LETOPIS UREDIL ANTON BARTEL ZALOŽILA IN IZDALA V LJUBLJANI NATISNILA ,,NARODNA TISKARNA' LETOPIS SLOVENSKE MATICE ZA LETO 1895. UREDIL ANTON BARTEL ZALOŽILA IN IZDALA SLOVENSKA IVI ATI CA V LJUBLJANI NATISNILA ..NARODNA TISKARNA" 1895. j ! f Dl dozi >}0Q Slovarski in besedoslovni paberki. Nal>r;il L. Pintar. o vzgledu nabiralcev, ki so v prejšnjih tečajih »Letopisa« objavili svoje zbirke neznanih ali manj znanih besed (n. pr. iz potne torbo, iz narodno zakladnice i. t. d.), zbral sem jih tudi jaz nekaj, da jih razglasim slovenskim slovnikarjcm in jezikoslovcem v pretres. — Največ gradiva za to zbirko zajel sem po svojih spominih na deška leta (kolikor sem teh let sploh preživel v skromnem zavičaju svojega doma) i/, domačega mi narečja poljanskega, drugo sem si pa zabeležil ob različnih prilikah, kjerkoli sem pač slišal kak meni še neznan izraz; marsikaj izvedel sem tudi od svojih učencev. Nemogoče seveda ni, da bi pri kaki besedi (ki sem jo čul morda le mimogrede, le v eni sami zvezi i. t. d.) ne bilo vse prav tako, kakor sem zapisal, dasi sem se vestno potrudil, da izprašam za vsak izraz vse »generalije«, po katerih se da beseda presojati. Kjer je torej kaj napačnega ali nedostat-nega, blagovolijo naj me drugi korigirati, ki stvar bolje vedo. Utegnilo bi tudi komu biti čez voljo to, da sem med te »paberke« uvrstil tudi mnogo besed, ki so od sosedov iz tujine priromale v gorenjsko kranjščino. Glede tega zdi se mi primerno, da opozorim na uvaževanja vredne besede, ki jih je napisal g. dr. K. btrekelj za uvod svoji besedni zbirki (Letop. 1892 str. 1.). Jezikoslovec se morda za tujke ne bo dosti manj zanimal, kakor za pristne domačinke, v knjigah jih pa zato še ni treba začeti vse vprek negovati in razširjati, če so v slovarskih zbirkah zabeležene. Največ preglavice delal mi je naglas. Kjer n. pr. zaznamujemo v pismeni slovenščini tako zvani potisnjeni naglas —, naglasa poljanščina (vsaj kakor moje uho čuti) že pred stoječi zlog, in sicer z usečenim naglasom, da imamo tedaj dva naglašena, a različno naglašena zloga. Prvi zlog z usečenim naglasom je krepkejši od naslednjega, tako da glas ostro zasajen do prihodnjega zloga nekako pojoč pojema ter pade in se unese. Podobno se mi to zdi nagiaševanju superlativov, kjer ima tudi »naj« vselej svoj posebni naglas, n. pr. najlepši (Pleteršnik sir. 640.). l’o tem vzgledu sem- tudi jaz za take slučaje stavil po dva akcenta ' —. Poljanščina n. pr. naglaša: meden (von Ilonig), močan (stark), most, mostu (die Hr(lcke), grad, gradu (das Šchloss), gos, gosi (die Gans), kost, kosti (das Hein), preoza (Oberband), podstava (Unterlage). Kjer ima potisnjeni naglas prvi zlog v besedi, tedaj dobi usečenega (v bolj ali manj obilni meri) zadnji zlog predstoječe besede (oziroma predstoječa beseda, če je la jednozložna) n. pr. na most (auf die Brucke), pred grad (vor das Schloss), svetel Jendert (die lil. Gertrud), dobra misel (der Dosten). Vse jezikoslovne posebnosti in raznovrstna naglaševanja poljanskega narečja potrebovala bi pa obširne študije, kateri treba časa, tenkočutnega posluha in občevanja s prostim narodom. Izmej etimologijskih razlag so seveda nekatere samo poskusi, prosta domnevanja, o katerih sam nisem vseskozi za trdno uverjen. Zapisal sem jih pa, ne da bi jih hotel s tem uveljaviti, marveč, da sprožim zanimanje. Ce se pa ob- drže tudi pred bolj tenkočutnimi sodniki, mi bo to veselo zadostilo za trud mojega razmišljevanja. ------- djnuc, -a, s. m. angelSc, der Engel; ajnuc varh (der Schutz-engel). Drugi demin. ajnučgk, ajnučka, angelček, das Engelein, Engelchen. (Polj.) Otroke opominjajo, kadar gredo spat: Le zvesto moli in ajnučku varhu se priporoči! — Iz amj je avj, kar se izgovarja ajn, a iz dec: elčc : evc : uc, torej: anjelec. Mik. Et. Wtb. pag. ;J. anugelu. ajdovka,-e, s. f. neka jesenska užitna goba, der Hrachpilz oder Eeldchampignon (Agaricus campestris). — Dolenjsko. — Po nemškem imenu »der lleiderling«. avšnica,-e, s. f. vajšnica, blazina, das Kopfkissen (Polj.). Vaj-šnlca je baje iz vajkflšnlca, a vajkušna iz srvn. wange-kilssen (M. Et. Wtb. pag. 375. vanlkušl). Avšnica (vavšnica) je pač kakor vajšnica iz vajšnica, primeri zajec in vzhodno-štajerski zaoec, pajek in pavok. Primeri morda tudi »ravšelj« (die lleuse), a ne »rajšelj«? bš.b6evje, -a, s. n. (bablčevje), gluho ajdovo zrnje brez moke, prazno ajdovo luskovje (Ljubljansko Posavje). baloh,-«, s. m. siv ali prav bledorjavkast vol, ein fahler Ochs (Gradaški Orni vrh). Menda iz nem. der Falech (Falk), plavže. b&vhlja,-e, s. f. svoje ime kravi sivkaste barve, plavka. (Polj.) Iz nem. faleh (t. j. lahl) + Ija, torej balhlja. Primeri: črn kija, schvvarze Stute (Miki. Gr. II. 105). Glej tudi besedo »bavv-hast« (Lj. Zv. IX. 98.). beloritnik,s. m. neki čmrlj z belim zadkom. Erdhummol, Bombus terrestris (Poljansko), belšica, -e, s. f. bela ovca. (Polj.) Uprav domin, od belša, t. j. bela krava. Tudi ime bele junice, bendiba,-e, s. f. trgatev, die Weinlese. (Polj.) Na Ipavskem so že imeli bčndibo t. j. so že trgali. Iz vindemia. Beseda ta se pa tudi rabi za-spravljanje pridelkov, za letino sploh (= žetev, die Ernte). Na Crnovrškem sem čul pšenične žanjice: ,letos imamo pa slabo bundibo‘ rekše: letos nam je pšenica slabo donesla, ni plenjala. beračevka, -e, s. f. beraška, die Bottlerin. (Polj.) bitje,-«, s. n. das Scblagwerk der Ubr (Poljansko); bitje, bitja (Podbrezje na Gorenjskem). K bitju spada cela naprava t. j. utež, ki bitje proži, dotična kolesca, kladivce in zvončič. Ura se je na bitju pokazila, gre še, bije ne; bitje je pokaženo. bbdečje,-«, s. n. božje drovce, die Stecbpalmo (ilex acpiifolium). Bodečje devajo na cvetnonedeljske butare. (Polj.) Podstava je bodeč ali bodek + ije, enako kakor »bičjo« od »bic« (Mik. Gr. II. 60.) ali od »bik« (die Simse). bčeek,-a, s. m. bel junec po glavi umazano marogast, pa tudi po obrazu umazan otrok. Tudi boče, bočeta, s. n. (Polj.) cf. mače, ela (Katze). boeka,-e, s. f. bela ovca, po glavi rjavo marogasta. (Polj.) Da bi bilo to ime = obočka t. j. ob očeh lisasta, se mi ne zdi posebno verjetno, bčekast, adj. po obrazu (t. j. po licih, okoli ust in po bradi, ne samo ob očeh) umazan (Polj.). »Umit se pojdi, ko si tako bočkast. Oj ti boček, bočkasti!« velo umazanemu otroku. bojč = pre (dicitur, dicunt), menda, baje (Podbrezje). To jo mesto ,bajo‘ (pz«, dicunt). Kor. ba 2. M. E. W. pag. 5. bdk, bčka, s. m. (bide), denar, ki plača štiri krajcarje, das Vierkreuzerstuck, die Vierkreuzermunze. To ime se menda naslanja na bodi-dovtipno zamenjavanje jednako-glasnib besed ,štir‘ (quattuor) in ,Stier‘ (taurus). Tudi beseda bik (byki>) se namreč v poljanščini glasi s polu-glasnikom kakor bi>ki>, tako tudi kroh (kndn>, panis), kop (k'i»p'i», cumulus), premoknbtb’ (premakniti, verrdeken), modi.ti.’ (nvi.dlti, saumen), kosati, so (ki.sati se, bereuen) i. t. d. 1 iik, bika jo i Vierkreuzorsttlck in d er Stier tudi na Igu. britje,-a, s. n. britva in druga britvena priprava (n. pr. osla •/.a nakačenje britve), das liasierzeug. (Podbrezje na Gor.) briven, adj. Rasior-, scharf, kajti »brovCn« je pač vzporedna oblika k »brfvčn«, kakor »skrovSn« poleg- »skriven«; in ta »brovSn« zabeležen ji; v Koritkovi zbirki slovenskih pesmi kranjskega naroda (IV. 30): »Pojte, kolo narejajte, —- S brovnim’ britvam’ naperjajte«. Primeri: rovca (iz vrvca, die Schnur), d rova (poleg drva, das IIolz, pa tudi priimek nerodnemu in lesenemu človeku). — Iz briven, b raven (menda ne »briten« Plet. str. 61) cf. piven papir, Flieflpapier; krlven cegel, Dachziegel; peven, singbar; grevnica, Warmeflasche; obdevnica, das Deckbrett i. t. d. Primeri provne = prfivne. brlžen, adj. ljub, mil (ubog v pomilovalnem govoru). »Oj ti brižno dete moje!« toži mati pri bolnem otroku (Istra). Primeri grški KvjSsio; (II. XIX. 294), to; (11. IX. 642. Od X. 225) in nem. Kiimmerling = Liebling (Oegenstand d er Sorgfalt). brn6ga,-e, s. f. maroga, umazana lisa, temnorjava lisa pri živalih čisto bele dlake. (Polj.) Menda od »brn« (prst), tedaj = lisa prstenaste barve (crdfarben). Glede obrazila primeri besedo »maroga« (Schmutzfleek) Kt. Wtb. mara — str. 183. brnčgast, adj. rjavo lisast, umazano marogast. (Polj.) brn6gaš’ca,-e, s. 1'. (t. j. brnogaščiea), ovca z rjavimi marogami po glavi. (Polj.) brnokop,-0. s. m. kraj, kjer prst kopljejo in ilovico za tla-kanje, die Thongrube, Lehmgrube (Pirovšica). Od brna (= njivska prst), die Ackererde, Kleierde, Thonerde. K’ besedi brna spada menda tudi krajevno ime Brnik (Kernig), če ni mesto Hrdnik. > bugiriti, -im, vb. impf. kričati, razgrajati, hrumeti (Primorsko, Istra). Celo noč so bugarili, da ni bilo mogoče spati (o ponočnih razgrajačih), bulica,-e s. 1'. mozoljček, das Wimmerl, Kioberblaschen, Hitz-blatter. (Polj.) Primeri hrvat. bubuljica = mozuljac (lat. pupula). Kt. VVtb. 24. bulja. bunkati,-am, vb. impf. bučati, votlo odmevati (Polj.). Veliki zvon bunka. Onomatopoetična beseda kakor n. pr. ,šter-bunk‘ i. t. d. burati, -am, vb. impf. breg zagrajati pri uravnavanju rek in vodotočev. Muro burajo, Dravo so zabdrali (vzh. 8t.). Morda iz nem. bur (das Bauer) tedaj »bure delati« t. j.' jezbice ali k&šte graditi (??). cel, nenačet, brez kvare; iz cela narejen, aus einem Sttlck gearbeitet; to ni iz eela, t. j. je iz več kosov sestavljeno, zlimano, sešito i. t. d. Na celem, brez povoda (obne Anlass), brez naslonila (obne Anbaltspunkt). Na celem se je začel kregati, t. j. nihče mu ni nič rekel, nihče ga razžalil, nihče izzival i. t. d. To je na celem zlagano (rein erlogen), ni samo zvijača in zasukavanje, ki bi se naslanjalo na kak dogodek. Na celem si kaj izmisliti (vom Zaune brechen). Na celem gaziti sneg, po neuhojenem snegu gaziti. (Polj.) celež, -a, s. m. jetrnik V (Horjul.) Uprav Ileilpflanze salvia (prim. celiti, heilen) Kor. čelu. Et. Wtb. pag. 28. cepljenka,-e, s. f. plamenica ali bakla, birkene Kackel, ker je cepljena (gespalten), der Lichtspan (Carniolia 11.31). Na Poljanskem je cepljenka cepljena hruška ali črešnja (naspr. drobnica). c6kelj,-a, s. m. (Osilnica) podnožnik pri kolovratu, pri statvah, das Trittbrett. Iz nem. Zockel. Et. Wtb. pag. 30. Na Lipoglavu se imenuje to stopalnik, ker se nanj stopa in s stopalom pritiska. č&mer,-a, s. m. kapa od zajčjih kožic, kakor polhovka (Nova cerkev na Staj.). č&pica,-e, s. f. die Tuchmtltze (Carniolia VI. št. G9.) in čepP-c, die Ilaube (ibid. II. 45.). Čebular, -rja, s. m. neko jabolko. (Polj.) Menda die Zwiebel-renette, der Hreitarschling. čšpič, čepica, s. m. (izgov. čepč), der Rohrstab im llegenschirme (Polj.). »Gosposke marele imajo železne čepfče. Marelo bom dal preobleči, palica in čepiči so še dobri. Primeri: čopiči, die Schienenruthen bei denWebern (Pleterš. str. 99). čerž,-a, s. m. storž, češarek, Eruchtzapfen, Maiskolben. (Podbrezje.) Cerž se menda izgovarja namesto ,kerž‘, kakor čikla (kikla), črgati (krgati) i. t. d. črevljarica, -e, s. f. brisljica za brisanje črevljev ali cunja za obuvanje v črevlje. (Polj.) Crevljarjeva žena bila bi po mojem mnenju črevljarica. Primeri še: bolnica (das Krankenhaus) in bolnica (die Ivranke), košarica ,(das Korbchen) in košarica (die Ivorbmacherin); toda mesarica je i (das Schlachtbeil) i (die Fleischhauerin). — Poleg kmetica (die Biiuerin) čiij(> se v poljanščini tudi kmetica in kmetovšca (t. j. kmetovščica, podstava kmetovski). črgati, -um, vb. impf. klecksen, triofen (Podbrezje) = krgati (Polj.). Lojeva sveča črga. (Polj.: Lojeva sveča krga). — C stoji namesto k menda talco kakor v čidati (namesto kidati), sv>čira (nam. sekira), četna (nam. ketTna) i. t. d. čvink, -n, s. m. der Lockrul' des Vogellangers (Dolenjsko). Onomatopoetična beseda, posnemajoča čukovo skovikanje. Kor. kvik Et. Wtb. 150. čvinkati, -am, vb. impf. ptiče s čvinkom vabiti; čvink napraviti, Vogel rufen. (Dol.) Cuvikati ali čvikati z vrinjenim «-om. Primeri ,bučati4 (dumpl’ tonen) in ,bunkati‘ (veliki zvon bunka), ,brečati‘ (summen — muha breči) in ,brenčati1? dčbelko, -a, s. n. neko jabolko. (Polj.) V singularu se sicer čuje poleg neutra tudi mase. debolk, toda to nas ne sme motiti, vsaj se pogosto sliši »dober vin« (bonus vinus*). Da imamo opraviti s samostalnikom srednjega spola, se jasno spozna v množini n. pr.: Debelka so že zrela. Izvedeno iz debet s suliksom i>ko. (Mik. Vgl. (Ir. II. 2(54.) Debelka, -e, f. pa je dotično drevo (jablana), a poleg tega tudi d 6 belk o n. — Vzrok, da pri imenovanju dreves tudi spol menjava med f. in n., je pač v tem, da si utegnemo v mislili dostavljati ali jablana ali drevo. dereza,-e, s. f. das Steigeisen (Planina nad Jesenicami). Poljancu je to »kritmš, kramša« iz »krampš«, a to iz » krampež « (Krampeisen). v dilem bežati čez njivo, travnik, polje, weithin feldwtirts lliehen (vzh. &t.). Kor. dll- Et. \Ytb. pag. 55. dom, doma in domu s. m. zemljišče, posestvo, grunt. (Polj.) Hčere bo drugam pomožil, dom bo pa sinu dal. Dom so mu prodali. Veliki domovi so težavni. d6mlja, -e, s. f. zgradba, poslopje, hiša z vsemi pripadajočimi poslopji in zemljišči, Ilaus und Ilof. (Polj.) N. je bogat, ima zelo veliko domijo. — Domijo (dom, grunt) je prodal, dovž, ddeii, s. f. sprednja dilica pri panju, katera ima tudi odprtino (žrelo), skozi ktero hodijo čebele iz panja in v panj. (Polj.) Na dovžeh imajo naši čebelarji navadno naslikane raznovrstne podobe, češ, da si čebele lažje zapomnijo vsaka svoj panj. — Primeri die Dauge oder Daube? dr&sta, -e, s. f. drča, die Schleife, der Gleitvveg. Kor. ders (schleifen) + ta (ali: der + sta?) drenjati se, -am s«, vb. impf. gnesti in prerivati se, sich driingen. (Polj.) Od samost, drenj, das Gedriinge. Tako so se drenjali v cerkvi, da bi me bili kmalu zmečkali, drgelje,s. m. vrtalka, der Driesel, Trenderl, znana otročja igrača, ki se brenčeč vrti in pleše — volk. (Polj.) Beseda je pač tujka ter ima stvar ocl vrtenja (drehen) svoje ime. (1)rekel, Drell??) Glede suliksa Id v tujkah primeri: mandeljc (Mandel, Miinnehen), cegele (Zettel), firkeljc (Viertel) i. t. d. drgli, adv. (iz drOgli, drugli) andervvilrts, anderswo, alibi. «XXo&t (Poljansko). Nikjer drgli (nirgends sonst). Podstava drugu, a 1 i us (Kt. Wtb. pag. 51) + suff. li. (Mik. Gr. II. 104. l)as suflix le. li. bildet adverbia der Zeit, sel-tener des Ortes, mit denen auf die l<’rage: wann, vvo geantwortet wird.) Primeri: dokll (bis vvann), potli (dar-naoh, spžiter), vseli (jedesmal). Primeri vender tudi (Mik. Gr. II. 208 sulT. de) oblike: drijgde (babd.), drugdi (trnb.) in poleg inde (alibi) indri, kar bi dalo misliti na indli, inli in analogno: drugdri, drugdli, drugli. Potem bi tudi »dokli« (dokle, bis vvann) bil = dokdi (t. j. do kde, do kje, bis vvo, quoad). Toda to je seveda le gatanje. dfkati,-am, vb. impf. hitro iti, hitro hoditi (Osilnica). Kam drkaš? (t. j. kam tako hitro?) Morda mesto »trkati« (Miki. Kt. Wtb. pag. 354. terk 1). drbbeken, drdbčkena, adj. klein, vvinzig (Polj.). Primeri še mičken, mičkena in mejčken, mejčkena (klein). Drobčkene jagode, drobčkena jabka i. t. d. To so menda pomanjševalne tvorbe, pri katerih so je deminutivni sufiks (let, Iku) vrinil pred pridevniško končnico Infi. Izmed mnogih poluglasnikov se jeden mora ohraniti zaradi lažje izgovornosti (»drobčkna« bi bilo pretrdo!) S samostalnimi oblikami: drob, drobSc, drobčSk (mica) + Infi nam ni možno začeti razlagati oblike drobčken. V otročjem govoru čujejo so podobni pomanjševalniki: pridkan (pridken ?), Iletkan (fletken ?) [>oleg priden, ileten i. t. d. dr6bllko,-a, s. n. neko jabolko. (Polj.) Jablan je tudi fem. drobitka. Gl. debeiko. drugdčav, adv. von anderor Heschaffenheit. (IH. Kr.) drugačnijf, drugičnejl (izg. drgačnSj’, drgačnij’) adj. anders beschaflen. (Polj.) rI'a je veliko drugačniji kot uni (I)ieser ist viel anders als jener). Vsak je drugačniji (Jeder ist anders). Nič drugačniji = ravno tak. Ta oblika »drugačniji« izvedena je iz oblike »drugačen« s primerni-kovim suliksom eji, ki se, kadar nima naglasa, slabi v iji ali celo v ji. Da je ta pridevnik s svojim primerjalnim značajem še s primernikovim suliksom okrepljen, to je čisto naravno. Primeri: starijl (stariji, ii 1 ter), gorijl (gorij i, gorši, htlbscher), slabijl (slabiji, schlechter), a poleg tega staroji, slaboji i. t. d. Glej oblike: drugačeši, drugačešnji, drugačiji, drugačiši v Plet. slov. str. 178., ki so vse okrepljene s komparativovim suliksom; a^otoTopoc. drujec,-a, s. m. drugi roj, doi* Nachschvvarm. (1 ‘olj.) Namesto driigčc, t. j.drugi. Primeri prviic, prvi roj, d er Vorschvvarm. dr u melj,-mlja, s. m. konec črevljarske drete. (Ig.) Der Drohm, ahd. das d rum (Trumm = Kadenende). drv&riti, -im, vb. impl'. pri oranju ročico pri plugu držati in plug krmiti, den Pflug mit der Storže lenken. (Dol.) dulo,-a, s. n. klobukovo oglavje, der Ilutkegel. (Dol.) Na Gorenjskem je to šilila,-e, I. die Hutstulpe. Štula je pa tudi oni podaljšek močnega meha, ki ga tvori sešita mehova glavina. (Polj.) Menda še ne bo treba nesti v malin, saj je še nekaj moke v štuli. — »Napeta štula«. V Prešernovi uganki je pa trmoglava domišljavost in zmrdavost (Sttilpnase). — Stulo napeti = mulo narediti, štulo napenjati = mulo držati, dušijč, -d? s. n. der Quendel, Feldthymian (thymus serpyllum) nenavadno na zadnjem zlogu naglašen, se izgovarja dvozložno »deše«, kakor glagol »diše« (sie riechen, olent). Dušije nastiljajo o kresu po shrambah in praprot. (Polj.) Iz duša (Quendel) + ije (Mik. Gr. II. (>(5.1 dvajseterica, -e. s. t'. (diijstarea) = dvajsetica, das Zwanzig-kreuzerstilck. (Polj.) ferment, ferminta v sestavi: do fermenta vse t. j. čisto vse, do zadnjega vse, popolnoma vse, alles mit Štumpf und Stiel. Do fermenta vse mu je toča pobila, vse do tal. Menda = do lunderotnici. (Polj.) Menda od brncati (brenčati), sclnvirren, schnurren? fruhtati se in pruhtati se, v. impf. širokoustiti se, lirustiti se, sich brUsten. (Polj.) Zlasti ponašati se s telesno močjo, češ, da je dotični tak hrust, da se z vsakim lahko močuje kakor n. pr. bojeviti fantje, ki na prsi trkajoč tovariše pozivljejo na boj. Primeri ,pruht‘ (Letop. 1888, str. 232). furbast, adj. navihan in ])retkan, premeten in zvit, durch-trieben. (Polj.) Prim. franc, fourbe, zvitorepec, slepar, prekanjen ptič. —- Kurbarija, sleparstvo, malopridnost, Spitzbiiherci, Seluirkenstreich. g&vzniti,-em, vb. pf. poginiti, verenden, den Garaus nehmen. (Polj.) Primeri gnzniti 2 = crkniti, umstehen (Plet. 261). glav&tičnjak, -a. s. m g'r('da za glavatice (kapezove sajeniee), das Krautpflarrzenbeet (vzh. St.) glčnav, adj. an der Leberiaule krank. Glenave postanejo ovce, če na mokrih, lužnatih travnikih glen zajedo, t. j. pasoč se na močvirnatih pašnikih se zapasejo in za tem ohole. (Polj.) Mislim, da se ne motim, daje glenavost isto, kar drugod metljavost (die Egelkrankheit). V ovčjih jetrih se po žolčevodih zaredi in razplodi takozvani metljaj (Distomum hepatieum), neka vrsta črvov sesačev. Ta distom, kadar se prav množno razplodi, razje in uniči jetra popolnoma in provzroči takozvano metljavost (Leber-faule). Metljaj se plodi' po jajčecih, ki pridejo z žolčem v ovčje črevo, od tod i pa z odpadki na prosto. Ta jajčeca razvijo se v vodi v k lične mešiče (Keimschlauche), kise razbrste in razkličijo (entwickeln sich durch Knospung und Sprossung) v takozvane redije, iz kterih sc izcimijo takozvane dolgorepe kerkarije porastene z migetalčicami (migljajočimi resicami, Flimmerhaare). Te kerkarije plavajo nekaj časa okrog, potem pa izgube svoj resasti rep in se zarijejo v neke polžke (Limnaea minuta) in se v teh polžkih zadelajo in zabubajo. Na mokrotnih travnikih pasoča se ovca menda s travo vred poje tacih polžkov in ž njimi vred zabubanih kerkarij, oziroma zajedavih distomov. Ko želodec polžke prebavi, se v bubah razviti distomi oproste in si poiščejo pot v jetra, da se ondi vgnezdijo in udomače. — Narod tedaj stoletnemu opazovanju primerno pravi, da ovca na pomlajeni močvirni travi »glen zaje«, (die Leberiaule ein-fressen). Glen, der Schlamm. glubati, -am, vb. impf. nagen. (Banja Loka.) N. pr. črvi glubajo repo ali krompir, konji glubajo korito ali jasli. Beseda tedaj pomeni isto, kar po Dolenjskem in Belokranjskem sicer globati (aushohlen) n. pr. otroci jamico globajo, voda kamen globlje. gnilab, -i, s. f. gnilava, das Faulicht, faules Obst, putria potna. Gnilab še za svinje ni prida. (Polj.) Menda namesto gnilad (kajti priponke ab* sicer ne poznamo) ali gnilav (primeri: kostreva in kostreba ter zelenjav [spojeno iz zelenjava in zelenjad,-/, f.]? das Grtinzeug) posodba (das Gefali) poleg posodva, setba in setva (die Saat) i. t. d. Cl. udori in vda/; (VViedehopf). Izgovarja se gnelilb. g6Ice, s. f. pl. zapuščen kraj v hribih, puščava, nerodoviten svet. (Polj.) Od gol, t. j. neobrasten; primeri ,golči1 v Letopisu 18D2, pag, 12. Tukaj se mi zdi umestno opomniti, da beseda ,govne‘ — ovčji pašnik, ki jo navaja Miki. (Et. Wtb. str. 75) pod besedo ,govt>no‘ (stercus), pač menda nima z govnom ničesa opraviti. Verjetneje se mi zdi, če jo denemo v zvezo z ,goliš4 (pag. 71), nackt. Govne, ali prav za prav golne, bi tedaj bile goličave ali goljave, po katerih raste prav nizka gorska trava, katere kosa ne odreže, govedo nima kaj odgrizniti, toda ovca jo pa vender odje. gombaž, -n, s. m. bombaž. (Polj.) Gombaž so imeli za stenj v leščerbi, ko še niso svetili s smrdljivcem. — (Baum-w ollfaden.) g6niti se, gpnimse, vb. impf. rolzen, sich jagen und balgen. (Polj.) Otroci se gonijo, kedar se pojajo in love, sujejo, rukajo in premetavajo. Na Gorenjskem »se ramžajo«. g6nja,-e, s. f. das Rolzen, die Balgerei. (Polj.) Nepokojne otroke mire: »Konec bodi gonje!« g6nje, s. f. pl. ograjen pot mod njivami, po katerem gonijo živino na pašnik, die Durchtrift, der Viehweg. (Polj.) gorica, e, s. I‘. (skrčeno iz »govorica«). N. je mož za gorico (= za pomenek), ž njim se lahko človek kaj pomeni in pomožuje. Govoril bi cel dan, Ivo hi mu kodo gorico tegnil (ko bi ga kedo poslušal in mu odgovarjal, skratka, ko bi se kodo ž njim razgovarjal in mu druščino delal). Gl. tegniti. (Polj.) Glede krčenja primeri pagaj mesto papagaj, kovoz, namesto kolovoz (po gorenjski izreki kovovoz, der Fahrweg). gorldevati,-ujem, vb. impf. pogovarjati se, pomenkovati se. (Podbrezje.) Namesto govoričevati, glej gorica. g6stje, gostja, K. f. plnr.ia ne neutr.! yl<‘j Plet. 238) = gosti, die Gasterei, die Gastung (Polj.), uprav gostije (die Giiste); gost je bilo nekdaj moško 6-deblo. Ta zavest se je pa izgubila. Znamenit jt; genetiv gostja, s katerim naj se primerijo: dro/.je, drožja, die Helen (= drožlj) in ložje, ložja (r= Užij) die Ltltren. — Pri nas so danes imenitne gostje, velike gostje i. t. d. Mati so mi dali klobaso, zdaj bom pa že imel gostjey(= gostil se bom), takih gostja že dolgo nisem imel. Gez praznike sem bil v gostjah. — Gostje napravljajo zlasti, kadar je sejem ali žegnanje in pa o božičih. Na sv. Štefana in na bent Janžev dan pridejo posli, ki so po službah, domov k svojini starišem, pa tudi prijatelji k prijateljem ,v gostje1. 'Tisti, ki v gostje pridejo, se zovejo /gostjavei1. - Kant je prišel na praznike domov v gostje, imamo gostjavea. Kemininum od ,gostjavec- je ,gostjavka‘. Ta običaj spominja na ,Saturnalije‘. Gostje so pa tudi jestvine, ki jih gostjavcu pri odhodu navežejo v culo (štruklji, potice in mesnina). Ali si veliko gostja prinesel!' Daj mi gostja pokusiti ('/7T0'popr,Ta, mappa). Kaka jed hodi v gostje, t. j. spahuje se po njej. Zlasti kisle jedi ali pa z žarko zabelo zabeljene rade hodijo v gostje. ,()poldanje zelje mi hodi celo popoldne v gostje t. j. po opoldanjem zelju se mi celo popoldne spahuje (stollt mir sauer auf). (govčde), goridetu. n. das Riad. (Polj.) Eno ped vrta ima zraven bajte, druzega nič, saj še enega govedeta ne more rediti. V nominativu čuje se navadno samo oblika ,govedo1. gr&haš’ca,s. 1‘. (t. j. grahaščica, podstava grahast, tiipfelig, gesprenkelt), grahasta kokoš. (Polj.) Primeri nemški izraz das Perlhuhn (mit perlahnlichen Kleckchen gezeichnet). gr&mpast in gr&mpav, adj. gost in kalen, dicklliissig, voli Bodensatz. (Polj.) Od grampa,-e. s. f. gošča, kaliž, der Bodensatz. Staro olje jo grampasto. Ne nalivaj tistega v leščerbo, vsaj je sama grampa, je že preveč grampasto, ne bo gorelo. grčneele, grbicel, C. pl. 1.) neke grenke rože. (Orni vrh.) 2.) grenke skrbi, bridkosti in težave (ibid.). Iz pridevnika grenek s suliksom ela, primeri: vrzela (die ZaunolTnungj, zibela (die Wiege). grmela,-e, s. 1. košuto žensko krilo, der Reifrock, die Crinoline. (Polj.) Menda garnira t. j. z mnogimi obšivki in bogatim nallšpom obrobljeno krilo. Tujka po narodni etimologiji naslonjena na grm (der Busch)? hlobutast, adj. blebetav, plapporhaft. (Polj.) Illobutast je, kedor mnogo in tja v en dan govori, da mu ni dosti verjeti in se mi njegovo govorjenje ne zanesti. hl6ja,-e, s. 1. die Weisslichte, a smreka (die Rothlichte). 111 o j a in ne hvoja. (Banja Loka.) Ne verjamem, da bi se to smelo primerjati z gorenjsko »gvalo« (mesto glava, srednja stopnja gvava). hlojevina,-e, s. t. smrečje, smrekovo vejevje, Kichten- und Tannengeliste. (Kara na Kolpi.) Primeri češki »chloudl« grilncs Tannenreisig. Mik. Et. Wtb. str. 87. Kor. chlondu. Sneg jo drevje (smrečje) polomil, polno hlojevlno je po tleh. hmoriti,-/)«, vb. prf. utruditi, ermiiden, erschopfen. hmorjen, truden, mtide. (Banja Loka.) 1 'o Pokolpju n. pr. v Banji Loki, Osilnici, na črnomaljskem, tu pa tam tudi v dolenjem Posavju govore v začetku mnogih besed h namesto u (posredovalna stopinja je menda f?) n. pr. voda je hpala (fpala = upala), das Wasser ist gesunken; hmakni se, mache Platz; limazan, schmutzig; limit, ge-vvaschen; ravno je hmrv (umrl), er ist soeben gestorben; hbiv (ubil) ga je, er bat ihn erschlagen i. t. d. Primeri J. WercbratsUij: Obor die Mundart der galizischen Lem-ken (A reli iv f. slav. Phil. XV. pag 66): h tyb cerkvijah. in diesen Kirchen; hpiti sja (upiti se) sich betrinken i. t. d. — Glede pomena besed hmoriti in hmorjen primeri hrvatiki: umor, Mtidigkeit; umoriti, ermUden. — Glej hmanj (= vmanj) triige, faul (Pleteršn. slov. 273). hrustati, -am, vb. impf. širokoustiti se, prahlen. (l*olj.) hrust&č,-a, s. m. baha«':. (Polj.) hrvatar,-Ja, s. m. drvar, ki hodi na llrvatsko drvarit. (Dol.) hv&l. To besedo čul sem samo v sestavi »na hval priti«, zugute (zustatten, selegen) kommen (commode, opportune obvenire). Polj. Gez sedem let še vse na hval pride. Letos smo imeli dosti sadja, to nam je prav na hval hodilo. Le pridno se uči, kar se boš naučil, vse ti bo še enkrat na hval prišlo, .h' li ta, »hval« m. ali f., bi se iz same te fraze ne dalo ravno lahko določiti, vender sodim, da je morda »hval,-*, f.« kakor »postelj,-*, f. poleg postelja,-e, I'.« (Primeri Fr. Kurelčevo črtico »Stariji oblici samostavni« v Radu jugosl. akad. knjiga XX. str. 138.) hl&staviea,-e, s. I'. lastovica, die Seliwalbe. (Podbrezje.) Morda, ker leteč za mrčesi hlasta (die sehnappende)?V Ilvasta-vica je gorenjsko izgovorjeno mesto hlastavica. Prim. smo prašiča »kvali« (— klali), iz v pomenu sil, raz (de, ab, von, herab) se nahaja v zvezi s prislonjenimi (enklitiškimi) oblikami osebnih zaimen n. pr. fzme, iz te, izse. (Polj.) Tako nemirno spi, da vsako noč zdrgne vso odejo izse, pa se prehladi. Vse bi mi rad vzel, še obleko bi slekel izme. Vse bo slekel (zte, če se mu boš podal. — Primeri fženj. - V vseh teh slučajih je predlog naglašen, sicer pa v pomenu ,herab‘ ni slišati iz, nego le oz (uz) ali raz (orz) n. pr. oz konja (de e(|uo), oz streho (de teeto). izkolovčziti,-uzini, vb. pf. trans., ausfahren. Travnik, njivo iz-kolovoziti t. j. z vožnjo pokončati, da se poznajo globoki jamljiči in koloteči. Podstava kolovoz, die Radspur, das Geleise. izpremšrkati se, vb. pl’, zmotiti se, si česa ne dobro zapomniti; izpremerkati dve reči ali osebi t. j. zameniti jih. Go sta si dva zelo podobna, se človek lahko izpremcrka, kateri je pravi. (Poljansko.) Po nemškem vermerken, tiber-merken. Dasi je podstava tuja, ima glagol vender nekaj slovenskega značaja po svoji sestavi s predponkama. izrdjenee,-«, s. m. panj, ki je rojil. (Polj.) NH. Poljanščina naglasa izrojenec, a ne izrojenec, kakor je po Levstiku zabeleženo v Pleteršn. slov. str. 341. iztoloblrati,-arn, vb. pl', iztabulirati, iz zemljiške knjige izbrisati, extabulieren. (Polj.) Zaradi preskakovanja glasov ali metateze primeri n. pr. gomazin (das Magazin). Poleg tolobirati se seveda čuje tudi tabolirati in tobolirati. izv61jen dan = sopraznik, oziroma praznik. Ni sicer od cerkve zapovedan praznik, da bi se ne smela opravljati hlapčevska dela, a ljudstvo si je samo ustanovilo običaj, da god kakega svetnika praznuje in ta dan ne dela, razen če je sila. »Jakovlje (der Jakobitag) je na Banji Loki izvoljen dan.« Na 1l>ii je to »zaljubljen praznik« (= zaobljubljen praznik.) lženj (iz» = zs.(?) + ja), von ihm heruntor, von ihm herab, de eo (a ne: aus ihm heraus, ex eo). Primeri čeženj, skozenj, predenj, podenj, nadenj, obenj, zanj, nanj, vanj, ponj (buman, slov. slovn. § 40. 3). Cel dan sedi na zicu, še takrat se komaj spravi doli lženj, kadar je južina na mizi. Komaj smo slekli obleko lženj. lženj se jemlje, kar je na njem (ne: v njem). Pri tej priliki naj tudi omenim, da se v naši poljanščini poleg ,mim’ njega1 (an ihm vorilber) čuje tudi mom' vanj, t. j. nišm’ vanj. jdbčen, adj. Apfel-, jabčnik,-«, s. m. das Aplelmus, jabka,-r*, s. f. der Apfelbaum, jabko,-a, s. n. der Apfel. (Polj.) Da je samostalnik jabko v istini srednjega, a samo per nefas včasih moškega spola, se najbolje razvidi v množini: Jabka so polhna (povhna), jabka so zrela, piškava, grintava, gnila i. t. d. j dre, jarda, n. das Lamm. (Polj.) Primeri: mače, mačeta (das Katzchen), pišče, piščeta (das lldhnchen). Naglas ostane na prvem zlogu, navadneje pa preskoči na suliks n. pr. piise, puseta (das llilndchen), svine, svineta (das Schvvein-chen), kozle, kozleta (das Kitzchen) i. t. d. ječmenka, -e, f. spomladanjska trava, ki z reso in zimzelenom prva požene po talili bregeb. (Polj.) jegati,-am, vb .p/ (a ne impf. kakor trdi Pleteršnikov slovar str. 363) omeniti, reči, izraziti se, opomniti; andeuten, erwiihnen, sagen. (Polj.) Smo ga vprašali, pa ni nič jogal na nobeno plat, ali mu je prav, ali ne. — Zavolj kosa kruha vdovi pa ni dosti razločil, ko so ga vprašali, ali naj pri tem ostane, kakor je v stari libergi zapisano, ali jej voli še kak priboljšek. Samo toliko je bil jegal: ,naj bo pa takisto1, naprej pa ni več mogel. — Njemu ni hotel nič povedati, njej je pa vendar toliko jegal, da bi že dal, če bi mu privoščil lepo besedo. —■ Proti meni je jegal . . . (er hat sicb mir gegenilber geauDert) i. t. d. Meni je znana samo perfektivna raba tega glagola, v slovarju smo videli zabeleženo- njegovo imperfektivnost (kar tudi ni nemogoče), a iz tega, da glagol tako omahuje' med perfekt.ivnostjo in imperlektivnostjo, da se sumiti, da je iz tujine. In res ga je menda devati v zvezo z nem. geben (jehen) = aussagen, bekennen, gestehen, ki ga nahajamo v besedah: Beiohte (Gestandnis), Giclit (Aussage, Bekenntnis), Hojichter (Bekenner), Ur-jicht (Aussage). Primeri »špegati« (spiihen), špegon, (Spaber, ogleduh), ki se glede končnice naslanja na besedo Spion. jššteplng, jiŠteriiija, s. m. ilovnat (kamenit) tlak, der Estrich srvn. esterich. —- Gorenji ješterlng, der Oberboden oder Schvvebe-Estrich. (Polj.) Glede n pred y primeri št,e ge, die Stiegen, porungelj (Prttgel), cungelj (ZUgel). jeujdna,-e, 1. in jeujdno, a, n. neko jabolko, menda vojevodnja, Herzogsapfel. (Polj.) Poleg fem. jeujdna se v sing. seveda čuje navidezni mase. j 6 Lij din (cf. dober vin), da pa treba v knjigo postaviti neutrum, to se razvidi iz množine: jeujdna so debela, jeujdna so letos polhna i. t. d. To ime ju v resnici pridevnik, in v mislih si dostavljamo jeujdna (sc. jablan), jeujdno (sc. jabolko). Izvajati pa bode ta pridevnik s suliksom injr. iz vojevoda, der Herzog. Primeri ,udinj boršt1 (llerzogslorst) Miki. Gr. II. 156. Levec, Die Sprache in Trubers Matthaeus, str. 42. — Iz toga pa posnamemo, da bi bila pravilna popolna in neobrušena oblika pridevniku »vojevodinj«. Začetek pa se mu je obrusil, in končni ,j‘ v izgovoru preskakuje. Konj izgovarjamo kojn, povodenj (die Uberschwemmung) v poljanščini poujdln, vsedlnj (Werktags-) v poljanščini vsejdln, ondanjl (von neulich, nuperus) v poljanščini vondcijnl i. t. d. jčza,-e, s. f. rezilni stol, na katerem obroče obrezujejo, der lliinselstuhl, die* Ileinzelbank (a ne llauselstuhl, kakor stoji v Pleteršnikovem slovarju sli1. 