo večjih reg ionaln ih vodovodnih sistemov, ki bodo pokrivali po trebe v ečjih območij. V take odločitve n as bo brez dvom a p risililo naraščan je po treb po p itn i vodi in pa d an ašn ja angažiranost velikega de la znanih vodnih v irov . P erspek tiva iz­ g rad n je reg ionaln ih sistem ov za oskrbo z vodo več­ jih zak ljučen ih območij pa seveda te r ja večjo p re ­ m išljenost p ri odločitvah v u re ja n ju prostora, predvsem zah teva pravočasno rezervacijo in zašči­ to obm očij vodnih virov, o čem er smo že govorili. O pozoriti je treb a še na po trebo po p re teh tan i izbiri no rm e potrošn je vode p r i vseh n ač rtih za prostorske ured itve , posebno še p r i načrtovan ju sistem ov za oskrbo z vodo. Nemogoče je v okviru tega besedila podati »recept« za prav ilno oceno norm e p o trošn je vode; vsekakor pa so norm e po­ tro šn je v v išin i 100—150 1/osebo/dan, ki danes še k ra lju je jo v m nogih urban ističn ih program ih naših občin in d ru g ih p rostorsk ih načrtih , prenizke za razvojno perspek tivo desetih a li več let. D anašnja oprem ljenost slovenskega prosto ra s kanalizacijo je m ajhna. Le 4'°/o naselij v Sloveniji im a vsaj delom a urejeno kanalsko omrežje, nan j pa je p rik lju čen ih 27'% vsega preb ivalstva. Ceni­ mo, da im a 242 naselij v S loveniji, k i štejejo vsako p rek 1000 prebivalcev, kanalizacijo urejeno v p o ­ p rečju do 37°/o. P rib ližno polovica obstoječega k a ­ nalskega om režja je po cen itvah slabe kvalite te in zato nefunkcionalna; tak a slaba om režja pogosto ne zadovolju jejo osnovnih hig ienskih in tehničn ih zah­ tev. U porabnih čistilnih n ap rav v nase ljih pa sploh nimamo. P ri opisanem stan ju želimo predvsem opozo­ riti na kričeče nesorazm erje m ed številom sloven­ skega p reb ivalstva , p rik ljučenega na vodovodno om režje (47'°/o vsega preb ivalstva) in številom p re ­ bivalstva, p rik ljučenega n a kanalizacijo (27 °/o). M e­ nim o nam reč, da bi načelom a sm ela dobivati vodo iz vodovodov sam o naselja, ki so istočasno oprem ­ ljena tu d i s kanalizacijo. S p rik lju čk o m na vodo­ vod nam reč poraba vode na preb ivalca av tom atič­ UDK 621.22:351.79 GRA D BEN I V ESTN IK , LJU B LJA N A , 1970 (19) ST. 8—9, STR. 225—229 Miloš Turk: VODNO GOSPODARSTVO IN PROBLEMI PROSTORSKEGA PLANIRANJA TER KOMUNALNEGA OPREMLJANJA NASELIJ Voda je človeštvu nujen pogoj za obstanek in raz­ voj. Njeno neurejeno stanje pa po drugi strani pred­ stavlja m arsikje stalno nevarnost za dobrobit in živ­ ljenje človeštva. Zato se človek že od najstrejših dob bori proti razdiralnemu delovanju tega elementa v njegovem naravnem okolju. To dejavnost imenujemo s skupnim pojmom »vodno gospodarstvo«. Članek po­ drobno obravnava vodne razmere v SR Sloveniji, po­ plavna področja, kakovost naših površinskih veda, upo­ rabo vode in pomen hidrosistemov v prostorskem pla­ niranju. no močno naraste, k ar im a seveda za posledico po­ večan je količine, pa tu d i k va lite te (detergenti) od­ padn ih voda. Zato p osta ja nu jna po treba po iz­ g rad n ji kanalizacije v naseljih , ki jih p rik lju ču je ­ m o n a vodovode. Le v izjem nih prim erih , ko gre za m anjša naselja, ki so tu d i glede na odvodnike ugodno locirana, nam lahko pom agajo p ri odstra­ n jev an ju odplak greznice. Te pa so običajno v p r i­ m erjav i s kanalizacijo d rage in v obra tovan ju ne­ ekonomične. Opozoriti m oram o tudi, da so p ri p rostorsk ih zasnovah kanalizacijsk ih sistem ov za naselja , ki poleg preb ivalstva zajem ajo tud i industrijo , edino p rav iln e take rešitve, k i združujejo fekalne odpad­ ke in industrijske odpadne vode v enotnem siste­ m u in jih skupaj vodijo n a čistilno napravo. T ake rešitve so g lede tehnologije čiščenja za­ nesljive, investicijsko in obratovalno pa cenejše od separa tn ih rešitev, ki jih tu d i tu in tam n a č rtu je ­ mo. Pogoj za kom pleksne rešitve pa je seveda, da m ora industrija svoje odpadne vode p red izpustom v kanalizacijo do ustrezne m ere kondicionirati. Ob koncu naj povdarim , da je vsa obravnava­ n a snov podana predvsem s tehničn ih aspektov u re ja n ja prostora. Ekonom iko smo p ri posam eznih v p rašan jih sicer om enili, nismo se pa v danem okv iru mogli podrobneje u k v a rja ti s p roblem i fi­ nanc iran ja , ki pa so seveda tu d i za u re ja n je p ro ­ sto ra bistvene važnosti. UD C 621.22:351.79 G RA DBENI VESTNIK, L JU B L JA N A , 1970 (19) NR. 8—9, P P . 225-229 Miloš Turk: WATER ECONOMY AND SPATIAL PLANING PROBLEMS For mankind the w ater is the necessary condition for subsistence and progress. But its unsettled situati­ on means by the other side in many places the con­ stant danger for the prosperity and life of the mankind. Just because of this the man, already from the oldest periods, fights with the destructive action of this ele­ m ent in1 his natural environs. We call this action with the common name »water economy«. The paper speci­ fies the water circumstances in SR Slovenia, the flood parts of the country, the quality of our surface waters, the use of the water and the importance of the hydro­ systems in the spatial planing. Dileme za razvoj stanovanjskega gospodarstva UDK 333.32 m a r j a n Ga s p a r i , d i p l . i n ž . Stanovanjsko gospodarstvo je celovito in zato kom plicirano področje družbeno-ekonom skega raz ­ voja, saj je po trebno p ri njegovem oblikovanju p rav ilno upošteva ti ekonomske, socialne, sociolo­ ške, psihološke in dem ografske vplive. V naši dosedanji stanovanjsk i po litik i smo v prvem obdobju d a ja li p rednost skoraj izk ljučno so­ cialnim težn jam in s tem v dokajšn ji m eri zane­ m arili dejstvo, da m ora p ri sk rb i za stanovan je v m ejah m ožnosti sodelovati tu d i vsak posam eznik ozirom a d ružina t. j. pričakovalec stanovan ja . Zato je v tem obdobju vsa teža za p resk rbo stanovanj ležala na širši d ružben i skupnosti. T a p a n i mogla — v času, ko smo m orali glavno pozornost usm er­ ja ti zaradi n izkega narodnega dohodka predvsem na dvig pro izvodnih kapacite t — n am en iti dovolj sredstev, m a te ria la in delovne sile za g radn jo sta ­ novanj, čeprav je bilo to področje izredno defici­ tarno, kot re z u lta t vojne in s ta rosti fonda stano­ van jsk ih hiš. T akšnem u stan ju je b ila p rim erna tud i oblika organizacije novogradnje in vzdrževa­ nja. U stanovitev stanovanjsk ih skladov v le tu 1955 pom eni p rv i sistem atičn i p ristop na stanovanjskem področju. P risp ev ek iz osebnega dohodka za stano­ vanjsko g rad itev je postal p rv i s ta ln i v ir za fi­ nanciran je stanovan jskega gospodarstva iz d ružbe­ n ih sredstev; tem u pa se p rid ružu je jo še d rugi sa­ m ostojni v iri. V obdobju 1955— 60 je b ilo uzako­ njeno tud i sam ouprav ljan je z d ružben im i stano­ vanjsk im i hišam i. S 1960 le tom se začne izvajan je p rv e s tanovan j­ ske reform e. Z anjo je značilno, da je še obdržala cen tra liz iran i nač in gospodarjenja s h išam i, ki so družbena lastn ina . Pom em ben je p redvsem zakon o fin an c iran ju stanovan jske grad itve , k e r pom eni začetke ekonom ike na tem področju. K ot nov in ­ strum en t se p o jav i — hišn ina — z nam enom , da zagotovi del am ortizacije in sicer iz osebnih dohod­ kov lastn ikov družinsk ih hiš in stanovan j. V času te refo rm e (1960— 1965) se je pokazalo kot pozitivno p redvsem povečanje strokovnosti v stanovanjsk i dejavnosti. Težave p a so izhajale predvsem za rad i slabih m ožnosti gospodarjenja, pogojenih s stanarinam i, ki niso vsebovale vseh stroškov. P re liv a n ja sredstev iz novejšega n a sta ­ re jši s tanovan jsk i fond n i bilo, k a r je destim ula­ tivno vplivalo n a delovanje h išn ih svetov posebno v s ta rih s tanovan jsk ih hišah. Seveda p a so b ila za to področje odločilna splošna gospodarska g ibanja, predvsem p a n ag la inflacija. Takšen položaj s ta ­ novanjskega gospodarstva je v le tu 1965 zahteval nove refo rm ne ukrepe, ki so si zastav ili podoben cilj ko t p re jšn ji in so b ili izraženi v zvezni resolu­ ciji. Nova re fo rm a je u v eljav ila n ek a te re bistvene nove elem ente k o t so: — decentralizacija s tanovan jskega prispevka (ta ostane delovnim in d rug im organizacijam ) — fo rm iran je stanovan jsk ih podjetij, kot os­ novnih organizacij z d ružben im stanovanjskim fondom (to pom eni koncen tracijo gospodarjenja z družbenim i stanovanji) — postopno uv e ljav ljan je stroškovnih stana­ rin — spodbu jan je g rad n je la s tn išk ih stanovanj — povečanje vloge poslovnih b an k p ri k red i­ tira n ju stanovan jsk ih in kom unaln ih objektov. R ealizacija načel, podanih v resoluciji, je za­ h tevala sk rbno p rip rav ljen in s tru m en ta rij. T a pa je bil, za rad i časovne stiske po izidu resolucije, p rip rav ljen nekvalite tno in nepopolno, saj zanj ni obstajala po trebna š tu d ijsko -ana litična podlaga. V p e tle tnem obdobju izv a jan ja tako p rip rav ­ ljene stanovan jske reform e lahko ugotavljam o vrsto n jen ih pozitivnih pa tu d i negativn ih strani. Naj jih v k ra tk em zabeležim o, saj nam bo tako lažje spregovoriti o osnovnih d ilem ah stanovanj­ ske politike. P ozitivne ugotovitve delovanja reform e lahko strnem o v naslednje: — obseg lastn iške g rad n je se je povečal zaradi p rip rav ljen o sti občanov, da m aksim alno možno prispevajo iz lastn ih sredstev za reševan je svojih stanovan jsk ih problem ov; — ugoden razvoj stanovan jskega varčevanja (posebno v ljub ljan sk i regiji); — začetek in teg racijsk ih in koordinacijskih procesov te r — u v e ljav ljan je kom pleksnega stanovanjske­ ga gospodarjen ja s skladom hiš. N egativne ugotovitve p a izvirajo predvsem kot posledica dejstva, d a je b ila organizacija sta­ novanjskega gospodarstva postav ljena enotno za vso Jugoslav ijo , ne glede n a b istvene razlike, ki v ladajo n a tem področju m ed republikam i. Zato je bil sistem razm erom a tog in dokaj neprim eren za vn ašan je nu jn ih sprem em b, k i so n asta ja le z leti v našem gospodarskem razvo ju . Te okoliščine so povzročile tele negativne posledice: — obseg g radn je glede n a s tv a rn e po trebe je bil p rem ajhen , zato je p rim an jk lja j stanovanj v stalnem porastu ; — g rad n ja stanovanj je n erac ionalna in zato izredno d raga; — s tru k tu ra stanovanj po velikosti n e u stre ­ za po trebam , k a r vpliva n a nem oten in zdrav razvoj d ružin ; — g ib an je stanarin , ne sledi ostalim gibanjem v gospodarstvu, k a r povzroča sta lno dezinvestira- n je družbenega stanovanjskega fonda; — n izka s tan arin a destim ulativno (negativno) vpliva n a s tru k tu ro osebne po trošn je ; Sl. 1. Z az id a ln i u red io ? s ta n o v a n jsk e g a n a se lja BS-3 v L ju b lja n i z n a d 3000 s ta n o v a n j­ sk im i en o tam i — G IPO SS, g ra d n ja za trž išče — nestab iln o st sistem a v stanovanjskem go­ spodarstvu in zato prepogoste m en jave predpisov; — nepreciznost predpisov; — lin ea rn a oblika družbene pomoči, ki je te r ­ ja la p rev e lik a sredstva in n i upoštevala razlik v d ružinsk ih dohodkih. U krepi, k i naj sledijo po le tu 1970, to je po končanem obdobju sedanje s tanovan jske reform e, m orajo tem e ljiti n a solidni strokovn i analiz i z upo­ števan jem vseh dejavnikov, ki de lu jejo v stano­ van jskem gospodarstvu, tu d i političnih . Zato želi­ mo v n ad a ljn jem razg lab ljan ju p roučiti nekatere osnovne dilem e v naši stanovan jsk i politiki, k i naj nam pom agajo izoblikovati tu d i določena stališča, na podlag i k a te rih lahko zasnujem o dolgoročnejši in zato fleksib ilne jši sistem za to področje d ružbe­ ne dej avnosti. O snovne dilem e, n a k a te re m oram o predvsem n a jti ustrezne odgovore, so tele: — decen tra lizac ija stanovan jske politike — ekonom ski cilji v stanovanjskem gospodar­ stvu — stan o v an je kot kap ita lna a li ko t potrošna dobrina — trg stanovanj — stanovan je ko t dejavn ik v m obilnosti zapo­ slovanja — odnos do družbenega in lastn iškega sek­ to rja . Decentralizacija stanovanjske politike P ri ra zp rav ljan ju o decentralizaciji, to je o prenosu zveznih pristo jnosti, se po jav lja ta dve sk ra jn i s ta lišči in sicer: — v republik i je p o treb n a enotna stanovan j­ ska po litika in je zato dosedanji vpliv občin p re ­ velik, — p ri prenosu zveznih p risto jnosti lahko re ­ publiko preskočim o in vso skrb za stanovanjsko politiko naložimo popolnom a sam ostojnem u odlo­ čan ju občin. M edtem, ko so po litičn i razlogi bolj v p rid drugem u stališču, pa nas dosedanje izkušnje, v id i­ ki racionalnosti in ne nazadn je reševan je stano­ vanjskega vp rašan ja v razn ih deželah Evrope usm erja jo k sm otrn i de litv i funkcij m ed rep u b li­ ko in občino. To pa zah teva podrobno analizo d ru ž ­ benih nalog v stanovan jsk i dejavnosti. P r i današnjem s ta n ju velik ih stanovan jsk ih potreb , p re tiran ih cen in z ozirom na te cene m aj­ hn ih dohodkov, so prob lem i skoraj v vseh naših občinah identični, to je nu jno je po trebno stan o ­ vanjsko dejavnost u sm erja ti z učinkovitim siste­ m om družbene