Simpozij z mednarodno udeležbo Vodni dneVi 2016 Podčetrtek, 13.—14. oktober 41 40 14. Kolbezen, M., Pristov, J.: Površinski vodotoki in vodna bilanca Slovenije. Ljubljana: Ministrstvo za okolje in prostor, Hidrometeorološki zavod Republike Slovenije, 1998. 15. Krivic, P., Bricelj, M., Trišič, N., Zupan, M.: Sledenje podzemnih vod v zaledju Rižane. Acta Carsologica, 16, str. 83-104, 1987. 16. Krivic, P., Bricelj, M., Zupan, M.: Podzemne vodne zveze na področju Čičarije in osrednjega dela Istre (Slovenija, Hrvatska, NW Jugoslavija). Acta Carsologica, 18, str. 265-295, 1989. 17. Lepš, J., Šmilauer, P.: Multivariate Analysis of Ecological Data. Cambridge University Press, 269 str., 2003. 18. Lorenz, A., Feld, C. K., Hering, D., Rolauffs, P.: A new method for assessing the impact of hydromorpho- logical degradation on the macroinvertebrate fauna of five German stream types. Hydrobiologia, 516, str. 107–127, 2004. 19. Palmer, M. A., Menninger, H. L., Bernhardt, E.: River restoration, habitat heterogeneity and biodiversity: a failure of theory or practice? Freshwater Biology, 55, str. 1–18, 2009. 20. Petrič, M., Kogovšek, J., Ravbar, N.: Prilagajanje slovenske zakonodaje posebnim značilnostim kraških vodonosnikov. V: Knez, M., Petrič, M., Slabe, T. (Eds.). Krasoslovje v razvojnih izzivih na krasu, 1 – Voda. Postojna: Založba ZRC, str. 124-136, 2011. 21. Petrič, M., Ravbar, N., Brun, C., Biondić, R., Kogovšek, J.: Assessment of flow dynamics and solute tran- sport based on the monitoring of a flood pulse. V: Zupan Hajna, N., Ravbar, N., Rubinić J., Petrič, M. (Eds.). Life and Water on Karst. Postojna: Založba ZRC, str. 124-133, 2015. 22. Pravilnik o monitoringu stanja površinskih voda. Uradni list RS, št. 10/2009 in 81/2011. 23. Ravbar, N., Petrič, M., Rubinić, J., Diković, S., Koželj, A., Pipan, T., Kogovšek, J.: Monitoring the quantitati- ve status and quality of karst water sources. V: Zupan Hajna, N., Ravbar, N., Rubinić J., Petrič, M. (Eds.). Life and Water on Karst. Postojna: Založba ZRC, str. 143-150, 2015. 24. Rubinić, J., Kogovšek, J., Diković, S., Petrič, M., Hrvojić, E., Knez, M., Slabe, T.: Vode gornjeg i srednjeg toka rijeke Mirne. Hrvatske vode, 14, 54, str. 1-14, 2006. 25. Ter Braak, C. J. F., Prentice, I. C.: A theory of gradient analysis. Advances In Ecological Research, 18, str. 271–317, 1988. 26. Pravilnik o pitni vodi. Uradni list RS, št. 19/2004, 35/2004, 26/2006, 92/2006, 25/2009 in 74/2015. 27. Urbanič, G.: Ecological status assessment of rivers in Slovenia – an overview. Natura Sloveniae, 13, str. 5–16, 2011. 28. Urbanič, G.: Subekoregije in bioregije celinskih voda Slovenije. Natura Sloveniae, 10, str. 5–19, 2008. 29. Urbanič, G., Toman, M. J.: Influence of environmental variables on stream caddis larvae in three Slovenian ecoregions: Alps, Dinaric Western Balkans and Pannonian lowland. International Review of Hydrobiology, 92, str. 582–602, 2007. 30. Verdonschot, P. F. M., Spears, B. M., Feld, C. K., Brucet, S., Keizer-Vlek, H., Borja, A., Elliott, M., Kernan, M., Johnson, R. K.: A comparative review of recovery processes in rivers, lakes, estuarine and coastal waters. Hydrobiologia, 704(1), str. 453–474, 2012. Je MoniT oRinG MiKR oPLASTiKe V KoMUn ALniH odPAdniH V od AH PoTReBen? dr. AndReJA ŽGAJn AR GoTVAJn 1 , dr. AndReW J. enGLAnde 2 , dr. GABRieLA KALČiK oVA 3 Povzetek Mikroplastika (MP) so plastični delci, manjši od 5 mm, ki se vse pogosteje pojavljajo v okolju. V okolje pridejo bodisi neposredno preko izpustov iz čistilnih naprav ali pa nastanejo pri razpadu večjih plastičnih delov, kar je posledica različnih dejavnikov okolja. Namen raziskave je bil oce- niti količino mikroplastike, ki jo v okolje prispevajo