3(39). Nemško ime ima ta stol pač od premičnega podnožnika z debelo glavo, katera prime in drži, kar ima priti pod rezilnik. Ta debeloglava nogalnica je ,hlapec1. Hans in Heinz (okrajšano iz Johann in Heinrich) pa utegne zaznamovati orodje, s katerim se kaj pritrdi in pričvrsti, katero nadeli temu, kar prime in drži, ime Primož (o/soc). Primeri: Stiefelheinzel = Stiefelknocht. jezblca, -e, s. f. pribrežen jez, cla voda brega ne trga, die Arclie, Scherschlenge, Senkschlacbt, d er Deichschlag. (Osilnica.) Na brano pribijejo tramove navzkriž, vmes pa založe debelih skal in kamenja. Primeri izbica, im Vier-eck aufgeschichtetes Molž. (Pleteršnik, str. 301. pri besedi 3.) To je domin, od izba ali jezba (v poljanšcini jespa) iz nem. die Stube (tukaj = das Hauer, Bebalter, Kammcr). V tla zabiti koli in povprek vezoči jih tramovi tvore v istini nekako Idet ali gajbo, katero napolnijo s kamenjem. Narodna etimologija bi seveda besedo naslanjala na ,jez‘ (Danim), jezleevati, -ujem, vb. impf. jezikati, odgovarjati, die Zunge wetzen, vorlaut sein. (Ilir. Bistrica.) ježica,-e, s. f. oplodje, pužina, der Putzen, der Griebs, das Kerngehause. (Podbrezje.) Prvotno menda samo bodičasto oplodje kostanjevo in bukvičino, a potem splošno tudi o nebodičastem. M. Et. \Ytb. str. 106. ježi. k&zan ali kazen, -zna, adj. nagnit, angcfault, anbriichig. (Polj.) Jabolka preberi, da se kazna naprej porabijo. Krompir je pa letos zelo kazan, je bilo premokro leto. Et. Wtb. str. 114. kazi. kedbl (= tj e doli, hinunter), kegdr ( — tj e gori, binauf). Polj. Zaradi k = tj. primeri Miki. Lautlehre 341. kerdiht,-a. s. m. zaupanje, vera, uglednost, Credit, Ansehen. (Polj.) Ta človek nima nič kerdihta, t. j. nihče ga ne čisla in ne spoštuje. Kedor se enkrat zlaže ali nepoštenega skaže, pride ob ves kerdiht. kerdihten, adj. zaupanja vreden, ugleden, priporočilen. (Polj.) To je malo kerdihtno za tacega moža (ne povišuje mu časti.) kšrlee,-lea, s. m. vrl dečko, korenjak, poštenjak. (Polj.) Ta pohvalni izraz je iz nem. Kerl (t. j. Karl). »Zdaj si pa že kerlc, ko si to naredil« glasi se pohvala še šibkemu dečku, če kaj izvrši, s čimer bi pokazal svojo jakost in vrlost. (Dol. jak.) kerlski, adj. čvrst, vrl, trden, velik, močan, silen, krepak (brav, tfichtig), zal, brhek (stattlich). N. pr. kerlski voz sena, da ga je kaj; kerlska krava, da jo je veselje pogledati; kerlska ženska, možakinja, ein mannisches Weib. (Polj.) kerlčjž,-a, s. m. znamenje konec vasi na pogrcbskem počivališču. (Polj.) Na takem znamenju vidiš naslikana mrtvaška nosila s krsto, pod krsto je črepinja s kadečo se žerjavico, poleg pa kleče in molijo pogrebci. Kar je tu ii;i znamenju (na kerlejžu) pod razpelom naslikano, se ima poleg- tacega znamenja v resnici zgoditi, kadar prinese mimo mrliča. Ko zabijejo v smrtni hiši mrliča v mrtvaško rako in ga vzdignejo, vzemi) tudi z domačega ognjišča v črepinjo živega oglja, denejo nanje kadila in s to žerjavico spremijo rajnkega do vaškega kerlejža. Tu se ustavijo, postavijo nosila na tla in opravijo običajne molitve za rajnika. Zadostivši tej pobožni dolžnosti, ga zopet vzdignejo ter neso dalje k fari na pokop. Nekateri se od kerlejža vrnejo koj nazaj domov, pogrebci in bližnji sorodniki spremijo mrliča dalje. Te molitve pri kerlejžu glavni obseg je bil nekdaj gotovo v nerazumljivi tujščini izražen klic »gospod pomiluj!« t. j. DiviGov, kajti od tod pač prihaja ime »kerlejž«. Prim. Mik. Et. Wtb. pag. 115 kerilešl. Primeri tudi Valvasorja »Ehre des Herzogthums Krain VI. pag. 288 . . . . ist einem verstorbenem Weibe die Leich - Beglingniss gehalten, das ist gesungen worden; dazvvischen das Volek ge-rulTen: Kupiš š>i7|7‘a, m. der Auszilgler, kotarica,-e, 1'. die Auszttglerin. (Polj.) Nem. der Kother, lvothner, Kothsass. — Hišno ime in priimek: Kotar, Kočar. k6željar, -rja, s. m. neko debelo jabolko stožčaste ali koželjaste oblike. (Polj.) krdčla, -e, s. f. = krdelo (Lipoglav). Cela krdela ljudij gre po cesti. krčhati, -«»«, vb. impf. v poljanščini ne pomeni pokašljevati, hilsteln (Lj. Zvon IX. 102), ampak močno in glasno kašljati, synon. brehati. krempdti, -um, vb. impf. praskati, kratzen, krauen. (Polj.) Iz nem. krampen, vb. trans, (mit der Krampe aufraubon). krogolleen, -čna, -o, adj. (in okrogolfčen), okroglega obraza. (Polj.) krovnica,-e, s. I. Krovnice so brezove ali vrbove šibe (trte), s kakeršnimi krovci slamnatih streh privezujejo preklice in slamo k latam; die Deckvviede beim Strohdache. (I*olj.) krpati,-«/«, vb. impf. (evellere). Korenje krpati (Dolenjsko), k.rvati (ruvati, Poljansko), k.pipati (Štajersko) in še drugod: k.pukati, Mohren ausreuten. krp&lniea, -e, s. f. suličasta lopatica, s katero korenje izkopavajo, di.e lieute (der Reutspatel) zimi Ausheben der Mohrruben. (Dol.) kruncati, -am, vb. impf. hromati, šepati, hinken. (Polj.) Morda v zvezi z nem. krtieken (krumm gehen). Primeri cungelj (Ztigel, uzda), prungelj in porungelj (Priigel, krepel), štenge (die Stiege, stopnice). Povem naj še pri tej priliki, da nimam posebno trdne vere v narodno etimologijo pri besedi ,krunkelj‘ (Lj. Zvon IX. 103), češ, da se je nem. beseda Kruinmholz izprevrgla v ‘krunkeljc, in da je narod, smatrajoč to za deminutivum, potem »c« odvrgel. Die KrClcke ist auch eine Art Kruinmholz. krušiti se, obletavati se, osipati se, sich abbliittern, ablallen. (Banja Loka.) Cvetje se kruši, rožno listje se kruši. Kor. krfleh. Et. W. pag. 143. krv&č, -a, s. m. (uprav krivač), zakrivljena sekača, die Plaute. (Polj.) S krvačem drevje obsekavajo, smrečje klestijo. Prim. srpica. kupear, rja, s. m. žrebelj z ostro kupčasto glavo. S kupčarji podkavajo zimske črevlje, da bi na ledu ne drselo. -Der Eisnagel, die Eismtitze. (Polj.) kupičar? kurjuc,-a, kiirjak, der Htthnerdreck. (Polj.) Uprav kurjevec. Kurjevec se izgovarja kurjuc, kakor anjelec, ajnuc ali branjevec (GreiDler) brajnue. Primeri še: trejkuc,-«, s. m. der Drittler, Drittelbauer iz tretjevec, ki ima samo tretji del ali tretjino zemljišča (grunta), letringa,-e, s. f. velika gostija, pojedina, kjer je dosti povabljenih (Polj.), nam. ladinga, die Ladung, die Ladschaft, Versaminlung eingeladener Oiiste. Torej tujka iz nemščine. O godovanjih, novih mašah, ženitovanjih i. t. d. so velike larlnge. Menda v dosego boljše slišljivosti izvedena prememba d v r naj se vzporedi z jednako iz-premembo v besedi marlnga iz manTnga (die Meinung): na eno dobro maringo. (Polj.) larma,-e, s. f. die Larmtrompete. Godci igrajo larmo (blasen Liirm — Alarm — Tusch). — (Orni vrh.) V narodni (?) pesmi od godca imam zapisano to-le kitico: Newisti ino Shen’no Perlisnit fe snam, Ozhet ftarafhino Obilno zhaft dam. Rad 1'hpafe ugainam Pa larmo jegram, Poufod fe perklainam, Kir upat kaj jmam. Ko som vprašal godca, od katerega sem bil dobil zapisek te pesmi, kaj da je Idrma, dobil sem tale odgovor: Larma je godčevska pridiga, predno dajo krožnik okrog mize, da se pobira za godce, latnik,-a, s. m. die Hteckenbobne, Stangenlisole. Od lata (die Latte). Imenuje se tudi pallčar,-tja (od palica), lažitorba,-e, s. f. lažnjiv človek, Ltlgensac/c, Ltigenmaul. Iz torbe vzeti jo = izpod pazduhe vzeti, L j. na celem si izmisliti, izlegati se (Metlika), leca,-e, s. f. denar (darilo), ki ga da kupec poleg kupnine, katero odšteje gospodarju, ali gospodinji, ali pa tistemu poslu, ki je imel s prodano stvarjo največ opravka. Od kupljenih vol dobi leco hlapec, od krave ali prašičev dekla, od platna predci in predice i. t. d. (Polj.) — Iz nem. die Letze = Abschiedsgabe, Trinkgeld. lecjan, -a, s. m. d er Enzian. (Polj.) Lecijan i z elcijan, a to iz encijan (V). Primeri: rž (der Roggen), rja (der Rosi) s priimki Eržen, Erjavec. V poljanščini: rež, reja (rejnat, adj. rostig), rezgetati (erzgetati, ruzgetati, wiehern, kor. ruza). Torej: elcijan, lacijan, lecijan. Glej lTmovec iz elmovec, recnija i/, ercnija (die Arznei) i. t. d. Mik. Et. Wtb. pag. 162. lecijanu — Iz narodne pesmi znani »lečen kor6n« bi utegnil po mojem domnevanju tudi sem spadati. Znano je, da je encijan na glasu kot zdravilen koren, in na Crnovrškem se zove neki encijan pospancek! lectnat, adj. iz medenega testa narejen, lebzelten (tudi Lett-zelten). Lectnat konjiček, lecl.nat ajnuček, lectnata zvezda, lectnata punca i. t. d. Od lecet, Lebzelten. (Polj.) leški, adj. ljudski, Menschen-(Polj.) n. pr. leski dr . . Menscben-koth. Tavžentrože so dvoje vrste, ene so živinske, druge pa leske, t. j. z enimi se zdravi živina, z drugimi ljudje. Ljudje se v poljanščini glasi: ledje, ledij, ledjam, ledi, pri ledeh, z ledmi. lez&nji,-jev, m. pl. rezanci, nudeljni. (Polj.) liberga,-e, s. 1'. izgovorjeni užitek (das Ausgedinge) in tudi pismo, v katerem je vst^ izgovorilo kolarjevo ali užit-karjevo (takozvani »kos kruha«) zapisano. (Polj.) Menim, da je ta beseda iz nem. Lieferung r= Verkostigung, liefern — Lebensmittel reichen (= 1 ibom iz sred. lat. liberare). I)a ji' iz prvotne oblike »liberinga« »In« brez sledil izpal, temu vzrok je pač naglas, ki se ne da lahko pomekniti čez predpredzadnji zlog- nazaj. Da je torej naglašeni zlog predpredzadnji, treba je najslabšega izmed naslednjih odstraniti, in da je besedo mogoče sploh izgovoriti, moral je s poluglasnim 1 vred izpasti tudi sonant »n«. lončar, -rja, s. m. krošnjar, ki od hiše do hiše lonce prodaja. (Polj.) Prvotno je seveda: izdelovalec loncev, der Topfer, der Hafner. Im6vec,-a, s. m. der Ulmenbaum, llilster (Planina nad Jesenicami). Llmovec = elmovec; lim, lima. Et. Wtb. str. 95. ilhnu. malcati, -«>», vb. impf. (malicati, malico uživati), pomalcati,-am, vb. pf. malico použiti. (Polj.) Dopoldanja malica, das Neun-uhrbrot. Popoldanja malica, das Dreiuhrbrot, das kleine Abendbrot. Mik. \Vtb. pag. 181. malti J. m&nič (m&n*č), manica, s. m. der llirseaustreter. (Polj.) Od meti, manem. maničevka, -e, s. 1‘. die llirseaustreterin. Primeri grabljičevka, (die llecherin) od grabljič in beračevka poleg beračka (die Hettlerin), postopačevka (die Pllastertreterin), lvos-mačevka poleg Kosmačka (die Frnu des Kosmač), mla-tičevka (die Drescherin). mar6gaš’ca, -e, s. f. (t. j. marogaščica, podstava marogast, ge-lleckt, scheckig), bela ovca z marogami po glavi. (Polj.) mdvra, -e, s. 1'. dolgobilkasta trava z latom na vrhu, das Rispengras. (Polj.) Na iriavro nabirajo in nizajo otroci rdeče jagode. Primeri ,biba‘ v Letop. 1883, str. 197. mčdenko,-«, s. n. neko jabolko. (Polj.) Jablan poleg medenko navadneje medenka,-e, s. 1’., der SuGling, der StlDapfel? medmdšen (mejmašen) adj. kar je med šmarnimi mašami t. j. med 15. avgustom in 8. septembrom. (Dol.) Medmašen semenj. — Medmašna jajca (ki jih kokoši med mašami naneso) se, kakor trdi narodna vraža, posebno dolgo drže, t. j. ne pokvarijo. Smrdiš kot medmašen kozel, merginj.-a, s. m. obcestni kamen, der Meilenstein, der Prell-stein an der StraOe. (Pokolpjo;) Et. Wtb. p. 183 marginl. mšvka, -e, s. f. das Austreten der llirse. (Polj.) Nocoj imamo mevko, imamo maniče, proso manemo (es wird llirse ausgetreten). Et. Wtb. men. 2. pag. 188. mšžnija,-e, s. f. mežnarjevo stanovanje, die Messnervvohnung. Adj. mežnijski, n. pr. mežnijska veža, mežnijski hlapec. (Polj.) Mežnar je iz nem. Mesner, a ta beseda se ne izvajaj od Messe (maša), ampak iz srlat. mesenarius, kar jo zopet iz mansionarius izgubivši n v prvem zlogu. Podstava temu pa je mansio (ostajališče, die llerberge). (Hej Weigand II. 82. Za našo besedo zgraditi si menda moramo nemško podlago 'die Mesnci (lat. ‘mansionia). Primeri: kresija, križatija, opatija, prošti ja, školija i. t. d. — Iz nem. die Messnerei je naša mežnarija, t. j. cerkovnikova služba, Messnerdienst. migalica,-e, s. i'. das Zittergras (Hriza), a tudi svetla resa v ponarejenem (suhem) šopku, der l1'lit.ter, das Filigran. (Polj.) milati,-«>«, vb. impf. kamenje streljati. (Osilnica.) V sosednji Fari Kostelski je to »m*nati«, a na Banji Loki »krčiti« t. j. roden. (Et. Wtb. pag. 155. ktirč.) Z razstreljavanjem kamenja izpreminjajo kamenito pustinjo v rodovitno novino. — Milati i/. minati je menda od Mine, tedaj uprav minieren, sprengen. mocitnik, -a, s. m. močvirna dolinica. (Podbrezje.) modnšti, -im, vb. impf. an Macht und Starke zunehmen. (Naklo.) Dobrega gospodarja treba, da bo biša močnela. m6delniea, s. f. ploščnata pečnica pri lončeni peči, die gerade oder Talelkacbel. (Polj.) Dolblinaste pečnice imenujejo pa »kahle« (vertiefte Ofenkachel). Na modelnicah so vsakovrstne izbočene podobe, odtisnjene z lončarskim tvorilom ali modlom, od todi ime. m6rava, -e, s. f. mehka tratna trava, feines Rasengras. (Polj.) M. E. W. pag. 204 murava. mostnar, -rja, s. m. mostninar, der Briickenmautner (Koritko, nar. p. III. 66). mrak, mraku, s. m. die Dammerung. O vplivu večernega mraka ima naš narod posebno vero, češ, da nepokriti glavi škoduje. Otroci, ki se jih mrak prime, zelo nemirno spe in imajo hude sanje. Po Marijinem zvonjenju naj otroci ne hodijo v mraku okrog, ali naj pa vsaj denejo kaj na glavo, da se jih mrak ne prime. (Polj.) Primeri: pl. mraki, neka otročja bolezen (Pleterš. str. 608). mrtvica,-e, s. f. zapuščena (izsušena) struga, po kateri voda več ne teče, ker se je drugam nagnila in si izbrala nov vodotoč, ein ausgetroekneter (todter) Flussarm, das Alt-\vasser. (Dolenjsko) Od tod menda tudi ime neke vasi ob Savi pri Krškem, mrtvica,-e, s. f. lena in tožljiva ženska. (Osilnica.) Ravno tako »mrtvak« (= lenuh) ravno tam. muhvati se, arn se, vb. impf. (muhovati se), postopati, pohajkovati, lungern. (Ig, Ljublj.) Kor. miid. Mik. Et. Wtb. pag. 206. Glej omuhvati se. muzenko,-«, s. n. neko jabolko. (Polj.) naMvdati,-ww, vb. pl', nabrati, fiilteln. (Polj.) Podstava je iz-posojonka »bavd ali lavd« t. j. gflba. Po tujki »bavd« se da sklepati, da je dotičnemu nemškemu narečju, iz katerega je vzeta, mimo sedaj navad nejšega »die Falte« rabil masculinum »der Falt«. nablvanje, s. n. pritrkavanje, das Glockenspiel. (Polj.) nagažen, adj. gestopft voli, calcatus. (Dolenjsko.) Beseda ta je pač uprav trpni deležnik od ‘nagaziti, nagazim (zusammon-treten, conculcare). Nagaženaje n. pr. senica (Ileuscheuer) s krmo, kad z zeljem, pernica (Kederkissen) s perjem. Kor. gazil Et. \\rtb. pag. 01. naguden, adj. dremljiv, zaspan. (Polj.) — To je namesto negoden, ignavus, iners. Naguden sem = dremlje se mi (u-voj^oj). Narodna četverovrstnica poje: »Sem trudna, nagudna, I>i rada šla spat, Moj ljubček bo prišel, Mu moram postlat'«. nak dati, dam nak (nak dajati), odjenjati, nach goben. (Polj.) Grozno je trmoglav, ne da nak po nobeni ceni. To nemčevalno frazo omenil sem zlasti zato, da pri tej priliki opomnim, da se mi ne zdi prav verjetno, češ, da je »nak biti« (imstande sein) = junak biti (glej Letop. 1892 str. 14 in 48). Sumljivo je že to, da tudi v ženskem spolu in v množnem številu ostane oblika nalc (ženska pravi: nism nak nardit, več oseb pa: nisma nak nardit). Menda je tudi ta nak samo nemški nach. — Nism nak tega nardit = ich bin nicht darnach, das fertig zu bringen (non is sum, (jui faciam). — Ko bi me nesklon-Ijivost in odrevenelost besede ne motila, bil bi bolj nagnjen, da ta nak izpopolnim v enak (jednak; primeri lat. parem esse, gewachsen sein). Primeri besedo kos pod kosir. napihniti,-««, vb. pl', osopsti, dihniti v koga, jmd. anhauchen. (Podbrezje.) Podlasica človeka napihne (osope), da umrje, kajti ima ta žival strupeno sapo (Nar. vraža), narasti, naredim, vb. pl', verfertigen, einrichten. (I’olj.) Miklo-sich v etimologiškem slovarju pri korenu rendu (str. 276) piše: »Im venet, soli navest fdr narediti vorkommen«. Kakor vidimo, nahaja se ta oblika že bliže nego v beneški slovenščini, namreč v poljanščini, in to ne samo baje, ampak prav gotovo. Cigani ti znajo naresti, da ne boš imel nobene sreče pri blagu. Delam in delam, pa ne morem naresti (fertig machen). Že celo uro delam v pinj i, pa se neče naresti. — Primeri cvesti in cveteti, hropsti in hropsti, a tudi sresti in srečati (iz katerega sklepamo, da je bilo tudi ‘sretiti —?). n&stava,-e, s. f. Ce pride panj ob matico in čebelar nima v rezervi druge matice, tedaj združi osiroteli brez-matični panj z drugim, ki ima dobro, sprašeno matico, nastavi ga, t. j. od zgornjega panja vzame celo dno proč, spodnjemu pa v stropu (v zgornji deski) odpre okroglo luknjo za komunikacijo ter ja tako naloži jed nega vrhu druzega in ja združi, da sta poslej jedna družina z jedno matico. Tako združena dva panja vznasad se imenujeta ndstava. (Poljansko.) Drugi zlog v tej besedi je kratek in brez naglasa in vsled tega nejasen, da se prav ne razloči, ali je o ali a. V pisavi odločiti se je za zadnjega, ker ta ustreza etimologiji. —- V Podbrezju na Gor. pa brezmatični panj na druzega naveznejo, in taka združba dveh panjev se ondi imenuje naviznjcnec. Koren vez. Et. Wtb. pag. 389. navskati,-am, in nevskati, am, vb. impl'. vekati, greinen und nergeln. Onomatopoetična beseda, posnemajoča medmet trmoglavega nikanja in otročjega nerganja »na, ne (nav, nev)«. Miki. (Jr. II. pag. 480. sk ist determinativsul‘lix. Primeri bevskati (bev! quaken), revskati (rev! nerren, lat. ringi), piskati (kor. pi- Et. Wtb. sub pisk- pag. 247), kokodajskati (kokodaj! gackern), jaskati (= kričati, Letop. 1893 str. 13). rl’e tvorbe so podobne onim iz medmetov tvorjenim s suliksom k. (Mik. Gr. II. pap. 471.) In manchen Fiillen dient k der liildung von Verben aus Interjectionen. Primeri bekati [bo! bloken), krakati (kra! kriiehzen), kvakati (kva! quaken), javkati, javskati (jav! jammern), cvikati (quicken), mukati (mu! muhen) i. t. d. Poleg tega obrazila služi nam včasih tudi obrazilo 1: n. pr. cvi-liti (winseln), muliti (muhen), gru-liti (gr-liti, girren), kru-liti (grunzen), tuliti (tu! heulen), ru-liti (pliirren, primeri: rukniti, ručati, rev-, kor. ru- sonare). Tud i pi-lič (das Piephtlhnchen) je morda od pi-liti (piepen), kajti piščeta imajo svoje ime od tod, ker piskajo ali čivkajo in pivkajo (čiv, piv), nedoueakan, adj. kdor česa dočakati ne more, nepotrpen (un-geduldig), silen (andringlich). Ne bodi tako nedoučakan, potrpi malo. (Polj.) Besedo bode soditi menda tako, kakor neizrečen (unaussprechlich) in jednake, tedaj nedoučaka-ntnu. Primeri: rojen list (Letop. 1883 pag. 234). neugleden, adj. očem neugoden, das Auge beleidigend (Lipoglav). Plevelna njiva jo neugledna. Navzkriž stoječe kolje v nogradu je neugledno (gewahrt einen unangenehmen Anblick). neznin, adj. onespodobljen, entstellt. (Polj.) N(> verjamem, da bi se ta bolnik zgoršal, je že tako neznan. Grozno si neznan (schvver erkennbar), komaj sem te spoznal. nora,-e, s. f. žrel, der Wiesbaum, 1 leubaum (Dolenjsko). Morda iz ,navora1 prim. sora iz ,sovora‘ Langwiede, prim še: navor, llebebaum, navreti spannen. Kor. ver 2. Et. Wtb. ;582. kovoz = kolovoz (kovovoz), das Geleise. (Podbrezje.) novohišar,-rja, s. m. kočar, ki si je postavil na novo hišo, kjer je prej ni bilo. (Polj.) n6žič (izgov. nošč), nožiča, s. m. (demin. od nož) zaznamuje vendor tudi večji nož, das Brotmesser (ne samo nožek), in sicer nezaklepen nož. (Polj.) Dol.: nožič, nošč (nojšč). nožička,-e, s. !'. majhen zaklepen nož, čegar rezilo se z ostrino zaklepa v črne, das Einlegemesser, der Sc.hnil.zer, das Taschenmesser (zaklepček). 1 ‘olj. nuka, -e, s. f. trava tretje košnje, kar na dobrih travnikih še po otavi zraste, das Aftergrummet, Nachgruminet, die Ausmahd (1’oenum chordum). Polj. obdevniea, -e, s. I. krovna ali obdevna deska, das Schalbrett. (Dol.) Obdevnice imenujejo paž (die P>rctterwand, das Rretterdach). Kor. de- 1. M. E. \V. pag. 43. obdeti (heruin-legen). občdva, obttdve, štev. = oba, obe, heide. (Polj.) Gen. obedveh, dat. obedvema, Obedva je iz obadva? obedvoj (obeduj), štev. = oboj, beiderlei, ajAipoTspo? (Polj.) n. pr. obedvoje grablje prinesi (bring beide Rechen); obedvoje hlače so raztrgane; obedvoji so sitni, stari in mladi; obedvoje (obeduje) mi hodi navzkriž, to in ono. obedvojen, adj. heide botreflend = obedvoj, beiderlei. (Polj.) obhod,-6da, s. m. materničin izlet v družbi s troti, der VVeisel-llug, der Ilochzeitstlug der Mutterbiene. (Polj.) Tudi glagol »obhoditi« se rabi v pomenu: den Hegattungsllug vollziehen. Maternica je obhodila, je že obhojena (be-iruchtet), in celo o panju pravijo, da je obhodil ali da je obhojen, rekše, da ima oprašeno maternico, obiti, obijem, vi), pl', obviti, unnvinden. (Polj.) Primeri: obeza (= obveza, das Verband), obaliti = obvaliti i. t. d. obivati,-am, vb. impl'. obvijati, umvvickeln. (Polj.) Primeri: nabivati = nabijati, pritrkavati; napivati = napijati (zu-trinken) i. t. d. obljubiti, -im, vb. pf. prepričan 1) it i, staviti, wetten. (Pol j.) Za gotovo j<' dejal, da bo prišel, j>a obljubim (stavim), da ga ne bo (icli ivette, dass er nicht konunt). Obljubim, da ti bo žal = prav gotovo se boš kesal. Prej ni hotel, sedaj pa obljubim, da bi že rad, pa ne more več (fruher \vollle er nicht, jetzt mochte er aber geiviss schon gern, allein er kann nicht). čblodva, e, s. f. kar se pomijam ali redki svinjski čorbi primeša, da je bolj gosta in tečna, das Mangfutter. (Polj.) Za oblodvo so rabi n. pr. lanena glavičcvina, ajdova luskovina, otrobi, zadnja moka, posevki i. t. d. (lat.apluda)? obnožina,-«, s. f. d i (*. Iltjschen der Bienen, Blumenstaubkttgel-chen an den Ilinterbeinen derselben. (Podbrezje na Gor.) Čebeli obvisi na nogah, ki imajo na stegnu majhne dlačice, tedaj ko st' smuče okoli prašnikov, več ali manj cvetnega prahu, ki se nabere v malo rumeno ali belkasto kepico. Ta kepica cvetnega prahu se imenuje ob-nožina, ker se nabere ob nogah, oboglav, adj. oglav, razoglav, gologlav, barhaupt. (Polj.) Ne letaj oboglAv po Marijinem zvonilu okrog, se te bo mrak prijel. obras, -a, s. m. (brez t, dasi koren »orst« M. E. W. 226), obraslimi, die Schramme, Narbe (kjer se rana obrase). Polj. obrdvniea, -e. s. I. obramnica, das Aehselseil. (Polj.) Primeri lakovnica = lakomnica (das GieBschaHj; Ezuvtrat = Sam-nites, w«'jviToiv = Samnitium, a tudi mnuk = vnuk Et. VVtb. pag. 396. oddati se česa = vse razdati, sich vergeben. (Dol.) ,Ne bo se oddal, ni se bati1, pravijo o skopem človeku, odlčtvati, odlit jem, vb. impf. (t. j. odletovati, odlčtujcm), weg-fliegen. (Polj.) Tako seka, da iveri odletjejo na vse strani, odmetvati, od m čtj etn, vb. impf. (t. j. odmetavati , odmetujem), vvegvverfen. (Polj.) odnarok, adv. oddaljeno, nepriročno, entlegen, unbequem, (Polj.) Odnarok je to, kar m na roke (pri rokah). Saj bi te včasi obiskal, pa mi je preveč odnarok (v stran) k vam priti. odn&šalnik,-a. s. m. der Prellstein, kamen, ki na ovinkih brani, da voz ne zadene, kamen, ki kola odnaša, da se n. pr. zid ne okruši. (Polj.) Pricestne kamne imenujejo tudi kantone. Prvotno so se menda tako imenovali mejni kameni ali mejniki med posamnimi kantoni ali okraji, kakor st' mejniki s tujim imenom zovejo tudi konfini oflikati, -am, vb. pf. (tudi nadihali), ošibati, ošvigati. (Polj.) Glej ilik ati. ofrdčen, adj. jezikav, scbnippistdi, naseweis. (Polj.) Ofračen jt;, kdor brez ugovora ni' uboga, ampak odgovarja in jezika, ki ima k vsakemu povelju kako bodi-bistroumno opomnjo. Da bi bilo It) ovracen (t. j. ki vsako besedo ostro zavrača, ki nobene ne zamolči, st' na vsako odreže, ki mu ni priti do konca), to ni verjetno. Tudi se v poljan-ščini nikdar v ne glasi kot /. — Menda je v zvezi z nem. fratscheln (govoričiti, blebetati), pg&ten, adj. pust, trpek (po okusu), herb, sperr. (Dolenjsko.) Ogatno je nezrelo sadje, ki zobe vkup vleče; opamice ali trnulje so ogatne. Kor. gatt claudere Et. Wtb. pag. 60. Primeri tudi pridevnik zagaten (sclnviil). Zagatno je, kadar človeku kar sopsti ne da, ko mu kar sapo zapira, ali kakor pravijo, da sapa ne gre od človeka (erstickend, 7.11111 Ersticken heiO, 7rvrfopo'v). Tudi oparnice (die Schlehen) imajo ime podobnega izvira (Et. Wtb. pag. 240 per- 5. claudere). Oparno je govedo, kadar voda ne gre od njega, kadar se mu voda zapira; oparnost, die Wassersperre. Oparnice delajo skomino. Die Schlehen 1'Uhren den Namen nach dem herben, die Ziihne stumpFenden Geschmack. Oparno ali soparno je isto, kar zagatno (drtickend schwiil). okopati se, okopljem se, vi), p F. sicli herausarbeiten. (Gor.) Dolgo ga je tlačila bolezen, sedaj se je pa vender okopal. Zadolžen je bil, pa se je okopal, okrogelko,-a, s. n. neko jabolko. (l'<>lj.) Jablan tudi fem. okrogelka. okrogoličen, -dna, -o, ad j. = krogoHčon, okroglega obraza. (I ‘olj.) omolek, omollca, s. m. klobuk (mrena) na kuhanem mleku ali prismojena mlekova skorja, če se v počenem piskru mleko prismodi, prismojena skorja pri mlečni kaši, naposled vsaka prismojena skorja na dnu lonca. (Polj.) Pisati treba »omolk«, ne »omulk«, kakor je po samem izgovoru zabeleženo v Pleteršnikovem slovarju str. 828, kakor pišemo: most, kost, a izgovarjamo: must, k ust,. Morda iz ,omonk‘, analogno kakor ,palk‘ (die Spinne) iz ,paonkt>‘. Srvn. munke (Hrei, Polenta). M. E. W. pag. 201 monka 2. omuhvati se, omulijem ne, vb. impF. (t. j. omuhovati se, omu-hujem se), obotavljati se, muditi se, saumen, zogern. (Gor.) Menda iz »oimidvati so«. Kor. mud- Et.Wtb. pag. 20G. Da t in d pred k prehajata v h, je znano, n. pr. hkavec (tkalec, der Weber), glahko (gladko). Toda tudi sicer se ta prehod večkrat nahaja, zlasti v gorenjščini, n. pr. prehčerajšnjim (vorgestern), pohplat (die Sohle), pohstrešje (der Dachboden) i. t. d. oparica,-«, s. F. soparica, die Schvviile. (Polj.) Iio menda še dež do noči, ker jo taka oparica, ker je tako oparno (irvTyo;). Kor. per- claudere. opiliti, vb. pF. ukaniti, betriigen. (Gor.) Primeri lat. de-runcinare (abhobeln) in grški oivžv v istem pomenu; toda pivžv ni izvajati od pi; (— pivo; sV/.iiv, za nos voditi), ampak od piv/i, strugača, lesna pila (die Raspel). —- Opiliti je v gorenjščini tudi udariti. Tako ga je opilil, da je tri solnca videl. opočitati,-am, vb. impf. očitati, oponašati, predbacivati, vor-werfen, i~i~ vj.vm. (Polj.) Kor. o it, Kt. VVtb. str. 38. Glede predponk primeri: oponašati, opotekati se, opočiti se, oponoviti, opoteknili se (stolpern) i. t. d. — Glej Ljublj. Zvon XIV. str. 54. opravilo,-«, s. g. zadušnioa, bilje in pokop, das Todtenaint. (Polj.) Razločujejo malo, srednje in veliko opravilo. Opravilo je pa tudi služba božja sploh, der Gottesdienst. Danes je bilo dolgo opravilo, der Gottesdienst bat lange gedauert. črsipčen, -bia, -n, adj. mulmig, loeker. rl’o je zaprav pisati razsipičen, kajti nenaglašeni ,raz‘ izgovarja se v poljanskem narečju ,orz‘ (ruz) n.pr. orsut = razsut (zerstort), včasi tudi z že popolnoma zatemnelim r/om kar samo ,oz‘ n. pr. ozloč’t’ = razločiti (sebeiden), ozložen = razložen (deut-lich), oz streho = raz streho (vom Dache herunter), toda raspotje (die Wegescheide) z naglašenim ,raz‘. Orsip’čno je to, kar se rado razsuje, n. pr. kuhan krompir, kadar nima preveč vodenosti in zateglosti, ampak je bolj suh, da se lepo razsuje in razdrobi. Orsipena je prst, ki se ratarju izpod pluga ali kopaču izpod motike rahlo razsiplje, ki ne ostaja (kakor n. pr. ilovica) v zateglih kepah. Podstava jo, kakor je videti, razsipica*. Kor. sup. 2. Kt. Wtb. pag. 334. oržlžniti, -nem, vb. pf. razgoreti se, entbrennen, in H ran d gc-rathen. (Polj.) Malo žerjavice je še tlelo, pa je veter potegnil, in spet se je oržižnila. = razžižniti; glej besedo orsipčen. — Kor. žeg. ostrmeti,-itn, vb. pl'. = nasloniti se in obviseti (sich anlehnen und in stciler Lage lehnen bleiben). O posekanem drevesu, katero se s svojim vrhom nasloni na sosednje drevo in se ne zvrne. Smreka je ostrmela t. j. nagnila se je drvarjem na drugo stran, nego kamor so hoteli, da naj se podere, ter se je s svojimi vejami zapletla v veje sosednjih dreves in tako obvisela. Ostrmelo drevo prožiti je zelo nevarno delo, navadno je morajo pustiti. Kor. stremu Kt. Wlb. pag. 325. ostrv, osti-vi, s. t'. drevo z obsekanimi, a ne pri polti odsekanimi vejami, da ostanejo roglji, po katerih se razobesi, kar se ima sušiti, n. pr. detelja ali snopje. der Schober-stock. (Polj.) Po Miki. kor. os- (Kt. Wtb. pag. 227), ali pa morda: ster- 321. oštčren, adj. neroden, okoren, (urni Vrh.) Resed, gnada, žog-nan‘ smo že tako privajeni, da se nam nove ,milost, blažen, blagoslovljen1 zde prav oštorne. Štor, nerodnež, Primeri tudi ,neustOren‘ Kt. Wtb. 321 in ,nestoren‘, ni- komur podoben, neotesan, ungeschlacht, unlormlich; — nestvor (Unding). otepalnik,-a, s. m. lopatasto obrezano polence, s katerim mla-tiči snopje otepavajo, kadar skopajo. (Polj.) 6znožje,-a, s. n. cvetni prah, ki se čebeli na stegnih nabere, die 1 loschen der Bienen, das BeeUvachs. (Polj.) ožlžniti,-nem, vb. pl', užgati se, entglinimen, aulgltlben. (Polj.) Tleč ogorek se ožižne. Dobro pogasi ogenj, da se ponoči ne ožižne. Le pihaj, se bo žo ožižnilo. -Kor. žeg-Et. Wtb. pag. 406. Serb. žiža, das brennende. — Primeri žižnet Letop. 1892. pag. 47. palčnik,-a, s. m. obeza ranjenega prsta, die Kingerhose, der Fingerling. palek (palk),-a, s. m. die Spinne. (Polj.) '1’udi ,opalck‘ (Letop. 