pomoči. P r i popolnom a neodvisni občinska stanovan jska po litika ne b i m ogla zago­ tov iti objektivizacije pogojev v vseh občinah naše republike. Šele v do lgo trajnem procesu b i zarad i sile razm er lahko pričakovali določeno m edobčin­ sko vsk la jevan je s tanovan jske politike. V času, ko b i ta proces bolj a li m anj spontano potekal, pa bi vsa naša nacionalna skupnost občutila veliko ško­ do v stanovanjskem gospodarstvu, nezadovoljstvo m ed številno množico pričakovalcev stanovanj, ki ne b i b ila samo d ek lara tivna , am pak b i se še pose­ bej v idno izražala v sto p n ji p roduktivnosti, dem o­ grafsk ih g ibanjih in zd ravem razvoju družin . Ja s ­ no je, da b i n asta ja le zato nepotrebne težave, spori in zastoji. Zato te r ja stanovanjsko gospodarstvo so­ doben način združenega odločanja. E lem enti tega odločanja pa so p redvsem v združenem p lan iran ju in p rog ram iran ju te r združenem n o rm iran ju . B rez točno opredeljen ih družbenih norm (pri gospodar­ jen ju in p ri g radn ji) ta del našega gospodarstva ne bomo m ogli uspešno razv ija ti. To p o tr ju je vsa dosedanja p raksa. Osnovna načela, ka te ra enotno ob liku je rep u b ­ lika, so n u jn a in uprav ičena zarad i skupn ih nacio­ naln ih interesov, zarad i socialne p rav ičnosti in za­ rad i u v e ljav ljan ja vsesplošne racionalizacije kom ­ pleksnega stanovanjskega gospodarstva. K er je sta ­ novanjski fond in njegovo bodoče povečanje po­ m em ben del n arodnega bogastva, je razum ljivo , da nosi obeležje nacionalnega in teresa. K r ite r iji soci­ alne p rav ičnosti — sistem družbene pom oči — mo­ ra jo b iti enotn i za vso republiko Slovenijo. Takšen enoten sistem bo v bodoče lahko preprečeval, da bi se so lidarnostna sredstva delila po neobjek tiv izi- ran ih k rite rijih . Sistem pa je seveda operativno organiziran decen tra liz irano (t. j. po občinah) in m ora b iti dovolj prožen za posebne in tervencijske naloge, če se te pokažejo ko t po trebne. Tudi racionalizacija g rad n je zah tev a enotna osnovna načela zarad i tendenc, ki se kažejo v raz­ voju n jene o rganizacije in industria lizac ije te r pri načinu gospodarjenja. Industria lizacijo g radnje re s n i m ogoče vezati na občinske p red p ise in to v času, ko se v Evropi že razp rav lja o in ternacionalizaciji s tan d ard a . Iz navedenih zornih kotov b i lahko opredelili občinsko stanovanjsko regulativo takole: — pri rea lizaciji družbenih norm je naloga občine, da izda dopolnilne predpise, ki m orajo upo­ števa ti posebnosti občinskega obm očja, da bi se lahko reševali specifični problem i. Ta regu la tiva naj vpliva na povečanje lokaln ih m ožnosti; — sam ostojna občinska reg u la tiv a je nu jna tud i za realizacijo načel u rban ističnega p rog ram i­ ran ja , zem ljiške politike in p la n ira n ja stanovanj­ ske grad itve . Doslej so občine p rav te naloge p re ­ cej zanem arile. P r im a rn i in teres vseh občanov v republik i je po našem m išljen ju racionalno organizirano sta ­ novanjsko gospodarstvo ob sm o trn i stopnji decen­ tra lizac ije n a relaciji repub lika — občina, saj bi bil p rincip popolne decen tralizacije p rav gotovo neučinkovit. Ekonomski cilji v stanovanjskem gospodarstvu S tanovanjsko gospodarstvo ko t del celokupne­ ga gospodarstva m ora upoštevati ekonom ske zako­ nitosti p r i gospodarjenju . S tem hočem o povedati, da tud i v tem gospodarstvu n i in ne m ore biti, n iti za posam eznike n iti za organizacije, k i gospodarijo s stanovan ji in stanovanjsk im i h išam i n ičesar nepo­ ravnanega, predvsem pa ne p r i pok rivan ju stro­ škov, k i jih stanovanjski fond p r i svoji uporabi in vzdrževanju zahteva. V sakršno družbeno idea liz iran je tega dejstva se nam že v razm erom a k ra tk ih časovnih obdobjih pokaže ko t neživljenjsko, saj zah teva pokrivanje nasta lih izgub iz d rugih področij, k a r seveda ne m orem o im enovati racionalno gospodarjenje. Zato je na tem področju u sm erjev a ln a vloga družbe še posebnega pom ena, k er m ora ta do največje možne m ere v sk la ja ti ekonom ske s socialnim i, sociolo­ škim i in dem ografskim i cilji celotne družbe. Z avedati se m oram o, da je stanovanjsko go­ spodarstvo izrazito dolgoročno. Z arad i njegove dol­ goročnosti m oram o 'tudi v s tanovan jsk i politiki opredeliti dolgoročne ekonom ske cilje, saj je za na­ cionalno ekonom iko enako pom em bno, da se ves Sl. 2. P e rsp e k tiv a s ta n o v an jsk eg a n ase lja ŠS-4/1 v Šiški v L ju b ljan i — GIPOSS* g ra d n ja za trž išče Sl. 3. S tan o v an jsk o n ase lje ŠS-6 v Š iški v L ju b lja n i v g rad n ji — G IPO SS (pogled od zahoda) stanovan jsk i fond racionalno širi in da s tako po­ m em bnim delom narodnega bogastva skrbno in p a ­ m etno gospodarim o. Ti dolgoročni ekonom ski cilji pa so neposredn i in posredni. K ot neposredne dol­ goročne ekonom ske cilje opredelju jem o lahko: ve­ čanje stanovan jsk ih fondov (t.j. tega dela n aro d ­ nega bogastva), racionalnejšo u rbanizacijo (izgrad­ njo naših m est in večjih krajev), postopno večanje pridob itnosti v stanovanjskem gospodarstvu (zato tud i večji in te res za družbenim fondom hiš), veča­ n je akum ulacije gradbeništva p r i povečanem o b ­ segu pro izvodnje stanovanj. M ed posredne dolgo­ ročne ekonom ske cilje pa lahko štejem o: poveča­ n je ind iv idualne p roduktivnosti (zaradi zadovoljit­ ve stano v an jsk ih potreb ak tivnega p reb ivalstva in otrok) in p o ras t d ružbene p roduk tivnosti (skupni rezu lta ti uspešnega reševan ja stanovanjsk ih p ro ­ blemov). S tem smo pokazali predvsem k a ra k te r eko­ nom skih ciljev. Ti so dovolj pom em bni in niso v n asp ro tju s hum anim i cilji s tanovan jske politike naše družbe. N ašte ti dolgoročni ekonom ski cilji pa -n e izk ljuču je jo kratkoročne ekonom ike na tem področju (predvsem racionalizacijo g rad itve in o r­ ganizacijo gospodarjenja). Stanovanje kot kapitalna ali potrošna dobrina S tan o v an je se kot dobrina lahko po jav lja v dveh ob likah in sicer: — k o t k ap ita ln a dobrina a li — ko t po trošna dobrina. K ap ita ln a dobrina je stan o v an je tak ra t, ko po­ stane p rid o b itn a dejavnost (t. j. ko p rinaša tud i dobiček). S tanovanje ko t potrošna dobrina pa se vk lju ču je v b rezprofitno dejavnost, to je v de jav ­ nost norm alne potrošnje. S topnja uveljav itve stanovanja kot kap ita lne dobrine je odvisna od razvoja našega celokupnega ekonom skega sistema. P o b iran je dobička v tej v rs ti stanovan ja velja tako za lastn ika (zasebnega ali družbenega), k i pobira stanarino , v k a te ri je v ra ­ čunan tu d i dobiček, ko t za nosilca stanovan jske p rav ice (najem nika stanovan ja), ki izkorišča npr. podnajem nika. K ot k ap ita ln a dobrina se po jav i stanovan je tu d i tak ra t, če lastn ik a li na jem nik op rav lja v njem pridobitno dejavnost (obrt ipd.). S tanovan jska situacija, v k a te ri se tren u tn o n a h a ­ jam o in ki se še ne bo km alu občutno izboljšala, nam kaže, da bo tud i v bodoče še vedno prev ladalo stanovan je kot po trošna dobrina. P ri tem pa ne bi sm eli z bodočo stanovanjsko politiko zanem ariti u v e ljav ljan ja stanovan ja tu d i kot kap ita lne dobri­ ne (gradnja posebno dobro oprem ljenih in lo c ira ­ n ih t. j. luksuznih stanovanj). Mislim, da bo m oral naš bodoči sistem organ i­ zacije stanovanjskega gospodarstva upoštevati obe kategoriji, to je stanovan je kot po trošna (pretež­ no) in ko t kap ita lna dobrina (v m an jši m eri). P ri tem bom o m orali p ri u v a ja n ju stanovanja ko t k a ­ p ita ln e dobrine paziti, da to ne b i bilo v škodo osnovnim družbenim in teresom t. j. d a ob jektivno n e b i ogrožali s tan d ard a naših občanov. Trg stanovanj T rg stanovanj je b rez dvom a najbolj de lika ten in im perfek ten (t. j. deform iran) trg , saj m oram o upoštevati, da je stanovan je dobrina posebnega po- mena, ker je naj d raž ja dobrina, ki jo človek v živ­ ljen ju po trebu je in ker je po v rsti p o treb takoj za prehrano in obleko. Zato problem stanovan ja v iz­ redn i m eri neposredno p rizadeva vsakega občana. Im perfek tnost stanovanjskega trg a zah teva , da tega trg a ne obravnavam o celovito, tem več d a govorimo o parcialn ih trg ih . Z aradi izrednega povpraševan ja za stanovanji g re danes p r i nas predvsem za trg prodajalcev, saj so kupci na tržišču v povsem pod­ rejenem položaju. Zato sam ega delovan ja stano­ vanjskega trg a ne smemo idealizirati. P rv i pogoj za norm alno funkcion iran je tega trg a je 2— 3 °/o višek najem nega stanovanjskega fonda, to je, ko je na razpolago nezasedeni s ta ri in novi fond stanovanj. V naših večjih m estih pa znaša danes stanovanjsk i p rim an jk lja j 51— 25 %. P o jav lja se dilem a, ali hočemo usm erjen a li sti­ h ijsk i trg . P ra v stan je, k i smo ga p ra v k a r navedli, nam n arek u je odločitev v p rid u sm erjenega trga. S tem omogočamo spodbujan je p a rc ia ln ih trgov (trg organizirane individualne g radn je , trg novih kot z v e lik o k ra t prem očnim povzdigovanjem samo vpliva trga. V štu d iji: »A naliza trž išča stanovanj« 2) je p rav tak o ugotovljeno, da d elu je p r i nas v stan o ­ van jsk i dejavnosti poleg tržnega še cela v rs ta d ru ­ gih m ehanizm ov (npr. m ehanizem gospodinjstva, t. j. g ra d n ja v lastn i režiji, m ehanizem adm inistra­ cije, t. j. dodeljevanja stanovanj itd.), k a r nas sili na to, da m oram o stanovanjsk i t rg obravnavati re ­ alno in da je zaradi m nogih specifičnosti na tem področju po trebna tud i vnapre j p recejšn ja stopnja u sm erjan ja t. j. d ružbene sk rb i in pomoči. Odnos do družbenega in zasebnega sektorja M islimo, da ne smemo zan ik a ti po trebe po raz­ v ijan ju obeh sektorjev s tan o v an jsk e graditve, to je družbenega in zasebnega. P o d a tk i S tatističnega za­ voda SRS iz le ta 1967 nam daje jo tako-le sliko s tru k tu re stanovanj po la s tn iš tv u v m estih Slove- najem nih in etažn ih stanovanj), lah k o zaščitim o kupca in vplivam o na ceno stanovanj in plačilno sposobnost kupcev. Z aradi boljše o rien tac ije naj povemo, da vse evropske (zahodne) d ržave (razen Belgije) v raz ličn ih oblikah u sm erja jo s tan o v an j­ ski trg , k i za nas n i prim eren. Seveda p a m orajo b iti družbeno usm erjeva ln i uk rep i tržno k o rek tn i in ne preveč togi, k je r se uporab lja jo p ri f in an c iran ju in k red itiran ju d ružbena sredstva, so d ružben i usm er­ jevaln i u k rep i n u jn i in posebno učinkoviti. P raksa razv itih ev ropsk ih dežel kaže, da lahko s p rim ern i­ m i širšim i organizacijsk im i in podobnim i uk rep i kot so p ro g ram iran je in koord inacija dosežem o več, Sl. 4. S ta n o v an jsk o n ase lje SS-G v š išk i v L ju b lja n i v g rad n ji — G IPO SS (pogled od juga) nije: skupno število s tanovan j je znašalo po teh podatk ih 204.000 (100 °/o), od teg a jih je bilo v d ružbeni lasti 117.000 (57,5'%) in v zasebni lasti 87.000 (42,5 °/o). Točnih podatkov za ostale k ra je v S loveniji ni, po ocenah pa računam o, da je v za­ sebni la s ti okoli 70—80 % celo tnega stanovanjskega fonda. T a podatek govori o pom em bnosti zasebne­ ga sek to rja . P rim erjan je p rednosti m ed družbenim in zasebnim sek to rjem bi n am brez dvom a poka­ zalo v rsto pozitivnih in n egativn ih vplivov n a obeh straneh . Ob tej p rilik i ne bom o analiz ira li teh vpli­ vov. U gotavljam o lahko, da je stanovan jska lastn i­ na uzakonjena. Zato je ekonom sko in družbeno- politično p rav , da stanovanjsko lastn ino v m ejah zakonitih določil spodbujam o. Posebno je to po­ m em bno zato, k e r se takšna politika pozitivno od­ raža tu d i p r i s tru k tu r i osebne potrošn je . K ot druž­ ba pa smo dolžni, da n a tem področju zagotovimo racionalen in sm o trn razvoj. R azv ijan je tega sek­ to rja za vsako ceno, to je neglede n a širše družbe­ no politične in terese, pa bi bilo nespam etno in zato škodljivo, k e r tak šen razvoj ne b i b il zasnovan na zdrav ih ekonom skih osnovah. Istočasno m oram o p rav tako rea lno obravna­ va ti razvoj sek to rja stanovanj v družbeni lasti. Pot, k i so jo prehodile na tem področju danes raz­ v ite evropske dežele, nas opozarja n a to, da se z razvojem tržn ih odnosov v stanovanjskem gospo­ darstvu , veča po treba po d ružbenih stanovan jih in to predvsem zarad i skrb i za stanovan je za katego­ rije občanov z nižjim i dohodki in zarad i m ožnosti in te rv e n ira n ja n a stanovanjskem trg u (reguliran je s tan arin in podobno). To vlogo je družben i sektor imel, jo im a in jo bo še vedno im el. Tem u tud i n a ­ ša družba n e m ore oporekati. Naloge, ki jih m ora o p rav lja ti d ružben i sek to r stanovanj, so jasno opre­ deljene. S lužiti m ora občanom z n ižjim i dohodki (socialni na jem n i fond). Ta del fonda m oram o d i­ m enzion irati g lede na n u jne po trebe na osnovi sp re je tih k rite r ije v in to d im enzioniranje skrbno analiz ira ti. D alje občanom s sredn jim i dohodki, k i so sposobni sam i v celoti p lačevati stroškovno s ta ­ narino , p a ne želijo b iti