komunalne odpadne vode, zato smo v okviru raziskave preiskali nekaj kozmetičnih izdelkov, dostopnih na slovenskem trgu, in določili količino mikroplastike v njih (do 12 g na 100 mL izdelka). S poskusi v pilotni šaržni biološki čistilni na- pravi smo potrdili, da del mikroplastike ostane v očiščeni odpadni vodi, del pa se ujame v blatu in potem lahko preide v okolje z obdelanim blatom. Potrdili smo, da MP ne vpliva na karakteri- stike aktivnega blata niti ne vpliva na učinkovitost čiščenja čistilne naprave. Zato je monitoring MP v odpadnih vodah pomemben predvsem z vidika zaščite okolja, manj pa z vidika delovanja komunalnih čistilnih naprav. Ključne besede: komunalna čistilna naprava, mikroplastika, polietilen, površinske vode, velikostna porazdelitev, vpliv na okolje Abstract Microplastics (MP) are plastic particles smaller than 5 mm and the recently occur in the environment. They enter the environment either directly through discharges of wastewater treatment plants, or as a result of fractionation of larger plastic items caused by various envi- ronmental factors. The aim of our study was to estimate the amount of microplastics entering into the environment through municipal wastewaters. In the framework of the study, several cosmetic products were examinated for amount of plastic microbeads (up to 12 g of microbe- ads per 100 mL of the product). The experiment in model laboratory wastewater treatment plant confirmed, that part of the microbeads is realeased with treated water into the enviro- nment while the rest is retained in the activated sludge and can reache the environment with 1 Prof. dr. Andreja Žgajnar Gotvajn, predstojnica katedre, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Univerza v Lju- bljani, Katedra za kemijsko procesno, okoljsko in biokemijsko inženirstvo 2 Prof. Emeritus dr. Andrew J. Englande, Tulane University, School of Public Health and Tropical Medicine, Department of Environmental Health Science 3 Dr. Gabriela Kalčikova, asistentka, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Univerza v Ljubljani, Katedra za kemi- jsko procesno, okoljsko in biokemijsko inženirstvo Simpozij z mednarodno udeležbo Vodni dneVi 2016 Podčetrtek, 13.—14. oktober 43 42 treated sludge. Microbeads do not affect quality of activated sludge as well as wastewater tre- atment plant efficiency. Therefore the monitoring of microplastics in wastewaters is important in term of environmental protection and less in term of wastewater treatment plant efficiency. 1. UVod Uporaba plastike je vedno bolj razširjena, zato se povečuje tudi količina plastičnih odpadkov, ki negativno vplivajo na okolje. Plastični odpadki se pojavijo v okolju v različnih velikostnih razredih; od velikih kosov plastike do nekaj mikrometrskih delcev. Te najmanjše delce plastike (< 5 mm) imenujemo mikroplastika (MP) (Andrady, 2011). Posamezne vrste plastike se med sabo bistveno razlikujejo po sestavi (PET – polietilen teraftalat, PP – polipropilen, PE – polietilen ...) in s tem tudi po lastnostih, ki vplivajo na njeno obnašanje in vplive v okolju, ter tudi možnostih recikliranja. Veliko mikroplastike v okolju je posledica razpada večjih plastičnih odpadkov v fragmente ali vlakna (sekundarna MP). Zadnje študije so pokazale, da se v okolju nahaja mikroplastika, ki ima zelo pravilno obliko in je po navadi v obliki kroglic. Ta mikroplastika izvira najverjetneje iz različnih kozmetičnih izdelkov (primarna MP). MP v kozmetičnih izdelkih je skoraj vedno manjša od 1 mm. Vsebujejo jo pilingi za obraz in telo, šamponi, mila, zobne paste in dezodo- ranti. Mikroplastika je nadomestila naravne materiale, kot so plovec, oves ali orehove lupine (Fendall, 2009). Pomemben