1883, str. 220). I se ima menda v tej besedi razlagati iz starega nosnika pa.Y>kb (Mik. Et. Wtb. pag. 231. paonku), toda kako? — Glej Ljublj. Zvon 1. pag. 35. (elejan iz encijan). palčevina,-e, s. 1. pajčevina, das Spinnenge\vebe. (Polj.) pdrjenica, -e, s. f. parjena, t. j. s kropom poparjena rezanica, das G’sott, eingebrilhter Hackerling, Brilhefutter. (Polj.) pdščiti se,-im se, vb. impf. hiteti, podvizati se, sich sputen (Osilnica.) Mik. Et. Wtb. pag. 233 pasti, in 369. tusk. pegašca, -e, s. 1'. (i. e. pegaščica, podstava pegast, sommer-sprossig) ovca z rjavimi pegami. (Polj.) Pčjti, pem (pojti, pojdem) vb. pl’. Ta glagol znan nam je le bolj v indikativu in imperativu. Primeri: Levec, Die Sprache in Trubers Matthaus, pag. 36. poiti, pojdem, vb. pl. I. 1, gehen: seje bal tjakaj poiti 2. e; jetzt auCer dem l*raes. und Impt. nicht mehr gebriiucblich«. — Na kočev-sko-brvatski meji čul sem tudi inlin. pejti v sestavi »je lahko pejti« (es ist leicbt zu gehen). Reklo se mi je, da v sedanjiku skrajšujejo ter govore pem, peš, pe (t. j. pojdem, pojdeš, pojde, kakor pravi Gorenjec). V naši po-ljanščini vem, da je v imperativu tudi peva, pema poleg pejva, pejma (t. j. pojdiva, pojdimo). Iz preprostih ust, sicer oblili »pem, peš, pe« nisem čul, vender se zanesem, da nisem bil predmet mistilikacije, če sem verjel, kar se mi je povedalo. Primeri Suman slov. slovn. § 14. Primeri tudi Koritko nar. pes.V. 112. Da zbuja toshit, pojti. peklja (in penklja),-e, s. I'. petlja, die Masche, kor. pen (heften). S penkljo zavezati, ne z vozlom. I ‘e n kij o zdrešiti, die Schlinge entschlingen, aulschleifen. (1 ‘olj.) Penklja ali peklja je pa menda tudi rimska petica (V, der Filnfer) v računski zastavici: »Peklja pot, križ deset, dve in tri, kol’ko st'ri (macht aus)V« Kor. penk-. Et. \\’l,b. pag. 238. petar,-rja, s. m. klic,ar. oklicevalec, der Bieter, rler Entbietende (aulbieten = aul’ erhabenem I‘latze verkfinden). Tako so dejali prejšnji čas oznanovalcu graščinskih razglasov, ki je v nedeljo po maši stopil na sejmiško ozidje ter z uvodom: »Poslušajte, kaj se vam od c. kr. kantonske <>'0sp0ske pusti ven klicati« začel razglašati javne oglase. iVo,j.) pikaš'ea,-e, s. 1. (t. j. pikaščica, podstava pikast, punktiert, tilpfelig), bela ovca s črnimi pikami po glavi, (Polj.) pisanko, -a, s. n. neko jabolko. (Polj.) Jablan je tudi pisanka,-e, f. pišek,-«, s. m. der Wurmfra0, das Wurmstichige. (Polj.) Letos pa sadje ni prida, sam pišek in grinta ga je, t. j. vso piškavo in grintavo je. Boljše bomo odbrali, pišek in drobiž bo pa za svinje (izg. pišk). piška,-e, s. f. orehovo jederce, a samo tedaj, če se colo izlušči. (Polj.) Glej besedo p uta v Letop. 1892 (sir. 33). pivcati,-am, vb. impl'. = pikati (o bolšjem piku); pl’, je tudi piveniti, pivenem. (Polj.) Bolhe ga pivcajo, so ga opivcale, ves je opivcan pod vratom, pldvec, -a, s. m. sivkast vol, wei(3grauer Ochs. (Polj.) Kor. polv!>. Et. Wtb. pag. 256. Med belcem in sivcem, plavka,-e, s. i’. sivkasta krava, vveiOgraue Ivuh. (Polj.) Temnejša od belše, a svetlejša od sivke, die Falche. pl&vje,-«, s. n. (uprav plavijo) naplavina, kar voda o povodnji nanese, das Angeschwemmte. (Polj.) Kadar voda zopet uplahne in se v vodotoč stisne, pusti na bregu dosti plavja. pl6h nem. llach in blach stvn. ploh. rl’a tujka rabi se v sestavi ,na pleh orati1 (blachackern), ne na ogone. (Polj.) Orje se ali na lehe (beetplltlgen) ali na pleh (glatt-pfliigen). Pri oranju na lehe odriva plug nazaj gredoč pri drugi brazdi zemljo na nasprotno stran, nego jo je odrival pri prvi brazdi, tedaj narazen, da nastane v sredi razor, oziroma skupaj, da nastane leha. Pri oranju na pleh zvračajo se vse brazde na eno in isto stran, da se brazda na brazdo nasloni. Na pleh orjo po brežnih njivah in po lazih, na lehe pa na ravnem polju. Za to imajo tudi dva različna pluga. Plehno drevo (Leitenpttug) je podvojilo, t. j. ima dve črtali, dva lomeža in dva oplaza, prav za prav sta dva pluga na jed nem grodeljnu, kajti da navzdol gredoč reže in odriva brazdo na isto stran, kamor jo je obračal navzgor orjoč, treba je za-brazditi z drugim črtalom in drugim lemežem na nasprotno stran obrnjenim. Lelino drevo (Beetpllug) ima pa le jedilo črtalo in jeden lemež ter obrača brazdo vedno od sebe. plešiv, tva, adj. piškav, črviv, vvurmstichig, n. pr. plešiv oreh, plešivo jabolko (Metlika, Pirovšica). Miklosich (Gr. II. 224) navaja: »Dunkel ist pišiv (piščiv) \vurinstichig«. 'Poda če je pišiv toliko kot piščiv - kar ni neverjetno -tedaj menim, da ga treba preprosto izvajati od pišek, piška s. in. der \YurmlraB s suliksom ivi>, kakor se piškav iz iste oblike izvaja s suliksom avi>, ali kakor sočivo (1 liilsonlrucht) iz sok (sucus). 1 — Primeri tudi Kt. Wtb. 269. kor. pysk. Piškav iz pysk ni razumljivo, piščiv pač. Plešiv pa štejemo h kor. plechu Kt. Wtb. 250. (uprav schimmelig). poberač, -a, s. m. in dem. poberaček, a, s. m. iz vit(*r pletena posoda z lesenim dnom in z locnom. V takov podolgast košek pobirajo sadje in krompir. (Polj.) Primeri: berač 4.) v Pleteršnikovem slovarju str. 20. pobčršina, -e, s. !'. (poberščina iz adj. poberski?) sadje, ki samo z dreves odpade in se pobira, da je potem svinjam pokuhajo. Večinoma je to piškavo, grintavo in drobno sadje, das Geklaubsel. (Polj.) poberuhinja, -e, s. I'. babica, die llebamme. (Polj.) Menda, ker otroke »pobdrauV Primeri nemško iz »llebamme« potvorjeno obliko »die Ilefang«, češ, kakor da ima beseda zvezo s »fangen« (loviti). Obrazilo ulit. kaže, da babice (kakor znano) niso posebno v čislih. V ruščini je »pobi-rucha« = berač (der Bettler), a babica je »povitucha«, ker novorojenčka povije. Mik. Gr. II. 291. p6del, podila, s. m. (nam. poddel), die Vorsehuhung. (Polj.) Kupil sem za en podel usnja. Crevlji so za podel, ker so štlbiile (t. j. golenice) še trdne, podkčvčar, -rja, s. m. der Ilureisennagel. (Polj.) Dol.: pod-kovčar. Od podkov, podkovi 1‘. (das llufeisen) je demin. podkovca, in od tod s suliksom arjt> (-arius) podkovčar. Seveda bi po navadnih analogijah pričakovali pomen, der Hufeisenschmied. Toda primeri: pcipkar (= pipec), kupčar i. t. d. podndditi, -im, vb.pl’. z jeklom podstaviti, anstiihlon, vorstiihlen. (Dol.) Sekiro podnaditi, die Axt neu vorstiihlen. lvor.de 1. Kt. Wtb. pag. 43. podolgoličen, -črni,-o, adj. podolgastega obraza. (Polj.) podstaviti,-im, vb. pl', železnemu orodju, če se obrabi in izgubi ostrino, ostrino zopet privariti. (Polj.) Sekiro podstaviti. Jednako sestavo imamo v podnaditi in poddelati. Poddelati črevlje, t. j. na staro saro (golenico) narediti nov oglav in nove podplate, den Solnih schaften, vor-schieben. pogloven, -vna, adj. požrešen, kdor bi rad vse sam imel (Polj.); isto je tudi tolminski adj. poplaven, 2 (Pleterš. slovar str. 105). Pač mesto poglomen (vn = mn); primeri gtivno = gumno Letop. 1894 str. 15. Beseda je istega korena kakor glagol glometi, gierig sein, heltig verlangen (Ple-teršnik slovar str. 219). pogoričen, adj. (skrčeno iz »pogovoričen«) gespriichig, red se lig, zgovoran, ki rad govori, ki rad možuje in se pomenkuje. (Polj.) Gl. gorica, pogoričevati se, vb. pf. pomeniti se, pogovoriti se (Podbrezje). Ob nedeljah popoldne pridi včasih kaj v vas k meni, se bova kaj pogovoričevala. pogrkniti, -nem, vb. pl‘. einen schnarrenden Laut von sieli geben. (Polj.) Kor. gurka, Et. Wtb. pag. 82. pogrkovati, -ujem, vb. impf. nekatere glasove (zlasti goltnike in jezičnike) neblagoglasno izgovarjati, schnarren, ratschen (l3olj.) poirken, poirken’na, s. m. pas za denar, Geldkatze, Geldgttrtol. (Polj.) Beseda je iz nem. Heigflrtel. Konec besede, t. j. zlog -tel\> se v jednakih tujkah v naši poljanščini pretvarja v -ken (-keh>) n. pr. miken, miken’na (Mittel), plajken, plajken’na (ozir. plajkelh, plajkelna, Blatt’l, list v knjigi), tako tudi porajken poleg porajkeU. (Packraitel, kolec, s katerim vrvi in verige povezilnice na tovornem vozu privijajo in pritrjajo, da bolj trdno drže). Primeri še šimen, šimen’na (poleg šimelia, šimelna, bel konj), remen, remen’na (poleg remel, remeljna, das Ralimcl, die Rabrnen-leiste), pajkelb, pajkeljna (Iieutel), šarken, šarken’na (šarkelj, šartelj), firkelj (Viertel), pirkeljc (pasec ali obrobek pri obleki, Bortl, ISorte). Tudi v domačih besedah t pred n dostikrat prehaja v k n. pr. siknost sikna! (= sitnost sitna! ve 16 nadležnemu otroku), jememken (= imeniten, renommiert pa tudi stolz), jemeniknost (= imenitnost, das Nobelthun), knala (= tnala, der Hackeklotz, llau-klotz) i. t. d. Dresen, dresenua poleg dreselj, drestdjna (der Knoterich) kakor lirken, urkenna (urtelj, das Ur-theil). Poirken je serbski čemer. Primeri narodno pesem: »Kod Marka su tri cemera blaga«, pokopnja,-e, s. f. = prekopnja, talo mesto, na katerem je sneg izkopnel. (Polj-) Po pokopnjah že zelenita ječmenka in popan. polep, polepit, s. m. (polup) gosta megla. (Polj.) Polep j(' = čez in čez megla stoji, da se noben grič ne vidi. Kmalu bi bil pot zgrešil čez griče, tak polep se je bil naredil čez in čez, da nisem nikamor videl, da torej nisem nič vedel, kam se mi je obrniti. Polepilo se je, t. j. megla so je zgostila in se zemlje prijela. Polepi se megle se sprimejo krog in krog, da ni razgleda na nobeno stran. Menda kor. lip- Ki. \Ytb. pag. 178. polud,-a, s. m. mlaj ali blato, ki se posede na dnu kalne vode; sipašto blato, ki je o povodnjih pusti voda po travnikih in njivah, ko zopet odteče. (Polj.) V katerem zlogu te besede da tiči koren, utegnilo bi se zdeti dvomljivo, vender sodim, da je samostalnik s suliksom -udb tvorjen iz kor. pol- (Et. Wtb. pag. ‘254), tedaj bi polud bil blato, katero voda tako rekoč na breg napol j e. Setz-schlamm, Niederschlag, Sumplsehlamm, Satz. Vrivala se mi je tudi misel, da utegne biti tujka, v kaki oddaljeni zvezi z »lutum« M;i.%. pomijšnjica,-e, š. 1‘. škaf, v katerem nosijo svinjam zret. Besedo »pomejšnica« priobčil nam je Dom in Svet (III. letnik str. 374). Zdi se mi potrebno, da jo poskusimo razložiti in jej dati književanju primerno obliko, in ta bode pač menda pomijšnjica, die Spdlgelte, das Spulfass. Podstava je pomjšnji, pridevnik izpeljan iz samostalnika pomije (das Sptllicht) s suliksom šini (oziroma Inl). Primeri Miki. Stammbildungslehre pag. 155. Wenn der vocalisehe Auslaut des rl’bema sich orhiilt, hal, das Suflix die Form šini. Kor. my Kt. \Vtb. pag. 207. Pri nas je to: svinjski škaf ali pomivnik. pominuti, poininem, vb. pl. nacli und nach vergehen, poizgu-biti se. (Polj.) Žerjavica pomine, t. j. pogasile (die Glut verglilht od. verglimmt). Weme je bilo sicer gosto ob-zelenelo, sedaj pa, ko je suša pritisnila, je zopet vse* pominulo (ist verkummert). pomišljati se, -am se, vb. impf. iti po plemenu, pojati se, brunften (o kravi, Polj.). Primeri staroslovensko, popolnoma analogno po grščini sestavljeno besedo: pomyslii, pomyšljati, Suprasl. 175. 28: jaky pomyslomu predolena žena (uti desiderio victa mulier). pomive, s. 1'. pl. pomije, das Spillicht (l’olj.) pdnumi/c, die Spiil-gelte (ibid.). Miki. pravi: »prodaja (venditio) und odeja (tegmen) erkliire icli aus da-j-a und de-j-a, niclit aus dad-ja und ded-ja«. Tedaj bi tudi ne kazalo ločiti po-mi-je, ampak po-ini-j-e. V naši obliki zatikal bi liijat »v« namesto »j«. p6pan,-a, m. zimzelen, SingrUn, Immergrtin. (Polj.) Naglas je na prvem zlogu, a ne popan, kakor j(> zabeleženo v Plet. slov. str. 149. — Popan je menda mesto popon kor. pen (spannen) M. K. \Vtb. 237, ker se popenja, od česar ima več rastlin svoje ime, n. pr. slak ali poponec. — Glede naglasa primeri: napon (Spannung), naton (tnalo), zavor (Radsperre) i. t. d. popenica,-e, s. 1'. pipec, mihec, der Hchnit/er, das Schnapp-messerchen. (Polj.) popkar,-r;a, s. 111. = popčnica. (1’olj.) Podstava popek (der Nabel). Kor. pompu M. E. W. pag. 257. Primeri nemška imena Klosselhengst, Knickerhengst. p6pkariea,-e, s. f. 1.) porodničarica, babica. (Polj.) Primeri izraz »puporezna baba« obstetrix (Mik. Gr. II. 147) in »babka pupkorezna« (ibid.), die die Nabelschnur ab-schneidet. —• 2.) — popčnica (nožek). po p6ti povedati, t. j. naravnost, brez ovinkov, etvvas obne Umschweife, gerade beraus sagen. (Polj.) —• To ti pa prav po poti povem, da tega ne trpim. Primeri Ter. Heaut. IV. 3. 28. recta via rem liarrare. pbprska, -e, s. 1'. molža, das Melken (Bohinj). V planinah molzejo zjutraj za rano in ob devetih. Okoli devete pridejo ovce in koze na poprsko, t. j. na molžo. — Primeri prskati (spritzen) Kt. Wtb. paig. 241-3 persk in pag. 2(>(> prysk. potrack&ti, -um, vb. pl', porabiti, potrošiti, verbrauchen. (Polj.) »Na tri kraje moram kuhati in beliti, pa se toliko zabele potracka«, toži varčna gospodinja. Koliko se pri pojedinah po nepotrebnem potracka! Morda mesto potroskati (demin. od potrositi) kor. trens (M. Kt. Wtb. 360)? požeršti,-im, vb. pl', bili žerkega okusa, ranzigen Geschmack haben. Podobni glagoli so: pogreneti,-im (etw. bitterlich schmecken), pokisleti,-im (sauerlichen Geschmack haben), poslaneti,-im (morska voda poslani, das Meervvasser bat einen salzigen Geschmack). predulja,-e, f. zadrega, stiska. V frazi: N. je v predulji (N. ist in der Bredulje = in der Patsche). Iz franc, bredouille; sliši se le pri omikancih. Ko l>i bila beseda domača, pomenila bi morda »predico« (Hpinnerin). Besedo navedel sem pa zlasti zato, ker se mi dozdeva, da st; na to frazo naslanja naša: ,prede mu‘ = v škripcih je (er ist in der lvlemme). Suliks ,ulja‘ (v apelativih: volkulja, die Wollin; klepetulja, die KUitscberin; trav ulja, das liispengras i. t. d.) se v poljanščini pogosto nahaja v ženskih domačih imenih n. pr.: Kelkulja (Felkova žena), '1’rohulja (Trohova gospodinja), Trejkulja (on je Trojkuc i. e. Tretjevec, der Drittler, Drittelbauer), IJrbančkulja (Urbanček), Anškulja (Anžek), Blaškulja (Blažek) i. t. d. pregndti, preženem, vb. pl'. 1.) V frazi »mnogo blaga pregnati« einen gro(3en Umsatz an Ware haben, to kar zazna- mujemo dandanes pri trgovcu z izrazom »ima velik promet«. (Polj.) Primeri: »velike kupčije žene«, er hat ausgedehnte I landelsgeschaite. Koliko sedaj blaga prc-ženo, kar so železnice! Temu trgovcu se kupčija dobro obnaša, več blaga prežene, kot vsi drugi trgovci (= razpokati , umsetzen). 2.) Ves les so pregnali, man hat das llolz ausgerottet. Naši predniki so še imeli lepo gozde, sedaj so pa ves les pregnali, pregrada,-e, s. 1'. das Kadi im Getreidekasten. (Polj.) Naglas se je še v mnogih besedah ohranil na preliksu, n. pr. predal (toda s?en. predala), prekopa (jarek za navajanje vode na travnike), razpotje (Scheidcvveg), nastava (na-veznjenec), zatika (Sperrnagel) i. t. d. preklada,-«, s. I'. preložitev. Preklade imeti, t. j. dolgove z dolgovi poravnavati. (Polj.) N. je revež, jo v večnih prekladah, da onega upnika plača, si mora pa pri drugem izposoditi. preseči, presžSem, vb. pl", žaleči, zaležem, decken, hinreichen, ausgiobig sein. (Polj.) Mrvica zabele v veliki skledi nič ne preseže (gibt nichts aus, reiclit niclit h i n). N. je ves v dolgeh (zadolžen), pa kaj, če bi jih tudi hotel poplačati, vsaj par sto pri taki zadolženosti nič ne preseže. Priženil pa ni veliko, vsaj bo komaj za ženitovanje preseglo i. t. d. presežen, adj. ausgiobig. (Polj.) Presežno je to, kar mnogo preseže, n. pr. repno some je presežno, to liče reči, kor je drobno, se z malo merico semena velika njiva (velik prostor) obseje. prčzalica, -e, s. 1. prežanje pri svatovščinah in novih mašah, das Schmarotzen (gl. šeškallca); na prezallco iti, na j>rt'-zallci biti, raz prezallco (od prczalice) priti. — Koren prenza- Mik. Kt. Wtb. pag. 268. (Polj.) prčzavec,-a, s. m. prežar, šeškar, trotar, nepovabljenec, der Schinarotzer, Tollerlecker. (Polj.) Na tej ohceti je pa bilo trikrat toliko prezavcev kakor svatov, prezčlkel, prezčlklit. -o, adj. schlielig, spundig, spinstig (Ig). Kruh je prozolkel, t. j. pri kvašonju pokvarjen in izprijen, ne dovolj vzdignjen, ne rahel, ampak zategel, da se, ako ga prelomiš, nitkasto vleče. Kor. zelk. Miki. Kt. \\ tb. pag. 400. Auf zel- beruht zelk-, daraus durch Steigerung zollt. Primeri zamolkel (raucus, lieiser), kor. molk (Kt. Wtb. pag. 187.), ostrekel (starr) kor. stork- 1. (Kl.\\ tb. 822). Kruh je okopel, zadahnjen, zategel, prična,-e, s. f. pod vozom viseč predaleč ali kovčožec, da se kaj vanj dene, zlasti pri tovornih vozovih. (Polj.) Menda iz nem. Pritscho (in horizontaler Lage hilngendes Hrott). Primeri ,prečno1 v mat. letop. 1892 str. 31. Prična pač ne od prek (quer). prikasnevati,-am, vb. impf zaostajati, muditi (intr.), biti prepozen. (Polj.) Ura prikasneva (opp. prehiteva), pri naredi, adv. pri rokah, priložno, blizu, bequem, nahe (Podbrezje). Mi smo še pri naredi, kaj pa drugi, ki imajo po dve aii tri ure daleč. Kor. rendu. Mik. Kt. Wtb. pag. 27(1. prbvne, I. pl. pojedina na novem nevestinem domu prvo nedeljo po ženitovanju, die Nach-Ilochzeit (Pograjski Orni vrh). Razlagalo se mi je to kot »poravnave«, češ, da takrat ohcet poravnavajo in novi zakon popravljajo, če bi še bilo kje kaj navzkriž. (Primeri besedo »poprav-ljalka« Letop. 1892 str. 30. in 49.) Da je s to pojedino združen tudi namen poravnavanja in popravljanja,se lahko verjame, nikakor pa se mi ne zdi verjetno, da bi bilo provne izvajati iz poravnave. Reklo se mi je dalje, da se pri provnah nova gospodinja mora prvokrat skazati kot kuharica. To me je napotilo k domnevanju, da so provne uprav prvne (primitiae culinariae, der Krstlings-versuch der neuen llauslrau im Kochen). Sni. i.na. Primeri: popotna (die Reisezehrung), hišna (.das Stuben-madchen), nožna (die Messerscheide) i. t. d.. Provne: pruvme == d rova: drva = jmrova (mica): mrva. Primeri: kri, genet. krovi in krevl (krvi), per Svet’ krev’ (boi lloi-ligen-Hlut), je šel k Svet’ krev’ na božjo pot; sokrovca = sokrvica (Hluteiter) i. t. d. prsten, adj. siten, nadležen, neprebavljiv, ekelhaft, fade. Strašno si [trsten, ne bodi tako prsten, sei nicht so heikel (Podbrezje). To je uprav »pristojen« od podstave pristud (Kkel) kor. styd M. Kt. Wtb. p. 328. Glede oslabe-vanja vokala v zlogu stud primeri: štrj>on (= strupen), giftig, drgač (= drugač, anders), zbi>jen (= vzbujen, ex-somnis), saj še ni vse zami.jeno (zamujeno, versiiumt). Priponka eni) znači tudi polnoto: strupen (venenatus), sinolen (piceus), torej pristujen (fastidiosus, odiosus). prstanec, prstanca, m. sitnež, ein fader Kerl (Podbrezje). Uprav »pristujenec« od pristujen. Pojdi se solit, pristujenec,! Primeri: rumenec (gelber Ochs), smolenec (s smolo za-kapano jajce), apnenec (Kalkstein) i. t. d. iz pridevnikov na e rri.. prt6ven, adj. zum Hiirden gehorig (Polj.) Prtoven koš = prtovnlk, koš, ki se opKa (deri man sich aul’ den Rdcken biirdet, R(lckenkorb). (= prtaven). prtčvnica,-c, s. I' obramnica, das Tragrt'f(‘band, der Gurt. (Polj.) Vzame prtovnico, ohomota ž njo meh, ga oprta in nese v malin (= prtavnica). prtovnik, -o, s. m. d or RUckenkorb, dio Kraxe, K6tze. (Polj.) (= prtavnik)? rajmežen, zna, s. m. orodje, s katerim se trebi in čisti pušk na cev, a pri nabijanju zatrdi naboj vanjo, das Itiiumeisen, der Ladestock. (Polj.) In sicer je pušovnik na jednem koncu nabijač (Ladestock), na drugem trebile« (Riiumer). Tudi »rajmar« v Letopisu 1892 (str. 33) ni nič druzega nego Riiumer. Vse tamošnje primerjanje z »reimen passen, si«b fiigen« je neprimerno. •— Primeri Raum-nadel od. Riiumnadel zur Reinigung des Ztindloches der Kanone, Hlodu druzega dela besede (t. j. Eisen, železo) primeri še: ribežen (Reibeisen), čivežen (Ziebeisen), pe-glezen (Bdgeleisen), širezen in širezelj (Scbureisen). r&všen, ravsen’na, s. m. (= ravšelj, ravšelj na) mreža za račjo lov. (Polj.) Iz nem. das Reusle (das Reuslein), die Reuse, srvn. riusche. Glej poirken. razgrlnati se, am se, vb. impf. razlegati se, hallen. (Polj.) Morda iz gremati (grimati), ki je iter. od grmeti. (Koren grem. Et. \Ytb. pag. 77), pa spojen z razgrinjati (od razgrniti, kor. gert. Et. Wtb. pag. (54). Ta spojitev se razvidi iz perfektivnika ,razgrniti se‘, odmeti se (resonare). V jednem slučaju j(i seveda pred vrstno spono »ni« izpal zobnik ,t‘, v drug(>m ustnik ,m‘. Strel, močen klic, lovski rog i. t. d. se razgrinja po gozdu. Nikakor pa ni nerazumljivo, da je utegnil ,razgrniti1 nastati iz ,razgrmniti‘ (primeri češki ,strnouti‘ femporstarren, staunen| iz ,strm-nouti‘ (Kor. stremi. Et. Wtb. pag. 325), a potem da se je zamenil in pomešal z razgrniti (ausbreiten). repati, um, vb. impl'. konju žimo, petelinu sablje (t. j. velika svetla peresa) iz repa puliti, pukati. (Polj.) Perfektiviiik je orbpati — rep oskubsti, žival repa oropati (schwanzen). Previden hlapec konju rep zaveže (aufschvveifen), da ga ne morejo nabirači žime repati. Beseda kaže, da bode tujka, a ne izvedenka iz samostalnika »rep« (der Schvveif). rez,-i, s. četrtina funta na stari tehtnici (Poljansko). Prav za prav zareza na tehtničnem štederju, der Kerbschnitt am Wagebalken. Tri rezi — 3/.l en funt in eno rez ali pot režij — */4 &. rink, rinka, s. m. železen obroč. (Polj.) Iz nem. der Rink. rlnkljati,-am, vb. pf. in impf. promiscue, kakor pri glagolih iz tujine vzetih večkrat. Prašiče, ki rijejo, rinkljajo, da bi ne rili, t. j. skozi rilec jim pretaknejo draten obroček, ki jim, če poskusijo zopet riti, napravlja občutne bolečine. (Polj.) Iz nem. rinkeln (mit einem Rinken versehen). Rinkljan prašič (ein gekramptes Schwein). rob&č,-a, s. m. neko jabolko. (Polj.) Menda zaradi robate in oglate (ne gladko-okroglo) oblike, (ač = at -f- ji>)? der Hi|>|> 1 in<_>•, rippiger Apfol. r6bčevina, e, s. I'. zelena orehova ali leščnikova luščina, ki lupino obdaja (pericarpium). Kor. romba Kt.Wtb. pag. 281. robkati,-am, vb. impf. i/. robčevine luščiti (Usenike, orebe) pa tudi turščico robkati. (Polj.) roječ,-a, s. m. der Rienensclnvarm. (Polj.) Rojca ogrebsti, den Rienensclnvarm einfangen. rok, rdku, s. ni. spomin, kadar ima v kaki hiši kdo umreti, znamenje napovedujoči' bližnjo smrt, das Anzeichen, vorbereitendes Wahrzeichen, omen (zgor. avst. -bavar. das Anvveigen). Kadar kdo umrje, vedo naši preprosti ljudje mnogo pripovedovati, kaj da so pred smrtjo nenavadnega in nerazumljivega slišali ali videli. Takrat si niso vedeli tega razlagati, sedaj pa vidijo, da je pomenilo smrt, »rok je bil«. (Polj.) Družina n. pr. sedi pri večerji, pa slišijo vsi ropot, kakor da so v kuhinji vse burklje in loparji padli po tleh, ali da seje skladalnica drv ob steni podrla, ali da so vežne duri zaškripale, kakor da bi bil kdo v vežo prišel i. t. d., pa gredo z lučjo pogledat, in glej: vežne duri so z zapahom zapahnjene, burklje in loparji stoje v najlepšem redu na svojem mestu, drva v skladalnici so nepreinaknjena. ~ Drugi dan pa slari oče umrje. — Ura se naenkrat ustavi, dasi se še ni iztekla (je še navita). Luč ugasne, dasi je v leščerbi še olja dovolj in so vsa okna zaprta, tedaj nobenega prepiha i. t. d. »Rok smo slišali«. Kor. rek-(Kt. Wtb. pag. 274). Rok je tedaj usodno znamenje, der Schicksalss/?rwc//, božja volja. Primeri tat um od fari. Serb. srok, Zeie.hon (Termin). — Thilranklopfen Ge-mahnung (Grimm Deut. Mythol. 488). Smrt človeka pokliče, povabi, naj gre* ž njo. Primeri: Korytko IV. 107. rtiči,-ev, s. m. pl. kratke sani, vlake, die Schleile (der Rutner). Na takih saneh vlačijo hlode tako, da je hlod samo spredaj na sani oprt, z zadnjim koncem pa drše po tleh. (Planina nad Jesenicami.) Iz množinske oblike rtiči bi se dalo sklepati, da sing. rtič pomeni uprav krivino (die Schlittenkufe). Kor. rutfi Et. Wl.b. pag. 285. Osnovni pojem tega korena je menda: vzboknjeno (zakrivljeno) in naprej štrleče: rtič, die Anhohe, der IRigel, od todi krajevha imena: Nart, Podnart in hišna imena Nartnik in Pod-nartovec. — Ratičnica (iz Rutičnica) je pri nas neka holmčasta in obronkasta njiva. Primeri tudi: rti ta, ruski: rta, irta, Schlittschuh. Pod koren ruttt spada menda tudi ime pogorja »Ratitovec« (iz Ratitovec, od rtit, gipfel-reich ?) rudečko,-«, s n. neko rdeče jabolko, der Rotliling, rother Apfel. (Polj.) Dotična jablan tudi rudeček, m. — Hudečka lem. je rdeča krava, rumenčritnik,-a, s. m. neki čmrlj z rumenim zadkom. Mooš-hummel, Rombus muscorum. (Polj.) saksčbi, adv. narazen, na dede, auseinander, entzvvei. (Polj.) iti saksebi = 1.) ločiti se, 2.) parati se, ne držati se skupaj; saksebi vzeti = kaj sestavljenega podreti, razločiti na posamezne dele; kaj ne gre saksebi = ne da se razločiti i. t. d. V novejšem času pišejo »vsaksebi« (sibi quisque?), menda neopravičeno, kajti potem bi pač pričakovali poleg vsaksebi lahko i vsakasebi i vsakosebi., ali ne? »V'i> saksebi« tudi ni verjetno! V poljanščini je prvi zlog nekako poluglasen, tedaj poleg saksebi tudi soksibi (suk-sebi). Morda je = su ku sebe (invicem ad se), samopatka, -e, s. 1. die /uehharmonika. (Dol.) Menda namesto samopahka, ker je z mehom združena in pri raztegovanju in stiskanju sama piha ali palm? — Kor. pfleh, Et. Wtb. pag. 268.— Če je to res, tedaj bi v tem vzgledu imeli ravno nasprotno prikazen od »hkati« (weben), »glabko« (glatt), »sirabka« (Kiisemiloh) i. t. d. sejmišče,-«, s. n. prostor pred cerkvijo, kot tržišče (Markt-platz) si>ni.mište, sc/opi, forum, der Ring, Versammlungs-platz. (Polj.) Sredi sejmišča stoji navadno lipa. —■ Kor. jem- Mik. Et. Wtb. pag. 103. — sej6m (die Kirmes) pa tudi pojedina žegnanjsko nedeljo (der Kirmesscbmaus). »Povabljen sem na (v) sejflm.« Sej S m so pa tudi jestvine, ki jih sejmovalcu ali sejmovalki (t. j. v sejSm povabljenemu) pri odhodu navežejo v culo (ž-oipopvi-ra). »čakaj, da ti navežem malo sejma v ruto, domov moraš nesti tudi sejma pokusit«. Berače vprašujejo sejemsko nedeljo: »Ali si kaj nabral sejma?« — Sejmovati, sejmujein, vb. impf. biti v sejmu kot [lovabljenec, sejem obhajati, kirm-sen, Kirmes 1’eiern. Perfektivniki so: dosejmovati (sejmo-vanje končati) in nasejmovati se (sejmovanja se naveličati). »Ne hodi še domov, enmalo le še posejmuj!« (= ostani na sejmu). — Enaki glagoli, kot je sejmovati, so še: pustovati, pustujem (den Fasching 1‘eiern), ohetovati, ohetujem (Ilochzeit halten). sčlinga,-e, 1. die Siedlung, selitev, pa tudi pohištvo, ki se ob selitvi prevaža. (Polj.) Iz nemške končnice -ung izvirajoče obrazilo -inga (enga) spozna sc na prvi hip, vender je dvomljivo, je li cela beseda tujka preobražena iz nem. Siedlung, ali je tuja samo končnica priobešena na domačo osnovo »sel-« (kor. sed; selo, vicus; selili se, siedeln), kakor so na pol domače prepiroma der Zank, pritožinga, die Bosehvverdo, vezinga, das Angebinde. 1 >rnti’0 besede s tem obrazilom so popolnoma tujke, n. pr. ceri n ga, šenkinga, štralinga, rištinga (die Rtistung, das Werkzeug) i. t. d. sčveršina,-e, srež na oknih in po zidu, ivje na drevju, sre-žasti oprh, der Rauehfrost, der Rauhreif, das lieifgehange. (Polj.) Severšina gre na okna, rekše rože se delajo po oknih. Drevje je vse v severšini, rekše kosmato je od ivja. Severšina se oken prijemlje. Severšina iz zidu poganja. Ko se soba ogreje, gre severšina raz okna, se otaja. Ko solnce posije, začne padati severšina raz drevje i. t. d. Menda siverščina od siv (grau). sitnost rejtati (r§tati) poleg s. prodajati in s. raztresati, biti nadležen in siten. (Polj.) Čudna zveza v tej frazi »sitnost rejtati« (— dio Lastigkeit durchsieben, kleinlich genau sein?). Sito in rejta, oboje služi za presevanje. Ali naj pomeni ta rečeniea prvotno toliko kakor: skozi sito presejano še na rej ti prerejtati (narobe!)? Kdo naj ve vzroke vsem rečenicam in njihov postanek! Na vsak način je siten (liistig, siittig) kor. syti. 336 v zvezo dejan s sitom (Sieb) kor. si- 296. skril, skrili, s. f. ploščina vrhu kmečke peči, die Ofenplatte, das Ofendach. (Polj.) Tedaj pravijo: v peči (im Ofen), pri peči (beim Ofen), a na skrili (auf dem Ofen). Na skrili n. pr. suše proso, prodno je nesejo v stope. Skril je uprav die Steinplatte. Miki. Kt. Wtb. pag. 304. skryli. skrivavšea, -e, s. f. kokoš, ki na različnih krajih nese, ali za katere gnezdo ne vedo, eine die Kier verlegende Ilenne. (Polj.) Primeri besedo »skrivančki« (Letop. 1893 str. 46). Od skrivavec je lem in. skrivavka (die Itehlerin), od tega bi bil demin. skrivavčica. Naša oblika pa ima menda za podstavo adj. skrivavski (hehlieh), tedaj skrivavščica. skroški,-o«, s. m. pl. (uprav skrožki, sing. skrožčk). Kadar je žito omlačeno in zveto, tedaj najlepše, ki so je za seme namenili ali za prodaj, še posebej na rešetu čistijo, ob-činjavajo ali obravnavajo. Pri tem poslu vsuje si spretna obravnovalka par vevnic žita v rešeto, potem pa nekako suvajo zgugava in trese z rešetom, da žito v njem ročno lcrozi znotraj ob obodu. Kar je drobnine (slabega zrna, drobnih smeti in plevelnih semen), pade skozi rešeto, kar pa je debelejših smeti in nerazinlačenih polovičnih in celih klasov, to se zbira pri tem kroženju sredi rešeta skupaj. To tedaj, kar se pri obravnavanju s kroženjem spravi na vrh, ti občinki so imenujejo skroŠki. (Polj.) Kor. krontc«. Kt. Wtb. pag. 142. Kar pade skozi rešeto, zovo se baje po drugodi premelc, pri nas za moje vednosti ta beseda ni znana. Kor. prenni. Kt. W Ib. pag. 263. slečati,-M», vb. impf. brez opravila kje ždeti, majati, sedeti glavo podpirajo, bocken, liimmeln. (Polj.) Ali te ni sram slečati pri kvartopircih? Cele noči presločf pri pijači, po dnevi pa ni za nobeno delo. Je le slečal in se prekladal, ni <>"i bilo spraviti domov. Kor. lenk- Mik. Kt. Wtb. pag. 165. sodolina,-e, s. f. zaprav so-dolina, ker je pa beseda na pre-liksu naglašena, in naglas ne more čez predpredzadnji zlog nazaj, tedaj se en zlog umakne, da ostanejo samo trije, tedaj: sodolna, ein kleines Kesselthal (Velike Lašče), sodolnast, adj. kori last, mnklenreich (Velike Lašče). Njiva je sodolnasta, moča vse uniči, če, je kolikaj mokro leto. sčtec, -tca, s. m. sodra, babje pšeno, Graupel (Hanja Loka), sčlca, -e, s. f. babja sol, sodrašca (t. j. Sodražica), Graupel (Ajdo-vica, Mirna), solika, -e, s. 1'. sodrica, Graupel (Črnomelj), sortati, -tim, vb. impf. ločiti in izobčevati, jemanden als Iremd-artig nicht ir ul dulden. (Polj.) »Kaj pa mlada (t. j. nova gospodinja — snaha) pri sosedovih, kako se ima V K, nič dobrega ni zanjo, domačih je toliko, in vsi jo sortajo in nezavidijo; on je pa premehak, da bi se kaj zanjo potegnil in moško zagospodaril, in tako so vsi čeznjo: stara dva, njegovi bratje in nazadnje še posli. Ona je pa tiha in pohlevna, in prav hudo je zanjo.« — Prašiči se sortajo mej seboj t. j. sovražijo se, ravsajo in pri koriti odrivajo. Mačehini in prve žene otroci se sortajo mej seboj. Hudo ga je sortal, t. j. v nič deval in poniževal. s6rten, adj. mnogovrsten, raznovrsten, od več sort (Poljansko). Platno je sortno, za katero je več predic prejo prelo, t. j. nejednako, po nekatera mesta prav lepo, po nekatera pa zopet slabše, spošten, -ena-, adj. pošten, ehrlich. (Polj.) On je spošten mož. rI'o je spošteno res. Spošteno sem plačal. Tako tudi nespošten, ehrlos, ehrvergessen. Primeri: Koritko, Slov. pesmi kranjskega naroda IV. 8. »Mlado sheno, ne-fpofhteno«, — »Savolj shene nefpofhtene«. spredrzati s e,-ant se (tudi spredrzniti se,-nem se), vb. pf. upati si, sich herausnehmen, sich erktihnen, \vagen. (Polj.) Rad bi bil vprašal, pa si vender nisem spredrzal (hatte nicht den Mu tli). Kor. derzu Kt. Wtb. pag. 43. izpredrzati se. spremlajati se, -am ne, vb. impf. po otročje so vesti pri čem, kindeln, tiindeln, puellascere, pueriliter ineptire kakega dela so ne pesno lotiti, bodisi da manjka moči ali znanja ali volje. Ce si lačen, jej od kraja, kaj se boš le spreinlajal in z žlico brodil po skledi. Kaj bo taka plevica, ki so lo spremlaja, vsak plevelček posebej izpuka, delo se joj pa nič ne odseda. (Polj.) spremlajaje sprenilajanje ~aio£a Getiindel, Tiin- delei, Zeitvertreib. 