lastn ik i etažnega stanova­ n ja a li d ruž inske hiše. Končno p a še p ridob itn i n a ­ jem ni fond, za ostale uporabnike. T a se m ora pod­ re ja ti tržn im zakonitostim in se razv ija ti v zd ra ­ vem konkurenčnem odnosu do zasebnega sektorja. Izhodišča so to rej dovolj p rožna in zagotavljajo zato rac ionalnost razvoja obeh sek to rjev in kon­ kurenčnost d ružbenega sektorja. Stanovanje kot dejavnik v mobilnosti zaposlovanja P rob lem m obilnosti delovne sile se ne po jav­ lja p r i vseh kateg o rijah p reb ivalstva v enaki m eri. Saj im am o tip ične m obilne poklice ko t: vojaške osebe, p rosvetne, zdravstvene in carinske delavce, delavce v adm in istrac iji itd. Poleg te h pa se po jav­ lja jo tu d i s trokovn i kadri, v isokokvalificirani, k v a ­ lific iran i in nekva lific iran i delavci v organizacijah združenega dela. Za n jihove p o treb e p redstav lja najem no stan o v an je najustreznejšo obliko. P r i ob­ rav n av an ju tega p rob lem a so pom em bni tile v idiki: svoboda odločanja p ri zaposlovanju (mobilnost), spodbuda za u sta litev delovne sile in ekonom sko odločanje delovne organizacije. K ot vidimo, gre za naspro tu joče si odnose, p r i čem er im a vsak svojo težo (prednosti in slabosti). Res je sicer, da dobi delavec v pod je tju n a ­ jem no stanovanje (ta oblika p resk rbe pa se v zad­ n jih le tih občutno zm anjšuje), vendar je tu d i res, da m ora zato ostati v p o d je tju vsaj 10 let, sicer m ora stanovanje izprazniti. Ta način im a svojo dobro s tran v tem, da delavcu v določenih okoli­ ščinah daje možnost, da zadovolji svoje s tan o v an j­ ske potrebe, po drugi s tra n i pa m u v tem času sko­ ra j povsem onemogoči izbor druge delovne orga­ nizacije , če bi m u delo v n je j bolj ustrezalo in če ta delovna organizacija n im a m ožnosti dodeliti re f lek tan tu najem nega stanovanja . Po d ru g i s tran i p a n as ta ja v rsta težav tu d i za delovne organizacije, ko delavci prekinejo delovno razm erje p red p o te ­ kom 10-letnega roka, n a kate rega so vezani z do­ delitv ijo stanovanja, pa tega ne izpraznijo. Sodni spori so številn i in sodišča skladno z zveznim za­ konom o istanovanjski p rav ic i razsodijo v ko rist n a jem n ik a in ne delovne organizacije. Tako se p rak tičn o m anjša število najem nih stanovanj, s k a ­ te rim i naj bi delovne organizacije reševale svoje stanovan jske problem e. Zato, p a tud i z a rad i ne- stroškovnih s tanarin delovne organizacije niso več za in teresirane za najem ni stanovanjsk i fond in ra ­ je odobravajo posojila članom svojih ko lek tivov za n ak u p etažnih stanovanj in gradnjo d ružinsk ih hiš. S tem pa se odpirajo novi problem i, k i j ih sedaj ne bomo analizirali. V erjetno bomo m o ra li p rem išljeva ti tu d i o tem , naj delovna organizacija ne bi posta la p ro ­ ducen t in razdeljevalec dobrin, za k a te re n i speci­ aliz irana. K ljub tem u pa m oram o ta p rob lem re ­ alno obravnavati, saj glede na p ro k lam iran o in osvojeno politiko decentralizacije sredstev delov­ n ih organizacij ne bo mogoče razbrem eniti tega, d a bodo tu d i v bodoče sofinancirale g radn jo n a ­ jem nih ozirom a k red itira le gradnjo zosebnih sta ­ novanj in hiš za svoje delavce. P rizn a ti je treb a dejstvo, da so v n ek a te rih pod je tjih ko lek tivne sta ­ novan jske akcije dale dobre rezultate. (MTT, L ito ­ stro j, C inkarna in drugi). P r i obravnavan ju d ilem nam enom a nism o šli v podrobnosti. Podali smo okvir, k i nam lahko uspešno služi p r i isk an ju in izboru bodočega sistem a, tem elječega n a že izvršenih obširn ih raz iskavah s področja s ta ­ novanjskega gospodarstva. Zagotovo vemo to, da m oram o odstopiti od do­ sedan jih organizacijskih in ekonom skih togosti in u v e ljav iti p estre jše in v ita lne jše oblike. Te p a so nakazane v »Modelu sistem a o bodočem s tan o v an j­ skem gospodarstvu v SR Sloveniji«, k i bo skupaj z izhodišči Skupščine SRS o n ada ljn jem razvo ju te ­ ga področja že v k ra tk em predm et jav n e razprave. UDK 333.32 GRADBENI V ESTN IK , LJU BLJA N A , 1970 (19) ST. 8—9, STR. 230—236 M arjan Gaspari: DILEME ZA RAZVOJ STANOVANJSKEGA GOSPODARSTVA Stanovanjsko gospodarstvo je integralen del sploš­ nega družbenoekonomskega razvoja, saj moramo pri njegovem urejanju upoštevati ekonomske, socialne, so­ ciološke, psihološke in demografske vplive. Avtor po­ daja pregled naše dosedanje stanovanjske politike, za­ konodajo na tem področju, stanovanjske sklade, stano­ vanjsko reformo od leta 1960 naprej. Iz tega pregleda sledijo določene pozitivne in negativne ugotovitve v našem stanovanjskem gospodarstvu. Podrobno obrav­ nava naslednjo problematiko: decentralizacijo stano­ vanjske politike, ekonomske cilje v stanovanjskem gospodarstvu, stanovanje kot kapitalno ali potrošno dobrino, trg stanovanj, stanovanje v zvezi z zaposleva- njem in odnos do družbenega te r lastniškega sektorja. UD C 333.32 GRA DBENI VESTN IK , L JU B L JA N A , 1970 (19) NR. 8—9, P P . 230—236 Marjan Gaspari: HOUSING PROBLEMS AND DEVELOPMENT OF DWELLING ECONOMY The dwelling economy is the integral part of ge­ neral social and economical development, because for its regulation we must consider economical, social, so­ ciological, psychological and demographical influences. The author shows our up to this time dwelling poli­ tics, legislation in this domain, dwelling funds, dwel­ ling reform from 1960 on. From this surwey we can see the appointed positive and negative establisments in our dwelling economy. It specifies the following problem: the decentralization in the dwelling politics, the economical aims in the dwelling economy, the dwelling as a capitale or consume good, the sale of dwellings, dwelling and employment, and the relation between the social and private sector in the dwel­ ling economy. Pomen prostorske dokumentacije UDK 711.134 (002) M i l a n n a p r u d n i k , d i p l . i n z . Urejanje prostora Ekonom ski in sociološki tokovi se odvija jo v določeni p ro sto rsk i stvarnosti, k i jo k a rak te riz ira j o p rirodna bogastva, ki j ih je u stv a ril človek te r ob­ likovali d ružben i procesi. K er se stan je v p rostoru nenehno sp rem in ja , ga m oram o n ep re trg an o p re ­ so jati v tem razvoju , k a r pom eni, da m oram o sle­ d iti in ob v lad a ti vse tiste dejavnike, k i v m edse­ bojnem učinkovan ju ta razvoj usm erjajo . P r i u re ja n ju p rosto ra se soočita dve dejavno­ sti, to je raz iskovan je stan ja te r n ač rto v an je sp re­ m em b v tem p rosto ru glede n a ekonom ske in so­ ciološke tokove. Iz soočanja teh obeh izluščimo p redv idevan ja n ada ljn jega razvoja p rosto ra , k i ga je potrebno p re k družbeno-političn ih odločitev usk lad iti n a vseh ravneh p lan iran ja . Nenehno usk la jevan je je lastnost sta lnega razvo jnega p lan i­ ran ja te r sp rem in jan ja p lana kot d ružbenega ak ta , k i se m ora čim bolj p rilagoditi doseženi stopn ji raz ­ voja v določenem planskem obdobju. P ro sto r u re jam o p rek p rosto rskega p lan ira ­ nja, ki ga m oram o razum eti kot n ač rto v an je ko­ ordinacije človeka in okolja, v ka te rem preb iva, te r dejavnosti, k i ga sprem ljajo. T em eljne naloge regionalnega prostorskega p lan iran ja so: — R aziskovanje in spoznavanje n a rav n ih in an tropogen ih danosti p ro sto ra s pomočjo perm a­ nen tne prosto rske inventarizacije . — R egistracija in ovredno ten je m ožnosti za izkoriščanje prostora glede n a razne v rste tehnič­ nih rešitev . To te r ja perm an en tn o registracijo in sprotno konfrontacijo rea ln o sti m ožnih in p redv i­ denih posegov v prostor. —• O vrednoten je p rog ram sk ih zasnov in pro­ jek tn ih zam isli glede n a n jihovo m edsebojno usk la­ jenost glede na prostor. Te t r i naloge p red stav lja jo tem elj in cilj ope­ ra tiv n eg a regionalnega p rosto rskega p lan iran ja . K onfron tac ija p rosto rsk ih m ožnosti z dolgoročnim i in sredn jeročn im i ekonom sko-političnim i usm erit­ vam i n am daje rea lne osnove za kom pleksno druž- beno-ekonom sko p lan iran je . Splošen pomen organizirane informacije O snova p lan iran ju je obv ladan je obstoječega stan ja , p r i tem štejem o v obstoječe stan je tud i iz­ delane program ske a li p ro jek tn e zasnove, k a r iz ­ ražam o p rek raznovrstn ih in fo rm acij o dogajanjih v p ro sto ru in to po vseh v id ik ih : n a rav n ih dano­ stih in lastnostih prostora, izg ra jen ih danostih in družbeno-ekonom skih s tru k tu rah . Takšna naloga zah teva o rgan iz iran in skupen p ristop vseh tre h os­ novnih katego rij, k i sodelujejo p r i nacionalnem p ro g ram iran ju , to je ekonom ske, sociološke te r p rostorske kategorije . O rganizirana inform acija je nepogrešljiva osnova: — p ri družbeno-ekonom skem , regionalno p ro ­ storskem in vsem ostalem p lan iran ju , v večjih ali m anjših družbeno-političnih skupnostih , v gospo­ darsk ih panogah, pa tud i v sam ih delovnih organi­ zacijah; — p r i p red lagan ju in sp re jem an ju zakonodaje, k i posega v p rosto r in to od določanja prispevkov in davkov do kom unalne politike, a li od določanja rezervatov v različne nam ene, p a do določanja mej občin in kom petenc posam eznih družbeno-politič­ n ih skupnosti; — p r i up ravnem in sodobnem poslovanju, z lasti b i bilo mnogo lažje upravno poslovanje ana­ litsk ih in p lan sk ih služb v rep u b lik i in občinskih u p ravah ; — p ri izdelavi p rostorsk ih program ov in p ri tehničnem p ro jek tiran ju in to od p ro jek tov cest pa do p ro je k tira n ja celih m estnih p redelov itd. O bvladanje naravn ih danosti N aravne danosti pogojujejo delovanje in n a ­ d a ljn ji razvoj človeka v prostoru . U rbanizacija ali in fra s tru k tu ra sta p rav tako pogojeni od naravn ih danosti. Z nanstvene vede, k i raz isku je jo naravne da­ nosti, j ih inven ta riz ira jo in v rednotijo , obravnava­ jo istočasno tu d i specifike in upo rabnost raziskav, so: — geologija s specifikam i (tektonika, seizm ika itd.), z uporabnostjo : rudno bogastvo in geotehnika p ri g rad n jah ; — geom orfologija, pedologija, k lim atologija; — h id ro log ija z uporabnostjo : p itna voda, h i­ d ro cen tra le itd . — flo ra in favna z uporabnostjo : razvoj r ib i­ štva in lovstva. S kupn i cilj raziskovanj n a rav n ih danosti je k lasifikacija zem ljišč, k i je po trebna, da pridem o do oblikovan ja zem ljiščnih eno t z ozirom na n a ­ ravne danosti. Če obravnavam o v te j enoti človeka oz. n jegove razm estive v p rosto ru , in dosežen družbeno-ekonom ski razvoj, dobim o stvarno k lasi­ fikacijo prosto ra , k i je osnova za njegovo ovred­ notenje. Po dosedanjih podatk ih je stan je na razisko­ v an ju n a ra v n ih danosti nezadovoljivo po posam ez­ n ih vejah . Po trebu jem o 10— 15 let, da bodo za Slo­ venijo izdelan i osnovni m ateria li, k i obravnavajo prostor. To tu d i pom eni, da je m ožna glede n a sta ­ n je raz iskav n a ravn ih danosti in tu d i stopnjo iz ­ dela vegeodetske dokum entacije d e ta jln a faza re ­ g ionalnega prostorskega p lan a šele v naslednjem desetle tnem obdobju. Obvladanje antropogenih danosti P ri tem nas predvsem zanim a obstoječa pose­ litev v m estih in izven n jih , oprem ljenost p rosto­ ra z in frastruk tu ro , s su p ers tru k tu ro itd. To sta ­ n je lahko organizirano obvladam o le z oblikova­ n jem področnih katastro f, registrov a li evidenc, v k a te rih členimo posam ezne elem ente p rostora . P ri tem p redstav lja ka taste r najpopolnejšo obliko evi­ d en tiran ja , ki poleg grafične upodobitve vsebuje tu d i num erično-analitičn i del in tako omogoča upo­ rab o za tehnične, p rav n e in ekonom ske presoje. Med takšne prikaze štejem o zlasti: — k a taste r vodnih tokov, — k a taste r železniškega omrežja, — ka taste r cestnega om režja, — k a tas te r kom unaln ih naprav in objektov, — k a ta s te r zgradb — gradbeni ka taster, — reg ister k u ltu rn ih spom enikov itd. A naliza stan ja teh podatkov je pokazala dvo­ je : velik del teh evidenc še sploh n i vzpostavljen , evidence, ki že obstajajo za posam ezna področja, pa ne vk ljučujejo elek tronske obdelave podatkov. Po dosedanjih pokazate ljih lahko pričakujem o, da b i te evidence bile izdelane za Slovenijo v n ad a lj­ n jih desetih letih, p ri tem pa bo potrebno čim prej sp re je ti enotno m etodologijo in enotno tehn iko za izdelavo posam eznih reso rn ih evidenc, reg istrov in katastro f, da bi le - ti b ili uporab ljiv i vsestransko in to kot podatek p ri p lan iran ju , izdelav i p ro g ra ­ m ov in pro jek tov te r p r i sam ih gradben ih delih. Organizacija dokumentacijskega centra N adaljn ja stopnja prostorskega p lan iran ja je ovrednoten je m ožnosti za izkoriščanje prostora , k i ga izražam o v program sk ih in p ro jek tn ih rešitvah . L e-te m orajo tem eljiti n a podatk ih obstoječega s tan ja narav n ih in an tropogenih danosti. D a bi b i­ lo zajam čeno racionalno koriščenje fonda o bsto je ­ čih podatkov, razb itih v v rs ti reso rn ih instituc ij, je po trebna koord inacija