vir MP v obliki vlaken je tudi pranje oblačil. Z odpadno vodo tako mikroplastika pride v kanalizacijo ter potuje na čistilno napravo. Raziskave potrjujejo, da teh- nologije običajnih komunalnih čistilnih naprav niso sposobne odstraniti vse mikroplastike iz odpadne vode, saj so delci premajhni in mikroplastika lahko ostane v očiščeni vodi (Esthahba- nati, 2016). Zato čistilne naprave veljajo za pomembne točkovne vire MP v okolju. Veliko teh delcev pride v okolje tudi neposredno, saj vsa odpadna voda ne gre na čiščenje, prav tako pa tudi obilno deževje lahko povzroči preliv odpadne vode iz kanalizacijskega sistema neposre- dno v okolje. Vse te okoliščine omogočajo prenos MP v vodno okolje (Chang, 2015). V zadnjih letih so se raziskovalci začeli zavedati možnih negativnih vplivov mikroplastike na okolje. Zaradi majhnosti jo lahko manjši organizmi zamenjajo za hrano. Vnos mikroplastike v organizme lahko prinese negativne učinke, kot so stradanje organizmov ter poškodbe prebav- nega trakta (Costa, 2016). Mikroplastika lahko v organizme sprošča tudi aditive ter vezana obstojna hidrofobna onesnaževala. Nekatere od teh snovi so tudi dokazani hormonski motilci in negativno vplivajo na zdravje organizmov. MP in ostale snovi se lahko prenašajo po prehra- njevalni verigi do drugih, višjih organizmov (Ivar do Sul, 2014). Namen raziskav je bilo ugotoviti količino mikroplastike v kozmetičnih izdelkih: v pilingih za telo in obraz. S pomočjo šaržne pilotne biološke čistilne naprave za odpadne vode smo želeli proučiti obnašanje mikroplastike v čistilni napravi, koliko mikroplastike se ujame v aktivno blato in koli- ko mikroplastike ostane v očiščeni odpadni vodi in nato zapusti čistilno napravo. Zanimal nas je vpliv mikroplastike na aktivno blato, usedljivost blata ter učinek čiščenja. Te raziskave v svetu še niso zelo številne, jasno pa je, da poznavanje poti MP v čistilnih napravah lahko prispeva k izboljšanju učinkovitosti čiščenja ter samega načrtovanja čistilnih naprav (Carr, 2016). 2. MATeRiALi in MeT ode 2.1. Količina mikroplastike v kozmetičnih izdelkih Da bi lahko ocenili, koliko MP lahko pričakujemo v odpadnih vodah, so nas zanimali količina ter vrsta in velikost mikroplastike v kozmetičnih izdelkih. Preizkusili smo pet kozmetičnih iz- delkov (A, C – piling za obraz, B, D, E – piling za telo), ki domnevno vsebujejo mikroplastiko (podatek o vsebnosti polietilenskih delcev je bil naveden na embalaži). Vsebino vseh petih proizvodov smo raztopili v topli destilirani vodi (T = 50 °C) in mešali na mešalu, dokler se ves vzorec ni raztopil. Raztopljeni vzorec smo filtrirali skozi nučo pod tlakom. Filtrski papir je ujel delce, večje od 10 µm. Delce, ki so se ujeli na filtrskem papirju, smo nato sprali z destilirano vodo v čaše. Čaše z destilirano vodo z delci smo sušili čez noč v sušilniku (12 ur na T = 50 °C). Po sušenju so v čaši ostali samo trdni delci. Količino mikroplastike smo stehtali in izračunali, koliko gramov MP izdelek vsebuje na 100 mL. Delce smo slikali z invertnim fluorescentnim mikroskopom Leica DM IL LED (Šumnik, 2015). 2.2. Mikroplastika v biološki čistilni napravi Cilj eksperimenta je bil proučiti, kako se obnaša mikroplastika v konvencionalni biološki čistilni napravi. Uporabili smo pilotno šaržno biološko čistilno napravo z aktivnim blatom, kot odpadno vodo smo uporabili sintetično odpadno vodo (ISO 11733, 1995), kot vir MP pa smo uporabili mikroplastiko iz kozmetičnega izdelka B, pilinga za telo. Tako pripravljeno odpadno vodo smo neposredno dozirali v reaktor volumna 5 L, v katerem je bilo aktivno blato, ter dodali ustrezno količino mikroplastike. Mešanica je tako imela volumen 2 L. Koncentracijo aktivnega blata smo vzdrževali