NOVE OBLIKE ORGANIZIRANJA
Skupno za skupno delo
Mladi v združenem delu — Nočejo biti številke — Več izobraževanja
Zveza mladine že dalj časa ugotavlja, da mladi, združeni v aktivih ZM v delovnih organizacijah ne sodelujejo dovolj pri vsakdanjem odločanju. V samoupravnih organih in njihovih komisijah je mladina v večini podjetij zastopana samo for-malno- Kaj to pomeni? Nič drugega kot to, da je, ne glede na število mladincev v podjetju, v vsakem teh organov zasto-pan samo po en predstavnik mladjne. Zato je razumljivcda ne more enakopravno sodelovati in zastopati interesov mladine- Podobna zasedba je tudi v Osnovni organizaciji sindikaia oz. njenih izvršilnih organov in Zvezi komuni.stov oz. njenem sekretariatu. Seveda je več vzrokov, zakaj je tako stanje. Po eni strani izvira to iz miselnosti starejših, zlasti Ijudi iz vodstvene strukture, da mladi pač še niso dovolj usposobljeni za tako odgovorno delo in da ne znajo dovolj kritično presojati stanja-
INTERES MLADIH
Po drugi stranl pa mladina sama mnagokrat ne kaže in-teresa, ker zaradi slabih izku-šenj v preteklosti meni, da so delovanje na taik nadin nima smisla. Nihče, zlasti pa ne mlad človek, se noče počutiti samo kot številka ali kot vzo-rec, ker je vsakomur jasno, da je sodelovanje samo enega vabljenega mladinca z glasoval-no pravico samo pesek v oči vsem, ki določeni strukturi oči-tajo, da se mladih »ne pusti zraven«.
Težko bi bilo z nekaj bese-dami apisati vse vzroke in krivce za tako stanje. Prav go-tovo pa je med njimi pred-vsem slabo ali nikakršno in-formiranje kolektiva o delu vodstva in satnoupravnih or-ganov. Tu mislirn predvsem na
posredovanje infarmacij o pre-dlogih sklepov, predno se ti sprejmejo. Tako bi namreč imel vsak delavec možnost po-vedati svoje mnenje o stvareh, ki se v določenem času obrav-navajo. No, težko bi trdil, da se to nikjer ne dogaja, vendar večinoma tudi tam oblika in-formiranja nd ravno najboljša. V nekaterih podjetjih narnreč vse take informacije obesijo na razglasno desko, ki je po navadj slabo vidna, neprivlač-na in neurejena. Drugje je si-cer vse objavljeno v tovarni-ških biltenih ali glasilih, ven-dar mnogokrat v takem obsegu in izrazoslovju, da take mate-riale razumejo samo avtorji in mogoče še njihovi najbliž-ji sodelavci, ki so strokovno dobro podkovani o obravnava-ni problematiki. Koliko pa je teh od vseh zaposlenih pa men-da ni treba posebej  navajati.
MLADINA JE PRIZADETA
Mladina je tu še posebno prizadeta. Večina mladih pri-de v neposredno proizvodnjo takoj po končani osemletki ali s poklicnih šol, kjer pa, kot je znano, vse premalo pouču-jejo o delu in strukturi gospo-
darske organizaoije, posebej še o samcmpravnem sistemu ir» proizvodnih odnosih, ki v tem sistemu vladajo in v katerih naj bi ti mladj ljudje delova-li. Tisto malo znanja, kd ga dobijo med šolanjem, se izka-že kot popolnoma nezadostno. Mladinska organizacija, ki naj bi povezovala vse mlade v pod-jefcju in delovala kot družbe-nopolitična organizacija pa se sme, če lahko uporabim ta iz-raz, ukvarjati le s prirejanjem različnih proslav in zabav, športnih tekmavamj in izletov, kar pa nima nič skupnega s političnim delovaojesm, čemiuar je prvenstveno namenjena. Ka-ko naj ob takem stanju zah-tevamo od mladinoa, ki naj bi se v podjetju, na delovnem mestu, šolal za samoupravljal-ca in delovai kot dober gospo-
dar zaupanega mu itnetja, če je in to ne po svoji krivdi, odtujen od odločanja o pre-sežkih svojega dela ,ki pa ga ustvarja in tako potisnjen v položaj mezdnega delavca, kjer mu vsi mogoči forumi in posamezniki krojijo usodo in režejo kruh. In še več — hočeš nočeš se mora iz re-voluoianarja, kakršen naj bi mlad človek bil, preleviti v oportunista ali celo neiskrene-ga priliznjenca, kajti, žal, mu mnogokrat okolje, kjer dela, edino na ta način da možnost za napredovanje in s tem dvig svojega življenjskega standar-da. Tuja mu postane solidar-nost, z negodovanjem spreje-ma odtegovanje dela njegove-ga osebnega dohodka, ki naj bi bil namenjen razširjeni re-produkciji ali modernizaciji podjetja in s tem v bodočno-sti boljše in lažje delo, za dvig družbenega standarda, kjer za-radi nepoučenosti ne vidi zve-ze med svojim prispevkom in koriščenjem tega standarda. V tem lahko iščemo vzroke za pasivnost pri sprejemanju konceptov usmeritve naše sa-moupravne družbe in izrazito potrošniško usmerjenost mladi-ne v proizvodnji.