iz enega m esta — doku­ m entacijsk i center. V zvezi s to nalogo je n jegova vloga naslednja: — N ačrtovalci p ro sto ra m orajo b iti tekoče in ­ fo rm iran i o vseh podatk ih , k i so p o trebn i za k v a li­ te tn o p rog ram iran je in p ro jek tiran je . O dprav iti m oram o večkratno zb iran je istih podatkov. Zato je po trebno n a enem m estu vod iti ev i­ denco: kaj raziskujem o, kaj že im am o raziskano glede n a ravn ih in an tropogen ih danosti in tu d i evi­ denco o tem, k je so n a razpolago de ta ljn i podatki. — S krbeti m ora, da bodo vsi podatk i iz posa­ m eznih resornih instituc ij obdelani tako, da bodo združljiv i in m edsebojno p rim erljiv i (enotnost m e­ todologij). — Za operativne po trebe izdelave reg ionalne­ ga prostorskega p lan a je potrebno d e ta ljn e sek to r­ ske prikaze in evidence genera liz ira ti in ovredno­ titi v prostorskem sm islu. N adalje je naloga dokum entacijskega centra, da zasleduje vse razvojne težnje, izražene v pro­ jektih , program ih, raziskavah in š tu d ijah . Tako lahko soočimo želje s stanjem , ovrednotim o zam i­ sli glede na m edsebojno usk lajenost in g lede na racionalno zasedbo prostora. Na ta način bom o n a j­ lažje odkrivali po ra ja joča se p rosto rska n e rav n o ­ težja. B iro za reg ionalno prostorsko p la n ira n je že prevzem a koordinacijsko vlogo p ri inven ta rizaciji n a rav n ih in an tropogenih danosti. P ra v tak o smo že organizirali reg is triran je m ateria lov štud ijsk e­ ga, p rogram skega in pro jek tnega značaja. V le toš­ njem le tu bom o vzpostavili tu d i dokum entacijsk i cen ter in določili p rav n i sta tu s in delokrog. G eodetska inven tarizacijska dejavnost V pre jšn jem poglav ju opisane naloge zah teva­ jo vzajem ni p ris to p vseh prosto rsk ih inven ta riza- cijskih dejavnosti. P r i tem im a geodetska dejav­ nost z ozirom n a vsebino svojega de la in z ozi­ rom n a te rito ria ln o razvejanost poseben pom en. Osnova vsem raziskavam n arav n ih danosti so geodetske in topografske k a r te m eril 1 :5.000, 1 : 10.000 in 1 : 25.000. Osnova za izdelavo sistem a katastrov, reg is tro v ozirom a evidenc p a je poleg geodetskih osnov tu d i k a ta s te r zem ljišč k o t nosi­ lec površinske delitve za lociran je vseh podatkov, izhajajočih iz posam eznih evidenc. P r i tem tega k a ta s tra ne sm em o izenačiti z danes poznanim zem ljiškim k a ta s tro m izrazito fiskalne narave . Takšna o rien tac ija razvoja geodetske dejavno­ sti je izražena tu d i v osnutku zakona o geodetski UDK 711.134(002) GRADBENI V ESTN IK , LJU B LJA N A , 1970 (19) ST. 8—9, STR. 236—238 Milan Naprudnik: POMEN PROSTORSKE DOKUMENTACIJE Avtor analizira temeljne naloge regionalnega pro­ storskega planiranja: raziskovanje in spoznavanje na­ ravnih danosti prostora, registracijo in ovrednotenje možnosti za izkoriščanje prostora in ovrednotenje pro­ gramskih zasnov ter projektnih zamisli glede na n ji­ hovo medsebojno vsklajenost. Podrobno obravnava splošen pomen organizirane informacije, obvladanje naravnih danosti, obvladanje antropogenih danosti in organizacijo dokumentacijskega centra. službi, ki p redv ideva vzpostav itev nasledn jih evi­ denc: — osnovna državna k a r ta 1 :5.000 oziroma 1 : 10.000 za področje cele Slovenije, — geodetski n ačrti za vsa m esta oziroma m estna n ase lja v m erilu 1 : 500 ozirom a 1 : 1000, — nov tako im enovani tem eljn i ka taste r — ka taste r zem ljišč, — b o n itiran je zem ljišč — ugotovitev proiz­ vodne vrednosti, — k a ta s te r kom unaln ih n ap ra v in objektov, — k a ta s te r zgradb, — geodetska, u rbanska in reg ionalna doku­ m entacija. T akšen p rogram usm erjajo nasledn ji pokaza­ telji: — bodoča fizična obrem enitev slovenskega prostora, — bodoča davčna politika v zvezi z zemljišči in neprem ičninam i, — bodoča lastn inska razm erja v zvezi z zem ­ ljišči. O snutek srednjeročnega p ro g ram a za obdobje 1971—1975 zajem a prvo etapo naveden ih nalog iz p rog ram a geodetskih evidenc. V zporedno s p rip ravam i za sredn jeročn i n ačrt poteka m odern izacija vseh p ro izvodnih postopkov izdelave načrtov , k a r t in evidenc, od polne upora­ b e aero fo togram etrije p r i te ren sk ih delih prek elek tronske obdelave k a rto g ra fsk ih del do elek ­ tronske obdelave karto g rafsk ih del in do elek tron­ ske obdelave evidenc in ka tastro f. UDC 711.134(002) GRA D BEN I V ESTN IK , L JU B L JA N A , 1970 (19) NR. 8—9, STR . 236—238 Milan Naprudnik: SIGNIFICANCE OF THE SPATIAL PLANING DOCUMENTATION The author analyses the fundam ental tasks of the regional spatial planing: investigation and compre­ hension of the natural conditions of the space, regi­ stering and evaluation of possibilites for the exploita­ tion of space, the evaluation of the program design and the project conceits with the regard to their mu­ tual accordance. He specifies the general importance of the organized information, then how to be master of natural conditions and of hum an conditions. At last the paper treats the organization of a centre for space documentation. iz n a š i h ko lek t i vov SGP »SLOVENIJA CESTE« NA NOVI AVTOMOBILSKI CESTI Dve leti bo 7.480 m dolgi odsek nove avtomobilske ceste Vrhnika—Postojna najbrž največje gradbišče te­ ga kolektiva. Izkopati bodo morali od skupnih 1,200.000 m3 iz­ kopa kar kakih 850.000 m3 v V. in VI. kategoriji. Izvr­ šiti morajo tudi vse nasipe, planum, drenaže, propuste, odvodnjavanja, koritnice in ograje ob cesti in asfalti­ ranje. Skupna vrednost del je 70,000.000 dinarjev (no­ vih.) Dela potekajo zelo intenzivno na podlagi dobro pripravljenega plana, ki predvideva dnevno 3.600 m3 izkopa. Težki teren zmorejo le demperji. Na jasi nad železniško postajo v Postojni je na­ stala prava delavska vas za 450 delavcev Slovenija ce­ ste in 200 delavcev Gradisa. Nekaj nižje bo asfaltna baza ter separacija za pripravo agregatov, m aterial bodo odvažali iz useka na koncu železniške postaje. Vrtalna dela izvajajo 4 ekipe Geološkega zavoda iz Ljubljane in 2 ekipi »Geotehnike« iz Zagreba. Za enkratno masovno miniranie so vrtalci izvrtah 3.500 m vrtin profila 80 mm, porabili pa so 12 ton eksploziva. Odsek, katerega gradi Slovenija ceste, je najtežji. Ne samo to, da so vsi izkopi v skali, še bolj otežuje de­ lo neposredna bližina železniške proge (tudi le 40 m), obstoječe ceste pri Ravbarkomandi ter stanovanjskih hiš in železniške postaje v Postojni. Posebni zavaro­ valni ukrepi so izredno zahtevni in dragi. Prav bi bilo, da bi že v projektih oz. predračunih upoštevali te posebne pogoje in stroške, ki ne bodo majhni in se bodo pisali s sedemmestnimi števili (v novih dinarjih). Dela strojnih skupin so zelo učinkovita, čeprav še niso na mestu vsa predvidena mehanizacija, transportna sredstva in delovna sila. Dobro sta prestala kontrol­ no preizkušnjo nova 13 tonska valjarja ABG-SAW 185, ki imata izreden dinamični učinek pri komprimiranju nasipov v slojih do 1 m. Kontrolo vrši ZRMK s poseb­ no ekipo in aparaturami, ki delujejo na bazi izotopov. Kot kaže, se bodo pri podjetju Slovenija ceste odločili, da sami nabavijo potrebne instrum ente in bi s tem precej prihranili. Ugotovili so, da imajo komprimacij- skih valjarjev, ki jih vlečejo v nasipih buldožerji z 90 KS, dovolj glede na kapacitete valjarjev SAW 185. Izvajalci želijo še čimveč lepih dni, saj vedo, da jim bo postojnska zima z burjo prinesla še marsikatere dodatne težave. ASFALTIRANJE 8 KM DOLGEGA VODNEGA KANALA Na Livanjskem polju izvaja hidroenergetski sistem GP »Konstruktor« iz Splita, SGP »Slovenija ceste« pa je prevzelo 210.000 m2 asfaltne obloge v 8 km dolgem vodnem kanalu v Buškem Blatu. Ta nova naloga je zelo težka, saj so brežine kana­ la v naklonu 26°. Ker ni posebne mehanizacije za tak­ šna dela, preurejajo za to obstoječe stroje. V gramoz­ nici v Mengšu je bila za preiskavo pripravljena enaka brežina, sam preizkus pa je pokazal, da bo treba še marsikaj izpopolniti. Sestav asfaltne mase zahteva po­ seben recept, ki zagotavlja popolno vodotesnost. Hi­ dravlični bager mora imeti daljšo ročico za dodajanje mase iz kamiona v finišer, buldožer, ki drži na jekleni vrvi finišer, bo treba bolj obtežiti in opremiti s hidrav­ ličnim vitlom za fino niveliranje lege finišerja med delom, enako bo treba pritrditi na nosilno vozilo tudi ročni vibracijski valjar »Bomag«, itd. Z e iz pravkar opisanega je razvidno, da bo treba rešiti še vrsto vprašanj za izvršitev te specialne nalo­ ge, pogojene z ožino pobočnih stranic vodnega kanala, naklonom brežin, celinske klime pod planinama Dina­ re in zahtevami kvalitetne obloge. Rok dovršitve je do konca oktobra 1971. Prvi sloj bitugramoza v debelini 5 cm bo izravnalni, nato pa bo položen še 6 cm vodo­ tesnega asfaltbetona, skupaj torej 57.600 ton asfaltne mase. Stroški asfaltiranja bodo znašali 13,000.000 din. NOVA GRADBIŠČA SGP »KONSTRUKTOR« MARIBOR Iz »Glasila« Konstruktorja št. 5—6 povzemamo: »V ekonomski enoti gradbene proizvodnje bomo za­ čeli dela na novih gradbiščih v Mariboru in zunaj njega. V Mariboru smo pričeli z izgradnjo stolpnice ST-8 in potrošniškega centra v soseski S-21, otroški vrtec na Studencih, izgradnjo objekta za pralni prašek to­ varne Zlatorog, povečavo hale C — talilnico Maribor­ ske livarne, kolektor pod ginekologijo pri splošni bol­ nišnici, izgradnjo garaž za zdravstveni dom, sanacijo strehe proizvodne hale Prim at in razna manjša dela, predvsem v tovarnah. Na območju zunaj Maribora pa smo začeli izgrad­ njo kegljišča, avtobusne postaje in I. fazo postajališča (avtobusni peron) ter rekonstrukcijo Kidričeve ulice pri hotelu Diana v Murski Soboti. Rok dovršitve je določen za 28. november 1970. Ta naloga je — glede na zelo majhen prostor za deponije materiala in zaradi kratkega roka dovršitve — zelo zahtevna. V Gornji Radgoni smo pričeli izgradnjo poslovne zgradbe Kreditne banke Maribor. Dovršitveni rok je 31. maj 1971. V Plominu smo v sklopu izgradnje separacije pre­ vzeli nova dela v vrednosti 1,5 milijona dinarjev. V kratkem času smo torej pričeli delo na večjem številu novih objektov, v skupni vrednosti več kot 28 milijonov dinarjev. Skoraj vsa navedena dela morajo biti končana v tem letu, kar bo pri sedanjem pomanj­ kanju cementa in betonskega železa zahtevalo mnogo naporov vseh, ki jim je bila zaupana odgovorna na­ loga.« O DELU V FRANCIJI V istem »Glasilu« Konstruktorja je objavljeno tudi pismo ing. Jurija Čepona ter Antona Salatnika iz grad­ bišča na Korziki, ki med drugim pišeta: »V zadnjih dneh oktobra lanskega leta je v Ajaccio na Korziki prišla prva skupina delavcev Konstruktor­ ja. S tem se je pričela pionirska pot dela na Korziki. Danes, ko gledamo nazaj, lahko rečemo, da ta pot ni bila vedno posuta z rožami. V prvih dneh smo predvsem urejali naše delavsko naselje, ki nam je lahko danes v ponos. V istem času smo pričeli z gradnjo prve vile, ki je sedaj že naselje­ na. Vila je grajena v korziškem stilu, ki nam je priza­ dejal precej težav. To je bila prva vila, ki jo je naša m ajhna skupina s precejšnjim uspehom zgradila. V decembru smo pričeli uresničevati naše prvo večje gradbišče — rezidenco Loretto chemin de Vitullo. Tu pa smo resnično naleteli na trd oreh. Prvi problem, ki ga je bilo treba premagati, je bila voda. Gradnjo smo pričeli v najhujših mesecih, saj je bilo prav te­ daj največ dežja. Ko smo pričeli betonirati temelje, so se ob prvi težavi nakopičile še vse druge: oprema, me­ hanizacija, dobava materiala in drugo. Delo ni in ni napredovalo tako, kot smo si prvotno zamislili. Potrebno je bilo instalirati še betonarno, k ar pa ni bilo lahko, saj je Korzika otok in smo morali vsak del dobiti s kontinenta. Naleteli smo še na ovire pri dobavi filigranskih plošč, železa itd. Societe insulaire de Construction je bilo prvo podjetje v Ajacciu, ki je pričelo uporabljati filigranske plošče. Ko smo razvozljavali problem za problemom, smo imeli ves čas težave z ljudmi. Bolje rečeno ■—■ z nji­ hovo samovoljo. S samovoljnim zapuščanjem delovne­ ga mesta ostajajo le najboljši, s katerimi bomo lahko na Korziki zgradili še marsikateri objekt. Danes je gradbišče Vitullo — ne glede na vse te­ žave v polnem zamahu in upamo, da nam bo uspelo prvo zgradbo dokončati v predvidenem roku. Končno naj omenimo še to, da smo v zadnjih dneh junija z uspehom končali dela do III. faze pri vili Bouttaud. Na slemenu te vile so se pojavile smrečice ter jugoslovanska in francoska zastava. Uspeh je toli­ ko lepši, ker je bilo končano to delo v treh mesecih. Vila ima 520 m2 čiste površine. Po vseh doslej doseženih rezultatih se je naše pod­ jetje Societe insulaire de Construction v Ajacciu in tudi na Korziki lepo afirmiralo, tako, da dobiva vse več in več ponudb za nova dela, obenem s tem pa tudi lepe perspektive za nadaljnji razvoj.