na 3 g L -1 . Eksperiment smo vzporedno izvajali v treh reaktorjih pri sobni tempe- raturi. Dva reaktorja sta predstavljala sistem z aktivnim blatom, sintetično odpadno vodo ter mikroplastiko in smo ju označili z MP1 ter MP2, en reaktor pa je predstavljal sistem z aktivnim blatom ter sintetično odpadno vodo – kontrolo (KON), torej brez dodane mikroplastike. En ci- kel čiščenja odpadne vode je trajal 24 ur. Izvedli smo šest ciklov. Cikel čiščenja odpadne vode je potekal v štirih fazah v naslednjem časovnem zaporedju: 1) Faza polnjenja, 2 uri: aktivnemu blatu smo dodali sintetično odpadno vodo (skupni volumen 2 L). Nato smo vključili mešalo na 300 obratov/minuto in dodali v sistema MP1 ter MP2 1 g mikroplastike iz kozmetičnega izdelka B. Kontrola (KON) ni vsebovala mi- kroplastike. 2) Faza prezračevanja, 12 ur: na začetku faze prezračevanja smo v čaše dodali cevke, ki so omogočale dovajanje komprimiranega zraka v sistem. Pretok zraka je bil 10 L h -1 , zrak smo predhodno navlažili. 3) Faza posedanja, 8 ur: v fazi posedanja smo izključili mešanje. Čez nekaj časa se je aktivno blato posedlo na dno, nad njim pa je ostala očiščena odpadna voda. 4) Faza praznjenja, 2 uri: po posedanju aktivnega blata smo očiščeno odpadno vodo počasi oddekantirali, blato pa je ostalo v reaktorju za naslednjo, prvo fazo čiščenja (Šu- mnik, 2015). Simpozij z mednarodno udeležbo Vodni dneVi 2016 Podčetrtek, 13.—14. oktober 45 44 2.2.1. Tehnološki parametri biološke čistilne naprave S pomočjo tehnoloških parametrov smo ugotavljali možen vpliv mikroplastike na aktivno bla- to. Spremljali smo usedljivost (VU) ter volumenski indeks blata (VIB), ki smo ga izračunali s pomočjo koncentracije aktivnega blata pred čiščenjem odpadne vode in po njem. 2.2.2. Analizne metode Izmerili smo pH ter določili koncentracijo amonijevega dušika (ISO 1750/1, 1984) ter razto- pljenega organskega ogljika (DOC) (ISO 8245, 1999) v vtoku ter iztoku iz reaktorja. S pomo- čjo podatkov o koncentraciji amonijevega dušika ter DOC smo določili učinkovitost čiščenja čistilne naprave. 3. ReZULTATi in RAZPRAVA V vseh petih preiskanih kozmetičnih izdelkih je bila prisotna mikroplastika (tabela 1). Najmanj- šo vsebnost mikroplastike sta vsebovala izdelka A in C. Oba izdelka sta pilinga za obraz, zato vsebujeta manjšo količino delcev. Izdelek E, piling za telo, vsebuje bistveno več mikroplastike. Tabela 1: Vsebnost mikroplastike v kozmetičnih izdelkih Vzorec Vsebnost mikroplastike (g) na 100 mL izdelka A 0,42 B 3,30 C 1,06 D 1,45 E 11,13 Iz slike 1 lahko razberemo, da vsebuje vzorec A delce mikroplastike različnih nepravilnih oblik (a) ter elipsaste (b) oblike. Vzorec B vsebuje zelo podobno obliko mikroplastike kot vzorec A. Vzorec C vsebuje poleg mikroplastike v nitasti obliki (c) ter elipsaste oblike (b) tudi velike sfe- rične delce (d) ter rdeče obarvane delce (e). Vzorec D vsebuje modro obarvano mikroplastiko (f) ter tudi elipsaste oblike (b). Vzorec E vsebuje mikroplastiko nepravilnih oblik. Slika 1: Mikroplastika pod inertnim fluorescentnim mikroskopom (Šumnik, 2015) Za določitev učinkovitosti odstranitve MP v biološki čistilni napravi smo izbrali vzorec B, ker je vseboval mikroplastiko različnih oblik, saj naj bi na ta način dobili neko povprečno sliko o obnašanju teh delcev v čistilni napravi. Za vse tri pilotne čistilne naprave (dve z dodano MP in kontrolni sistem) smo določili pH, DOC (raztopljeni organski ogljik) ter koncentracijo amoni- jevega dušika in maso MP na vtoku in iztoku. Tako smo želeli ugotoviti vpliv mikroplastike na učinkovitost čiščenja. Vrednosti pH so si bile tako v kontrolnem sistemu (KON), kjer ni bilo mikroplastike, kot v sis- temih z mikroplastiko (MP1 ter MP2), v