1'oljsko delo je proti našemu hribovskemu h' sprenilajanje. Die Arbeit aul’ llachem Felde (in der Kbene) ist im Vergleich zu den Arbeiten hier im Gebirge cine Spielerei. Spremlajač, spremlajavee, m. (spremlajavka, I.) der Tilndler, človek, ki sc ničesa resno ne loti. Kor. molel Ci. Kt. Wtb. pag. 200. izprc-mlajati se? srčča, -e, s. f. v znamenje prijateljstva (v izraz prijaznosti) podana roka, zlasti v otročji govorici s pomanjševalno obliko »srečka«. (Polj.) Daj mi srečko (I)ankhilndchen), ker sem ti dal jabolko. — Daj mi srečo, da sva prijatelja (da nisi več hud name). Se sreče mu ni dal, ko sta se ločila. die dargereichte lland, die Grufihand. stdva,-e. s. I’. žimnata zanjka, die Dohne, Schlinge. (Polj.) Dečki konje ropajo, da dobe žime za pletenje stav, t. j. žiinnatih Kan j k v ptičjo lov. Polj znana v tem pomenu je nastava, n. pr.: »Mladeniči pri vas za njih glave nastavljajo skrivne nastave« (Prešeren), stclvnica,-e, s. f. svetilnica na drogu, kakršne nosijo v procesijah (n. pr. pri vstajenju ali sv. llešnjega Telesa dan) pred nebom ali vštric baldahina, die Stangenlaterne. (Polj.) strela,-e, s. 1. kristal kremena, Borgkrystall (Pograjski Orni Vrh, Poljansko). Narod menda misli o takih klinastih in rtastih kamnih, da padajo o treskovih udarih na zemljo. To ime je slično imenu der Belem nit (od to (J&eaviv — to [izkor, primeri Herodot IV. 79, VII. 10), der Pfeilstein (Donnerstein), der Alpschoss, dqr Donnerkeil, t. j. od Penina zalučen (vržen) rtast kamen (cin von Donar ge-schleuderter Stoinkeil, ein Schosstein). Sveta Jendert, die lil. (lertrud, 17. marcija (Poljansko). Sveta Jendert je patrona predic. Predici, ki svete Jenderti ne praznuje, miši prejo snedli. sv6j pot, arlv. neprestano, neprenehoma, in einem fort. (Polj.) Svoj pot eno trdi. Svoj pot je zatrjeval (er versicherte in einem fort), consequent. šeprun,-a, s. m. plašč iz lipovega ličja, kakor so jih njega dni pastirji imeli, ein Ubervvurf (ein Schepple) aus Linden-bast. (Polj.) Tak plašč je bil pastirju precej izdatno bra- nilo, da ga ni dež do kože premočil, če jo prišla huda ploha, kajti tikovimi ne proceja vode kakor sukno in platno. Iz srvn. schaprun, Kapuze. Glej A reli iv f. slav. Phil. XII. 469 pod besedo »škabrynč«. ššrmati,-a>«,r vb. impl’. vodo jeziti in s šermi odvračati, da brega ne trga, obrežje rušečo vodo zagrajati, eine Senk- schlacht oder SrAersehlenge errichten, Scharren einschla-gen, den Kluss arehen. (I'oIj.) Voda ti bo kmalu pol travnika odnesla, če ne boš zašermal (verarchen, ver-schlachten). š6rmi,-o?;, s. m. pl. v tla zabiti koli z vejevjem prepleteni in s skalami zadelani, ki naj branijo, da bi voda brega ne izpodjedala, der Deiehschlag, dir Sc/jčrschlenge. (Polj.) Iz nem. der Scharren (= breite Plahle zur Abhaltung des Wašsers)? ščškalica, -e, s. i‘. p reža nje pri gostijah, trotarjenje pri svatbah, pa tudi pri taki pojedini naberačene jestvine, das Sclima-rotzen bei llochzeiten. (Polj.) Mnogo jih jo bilo prišlo na šeškalico, vse polno je bilo šeškarjev in beračev. Pri sosedovih je bil na šeškalici, pa je prišel pijan raz šeškalico. šffeljc, št fe/j ca, s. m. tenek krožeč, ploščica, das Seheijtein, Scheibchen, Zeltel. (Polj.) Kepo s krhljalnikom na šifeljce skrhljajo. Na šffeljce zrezati (in Scheiben schneiden). šipa,-p, s. f. bela lisica na čelu pri rdečih in črnih živalih. (Polj.) Sipa je manjša od lise, šipa je majhna lisa na čelu, lisec pa je lahko bel od čela do gobca, šipast, adj. z belo šipo na čelu. (Polj.) šlpaš’ea, e, s. f. (t. j. šipaščica), črna ovca z belo lisico na čelu. (Polj.) šipe,-$a, s. m. (ne neutr. kakor bi so po obliki pričakovalo), šipast vol. (Polj.) Primeri: ki-že,-eta, m. marogast vol. (ibid.) Priponka -et. škrnevza,-e, s. 1'. slab skrhan nož, ein schlechtes Schnicker-messer. (Polj.) Prim. škrnec, Letop. 1880, str. 194. škrnčvzati, -am, schneiteln, schnickern, s slabim skrhanim pipcem rezljati. (Polj.) Otroci tudi z ostrim nožem ne morejo gladko rezati, kor nimajo dovolj moči, ampak le škrnevzajo, to je k večjemu kako drobno trščico od-krojijo z rezilom, ponajveč jim pa nož izpodrsne. Otroku s kako skrhano nožičko rezljajočemu ali rezilo nerodno držečemu vele: »Pusti, da se ne uškrnevzaš!« škundra,-e, s. f. pletenica z lesenim dnom in locnom, demin. škundrica, isto, kar poberač in stojček (Letop. 1892, str. 37). Stojček, ker z ravnim dnom sam stoji, kar vsaka' cajna ne, tedaj stojič, stojiček? Poberač, ker se vanj po- berii? Škundra je pa menda iz tujine, morda je v kaki zvezi z lat. scutra (skleda), vender tega domnevanja ne vem trdno podpreti. (1 ‘olj.) Primeri namreč M. E. W. pag\ 301 skondelfi: Da« Wort hiingt trote des on zusammen mit lat. seutella. Primeri še thensaurus s iHraupo:, štenge s Stiege. špehulja, -e, s. f. neke vrste hruška (Polj.), die Speckbirne ? špelide, špelid, s. f. pl. luskinasto blato na glavi majhnih otrok, d er lleidendreek (Poljansko). Špelide se otrokom ne smejo z »'lave luščiti ali zmivati, ampak treba počakati, da se same oluščijo in odpadejo. (Habja vera.) špendati,-am, vb.pl' potrošiti, porabiti, plačati; aufvvenden, die Kosten bestreiten. (Polj.) Iz nem. spenden, a to iz lat. expendere. špendovati,-ayew, vb. impl'. trošiti, plačevati. {Polj.) Toliko sem že špendal za fanta, ki som ga šolal, sedaj pa ne morem več špendovati. špčndinga,-e, I'. troški, die Ausgabe, der Aufvvand. (Polj.) Imel sem velike špendinge (grofle Auslagen). Iz nem. Spendung (dispendium). špiček,-a, s. m. neko podolgasto rtasto jabolko, der Spitz-apfel. (Polj.) štedčr, -irja, s. m. der Wagebalken (Poljansko). rl’a beseda bodi tukaj ponovljena, da omenim pomote, ki sc je vrinila v novejše slovnike (Bartel str. 595, Hubad str. 697), ki pišeje štedSr, kakor da je drugi zlog poluglasen. V resnici je zadnji zlog naglasen. Et. Wtb. pag. 343 študera, lat. statera, gr. GraTvip. štr^fiti, -im, vb. impl. potikati se, iz nem. streilen. (Polj.) Kod šlreliš (\vo treibst du dich herum)? Vse sem preštrelil, pa ne morem najti (ich habc alles durchstobert . . .) Štritof,-a, s. ril. orodje, skozi katero teče nit pri navijanju na klopčič. (Poij.) Drugod je to orodje gladež in vivček (gl. Mat. Letop. od I. 1892 str. 12). Beseda je pač iz nem. Streiftuch* ali Streichtuoh*, ker so menda jemali namesto posebnega orodja kar košček sukna ali platna, da so se ubranili nitne ostrosti, da se jim pri vitju drseč med prsti ni v prste zajedala. Pomniti je dalje, da je Štritof tudi odrezek ali košček sukna sploh, brez kakega posebnega namena, suknen odstrižek, ki krojaču odleti, n. pr. zaplate iščem, da bi si hlače zakrpal, pa imam tukaj dosti Štritofov, a nobeden ni dovolj velik. lie-syda se nahaja tudi kot priimek in hišno ime in je jednaka z obliko »Štritfih« podbreškega narečja. Primeri pruštof in pruštoh (pruštuh), Prusttuch. štrkotina,-e, s. f. posumim debela kaplja dežja, der Platz-tropicn. (Polj.) Kor. šterk- Kt. Wtl>. 343. SulT. oti> + ina. Ni bilo veliko dežja, samo ene štrkotine so bile priletele. šup (štlp), adj. in šiipelj (š(ipelj), ud j. trhlen, votel, ne cel (cariosus, rimosus). Štor je šilp (šiipelj), t. j. po sredi trhlen. Kozarec je šilp (šiipelj), t. j. počen, ubit (Osilnica). Kor. šup Mik. Et. \Vtb. str. 345. šupljiti,-«« (šiipiti,-im), vb. impf. (izgov. štlplj iti, šiipiti) v reče-nici: glavo si šilpljiti, glavo si beliti, glavo si ubijati, sicb den Kopt' zerbrechen (Osilnica). V šoli si moraš glavo šiipljiti = mnogo učiti se, mnogo misliti, švigavec,-«, s. m. Ilikavec, šibu, die Ruthe; brezovec, die Birkenruthe. (Polj.) Svigavec (brezovec) bi vzel, pa oflikal poredneža. tedolb (tu doli), du unten; tegor (tu gori), da oben; tetam (tu tam), da driiben; tekje (tu tje), da hin; tekedolb (tu tje doli), du binunter; tekegor (tu tje gori), du hinauf. Vse te besede se izgovarjajo pod jednim naglasom, du jih kuže šteti zu jedno besedo, kakor n. pr. seveda, kuj-puda (freilicli). [Poljansko]. Oblika »thorii« (Ljublj. Zvon IX. pug. 101) mislim, du ni sklopljena iz tam + gori, ampak iz tu + gori. — Primeri kad oh, in kjbvn. Nem. boben = hier oben. tegniti,-nem, vb. impf. oskrbovati, nabavljuti, beischullen, ver-sorgen (Poljunsko). Otroku po vsem povprašujočemu, ki ima na vsak odgovor deset novih vprašanj, na katera ponajveč človek res ne ve, kaj bi odgovoril, vele odsečno: »Kdo ti bo gorico (t. j. govorico) tegnil?« (Wer soli dir im GesprUch Stich halten? Wer \vird sicb mit dir ab-gebenV) Fantje ruzvujen, oče mu vsegu nategne, kar si izmisli. (Der Vator schafft dem Jungen alles bei, wus diesem einiallt.) Lahko čeden in nališpan hodi, ko mu jaz obleko tegnem; ko si jo bo moral sam tegniti, bo pa druga. — Cesa mu ni vsega nategnil! t. j. z vsem mogočim ga je preskrbel. — Kdo naj ti obleko tegne, ko toliko raztrgaš? - Mu komaj sproti tegnem, toliko potrebuje. — Lahko se nosi kot kaka gospa, ker ji mož najdražjo obleko tegne. i. t. d. — Kor. teng. Kt. Wtb pug.. 350. tekaj = toliko; glih tekaj = ravno toliko; tekuj je dolžan, du ne more nikoli piučuti. Tudi v pomenu: tolikanj, mnogo. (Polj.) Tekaj se je trudil, pa ni vse vkup nič pomagalo. Primeri »kajti« v Letop. 1883, str. 206. Poleg tekaj tudi tok oj z istim pomenom (tukaj, tukoj). telenge, s. I. pl ur. volovji jarem, das Ocbsenjocb. (Dol.) Oujejo se tudi oblike telege in telfgo. Na Štajerskem so tolige rr samokolnica (einriidriger Schubkarren). Mik. Kt. Wtb. pag. 348. telega. Znamenit v naši besedi je hohnik. tčzvati, -avi, vb. iinpf. (nam. tezovati), t. j. tugovati, žalostiti se (Ajdovica na Dol.). Nikar tako ne tezvaj! t. j. ne žaluj, ne jemlji si tega tolikanj k srcu. Kor. tens>' Et. \Vtb. pag. 350. tdtodi, adv. (izg. tutud) gerade Irtther, vor nicht langer Zeit. (1‘olj.) Totodi je še bilo, sedaj pa ni več. Primeri ,todi‘ (Letop. 1881-5, str. 2.r)7) in ,ledolt>‘, ,tekaj1, tčlkatnica, -e, s. f. lopatasto orodje, s katerim se tolče. (Polj.) S tolkalnico obdelavajo perilo in štrene na perilniku (= lopuča, der Waschbleuel). S tolkalnico raztolkavajo na preorani njivi grepe, ki jih brana ni mogla razkosati in razdrobiti. tol6birati,-am, vb. pl', iabulirati, vknjižiti v zemljiško knjigo, intabulieren. (Polj.) Tolobiran (toboliran) dolg. track&ti, -um, vit. impf. tratiti, trošiti, vviisten. (Polj.) Koren trata 1. Miki. Kt. Wtb. pag. 360. Primeri bockati (stichelnj kor. bod. Ko bi jaz tako trackala z zabelo kakor sosedova, bi ne mogli prav nič masla prodati, trenčati,-um, vb. impf. ovijati, homotati, krotovičiti; treuseln, droseln (drieseln). Perfektivniki so: otrenčati (oviti, oho-motati). Deček svojega lesenega konjička z vrvcami in konci otrenča. Zatrenčati, niti zmesti in povozlati, da jih ni mogoče razdrešiti in razbrati (Ktlden zusammen-drieseln); zatrenčan vozel je uprav ein gordischor Knoten. Štreno zamotano in zatrenčano jo i-jevski deldinaciji, n. pr.: Letos imamo lepe valiti, o vahtili je malokedaj tako lepo. O vali ti b ti bom vrnil posojilo, do valit’ me še počakaj. Ta genetiv ,valit1 pa ni morda po a-deklinaciji, ampak stoji le namesto ,valiti1, od katere oblike se je pa (kakor tudi v nominativu) končnica v narečju obrusila, ker ni naglašena. Izvajanje te besede od nemškega Weihtag (Ljublj. Zv. IX. 231) sodim, da je napačno. Sprožil je bil to razlago prvi Levstik v Erjavčevi potni torbi (Mat. Letopis 1882/83, pag. 323, sub voce ,vahtnica‘), češ, da je valiti m. pl. (!? — prav / pl.) namesto vehti, kakor je balha f., eine weil3e Kub, namesto bolha (?). Vendar L. dostavlja, da se ne more tajiti, da stvar ni dovolj jasna. Omenjena razlaga iz \Veihtag ponavlja se zopet v Letopisu iz 1. 1892. (pag. 21. s. v. »nadlje« ter pag. 13(5. pod črto opom. 3.). To razširjeno tolmačenje mo je napotilo, da povem svojo domnevanje o tej besedi. Ce se ne oziramo na drugo težave tacega. razlaganja, že to ni verjetno, da bi bila beseda pri izposoditvi in selitvi izpremenila i število i spol. Dalje pa treba tudi pomisliti, da ni od nikoder znano, da bi se bil ta praznik kodaj imenoval pri Nemcih \Veihtag, da pa tudi ni lahko umevno, zakaj bi se ta dan nazival sveti dan v.y~' sEopiv (Slovencem je sveti dan y.y.z šioy-/,v praznik rojstva Gospodovega). Kakor ima ,badnjak‘ svoje ime od bodenja, kakor so ,bilje1 od lat. vigiliae, tako menda tudi vuhti niso nič druzega nego nemški Wacht. V davni dobi bila je v katoliški cerkvi navada, da so pred velikimi prazniki vso noč prečuli in premolili, to so bile vigilijo. Teh vigilij menda spominjajo še zapovedani posti pred binkoštno nedeljo, pred sv. I‘etrom in Pavlom, pred Marijinim vnebovzetjem, prod vsemi svetimi, pred M. spočetjem in pred svetim dnevom. Prav posebno pa zaznamuje ime vigilija cerkveno opravilo pred praznikom vernih duš, ko se kato- liski kristijani v molilvah spominjajo svojih pokojnikov. Opomniti ji; tudi, da je še sedaj ponekodi v navadi, da mrliče ,vahtajo‘, t. j. pri njih se zbero ljudje iz sosestva tor ostanejo zbrani pozno v noč tor ali molijo ali se raztovarjajo (Todtenvvachen). Vigilije pred praznikom vernih duš pa veljajo vsem rajncim. valežen, -zna, s. m. valjar, s katerim se testo valja, das \Viilger-holz. (Polj.) Ko bi imela beseda še goltnik v sobi, sodil bi človek, da je tujka iz kakega »VValgeison« (primeri: čimežen, rajmožen, širezen, peglezen i. t. d.) Toda naša beseda goltnika nima, in tudi take nemške besede no poznam. Menda je s suliksom i>nb podaljšani valež, va-leža ali valeš (prim. lemeš poleg leme/, vomis). vdnjkoš, -a, s. m. blazina, der Polster (Osilnica). Mik. Kt. Wtb. pag. 875. vanikušl. veje,-a, s. n. (zaprav: vejijo, coli. das Laubgezvveige). Polj. Kjer je trda za mrvo, imajo naši gorjanci navado, da nasekajo po hiti češuljatib vej hrastovih, jesenovih, leskovih i. t. d. Te veje povežejo v butaro, jih posuše in za zimo spravijo. Po zimi jih pokladajo drobnici, da jih obira in objeda. Ponekodi jih tudi češuljajo in smukajo, osmukane češulje pa pokladajo kot priinesek med reza-nico celo goveji živini. To je vojije (colloct.) Letos bom ž(' shajal s klajo, sena in slame sicer ni bilo dosti, pa se je otava obnesla, in pa veji ja (izg. veja) smo veliko napravili, vejijo (izg. veje) bo za drobnico. Posamna butara vojija (izg. veja) zove se vejnik,-a,, s. m. der LaUbbusch. vezilka, -e, s. f. gibanica za vozilo (štruca), a potem godovno darilo (vozilo) sploh, Namenstagsstrioz.el. (Polj.) všzinga, -e, s. 1'. vozilo, godovno darilo (Namenstagsgeschenk) in pojedina o godovanju (Namenstagsschmaus). Jutri bo moj god; kaj mi boš. dal za vezingor' Včeraj sem bil v P. na vezingi (beiin Namenstagsschmaus), sem bil na vezingo povabljen. (Polj.) vezovati, vezajem, vij. impf. koga, njegov god obhajati, jemds. Namensfest feiern; vezovati so, obhajati svoj god. (Polj.) Včeraj smo gospoda 11. vezovali, t. j. njegov god praznovali, bili pri njem na godovni pojedini. Kako si se vezoval, t. j. kako si obhajal svoj god? vipčen, adj. lahek in okreten, leicht und llink, gevvandt, be-hende. (Polj.) Vipčna jo n. pr. srna, divja koza, veverica i. t. d. Vipčni so skokonogi telovadci, ki so znajo s čudovito urnostjo in lahkostjo prekopicevati, kar atleti niso. Mlad in zdrav človek jo tudi vipčen, t. j. lahek in uren v vseh gibljajih (elastisch). Da li je vipčen mesto gibčen, je težko odločno trditi. Človeku hodi na misel tudi nemški »wippen«. Ko bi imel v nemških slovnikih pridevnik »\vippig« zabeležen, bil bi takoj pripravljen od tam izvajati naš pridevnik, toda take posredovalne oblike v meni dostopnih knjigah nisem mogel zaslediti. Razlagal bi potem analogno, kakor ,barčen‘ iz ,barok1 (Suman slov. str. 231). Toda nesldonljivi ,barik‘ (liistern) pač ni menda (kakor uči Miklosich Et. Wtb. pag. 7) iz ,begierig‘, ampak verjetneje je, da iz ,l'ahrig‘ (impetuosus, vehemens). Primeri še: lindek (iz lindig = (ge)linde), ledek (ledig), 1'frtik (iz fertig) i. t. d. — Primeri tudi: vit' (živahen, čil) in pa plitlig (okretno premeten).-volk,-a, s. m. smolnata platnena cunja, s katero črevljar dreto vošči in gladi, Streichhader des Schusters zum Glatt-streichen des- Pechdrahts. (Polj.) Poreden črevliar clei včasih nevedni dekli volka, naj mu ga opere. Pero in pero smolno cunjo, a je oprati ne more, če si ne vzame za pranje vrele vode. Primeri: Štritof, volnik,-«, s. m. ulnjak, Bienenhaus. (Polj.) Mesto »ulnik« kakor vočenfk mesto učenik (der Lehrer), »vondan« mesto »un dan« (illo die, t. j. neulich, nuper). vperiti, erim, vb. pf. veleti, vdenem, einladeln, n. pr. šivanko vperiti, dreto vperiti (s ščetino), t. j. ščetino vdeti in pritrditi na konec drete (Pokolpje: Banja Loka, Osilnica). Primeri hrv. uperak, uperka, s. m. (das diinnere Ende des Kadens zum Einfadeln) in besedo napiriti v Mat. Letop. iz 1. 1883 pag. 215. vrstinee, -a, s. m. vrstnik, ki je z menoj jednake starosti, der Altersgenosse (Banja Loka). všenčiv,-žm, adj. ikrast, trichinos (Poljansko). Primeri: pšeniv (Mat. Letop. 1883, str. 232). Kor. plch, Et. \Ytb. pag. 270. Glede začetka besede primeri še v poljanščini: všeno = pšeno (gestampfte Ilirse), všenica = pšenica (der Weizen), všen = pšen (der Rothlauf). vunanji, adj. tuj, fremd, ausvviirtig — izgovarja se v poljanščini vonanji (ozir. vonajni) opp. domačin, zaeukniti se,-nem sc, vb. pl. v rasti zaostati, počasi razvijati se. (Polj.) Kaj se bodo neki ob sami repi prašički redili, zacuknejo se in resasti postanejo. Vaši so tako lepo rejeni, naši pa zacuknjeni (t. j. shujšani, verkiimmert). zad6jen (ozir. zadojen), adj. dumm, eintaltig. (Polj.) \ resnici trpni deležnik od zadojiti, zadojim (beim Siiugen uber-1’Uttern). Tele se zadoji, če preveč s(is;i. Primeri tudi zapitati (durch die Mast verderben), zapasti se (sicb durch Uberfiillung den Magen verderben). Otroci, ki imajo preobilo hrane, se baje duševno manj ugodno razvijajo. (Uberliitterte Kinder verdummen.) Kor. do 2. Et. Wtb. pag. 44. zastonj, adv. brez dela, miiCig (Pirovšica). Nisem zastonj, imam dosti opraviti. Kaj zastonj tukaj sediš? (= lenobo paseš). Kor. tuni M. Ki. Wtb. pag. 365. zast6njski, adj. brezkoristen (Osilnica). Ti si zastonjski človek (= lenuh). To je zastonjsko delo (t. j. brez koristi, cine nutzlose Arbeit). zategel, adj. biindig, eompact. Kor. teng. Kt. Wtb. pag. 350. Nasprotno od zateglega je rahlo, prhko, razsipčno, puhli-často, sipko. Zategla zemlja, bundiger Hoden (nasprotje: puhlica, lockerer Hod on). Zategla je n. pr. ilovica, zateglo je deteljišče, že dolgo ne preorano. Zategel je kruh, ki jo preslabo vzhajal in torej ni rahSl. (Polj.) Kop spomladi v vinogradih je zategla, rekše trdo je (Dolenjsko). Drenov in hrastov los je zategel, t. j. gost in trden i. t. d. zaudati,vb. pf. (komu zaudati v pomenu vergiften je že znano), zaudati kaj, et\vas vergeben, preisgeben, aul' etwas verzichten, utegnilo bi biti še neznano. »Kosec kruha je zavidal« (er bat aul' seine Leibzucht vcrzichtet — sich seines Anspruches hegeben). »Je1 vse zaudala«, t. j. izpustila je vse pravice iz rok. (1 ‘olj.) zdevsk,-a, s. m. svetinjica, das Amulet. (Polj.) Zdevske imenujejo svetinjice, ki jih na trakovih navezane nosijo okoli vratu obešene, kakor tudi svetinjice pri pater-noštrih ali molkih. Primeri: deuzhik, der Ablass-pfonnig (Gutsmann, pag. 496, b). zgonjen, adj. razposajen, srborit (ausgelassen, unruhig) Zgo-njeni so otroci, ki se radi gonijo, sujejo in mečejo. (1 ’oIj.) zgdnjenec,-a, s. m. nepokojnež, razposajenec (ein Quecksilber). lem. zgonjenka, razposajenka (ein lebhaltes Madcben). Poljansko. zgrniti, zgrnem, vb. pl’, v sestavi: zima me zgrne = mraz me spreleti (strese, obide), es (iberlault mich kalt (Dolenjsko). Zima me zgrne, če se gada samo domislim, nikar še, če ga vidim. zic,-a, s. m. je v kmečki hiši vzvišen sedež oh steni pri peči, die llellbank. (Polj.) Na zicu sedeči ima noge na klopi. Lažje nego /. opisovanjem dopovedati, je pač s podobo pojasniti, tedaj vem, da bode vsakdo najbolje razumel, kaj je zic, če opozorim na Simon Ogrinovo podobo ,za pečjo1 v 5. letniku Dunajskega Zvona (št. 13., str. 201). Stari mož na tej podobi, k i mu je (kakor pravi razlaga) vnukinja prinesla kosilo, sedi na zicu. Takoj sprva, ko sem bil začel razinišljevati o tej besedi, sodil sem pre- prosto, dii je tujka iz nem. Sitz (sedež). Toda sedež bi bil vsak za sejo prikladen prostor, n. pr. klop, stol i. t. d., tedaj se s takim razlaganjem pač ni mogoče zadovoljiti. r/Ac je marveč obrušeno iz zidec, ki ga nahajamo zabeleženega že (Miki. Vrgl. tiram. II. 309). Tudi Nemci imenujejo zapeček (die Olenhelle) z drugim imenom »das Miiuerl«. Zic je tedaj prav za prav zapeček s podaljškom vred; la podaljšek pa je navadno kamenita, iz zida moleča, vzidana plošča nad klopjo. Glede oblike zic namesto zidec primeri deca (iz detca, die Kinder), boc-luiti (sticheln) in bodeč (der Stachel) ter serbski ,kaca‘ ( — majhna kad). Ravno to, kar zic, je po moji sodbi tudi zdic (na str. 215 Mat. Letop. za 1. 1880). Da bi se beseda zdic naslanjala na glagol ždeti (hocken), kakor mislim, da jfe razumeti razlaganje) na navedenem mestu, to pač ni verjetno. Zdi se mi, da bi potem morala pomeniti tistega, ki ždi (der Ofenhocker), a ne klopi, na kateri se ždi (der Sorgenstuhl). Glede šumniške asimilacije primeri slišati poleg slišati, češmin poleg česmin, žvižgati polet>' žvižgati, stsl. žižditelj poleg zižditelj i. t. d.; glede suliksa pa mrlec (die Leiche, Trub. Meg.) in mrlič, kolec in količ, vrabec in vrabič i. t. d. Zdič tedaj = zldšc (3i).ni>Ub). Deminutivum od dem. zic je pri nas zečk (t. j. zičSk), izgovarja se ta deminutivum od deminutiva zidec jednozložno, a še tega zloga samoglasnik je kratek (poluglasnik). V poljanščini ima sin (lilius), zid (murus) v genet. senu, zedu i. t. d. Primeri ,zagrebica‘ v Mat. Letopisu iz I. 1892, str. 45. Na Igu imenujejo tako kame-nito vzidano ploščo pri peči za sedež pripravljeno »zidSk«. zn&sad (uprav vz-na-sad) Ubereinander. (Polj.) Ge je ena deska prešibka, pa deni dve ali tri znasad. Znasad naložiti (aufeinander legen). Et. Wtb. sed. pag. 289. schichtweise. zvirati se,-am se, vb. impf. na vse strani se pretegovati in lecati, sedaj sem, sedaj tje, spremlajati se, maličiti se, sich vvenden und krdmmen, sich recken und strecken. (Polj.) Nepokojni otroci se zvirajo, telovadci se zvirajo. Ne zviraj se, si boš še vrat zlomil. Miki. Et. Wtb. pag. 383. kor. ver-6. zvračevati, ujem, vb. impf. od zvrniti, zvrnem, ausstiirzen, absttlrzen. (Polj.) Kadar vozijo ali nosijo gnoj na njivo, zvračujejo ga lepo v vrsto in v jednakih presledkih; ko bi ga zvračevali le na en kup, bilo bi s trošenjem več dela. žabna, -e, s. t'. preslica, der Schachtelhalm, das Schaftheu, Equisetum (Histra). žabna,-e, s. i'. kakor tudi »žaba« ali »paglavce« priimek porednim otrokom. (Polj.) Ti žabna porodna! Žaba žabasta! žabovee, -a, s. m. poreden otrok, paglavec. (Polj.) žanko,-o, s. n. neko jabolko. (Polj.) Jablan tudi žanka lom. žir,-i, s. f. bukvica, llucheichel (Ajdovica, Dol.) Lotos je mnogo žiri, bo dosti polhov, žlahtnlea,-e, s. I'. žlahtna riba, der Edelfisch. (Dol.) Et. Wtb. pag. 341. šlechta. žovbčj,-a, s. m. Salvia, Garten-Salvei. (Polj.) Iz nem. Salbef, a to iz lat. salvia (od salvus = zdrav, cel, tedaj znači ime toliko kot zdravilna rastlina, celivka; sok te rastline je rabil kot zdravilo zoper kašelj in bodljaje). Tedaj prav za prav: žalbej. žugati,-am, prositi (Polj.), in sicer žugati koga česa in po čem, redkeje za kaj. V pomenu ,pretiti, droben1 je beseda že znana; da se rabi tudi v pomenu ,prositi1, bi utegnilo biti novo. Otroci očeta kruha (po kruhu) žugajo. Sem ga žugal, da bi mi kaj dal, pa mi nič ne da. Kaj ga bom žugal, ko vem, da mi nič ne da i. t. d. — Sodil bi, da je žugati v obeh pomenih iz nem. suchen (primeri: ansuchen, ersuchen, prositi), žvarc, žvtirca, s. m. prva in zadnja deska (?), ki se iz žagovca (Siigeblock) ureže, skrajnik, das Peischalbrett, Schvvarten-brett, der SchivnrtVmg. (Polj.) Iz nemškega. 13oist£ivelv. Orsipčen naj se ne izvaja iz razsipica, ampak iz pridevnika gazsfpek1, kakor gibčen iz gibek, natančen (genau) iz natanek. Tako tudi pridevniku ,letinski1 (Letop. 1894, str. 22) ni podstava ,letina1, ampak pridevnik ,leten, letna,-o1; tedaj letčnski. Izvajanje pridevnikov iz pridevnikov je v slovenščini zelo razvito. Tako imamo od pomlad pomladen, pomladna,-o in pomlad nji,-nja,-nje; od ,pomladen1 pa zopet ,pomladanji‘ in ,pomladanski1, a od ,pomladanji‘ zopet ,pomladanjskil (izgovori pomladajnski). Jednakojo lanski in lanjski (vorjahrig), dopoldanji, dopoldanski in dopoldanjski (vormittiigig) i. t. d. Oblika dopoldanski mislim, da je izvedena naravnost iz dopoldan, dopoldanjski pa iz pridevnika dopoldanji. Strah, strašen, strašanski; neizrečen (unaussprechlich), neizročenski; neznan, neznanski i. t. d. Jurij Lenkovič. (? 1601.) Spisal Ivan Stek lasa. I. Boji na Hrvaškem in Ogrskem po zmagi pri Sisku do leta 1596. urij Lenkovič je bil sin glasovi lega Ivana, glavnega zapovednika na vojaški krajini. O njegovi mladosti nam je prav malo znanega. Po primeru očetovem in drugih vrstnikov se je posvetil že v prvi mladosti vojaškemu stanu. Saj je bil že po rodu potomec junaške rodovine, zato se ni čuditi, da se je celo svoje življenje boril s Turki kakor njegov oče. Leta 1578. je bil že zapovednik in leta 1591. veliki stotnik serijskim Uskokom, katerim je bil njegov oče še v dobrem spominu. Omenjeno službo je opravljal do konca leta 1593., ko je bil po smrti Andreja Turjaškega po- vzdignjen za generala in glavnega zapovednika na vojaški krajini v Karlovcu. Po smrti Ivana Kobenclja (leta 1592.) ga imenuje cesar Rudolf 11. tudi za deželnega glavarja kranjskega. Jurij Lenkovič je bil gotovo najbojaželjnejši general, kolikor jih je do takrat zapovedovalo na krajini. Rojeval se je celo svoje življenje, dokler so mu dopuščale telesne moči. V bojnem podjetju je bil jako pogumen, v boju srčan in hraber. In ravno v tem času so potrebovale krščanske čete takega vojskovodjo, kajti Turki so napeli ravno takrat vse sile, da premagajo Hrvate in Slovence, pa da se jim osvetijo za sijajno zmago pri Sisku (leta 1593.). Vse borbe od leta 1593. pa do 160G. (do mira žitvadoroškega) so zadnji napori turško sile, katero so pa kristijani strli pod vodstvom našega Lenkoviča in drugih tedanjih junakov. Za tri mesta so se Turki in kristijani posebno hudo borili posle zmage pri Sisku, namreč za Petrinjo na Hrvaškem, za Klis v Dalmaciji in za Kanižo na Odrskem. Petrinjo je bil sezidal in utrdil okrutni paša bosenski Hasan leta 1591., da bode za oslon turški moči na Hrvaškem, posebno pri njegovem podjetju pri Sisku.1) Za kristijane je bila ta trdnjava prav neprilična, kajti sovražnik je mogel iz nje napadati vso zemljo od reke Une do Save, tj e do Zagreba in Karlovca. Zatorej je bilo neobhodno potrebno, da se osvoji le-ta trdnjava. Po sijajni zmagi nad Turki pri Sisku ni bil sklenjen mir med nemškim cesarjem in sultanom. Turki so mislili, da se morajo kristijanom osvetiti za prizadeto sramoto- *) Čeravno se je trudil cesar Rudoll 11. po svojih poslancih, da nagovore Turke na mir, in čeravno sta se zavzela poslanca angleški in benečanski za cesarja in njegovega poslanca, kateremu so se Turki zagrozili, vendar le-ti niso hoteli na noben način popustiti, nego so napovedali kristijanom vojsko že dne 13. avgusta leta 1593.*) Že isti dan razobesijo konjski rep v Carjigradu, a kmalu potem tudi v Budimu in drugih turških mestih kot znamenje, da se je vojska začela iznovič. Nekoliko dni poprej se vzdigne veliki vezir Sinan-paša s 250.000 vojaki iz Oarjigrada ter udari proti Belgradu.4) S seboj je vodil tudi v verigah vklenjenega avstrijskega poslanca Krek-viea, ki je vsled velikih muk umrl v Belgradu zaprt v nezdravi ječi.6) Po Valvasorju ga je hotel imeti Sinan-paša vedno v svojem taboru, samo da more lože- s cesarjem skleniti mir.0) Znano je, da se je cesar Rudolf' II. kaj nerad vojskoval, nego je skušal pri vsaki priložnosti z raznimi poslaništvi na mirni način poravnati prepire, ki so nastali vsak čas radi borb na mejah državnih. Tudi je kaj rad odlašal nabor vojske, s katero bi se imel v bran postaviti Turkom; zatorej so ga njegovi sovražniki vselej prehiteli. Tudi sedaj se je tako zgodilo. Ko so bili Turki že na potu proti Avstriji, osvestil se je Rudoll' II. ter slednjič uvidel, da se ne da z miroljubivimi dopisi s Turki nič opraviti, nego da so morajo taka vprašanja le z mečem v roki rešiti. Ravno ob tem času prispejo v Prago ogrski in hrvaški poslanci, namreč Franjo Nadažd, Nikolaj Palfy in rabski škof Kutasy, prosit kralja Rudolfa pomoči proti Turkom. Potožijo se svojemu kralju ') Letopis Matice Slovenske za 1. 1890., str. 10 do 11. -) Letopis Matice Slovenske za 1. 1890, str. 50 do 51. 3) Zinkeisen, Gesch. des osm. Reiches III. 590. ') Letopis Matice Slovensko za 1. 1890., str. 51. 6) Valvasor XV. 537. °) Valvasor XV. 538. na svojeglavnega Kggenberga, ki je bil v tem nevarnem času razpustil zbrano vojsko ter tako Turkom pomogel, da so začeli zopet napredovati. In če že kralj sam ne more dati pomoči, naj vsaj dovoli, da se sinejo sami braniti. Poslanci so iskreno izpovedali, da se bodo začeli sami dogovarjati s Turki, če jih tudi sedaj odpravi le s kakimi praznimi obljubami. Ta izjava je cesarja Rudolfa II. genila. In ko izve, da mu je poslanec Krekvic zaprt ter v verige okovan, da seje turška vojska vkljub dogovarjanju o miru že vzdignila proti Relgradu, kamor je bil pa že ž njo v tem prispel veliki vezir, obljubi omenjenim poslancem pomoč, da zaustavijo sovražnika. Vse čete naj se zbero okoli vojvode Matije, ki je prevzel obrambo Ogrske v svoje roke.1) Drugega poslanca svojega Lobkovica, ki je bil z darovi prispel že v Komoren, pokliče nazaj v Prago, a denar, ki ga je namenil turškim dostojanstvenikom, upotrebi v vojaške svrhe.2) Naša vojska ni dospela, da izrabi sijajno zmago pri Sisku v svoje svrhe. V prvem redu je to zakrivila slaba oskrba vojske, ki so ni upala radi toga podati daleč v deželo, katero je bil pokončal sovražnik do čistega. V drugem redu pa je bila kriva neuspeha nesloga, radi katere ni bilo mogoče vzdržati vojske skupaj, niti one ne, ki se je vojskovala pri Sisku. Ran in kraj iški zapovedniki so odšli na svoja mesta, tako je cesarskemu zapovedniku ostalo komaj 2000 mož v taboru. Iz teli razlogov je moral Kggenberg opustiti za sedaj osnovo glede Petrinje. On sam poroča cesarju tako-le: »Niti za en dan nima vojska hrane, in četudi je s početka mislil, da bi mogel Petrinjo' osvojiti, sklenil je sedaj ne oblegati trdnjave«. Ravno tako poroča tudi R,odcrn, da so morali vsi boji prenehati radi nedostatka brane. Vsled tega je dobil že dne 29. junija, tedaj devet dni po bitki pri Sisku, Ivan Friderik Trautmansdori' kot poslanec bojnega sveta za krajino obširno spomenico, kako se ima obramba proti sovražniku urediti.3) Cesar opominja v tej spomenici škofa zagrebškega, bana in stanove hrvaške, da poskrbe za denar in hrano za ljudi in za živino, in da se nabrana roba odpravi o pravem času vojski na mejo. Da se pa vse v redu odpravi, odgovorni so zato nadgledniki. Ob jednem opominja cesar škofa in kapitelj, da naj ne popravlja samo podrtih zidov trdnjave šiške, nego da da nasuti velik nasip okoli zidu, da ga ne bode mogel sovražnik tako lahko poškodovati. Ves ta posel pa bode najbolje obavil zidarski mojster ') Dane Gruber, Borba Hrvata sa Turci, str. 104 do 105. 