SO  RAZLIKE?
Bilo bi pa neobjektivno, če bi tako stanje vsevprek posplo ševali. So delovne organizacije, kjer se aktivno ukvarjajo z vzgojo mladih fcadrov in njiho-vim vključevanjem v samoupra-vnd sistem podjetja- Vendar — tako stanje je bilo v marsika-teri delovni organizaciji. Mno-gokje se to stanje še do sedaj ni bistveno spremenilo. To so nazomo pokazale analize OK ZMS Lj—Center ob obiskih po delovnih  organizacijah.
POTREBUJEJO  POMOC
Ne glede na to, da se Zveza
sindikatov reorganizira in se ukvarja tudi z maldimd delav-ci, pričakujemo, da bo delo mladine ob njenem uveljavlja-nju v samoupravnem življenju
v podjetju še posebej podprla CKDZK. To se vsekakor doga-ja, vendar marsikje le preveč kampanjsko, tako, da od te po mo6i mladina nima toliko, kot bi lahko imela, saj so še pri-meri, da je sekretar OOZK po položaju del vodstva podjetja in kot tak ima često, y imenu ekonomlčnosti, rentabilnosti in podobno, svoje poglede na sa-moupravni sistem. Precejšnje mrtvilo vlada v tistih delovnih organizacijah, kamor so ustav-na načela in kot posledica tega samoupravna usmeritev, naj-manj prodrla. Tam si vodstve-ne strukture, bolje, del teh struktur v veliki večini prisva-jajo pravico do samostojnega upravljanja s sredstvi, ki jih je ustvaril kolektiv. To počne-jo pod krinko, »češ. da so de-lavce sicer vabili k samouprav-ljanju pa se le-temu niso od-zvali.«
Zaradi teh in mnogih drugih problemov, ki tarejo mlado generacijo predvsem seveda mladih proizvajalcev, se Zveza mladine in Zveza sindikatav za-vzemata za ustanavljanje Ak-tivov mladih delavcev v delov-nih organizacijah, ki naj bi za-menjali doslej slabše delujoče aktive ZM.
AKTIVI  MLADIH  DELAVCEV
Ti AMD, kot jih na kratko imenujemo, bodo sedaj tesno sodelovali z osnovno orgaoiiza-cijo sindikata in to v vseh te-meljnih organizacijah zdmže-nega dela. Tako bo program aktiva mladih delavcev postal hkrati tudi del programa sin-dikalne organizacije, prav ta-ko pa bodo 61ani aktiva mla-dih delavcev, enakovredno po odstotku od vseh zaposlenih, zastopani v izvršnih odborih OOS.
S tako organiiziranostjo teh dveh družbenopolitidnih orga-nizacij se bo bistveno spreme-nil način delovanja mladih v delovnih organizacijah, ki se-daj ne bodo več delovali za-prtx) v okviru svoje organiza-cije, temveč skupno z vsemi zaposlenimi v podjetju. Prav tako bodo problema mladih še bolj približaoi vsem članom kolektiva in bodo na ta način tuda   drugače   vrednoteni.
Mišo Javornik