vseh ciklih zelo podobne, tako pred čiščenjem kot po njem. Povprečno so se vrednosti v iztoku gibale od 8,3 do 8,8, na začetku eksperimenta pa so bile vrednosti pH v vseh sistemih povprečno 9,0. Čiščenje je bilo učinkovito in v sistemu sta se dobro odstranjevala organsko onesnaženje (izraženo kot DOC) ter amonijev dušik. Ek- speriment je potrdil, da vsebnost mikroplastike ne vpliva na vrednosti pH v sistemu niti ne na učinkovitost odstranjevanja raztopljenega organskega ogljika ali na koncentracijo amonijeve- ga dušika oziroma ne zavira procesa nitrifikacije (diagrama 1 in 2).   Simpozij z mednarodno udeležbo Vodni dneVi 2016 Podčetrtek, 13.—14. oktober 47 46 Diagram 1: Učinkovitost čiščenja čistilne naprave glede na DOC Diagram 2: Učinkovitost čiščenja čistilne naprave glede na koncentracijo amonijevega dušika Prisotnost mikroplastike v čistilni napravi ne vpliva na lastnosti aktivnega blata (tabela 2). Vrednosti usedljivosti blata ter volumenski indeks blata so si pred eksperimentom in po konča- nem eksperimentu podobne, tako v kontrolnem sistemu KON kot v MP1 ter MP2. Koncentracija aktivnega blata se je po končanem eksperimentu zmanjšala. Koncentracija se je zmanjšala tako v sistemih MP1 in MP2 kot pri KON, kjer ni bilo prisotne mikroplastike, zato sklepamo, da vsebnost mikroplastike ni vplivala na zmanjšanje koncentracije aktivnega blata. Tabela 2: Tehnološki parametri Tehnološki parameter Čas KON MP 1 MP 2 Koncentracija aktivnega blata (g ) pred začetkom eksperimenta 3,0 3,2 3,2 po končanem eksperimentu 2,6 2,5 2,8 Usedljivost (mL L -1 ) pred začetkom eksperimenta 350 310 360 po končanem eksperimentu 310 340 320 Volumenski indeks blata (mL g -1 ) pred začetkom eksperimenta 116 97 113 po končanem eksperimentu 117 137 113 Učinkovitost odstranjevanja mikroplastike iz odpadne vode (diagram 3) je najvišja v prvih dveh ciklih, potem se učinkovitost zmanjša. Sklepamo lahko, da se je proti koncu eksperimen- ta aktivno blato prenasitilo z delci mikroplastike in se delci mikroplastike niso mogli več vezati na aktivno blato, zato so splavali po končanem ciklu na površino očiščene odpadne vode. Diagram 3: Učinkovitost čiščenja čistilne naprave glede na količino mikroplastike Simpozij z mednarodno udeležbo Vodni dneVi 2016 Podčetrtek, 13.—14. oktober 49 48 Dobljeni rezultati so v skladu z rezultati podobnih raziskav drugih avtorjev (Carr, 2016), ki so potrdili, da večina teh delcev plava na površini mešanice v reaktorju, da je njihova poraz- delitev po volumnu odpadne vode odvisna od njihove oblike, gostote in velikosti. Potrdili so tudi prisotnost MP v povratnem aktivnem blatu (povprečno 5 delcev na 5 g blata), kar kaže vezavo delcev MP na komponente aktivnega blata. V določenih primerih pa se je z odvečnim blatom iz vode dejansko odstranilo več kot 99,9 % delcev in vlaken mikroplastike. Potrjeno je tudi bilo, da se znaten delež mikroplastike lahko odstrani med fizikalnimi procesi primarnega čiščenja, zato je učinkovitost odstranjevanja MP zelo odvisna od konfiguracije in uporabljene tehnologije v čistilni napravi. Predvsem lahko učinkovito odstranimo plastična vlakna, ki se odstranjujejo skupaj s celuloznimi vlakni toaletnega papirja in delci hrane. Po drugi strani pa se drobni delci mikroplastike nižjih gostot lahko ujamejo v kosme aktivnega blata, kar lahko vpliva na njihovo usedljivost. Ravno zaradi učinkovitega odstranjevanja MP v primarni in se- kundarni fazi čiščenja dodatni filtri na končnem iztoku očiščene vode ne prispevajo veliko k zmanjševanju emisij mikroplastike. Zato lahko na osnovi naše raziskave in sorodnih raziskav zaključimo, da modifikacije obstoječih čistilnih naprav za komunalne vode z namenom pove- čanega učinka odstranjevanja mikroplastike niso smiselne, bolj je smiselna njena prepoved oziroma omejena uporaba v kozmetičnih izdelkih. Posebne raziskave pa je treba posvetiti še na- noplastiki (< 1 µm), saj je učinkovitost njenega odstranjevanja v konvencionalni čistilni napravi verjetno drugačna (Costa, 2016). 