2) Valvasor XV. 538. “) Ruprecht von Eggenberg. Ein osterreichischer Heerfuhrer des 1(3. Jahrhunderts. Von Dr. Hans v. Zwiedineck-Sudenhorst, str. 116 do 117. Frančišek Morblo, ki prebiva navlašč za to .v Sisku. Tudi naj se poskrbi, kedaj in kako bi so riala postaviti Icula nasproti Petrinji. O tej stvari naj se posreduje z napovedniki in tamošnjimi zidarji. Sploh pa bi bilo najbolje, da se Petrinja učvrsti le s kastelorn, a Sisek pa popolnoma. Ko bi pa naši dobili Petrinjo, bilo bi najbolje podreti jo ter na drugi strani reke postaviti čvrsto kulo. O tem naj razsodijo bojni svetovalci s Trautmansdorlom, kateremu cesar popolnoma zaupa.1) Ivan Friderik Trautmansdorf je svoj posel obavil po nalogu cesarjevem ter je že dne 14. julija sporočil o stanju na Krajini in ob odredbah za obrambo nadvojvodi Ernestu, ki je bil takrat še vrhovni zapovednik od Drave do Frdelja posle smrti svojega brata Karola (leta 1590.). Vsi zapoved n iki so se bili razšli po zmagi pri Sisku. Andrej Turjaški se poda v Karlovec, Melhior Rod er n v Ptuj radi bolehnosti, a glavni zapovednik Eggenberg na Loko. Trautmansdorf najde na svojem mestu le Stefana Grassvveina, zapovednika slavonske Krajine, kateremu preda tudi cesarjevo pismo. Vidi se, da se zapovedniki niso najbolje pripravljali za daljnjo obrambo proti sovražniku. Trautmansdorf se odpoti iz Zagreba tudi v Sisek, kjer pregleda natanko vse bojne priprave. Kmalu potem se zopet snide z zapovedniki v Zagrebu ter se ž njimi posvetuje dlje časa glede bojnih priprav. Slednjič se je sklenilo, da naj se Petrinja napade, ali pod pogodbo, da se preskrbi vojska z vsem potrebnim vsaj za mesec dni, da se ne bi morala radi pomanjkanja hrane vrniti. Tudi se je moralo poskrbeti za bojno orožje, posebno za lopove. Vsi zapovedniki tožijo radi slabih plač, radi katerih se vojaki bunijo. Tako so huzarji sklenili, da nobeden več ne osedla svojega konja, ako ne dobi plače, kakršno imajo strelci. Tudi ban toži, da njegovi vojaki niso hoteli služiti, dokler ni od svojega dal vsakemu nekaj plače, in ako ne dobi podpore od kralja, sam ne ve, kako se bode nadalje vojskoval. Zatorej Trautmansdorf priporoča nadvojvodi Ferdinandu, da najprvo preskrbi stalno plačo vojski banovi in četi generala karlovškega, kajti drugače se ne bode dalo vojskovati. Tudi potrebuje vojska 500 kopačev za trdnjavske obkope, 400 konj za topove in 45 voz. Potrebno je tudi, da pride v Ptuju zbrana vojska v pomoč, ali mora paziti, da ne potroši med potjo vse hrane. V Zagreb naj se pokličejo Korošci pod za-povednikom Ditrichsteinom. Ge se vse izpolni, kakor je dogovorjeno, potem se bode mogla Petrinja, llrastovica in Klina Gora podreti, Sisek pa tem bolj učvrstiti in braniti. Trautmansdorf trdi v svojem poročilu, da ni opazil nesloge ‘) lt. Lopašid: Spomenici hrv. krajine, lcnj. I. str. 106 do 107, med glavnim zapovednikom cesarske vojske in komisarji, kakor se je na Dunaju govorilo, pač pa je bil neki prepir med Melhiorjem Rodernom in banom, a glavni zapovednik hrvaških čet misli, da ni pod ložo n Kggonbergu, vendar pa si prav prijateljski dopisujeta v vseh vojaških rečeh. Ban se nadeja, da se vojaški zapoved niki ne bodo mešali v njegove pravice kot podkralja kraljevine Hrvaške in Slavonije, nego da se precej po dokončani vojski izvoli glavni zapovednik za vse čete.1) Eggenberg sam ni imel mnogo nade v kak uspeh pri bodočih podjetjih. Četudi so je proslavil z zmago pri Sisku, vendar še to ni bil razlog, da ostane zmagovalec tudi v bodočih borbah. Kriv pa ni bil sam, da ni uspel, marveč nered v vojski. Razni zapovedniki, vzdrževani od raznih gospodarjev, mogli so se ravnati vsak čas po svoji volji, ne pa po povelju glavnega zapovednika. Zategadelj je bilo vedno dosti osebnih prepirov med pojedinimi zapoved niki, a posebno še med banom in glavnim krajiškim generalom. Iz pisma cesarskega poslanca je razvidno, da so celo na Dunaju znali o teh prepirih. Vse to ozlovoli zapovednika Eggenberga, zato poprosi nadvojvodo, da ga odstavi in zameni z drugim generalom.2) Ali nadvojvoda, kateri je želel osvojiti Petrinjo, ne usliši prošnje Eggenbergove, marveč mu v obširnem pismu, v katerem posebno hvali njegovo velike zasluge v dosedanjih podjetjih, opisuje žalostno stanje na Krajini, pa da njega jedi nega smatra rešiteljem iz to zadrege ter ga prosi, da pridrži zapovedništvo nad zbrano vojsko.3) Našim je stalo mnogo do tega, da osvoje Petrinjo kot važno obrambno točko med Kolpo in Savo. Zategadelj zapove tudi cesar Rupertu Eggenbergu, da udari z vso vojsko na to turško trdnjavo. Eggenberg se pa vendar ni smatral sam dosti jakim za napad, nego je poklical v pomoč generala karlovškega Andreja Turjaškega4) in pa generala ko-privniškega Grassvveina, da se mu pridružita z vojskama. ') R. Lopašid, Spomenici hrv. krajine, knj. I. str. 188 do 193. a) Zwiedeneck, Rupreeht von Eggenberg, str. 117 do 118. ") Zwiedeneck, Rupreeht von Eggenberg, str. 118 do 120. ‘) Tukaj mi je popraviti neljubo pomoto, ki se nahaja o Andreju Turjaškem v Letopisu Mat Slov. 1. 1890. Na str. 51. se čita, da Andrej Turjaški po šiški bitki ni več sodeloval v borbah proti Turkom. To pa ne stoji, ker ga nahajamo tudi še v taboru pri Petrinji. Tudi ni resnično, kakor trdi R. Lopašie (Poviest grada Karlovca, str. 181, in po njem tudi Letopis Mat. Slov , str. 51), da je Andrej Turjaški umrl šele leta 1594 , nego že 8. oktobra 1593., kakor je to naznanil kranjskim stanovom Jurij Lenkovič, katerega je postavil bolni general za oskrbnika karlovške posadke. (Izvestja muzejskega društva za Kranjsko. Letnik III. str. 174.) Razen teh oboli prispejo v tabor še ban hrvaški Bakač s hrvaškimi četami, Jurij Zrinjski, mladi Bačan in Gotlfried Breuner s 1000 konj iki in pešci, ki so bili več j id el Slovenci iz sosednjih dežel.1) Med njimi so bili trije Coronini, plemiči kranjski; od teh jo vodil Peter 100 pešcev.2) Obleganje Petrinje se je začelo dne L0. avgusta. Trdnjavo sta hranila Kušlan in Krdoglis-beg-. Kggenberg zapove hitro narediti nasipe ter postaviti nanjo 8 topov, ali se kmalu prepriča, da kule no bode mogel zavzeti, ker se je moralo na njo predaleč streljati. Vrh tega pa jo je branila še voda Kolpa, zato je ni bilo mogoče napasti od to strani. Tudi čez most si> ni upala Kggenbergova vojska, ker so mogli sovražniki nanj streljati ter braniti prelaz čez reko. Četudi so se naši drugi dan približali kali z nasipi, vendar ni bilo nade, da jo dobe v roko, če so vojska ne pomnoži. To so znali tudi Turki prav dobro ter so bili tako drzoviti, da so konje napajali v Kolpi, sami so kopali v njej in vrata kule puščali odprta.3) Ni dolgo trajalo, da se jo položaj za našo vojsko vrlo pogoršal, kajti Turki so dobili znatno pomoč. Ko je namreč izvedel Sinan-paša, da je Petrinja v nevarnosti, imenuje Hasana Malega za upravitelja Bosne ter nui zapove, da hiti Petrinji v pomoč. Ob jednem pošlje na pomoč tudi sam jeden oddelek svoje vojske pod zapovedništvom llasan-paše, begler-bega t.raškega in grškega. Taje bil sin Mehmeda Sokolovica, glasovitega velikega vezirja za vladanja sultana Soli mana II.,4) ne pa Sinan-paše, kakor trdi Valvasor.6) Prvi je prispel dne 13. avgusta pod llrastovico, kjer se jo utaboril na bregu poleg kule, drugi pa dva dni kesneje (15. avg.), prepeljavši se pri Svinjaru čez Savo. Oba s(' hitro združita ter utaborita na prav neugodnem mestu pred Petrinjo, kjer je bilo težko za hrano in vodo; ali sta hotela pokazati našim v dolini z višine, da sta ona gospodarja okolice.0) Se poprej, nego sta prispela omenjena paši svojim v pomoč, sklenili so naši udariti z vojsko čez most proti njima, samo da se ne približata trdnjavi. Dvakrat prekorači naša vojska most, ali nobenkrat ne zadene na sovražnika. Ujeli so pa na tem če to vanju nekega turškega starca Ibrahima, ki je povedal, da pride silna turška vojska še tisti večer l) Dane Gruber, Borba Hrvata sa Turci, str. 105. ,J) Dimitz, Gesch. Krains IIL. str. 260. 3) Hormayr, Archiv f Gesch., Staats- und Kriegskunst, Jahrgang 1829, str. 337. 4)’ Ham mer, Gesch. des osm. Reiches IV. str. 230. 5) Valvasor XV. 538. >) Ibid. (15. avg.) pod 1'etrinjo in da udari noinudoma na krščanske čete, a če jih ne najde tukaj, odide precej proti Sisku, da osveti tamkaj kri svojih nedavno padlih tovarišev.1) Ko Kggenberg to izve, skliče hitro bojni svet v šator Zrinjskega na posvetovanje. Zapovednikom se je bilo sedaj odločiti za napad ali pa za vrnitev proti Sisku. Hakač in Zrinjski sta bila tega mnenja, da se še sedaj sovražnik ne napade, nego da naj se v prvem redu misli na obrambo Siska. Krščanska vojska naj se utabori zategadelj blizu Siska v onem trikotu med Savo, Odro in Kolpo. Tabor bi se moral obdati z jakim nasipom, in ravno ob Kolpi in Odri hi bilo straže postaviti, da ne bi mogel sovražnik čez. Na ta način bi se mogla potem trdnjava lahko hraniti, ker bi se dala hrana dobivati, če že ne drugače, vsaj po Savi. Tudi Turjaški in Eggenberu' sta odobravala (o osnovo ter sta še vrb tega svetovala, da se naredi tudi most čez Savo za slučaj, ko bi se morali umekniti pred sovražnikom.2) Ali Breiner je bil proti omenjenemu predlogu. On je predočil svojim tovarišem veliko nevarnost, ki jim je zapretila od sovražnika, kajti le-ta je tako jak in srdit na kristijane, da se ne hi prenehal biti, dokler ne bi zmagal ter premagane zagnal v Savo. On zategadelj svetuje, da se vojska vzdigne nemudoma iz tabora proti Zagrebu in da so čete, katere se smatrajo za ščit in obrambo ne samo Hrvaške, nego tudi Kranjske, Koroške in Štajerske, ne prepuste nemili sreči bitke. Oh jed nem izjavlja , da on svojih čet ne bode vodil v boj, nego da se vzdigne precej sam iz tabora, ako se oni čvrsto drže svojega sklepa. Sicer pa jim želi srečo v borbi s sovražnikom.3) Vsled teh različnih izjav se ni moglo v bojnem svetu nič stalnega odločiti; zatorej je Andrej Turjaški kot izkušen vojskovodja sklical na posvetovanje vse* nižje zapovednike. ‘) Dane Gruber, Borba Hrvata sa Turci, str. 67; Zwiedeneck, Ruprecht von Eggenberg, str. 45. 3) Valvasor XV. 538 aj Valvasor XV. 538 do 539. Breinerju je to ponaSanje očital ogrski zgodovinar Istvanfy. Breiner v svoji relaciji (Zwiodeneck, str. 121) navaja za vzrok svojega odhoda sklep vsega bojnega svdta, da se Petrinja zapusti, pa da tedaj tudi njemu ni preostalo nič drugega, nego da odide. Zakaj je pa svojo četo tudi izpod Siska odpeljal ter se ni hotel tukaj boriti, četudi so vsi drugi vojskovodje bili za obrambo? Čudno je, da Valvasor o tem molči ter ga ne zagovarja proti Istvanfyju, ki ga imenuje plašljivca, dočim je Herbarta Turjaškega branil radi Krupe (1565), ko mu je Istvanfy očital, da se ni radi plašljivosti zavzel za trdnjavo. Dr. Zvviedeneck zagovarja Breinerja, ali brez pravega uspeha. Če že ne imenujemo Breinerja plašljivca, moremo ga smatrati za prepirljivca in ošabneža, ki v tako veliki zadregi zapušča svoje tovariše. Častno pa to gotovo ni za njegov spomin Razloži jim v kratkem položaj vojske ter zahteva od njih, da izjavijo, kaj mislijo storiti. Poprosijo g*a, da jim dovoli o tem nekaj časa razmišljati. Kesneje izjavi v njih imenu za-povednik neke karlovške čete Ladislav Hukovački tako-le: »Ko smo odhajali iz Zagreba, niste z nami govorili, niti nas vprašali za svet, zato ni potrebno, da sedaj izjavljamo, nego da vse ono, kar se vam kot izkušenemu generalu zdi dobro, pokorno izvedemo in dovršimo. Ali hočemo vas opomniti, kaj vam je storiti, ko mi molčimo, namreč, da ima vam bili glavna skrb, vse sklepe in čine obrniti le na korist države in vojske.«1) Iz tega odgovora je mogel Andrej Turjaški uvideti, da vojska ni oduševljena za bitko. Na ta način so se morali zapovedniki vrniti s svojimi četami. Že drugi dan (16. avg.) zjutraj zgodaj se vzdigne vojska iz tabora; spredaj odpravijo vozove in topove, za njimi pešce ter slovenske konjike, za njimi sledijo čete iz Ogrske in slednjič Hrvati pod banom in Zrinjskim, ki sta stražila zadnjo stražo. Vojska je tako hitro odhajala, da je bil ves odhod podoben begu. Trgovci in vojaški branjevci so morali pustiti svojo robo na mestu, ali so jo pa pokončali, ker niso imeli voz, da jo odpeljejo s seboj, samo da se je ih' polasti sovražnik.2) Turški zapovednik si ni mogel razjasniti tega bega naše vojske drugače, nego da hočejo njegove čete zamamiti v kakšno zasedo; zatorej je ostal z vojsko še nekaj dni v taboru. Ko se pa sovražniki prepričajo, da se je naša vojska razšla, vzdignejo se proti Sisku ter ga obležejo. Tako je Sisku odbila zadnja ura. V trdnjavi sta zapovedala dva kanonika, (Jašpar Grandža in Andrej Fabričič. Sicer pogumna zapovednika se vendar nista mogla dolgo odločiti za obrambo trdnjave, ker sta kmalu izvedela, kako sramotno ju je zapustila krščanska vojska v tako veliki nevarnosti. V trdnjavi je bilo samo 50 kaptolskih vojakov in 50 mož slovenske pomočite četo. Valvasor8) trdi, da je bilo 50 Nemcev in do sto haramij (narodna vojska). Le-ta četa, katero je postavil Eggenberg za stražo pred trdnjavo, pobegne precej, čim je spazila, da se je sovražnik približal.4) Turki obležejo Sisek z vso silo. Naspo visoke nasipe na bregu Kolpe nasproti trdnjavi, postavijo na nje topove ter ž njimi razstrele novo zidovje, ki ga je bil dal kaptol postavili precej po dokončanem prvem obleganju. Tudi napravijo most čez Kolpo, udarijo čezenj na otok ter neprenehoma 0 Valvasor XV. 539. 2) Valvasor XV. 539. a) Valvasor XII. 49. 4) Valvasor XV. 539.; Dane Gruber, Borba Hrvata saTurci, str. 110. streljajo 11 a trdnjavo, da slednjič podero velik del trdnjavskega zidu. Sedaj izprevidita zapovednika, da se ne moreta nič več braniti, pa šesti dan obleganja skleneta, da se hočeta s sovražnikom dogovarjati. Zategadelj poprosita turškega zapovednika kratkega premirja, češ, da se posvetujeta o predaji trdnjave. Sicer sta pa mislila le še nekaj časa zaustaviti propast, trdnjave, dokler se bolje ne pripravita na zadnjo obrambo v nadi, da njima morda vendar ie pride na pomoč kakšna krščanska četa. Turki njima dovolijo premirje, kajti prepričani so bili, da se obleganci morajo predati, ker so ostali brez vsake pomoči. Tako jim Turki sporoče v trdnjavo. Sam zapovednik beglorbog in paša grški njima piše ter v pismu oponaša, da se vrlo motita, če mislita, da se rešita s pom čjo onih, ki ne zaupajo sami svojim silam in so se tako sramotno umeknili. Obljubi pa njima, da se lahko rešita, če se dragovoljno predasta. Skoro se postavi vsa turška vojska v bojni red pred samo trdnjavo ter zahteva od posadke, da se preda. Ali le-ta ni niti mislila na predajo, nego je upotrebila kratko premirje za to, da se pripravi za zadnji odločilni boj. Grandža in Fabričič dasta vse topove nabiti s krogljami, verigami, razsekanim železom in svincem ter jih postaviti nasproti sovražniku. Ko zapovednika trdnjave zanikata predajo, udarijo Turki na njo od vseh strani. Ko se pa le-ti približajo zidovju, zapalijo naši topove, ki pokončajo veliko množino sovražnikov. Razsrjeni Turki se zaženo sedaj še z večjo silo na zidovje. Na vseh straneh prislone lestve ter se začno vzpenjati na zid. Naši se branijo kot levi, streljajo nanje, usipljejo ogenj in kamenje ter jih rušijo z lestev v jarke. Ali strti od prevelike množine sovražnih čet, iznemorejo vsled ran in od trajnega bdenja. Nič več se niso mogli držati. Grandža pade v boju. Turki ga najdejo ter oderejo, kakor se je bil zagrozil tudi llasan-paša Mikačieu za prvega obleganja, da ga odre, če ga ujame. Zgodilo so mu je pa ravno obratno, kajti kristi-jani so mu glavo odrli ter jo poslali v Carjigrad.1) Fabričica ulove sovražniki z 20 tovariši. Nekaj se jih reši čez Savo, vse ostale pa pobijejo ter odpeljejo seboj v sužnost. Valvasor2) pripoveduje, da so napadli naše janičarji iznenada, ko so se dogovarjali v trdnjavi z odličnimi turškimi poslanci o predaji. Tako so vso posadko pokončali na ukanljiv način, prodrevši skozi razstreljeni in podrti zid v trdnjavo. Zapovednik v trdnjavi postane Ibrahim-beg, zapovednik gradiškanskega brodovja. Fabričica odpeljejo v Carjigrad, kjer ga zavežejo ') Letopis Matice Slovenske I. 1890., str. 50. a) Valvasor XII. 50; XV. 539. v vrečo ter vržejo v morje. Tako je bil izgubljen za kristijane tud i Sisek.1) Kmalu potem osvoje Turki tudi Hrastovico in Goro. Nato se pa vzdignejo za plenom. Dne 8. septembra udarijo čez Savo proti Zagrebu, razsajajo okoli Svesvetib in sv. Helene ter odpeljejo 5000 ljudi v sužnost.2) Radi tega poboja krščanske vojske in pada tako važne trdnjave se je razširil silen strah po Hrvaškem in po sosednjih slovenskih deželah. Ljubljanski prebivalci so bili posebno zbegani. Ljudje so bežali s polja v šume in utrjena mesta, kajti v odprtih krajih so bili v vednem strahu, da pridejo Turkom v pest. Iz zagrebške stolne cerkve so poslali vse dragocenosti v Bolonjo na Laško radi večje varnosti.8) Kranjski stanovi pošljejo kot svojega zastopnika na državni zbor v Regensburg Jurija Kisla, barona fužinskega, prosit pomoči proti krvnemu sovražniku. Državni zbor dovoli za obrambo 1572 konjikov, 10.000 pešcev ali pa 60.424 gld. na 60 mesecev. Razen tega se še dovoli na 20 mesecev hitro pomoči.4) Največja nevarnost je pretila mestu Zagrebu. Meščani so bili silno zbegani. V tej stiski se obrnejo za denarno pomoč do vojnega sveta v CIradcu. »Sovražnik je pred pragom«, sporoče meščani. »Ce se polasti Selina, ki je zgorel po nesreči, ter se približa obali Save, ne bode ga zadržala nobena trdnjava več do Zagreba, in če ta pade, padla je vsa Hrvaška, in vse sosednje zemlje so potem v naj večji nevarnosti. Meščani zagrebški so izgubili v dosedanjih borbah vse, kar so imeli. Sedaj si ne morejo več pomagati, zatorej prosijo pomoči.« 6) Nadvojvoda preda zapovedništvo vseh čet Andreju Turjaškemu kot glavnemu zapovedniku vseh treh krajin ter mu zapove, da se preseli v Zagreb. Andrej 'Turjaški pride zares dne 24. septembra v Zagreb ter prevzame zapovedništvo tudi nad mestno posadko. Ali dnevi njegovi so bili že sešteti, kajti dne M. oktobra je sklenil svoje življenje, in Zagrebčani so bili prisiljeni iznovič iskati pomoči pri vojnem svetu.0) Ze dne 10. novembra priporoča bojni svet prošnjo zagrebških meščanov nadvojvodi Maksimilijanu (administratoren des ‘) Dane Gruber, liorba Hrvata sa Turci, str. 112. Sisek je padel 24. avg., po Valvasoru (XII. BO) šele 28. avg., kar pa ni točno; Hormayr, Arehiv f. Gesch., Staats- und Kriegskunst. Jahrg. 1829, str. 340. a) Valvasor XII. 49 do 50 s) Balthasar Kercselieh, Historiarum cathedralis ecclesiae zagra-hiensis Partis primae Tomus I. Zagrabiae, str. 297. 4) Dimitz, Gesch. Krains lil. 250 do 251; Zinkeisen, Gesch. dos osm. Reiehes III. 591. b) R Lopašid, Spomenici hrv. krajine, knjiga I. str. 193 do 194. ") Izvostja muzejskega društva za Kranjsko. Ijetnik III. str. 173. hochmeisterthumbs in Preussen), ker jo noobhodno potrebno, da se Zagreb, ki je ves podrt, uredi čini prej kot glavna trdnjava (Haubtvestung). Poslanci zagrebškega mesta se po-dado celo v Prago prosit pomoči pri cesarju Rudolfu II., ki je bil že poprej, nego so Turki osvojili Sisek, dovolil 10.000 goldinarjev za trdnjavo, katera se je imela zidati med Petrinjo in Siskom. Bojni svet je predložil cesarju, da bi se sedaj uporabil le-ta denar za trdnjavo zagrebško, ker je padel Sisek.1) Kapitelj zagrebški je prosil cesarja pomoči še za obsedanja Siska; ali je ni dobil o pravem času. Cesar zatorej v pismu teši in hrabri kanonike v tej veliki zadregi. Na cesarskem dvoru dobro vedo, v kakšni nevarnosti se nahaja Hrvaška, a cesarju je posebno žal, da se je sreča tako hitro obrnila na propast njegovih podložnikov. On se bode na vsak način trudil, da jim preskrbi pomoči. »Ali vi,« piše cesar kanonikom, »bodite pogumni v nevarnosti, pokažite se kot pravi možje in nikarte potemniti z obupnostjo svoje stare slave. S tem zadobite tudi v nebesih večno plačilo.«2) Da se tudi v Zagrebu svet umiri, pošlje cesar tjekaj za posadko svoje najemnike pod zapovedništvom Daniela Frankola Trščana, ki je postal kesneje stotnik petrinjski in senjski ter za nekaj časa celo namestnik krajiškega generala. Zagrebčani pa niso bili zadovoljni s tem zapovednikom ter so ga tožili cesarju, da prezira njih pravice in da huje tlači narod nego sam Turčin.3) Tudi po slovenskih deželah, posebno še po Štajerskem, seje razširil strah pred Turki, ko se je izvedelo, da so osvojili Vesprim in Paloto, tedaj ves predel okoli Blatnega jezera.4) Slutilo se jo, da mislijo od tukaj udariti celo na Dunaj. Sama nadvojvodinja Marija, sovladarica v Gradcu, soproga pokojnega nadvojvode Karola, se je pripravljala za beg na Tirolsko. Zatorej je pisala svojemu svaku, nadvojvodi Ferdinandu, da pripravi zanjo stanovanje. Iz omenjenega pisma se pa tudi lahko razvidi, kako veliko pomanjkanje je zavladalo takrat na nadvojvodskem dvoru v Gradcu. Nadvojvodinja Marija je morala poklicati svojega sina Ferdinanda iz Ingolstadta domov, ker ga ni mogla tamkaj nič več vzdrževati. Ves denar se je potrošil za obrambo dežele, novih dohodkov pa ni bilo pričakovati od nobene strani. Ze zdavnaj se je potožila radi teh neprilik cesarju, ali ni dobila od njega nobene vesti. Zatorej prosi sveta pri svojih svetovalcih. ‘) R. Lopašid, Spomenici hrv. krajine, knj. I. str. 194. a) Dane Gruber, Borba Hrvata sa Turci, str. 112 do 113. a) Balthasar Kercselich, Hi stori a cathedralis ecclesiae zagrabiensis. Zagrabiae, str. 297. -1) Valvasor XV. 540. Ko pride njen sin domov, naj so hitro upozna z upravo dežele in s svojimi podložniki, da reši, kar se še da rešiti. Tajnik Nogarol odgovori nad vojvodinji v imenu Ferdinanda, da mu je sicer žal za njo in njene podložnike, ali on se nadeja, da no bode morala pobegniti iz dežele. In zares so se okolnosti kmalu izpremenile, in slovenski svet se je umiril, ko so se začele krščanske vojske po Ogrskem srečneže vojskovali.1) Oddehnila se je pa tudi Hrvaška za kratek čas. Veliki vezir jo potreboval namreč večjo vojsko na Ogrskem, kamor je zategadelj poklical bosenskega pašo k svoji vojski v Stolni Belgrad. Veliki vezir Sinan-paša je prispel, kakor je bilo že omenjeno, koncem avgusta v Belgrad, kjer je ostal devet dni. Tukaj je umrl (4. sept.) nesrečni cesarski poslanec K rek v it'-, katerega je Sinan-paša mučil prav nečloveško, ko ga je s seboj vlačil okovanega v težko železjo. Drzoviti paša je obdolžil pet slug Krekvičevih, češ, da so oni krivi smrti, pa da se bodo morali zato zagovarjati pred cesarjem. Ali on jih ni držal ujetih, nego jih je pustil dalje v Budim, samo da pokrije na ta način svojo okrutnost nasproti cesarskemu poslancu. Kmalu zatem udari Sinan-paša proti Oseku, kjer postavi most čez Dravo ter privede svojo vojsko na Ogrsko (27. sept.). Tukaj izve, da je cesarska vojska zbrana pri Rabi, med potjo napade Vesprim in Paloto. Beglerbegu rumel-skemu zapove, da pripelje iz Hudima v Stolni Belgrad šest velikih topov in dva mala topiča. V ravnici prod Stolnim Belgradom se utabori vojska ter dobi dva dni odmora; ob-jednem se vojska pregleda ter dobi tudi plačo. Pustivši v Stolnem Belgradu pašo bosenskega, ki je bil v tem že prispel semkaj iz Hrvaške, vzdigne se Sinan-paša na Vesprim. Ho tridnevni borbi se preda Vesprim (dne 13. oktobra) pod pogodbo, da posadka slobodno odide. Ravno tako se zgodi osem dni kesnejo s trdnjavico Haloto, ali je njena posadka bila izdajniško pomorjena. Potem se poda paša, ker je že jesen nastopila, z vojsko v Budim in Segedin prezimovat. Ali tukaj se pobuni turška vojska dne 30. oktobra, t. j. na dan, ko preneha turška vojska vojskovati se na morju in na suhem. Vojaki prerežejo vrvi paši nega šatora ter ga prisilijo, da se vrne na Turško v Belgrad. Od tukaj pošlje sultanu glasnike o zmagi na Ogrskem ter potem razvrsti vojsko po zimskih stanovih. Dokler je razmeščal Sinan-paša svojo vojsko po zimo-v išči h v Belgradu, boril se je budimski paša Hasan pred Stolnim Belgradom z Zrinjskim, Nadaždom, PallTyjcm in ’) Hurter, Gesch. Ferdinand II., str. 147 do 148. Hardckom. Dno 3. novembra so bili Turki prod isto trdnjavo hudo pobiti. Sam Hasan-paša je padel s 6000 vojaki. Naši so zarobili 44 topov in silo plena. Nekaj dni kesneje (15. novembra) osvoji Krištof Teufenbach, deželni poglavar štajerski, trdnjavo Filek ter jo poruši, kakor tudi dve drugi trdnjavici, Koko (t. j. modra stena) in llalloko (t. j. vranja kula), posest Forgačevo; tudi Samosko, Devany, Bujak, Szecsen, Dregelj, llajatsko in Novi Grad se predado naši vojski. Da so bili zapovedniki omenjenih trdnjavic strogo kaznovani, kakor je bila že navada pri Turkih, moremo si lahko misliti.1) Na Hrvaškem se je mislilo, da je za to leto prenehala vsaka borba, ker je bila že kesna jesen ter nastopilo silno deževje, ki je Turke zadrževalo pri njih napadih. Ali vkljub tem nepovoljnim okolnostim so se Turki vendar le še enkrat pokazali na hrvaškem zemljišču. Dne 6. decembra so zbere okoli Petrinje, Siska in Hrastovice do 3000 Turkov, ki po-plenijo ves kraj prek Save do Ivaniča. Ko to izve ivaniški zapovednik Bjelan Grassvvein, skliče hitro 900 junakov ter napade ž njimi Turke. Dne 19. decembra se strne ž njimi iznenada ter jih pobije do 700, mnogo polovi, ostale pa zapodi v Savo, kjer se večjidel potope.2) Kdo je mislil po sijajni zmagi pri Sisku meseca junija, da se to leto vendar le nesrečno dovrši za Hrvate in Slovence? Le radi nesloge in slabe oskrbe morala je pasti za kristijane tako važna trdnjava, kakor je bil Sisek. Sedaj je bila Turkom odprta pot na severoiztok. Vendar pa turška sila ni bila v teh krajih nič več tako jaka, marveč je že precej oslabela. Vrb tega pa so zvali od tega časa turško vojsko prav pogostoma na Ogrsko, kjer so cesarski generali počasi čistili deželo besnih sovražnikov krščanstva. Vendar pa je le jedinost v vodstvu vojske mogla rešiti kristijane daljnjih nadlog. Zatorej je Rudolf II. vrhovno zapoved-ništvo na Ogrskem izročil za leto 1594. bratu Matiji, a na Hrvaškem nadvojvodi Maksimilijanu, ki je prevzel vlado tudi na Štajerskem mesto nadvojvode Ernesta. Tega je cesar potreboval na Nizozemskem. Karolov sin Ferdinand se pa še ni bil v tem povrnil iz Ingolstadta v Gradec.8) Oba nadvojvodi sta potrebovala dobrih vojskovodov, a kor je bil Ruprecht Eggenberg takrat glasovit po svoji zmagi pri Sisku, želela sta ga imeti obadva. Maksimilijan mu je ponudil v ime cesarjevo službo glavnega vojskovodje (Gcneral-oberstlieutenant) na slavonski in hrvaški krajini, Matija pa ') Valvasor XV. 540; Hammer, Gesch. d. osm. Reiches IV. str. 221 do 222; Zinkeisen, Gesch. d. osm. Reiches III. str. 594 do 595 a) Zwiedeneck, Ruprecht von Eggenberg, str. 122. ") R. Lopašid, Spomenici hrv. krajine, knj I. str. 194. ga je hotel imenovati za glavnega zapovednika (Oberstzeug-meister) vseh čet cesarskih dežela. Eggenberg so odloči za prvo čast ter nastopi službo že dne 1. maja 1594. Njemu je bila podložna razen domače vojske v slovenski in hrvaški krajini tudi tuja tukaj nameščena vojska. Tudi ban s svojo vojsko bi mu moral biti podložen, kar pa je bilo seveda proti pravicam hrvaške kraljevine. Za plačo mu je bilo opredeljeno na mesec 1000 gld., za tedanje čase nenavadno velika svota.1) Tako se je pripravljalo vse za novo vojsko, Bil je pa tudi že skrajni čas, kajti Turki, oholi vsled osvojenja Siska, so razsajali po Turopolju, da je bilo groza. Meseca junija napadejo celo Karlovec s If).(MK) vojaki. A1 i junaška vojska pokojnega Andreja Turjaškega pod stotnikoma Žigo Pose-darskim in Lambergom ter pod hrvaškimi častniki Matijo Oršičem, Grcgorijancem, llatkajem in Ivanom Vojkovičem odbijejo ta napad, četudi seje bil od vlage pokvaril smodnik ter so puške nosile komaj BO korakov daleč. Sovražnik pobegne na Petrovo Goro, a radi večje varnosti povečajo vojskovodjo posadko karlovško za tisoč mož haramij (hrvaški brambovci).2) Skrajni čas je bil že tedaj, da pride novi vrhovni upravitelj krajine, nadvojvoda Maksimilijan, sam na Hrvaško. Stanovi hrvaški in slovenski so ga resno prosili, da začne vojsko s sovražnikom. Odloči-se slednjič za to podjetje ter javi banu Bakaču, generalom Eggenbergu, Grassvveinu, Herbersteinu in Juriju Lenkoviču, ki je nasledil v generalatu karlovškem Andreja Turjaškega, da pride na Hrvaško meseca julija. Zapove jim ob jednem, da zberi) svoje čete, pripravijo topov, hrane in drugih potrebnih stvari za obleganje Petrinje. Vojska je bila v tem že vsa pripravljena. Generali pri-peljajo svoje k raj iške čete, ban hrvaški pa zbrano hrvaško plemstvo, a zbor hrvaški sklene, da se zbere tudi črna vojska. Njim se pridruži tudi kranjski deželni upravitelj Ainkiihrn (Valvasor ga zove Einhorn) s kranjskimi vitezi, z Ivanom in Jakobom Lambergom, Jakobom Edlingom, Erazmom Scheyer-jem, Danijelom Barbom, stotnikom senjskim, z Ivanom in Ciprijanom Coroninijem. Tako se je zbrala lepa vojska 16.000 mož;5) Valvasor4) trdi, da jih je bilo samo 8000, a Dimit/,6) je to število povečal celo na 24.000, kar je pa skoraj neverjetno. ‘) Zwiedeneck, Ruprecht von Eggenberg, str. 123. a) Valvasor XII. 53; Dane Gruber, Borba Hrvata sa Tarči, str. 119. “) Dane Gruber, Borba Hrvata sa Turci, str. 120. 4) Valvasor XV. 541. s) Dimitz, Gesch. Krains III. str. 251 po Richterju. Gl. Hormayr, Ai'cbiv f. Gesch. Staats- und Kriegskunst, Jbrg. 1829, str. 344. Vojska ni čakala nadvojvode Maksimilijana, nego se je vzdignila sama proti Petrinji. Dne 21. julija se že utabori na ravnici pred Petrinjo ob Kolpi. Hitro se povzdignejo nasipi ter na nje namestijo topovi. Naši napravijo drugi dan tudi most čez Kolpo na 24 ladjah, malo dalje od trdnjave, kamor niso dosegale krogle sovražnikove. Turki skoro spazijo, da delajo naši most, pa jih hočejo zaustaviti. 