« KONSTRUKTOR BAU Piše direktor podjetja ing. Pavle Hafner: »Dve leti napornega dela je za nami. V tem času se je gradbena operativa Konstruktor Bau razširila na tri večja gradbišča in to: gradbišče Metzental v Bad Godesbergu in gradbišče Perlach ter Olimpijska vas v Münchenu. V letu 1968 smo pričeli z deli v Bad Godesbergu. Danes lahko s ponosom pokažemo na naše ustvarjalne uspehe. Pet stanovanjskih objektov in podzemeljske garaže, kar je do sedaj na tem gradbišču zgrajeno, je uspeh, na katerega bi lahko bilo ponosno vsako nem­ ško gradbeno podjetje. Tudi investitor Münchner Grund priznava, da smo dosegli več, kakor je od nas pričakoval. To priznanje je gradbišče prejelo 5. junija, ko je kupec šestega stanovanjskega objekta slovesno položil temeljni kamen za to stavbo. Kupec tega ob­ jekta je sovjetska ambasada v Bonnu. Sovjetski vele­ poslanik v ZRN Semjon Carapkin je osebno zabetoni­ ral skrinjico z dokumenti v temelj šestega objekta. V nagovoru je pripomnil, da želi in upa, da bodo jugo­ slovanski graditelji z isto kvaliteto in istim tempom dela zgradili njihov objekt. Bonnski časopisi so objavili članke in fotografije o tej slovesnosti. Vse to je priznanje našim delavcem. Lani smo v rekordnem času od marca do konca decembra dali pod streho dve desetnadstropni stolpnici v Perlachu. Tako smo si ustvarili referenco in prizna­ nje, da nam je novi investitor Gemeinnützige Bayeri­ sche Wohnungsgesellschaft zaupal gradnjo svojih ob­ jektov v Olimpijski vasi v Münchnm Pri tej gradnji se zahteva visoka kvaliteta. Poleg tega so roki izredno kratki. V aprilu mesecu smo pri­ čeli s pripravljalnim i deli. Danes smo že v polnem te­ ku. Objekti so zaradi arhitektonskega izgleda bolj komplicirani. Zlasti stopnišča, ki so izven zgradb, ̂ za­ htevajo izredno natančnost in pazljivost. Prepričani smo, da nam bo tudi to delo uspelo, V olimpijski vasi gradijo iste objekte tudi druga gradbena podjetja. Med njimi so tri jugoslovanske firme. Tako se je razvilo pravo tekmovanje med .izvajalci, kdo bo hitreje in kvalitetneje gradil. Investitor priznava, da dosegamo zelo dobre rezul­ tate. Zato je sklenil z našim podjetjem dodatno po­ godbo še za štiri objekta. Vsi se moramo zavedati, da je to nov korak na­ predka za naše podjetje. Vse to borno pa dosegli le, če bomo disciplinirani in vestni p ri delu. Kot direktor podjetja priznavam, da je disciplina v kolektivu zado­ voljiva. Na žalost pa moram omeniti, da nekateri po­ samezniki še vedno kršijo disciplino. Prisiljeni smo, da v takšnih prim erih ostro ukrepamo. Zaradi takih pri­ merov so bili 2. junija razgovori na jugoslovanskem konzulatu. Sklenjeno je bilo, da bo naše poslaništvo v primeru disciplinskega, prometnega in policijskega prekrška, dotičnemu delavcu odvzelo potni list in ga prisilno odposlalo v Jugoslavijo. Tak delavec ne bo mogel več dobiti dovoljenja za delo v inozemstvu. V času od 1. do 5. junija je naše podjetje obiskala vladna delegacija iz Slovenije. V delegaciji so bili član izvršnega sveta Slovenije tov. Vadnjal, podpredsednik mesnega sveta Ljubljane, predsednik občinske skup­ ščine Maribor, član občinske skupščine Maribor ter nekateri člani poslovnega združenja IMOS. Delegacija si je ogledala naša gradbišča v Bad Godesbergu in v Olimpijski vasi ter je bila presenečena nad doseženimi uspehi.« ŠTUDIJSKO POTOVANJE NA ŠVEDSKO IN DANSKO Vodilni predstavniki članov Poslovnega združenja GIPOSS in biroja tega združenja so bili v juniju na študijskem potovanju v teh dveh skandinavskih de­ želah. Ogledali so si letališčne zgradbe v Köbenhavnu, satelitska naselja na Švedskem in sicer Vällingby, Rinkeby — Teusta in Skärbolmenu, dalje izgradnjo novega središča Stockholma, razstavo mestnega infor­ mativnega centra za stanovanjsko izgradnjo v Stock­ holmu, razstavo gradbenega centra Svenske Bygtjänst gradbeno podjetje LARSEN & NIELSEN, projektivni biro P. E. Malmstrem in še nekatere druge organizaci­ je gradbeništva. S poročilom z zanimivimi in aktualnimi ugotovit­ vami se zainteresirani člani lahko seznanijo, ker bo objavljeno v »Obvestilih« Biroja gradbeništva Slove­ nje, št. 7/70. NOVA ENOTA GRADISA Organi samoupravljanja v GIP Gradis Ljubljana in TIG Tehnogradnje Maribor so sprejeli sklep o usta­ novitvi nove poslovne enote Gradis—nizke gradnje. Nova enota bo pretežno gradila objekte nizke gradnje, to je ceste, mostove, hidroelektrarne in po­ dobno. Ko bo enota v celoti zaživela, bo po predvide­ nem planu štela cca 700 do 800 ljudi. Sedež nove enote je začasno v Mariboru. Zdaj dela enota na avto cesti Vrhnika—Postojna, most na Ruti prek Drave, most čez Kolpo v Metliki ter tisto, k ar je podjetje Tehno­ gradnje delalo v Bosni, to so: most čez Neretvo v Ži- tomisličih, most v Zepčah ter 10 km ceste v Čađavici itd. B ogdan M elihar prikazi in ocene NEKAJ NOVIH KNJIG S PODROČJA GRADBENIŠTVA Fr. Pohl — R. Reindl: Technisches Hilfsbuch (Teh­ nični priročnik). Springer Verlag Berlin, 1969, 15. razširjena in predelana izdaja, 1015 strani, številne tabele. Vez. DM 32,— Izredno ustreznost tega priročnika dokazuje dej­ stvo, da je ta knjiga, ki obravnava vsa področja me­ hanske tehnike, izšla že v 15. izdaji in je bilo v prvih mesecih prodanih že nekaj sto tisoč izvodov. To je v resnici izjemno koristna priročna knjiga za inženirje, tehnike in konstruktorje. V novi izdaji so nekatera poglavja — Elektronika, Zaščita proti hrupu. Tehnika ultra zvoka — popolnoma nova, področje mehanike pa je razširjeno zlasti v smeri dinamike konstrukcij. K. Beyer: Die Statik im Stahlbetonbau, (Statika v armirano-betonskih gradnjah). Springer Verlag Berlin, 1969, 816 strani, 1372 gra­ fikonov in slik med tekstom, številne tabele in račun­ ski primeri. Vez. DM 66.— Učna knjiga in priročnik za gradbeno statiko. S. Bittner: Platten und Behälter 635 strani, 217 slik in 284 tabel. Vez. DM 396.— Bistveno razširjena, nova izdaja knjige »Momen- tentafeln und Einflussflächen für kreuzweise bewehrte Eisenbetonplatten (Tabele momentov in vplivne plo­ skve za križem arm irane železobetonske plošče). J. S. Cammerer: Der Wärme-und-Kälteschutz in der Industrie (Zaščita proti toploti in mrazu v indu­ striji). 509 strani, 207 slik. Vez. Vez. DM 68.— Četrta, izpopolnjena izdaja dela, ki ga je napisal avtor, ki je med najbolj znanimi in upoštevanimi stro­ kovnjaki za področje toplotne izolacije. R. Dabrowski: Gekrümmte dünnwandige Träger (Zakrivljeni tankosteni nosilci). 338 strani, 94 slik, z mnogimi pomožnimi in šte­ vilčnimi tabelami. Vez. DM 78.— Teorija in praktični primeri. Knjiga v glavnem obravnava teorijo tankostene palice z odprtim ali za­ prtim profilom, pri tem pa je podrobneje obravnavana tudi problematika oblikovalnosti profila. W. Flügge: Statik und Dynamik der Schalen (Sta­ tika in dinamika lupin). 300 strani, 119 slik, Vez. DM 36.— Tretja, zelo izpopolnjena izdaja. G. Franz: Konstruktionslehre des Stahlbetons (Nauk o konstrukcijah v armiranem betonu). ■ 1. del: Grundlagen und Bauelemente (Osnove in gradbeni elementi). 2. del: Tragwerke (Nosilne konstrukcije). 1. del obsega 434 strani, 362 slik. Vez. DM 66.— 2. del obsega 455 strani, 276 slik. Vez. DM 69.— $*ottr«) - 6 .0 S -0 4 .0 ' 'g f,? ' C63 $5Ts £3 v* ■ C 31,s \ \ \ °>0 in s \ ^ - « i ,/sC O'V* c i • «4 a * ** X u *0 * e Knjiga obravnava v prvem delu teoretične osnove nauka o konstrukcijah, v drugem delu pa posebej no­ silne konstrukcije kot skelet vsakega gradbenega dela. Od ustrezne izbire modela so odvisne varnost, trajnost in gospodarnost planirane zgradbe. Glavna vrednost knjige je torej v urjenju predstavljivosti, razsodnosti in intuicije inženirja-konstruktorja. V pripravi je tretji del: Die Bauwerke (Zgradbe). G. Kapp: Betonrezeptcr (Priprava za recepture pri izdelavi betona) (gl. skico na prejšnji strani). DIN A 5 format, petbarvni diagrami. Vezano sku­ paj z brošuro »Zielsichere und wirtschaftliche Beton­ mischungen« (Zanesljive in gospodarne betonske me­ šanice), ki vsebuje natančna navodila za uporabo pri­ prave, kot tudi praktične računske primere. Cena DM 25.—, plastični etui. Priprava kvalitetnega betona na gradbiščih je iz­ redno pomembna. »Beton-Rezepter« je grafično pomič­ no računalo za zanesljivo in hitro izračunavanje ter hitro kontrolo betonskih mešanic. S pomočjo horizon­ talnega in vertikalnega premikanja barvnih prikazov in diagramov dobimo točke z oznakami iskanih vred­ nosti v kvaliteti betonske mešanice. Upoštevani so funkcije in vplivi betonsko-tehnološk.h faktorjev, nji­ hovi medsebojni odnosi in zakoni. Med najvažnejšimi podatki, ki jih dobimo s pomočjo navedene naprave, so na primer: — sejalne linije, — zrnavost agregatov, — čiste teže in lastna vlaga dodatkov, — področja konsistence, — trdnostne vrednosti cementa. — tlačna trdnost betona, — v/c faktor, — stopnja zgoščenosti (količina zračnih por), — količina cementa v kg/m3, — volumen cementa v 1/m3, — količina peska (gramoza) v kg/m3, — mešalno razmerje cement : agregati : voda, — celotna potreba vode v 1/m3. Zahtevane in iskane vrednosti je mogoče na mestu odčitati. iz strokovnih revij in ča sop i sov NAŠE GRADJEVINARSTVO — Beograd, 1970. Št. 6 Dr. Ing. A. P o c e s k i , docent Univ., Skopje: Gra­ nični procenti arm iranja armiranobetonskih ele­ menata. Str. 121—126, 2 sl. Ing. F. S p r u n g , Zagreb: Protipožarna ispitivanja materijala i konstrukcija u zemlji i dosadašnja iskustva. St. 126—129, 5 si., 2 tab. Ing. N. E x e l , Ljubljana: Primeri korozije u gradje- vinarstvu. Str. 130—135, 10 sl. Ing. H. P a s s m a n , Hamburg: Mešanje i primena lakog agregata od ekspandirane gline na gradilištu. Str. 135—137. Stručne knjige i časopisi. Str. 137—140. W. Grossmann: Grundzüge der Ausgleichungs­ rechnung (Temelji izravnalnega računa). 440 strani, 65 slik. Vez. DM 63.— Delo obravnava problematiko po metodi najm anj­ ših kvadratov in so v obilni m eri izvrednotena spo­ znanja matematične statistike. Uporaba matričnega prikaza in matričnega računa. R. Kersten: Das Reduktionsverfahren der Bau­ statik (Postopek redukcij v gradbeni statiki). 259 strani, 151 slik, Vez. DM 58.— Postopek po matričnem prenosu z uvodom za pro­ gramiranje. H. Loewer: Klimatechnik (Klimatska tehnika). 333 strani, 156 slik. Vez. DM 48.— Delo posreduje vse teoretične osnove tega stro­ kovnega področja in hkrati praktične možnosti za projektiranje in gradnjo klimatsko-tehničnih naprav za kondicioniranje zraka. A. Nädai: Die elastischen Platten (Elastične plošče). 334 strani, 187 slik, 8 tabel. Vez. DM 58.— Osnove in postopki za računanje oblikovnih spre­ memb in napetosti, kot tudi za uporabo teorije ravnih dvodimenzionalnih elastičnih sistemov pri praktičnih nalogah. Vedno pogostejša uporaba povsem neelastič­ nih gradiv — kot je na primer beton — v povezavi z elastičnimi snovmi poudarja pomembnost znanja o ponašanju elastično spremenljivih teles. Navedeno delo obravnava v temeljiti obliki praktično uporab­ nost teoretičnih rezultatov. P. Stein: Die Lösiing der linearen gewöhnlichen Differentialgleichungen und simultaner Systeme mit Hilfe der Stabstatik (Reševanje linearnih navadnih diferencialnih enačb in simultanih sistemov s pomoč­ jo statike palic). 211 strani, 78 slik. Vez. DM 59.— V knjigi je razvit postopek popolnega prenosa teo­ rije o določnih in nedoločnih konstrukcijah na reše­ vanje linearnih, navadnih diferencialnih enačb in si­ multanih sistemov. S pomočjo metod statike palic je mogoče reševati vse naloge statike, stabilitetne in elasticitetne teorije, kot tudi dinamike. Zlasti je po tej poti mogoče preprosteje in nazorneje obravnavati vse tovrstne probleme tehnične prakse. B. F. NAŠE GRADJEVINARSTVO — Beograd, 1970. Št. 7. Ing. E. M a l i , Ing. A. S e v e r : Statističko procenjiva- nje kvaliteta. Str. 145—153 , 8 sl., 8 tab. Ing .M .K i s i č : Specifičnosti kontrole kvaliteta u uslovima masovne proizvodnje betona. Str. 154— 157, 2 sl. Ing. M. J a r o l i n e k : Osobine agregata od ekspan­ dirane gline i osobine lakih izolacionih, konstruk- tivno-izolacionih i konstruktivnih betona. Str. 158 —163, 8 tab. Ing. M. F e r j a n , tehn. direktor Zav. za ispitiv. ma­ ter. i konstr. u Ljubljani, Ing. V. N a m o r š : Upo- treba elektrofiltarskih pepela. Str. 164—168, 4 sl., 6 tab. Kratke anotacije članaka koji su od interesa za gra- djevinarstvo. Str. 168 a. IZGRADNJA — Beograd, 1970. St. 7. M. J a r i ć : Stogodišnjica Lenjina. Str. 1. Ing. M. S t u d e n k a , CSSR: Podzemne zaptivajuće i konstruktivne dijafragme. Str. 2—7. 