4. ZAKLJUČeK V zadnjih letih je bilo veliko pozornosti namenjene zmanjševanju količine zavrženih plastičnih odpadkov. Sistem trajnostnega ravnanja z odpadki temelji na zmanjševanju njihove količine, zbiranju teh odpadkov in preprečevanju njihove poti v okolje. Čeprav je ta sistem že dobro vpeljan v družbi in se potrošniki zavedajo posledic odlaganja plastičnih odpadkov v okolje, ob- stajajo še drugi viri plastike, ki prihaja v okolje, za katere večina uporabnikov ne ve. Takšen vir plastike je npr. mikroplastika v kozmetičnih izdelkih. Različni kozmetični izdelki vsebujejo veli- ke količine mikroplastike, ki potuje po uporabi v kanalizacijo in na čistilno napravo. Na čistilni napravi se veliko mikroplastike zadrži v primarnih procesih čiščenja ter se ujame v kosme aktivnega blata. Predvidevamo, da pri sekundarni uporabi aktivnega blata zaide mikroplastika spet v okolje. Pomembne količine se znajdejo tudi na iztoku čistilnih naprav. Čeprav so ek- sperimenti pokazali, da mikroplastika v kozmetičnih izdelkih ne vpliva na delovanje čistilnih naprav, vendarle konča v okolju in lahko škoduje mnogim organizmom. Zato so nujni ukrepi za omejitev teh emisij, pri čemer se kot najenostavnejša kaže prepoved uporabe mikroplasti- ke v kozmetičnih izdelkih in ponovna uporaba naravnih materialov, kar so že storile nekatere zvezne države v ZDA. 5. ZAHVALA Raziskava je bila izvedena v okviru dvostranskega projekta BI-US/15-16-084 (Razvoj proto- kola za izbiro načina odstranjevanja aktualnih problematičnih onesnaževal iz odpadne vode). Avtorji se za pomoč pri eksperimentalnem delu zahvaljujemo S. Šumnik. LiTeRATURA in ViRi 1. Andrady, A. L.: Microplastics in the marine environment. Marine Pollution Bulletin 2011, 62, 1596-1605. 2. Carr, S. A., Liu, J., Tesosro, A. G.: Transport and fate ofmicroplastic particles in wastewater treatment plants. Water Research, 2016, 91, 174-182. 3. Chang, M.: Reducing microplastics from facial exfoliating cleansers in wastewater through treatment ver- sus consumer product decision. Marine Pollution Bulletin, 2015, 101, 330-333. 4. Costa, J. P., Santos, P. S. M., Duarte, A. C., Rocha-Santos, T.: (Nano)plastics in the environment – Sour- ces, fates and effects. Science of the Total Environment, 2016, 566-567, 15-26. 5. Estahbanati, S., Fahrenfeld, N. L.: Influence of wastewater treatmeat plant discharges on microplastic concentrations in surface waters. Chemosphere, 2016, 162, 277-284. 6. Fendall, L. S., Sewell, M. A.: Contributing to marine pollution by washing your face: Microplastics in facial cleansers. Marine Pollution Bulletin, 2009, 58, 1225-1228. 7. International Standard ISO 11733, Water Quality - Evaluation of the elimination and biodegradability of organic compounds in an aqueous medium - Activated sludge simulation test, Geneve, 1995. 8. International Standard ISO 1750/1, Water Quality – Determination of ammonium – Part 1: Manual spec- trometric method, Geneve, 1984. 9. International Standard ISO 8245, Water quality - Guidelines for the determination of total organic carbon (TOC) and dissolved organic carbon (DOC), Geneve, 1999. 10. Ivar do Sul, J. A., Costa, M. F.: The present and future of microplastic pollution in the marine environment. Environmental Pollution, 2014, 185, 352-346. 11. Šumnik, S.: Prenos mikroplastike v vodnem okolju: diplomsko delo. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Ljubljana, 2015.