150 konjikov in nekoliko pešcev s 4 topovi napade naše delavce. Tako iznenada prihrume do mosta, da so bili naši v hudi zadregi, in bilo bi jih gotovo več pobitih, da se niso hrabro držali vitezi Istvanfy, Peter Castelani in Peteon. Naši potem kmalu dogotovijo most ter udarijo z večjo silo na Turke, katere po hudi borbi premagajo ter jim otmo 4 tope.1) Sedaj začno naši streljati na trdnjavo, ali turška zapo-vednika Erdoglis-beg in llustan zasmehujeta našo vojsko radi izgubljenega truda, kajti trdnjava je bila učvrščena z dvojnim zidom, obdanim s hrastovimi hlodi, ki so bili zbiti z žeblji. Vrh tega jo je branila reka Kolpa, da je bil za naše pristop do nje prav težaven. Vendar pa naši ne zdvojijo, ampak so vsi oduševljeni za borbo ter prepričani, da to trdnjavo morajo osvojiti. Nadvojvoda Maksimilijan sklene zatorej našim pomoči ter sc odpoti z drugo vojsko na bojišče. Dne 24. julija je bil že v Zagrebu, a sledečega dne je pohitel čez Savo mimo Siska v Petrinjo. Ko Erdoglis-beg izve, da se približuje druga pomočna vojska, sklene naše napasti z vso silo ter jih prej pokončati, nego jim pride pomoč. Dne 27. julija zgodaj udarijo Turki na naše neoprezne straže pri nasipih ter jih hitro premagajo in pobijejo, med njimi tudi nižjega zapovednika Stefana Geraja, stotnika koprivniškega; njegov drug Ivan Veličaj pa se je rešil. V tem pa napadeta dve drugi četi turških konjikov most. V našem taboru je vse preplašeno, le zapovednik Eggenberg hitro spozna nevarni položaj ter pošlje brzo pomoč k mostu, kajti če pade most, potem je vse izgubljeno. Borba je bila huda, ker so Turki ob jed nem streljali s topovi proti mostu. Slednjič odloči zmago vendar le pogumnost naše vojske ter reši most, ali vojska izgubi pri tem sto mož in pet topov. Samo jeden večji top so naši rešili, ker ga Turki niso mogli hitro s seboj odpeljati. Ko izve Maksimilijan o tej borbi, pohiti še brže s 1000 najboljšimi konjiki proti Petrinji. Na večer istega dne pride v Letovanic, jedno uro pred Petrinjo, kjer prenoči. Drugi dan ga sprejmejo častniki, s katerimi pride v tabor ter ga ') Hormayr, Jhrg. 1829, str. 343. razgleda. Svojo vojsko prevede potem čez most tor se utabori blizu trdnjave v bližnji šumi.1) Jurij Lenkovič, ki je vodil hrvaške in kranjske čete, je imel prispeti ob jednem z Maksimilijanom v tabor; ali to se ni zgodilo, ker je dobil od nadvojvode zapoved, da med potjo osvoji llrastovico in Goro. Lenkovič napade najpoprej s svojo četo in s topovi, ki jih je dobil od nadvojvode, trdnjavo llrastovico, katero je branil Ibrahim-aga s 40 vojaki. Komaj naši vojaki izstrele nekolikokrat v trdnjavo, precej se preda zapovednik pod pogodbo, da smo oditi s svojo četo. Tudi Turki v Gorah izroče preplašeni svojo trdnjavo Lenko-viču, ki postavi v obe osvojeni trdnjavi jake posadke ter ju oskrbi z obilno hrano. Lenkovič pohiti zatem v tabor k Maksimilijanu, kjer seje prvič proslavil kot hraber in oprezen vojskovodja.2) Oblegani Turki kmalu izprevidijo, da hočejo kristijani na vsak način Petrinjo osvojiti, zatorej jih vznemirjajo v taboru, kolikor le morejo. Najhujši udarec za krščanski tabor je bil stolp Hasanov.8) Ta stolp je bil sestavljen iz samih hrastovih tramov, ki so bili zbiti s čvrstimi žeblji. Na vrh so postavili Turki ogromen top, ki je sipal lahko na vse strani 20 funtov težke krogle. Stolp je stražilo do 50 vojakov. Na la način so bili naši vedno vznemirjeni, kajti s stolpa še je moglo lahko v naš tabor streljati pri vsaki priložnosti ter našim braniti celo nasipe popravljati. Ta stolp je bilo treba osvojiti. Nadvojvoda Maksimilijan se je zategadelj pripravil za borbo. Od več strani naperi topove na ta stolp, in kakih sto mož dobi zapoved, da ga zaskočijo. Ali krogle iz turškega tabora in s stolpa ra z prše naše vojake. Že tri dni traja krvava borba. Četrti dan se pa odločijo Lenkovičevi senjski Uskoki za napad. Do 600 njih naskoči stolp ter ga hitro obda vkljub divji obrambi od turške strani. S strašnim vpitjem se prerinejo Uskoki do tramov, naslone na stolp lestve ter začno s sekirami oboroženi po njem plezati. Huda je bila borba. Na stolpu je bilo 80 Turkov, ki so odbijali napad na vse razno načine. Streljajo s puškami, prebadajo s sulicami, mečejo na naše ') Hormayr, Archiv f. Gesch. Staats- und Kriegskunst, Jahrgang 1829, str. 344. a) Hormayr, ibid.; Valvasor XII. 44; XV. 541. a) Ta stolp je. bil postavljen poleg groba Hasanovega. Hasan-paša je bil sprva pokopan pri Sisku. Ban BakaC Erded je dal njegovo truplo, ko so ga izvlekli iz vode, zaviti v dragocene preproge ter pokopati na nekem holmcu poleg Siska. V grob zabode sulico, na kateri se je vila zastava. Ali Rustan in Erdoglis sta ga zbok nekoga praznoverja izkopala in neke temne noči pokopala pri Petrinji, kjer je bil sedaj postavljen omenjeni novi stolp. (Valvasor XV. 541.) goreči sumpor, da je mnogi Uskok zgorel, ali množica njih vendar le odloči zmago. Kmalu so na vrhu stolpa, odkoder pomečejo Turke, nato se polaste tudi topa. Malo Turkov so reši v bližnjo kulo. Te Lenkovičove junake pohvali nadvojvoda Maksimilijan radi njih posebne pogumnosti. Oni so pa ravno hoteli pokazati s tem svojim činom, kako so privrženi vladarju habsburškemu, pri katerem so jih hoteli njih sovražniki ovaditi kot nezveste podložnike.1) Cim so naši osvojili omenjeni stolp, ki je bil Turkom jedina nada, obrnejo po zapovedi nadvojvode Maksimilijana 8 topov proti kuli, kjer pobijejo jako mnogo Turkov. Tako se zmanjša turška vojska, ki vsled toga izgubi vsako nado, da se bode mogla držati v započeti borbi. In ko se je potem razvil v kuli strašen smrad od mrtvih trupel, ni so mogel sovražnik nič več v njej vzdržati. To opazita turška zapovednika Rustan in Erdoglis pa poskrbita, da se reši, kar se je dalo še rešiti. Posula sta zato kulo s smodnikom, a ravno tako tudi topove, da se poprej razpočijo in pokončajo. Potem zažgeta sumpor, da je začela vsa kula goreti, čim so jo zapustili vojaki. Le-ta četa se obrne najprej proti Zrinju, a kesnejo pobegne v Kostajnico. Naša vojska osvoji Petrinjo dne 10. avgusta. V prvi vrsti so odločili boj Lenkovičevi Uskoki.2) Isti dan zažgo Turki tudi Sisek ter ga zapuste. Ko je namreč šiška posadka videla, da Petrinja gori, ter slišala ob jednem pokanje topov, znala je, kaj to pomeni, in da nje nič boljšega ne čaka. Zatorej zažge precej na to svojo kulo ter pobegne iz nje na ladje, ki so bile pripravljene na Savi. To se je pa vse tako hitro vršilo, da so morali mnogi, ki so zaostali, plavati za ladjami, da jih doidejo, ali se pa prepustiti milosti ali nemilosti sovražnikovi. Med poslednjimi je bil tudi zapovednik kule Ibrahim-bcg. Bilje šepav, ker je bil pri Bihaču ranjen v nogo. Njega in še mnogo drugih Turkov ulove naši, ki so prihiteli v Sisek, zapazivši, da gori. Naša vojska predobi na ta način tudi Sisek z 20 topovi, katere izvlečejo iz vodo, kamor so jih bili potopili Turki. Po osvojenju teh dveh važnih trdnjav delalo se je na to, da se pokončajo ostanki sovražnikove vojske ter osvoje sosednje kule in trdnjave. Jurij Lenkovič napade zatorej Kostajnico, ki je bila že od leta 1556. v turški oblasti. Iznenada prihrumi na njo ter jo osvoji, ali le za kratek čas. Ker so je moral vrniti s svojo četo k glavni vojski, zasedejo jo zopet Turki.8) Valvasor XII. 45; XV. 542. Senjski Vlahi so bili večji dol katoliki. ,J) Valvasor XV. 542; Balthasar Kercselich, Historia eathedralis ecclesiae zagrabiensis, str. 299; Hurter, Gesch. Ferdinand II., III. str. 149. a) Valvasor XII. 21. Peter Erdedi je čistil predele okoli Siska, Zrinjski in Nada/,d pa sta bila poslana s konjico v Kanižo, ker je bil nadvojvoda Maksimilijan sedaj nakanil udariti z vojsko na Ogrsko, da se združi z bratom Matijo.1) Nadvojvoda Maksimilijan je dal pred svojim odhodom petrinjsko trdnjavo čisto razdejali, ker je mislil, da je ni vredno popravljati. Ali se je prevaril, kakor bomo videli. Z velikim trudom osvojene trdnjavice niso dobro oskrbeli niti s hrano niti s posadkami, pa so jo zatorej Turki dobili zopet v svojo post. Kulo šiško je prepustil nadvojvoda zagrebškemu kapiteljnu, tako tudi zemljišče okoli podrte Petrinje. Ko je nadvojvoda pohvalil in nadaril senjske Uskoke radi njih posebne hrabrosti, zapusti tabor ter se povrne s svojo četo in 30 topovi na Štajersko. Dan osvojenja Siska (10. avg.) proslavljali so zapovedniki vsako leto s tem, da so se menjali ta dan v službi.2) Ako so hoteli kristijani, da jim bodo zadnje zmage nad Turki koristne, morali so osvojene trdnjave popraviti in z jakimi posadkami oskrbeti. Najbolj potrebno je bilo to pri Sisku. Kapitelj zagrebški se je trudil po svojih slabih silah, da popravi kulo; ali kaj je mogel storiti s tako neznatno podporo, ki jo je dobil od cesarja. Borih 4000 goldinafjev je mogel potrošiti, a kaj je to bilo za Sisek, ki se je smatral za prvo trdnjavo na Hrvaškem. S čim naj bi si nabavil orožje, smodnik in topove, s čim plačal vojake? Le 30 konjikov in 50 haramij se je moglo vzdrževati od teh slabih dohodkov. Pa s to četo naj se brani ves turopoljski predel? Vrh tega pa so izjavili stanovi hrvaški, da niso dolžni braniti na svoje stroške osvojene prekokolpske krajine, ter so celo razpustili svoje čete. Hana Tomaža Erdeda pa je cesar poslal prav v tem času kot svojega polnomočnika iz dežele sklepat mir z Žigo Batorijem, vojvodo erdeljskim. Tako je ostala Hrvaška skoraj brez vsake prave obrambe.3) Zavoljo slabe podpore se je moral tudi nadvojvoda Maksimilijan povrniti iz tabora, kjer se je bila pojavila bolezen radi prevelikega pomanjkanja hrane. Poročila nadvojvode, katera je pošiljal cesarju, so prav žalostna. »Vojska v Karlovcu«, piše nadvojvoda, »toži, da ne dobiva v redu svoje plače in da mora svoje stvari prodajati, ako se hoče prehraniti. Ako se ne bodo o pravem času plačevali ti dobri ljudje, ki dobro poznajo način vojskovanja s sovražnikom, morajo se povrniti v svojo doino- ‘) Hormayr, Archiv f. Gesch. Staats- und Kriegskunst, Jahrgang 1829, str. 347. ’) Balthasar Kercselich, Historia cathedralis ecclesiae zagrabiensis, str 300. “) Ibid. vino, kor jim tukaj ni obstanka. Prav taka se godi polku Rajtenavskernu, ki je tako siromašen, gol in večjidel bolan, da se Bogu smili.« Nadvojvoda zaklinja cesarja kot skrbnik naslednikov nadvojvodi' Karola, katerih dežele so v veliki nevarnosti, da čim prej pošlje izdatno pomoč.1) Ali le-ta pomoč je bila vedno preneznatna, zato naša vojska tudi ni imela pravega uspeha. Turki so bili dobro poučeni v vseh teh okolnostih, pa so hitro upotrebili čas in priložnost, da se osvetijo kristijanom za nedavno pretrpljeno izgube in da osvoje zopet izgubljena mesta. Že prve dni septembra se vzdigneta iz Kostajnice, katero je moral Jurij Lenkovič zapustiti, Rustan in Erdoglis-beg na naše kraje s svojimi četami. Prvi udari na llrasto-vico, katero hitro osvoji, ker je bila naša posadka pobegnila. Potem so obrne proti Petrinji, katero da precej obnoviti in učvrstiti, ter tudi v njej ostane z večjo posadko. Erdoglis pa je, osvojivši Gore, napadel Turopolje ter ga strašno opu-stošil, posebno predel okoli Farkašiča. Kaj je bilo našim početi? Vojska se je bila že večjidel razšla, pa jo je bilo treba sklicati iz bližnjih trdnjav, iz Karlovca in Zagreba. Bilo je sicer že kesno v jeseni, ali vendar je Eggenberg s Coroninijem, ki je bil takrat pri Petrinji imenovan zapoved-nikom konjiče,' napadel Erdoglisa blizu Kolpe, ko se je vračal z velikim plenom v Petrinjo. Razvije se huda borba, v kateri padejo skoraj vsi Turki, a naši jim odvzemo ves plen. Sam beg Erdoglis je bil ujet ter poslan v Požun (ne v Gradec, kakor trdi Žvviedenock, češ, da je bil ujet, na Maksimilijanovi, iz Gradca upravljani krajini), kjer je tudi v ječi umrl.2) Zmaga krščanskega orožja pa ni imela nobenega pravega pomena, kajti s tolikim trudom osvojene trdnjave so ostale slednjič vendar le v turški oblasti; tako je ves trud tega leta bil za Hrvate in Slovence brezuspešen v teh predelih. ') Zwiedeneek, Rnprecht von Eggenberg, str. 123 do 124. 2) Balthaaar Kercsolich, Historia cathedralis ecclesiae zagrabiensis, str. 300; Zwiedeneck, Rnprecht von Eggenberg, str. 124 do 125. Hurter, Gesch. Ferdinand II., zv. III. str. 149. Richter (Hormayr, Archiv, Jahrg. 1829, str. 347) pripisuje to zmago Ivanu Coroniniju in njegovi četi. Zatorej se zove tudi brdo, na katerem je Coronini pokončal turško vojsko in ujel Erdoglisa, Lahovidevo brdo = italijansko brdo, češ, da je bil Coronini Italijan. Richter je posnel te podatke po knjigi: Bellum Petri-nense, (Jorz 1779, katero je napisal grof Rudolf Coronini. Le-td je seveda vse zasluge pripisal v prvem redu svojemu sorodniku, da proslavi tako tem bolj rod Coroninijev. Po Richterju se je bitka dogodila že koncem avgusta, po Hurterju (III. str. 149; pa 15. sept., kar dokazuje po nekem pismu nadvojvode Maksimilijana cesarju Rudolfu iz Radgone. Po Kercse-lichu (str. 300) pa bi se bila morala bitka še kesneje dogoditi, kajti po njegovi trditvi sta se oba turška zapovednika vzdignila iz tabora šele dne 20. septembra, kar pa ni prav verjetno, ker nimamo dokazov zato. N;i Ogrskem jo prcvzol obrambo nadvojvoda Matija ter še po zimi I. 1594. prispel v Rabo, kjer se je sklenilo, da se ima obsesti Novi Grad. Zapovednik Palfy je imel izvršiti ta nalog', kar se mu je tudi posrečilo s 14.000 pešci in 7000 konjiki po kratki borbi. Kmalu zatem napade tudi Zrinjski s 10.000 vojaki turška posestva. V tej borbi se mu pridruži plemstvo iz Medmurja in posadka iz Kaniže. Z njim so so vojskovali tudi Frančišek Nadažd ler stotniki Žiga Herberstein, Friderik Trautmansdorf, Ivan Larič in Melhior llodern. S to vojsko in 11 topovi se poda Zrinjski proti Berzencu. Turki razpoznajo precej svoj položaj, zažgo trdnjavo ter se umaknejo prej, nego se jim približa naša vojska. Naši pogase hitro ogenj ter zaplenijo 7 topov v trdnjavi. Potem se vzdigne vojska na Corgo ter ga začne biti s topovi. Ilasan-aga, sandžak v Segezdu, izprevidi veliko nevarnost za-se in za posadko ter hitro pobegne iz trdnjave, zapalivši jo poprej na vseh straneh. Naši zasedejo same podrtine. Sedaj jo udarijo na Babočo. Zrinjski se je nadejal, da dobi tudi njo tako lahko v svojo last. Ali se je prevaril. Turki so namreč izvedeli o nakani naše vojske, pa so podrli vse mostove preko rečice Hinje, katere naša vojska ni mogla pregaziti, ker se je bila razlila vsled spomladanskega deževja. Ker ni mogel Zrinjski na noben način do trdnjave, tudi ne preko potoka Labada, kjer so bili nametani visoki nasipi, povrne se koncem marca v svojo Kanižo.1) Početkom maja so zbere na Ogrskem velika cesarska vojska. Z jednim oddelkom obsede štajerski deželni poglavar Teuffenbach trdnjavo Ilatvan, z drugim večjim pa se vzdigne sam nadvojvoda Matija na Ostrogon. Beglerbeg budimski Hasan-paša pride z 10.000 vojaki Ilatvanu v pomoč ter se strne s Teuffenbachom pod trdnjavo. Po dveurni borbi so Turki premagani ter izgube do 3000 mož, med njimi mnogo odlični!) zapovednikov. Drugi dan po bitki začne nadvojvoda Matija sam oblegati Ostrogon s 50.000 vojaki. Šestkrat napade krščanska vojska trdnjavo, ali vsakikrat jo obleganci odbijejo. Že 59 dni oblegajo kristijani trdnjavo, pa ni bilo nobene nade, da jo pridobe. Kar se izve, da se približuje Sinan-paša trdnjavi v pomoč. Na to se je morala krščanska vojska umekniti izpod Ostrogona.2) Sinan-paša, kateremu je bilo žal, da je začel vojsko, pisal je v tem za pomoč v Carjigrad. Sultan mu pošlje v pomoč samega ago janičarskega, kar se doslej ni še noben-krat zgodilo. Ta aga je spremljal le sultana v vojsko, dru- ') Dane Gruber, Borba Hrvata sa Turci, str. 118. 2) Hammer, Gesch. d. osm. Reiches IV. str. 222. gače pa jo ostal vedno v Carjigradu za obrambo sultanovih dvorov. Ago je spremljal Džebedši-bači s 1000 pešci, a tudi kanu tatarskemu je bilo zapovedano, da pride vezirju v pomoč. Pripeljal mu je 40.000 mož v tabor. Z ogromno vojsko od 100.000 mož udari tedaj Sinan na Ogrsko, da pomore Ostrogonu in Ilatvanu.1) Hitro osvoji Tato, katera je bila izročena Juriju Pazyju; le-ta se ni niti branil, nego je predal trdnjavo brez borbe. Turki so ga pustili iz trdnjave vkup s posadko. Kavno tako hitro in brez težav osvoje Turki tudi kulo sv. Martin ali sv. hrib, kjer je bil samostan za redovnike. Od tukaj se poda Sinan naravnost proti Rabi, katero obsede zadnjega dne julija meseca. Naši zategadelj hitro popuste obleganje llatvana in Ostrogona ter pobite v pomoč Rabi. Bilo je nade, da kristijani uspejo, ker je bila njih vojska mnogobrojna. 'Purki so obsedali trdnjavo 20 dni, ali pravega uspeha niso imeli. Zato sklene naša vojska po predlogu zapovednika Palfyja pogumen čin, namreč da napade turški tabor. Ali nemške čete niso hotele sodelovati pri tem podjetju, pač pa ogrska pod Pali‘yjem. Bilo je 5000 mož najboljše vojske, a ravno s toliko četo jim pride iz trdnjavo v pomoč zapovednik Ilardek. Poveljnikom brodovja na Donavi pa je bilo zapovedano, da v istem času s svojimi četami napadejo sovražnika od zadaj. Palfy in Ilardek junaško odbijata Turke tor jih celo prepodita z nasipa; ali ko pošlje proti njima Sinan nove čete janičarske, ne gane se Matija, niti se pridružijo borbi brodarji. To odloči borbo. Naši so se borili kot levi od zore do poldne. Ali ko je bil Palfy ranjen ter odnesen z bojišča, začela se je tudi njegova četa umikati; Ilardek pa pobegne s svojo četo v trdnjavo. Turki izgube v tej bitki čez 3000 mož, kristijani pa le 255. Vendar pa Turki nadaljujejo obleganje. Ko je pa slednjič Sinan-paša uvidel, da no bodo mogel trdnjave prej osvojiti, dokler ne zapre mesta tudi od vode, začno delati most čez Donavo. V bojnem svetu nadvojvodo Matije bili so zmedeni radi tega. Le pogumen napad na delavce jih je mogel rešiti iz zadrege. Zatorej napade junaški Zrinjski s svojo četo, kateri so bili tudi Nemci pridruženi, rlelavce mostu in janičarje-stražarje ter se bije ž njimi do noči, ali brez uspeha, četudi jo pobil do 2000 Turkov ter svojih izgubil čez 200 mož. Turki narede po noči most. Plašljivi Nemci so bili krivi, da je nadvojvoda Matija popustil obleganje ter odšel s svojo vojsko. Ohranitev mesta je prepustil zapovedniku llardeku. Ko Turki spazijo, da se naša vojska umiče iz tabora v velikem neredu, napadejo tem huje trdnjavo od vseh strani. Plašljivi ‘) Ibid. str. 222 do 223. I Iardek so preda sovražniku že čez 20 dni, četudi bi se bil še lahko branil. Se preden je minilo tridnevno premirje, katero je bilo dovoljeno v to svrho, da se dokončajo pregovori o predaji, izročil je zapovednik Ilardek trdnjavo Turkom. Radi tega podlega čina je bil Ilardek, ki se je pred obleganjem hvalisal, da pozoblje vse Turke, če si že ne stro pred Gronom vratu, vkup z graditeljem Perlinom pozvan )>red vojaško sodišče. Oba sta bila obsojena na smrt ter drugo leto 1595. dne 10. junija ob glavo dejana.1) Osman-paša pa je postal sandžak rabski ter je dobil za posadko v osvojeni trdnjavi 3000 janičarjev in 300 topov s 1000 topničarji. Vsled teh žalostnih poročil z bojišča razširi se po sosednih deželah iznova velik strah pred Turki. Celo na Moravskem in Šleskem se je prebivalstvo pripravljalo za boj proti sovražniku. Štajerska je bila silno vznemirjena, ko je večja četa Turkov prodrla do Kaniže, v Ljubljani pa je bilo vse na nogah, ko se je raznesel glas, da so Turki premagali blizu Karlovca (27. sept.) markgrofa Burgava.2) Pad Rabe je silno preplašil nadvojvodinjo Marijo v Gradcu, zopet je pisala cesarju, kam naj ide v tej nevarnosti, kajti umrla bode strahu, če zapazi Turka v bližini.3) Vendar se pa nadvojvo-dinji ni bilo treba umekniti iz Gradca, premda si je našla pribežališče na dvoru nadvojvode Ferdinanda Tirolskega. Grozni Sinan-paša udari namreč na Komoran, kamor pride že dne 4. oktobra. Četudi se je trudil na razne načine, da predobi to trdnjavo, ni se mu posrečilo, kajti bila je za njegovo vojsko in za njegove topove prejaka. Ko je pa izvedel, da se približuje Matija z veliko vojsko, prenehal je z obleganjem dne 28. oktobra. Evropske čete odpravi v zimske tabore v Budim, Stolni Belgrad in srbski Belgrad, azijske pa pošlje v Damask, Ilaleb in Diarbekir. Nato razpusti tudi nadvojvoda Matija svojo vojsko. Vse vojskovanje je bilo za kristijane to leto na Ogrskem nepovoljno.4) Na cesarskem dvoru se je v tem marljivo posvetovalo, kaj bi bilo potrebno storiti za obrambo. Že v oktobru so svetovalci sestavili osnovo, po kateri bi se dala v prihodnjem letu zbrati lepa vojska. Po tej osnovi naj 30 posestnikov na sedem mesecev vzdržuje po jednega vojaka. Na ta način bi mogla dati sama Dolnja Avstrija 5000 mož. Uprava z denarji se vendar ne smo prepustiti odbornikom, češka lahko zmore po tej osnovi 8000 pešcev, a vrh tega ') Valvasor XV. 542; Hurter, Gesch. Ferdinand II., zv. III. str. 149; Hammer, Gesch. d. osm. Reiches IV. 223 do 224. 2) Hammer, IV. str. 150. s) Hurter, Gesch. Ferdinand 11., zv. III. str. 151. ■'J Hammer, Gesch. d. osm. Reiches IV. str. 224. d ji v največji potrebi brez posebne težave vsakega desetega moža in 2000 konjikov, Moravska 1000, Šlezija 1200, Lužica 400 mož. .Za redno vojsko, ki je jedina sposobna za dolgotrajno borbo, mora se razpisati redni davek. Od tirolskih dežel se zahteva po omenjeni osnovi 4000 mož. Gete iz dežel nadvojvode Karola se nimajo udeleževati bojev na Ogrskem razen v največji potrebi, in če jih ne bode napadal bosenski paša, kateremu se bode pa že moči ustavljati. Vendar pa morajo biti Kranjci, Korošci in Štajerci zbrani na meji ali pa po trdnjavicah ter morajo biti vedno na boj pripravljeni. Treba je paziti, da bodo vedno vsi, namreč vsak 30. in 10. mož pešcev in konjiki (Gilltplerde) za boj pripravljeni, da se zbero, če bo sila, v osmih dneh; za nje se pa vendar ne more razpisati redni davek, kakor za redovito vojsko, ker bi mogle nastati radi tega zmešnjave. Udarijo li Turki z vso silo na te zemlje, potem naj jim pohiti tudi cesar v pomoč, udarijo li pa na Kanižo, Sopronj in Dunajsko Novomesto, dolžni so tudi poslednji cesarju pomagati.1) To so bile sicer lepe osnove, ali pri tedanjem stanju večjidel neizvedljive. Gete so morale biti sicer vedno na oprezu, ali oskrba je bila tako slaba, da seje vojska večkrat razšla zbok pomanjkanja brane. To je bil paob jednem povod, da si je vojska sama naplačala svoj trud. Napadala je in ob jednem plenila po turških pomejnih predelih. Posebno se je odlikovala v tem karlovška posadka, odkar je postal njen zapovednik bojaželjni in nemirni Jurij Lenkovič. Kakor ne davno pred njim Jošt Turn, tako je bil tudi Lenkovič Turkom strah in trepet. S svojim junaštvom se je proslavil na daleč po vseh turških zemljah. Najhuje je čutila njegovo roko turška krajina, kamor je iz Karlovca vpadal vsak čas. Tako se že kesnd pod jesen 1. 1594. vzdigne s 1000 vojaki na Bihač; dne 5. novembra se približa tej trdnjavi po noči, neopažen od turške posadke. Še tiste noči okoli 2. ure čez polnoči da na tiho prisloniti lestve na mestno ozidje ter zapove vojakom, da zlezejo na trdnjavsko zidovje. Kakor so bili vsi pravi junaki, hitro poskačejo na zidovje. Sedaj šele jih spazi turška posadka, ki zažene strašen krik ter zleti proti napadačem. Ali vse to je bilo brezuspešno. Kar se ni rešilo v kulo, poginilo je od meča ali od puške, tako da se je napolnil ves prostor z mrtvimi trupli. Naših je padlo malo. Valvasor3) pravi, da komaj 3, a četa dobi velik plen ter osvobodi 1200 krščanskih sužnjev. Kule pa Lenkovič ni mogel osvojiti, ker ni vzel s seboj velikih topov. Mesto pa je ■) Hurter, Gesch. Ferdinand II., zv. III. str. 415 do 418. Prilog CXV, J) Valvasor XII. 16. vendar le požgal ter se povrnil dne; 8. novembra slavodobil.no s plenom in osvobojenimi sužniki v Karlovec.1) To junaško delo Benkovičevo je ohrabrilo kristijano v hudih stiskah in težavah, ki so jih morali trpeti v teh hudih časih. Lenkovič jim je bil jedina nada, da slednjič vendar le premagajo sovražnika ter mu od vzorno doslej izgubljene trdnjave. Celo zimo sc; je torej pripravljalo za vojsko v prihodnjem letu. Za kristijano jo bilo povoljno, ker so se ravno v tem času vzdignile proti turškemu gospodstvu Moldavska, Vlaška in Erdelj ter niso hotele nič več davka plačevati. In ta sovražnik je bil za Turško nevarnejši, nego razdeljene čete cesarske. Vojvode vseli treh dežel, Žiga Erdeljski, Aron Moldavski in Mihajlo Vlaški sklenejo s cesarjem Rudolfom II. zvezo proti Turkom, katere tudi večjidel preženo iz svojih dežel.2) V Carjigradu se je pojavil radi teh dogodkov nemir. Posebno hudo je bilo Sinanu, ki ni imel sredstev za svojo vojsko. Že so se mu grozili janičarji, da izstopijo iz službe, ako ne dobe v redu svoje plače. Sinan mora sedaj upotro-biti izredno sredstvo, da vojsko ohrabri v boju proti kristi-janom. Po nagovarjanju Sinan-paše dovoli namreč sultan, da se prenese sveta, črna prerokova zastava iz Damaska v Carji-grad. Prvikrat se' je to sedaj zgodilo, da se je le-ta zastava upotrebila v vojski proti kristijanom. Tisoč janičarjev jo spremi v tabor, kjer jo pozdravi zbrana vojska oduševljeno. Vendar pa sultan Murad ni doživel, da vidi uspehe svojega truda, kajti on umre dne 16. januarja leta 1595., a nasledi ga dosedanji namestnik v Magneziji v Mali Aziji Mohamed III. (1595 —1600). Izpremomba na turškem dvoru vplivala je tudi na ogrske odnošaje. Sinan-pašo pokliče namreč novi sultan v Carjigrad, a za velikega vezirja postavi Ferhad-pašo. Prva naloga velikega vezirja je bila, da uduši upor na Vlaškem, kjer so ustaške čete pod vodstvom Kiralija na počotku leta 1595. osvojile že večji del najjačjih trdnjav, kakor: Nikopolj, Rrajlo, Silistrijo i. t. d. Ali Ferhad-paša so odpoti kot vrhovni zapovednik v Vlaško šole meseca aprila ter pride meseca julija pod Ruščuk. Ko je pa hotel ravno čez Donavo udariti, dobi glas, da je odstavljen, a mesto njega imenovan že v četrtič za velikega vezirja Sinan-paša.3) Ta prevzame zopet sam zapovedništvo v vojski, osvoji hitro Bukarešt in Trgovište ter učvrsti obe mesti. Ali gospodstvu osmansko je trajalo tukaj le kratek čas, kajti vojvoda Mihajlo, ki se je spočetka zaradi neuspehov podal v Erdelj, prikaže se zopet početkorn oktobra na Vlaškem ter osvoji v treh dneh Trgo- ‘) Ibid. -’) Zinkeisen, Gesch. d. osm. Reiches III, 696. 3) Zinkeisen, Gesch. d. osm. Reiches III. 698. s vište. Sinan-paša izprevidi v kratkem, da se ne bode mogel tudi v Bukareštu držati, popali radi tega vse leseno utrdbe ter pobegne s svojo vojsko. Proti Džurdževu se mu vojska kar razkropi, a pri prevozu čez Donavo jo pokončajo Vlahi popolnoma. Sam Sinan-paša se komaj reši, a Džurdževo pade že čez tri dni.1) Tudi na Ogrskem se ni Turkom bolje godilo. Nadvojvoda Matija zbere po posredovanju cesarjevem lepo vojsko, ki je štela najmanj 60.000 mož. Na državnem zboru v Regensburgu so sklenili zbrati 13.900 konjikov in 51.000 pešcev, in sicer na račun Nemčije in nekih italijanskih knezov. Papež sam je obljubil 14.000 pešcev in 2000 konjikov pod zapoved-ništvom Frančiška Aldobrandinija. Drugim knezom so določili na zboru število vojakov. Kdor pa le-teh ni imel, dal je pomoč v denarjih, kar je bilo tudi mnogo bolje za vojaški red. Za denar se je najela prav lahko dobra vojska, ki je morala biti svojemu zapovedniku pokorna. Italijanska vojska pa je bila silno razuzdana ter je večkrat huje razsajala in plenila nego sami Turki, zatorej so se je tudi povsod bali. Cesarju je bilo zategadelj ljubše, da je vojvoda florentinski plačal 60.000 kron v cesarsko vojaško blagajno. Celo iz Moskve je poslal veliki knez Teodor I. svojega glasnika javit cesarju, da mu hoče tudi on poslati pomoči proti Turkom.2) Za zapovednika te vojske imenuje cesar Karola Mans-felda, v vojaških stvareh izkušenega vojvodo. On se vzdigne dne 1. julija z vso vojsko pod Ostrogon, da osvoji najprej to čvrsto in važno mesto za podlogo dalj njih podjetij, kajti cesarska vojska se ne more poprej pomekniti proti iztoku, dokler nima te trdnjave v svoji oblasti. Obleganje je trajalo že celi mesec brez uspeha. Kar se vzdigne Mohamed - paša, anatolski beglerbeg, sin Sinan-paše, z 20.000 vojaki, katere so zbrali sandžaki budimski, rabski in temešvarski. Mans-1'eldova vojska ga je čakala pripravljena za boj, zatorej je ostal pet dni v taboru, neodločen, kaj bi storil. Slednjič so odloči, da napade in osvoji breg Stražo pred trdnjavo. S tega brega se jo dalo lepo v trdnjavo streljati ter jo tako prisiliti na predajo. Ali tudi Mansleld je hitro uvidel, kakšne važnosti jo ta breg, pa seje zatorej dobro pripravil za napad. Dne 4. avgusta udari vsa turška vojska na to brdo. Razvije se huda bitka, ali kristijani sijajno zmagajo. V borbi padejo skoraj vsi turški zapovedniki in do 14.000 mož.3) Naši zaplenijo ves turški tabor s 1500 šatori, ki so bili napolnjeni z raznovrstnimi dragocenostmi, 37 topov in zastav. Le veliki ') Zinkeisen, Goseh. d. osm R.eiclies III. 599. -) Zinkeisen, Gesch. d. osm. Reiches III. 600 do GOI. “) Valvasor XV. 5415. top varadinski, spomin osvojenja po Sulejmanu, je rešil beglerber sigetski.1) Se celi mesec za tem se je držala dobro učvrščena trdnjava. Selc, ko so ji zaprli vodo (napitek vode so plačevali po cekinu), udala seje posadka dne 2. sept. 1595. Naši so ji dovolili sloboden odhod.2) Za Ostrogonom pride na red Višegrad. Naši ga liilro osvoje. Nekaj je pomogla bojna spretnost italijanskih zapoved nikov Aldobrandinija in Ghislierija, nekaj pa izdajstvo Osman-age, da je ta trdnjava tako hitro padla. Osman preda našim smodnišnico, katero hitro izpraznijo. Ker je pa vedel, kaj ga za to delo čaka pri Turkih, ostal je rajši v krščanskem taboru tor se dal tudi krstiti. Ko je izvedel poturica Mohamed-beg, da sta izgubljeni trdnjavi Ostrogon in Višegrad, zažge tudi Vac in pobegne v Hudim. Zapovednik PaH’y, ki je bil s svojo četo v bližini, pohiti v trdnjavo, pogasi ogenj ter zasede mesto. Na ta način so postali naši gospodarji treh važnih ogrskih trdnjav.3) V tem, ko so naše čete tako srečno napredovale na Ogrskem, napadli so bosenski Turki po svoji stari navadi sosednje dežele ter pridrli celo do Pivke na Kranjskem, kjer so hudo razsajali, plenili in lovili ljudi za sužnike svoje. Kmalu pa sc pripravljena četa vinodolskih in senjskih Uskokov vzdigne nanje pod vodstvom Jurija Posedarskega ter jih napade pri Lipnici, ko so se s plenom vračali domov. Zgodilo se je to ravno na dan pred sv. Reš njim Telesom. Turki so bili tako pobiti, da ni odnesel nobeden žive glave. To je jeden zadnjih napadov turških v slovenske dežele.4) Prav ob istem času, ko se jo bila odločna bitka na gornjem Ogrskem, vzdigne sc lepa četa Hrvatov in Slovencev pod vodstvom Jurija Zrinjskega na Habočo (Hobovcc), mesto blizu Drave med Kanižo in Sigetom, katerega ni bil mogel lc-ta v prošlem letu osvojiti radi prevelike vode. Krajiški general Žiga Herberstein mu je pripeljal na pomoč slovenske čete, katere je marljivo uril v bojnem orožju v Radgoni, Ptuju in Varaždinu. V kaniški trdnjavi je takrat zapovedoval Krištof Hacin. Vse vojske je bilo do 10.000 mož z dovoljnim številom topov. Na potu v Habočo je morala vojska pregaziti reko Rinjo pri Korpadu; vendar pa je prispela še tisti dan (14. avgusta; v čorgo, kjer je prenočila. Radi prevelike vročine ') Ibid. a) Zinkeisen, Gesch. des osm Reiches III. 601; Hammer, Gesch. d. osm. Reiches IV. str. 25L do 254. 8) Valvasor XV. 543 do 544; Hammer, Gesch. d. osm. Reiches IV. str. 254. 