12 sl. Ing. M. M i l i v o j e v i ć : Primena tehnike mrežnog planiranja pri izvodjenju jednog objekta u ino- stranstvu. Str. 8—13, 2 sl. Ing. S. M i l o s a v l j e v i č , Ing. A. F 1 a š a r : Toplo- tnoizolacione osobine zidova zgrada, V. Str. 13— 20, 7 sl., 4 tab. Dr. Ing. K. M i s k a r o v , Ing. arh. I. S t o j i l j k o - v i č - D ž o k i č : Podobnost primene tufa iz oko­ line Valjeva za izradu lakog tufbetona. Str. 21—24, 2 sl., 2 tab. Ing. arh. D. V e l i č k o v i ć : Izgradnja stambenih i javnih zgrada u sistemu IMS u Ćupriji. Str. I—IV, 7 sl. Ing. I. K o v a č i č , Ing. M. O r l i č : Primena si­ stema IMS za izgradnju stambenih zgrada u Tuzli. Str. V—IX, 8 si. Ing. M. D i m i t r i j e v i ć : Primena sistema IMS u Banjaluci. Str. X—XVII, 8 si. Ing. B. K o p r i v i c a : Iskustva u primeni sistema IMS u GK Beton. Str. XVIII—XXVIII, 16 si. Iz inostranih časopisa. Str. 25—29. Vesti i saopštenja. Str. 29—30. Pregled mesečne periodike i knjiga. Str. 30—31. IZGRADNJA — BEOGRAD, 1970. ST. 8. Ing. D. B o ž i n o v i ć , Ing. P. L o k i n , Ing, J. Š u - t i ć : Istraživanje klizišta u naselju Resavica. Str. 1—8, 6 si., 2 tab. Ing. M. M i h a j l o v i ć : Izgradnja i održavanje malih zemljanih brana za navodnjavanje. Str. 9—19, 9 si. Ing. arh. V. K a m e n a r o v i ć : Sintetički podovi, I. Str. 20—29, 8 si. Ing. V. L o r e n e , v. g. tehn. M. 2 i v k o v i ć : Zapa­ žanja sa sovjetskih hidroelektrana, II. Str. 30—32, 3 si. Ing. arh. D. K o r u n o v i ć : Iskustva gradj. pred. »Novi Beograd« u primeni sistema IMS pri iz­ gradnji stanova u naselju Konjarnik u Beogradu. Str. I—VI, 8 si. Ing. B. V u č i ć : Primena sistema IMS u gr. pod. »Rad« u Novom Beogradu. Str. VII—XIV, 14 si. 2. kongres Medjunarodnog društva za mehaniku stena. Str. 33. Vesti i saopštenja. Str. 33—34. Pregled mesečne periodike i knjiga. Str. 34. STANDARDIZACIJA — BEOGRAD, 1970. St. 7 Predloži standarda za javnu diskusiju koji se objavlju­ ju u celini. Str. 137—139. Anotacije predloga standarda za aluminij, šinska vo­ zila, tehniku obrade informacija, gvoždje i čelik, šumarstvo, drvnu industriju, organska jedinjenja, bakar za proizvode iz bakra. Str. 140—142. Anotacija predloga standarda za gradj evinarstvo. Str. 142. Predlog standarda za meme tolerancije na novograd­ nji. Str. 142. Predlog standarda za definicije stanova. Str. 142. Predlog standarda za gradjevinsko crtanje. Str. 142. Katalog Jugosl. standarda za g. 1970 (oglas). Str. 143. Novi telefoni Jugosl. zavoda za standardizaciju u Be­ ogradu. Str. 143. Medjunarodna standardizacija. Primljena dokumenta­ cija. Str. 144—145. Kalendar zasedanja organa Medjunarodne organiza­ cije za standardizaciju ISO. Str. 146—147. Informacije Medjunarodne organizacije za standardi­ zaciju ISO. Str. 147—149. Novi objavljeni JUS standardi (5. 2. 1970.). S tr 150— 151. DOKUMENTACIJA ZA GRADJEVINARSTVO I ARHITEKTURU — BEOGRAD, 1970. ST. 202. ILG — 424. Proizvodnja u gradjevinarstvu do kraja 1970. g. 4 str., 3 tab. ILG — 425. Lični dohoci u gradjevinarstvu i ostalim oblastima privrede u m artu 1970. g. 2 str. DGA — 1906 b. Specifičnosti planiranja i analize po­ slovanja gradj evinskih pređuzeća. 56 str. KIG — 100. Klasifikovani indikatori za građjevinar- stvo. 16 str. TKD — 165. Analiza kretanja cena radova po nekim karakterističnim pozicijama gradjevinskih radova u 1969. g. 20 str. DOKUMENTACIJA ZA GRADJEVINARSTVO I ARHITEKTURU — BEOGRAD, 1970. ST. 203. ILG — 426. Informacije o radu (XXXV) Saveta za gradj evinarstvo Savezne privredne komore. 10 str. DGA — 1099. Proučavanje promena mehaničkih ka­ rakteristika žice za prednapregnuti beton u na­ pregnutom stanju usled uticaja korozije. 2 str. KIG — 101. Klasifikovani indikatori za gradjevinar- stvo. 12 str. TKD — 166. Cene gradjevinskog m aterijala u aprilu 1970. 16. str., tabele. TKD — 167. Cene gradjevinskog radova u drugom tro­ mesečju 1970. g. 8 str. DOKUMENTACIJA ZA GRADJEVINARSTVO I ARHITEKTURU — BEOGRAD, 1970. ST. 204. ILG — 427. Proizvodnja u gradjevinarstvu do kraja m aja 1970. 4 str., 3 tab. ILG — 428. Lični dohoci u gradjevinarstvu i ostalim oblastima privrede u aprilu 1970. g. 2 str. DGA — 1100. Pravilnik o tehn. merama i uslovima za noseće čelične konstrukcije (Nacrt). 96 str. DGA — 1101. Pravilnik o tehn. merama i uslovima za zaštitu O'd požara u zgrađarstvu (Nacrt). 2 0 4 str. KIG — 102. Klasifikovani indikatori za gradjevinar- stvo. 8 str. TKD — 168. Cene gradjevinskog materiala u maju 1970. g. 16 str., tabele. Ing. A. S. v e s t i iz ZG IT FINANCIRANJE GRADBENEGA VESTNIKA Zveza gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije se je obrnila na včlanjena podjetja za finančno pomoč, da bi zagotovila zadosti sredstev za izdajanje strokov­ nega glasila Gradbeni vestnik. Individualni člani prejemajo Gradbeni vestnik za ceno z globokim 75 °U popustom, študenti člani Zveze pa plačajo komaj 10 °to dejanske cene. Zveza že pri­ pravlja primerjalne podatke in izračune, da bo mogoče sestaviti dokumentirano osnovo za odločitev letošnje skupščine naše Zveze, kakšna naj bo naročnina na Gradbeni vestnik v bodoče. Proračun Gradbenega vestnika bo zaradi vsestran­ ske podpore naših podjetij letos predvidoma pokrit in presežen. V I. polletju letošnjega leta so prispevek, iz­ računan na število zaposlenih gradbenih inženirjev, arhitektov in tehnikov, že nakazala naslednja pod­ jetja: »NIGRAD« — podjetje za nizke gradnje — Mari­ bor, GRADBENO PODJETJE SLOVENJ GRADEC, SGP »GRADITELJ« Kamnik, GIP »GRADIS« Ljublja­ na, ZAVOD ZA RAZISKAVO MATERIALA IN KON­ STRUKCIJ Ljubljana, »PROJEKT« Maribor, SGP »MEGRAD« Ljubljana, GP »GRANIT« Slovenska Bi­ strica, GP RADLJE OB DRAVI, URBANISTIČNI ZA­ VOD — PROJEKTIVNI ATELJE, Ljubljana, SGP »SAVA« Jesenice, SGP »VEGRAD« Velenje, SGP »ZI­ DAR« Kočevje, GIP »INGRAD« Celje, SGP »PRI­ MORJE« Ajdovščina, PODJETJE ZA PROJEKTIRA­ NJE Maribor. Saldo zbranih finančnih sredstev, prispelih v I. polletju, znaša 38.380.00 dinarjev. Zveza pričakuje, da se bodo v kratkem odzvala tu­ di podjetja, ki so že sporočila pripravljenost, da edino strokovno glasilo na Slovenskem finančno podpro. Se­ veda pa pričakujemo solidarno pomoč od drugih naših podjetij, ki odločitve še niso sprejela. Težko bi bilo namreč razumeti indiferentnost do podpore strokovne­ ga tiska, ki ga v hitrem tempu razvoja gradbene teh­ nike in tehnologije nikjer ne bi smeli zanemarjati. Zveza se za izkazano razumevanje in ugodne od­ ločitve o podpori Gradbenega vestnika, skupaj z ured­ ništvom, lepo zahvaljuje. ZGIT SLOVENIJE STROKOVNI IZPITI Zveza gradbenih inženirjev in tehnikov priredi informativno-pripravljalni seminar za strokovne izpite v Trebiji od 2—6. novembra 1970. Kolikor bo prispelo več prijav, bo v decembru še en seminar — sicer pa bo 14. šele v februarju 1971. Komisija za strokovne izpite je razpisala strokov­ ne izpite v rokih: 1970 p r i ja v e do 12. oktobra 20. novembra 1971 (I. polletje) 1. februar 1. marec 1. april 10. maj P ism en i del 24. 10. 5. 12. 13. 2. 13. 3. 10. 4. 22. 5. U stn i del 10, 11, 12. XI. 15, 16, 17. XII. 23, 24, 25. II. 23, 24, 25. III. 20,, 22. IV. 1, 2, 3. VI. Informacije o pripravljalnih seminarjih dobite pri ZGIT Slovenije, Ljubljana — Erjavčeva 15, tel 23-158 — za strokovne izpite pa pri izpitni komisiji Gospo­ darske zbornice, tajnik Dr. Milan Orožen — Biro grad­ beništva, Ljubljana, Titova 25, telefon 317-287. OBVESTILO Zveza gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije ima na zalogi inozemske strokovne revije starejših let­ nikov. Interesenti — podjetja in posamezniki — lahko izberejo zanje uporabno gradivo do 25. oktobra 1970. Po tem datum u bomo ostanek izročili v papirno pre­ delavo, ker nujno potrebujemo prostor za strokovne časopise in revije novejših izdaj. ZGIT Slovenije Ljubljana, Erjavčeva 15 S K L I C R E D N E S K U P Š Č I N E Z G I T S L O V E N I J E Tik pred tiskom številke smo sprejeli: Po dokončnem sklepu seje I. O. Zveze gradbenih inženirjev in tehnikov z dne 28. septembra 1970 bo redna skupščina Zveze 5. novembra 1970 v Novi Gorici, v dvorani občinske skupščine. Na občnem zboru bodo sodelovali s strokovnimi referati: Ing. Viktor Turnšek, ing. Sergej Bubnov in ing. Maks Megušar. Posebne komisije že pripravljajo vse potrebno za uspešno delo skupščine. Dnevni red bodo društva in poverjeniki pravočasno prejeli. 115INFORMACIJE Z A V O D A Z A R A Z I S K A V O M A T E R I A L A I N K O N S T R U K C I J V L J U B L J A N I Leto X I 8 - 9 Serija: SANACIJE AVG U ST - SEPTEMBER 1970 Poškodbe zaradi lezenja pri betonskih objektih Cesto obstoji m išljenje, da p ri betonskih s ta ­ novan jsk ih sto lpn icah nim am o n ikak ršne n ev ar­ nosti g lede deform abilnosti ob jek tov . V nekaterih č lankih v G radbenem vestn iku sm o opozorili na le nevarnosti. V poslednjem času se jav lja jo take ško­ de vse bolj pogosto. M anifestirajo se predvsem v odpadan ju om etov n a predelnih stenah. Ja v lja ta se dve v rs ti poškodb, k a te re so v g lav­ nem naslednje: na sten i se pojavi horizontalna razpoka, p rek k atere zgornji del om eta preleze spodnji omet, a li pa, da se om et na sten i nab rekne v obliki večjega ali m anjšega m ehurja . V kolikor odprem o tak m ehur, se v n jem često n ah a ja zdrob­ ljen om et spodnjih plasti. Najčešće p a tak m ehur S l . 1. P o j a v p o š k o d b e v poznejšem času sam poči te r om et v celoti od­ pade. Če: potem pregledam o tako steno, često za­ sledim o vertika lne razpoke, ki so posledica nape­ tostnega stanja. Če analiz iram o t i dve k a rak te rističn i v rs ti po­ škodb, torej ono, p r i k a te ri je zgornji om et p re­ lezel spodnjega, in ono, p ri k a te ri je om et n ab rek ­ nil, potem pridem o do naslednjih zaključkov: V prvem p rim eru je omet lezel p ara le ln o z zi­ dom, k i je b il obrem enjen, n e da b i se ločil od njega. Razpoka, k i je nastala, je bila povzročena zaradi lokalnega izbcčenja om eta, p o nastan k u tak e razpoke p a zgornji om et preleze spodn ji del om eta. V drugem p rim eru je spričo n asta ja jo č ih n a ­ petosti v om etu prišlo zaradi p rečn ih n ape tosti in deform acij do po rušitve vezi m ed posam eznim i om eti (grobi, fini) in osnovnim m ateria lem , pa če­ p rav je bil ta p reb rizgan s cem entnim prebrizgom . Po tak i porušitv i v e š m ed ploskvam i om etov pride do izbočitve om eta, ki vse bolj raste . Seveda se postav lja vprašan je , odkod izvirajo napetosti v p red e ln ih stenah. O dgovor je n a d lan i: zaradi p re tesn ih vzidav predeln ih s ten v ostalo konstrukcijo. N osilne stene objekta, za rad i nasto­ pajočih obrem enitev v te h stenah, lezejo pod b re ­ meni. Iz tega raz loga se m anjša p rv o tn a v išina be­ tonske nosilne sten e te r lim itira s časom k novi višini stene, k i je za d h m an jša od p rv o tn e stene. Ta zlezek A h zelo zavisi od k v a lite te m ateria la , to ­ rej betona, zarad i česar je treb a posvetiti pozor­ nost k v a lite ti vgrad itve betona v stne. P ri tem problem u ne m orem o m im o m iselnosti naš-ih grad ite ljev , ki sm atrajo , da je vseeno, kakš­ no kvalite to betona vgraju jejo , saj je ta kvalite ta betona dokazana z izvidom ZRM K te r bo vse v redu. Da dobe ta k izvid, dopošljejo n a ZRMK serijo kock, k i je odvzeta iz m ešanice p ri beton iran ju neke etaže. Nedvom no je, da ta se r ija kock p rik a ­ že samo delno kvalite to in to be tona, kot je bil do­ stav ljen n a gradbišče, ne da b i se upošteval še fak ­ to r vgrad itve , k i je v tem p rim eru eden bistvenih faktorjev . O bičajno se beton v kocke zelo skrbno vgradi, ta k o da im am o op rav k a z zelo dobrim iz­ vidom. Beton n a gradbišču pa se neenakom erno vgra­ ju je te r dosežem o p ri sicer isti dostav ljen i kvalite ti betona zelo različne rezu lta te trd n o sti, k i so pa često pod predvidenim i vrednostm i m ark betona. E nakom ernost vg ra jevan ja enakom ernega betona pa je velikega pom ena z a doseganje enakih lezenj v betonskih konstrukcijah . Če p a dosežemo še niz­ ko stopnjo lezenja, je to to liko p rim ernejše , saj se bomo izognili v poznejšem času presenečenjem . E načba lezenja betonske s tene je defin irana z izrazom s = c . t 0-09 (kajfasz) Sl. 2. Z ače tek p o šk o d b e n a s te n i m $ w m : ; ■ I i ■ si ^ ‘V : " * - « ? ’ A : Sllilil ■ . /i ; 4 , £> :S : //■'■ ri4 f::. ■ ' v ■ . lg 1 ■ jjg ' I . 1 1 1 1d gj Sl. 3. P o ru š ite v sten sk eg a om eta f ; U ti■ e *' - w "" °-, x;' ' I "'XV r t ' - • ' Posam ezni rezu lta ti pa so nasledn ji p ri M = k arak te ris tik prereza. Ta znaša za prostoležeči no­ = 350 silec in konstan tn i vz tra jn o stn i m om ent 5/48. N apetost v k p /cm 2 0,25 0,50 Z lezek 1 po letih X 104 2 3 £o Se sp. deform acija be to n a n a tlačnem robu sp. deform acija be to n a v osi natezne a rm a tu re 41 3,7 3,70 3,80 4,00 4,10 h razstoj m ed robom tlačne zone do osi nalezne 72 4,0 4,00 arm atu re 151 4,1 4,40 4,70 5.00 5,20 1 vztra jnostn i m om ent z upoštevanjem n -k ra tn e 208 5,2 5,70 6,20 6,80 7,10 ploskve arm ature. 285 308 8,1 8,3 8.70 8.70 9,20 9,00 9,40 9,80 P rirastek upogiba zarad i lezenja f e in zarad i k rčen ja betona f t pa znaša za stadij 1 K ar ve lja za stene, velja še v večji m eri za fe1 = »71 (p fi upogibno obrem enjene konstrukcije . V naslednjem p rim eru bom o num erično p rik aza li red velikosti tak ih vplivov, vključno z n ek a te rim i sekundarnim i vplivi, k i pripom orejo k velikosti. Upogib konstrukcije je sestav ljen iz elastičnega in p lastičnega dela. D efin iran je z enačbo za sta ­ dij I be tona - M fi = c — l2 E l ozirom a za stad ij betona II f„ = c * - E° l2 p ri čem er je c koeficient upogiba po lite ra tu ri, ki je odvisen od sta tičnega sistem a in geom etrijsk ih fk S i-^ - l l2 h pni čem er je : rj koefic ien t lezne k riv ine (p lezno število betona. S koeficien t k riv ine k rčen ja £g v rednost k rčen ja betona Izvrednotene v rednosti za konkre ten p rim er so razv idne iz naslednjega p rim era: Izbrani p rim er obravnava rebričasti s tro p raz­ poka 1 = 10 m, k i leži p rosto na podporah , v išina 30 cm, širine reb e r 12 cm te r m edsebojne razd a lje reb e r 50 cm. M arka beto n a je 300 kp/cm 2. Dosežene v rednosti so bile: cm — elastična defo rm acija zaradi stalno nasto ­ pajoče ko ris tn e obrem enitve 150 kg /m 2 . 