4) Valvasor XV. 544. tudi še drugi dan ni mogel prispeti v Babočo, nego se je ustavil pri Sv. Kralju, uro hoda od Baboče.1) Turki v trdnjavi niso niti slutili, kaj jim preti. Ko pa zapazijo ogenj v taboru, šine jim precej misel v glavo, kaj to pomeni. Slabo so bili pripravljeni za odpor, zatorej sklenejo še tisto noč trdnjavo zapustiti, ali jo tudi pri odhodu zažgati. To tudi v isti n i store. Že drugo jutro zažgo trdnjavo, puste vse topove in druge bojne pripravo ter pobegnejo. Naši pobite v trdnjavo gasit ogenj ter rešit, kar so je še dalo. Izvlečejo osem nepoškodovanih topov, naplenijo tudi nekaj plena, ali ognja niso mogli pogasiti; tako izgori velik dol trdnjave. Z osvojenjem Baboče pride v krščansko oblast čez 300 vasi ob reki Dravi.2) Po osvojenju Baboče se zberejo naši vojskovodje na posvetovanje, da odločijo, kam jim je udariti z vojsko, ker doslej niso še nič izvedeli o zmagi Mansfeldovi. Herberstein je bil za to, da se prepelje vojska čez Dravo ter udari proti Požegi. Zato je bil že naročil ladje za prevoz. Krištof Hacin pa je mislil, da bi trebalo napasti Pečuh, ki bi se mogel bržkone brez velikega truda zavzeti, ker ni bil jako učvrščen in brez prave posadke, kajti večji del nje je bil pohitel v pomoč turški vojski pod Ostrogon. Drugi so bili zopet mnenja, da bi Turke najhuje preplašili, ko bi se napadla kula Turbit izza Sigeta, kjer je bil spravljen drob sultana Sulejmana I. Slednjič pa zmaga mnenje Jurija Zrinjskega, da naj ostane vojska zbrana na mestu, in da se popravi stara trdnjava Baboča, katero so porušili za poprejšnjih bojev. V sedmih dneh je bila kula popravljena in učvrščena po italijanskih zidarjih. Zrinjski postavi za zapovednika posadki Nikolaja Horvata. Vrh tega pa pusti tukaj tudi Hacin nekaj svoje vojske pod vodstvom VVemillerja. Deseti dan se povrne Zrinjski že domov. Ko pride v vas Orsad poleg Corgona, dobi glas o Mansfeldovi zmagi pri Ostrogonu. To veselo novico javi precej svoji vojski, ki od radosti ustreli nekolikokrat iz topov ter zažge kresove. Kmalu za tem se povrne v Kanižo.8) Herberstein je v tem utrjeval Babočo, ki je imela v bodoče ves predel v okolici varovati. Ker se je bilo pa bati, da Turki udarijo zopet čez Kolpo, menil je Herberstein, da bi se morala vendar le Petrinja osvojiti. Začne se radi tega dogovarjati z Eggenbergom, Bakačem, Jurijem Lenkovičem in drugimi zapovedniki krščan- •) Hurtcr, Gesch. Ferdinand II., zv. III. str. 308. ") Valvasor XII. 327; Dimita, Gesch. Krains III. 350; Hurter, Ge-schichte Ferdinand II., zv. III. str. 308. a) Dane Gruber, Borba Hrvata sa Turci, str. 135 do 137. sivili čet, da so vzdignejo vsi na Petrinjo. Vsi so bili složni v tej reči ter sklenejo utaboriti se pri Novem Gradu na Kavi.1) A še poprej noi>o se vzdigne Herberstein z vojsko svojo od Baboče proti Petrinji, navesti mu sel, da so Turki napadli okolico koprivniško, pa da tam nemilo razsajajo, požigajo ter plenijo ljudi in živino. Herberstein se vzdigne jadrno nanje, zasede pota, po katerih so so morali vrniti, jih napade iznenada, odvzame vos plen ter pobije do 130 konjikov.2) Ker jo bil Herberstein že začel s svojo četo borbo s sovražnikom, ni se hotel vrniti za sedaj na Hrvaško, nego je napadal koncem avgusta okolico eerniško in požeško v turški Slavoniji, da se osveti turškim bogom, kor so od te strani prav pogostoma napadali krščansko kraje. Valvasor8) pravi, da je Herberstein tako daleč prodrl, kakor doslej šo nobeden krščanski vojskovodja v teh krajih. Pri tem podjetju jo moral Herberstein narediti štiri mostove čez znatno reke, kar ga je stalo mnogo denarja pa tudi truda. Šo pred obleganjem Baboče so jo Herberstein strnil z bogom cerni-škim pri kuli Žugravici, koder je poplenil mnogo turških vasi. Beg se mu je ustavil s svojo četo, ali jo bil hitro premagan. Herberstein ga jo podrl s konja, in bog se je komaj peš rešil.4) Kcf se je moral Herberstein kegneje podati zopet pod Babočo, pojavi so ta beg iznovič ter strašno razsaja od Gornika tje do Senja, vendar ga pa Senjani potolčejo in od-vzemo plen in sužnje.6) To razsajanje pa je bilo tudi Lenko-viču preveč; zategadelj sklene poiskati tega krvoloka v njegovem brlogu, v samem Gorniku. S 3000 najboljšimi krajiškimi vojaki, med katerimi ji; Erazem Scheicr vodil četo kranjskih vitezov, poda so po dogovoru s Herbersteinom na Gornik, da ga osvoji. Jadrno napadeta oba zapovednika kulo tor jo porušita. Na to začneta pleniti in požigati bližnje vasi in gradove. Beg ccrniški ju sicer napada od vseh strani, ali ona ga srečno odbijeta.6) O teh borbah izve kmalu bosanski valija Pardi-paša ter pohiti s starim Smail-pašo iz Koslajnice proti našim. Izvedevši, katerim potom se mislijo naši povrniti, zasedejo klanec (Valvasor ga zove gotovo pokvarjeno »Sebača«) mod čaklovcem in Belo Steno ter Pakracem. Herberstein in Lenkovič izvesta o tej nakani, napadeta jadrno sovražne četo ter so probijeta skoz nje. Ko prideta na ugodno 1) Kercselich, Historia cathedralis ecclesiae zagrabiensis, str. 302. 2) Valvasor XII. 127; Hurter, Gesch Ferdinand II., zv. III. 307. 3) Valvasor XII. 127. •*) Ibid. ') Valvasor XII. 92. °) Valvasor XI. 127 do 128; Khevenhiiller Franz Christ., Annales Ferdinandei, II. dol, str. 1408. mesto zunaj klanca, povrneta se proti turškemu taboru ter so strneta s sovražnikom dne 1. septembra. l’o dveurni borbi so Turki premagani, razbiti in pokončani. Do 3000 jih ostane mrtvih na bojnem polju. Tudi dve zastavi zarobijo naši. Sam Smail-paša je bil hudo ranjen.1) Herberstein je popisal sam to bojevanje v poročilu cesarju Rudolfu 11.2) Med potom na Hrvaško osvoje kristijani tudi še kuli Medjuric in Moslavino ter ju popolnoma razdenejo.8) Prebivalci slavonski se začno po teh zmagah sami upirati Turkom. Hitro napadejo kulo Belo Steno, jo osvoje ter vso posadko pobijejo. Ko hočejo pa Cernik osvojiti, premagajo jih Turki in večjidel pokončajo.4) Sedaj pa se vzdigne narod tudi okoli Požege proti svojim tlačiteljem. Požeški beg se. vzdigne na nje, ali s slabim uspehom. Niso mu pobili samo vojske, nego tudi sam pade v tej borbi. Ko napade namreč v boju junaka Lovrenca Ilijica, pograbi ga le-ta za vrat, ker se mu je bila sablja prelomila, ter ga tako dolgo drži, dokler ga ne zadavi, četudi ga je beg hudo ranil s svojo sabljo. Vsled teh ran umre tudi Lovrenc llijic. To je prvi početek boja za oslobojenje Slavonije izpod turškega jarma, ki se je pa šele čez nekaj let popolnoma razvil v pravo borbo.6) Herberstein je hotel še isto jesen z novo vojsko napasti Virovitico, Brezovac in Slatino, ali je odgodil ta pohod radi obrambe na Hrvaškem. Ta svoj sklep je naznanil nadvojvodi Ferdinandu dne 30. oktobra, a že dne 2. novembra mu odgovori nadvojvoda, da je s to odredbo zadovoljen, pa da naj da knezu Juriju Zrinjskemu v pomoč svoje konjike iz Veičavara (pri Muri), ko bi knez med tem udaril na Papo.0) Dokončavši srečno te borbe, podasta se Herberstein in Lenkovič na Hrvaško, da izvedeta drug težaven posel, namreč da osvojita Petrinjo. Drugi vojskovodje so bili zbrani že v Novem Gradu.7) Ko pride še Eggenberg, ban in ostali zapovedniki, odpravijo se vsi s svojimi četami iz tabora proti Petrinji. Pri Sisku puste večji del topov in prtljage ter se odpotijo dne 22. septembra naravnost proti Petrinji.8) Prednjo četo kakih 50 huzarjev in oklopnikov je vodil stotnik zagrebški Daniel Frankol. Ko ga opazi Rustan-beg, zapovednik Petrinje, poleti nanj iz trdnjave z 80 konjiki ter začne ž njim trd boj. Ali le-ta ga tako pogumno odbije, da je moral ‘) Ibid.; Gruber, Borba Hrvata sa Turci, str. 139. -1) Zvviedeneck, Ruprecht von Eggenberg, str. 125. “) Valvasor XII. 128. 4) Gruber, Borba Hrvata sa Turci, str. 140. 6) Ibid. 6) R. Lopašid, Spomenici hrvatske krajine, knj. I. str. 202 do 203. ’) Kercselich, Historia cathedralis ecclesiae zagrabiensis, str. 302. s) Z\viedeneck, Ruprecht von Eggenberg, str. 125. G beg hitro obrniti svojega konja tor s svojo četo pobegniti v mesto. Vrata trdnjavska pa niso bila dovolj široka, da bi bili mogli vsi naenkrat skozi nje. Zatorej se obrne Rustan še jedenkrat proti našim ter se bije ž njimi tako dolgo, da so se njegovi večinoma rešili v trdnjavo. Pri tej priložnosti jo je pa tudi sam izteknil. Zadela ga je namreč smrtna krogla iz našega tabora, komaj se je umeknil, da ga niso naši ujeli. Turkov je padlo samo 15, ranjenih pa je bilo 8. Tako ohrabrena četa napade trdnjavo brez vseh priprav. Najpoprej se spuste proti oni kuli, ki stoji desno, če sc; gleda s Kolpe. Hitro prislonijo na njo lestve ter začno po njih plezati. Ali Turki se zgrnejo hitro na to stran ter odbijejo naše s sulicami in drugim orožjem. Odbita četa se radi tega neuspeha ne preplaši, nego pokliče v pomoč še druge vojake iz tabora. Zdajci se približajo iznovič oboroženi s sekirami tor začno sekati leseno utrdbe te kule, drugi pa pod-kapati z raznim orodjem temelje trdnjavskih zidov, da na ta način čim prej udoru v trdnjavo. Ali tudi v drugič niso uspeli. Še na joden način poskusijo polastiti se trdnjave. Sklenejo jo namreč zažgati, lladi toga navlečejo pod leseni ostrog silo sena in slame ter zažgo ta kup, ne bi li na ta način zgorela kula. Cim je začelo goreti, zakričali so naši na vso moč, da Turke še bolj preplašijo. Ali le-ti, navajeni takih prizorov, no dado se tako lahko zmesti, in akopram je bila temna noč, priskočijo k ognju ter začno gasiti, drugi pa udarijo na naše z orožjem, da jih odžono od toga posla. Posrečilo se jim je pogasiti ogenj in naše, ki so pri tej priliki izgubili nekoliko mrtvih, odpoditi od kule. Naši sedaj uvidijo, da trdnjave ni moči osvojiti brez večjih topov, katerih pa radi slabih potov ni bilo mogoče s seboj voziti. Tudi niso mislili, da se bode sovražnik branil tako vztrajno in pogumno, da je naših že v prvem boju padlo do 150. Zatorej sklenejo povrniti se v Sisek. Tukaj umre vsled zadobljenih ran Gornjegrajski, junak iz čete Lenkovičevo. Pokopljejo ga z vsemi vojaškimi častmi.1) Komaj pa se ustavijo naši pri starem taboru, kjer so bili pustili topove in drugo bojno pripravo, že prihiti k njim deček, katerega je bil lanskega leta ulovil Rustan-beg pri nekem napadu. Ker je znal deček pisati, upotrebil gaje beg, da mu je pisal pisma v hrvaškem jeziku.2) Le-ta javi, da je Rustan-beg umrl od rane in da so Turki radi tega zelo zmedeni. Oni mislijo iz Petrinje pobegniti proti Kostajnici, ') Valvasor XII. 46. 2) Valvasor (ibid.) pravi, da je bil rodom Vlah in da je bil sin njegov po imenu Rasapas kesneje naddesetnik pri kranjski obrambni četi. Megiser ga zove pa pribegom. kamor so že odnesli truplo begovo. Naši vojskovodje se na to posvetujejo, kaj jim je storiti. .ledni so bili za to, da se trdnjava napade nemudoma, dokler so še Turki v strahu in zmedeni; drugi, bolj oprezni, pa so bili proti vsakemu podjetju, dokler se ne prepričajo o tem, kar deček pripoveduje, kajti mogli bi se z drugim napadom še bolj osramotiti nego s prvim. Zjedinijo se v tem, da po mogočnosti ulove kakšnega Turka ter se prepričajo o stanju v trdnjavi. Posreči sc jim uloviti 7 do 8 Turkov, ki vsi jednoglasno potrdijo izjavo ujetega dečka. Sedaj šele se vzdigne naša vojska na Petrinjo, katero najde zares prazno. Le nekoliko starih Turkov se je obotavljalo pobegniti iz trdnjave. Prvi zasadi' hrvaško zastavo na zidovje Ivan Draškovič, stotnik križevski. Lenkovičeva četa pokonča zaostalo Turke, in dno 24. sept. je bila Petrinja zopet krščanska. 'Po pa našim še ni bilo dovolj, nego udarijo za Turki, katere doidejo in napadejo ter jim odvzemo mnogo konj in drugih dragocenosti. Polove tudi mnogo Turkov ter se slavodobitno povrnejo v Petrinjo. V Petrinji sami pa najdejo naši še mnogo velikih topov in veliko zalogo smodnika.1) Nadvojvoda Ferdinand javlja svoji materi Mariji, da je vojska osvojila 12 topov in 90 stotov smodnika, a Eggen-berg da je udaril proti Kostajnici.3) Ko izvedo Turki v Ilrastovici in Gorah, kaj se je zgodilo s Petrinjo, hitro uvidijo, da jim ni več obstanka v teh krajih. Zategadelj zažgo obe kuli ter pobegnejo k svojim. Naša vojska hitro pogasi ogenj ter zasede obe trdnjavici. Glas o srečni pridobitvi treh trdnjav, posebno še petrinjsko, je silno vzradoval nadvojvodo Ferdinanda in njegovo mater Marijo. Od same radosti je ta obljubila sinu, da se bodo po njeni želji sprejeli na bodočem zboru vsi predlogi, ki se tičejo obrambe naslednjih dežel in pa vojaške krajine.8) Ob jed nem sporoči Ferdinand o tej zmagi tudi cesarju Rudolfu II. v Prago. V pismu pravi, da mu je glas o tem prinesel sam Frankol od glavnega zapovednika Eggenberga. Pri tej priložnosti, ga poprosi, da izplača zaostalo mezdo, kolikor je ima še vojska dobiti, in da odredi, kako naj se Petrinja učvrsti po predlogu zapovedujočega generala. Po poprejšnjem predlogu se je imel Brest učvrstiti, sedaj pa naj se to opusti in vsi stroški naj se upotrebijo za Petrinjo. Iz Zagreba naj se tjekaj nemudoma odpoti 200 oklopnikov in nemška četa ter ostane tamkaj tako dolgo, dokler se no >) Valvasor XII. 46; Khevenhiiller Franz Christ. Annales Ferdi-nandei, II. del, str. 1400 do 1401. *) Hurter, Gesch. Ferdinand II., zv. III. str. 502. “) Ibid. 309. (Pismi, str. 502 do 503) sklene v tem oziru kak drug sklep. Za zapovednika v tej trdnjavi naj se postavi Frankol, ki se je ponašal skozi 20 let kot hraber vojak. Na ta način se zopet povrne siromašni narod v Turovo Polje, od koder se je razbežal radi vodnih napadov. Ves predel pride sčasoma v oblast krščansko, in prebivalci bodo vedeli za to hvalo Bogu in cesarju. Tudi ne bode nič več potrebno toliko žrtvovati za obrambo, ker bode narod sam za to mnogo žrtvoval. Za hrano in bojno orodje pa bode treba še vedno skrbeti, in sicer za posadke v osvojenih trdnjavah, kakor tudi za ostalo vojsko, ki bode nadaljevala boj proti sovražniku. V vseh teh krajih je prava pustinja, in vsaka vojska hi morala propasti, ko bi ne dobivala hrane od drugod. Posebno podporo pa še potrebuje vojska, ki misli udariti na Kostajnico.1) Še tisti dan (dne 26. septembra 1595) piše nadvojvoda Ferdinand hrvaškim stanovom ter jim v pismu izraža radost radi osvojenja Petrinje, kot prevažnega mesta za krščansko obrambo, pa da bode sedaj ves kraj varnejši, posebno še Turovo Polje. Zraven prosi, da postavijo do daljnjo odredbe cesarjeve 200 banskih vojakov v trdnjavo, pa da poskrbe tudi za hrano za to vojsko, kajti glavnemu zapovedniku je naloženo, da se ima Petrinja na vsak način obvarovati. Za hrano dobe ob svojem času odmerjeno plačo.2) Ali šele dno 13. oktobra istega leta odgovori cesar Rudolf II. nadvojvodi Ferdinandu, da gaje osvojenje Petrinje posebno vzradovalo. Ob jednom potrdi vse njegove odredbe glede Petrinje ter mu naloži, da poskrbi sam za vzdrževanje vojske v teh krajih, pa tudi za trdnjavo, ki je sedaj mesto Bihača najjačja obrambna točka, v prvi vrsti za njegovo dežele in šele potem za cesarske. Državni stroški so za ostalo vojsko tako narasli, da cesarju ni mogoče tudi v teh krajih skrbeti za posadke.8) Iz vsega se vidi, da je bila trdnjava petrinjska smatrana kot važna obrambna točka ne samo za Hrvaško, nego tudi za sosednje avstrijske naslednje dežele. Pri vsem tem pa je vendar nastalo vprašanje, čegava je ta trdnjava, katero je v tem Frankol dobro popravil in učvrstil. Herberstein je zahteval, da pripade njemu, t. j. krajiški upravi. Hrvaški stanovi pa so dokazovali, da spada Petrinja pod njih oblast, kajti tako so tudi v bližini njih mesta Letovanic, Borkiševina in Sredičko ter še mnogo drugih v prekokolpskih predelih. Vprašanje o posestvu za sedaj ni bilo temeljno rešeno, pač pa vprašanje o vzdrževanju vojske. Tako je bilo sklenjeno, ‘) R. Lopašič, Spomenici hrvatske krajine I. str. 196. a) Ibid. str. 198. 8) Ibid. str. 198 do 199. da bodo dal vsak plemič za obrambo trdnjave jednega ko-njika, a vsaka hiša jednega pešca.1) Za hrano imajo skrbeti Štajerska, Koroška in Kranjska. Poslednja je pošiljala vsako leto 8(30 štertinov pšenice in 50 tovorov soli, ali vse za odmerjeno ceno.2) Vkljub vsem tem sklepom je za vzdrževanje krajiških čet vendar-le manjkalo prepotrebnega denarja. Ko je bila sila, obljubili so pomoč vsi, katerim je stalo kaj do obrambe, ko je bilo treba pa izpolniti obljube, izgovarjal se je drug na drugega. Tako so hrvaški stanovi prosili sosednje nadvojvode habsburške podpore, a le-ti zopet v vednih denarnih zadregah cesarja. Le-ta pa je imel zopet toliko stroškov za splošno vojsko, da ni mogel od državnih dohodkov ničesar trošiti za hrvaško krajino, pa je stroške nalagal le nadvojvodom, a ti zopet deželnim stanovom. Ni čudno tedaj, da so na ta način posadke in ostale vojske na Krajini trpele po navadi največje pomanjkanje. Vsled tega so vojaki kar begali iz taborov. Tako pozivlje tudi nadvojvoda Ferdinand v cesarjevem imenu hrvaškega bana, da se poskrbi za 150 haramij (domobranci)' v Petrinji, ker se je njih večji del razšel radi pomanjkanja hrane.8) To pa je nadvojvoda s tem večjim pravom zahteval, ker se je bilo bati, da Turki ne udarijo iznenada na Petrinjo, kakor je Rupert Eggenberg javil v Gradec že dne 18. oktobra.4) V tem poročilu je tudi naznanil, kako se je posadka razšla, in da ima sedaj samo 40 konjikov, dočim so vsi drugi pobegnili. A da se uredi vse potrebno za vzdrževanje trdnjave petrinjske, naj pride v trdnjavo bojni svetnik Vilim \Vindischgratz, ki je pred nekoliko dnevi (dne 13. oktobra) v Zagrebu držal bojni svet glede obrambe na Krajini v prisotnosti vseli glavnih zapoved-nikov razen bana Ivana Draškovica, ki je bil zadržan vsled bolezni, kakor se je sam izpričal nadvojvodi Ferdinandu.0) Na vso srečo niso v tem času udarili Turki na Petrinjo, torej se je mogla ta trdnjava dobro popraviti, a tudi za posadko se je prilično poskrbelo od vseh strani. Kakor v preteklem letu, tako je hotel tudi v tem letu junaški Lenkovič poskusiti, ne bi li mogel dobiti z iznenadnim napadom Hihač v svojo last. V to svrho zbere svoje najboljše junake ter pohiti iz Karlovca proti turški meji. Čim se približa trdnjavi, že nastavijo vojaki lestve na zidovje ter začno l) Kercselich, I-Iistoria cathedralis ecclesiae zagrabiensis, 302. a) Valvasor XV. 46. 3) R. Lopašic, Spomenici hrvatske krajine, knj. L str. 301. Poročilo od 20. oktobra. O Ibid. str. 200. 5) Ibid. str. 199. Pismo iz Klenovnika z dne 13. oktobra. napadati mostno ozidje in mesto samo. Turki se preplašijo iznenadnega napada in zmedejo, a naši jih hitro premagajo. Posadka, sami Turki in Vlahi, je bila pokončana, a mesto poplenjeno. Naši pobcro po celem mestu bogat plen, a v istem času osvobodc tudi mnogo zasužnjenih kristijanov. Same kule pa Lenkovič ni mogel osvojiti, ker ni imel velikih topov seboj. Zategadelj da mesto zažgati in tudi dve novi mošeji podreti. Potem se vrne slavodobitno v Karlovec.1) Hudi udarci so zadeli Turško to leto (1595). Niso izgubili samo Grona, ki ga je bil osvojil sam Soliman, nego tudi mnogo važnih mest na Vlaškem. Razen že poprej naštetih osvojili so kristijani še Ibrailo, Varno, Kilio, Ismail, Ruščuk in dr. Turško gospodstvo je na ta način prenehalo na Vlaškem. Te silne izgube so pobudile v Carjigradu strah, pa da se prepreči še večja nesreča, zapovedal je sultan, da se opravljajo javne molitve, kar se je vršilo le v največjih nevarnostih za državo. Z molitvami in nagovori so se hrabrili prebivalci v borbi proti kristijanom. V istem času (v jeseni) pokonča strašen potres velik del prednje Azije tja do Carjigrada, kar narod turški še bolj preplaši. Sinan-paša se je ravno takrat povrnil z bojišča. Vsi so obdolžili njega, da je on jedini kriv vseh nesreč, ki so zadele narod. Sultan ga radi tega odstavi ter imenuje za velikega vezirja Lola Mohameda, ki umre pa že tretji dan nagle smrti. Na sultanovem dvoru so smatrali ta dogodek za mig božji, da so Sinanu storili krivico, zatorej so ga postavili precej v poprejšnjo čast. Slutili so vsi, da je jedini Sinan-paša sposoben osmansko državo rešiti iz tega neugodnega položaja. In tako postane osemdesetletni Sinan-paša v petič veliki vezir. O njem se more reči, da je bil pravi turški Marij, ki ni bil rimskemu sličen samo po svojih zmagah, pogumnosti, podvzetnosti in neukrotljivosti, nego tudi po tem, da je bil petkrat veliki vezir, kakor oni sedemkrat konzul. Kaj takega se ni pripetilo v Carjigradu nobonkrat več. Sinan-paša je zahteval v vsem odločnost, če tudi se mu je protivil svak sultanov vezir Ibrahim. Ali v vojnem svetu, kjer jo Sinan-paša večkrat sprejemal prav osorno poslance sosednjih odličnih vladarjev, napade sedaj vezirja Ibrahima pred samim sultanom. »Pravijo, da sem star in slab, in če trdi to Ibrahim, naj gre z menoj v dvorišče, hočeva se boriti in sulice sukati.« In izgovorivši te besede, pograbi Ibrahima za pas ter ga vleče za seboj. Potem predloži Sinan-paša, da se poda v sveti boj tudi sultan sam, kajti to zahtevajo sami janičarji s svojim mrmranjem in zagotavljanjem, da ne pojdejo več v ‘) Khevenhiiller Franz Christ. Annales Ferdinandei, II. del, str. 1404. boj, ako jih ne spremi sultan sam, kakor so to činili nekdanji hrabri sultani. Mohamed, v katerem seje pretakalo še nekoliko junaške krvi prvih sultanov, da se nagovoriti na ta način vojskovanja. Po celi državi se razglasi, da pojde sultan sam v boj, kar je seveda vse čete silno ohrabrilo. Za bodoči pohod pa se je pripravljalo celo zimo po vsej državi. Samo iz sultanovega zaklada se jo v to svrho žrtvovalo 620.000 cekinov. Ali Sinan-paša, ki je hotel z novo sijajno zmago izbrisati sramot > poprejšnjega leta, ni doživel tega veselja. Početkom aprila leta 1596. umre znameniti starček nagle smrti neko sredo pred mlajem, tedaj na dan, katerega smatrajo mohamedovci za najnesrečnejšega. Zapustil je ogromno premoženje, najboljši dokaz, da ni bil samo vladohlepen, nego tudi lakomen bogastva. Smrt njegova je bila tudi glavni vzrok, da se je pohod zakesnil, kajti šele dne 21. junija 1. 1596. se vzdigne sultan s sijajnim spremstvom in ogromno vojsko iz Carjigrada na Ogrsko.1) II. Poboj pred Klisom in zmaga pri Petrinji leta 1596. Na Hrvaškem se je bila v tem vojska že začela. Senjski Uskoki so namreč s pomočjo Dalmatincev osvojili Klis (dno 7. aprila), ki je bil od leta 1537. v turški oblasti ter ob jednem stolica sandžaka turškega, kije upravljal osvojeno Dalmacijo. Na ta način se je Turek približal jadranskemu morju ter tako postal bližnji sosed Italiji. Strah je vsled tega zavladal po celi Italiji, in papež lvlomens VIII. (1592 —1605) se je posebno trudil, da se prežene sovražnik z dalmatinske in albanske obale, če tudi z velikimi žrtvami. Nameravali so radi tega osvojiti Klis, Ercegnovi, Dulcinj, Skadar in Krojo ter se dogovarjali na dvoru papeževem v Rimu o bojnih osnovah. Glavno vlogo pri tem podjetju sta prevzela papežev sorodnik kardinal Jurij in tajnik Minucij, katerega je ravno tedaj potrdil papež na predlog benečanske vlade za nadškofa v Zadru. Le-ta poslednji je tudi to vojsko opisal v svojem delu (llistoria degli Uscoci. Venetia 1683, str. 51 do 60). Glede Klisa, kot najvažnejše trdnjave v Dalmaciji, skleneta obadva, da pošljeta v Klis vohuna, ki naj razgleda položaj in jakost trdnjave ter izve število posadke. To nalogo sta poverila Frančišku Alegretiču, dubrovniškemu plemiču, zapovedniku jedne papeževe ladje. Znal je dobro hrvaški in poznaval ') Hammer, Gesch. d. osm. Reiches IV, str. 254 do 257; Zinkeisen, Gesch. d. osm. Reiches III. str. 602. prav dobro vse ondotnc predele. Ž njim se poda dobrovoljno tudi Ivan Albertini, Spletčan, v Klis, in sicer oba preoblečena kot trgovca z različno robo. Srečno pregledata vse, narišeta celo trdnjavo tor opišeta točno vse okolnosti v nji. Tajnik Minucij je želel kot Italijan in privrženec bene-čanske republike, da prevzame ona to podjetje v svoje roke, a za nagrado naj bi ji ostalo osvojeno zemljišče. Ali tej nakani se vzprotivijo dalmatinski Hrvati, a med njimi še posebno Ivan Albertini, njegov brat Matej, arcidijakon spletski, potem Gaudencij, kanonik spletski, a najživahnejši med vsemi Anton Bertučič, vitez rodeški,1) ki so odločno zahtevali, da se ima to podjetje prepustiti Hrvatom pod varstvom cesarja Rudolfa II. Zatorej se je Minucij tako srdil na Bertučiča, da ga je vrgel jedenkrat skoraj skozi vrata, rekoč, da se podjetje na Klis poveri gotovo bolj vrednemu človeku, nego je on. Minuciju je bilo seveda tudi žal, da ni imel pri tej stvari nobenega vpliva, da se izkaže na kakšen način zahvalnega Benečanom, ker so potrdili njegovo izvolitev za zadrskega nadškofa. Anton Bertučič je bil razžaljen, pa se je radi tega podal naravnost k cesarskemu poslancu na papeževem dvoru, baronu Noradu, ter mu razjasnil, kako so se snovale priprave za podjetje na Klis in kako bi se bilo že mnogo tega izvedlo, da ni vse stvari zaustavljal s svojim svetom Minucij, prijatelj Benečanom. Poslanec seveda precej izprevidi, kako je potrebno in opravičeno, da se podjetje stavi pod cesarsko okrilje. Ob jednem prijavi papežu, daje poslan po nagovoru Ivana Albertinija Anton Bertučič k cesarju Rudolfu II. radi dogovora, kako da se pod cesarskim imenom izvede osvojenje Klisa. Zastonj se je trudil proti tem odredbam papežev tajnik Minucij, ki je hotel z vso silo pregovoriti papeža, da naj poveri to podjetje svojemu admiralu knezu Pociju. Vendar pa ni uspel s svojim svetom.2) Ivan Albertini je bil duša tega podjetja. Ko se je povrnil iz Klisa, kjer je kot vohun razgledal vse utrdbe, trudil se je na vse načine, da zbere v svoje kolo može, pripravne za pomoč v vsakem slučaju. Ali oprezno je moral ravnati, da Turki o tem nič ne izvedo. Zatorej je zbiral prijatelje svoje, ki so stanovali v okolici Klisa, na svojem domu ter sc ž njimi razgovarjal o važnih stvareh. Mnoge med njimi je tudi večkrat nadaril, ker je bil imovit. Ko je uvidel, da so mu vsi verni, odkrije jim svojo osnovo, kako bi se dal Klis osvojiti. Vsi mu prisežejo zvestobo ter se povesele, kako ‘) Valvasor XII. 31. J) Gruber, Borba Hrvata sa Turci, str. 215 do 216 po Minuciju. bodo v kratkem gospodarji trdnjave ter rešeni turškega jarma. Neki med njimi, katerim je bil kraj točno znan, ponudijo sr za vodnike skozi neko globel, po kateri se more priti na najbolj važno mesto pod trdnjavo, a da Turki za to ne bodo niti znali, ker se od one strani niso zavarovali, češ, da je nemogoče tamkaj trdnjavo napasti. V tem je predobil Albertini za-se tudi kneza poljičkega Pavla Paviča po rodbinski zvezi. Vendar pa mu je ta knez obljubil pomoč šele v onem slučaju, ko bo K1 is že osvojen,'kajti on kot podanik turški ne sme prekršili prisege poprej, dokler ni sovražnik popolnoma premagan. Albertini je bil tudi s to izjavo zadovoljen, ker je bil prepričan, da mu je knez Pavič privržen kot kristijan in kuni.1) Po teli pripravah na domačih tleh sklene Albertini po Antonu Bertučiču priobčiti cesarju Rudolfu 11. svoje namere in željo, da se izvede vsa osnova le pod okriljem cesarskim, a na noben način pod benečanskim. Bertučič je uspel s predlogom Ivana Albertinija na cesarskem dvoru v Pragi. Cesar je namreč sprejel to ponudbo z največjim zadovoljstvom ter Albertinija v svojih pismih pohvalil kot vrlega domoljuba. Bile so pa tudi velike nade, da se po osvojenju K lisa, tega ključa celega kraljestva Bosne, osvobodi Hrvaška ter morda pridobi še kaj novih pokrajin. Da bode pa podjetje varnejše, izroči cesar vso to stvar kraj iškemu generalu Juriju Lenkoviču. V tem pa Albertini ni smel s to namero dolgo čakati, kajti benečanskih vohunov je bilo povsod dosti, in ravno le-ti bi mogli provzročiti zmešnjave pri podjetju. Zategadelj pošlje Albertini na Hrvaško, od koder je pričakoval največ pomoči, svojega prijatelja Nikolaja Cindra, spletskega meščana, ki je bil vrlo pogumen, pa tudi oprezen in najboljši svetovalec Albertinijev. Le-ta se odpoti na novega leta dan 1596 iz Spleta v Ljubljano, ali izve že med potom, da generala Jurija Lenkoviča ni več v tem mostu, nogo da je odšel na cesarski dvor. Zaradi tega se precej povrne in poda v Senj, kjer priobči stotniku te trdnjave, Juriju Posedarskemu, vso osnovo o napadu na Klis. Ob jednem napiše tudi list istega sodržaja generalu Lenkoviču ter ga prosi, da čim prej prijavi mnenje cesarjevo in svojo v tem oziru, da se ‘) Najobširnejše in najtoCnejše poročilo o borbah pri Klisu je opis, ki ga je poslal Constantin Prosperi generalu ferarskega kneza Hippolitu Bentivogliu pod naslovom: Relatione del’ infelice avvenimento deli’im-presa di Clissa fatta 1’ anno della nostra salute MDXCVI. R. LopaSio, Spomenici hrvatske krajine, knj. I. str. 230 do 255. Po tem poročilu je posneto tudi večjidel naše pripovedanje. Le na nekih mestih je popol-njeno po drugih virih. podjetje srečno dovrši. Stotnik senjski odpravi list na določeno mesto ter obljubi Cindru, da mu pošlje odgovor v Splet, ker ga ni mogel v Senju pričakovati. Na cesarskem dvoru so se v tem hitro sporazumeli z bojno osnovo. Najboljša četa za to podjetje se jim je zdela ona serijskih Uskokov, kajti oni niso mogli pozabiti svojega zavičaja, od koder so jih pregnali Turki. Jurij Lenkovič pa je bil njih vodja, katerega so sledili z velikim veseljem v vsaki borbi, a posebno za svoj lastni kraj so bili pripravni boriti se v vsakem slučaju. S pomočjo teh Uskokov tedaj jo hotel Albertini osvojiti Iv lis. Že dno 27. februarija pride neki človek skrivaj k Alber-tiniju in Cindru ter jima sporoči, da naj prideta na otok Ruja, kjer čakajo Nikolaj Lasinovic, Riankini in drugi glavarji uskoški, ki žele /. njima govoriti. Oba se podasta na določeno mesto, in tukaj njima pokažejo cesarsko pismo, pisano dne 7. novembra prošlega leta v Pragi. V tem pismu je cesar Rudoll' II. potrdil viteza Rortučiča predlog o napadu na Klis ter dovolil Albertiniju in njegovim somišljenikom, da morejo omenjeno delo začeti v njegovem imenu. Albertini sedaj ni mogel čakati na druga pisma od Jurija Lenkoviča kot odgovor na poročilo poslanca Cindra. Dosti je bilo, da je imel dovolitev od cesarja. Ril je pa tudi že skrajni čas, da se izvrši nameravano podjetje, ker Turki so že slutili, da se snuje nekaj proti njim. Zategadelj Albertini še jedenkrat poprosi Uskoke, da ostanejo svoji obljubi zvesti, ter sklene dogovor z dvema bratoma Mihničema in s štirimi Miloševiči, da napadejo trdnjavo dne 8. aprila, v ponedeljek po cvetni nedelji. Cindro gre v tem še na otok Solto, da tudi tamošnje Uskoke pouči o tem napadu. Ali kako se polastiti jake trdnjave'( Potrebno je bilo pri tem podjetju mnogo zvijače. Dogovorilo se je sledeče. Vsako leto je bil na cvetno nedeljo velik sejem na iztoku reke Drimca v Albaniji, kamor je dohajalo mnogo sveta in trgovcev iz raznih krajev. Takrat so bili Uskoki že dobro poznani v teh krajih kot nevarni hajduki. Da se tedaj sejmarjem ne pripeti kaj hudega, moral je kliški sandžak, pod katerega je spadal ta kraj, poslati na sejmske dni svoje vojake, da varujejo ljudi razbojniških napadov. Zato je šel to leto sam Ibrahim, zapovednik kliški, z