0,29 — lezenje zarad i lastne teže konstrukcije v obdobju 2 le t po d o g o to v i tv i ..................0,52 — lezenje zarad i nadzidave predelne s tene prečno na r e b r a .............................................0,42 — lezenje zarad i om etavanja p redelne stene nastalo l e z e n j e ............................................ 0,30 — lezenje zarad i ko ristne t e ž e ..................0,30 — povesek zarad i k rčen ja (nesim etričen p r o f i l ) ............................................................. 0,41 s k u p a j z lf = . . . 2,24 Ta vrednost pa se zm anjša na nasledn je v red ­ nosti, če se sp rem enijo bodisi k a ra k te r is tik a kon­ strukcije ali okoliščine p ri b e to n iran ju ozirom a odležavanju betona: cm a) V itkost k onstrukc ije L/h se sprem eni od 32 na 25 zadobi v rednost zJ f . . . . = 1,35 b) konsistenca betonske zmesi se sprem eni s tem , pade doza cem enta od 300 na 280 kg/m 3 in v/c fak to r pade od 0,56 na 0,51 in A f dobi v r e d n o s t ................................ 1,91 c) stropna k o n stru k c ija se razopaži m esto po 14 dneh v 28 dneh A l .................................1,82 Iz navedenih podatkov sledi zaključek, da p ri­ speva k razvoju upogibka največ lezenje, k i znese v celoti po 2 le tih k a r celih 1,54 cm ozirom a z do­ prinosom sk rčk a k a r celih 1,95 cm p ro ti 0,29 cm, k a r nam erim o takoj. D alje p a v idim o tudi, da se da preprečiti p re­ velik upogibek z ustreznim i u k rep i, predvsem s kvalite to betona in njegovo nego. Seštevek obeh vrednosti, to re j lezenja zidov ko t tud i lezen ja m edetažne konstrukcije , daje ono vrednost deform acije, k a te ra b rem en i predelno steno. V elikostna stopnja deform acije je cen tim etr­ ska te r je potrebno, da p redelne s ten e vgradim o z v rhn jo vm esno fugo, k i jo izpolnim o z m ehkim m ateria lom n. pr. stiroporom a li podobnim m ate­ rialom. P rav iln o pa je, da predv id im o rege že v betonskih elem entih, v k a te re vg rad im o predelne stene tako, da stena ni tesno vstav ljena , tem več da obstoji iznad stene prosta fuga, k je r se lahko na­ sta ja joča deform acija izčrpava. V zvezi s pojavom lezenja sm o opozorili na kvalite to vgra jenega betona ta k o po absolutn i ve­ likosti s red n je velikosti rezu lta to v ko t po raztrosu. D a pa dobim o tako sliko o dob ljen ih vrednostih , je nujno, da često odvzam em o poskusne kocke, ki jih trdno stn o p reverjam o te r na podlag i statistične analize vredno tim o po pokazate ljih trd n o sti in raz­ trosa, p ri čem er naj služi kot k rite r ij raztrosa trd ­ nosti v a riac ijsk i fak to r n asto p an ja trdnosti, k i naj ne preseže v rednosti 15 °/o. M a r j a n F e r j a n , d i p l . in g . i vam svetuje L J »JUB« KEMIČNA INDUSTRIJA, DOL PRI LJUBLJANI Jubinol 10 A Lepilo za lepilno malto Lepilo JUBINOL 10 A je sestavljeno na osnovi disperzij umetnih smol s posebnimi dodatki za stabilizacijo in vezivnost s cementom. JUBINOL 10 A je mlečnobela tekoča snov. Zaradi svoje nevtralnosti lahko pride v stik s kožo. Razredčujemo ga z vodo, opozarjamo pa, da pri razredčevanju zelo hitro Podrobne informacije vam posreduje naša tehnično informativna služba: »JUB« kemična industrija Dol pri Ljubljani Telefon: 061/76 512, 76 513 Telegram: »JUB« DOL PRI LJUBLJANI Žel. postaja: Ljubljana-Moste .izgublja svoje lepilne sposobnosti. Zelo dobro vse veže s cementi, kljub njihovi visoki alkalnosti. Na zmrzovanje je zelo občutljivo. Zmrznjeno koagulira in ni več uporabno. Pri temperaturah pod 10° C lepila ne smemo več uporab­ ljati. Pri teh nižjih temperaturah lepilo ne veže več dobro in je zaradi tega vez med zlepljenimi ploskvami slaba. NAMEN UPORABE Lepilo JUBINOL 10 A je bilo izdelano z namenom, da se z njim pripravi lepilna malta, ki se uporablja za lepljenje raznih vrst gradbenih materialov med seboj. Npr. beton, omet, penasti beton itd. Izredno dobro veže bloke ali zidake iz penastega betona, keramične ploščice na beton ali omet ter heraklit in plo­ šče iz raznih drugih gradbenih materialov. Lepilna malta je primerna tudi za kitanje fasad iz navadnega ali pena­ stega betona ter heraklitnih ali kombi plošč. PRIPRAVA LEPILNE MALTE Malto pripravimo v kovinski samokolnici ali drugi primerni posodi s pomočjo kovinske grebljice. Za pripravo malte uporabljamo mešanico čiste mivke ali kremenčevega pe­ ska, cementa in JUBINOL 10A v razmerju: 7 delov mivke ali kremenčevega peska 3 delov cementa 1,5 do 2,5 dela JUBINOL 10A Mešamo tako, da zelo mokri mivki ali pesku (če ni zado­ sti vlažna, jo polijemo z vodo) dodamo cement ter dobro premešamo. Ko je mešanica enakomerna, dodamo še JU­ BINOL 10 A in ponovno dobro premešamo. Potem, ko je lepilo že dodano, ne smemo več dodajati vode, ker se sicer pripravljena zmes sprime v kepice in ni več upo­ rabna. Tako pripravljena zmes je uporabna za lepljenje. Če želimo kitati, moramo dodati vode do ustrezne gostote mase. Pripravljena zmes je uporabna 2 uri. Po preteku 2 ur se prične sprijemati v kepice in nima več ustreznih lepilnih lastnosti. NAČIN DELA Če želimo lepiti med seboj zidake ali bloke iz penastega betona, moramo najprej s površin, ki jih bomo lepili, od­ straniti prah. Potem jih grundiramo z lepilom, ki smo ga razredčili s 6 deli vode. Za grundiranje uporabljamo čopiče. Na grundirano površino nanesemo z zidarsko lopatico ali nanašalnim glavnikom plast lepilne malte, v katero vtis­ nemo zidak ali blok in ga poravnamo. Pri vzidavanju na- daljnjh zidakov je treba seveda premazati tudi s stranske stične površine. Lepilo trdi tako hitro, da lahko nepreki­ njeno delamo. Popolnoma pa zatrdi po preteku enega dne. Če želimo lepiti keramične ploščice na zid, beton, penasti beton, iverice itd., pripravimo podlago enako, kakor je navedeno zgoraj. Na že suho grundirano površino s pleskarsko lopatico ali nanašalnim glavnikom nanesemo tanko plast lepilne malte. Nato vanjo vtisnemo keramične ploščice, ki smo jih pred­ hodno namakali v vodi (vsaj V2 ure). S takim načinom dela dosežemo, da je lepljenje enakomerno in popolno, ker so tudi stične površine med ploščicami zapolnjene z lepilno malto. Ne priporočamo pa načina dela, ki se ponekod še vedno uporablja tj. da se na ploščice nanese malta in ploščica nato pritisne na zid. Vezanje ploščic na zid in tesnjenje je v tem primeru nepopolno. Ponovno poudarjamo, da se delo z lepilno malto ne sme vršiti pri temperaturah, ki so nižje od 10° C. SKLADIŠČENJE Lepilo se mora skladiščiti v suhih, toplih prostorih, kjer ne more zmrzniti. Nepravilno skladiščenje je lahko vzrok zmanjšanju vrednosti lepila. TOVARNA B E T O N S K I H E L E M E N T O V SGP GORICA - NOVA GORICA - J U G O S L A V I J A BAZOVIŠKA C.l TEL. ŠT COGS) 2 2 - 3 6 6 Tipske ločne hale MOL GORICA so zaradi možnosti izbire razpe- tine in višine, izredne prilagodljivosti tlorisnim rešitvam projektov primerne za vse vrste industrijskih objektov Ogrodje, sestavljeno iz stebrov in vzdolžnih nosilcev ter ločna streha (s shedovo nadsvetlobo ali brez nje), sta v celoti montažna. S pomočjo avto žerjava dobavljene elemente postopno sestavljamo na kraju samem. Prednosti sistema MOL GORICA so: izredno lahka konstrukcija, velik razponi pri zelo vitkih in statično 'izkoriščenih elementih, izredno hitra gradnja, možnost etapne gradnje itd. 1. MONTAŽNI STEBRI imajo obliko črke »I«, prerez 30/50 (teža 290 kg/m1) in 40/50 (teža 420 kg/m1), lahko pa tudi s konzolo za žerjav- no progo. Postavimo jih v temeljne odprtine z globino 70— 90 cm ter jh zalijemo z betonom. Osna vzdolžna razdalja med stebri je 5,00 do 9,00 m, višina stebrov pa do 8,50 m. 2. VZDOLŽNI MONTAŽNI NOSILCI Glede na njihovo lego ločimo fasadne in notranje nosilce. Imajo obliko črke »T«, so visoki 60, 80 ali 100 cm in dolgi 5,00 do 9,00 m. a) Fasadni nosilci s 40-centimetrskim napuščem tehtajo 515, 580 ali 600 kg/m1. b) Notranje nosilce uporabljamo pri večladijskih halah, tehtajo 405, 480 ali 550 kg/m1. Položimo jih v utore glav stebrov in stike zalijemo z be­ tonom. 3. TROČLENSKI PARABOLIČNI LOKI Z NATEZNO VEZJO so montažni, palični, s prerezom 12/34 cm in sestavljeni iz dveh delov. Osni razpon stebrov je od 10 do 31 m. Zaradi parabolične krivine delujejo v njih v glavnem ie tlačne osne sile, zato smo projektirali in izdelali izredno vitke loke. Njihovo ekonomičnost povečata hitra montaža in majhna teža (60 kg/m1 krivine), zato jih je mogoče transportirati tudi v bolj oddaljene kraje. Osna razdalja med loki je 2,50 in 3,00 m, možna pa je tudi sestava obeh razdalj. Tročlenske loke z natezno vezjo lahko montiramo tudi na katerokoli skeletno konstrukcijo. 4. SHEDOV NADSVETLOBNIK Pri večladijskih halah potrebujemo poleg stranske tudi' strešno dnevno osvetlitev. V ta namen montiramo na loke betonske shedove nastavke (teža nastavka ca. 360 kg), ki omogočajo namestitev 2,00 m visokega pasu oken. Okvirji oken so železni, imajo ventilacijska krila (število ventila­ cijskih kril je lahko poljubno) in enojno ali dvojno zaste­ klitev. 5. MONTAŽNA KORITA merijo 245 X 33 X 8,5 cm (teža 56 kg/kd) ali 295 X 33 X X 8,5 cm (teža 75 kg/kd). Položimo jih na zgornjo pasnico loka. Medsebojne stike korit ter spoje nad loki zalijemo z betonom. Dobavni rok elementov do 60 dni. Možna montaža 100 m2 kompletne kon­ strukcije hale dnevno. Možna montaža 200 m2 krovne kon­ strukcije dnevno. Lite vodovodne in kanalizacijske cevi Proizvajajo se po postopku centrifugalnega litja, s čimer je zagotovljena kompaktnost osnov­ nega materiala in druge prednosti, ki izhajajo iz takega načina litja. Vodovodne cevi se proizvajajo z dvema vrstam a spojev: 1. spoj z mufo (KOLCAK), tesnjenje z žele­ zom od 0 50 do 0 700 mm, 2. spoj z navojem (UNION), tesnjenje z gu­ mastim prstanom in matico od 0 50 do 0 500 mm. Matica in gumasti tesnilni prstan se dobav­ ljata skupno s cevmi in sta njihov sestavni del. Kanalizacijske cevi se izdelujejo v dimenzi­ jah od 0 50 do 0 200 mm. Fazonski komadi za vodovodne cevi se prav tako proizvajajo z dvema vrstam a spojev: 1. spoj z mufo (KOLČAK), 2. spoj s prirobnico (PRIROBNICA). Cevi in fazonski komadi se toplo premazu- jejo z notranje in zunanje strani z zaščitnim premazom, ki je obstojen proti vplivu korozije in ne vsebuje nikakih snovi, ki bi bile škodljive za zdravje. Proizvajalec: RUDARSKO-METALURSKI KOMBINAT i ZENICA - Zenica Investitorji, projektanti, izvajalci! S sodobno tehnologijo in po vaših željah izdelujemo: stavbeno pohištvo lesene strešne konstrukcije v klasičnih in sodobnih izvedbah montažne objekte iz prefabriciranih elementov in lepljenih konstrukcij montažne garaže in letne hišice vgrajeno pohištvo v vseh izvedbah in po zahtevah naročnika POSLUŽUJTE SE NAŠIH USLUG. ZA SOLIDNO, HITRO IZDELAVO IN DOBAVO JAMČI »HOJA« PREDELAVA LESA LJUBLJANA, LANGUSOVA 8, TEL. 22 042, 20122 predelava lesa i j u b I j a n a langusova 8 BONUS I N D U S T R I J S K I K O M B I N A T S L O V E N S K E KON J I C E MARIBORSKA 12 TELEFON: 063 75000 V svoj vsestranski proizvodni program je Industrijski kombinat »KONUS« Slovenske Konjice vključil tekstilne iglane obloge tal, katerih sestav so uvožena perlonska vlakna, kar daje proizvodu odlično kakovost. Pod nazivom KOSON je tržišče v širo­ kem obsegu sprejelo nadvse uporabljivo sin­ tetično oblogo tal v različnih pastelnih bar­ vah, kar omogoča pestrost raznih kombinacij. KOSON — tekstilna iglana perlonska oblo­ ga tal daje prostoru lepoto, udobnost, toploto in je predvsem odličen zvočni izolator, zara­ di česar je priporočljiva namenska uporaba v hotelih, motelih, restavracijah, bolnišnicah in sploh v poslovnih prostorih, predvsem pa za vse vrste stanovanjskih površin. KOSON je kot proizvod napredne domače industrije po kakovosti enako vreden ostalim podobnim uvoženim oblogam tal, izdelan v metražni obliki 200 cm širine in 20—30 me­ trov dolžine. Debelina 4.5—5 mm daje proiz­ vodu dovolj odpornosti na razne obrabe, kar je odlika tega izdelka. Enostavno polaganje na trdna tla in vzdr­ ževanje KOSON-a s čistilnimi sredstvi doma­ če proizvodnje vsekakor potrjuje ekonomič­ nost, predvsem pa zajamči potrošnikom po­ trebno zaupanje pri odločitvi nabave. V vseh renomiranih prodajalnah tovrstnega blaga, predvsem pa v lastnih trgovinah in skladiščih bodo ob bogati izbiri pestrih barv KOSON-a z raznimi nasveti in priporočili vsestransko zadovoljili vašim željam in okusu. S toplimi priporočili: »KONUS« Ljubljana, Masarykova 23 »KONUS« Celje, Trg V. kongresa 6 »KONUS« Ptuj, Miklošičeva 1 »■KONUS« Beograd, Rajičeva 12 »KONUS« Novi Sad, Ulica Narodnih heroja 10 Obvestila iz naših laboratorijev za preiskavo sredstev za zaščito zgradb Za zaščito zgradb pred atmosferskimi vplivi in za zagotovitev trajnosti toplotne izolacije hišnih zidov se že dolgo uporabljajo silikoni zaradi od­ pornosti proti atmosferilijam in odbojnosti za vodo. Silikonska sredstva za impregnacijo ščitijo zgradbe pred atmosfersko vlago, prepre­ čujejo osončenje fasad in tvorbo plesnobe na zidovih. Impregnirane fasade imajo odlično pre­ vodnost za vodne pare, kar ugodno vpliva na toplotni režim in ustvarja ugodno stanovanjsko klimo. Silikonske barve za premaze je možno nanašati tudi na svežo in mokro malto. Premazi dobro prepuščajo vodno paro, pospe­ šujejo utrditev maltne plasti pod premazom in sušenje zidov. Silikonski osnovni premaz preprečuje prodiranje atmosferske vlage in za- pečenje disperzin barve na poroznih podlagah ter utrjuje površine premazane podloge. Disper­ zin barve imajo dobro sprijemnost. Za vsa zaščitna sredstva za stavbe dobavljamo surovine. Sporočimo vam na željo podjetja, ki naprej predelujejo te surovine, ter vam stavimo na razpolago podrobno informativno dokumen­ tacijo. W A C K E R — C H E M I E GMBH 8 München 22, pp, telefon (0811)21 091 — teleks 05/28121 — Zvezna republika Nemčija S 5569 MEHANIČNI OBRATI - KAVČIČEVA 66 SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE LJUBLJANA SGP SLOVENIJA CESTE proizvaja v svojih MEHA­ NIČNIH OBRATIH stroje in opremo za asfaltne baze, kamnolome in separacije. PROJEKTIRAMO IN REALIZIRAMO Proizvodni program MEHANIČNIH OBRATOV obsega izdelavo kladivnih mlinov, vibracijskih in ekscentričnih sit, dozatorjev, elevatorjev, transportnih trakov, predgrelcev za katran in bitumen, cistern za katran in bitumen, kotlov za liti asfalt, opreme za odpraševanje itd. Nudimo kompletno tehnično dokumentacijo s sodobnimi tehnološkimi rešitvami Stalna zaloga rezervnih delov Nudimo garancijo in servis M e h a n i č n i □ B R A T I ELEKTROSTROJNO PODJETJE TIK I Ljubljana, Aleševčeva 52 izdeluje kvalitetne in estetske akumulacijske bojlerje od 6 do 300 litrov. Za vertikalno, kakor tudi horizontalno montažo, tlačne in nizkotlačne izved­ be. Električni bojlerji so za enofazni priključek 220 V za vodovodno omrežje 6 atmosfer. P ri vodovodnih omrežjih z vodnim pritiskom nad 6 Atm je potrebno vgraditi reducirni ventil, katere tudi dobavljamo. Naše proizvode — električ­ ne bojlerje — si lahko nabavite v vseh večjih poslovalnicah trgovske mreže. T I P Volum en Moč N apetost Čas segrev. GVB30 301 1,5 kW 220 V ~ Ih 25’ * j G VB 50 501 1,5 kW 220 V ~ 2h 20’ ti i GVB 80 801 1,5 kW 220 V ~ 3h 45’ > i GVB 100 1001 1,5 kW 220 V ~ 4h 40’ GVM 80/4,5 801 4,5 kW 380 V ~ lh 35’ n GVBL 50 501 1,5 kW 220 V ~ 2h 20’ g i GVBL 80 801 1,5 kW 220 V ~ 4h 40’ Ä GVBL 100i 1001 1,5 kW 220 V ~ 2h 45’ Izdelujemo prav tako KUHINJSKE NAPE — (filtre za prezračevanje ku­ hinj) v dveh (2) izvedbah. Tip NU — 250 je univerzalen in se lahko priključi na ventilacijski kanal, • lahko pa odstranjuje neprijetne vonjave brez priključka na ventilacijski ka­ nal — prek filtra, ali kombinirano. Tip N — 250, je kuhinjska napa, katero je treba ob­ vezno priključiti na ventilacijski kanal, prek katerega odvajamo neprijetne vonjave ter soparo. Kuhinjske nape so v enaki obliki ter velikosti: širine 600 mm, globine 500 mm in višine 160 cm, na priklju­ ček 220 V. Za prezračevanje sanitarijskih pro­ storov — kopalnic ali drugih pro­ storov 'izdelujemo in dobavljamo električne prezračevalce tip P — 200 s kapaciteto od 200 do 90 m3 izme­ njave zraka na uro. Velikost 176 x 176 mm za priključek na ventilacij­ ski kanal 0 120 mm. • • •Igraje se dviga opaž ...NOE-Combi-trio Za vgraditev takoj pripravljene sistemske opaže za betonske stene in stropove vidite vedno pogosteje na gradbiščih — toda redko v skladišču. Gospodarnost tega sistema izpričuje njegova mnogo- stranska uporabnost — za nizke ali visoke stene, za strešne plošče vseh razpetin, za uporabo z roko ali z dvigalom, za surovi beton ali izlikane betonske površine. Edinole vsestransko uporabni sistemski opaž je vreden svojega denarja — - to je užitek za izvajalčevo oko! Zgolj enonamenski opaži, ki vse leto ležijo v skladišču, ne povrnejo nabavne cene. V naših tehničnih birojih vam je na razpolago več kot 30 gradbenih inženirjev in tehnikov. Poslužujte se naših brezplačnih in neob­ veznih nasvetov. Nudimo vam izdelavo detajliranega načrta opaževanja za vaše prihodnje gradnje — od tega boste imeli zanesljivo korist! NOE-Schaltechnik Georg Meyer-Keller KG 1210 Wien XXI Prager Str. 268 / Telefon 391219 KOMBINAT LESNE INDUSTRIJE Dolenji Logatec, tel. 74-260 Tovarna oken Kombinata lesno predelovalne industrije Logatec iz­ deluje: suhomontažna, lakirana in zastek- lena okna in balkonska vrsta (veza­ na krilo na krilo) v dimenzijah: JUS — DE-1-121, JUS — DE-1-122, JUS predelovalne industrije Logatec iz- — DE-1-150 Na željo kupcev pa dodatno vgra­ juje: — plastificlrane esslinger role­ te in — platnene zavese. Priznana kvaliteta in moderne konstrukcijske rešitve oken in vrat. Okovje in kvalitetne lake uvažamo. Poleg teh kakovostnih prednosti zagotovi: — Vgrajevanje oken z lastnimi monterji v naprej pripravljene slepe okvire, takoj ob zaključku gradbe­ nih del, v rekordnem času in kvali­ tetno. — Dobavo oken in v ra t — fco vgrajena na stavbi ~ pa opravi toč­ no v dogovorjenem terminu. KLI Logatec prevzema skrb za transport, zasteklitev in za neoporečno lakira­ nje iz dobavljenih izdelkov v dogo­ vorjenih objektih. Individualni kupci lahko dobe vsa­ ko količino oken takoj, medtem ko trgovskemu omrežju še vedno ne uspemo zagotoviti velikih naročil v zaželenem roku. Od 30.000 do 40.000 okenskih kril letno izvažamo v Zahodno Nemčijo. KLI Logatec bo letos dal na tržišče 90.000 oken, v prihodnjem in na­ slednjih letih pa vedno več, da bi lahko pokril veliko popraševanje po preizkušenih oknih, ugodno spre­ jetih ako pri domačih in tujih gradi­ teljih. ■ Telefon: 312 933 • Telegram: Iskra Commerce • Telex: 31 356 Sprejemno oddajna postaja RT 20 T — SSB, omogoča brezžične zveze med gradbišči, najrazličnejšimi vozdi, obrati podjetja itd. Zanesljive, najhitrejše zveze ob vsakem času pripomorejo k najboljši organizaciji dela in optimalnemu izkoriščanju tehničnih sredstev Frekvenčno področje Oddajna moč Vrsta modulaciie 30 ....... 40 MHz 20 W PEP A 3j — SSB Industrijske pipe jeklene za vodo, paro in naftne proizvode, od­porne za delovne temperature do 400° C in pri­ tiske od 25 do 350 kg/cm2, raznih tipov in veli­ kosti, prem era 2" in 6" lite za vodo, paro in naftne proizvode, odporne za delovne tem perature do 225° C in pritiske od 10 do 16 kg/cm2, premera 2" do 24". Izključni izvoznik M ECANOEXPORT državno podjetje za zunanjo trgovino IZVOZ — uvoz BUCUREST — ROMUNIJA 10, rue Mihail Eminescu, tel. 12 46 00, telex 269 MECANEX NA ZAHTEVO DOSTAVLJAMO KOMPLETNE PONUDBE Za podrobna sporočila se obrnite na Trgovsko predstavništvo pri Ambasadi Socialistične repu­ blike Romunije, Beograd, Nem anjina 4/IV Tekol svetuje Prvič se oglašamo v »Gradbenem vestniku« in mislimo, da lah­ ko v sedanji razširjeni, h itri in pestri gradnji posredujemo strokov­ ne izkušnje v izvajanju protikorozijske zaščite v industriji. Tako bomo hkrati opisali širšemu krogu možnosti protikorozij­ ske zaščite betona in kovin. V strojni industriji se srečujemo z zahtevnimi izvedbami teme­ ljev strojev in podov, ki m orajo vzdržati površinske pritiske celo do 1000 kg na cm2. Biti m orajo žilavi, prožni, abrazijsko odporni in se ne smejo prašiti. Površina tal mora b iti istočasno popolnoma odporna na tekoča goriva, maziva in m arsikje še na določene kisline ali luge. Poglejmo prehram beno industrijo. Že sedaj ugotavljamo pri sa­ nacijah propadanje betona, pa tudi kovin zaradi korozivnega vpliva surovin za prehram bene artikle. Teraco in asfalt nista vedno primerna. Cementni estrih v baze­ nih in rezervoarjih prične pokati in razpadati ali luščiti te r v dolo­ čenih prim erih ni odporen na medije, ki vplivajo nanj. Posledica je, da nosilni beton prične razpadati in rezervoarji ali bazeni postanejo porozni. Problem zase so mikroorganizmi in glivice v rezervoarjih in drugih zidovih. Na betonu in estrihu se za mikroorganizme ustvarja ugoden medij. P rav tako je potrebno vedeti, da je problem najboljše in naj­ cenejše protikorozijske zaščite že upoštevati pri projektiranju za­ ščite kemičnih, tekstilnih, prehrambenih, m etalurških in drugih objektov. Problemi in vprašanja okoli protikorozijske zaščite zani­ m ajo predvsem projektante in izvajalce — strokovnjake, ki bodo lahko v bodeče iskali strokovne rešitve teh problemov pri novo ustanovljenem inženeringu podjetja TEKOL. TEKOL bo s svojimi strokovnim i izkušnjami lahko prispeval svoj delež pri problematiki korozije v gradbeni in drugi industriji. V naslednji številki »Gradbenega vestnika« bomo objavili pri­ spevek o problemu zaščite betonskih tlakov v industriji. Vse informacije dobite pri TEKOL Maribor, Tržaška 4 tel. 31-468, 31-655 Prevozna betonarna TIP PM 250 Tehnični podatki: kapaciteta: 9 m3/h svežega betona deponija gramoza: 200 m3 instalirana moč: 25 kW MERE: med prevozom: dolžina 6500 mm višina 3800 mm širina 2500 mm med obratovanjem: dolžina min. 6500mm; maks. 6730mm višina min. 4530 mm; maks. 4930 mm širina min. 2500 mm; višina izpusta min. 2100; maks. 2500 mm teža med prevozom 8300 kp potovalna hitrost: 40 km/h Oprema: 1. Protitočni mešalec s prisilnim mešanjem 250 1 2. Delilna zvezda za 4 frakcije 3. Ročni skreper 4. Tehtnica za gramoz 5. Polnilna posoda s poševno progo 6. Tehtnica za cement 7. Pnevmatska instalacija 8. Komandna miza 9. Vodni števec s priključkom 1 iU" 10. Štirje kosi mehaničnih dvigalk Vsa omenjena oprema je montirana na šasiji z odstav­ ljivim prednjim in zadnjim kolesnim stavkom. Ostala oprema, tj. silos za cement 30 ton, polž, podstavek tehtnice in podaljšana montažna stena zvezde, se p re­ važajo posebej. Dimenzije betonarne v prevoznem stanju so v dopustnih mejah cestnoprometnih pred­ pisov. Betonarno m ontirajo 4 delavci v enem dnevu. Dvigamo jo s 4 mehaničnimi dvigalkami. Cementni silos je sa- mopostavljiv. Za delovanje betonarne sta potrebna dva delavca. Njeno delovanje je polavtomatsko. De­ lavec ob komandni mizi regulira doziranje gramoza, medtem ko drugi upravlja ročni skreper. Vse ostale operacije so popolnoma avtomatizirane. Minimalni pri­ tisk vode je 3 atm; voda mora biti brez primesi — iz vodovodnega omrežja ali filtrirana. Asfaltna baza GRADIS AB 2-15 Uporabljamo jo za proizvodnjo asfalta pri grad­ nji in popravilu manjših in srednjih cest. Suh m aterial doziramo težinsko, s kompletno bazo pa upravlja en delavec prek komandne plošče. T e h n i č n i p o d a t k i : dolžina 26 500 mm širina 11 500 mm višina 7 005 mm teža ca. 19 500 kg priključna moč instaliranih elektromotorjev ca. 40 kW Za gradbeno operativo izdelujemo v Kovinskih obratih Ljubljana in Maribor stroje in opremo: Iglasta dvigala — Ročne skreperje — Mehanične dozatorje 18 m3/h in 30 m3/h — Pralne valje 12 m3/h in 20 m3/h — Dehidratorje 7 m3/h in 12 m3/h — Nakladalne naprave za beton 4,5 m3 — Stabilne in prevozne betonarne — Protitočne mešalnike PM 250 in PM 500 — Mešalnike malte MM 150 — Asfaltne baze AB 2-15 — Cestne pihače — Razporne stojke ter drugo strojno opremo po naročilu. Opravljamo generalni remont lahke in težke gradbene mehanizacije, Wacker-Servis, ter stavbno ključavničarska dela. KOVINSKI OBRATI LJUBLJANA IN MARIBOR industrija s ta v b e n e g a poh ištva ribnica -do len jsko Slovenija - jugoslavija PRODAJNA SKLADIŠČA: (industrijske prodajalne) BEOGRAD, ul. 29. novembra 188, te l. 011-662-910 NIŠ, u l. D im itrija Tucoviča b. b. te l. 018- 23-137 RIBNICA, Partizanska ulica 96 a, te l. 061- 87-099 SLAVONSKI BROD, Svačićevaul. 1.te l. 055- 41-026 VINKOVCI, ul. Moše Pijade 101, te l. 056- 22-682 OKNA — VRATA — VRATNA KRILA — POLKNA — VHODNA IN GARAŽNA VRATA — ŽAGAN LES IGLAVCEV IN LISTAVCEV PROIZVAJAMO VSE VRSTE STAVBNEGA POHIŠTVA VRATA: VHODNA, GARAŽNA, SOBNA, BALKONSKA OKNA VSEH VRST Iz sortimenta INLESOVIH proizvodov KLASIČNA SOBNA VRATA IN LAMINO VRATA IZ NOVEGA PROGRAMA Mizarska svetla mera v cm 61 X 198,5 cm 71 X 198,5 cm 81 X 198,5 cm Podboj 10, 16 in 28 cm VHODNA IN GARAŽNA VRATA Proizvodi so izdelani iz prvovrstnega lesa jelke/ smreke, grundirani in nezastekleni. Vratna krila so izdelana iz lesenega okvira z dufaylite sredi­ co, obojestransko oblepljena z vezano ploščo ali ekstra trdim lesonitom iz uvoza, ali obložena z mahagonij/tiama vezano ploščo pripravljeno za naravno lakiranje. Pri lamino vratih je vratno krilo laminizirano, podboji suhomontažni, plastificirani. Embaliranje: krilo v polietilenu, podboj z okov­ jem v kartonu. TIP Rv-1 “1 lil TIP Rv-2 TYP RV/4-M Vhodna in garažna vrata so z obeh strani obložena s hrastovimi, fra- mire ali sipo lestvicami na pero in utor. Podboj je iz masivne hrasto- vine. Proizvodna 107 X 208 mera 107 X 208 130 X 210 224 X 211 in 238 X 215,5 NOVI PROGRAM V PRIPRAVI FINALIZIRANA VEZANA OKNA IN TERM OIZOLACIJSKA OKNA Tl-04 Tl-06 Tl-07TI-01 Tl-03 TI-05 Tl-02 Tl-09 TI-10 1 ( t j ^ [ - j'sj j f r %a , v\ * * ‘tr r HP T | * •