večjim oddelkom svoje vojske v te kraje, a manjši del je pustil v trdnjavi, ker sam ni slutil nič o kakšnem napadu od krščanske strani. In ravno na ta slučaj so čakali Dalmatinci in Uskoki. Ze dne G. aprila pride Lovrenc Mihnič k Albertiniju ter mu prijavi, da je trdnjava skoraj popolnoma prazna. Večji del posadke je odpotoval v notranjost zemlje kot straža za sej- marje, drugi so odšli s kadijo (sodnikom) v Splet, a neki zopet v Omiš in Sčučerac poleg Spleta. Sedaj je skrajni čas, da prihiti Albertini s svojo četo pod Klis, kjer jo Mihnič ponoči spravi v trdnjavo. Na dano znamenje se hitro zbero Uskoki, ki so čakali pripravljeni po bližnjih lukah, kakor jih jr bil o vsej stvari poučil Nikolaj Sudijic. Pri Visokem blizu Spleta jih je čakal Ivan Albertini s 40 junaki. Pripeljala pa sta Miloš Slavičic in Jurij Vukčic 80 Uskokov v pomoč. Vsi čakajo na znak iz trdnjave. V Klisu so bilo zunaj zidovja samo Lri stražarnice, a v vsaki je bilo do C> ljudi. V jedni teh stražarnic je bil glavar Lovrenc Mihnič, ki je z Bertučičem in še jednim tovarišem ostale upijanil ter pobil. Na to zažge ogenj. Albertini zapazi hitro dano znamenje ter zapove zažgati gromade na treh krajih. Sedaj pobite drugi proti drugim. Ko se snidejo, pokaže Mihnič odsekano turške glave, da s tem Uskoke še bolj ohrabri. Potem pa jih odpelje nemudoma na Klis in skozi tajni vhod v kulo. To je bil neki stari zapuščeni prokop, po katerem se je izcejala gnojnica iz grada. Bil je popolnoma zamašen in zaraščen, tako da ga Turki niso niti opazili, ali ga pa niso smatrali za kaj nevarnega, ker so se preveč zanašali na svojo utrjeno kulo. Dalmatinci so kopali in rvali celo noč okoli kule, dokler niso našli prokopa, po katerem so oni prvi splezali v kulo kliško zjutraj drugega dne. Za njimi pridejo tudi Uskoki po pečinah, držeč sc drug drugega, do vrhunca trdnjave, kjer poskačejo na najvažnejši strani z zidovja. Tukaj zaženo velik hrup, ko udarijo na 30 Turkov, ki so stražili pri kuli, ali bili zaspali. Turki se silno prestrašijo ter pograbijo hitro za orožje, da se obranijo, ali naši jih vse pobijejo. Potem začno napadati gornjo, najstarejšo kulo, sezidano na visoki skali, do katere se je moglo priti le po stopnjicah skozi ozka vratca. Pogumno in hitro se popnejo hrabri Senjani do kule ter preženo in pobijejo vse, kar se jim ustavi, razen nekoliko njih, ki so se zaprli v stolp kule, kjer so se zapirali zločinci. Ali le-li izprosijo milost ter predado kulo in stolp za svoboden odhod. Tudi iz mesta so bili pregnani ali pa pobiti vsi Turki, ki so se kristijanom upirali. Tako je bila vsa trdnjava vkup z mestom in okolico očiščena Turkov. Ravno na cvetno nedeljo dne 7. aprila so postali kristijani zopet gospodarji te važne trdnjave. Bivši turški zapovednik trdnjave, Ibrahim Mustafa, se je večkrat poskusil z našimi, kako bi jih pregnal iz tega važnega položaja; vendar pa mu je bil s početka ves trud zastonj, kajti naši so dobili jako pomoč. Že drugi dan po osvojenju Klisa pridružijo se našim Nikolaj Lasinovič, Ivan Vlatkovic in Biankini s 300 Uskoki; tako je bila cela okolica zavarovana prod turškimi napadi. V toni bojuje naših padlo prav malo, Turkov nekaj več, a ujetih je bilo 130. Drugi so pobegnili. Senjski Uskoki pobero večji del plena (čez 1000 vaganov žita) ter ga zn oso na svoje ladje in odpeljejo v Senj. To je bilo napačno, kajti, ko so kesneje Turki Klis obsedli, ni imela posadka hrano, kesneje je bila radi tega tudi trdnjava izgubljena. Od senjskih Uskokov ostane v Klisu 70 mož za posadko pod zapovedniki Ivanom Vijat-kovicem, Nikolajem Sudijičem in Milošem Slavičicem. Po dokončani borbi pride pod Klis tudi Pavel Pavie iz Poljice z 200 vojaki, da se pridruži krščanski vojski. Sploh pa je bilo prebivalstvo cele Dalmacije vsled sijajne zmage pri Klisu tako za boj proti 'Turkom odušcvljeno, da hi se bilo vzdignilo vse, ko hi se bila borba takrat nadaljevala. Tudi zaslužni Cindro je prihitel v Klis, da se razveseli z zmagovalci nad zmago, za katero je tudi on veliko storil.1) Po zadobljeni zmagi zahvalijo naši junaki najprej Boga, a potem razodenejo prebivalcem po okolici svojo veliko radost radi srečnega uspeha z nekoliko streli iz topov, da se je na daleč razlegalo. To je gonilo Ibrahima. Ni mu bilo samo žal čvrste trdnjave, ampak ga je bilo tudi sram, da jo je izgubil na tako neoprezen način. Zato hitro pojača svojo četo s sosednjimi posadkami ter pride že čez dva dni pod Klis. Zaupal je namreč prebivalcem mesta, ki so mu obljubili, da ga bodo podpirali pri osvojonju trdnjave. Ali naši zasledijo to uroto tor pogube izdajalce, a potem udarijo na Turke, ki so se bili v tem približali mestu.2) Ali ko so uvideli, da je njih osnova izdana, niso so dolgo borili, pobegnili so ter pustili pod Klisom mnogo mrtvih in ranjenih. Tudi oni prebivalci, ki so bili privrženi Turkom, zbeže na vse strani z otroki in prtljago. Niso se namreč smatrali nič več varnimi v tem kraju. Ali hitri Senjani udarijo za njimi, jih zarobijo do 300 ter jim uplenijo vse, kar so s seboj vzeli. Vse ujete Turke pošljejo v Senj, kjer jih prodado na javni dražbi.3) Trogirski škof je poslal papežu svojega poslanca, da prijavi veseli glas o osvojonju Klisa. »Sedaj se vije na trd-javi kliški cesarska zastava,« pravi škofov glasnik, »in prebivalci v njej žele živeti in umreti pod zaslombo sv. stolico.« Škof je misiil na ta način pridobiti papeža, da mu čim prej pošlje pomoči.4) ‘) Valvasor XII. 21.; Starine na sviet izdaje jugoslavenska akademija znanosti i umjetnosti, knj. IX. Zagreb 1877. Dr. Fr. Rački, Prilog za poviest hrvatskih Uskoka, str. 201 do 202. a) Megiser II. 1673. ”) Gruber, Borba Hrvata sa Turci, str. 219. ') Megiser II. 1673. Ibrahim pa so je nadejal še vedno, da dobi vendar-le v roke trdnjavo, katero je bil izgubil tako neprevidno. Mislil je še vedno, da pridobi med kliškimi prebivalci privržencev; zato je obetal vsakonm, ki bi ga botcl podpirati in se zanj boriti, 300 cekinov nagrade. Ali ni ga našel izdajalca. Kliška posadka je v tem dsvojila kulo Oprali in Kamenico ter se pripravljala na odločno borbo, kajti znano jej je bilo, da se Ibrahim dogovarja s sosednjimi bosenskimi begi glede vojaške pomoči. Ko so hoteli Klišani osvojiti kulo Lončaric,') izpod-letelo jim je, ker se je Ibrahim približal s pojačano četo že dne 12. aprila, a 17. je napadel celo K lis, pa je bil junaško odbit. Dne 22. aprila je imel v taboru pri Ozrinu zbranih že 8(X)0 Turkov, vendar pa tudi ž njimi ni uspel 2(5. aprila, ko je začel streljati na K lis s topovi, ki jih je dal z bližnjih kul dopeljati. Ali kula Oprah se je čvrsto držala. Našim je v tem pohajala že voda, vendar pa so je dne 2. maja iznovič mnogo nastregli, ko je Bog dal obilnega dežja. Isti dan pride v trdnjavo neki Vlah ter jim sporoči, da mislijo Turki drugi dan napasti trdnjavo z vso silo, pa da so pripravili za ta napad že mnogo lestev in drugega orodja. Ponoči pred najavljenim napadom prideta skrivaj dva človeka v trdnjavo z veselim glasom, da jc četa hrvaškega generala Jurija Len-koviča že na potu. To je posadko posebno oduševilo, da so hud napad dne 4. maja odbili z veliko pogumnostjo. Ali v trdnjavi je bilo za obležonce vsak dan huje, kajti Ibrahim je zaprl trdnjavo od vseli strani, ker je bil prepričan, da jo bode mogel le na ta način premagati. V trdnjavi je bilo zares že veliko pomanjkanje vode,in hrane. Da, celo uporni duh se je začel širiti med posadko, in sklenjeno je že bilo, da se Albertini in Cindro ubijeta, a trdnjava preda sovražniku. Ali Albertini izve o tej uroti, zbere hitro posadko tor jo s svojo zgovornostjo predobi za-se. Težave se malo zmanjšajo, ko je Bog dal zopet dne 7. maja nekaj dežja ter sc je tako nacedilo nekaj vode v kapnice.8) Bo dogovoru z Ibrahim-pašo prispe dne 8. maja pod K lis bosenski vali Bardi-paša s 15.000 možmi8) ter prevzame ob jednem zapovedništvo nad vso turško vojsko. Trdnjava se zapre še huje nogo doslej. Turki pa dobe vrh tega še zaveznike proti Klišanom, namreč Benečane in dalmatinske Italijane iz same mržnje proti Uskokom, ki so jim bili na jadranskem morju nevarni tekmeci. Benečani so si prisvajali že od zdavnaj gospodstvo nad celo Dalmacijo. Rajši so jo videli pod turškim gospodstvom nogo svobodno, če že niso ‘) Valvasor XII. 32. a) R. Lopašid: Spomenici hrvatske krajine, I. 245 do 246. 8) Ibid. str. 228. mogli oni v njej gospodovati. Niso tedaj samo nagovarjali Turke, da osvoje Klis, marveč so jim dovažali skrivaj hrane, smodnika in drugih bojnih potrebščin ter jim dajali celo vodiče. Zagrozili so se tudi svojim hrvaškim podložnikom v Dalmaciji, da no smejo na noben način pomagati Uskokom.1) A da morejo bolje paziti na svoje podložne, pošljejo jeden del svojega brodovja pred Splet.*) Za izdajice na ta način ni bilo težko, saj so jih Benečani podpirali pri vsakem podjetju.3) Tako se ponudi neki trogirski plemič Celio papežu, bržkone nagovorjen od Benečanov, da on pripelje obsedencem hrane in drugih potrebnih stvari, katere jim hoče papež poslati. Papež da zares v Ankoni natovoriti veliko ladjo z dvopekom, vinom, oljem in drugo hrano ter s smodnikom in drugim raznim orožjem, da to vse spravi Celio v Klis. Ali ko pride na dalmatinsko obalo, izve, da so Benečani pod Spletom. V strahu, češ, da mu Benečani odvzemo robo, namenjeno za Klis, začne jo razprodajati sam po dalmatinskih lukah. To je bilo seveda le sleparstvo, kajti v Klis robe ni hotel poslati, a papežu je tudi ni hotel povrniti, ampak se je po dogovoru z Benečani okoristil ž njo sam. Papož je seveda radi te grde prevare zahteval od Benečanov, da kaznijo svojega podložnika Celia, kar se pa ni nikdar zgodilo. Takšnih prizorov je bilo več, to je le jeden sam dokaz italijanske lokavosti in sebičnosti. Siromašni Klišani pa so bili vsled tega v največjih zadregah ter so se morali hraniti z najgadnejšimi predmeti in piti najgoršo vodo.4) Klisu je odbila na ta način zadnja ura, če ne pride še o pravem času pomoč. Lenkoviču je bilo sicer javljeno, da je trdnjavo sovražnik oblegel z jako vojsko; ali tudi o žalostnem stanju posadke so je moralo sporočiti v Senj. Za glasnika seje ponudil Frančišek Martinic, ki sejo srečno izmuznil skozi neprijateljske straže ter pohitel v Senj. Ali posadka ni mogla čakati te pomoči. Za to se vzdigne Nikolaj Sudijič s svojimi privrženci, da zbere v okolici spletski in trogirski ljudi, ki bi bili pripravni pomoči siromašnim Klišanom. Hitro se zbere 230 ljudi pod zapovedništvom Frančiška Jeremije spletškega in stotnika Jurija Laskarija, ki napadeta od strani turški tabor; druga najeta četa pa je spravila v trdnjavo 7(X) hlebov kruha. Turki zaprt) trdnjavo sedaj še huje; nihče ni mogel več iz nje, da bi ga ne ulovili ali ubili. In tako ‘) Ibid. str. 228. ') Starine IX. 202. “) Mile Magdič, Topografija i poviest Senja. U Senju 1877, str. 108 do 110. 4) R. Lopašid, Spomenici hrvatske krajine, knj. I. str. 227. „Canes, jam equi, mures, asini, oalcei ceperant esse ambrosia illis et urina nectar.“ jo bila oblegancem omenjena pomoč na škodo, ne pa na korist, kajti sedaj je bilo zaprtih še več ljudi gladilih in žejnih, ki so hitro potrošili še ono malo hrane in vodo, kar je je bilo. Ljudje so v trdnjavi strašno opešali, a bilo se jo bati, da popolnoma obncmorejo. Turki pa so vse huje streljali na kulo Oprali ter prežali na našo, ki so pod stražo Cindra in Ivana Vlatkovica hodili vsak dan po vodo v neki zdonec blizu trdnjave. Slednjič pa jim Turki zapro tudi ta studenec. Sedaj je bila beda v trdnjavi na vrhuncu, in Turki so mislili, da je prišel čas, ko se bodo morali obsedenci predati. Zatorej so jim večkrat predlagali, da naj se ž njimi sporazumijo o predaji. Turki hočejo za nje skrbeti, da se jim ne pripeti nič hudega. Albertini in Cindro pa sta bila odločna tudi v tem trenutku. Postavita se pred zbrano vojake ter sc jim ponudita za hrano, samo da se 110 osramoti s predajo čast dalmatinskih Hrvatov. To je pomagalo, in posadka sklene čakati pomoči do dne 20. maja. Po noči istega dne pride pod trdnjavo na turško preoblečen Vlah, katerega z vrvjo potegnejo v trdnjavo. Le-ta da zapovedniku prstan glasnika Bertučiča in pa poročilo, da pride v kratkem pomoč. Knez Novak je zbral namreč v okolici Spleta in Šibenika do 2(X) mož, a ko ji; izvedel, da pride iz Senja tudi Bcrtučič s hrano za posadko, počaka ga na določenem mestu. Tako se je zbralo 400 mož in 13 tovorov hrane. Z njimi udari knez Novak proti Klisu in po hudi borbi s turškimi stražami prispe srečno v trdnjavo. Ali tudi ta hrana sc kmalu potroši, zatorej se odločijo Cindro, knez Novak in Miloš Slavičič ter Franšišek Jeremija na čelu male čete udariti iz trdnjave, kar se jim posreči. Zdravi in čili pridejo v Omiš, kjer izvedo, da je general Lonkovič prispel na dalmatinsko obalo z jako vojsko, kakor je bilo sporočeno.1) General Lonkovič je dobival prav pogostoma poročila o stanju kliške posadke. Pa kako tudi ne! Saj so ga kristijani v teh krajih smatrali za svojega rešitelja. Že cesar Rudolf II. je generalu naložil, da poskrbi za trdnjavo, vendar pa je kesneje vso stvar izročil nadvojvodi Ferdinandu po poslancu Jeronimu Jaku Cipčicu, ki je prišel prosit pomoči iz Spleta na cesarski dvor.2) Lenkoviču je bila tedaj naložena vsa skrb glede obrambe Klisa. V tem so Turki obsedli trdnjavo, in posadka je zahtevala hitre pomoči. Nikola Albertini, brat Ivanov, opiše generalu po poslancu Frančišku Martiniču žalostne odnošaje v trdnjavi,*) in nato se začne hitro zbirati pomoč. V Senj pobito najemniki iz Karlovca, Otočca, Rrinja, ') R. Lopašid. Spomenici hrvatske krajine, knj. I. str. 248. a) Ii. Lopašid, Spomenici hrvatske krajine, knj. I. str. 203. 3) Ibid. str. 228. Vinodola in drugih pobližnjih trdnjav. Tudi nekaj ladij se hitro zbere, nekaj pa jih da Lenkovič iztesati, da more prepeljati svoje vojake pred Klis, ker po suhem mu ni bilo mogoče tjekaj priti, kajti Turki so bili zasedli vsa pota v ta kraj. Dne 19. maja sporoči Lonkoviču vitez Bertučič iz luke Vranjico pri Spletu, kako je posadki poslal hrano, in da je že skrajni čas, da pride tudi on s svojo četo. »Vaša presvetlost naj pride z veseljem, ker je vse pripravljeno za borbo,« sklepa pismo.1) In Lenkovič se zares vzdigne z zbrano četo na 40 ladjah. Po nekih virih2) je imel general do 4000 mož, po drugih verjetnejših3) pa le 1000, in to malo število je bilo tudi krivo, da se je pohod izvršil tako nesrečno. Z Lenko-vičem se poda pod Klis tudi tedanji senjski škof Anton de Dominis, stric glasovitega nadškofa spletskega Marka Antona de Dominis, nekoliko kanonikov, stotnik Jurij Posedarski ter mnogo hrvaških in slovenskih velmož. Na potu je našim nagajalo vreme; pa tudi Benečani so jih zaustavljali, zatorej so prišli kesneje pod Klis, nego so računali. Benečanske ladje so prežale na naše od vseh strani, kjer se je le dalo, ali so se jim zato pošteno osvetili Uskoki. Srečajo namreč na potu benečansko trijamborko, ki je vozila Turkom pod Klis hrane, smodnika in mnogo bojnega orožja. Uskoki jo ulove in razbijejo, robo pa za-se pridrže. Dva dni je zadržal naše brodovje tudi hud jug pri Rogoznici. Posadka kliška se je obdržala v tem vkljub strašnim stiskam. Za vodo morali so se vsak dan boriti, na ta način so izgubili mnogo svojih ljudi. Le nada v hitro pomoč jih je še hrabrila na skupni odpor. Pripoveduje4) se iz te dobe tudi ta-le lokava prevara. Posadka obljubi Turkom, da jim preda trdnjavo, če plačajo 25.000 cekinov. Turki prineso nemudoma zahtevano svoto ter jo izroče obsedencem. Uskoki odpro na to zares trdnjavska vrata ter dovolijo, da v trdnjavo vstopi le toliko Turkov, da je posadka bila še vedno jačja; potem zapro trdnjavo, napadejo Turke ter vse pobijejo. S tem pa Turke še bolj razdražijo proti sebi; ali Lenkovič je bil že v bližini, pa se jim ni bilo toliko bati sovražnika. Težko je bilo Lenkoviču čakati v Rogoznici, a še huje mu je bilo, ko pride v luko Nikolaj Begovič s poročilom, da se more posadka v Klisu držati še komaj dva dni, ker nima niti vode niti brane. Ker se je polegel veter, zapove general brodovju hitro odpluti, ali vedno se držati obalo. Tako brodijo brez odmora dalje in šele zvečer druzega dne se ustavijo ‘) R. Lopašid, Spomenici hrvatske krajine, knj. I. str. 204. 'J) Megiser II. str. 1674. !1) R. Lopašid, Spomenici hrvatske krajine, knj. I. str. 216. 4) Dane Gruber, Borba Hrvata sa Turci, str. 224. blizu Trogira1) s 36 ladjami, od katerih sta bili dve natovorjeni z živežem, jcdna od papeža, druga pa od cesarja. Dne 25. maja se poda Lenkovič s svojimi Uskoki na suho nad Hosiljinom pri Trogiru. Tukaj se snide tudi s knezom Novakom in njegovo četo, ki je željno pričakovala senjsko vojsko. Knez Novak predloži Lonkoviču, da se sovražnikova vojska razdeli in zatorej napade od dveh strani; ker je med turškimi vojaki mnogo kristijanov, je mogoče, da bi tudi oni udarili na Turke, ko bi videli, da jih naši zmagujejo. Lenkovič je odobril to osnovo, če tudi je Cindro ugovarjal ter zahteval, da se najpoprej trdnjava preskrbi z živežem in šele potem naj udarijo z orožjem na sovražnika. Preden se Lenkovič vzdigne z vso vojsko proti Klisu, da ustreliti štirikrat iz velikega topa, da naznani posadki svoj prihod. Ali isto store tudi Turki v Saloni, da opozorijo svoje na nevarnost, ki jim je zapretila od krščanske strani.2) Dne 26. maja zjutraj se vzdigne Lenkovič iz tabora, kjer je pustil 300 mož, da branijo v vsakem slučaju brodovjo v luki. Vse vojske vkup z Dalmatinci je bilo 1700 mož, a od teh jih je ostalo že na planini Kozjak čez 700. Vojski se pridružita tudi dva Turka, ki sta trdila, da se Turki silno boje krščanske vojske. To Lenkoviča posebno ohrabri, da zapove sovražnika napasti, čim ga zapazijo. Vojska je v tem hodila celo noč in celi drugi dan ter prišla šele zvečer do Sučurca, utrjenega grada nadškofa spletskega, odkoder ni daleč do Klisa. Tudi Turki se pripravijo za boj. Ibrahim razdeli svojo vojsko na tri strani. Prvi oddelek, večjidel Vlahi, je stražil na brdu Roputinu turški tabor, drugi oddelek je bil postavljen okoii pečine Greben, kamor so postavili tudi topove, da morejo streljati na sovražnika, čim se prikaže. Topove je stražilo do 6000 Turkov. Tretji oddelek, večjidel konjiki, ostane pri Ozrinu blizu Parčne ravnice. Dne 27. maja zgodaj, ko se je začelo komaj daniti, zbere Lenkovič svoje čete, jih ohrabri ter zapove napasti sovražnika. Nadejal se je, da sijajno zmaga; ali dogodilo se je protivno. Njegova bojna sreča je dobila znamenit »excipe« (izjemo), kakor pravi Valvasor.8) Krvava bitka se začne. Naši udarijo skoz ozko sotesko Vratca naravnost na turški tabor, pobivši poprej v soteski do 50 stražarjev. Turki so bili v vsem taboru zmedeni, ker so jih naši s tako silo napadli. Niso se zategadelj tudi dolgo upirali. Prvi začno bežati martolosi inVlahi, katere so bili Turki ‘) R. Lopašid, Spomenici hrvatske krajine, knj. I. str. 250 3) R. Lopašid, Spomenici hrvatske krajine, knj. I. str. 228. “) Valvasor IX. 66; XII. 92; Spomenici hrvatske krajine, knj. I. str. 206. Ivan Steklasa: Jurij Lenkovič. . _______________________________ preoblekli in oborožili kot turško vojsko. Ko zapazijo ta splošni beg' turški konjiki pri Ozrinu, pobegnejo tudi oni s Pardi-begom, ker so mislili, da je kristijanov mnogo več, nego jih je v isti n i bilo. Celo obsedenci iz trdnjave se vržejo na bežečega sovražnika.1) Ves tabor z bogatim plenom prepuste našim. Lenkovič so požene sedaj s svojimi konjiki za bežečimi Turki v nadi, da ga bode sledila vsa vojska. Ali so hudo prevari. Ge tudi je bil namreč Lenkovič strogo zabranil pleniti, in akopram so naši zapovedniki odganjali Uskoke od plena, vendar se niso dali zaustaviti ti ljudje, da ne bi bili planili za plenom. Na ta način so naši morali izgubiti bitko. Bežeči Turki in pa oni, ki so stražili topove, hitro zapazijo, kaj se je zgodilo na neprijateljski strani. Zatorej se ustavijo, zbero vnovič četo ter udarijo na raztresene naše Uskoke ter jih prav lahko pobijejo in polove. Tako osvoje zopet tabor. Seveda sta Lenkovič in njegov stotnik Vid Klekovic vpila na Uskoke, da se ohrabre in svojega starega junaštva ne osramote z malodušnostjo, vendar je bilo vse zastonj. Preplašeni beže le-ti proti trdnjavi, a Turki jih pobijejo skoraj vse, ki so bežali do podzidja trdnjave. Kakor so bili s početka Turki lahko preplašeni in tudi premagani, tako se je zgodilo sedaj z Uskoki, ki so raztreseni begali po vsem bojišču. Samo manjši del Uskokov in Dalmatincev se zbere okoli Lenkoviča, da obnove borbo, ali tudi le-te Turki kmalu premagajo, ker so bili preveč zbegani vsled naglega in iznenadnega napada. A ko začno Turki na nje sipati ogenj iz svojih topov, bili bi vsi vkup z Lenkovičem in Vidom Klekovičem propadli, da jih ne reši hitro posadka s tem, da jim odpre vrata trdnjavska. Hud udarec je bil to za kristijane. Ni se zastonj tožil Lenkovič v svojih poročilih cesarju na svojo vojaško sodrgo dalmatinsko in na izdajniške Vlahe, ki so bili največ krivi te nesreče.2) Mnogi krščanski junak je izgubil radi teh nezvestih ljudi svoje življenje. Med odličnimi junaki, ki so ostali mrtvi na bojišču, nam je omeniti markiza Petra Kapitanskega tor Ivana Albertinija. Le-ta je vsled prošnje generala Lenkoviča hitel v pomoč četi, ki je bežala proti trdnjavi. Neki turški konjik ga rani tako hudo, da je vsled te rane umrl na veliko žalost vse posadke. Bržkone da so ostali mrtvi na bojišču tudi trije grofi Pose-darski, Avguštin, Gašper in Ivan. Ujeti pa so bili Frančišek Barbo, Friderik Zavrl, Anton Gini, Jakob Mungenzoni, Feliks Petz in Frančišek Jakomini s Trsata.") ‘) R. Lopašid, Spomenici hrvatske krajine, knj. I. str. 228. 8) Ibid. str. 208. ») Valvasor IX 67; XII. 32. Lenkovič je ostal v trdnjavi dva dni. Ali kmalu izpre-vidi, da se mu tukaj ni mogoče držati radi pomanjkanja hrane in vode. Že poprejšnja posadka se ni mogla prehraniti; a kako bi bilo mogoče sedaj tako mnogoštevilno vzdržati z isto hrano. Sklene zatorej probiti se skoz turško vojsko, pohiteti v Senj ter priti z večjo vojsko iznovič pod K lis. Ker pa v trdnjavi po smrti Ivana Albertinija ni bilo zapovednika, imenoval je Lenkovič za vodjo junaškega Cindra, ki je imel nedvojbno največ zaslug, da so dobili trdnjavo kristijani v svojo oblast. Ali čela Poličanov ni bila zadovoljna s to odredbo generala Lenkoviča, nego je zahtevala za zapovednika arhidijakona Albertinija. Cindro na to precej odstopi ter se ponudi generalu za vodjo oni četi, ki je imela posadko oskrbeti s hrano. Lenkovič objame ves ginjen tega plemenitega junaka ter ga pohvali pred vsemi radi njegove skromnosti in požrtvovalnosti. Tretji dan posle bitke (dne 30 maja) se pripravi Lenkovič za napad. Albertiniju naloži, da naj pazi na trdnjavo, dokler se Cindro ne povrne s hrano. Pusti mu pa v trdnjavi BOO mož, 36 konj, ki so bili namenjeni za hrano v hudi sili, 600 mehov vode in nekoliko dvopeka. Lenkovič se spusti iz trdnjave po noči s 700 junaki. Mislil je, da se lahko prebije do brodovja. Ali najde se izdajica, ki priobči vso osnovo Turkom. Poličani, ki so bili Benečanom podložni in jim tudi udani, prijavijo Turkom, kako so namenili kristijani udariti iz trdnjave do svojega brodovja in na katero stran se mislijo obrniti. Turki se postavijo vsled tega po prelazih in zasedah, skoz katere je morala Lenkovičeva četa iti. Le-ta četa je bila razdeljena na tri oddelke; v srednjem je bil sam Lenkovič. Pri mesečini se spuste iz trdnjave na breg Mosor in od tukaj proti Omišu. Kar se vspo na nje Turki od vseh strani ter napadejo posebno srednji oddelek. Lenkovičeva četa, prestrašena vsled te navale, ni se dolgo branila. Preplašena pobegne, in sicer zadnji oddelek kakih 300 mož nazaj proti trdnjavi, drugi pa po bližnji okolici, kjer jih Turki pobijejo. Lenkovič jih je zaustavljal in nagovarjal na odpor, ali brez uspeha. Slednjič ostane osamljen ter se na bregu Mosoru skloni za neko pečino. Ko pa zapazi, da se je sovražnik spustil za begunci proti Klisu, odpravi se hitro z Antonom Ritterjem na pot. Vodil ju je Mihael Radič, kateremu so bila pota v teh krajih dobro znana. Lenkovič je bil hudo ranjen, pa bi se bil brez Ritterja prav težko rešil iz te zadrege. Ritter je bil takrat grajski knez v Ledenicah in stotnik v Novem. Bil je ves čas veren privrženec Len-kovičev. Za dobročinstvo- njegovo ga je Lenkovič priporočil stanovom koroškim. Njegov potomec je bil Pavel Ritter ali Vitezovič, sodolovalec Valvasorjev. Antona jc Lenkovič imenoval tisočnikom (Oberstwaohtmeister) v Senju.1) Staremu in že čisto obnemoglemu Klekovicu je bil ubit konj, pa ker ni mogel bežati, skril se jo v pečevju za ono noč ter drugi dan splezal mimo turškega tabora do Sučurca. Tukaj prenoči drugo noč, a potem dohiti Lenkoviča, s katerim se srečno reši v Senj.2) Tudi v tej ponočni borbi je bil velik gubitek na naši strani. Gotovo je bilo do 300 mož ubitih in ujetih, od katerih so sc mnogi po dolgotrajnih nezgodah povrnili na svoja mesta. Med mrtvimi nam je omeniti na prvem mestu odličnega junaka Cindra, potem senjskega škofa de Dominisa, tri kanonike spletske, Gaudencija, Vite-liča in Skatnica, ki so se pridružili bojevnikom skrivoma, potem več senjskih kanonikov in duhovnikov glagoljašev, brata Andreja in Ivana Hasanija, vlastelina senjska, ter Frančiška Jeremija. Zasužnjeni pa so bili Jurij Posedarski, stotnik senjski,Vajkard Turjaški,sinovec karlovškega generala Andreja, Ivan Mordaks, Rečan, Gabrijel Križanič, Frančišek Lonkovič,3) bržkone sorodnik Jurijev, Gašper Scheier, Vid Dobranski (zadnje tri našteva Valvasor med mrtvimi), konjik Bertučič, Laskari in Tartaglia iz Spleta. Jakomini Pec in Ivan Mordaks sta bila kesneje prodana, ker sta bila lepe postave.4) Lonkovič se je v Sučurcu komaj malo odpočil od velikega napora. Na to pa razdeli 50 tolarjev med pogumne ‘) Valvasor XII. 32. 2) Ibid 33. a) Po dnevniku ljubljanskega škofa Hrena, ki se hrani kot rokopis v knjižnici prvostolne cerkve zagrebške, je bil ta Frančišek Benkovič sin Ane Marije Benkovičeve, rojene grofinje Thurn in Valsasina, bržkone vdove za pokojnim Ivanom Benkovičem. Potemtakem bi bil Frančišek brat Jurijev, česar pa ne najdem nikjer zapisano. Vdova Ana Marija jc dala ravno v spomin smrti svojega sina Frančiška sezidati kapelico v čast Materi Božji v Prunnthurnu (menda Sebanje, podružnica gorjanske fare), kjer je prebivala na svojem posestvu. (Causa aedificii sive funda-tionis istius ecclesiae inde processit. Filius Dominae Annae Mariae Franciscus Lenkovitsch Baro ad Clissam, Dalmatiae propugnaculum munitissimum, singulari Zegniensium stratagemate captam, moxque a Turcis post aliquot menses receptam, cum D. Georgius Lenkovitsch, Capitaneus Carnioliae et generalis in Croatia et Carlstatt (qui et ultimus Nominis et Sanguinis LenkovitsChiani extitit) improspere Venetorum proditione terra marique firmare tentaret, a Turcis occisus pro patri-monio novae Ecclesiae movimentum tulit). Za to cerkvico je blagoslovil škof Hren dne 14. septembra leta 1606. temeljni kamen. Ker je pa pobožna utemeljiteljica umrla že „circa festa Paschalia a. 1608. in arce sua Palihenstain, senio et laboribus viduitatis suae confecta1' in bila pokopana v cerkvi sv. Jurija v Gorjah, zidala je cerkev njena hči Margareta, tudi vdova za grofom Žigo Thurnom in Valsasino, a škof Hren je dogotovljeno cerkev blagoslovil 5. novembra leta 1608. Istega dne so prenesli semkaj tudi truplo utemeljiteljice ter je položili v ondukajšnjo kripto. 4) Ibid. 34. ljudi, da sporoče na kak način z brega Mosora posadki v Klis o njegovi rešitvi, pa da naj se ne predado, kakor so mu obljubili, dokler jim ne pride on iznovič v pomoč. Lenkovič se je namreč še vedno nadejal, da izbriše čim prej s sebe sramoto, radi katere je tako bridko tožil v svojih poročilih predpostavljenim oblastim, vendar pa se je prevaril. Ce tudi je posadka znala, da je Lenkovič ostal živ, vendar ni imela pravega zaupanja do njega. Neka malodušnost se je je polastila, kajti zapovednik arhidijakon Albertini ni bil mož na svojem mestu, kakor so bili Ivan Albertini ali pa Gindro. Lenkovič je hitro zbiral vojsko ter je svojim ljudem delil nagrade po 10 tolarjev za jed no noč, da poiščejo razkropljene vojake ter jih pripeljejo v njegov tabor. Še dno 30. maja piše Lenkovič poročilo o poboju pred Klisom nadvojvodi Ferdinandu ter zatrjuje, da ne gre prej izpod te trdnjave, dokler ne bo njegova.1) Lenkovič je pri tem računal seveda na svojo hrabrost in pa na vernost poglavarja posadke, katero je moral braniti že vsled zadane prisego. Ali ta zadnja nada Lenkovičeva se ni izpolnila. Ko je zbral že skoraj do 1000 Dalmatincev ter se hotel odpraviti proti lvlisu, dobi glas, da se je posadka predala Turkom, češ, da je preteklo že osem dni, a pomoči le ni bilo. Zgodila se je pa predaja tako-le. Turki pridejo namreč z ujetim Laskarijem pod trdnjavske zidine ter začno posadko nagovarjati na predajo, kajti o kaki pomoči jim ni vredno niti misliti, ker je general Lenkovič ubit, a vojska mu vsa razbita. Obsedenci jim odgovore, če tudi so dobro vedeli, kaj se je zgodilo z generalom, da dobe Turki drugi dan odgovor. Na to zbore arhidijakon vse poglavarje na posvetovanje ter jih sam nagovori, da se predado, pozabivši na zadano besedo Lenkoviču, premda so imeli še toliko hrane in vode, da bi se bili mogli držati še nekoliko dni. Ce tudi je bilo proti temu predlogu več odličnih mož, med njimi sam Martinič, vendar se je sklenilo, da so trdnjava preda pod častnimi pogoji. Drugi dan se zbore v turškem taboru več turških voditeljev, a arhidijakon pošlje Pavla Paviča na dogovor. Bilo je sklenjeno, da Turki puste posadko iz trdnjave ter ji zagotove življenje, orožje in ostale stvari. Za prevoz bolnikov pošljejo Turki potrebno število konj. Posadka zahteva vrh tega tudi nekoliko Turkov za poroke, ki imajo ') R. Lopašid, Spomenici hrvatske krajine, knj. I str. 204 do 205 To poročilo je prinesel Dalmatinec Pečovid upravitelju Kranjske Nikolaju Rachambu, a le-td, je je poslal iz Mengiša dne 4. junija nadvojvodi Ferdinandu. Dane Gruber, Borba Hrvata sa Turci, str. 229 omenja Jurija Po-sedarkega kot posrednika med Turki in Klišani glede predaje trdnjave po Jstvanflju. Po našem izvoru je bil to ujeti Laskari. tako dolgo ostati med kristijani, dokler le-ti ne pridejo na varno mesto zunaj trdnjave. Kar so Turki doslej ujeli kri-stijanov, naj povrnejo vse brez odkupnine. Teh ujetnikov pa je že bilo mnogo mrtvih, saj so jih čez 70 dejali ob glavo že drugi dan po strašnem poboju pod Klisom, češ, da so vsi nevarni za Turke, ker poznajo dobro okolico kliško. Vkljub temu pa so imeli Turki še mnogo ujetih, a med njimi tudi mnogo odličnih, pa je bilo prav neverjetno, da vse izroče vsled te pogodbo. Ge tudi je bila arhidijakonu pogodba s Turki všeč, vendar jim ni verjel. Zategadelj je skrbel samo za-se, da se reši čim prej iz trdnjave, ter je sporočil Turkom, da mora pogodbo potrditi general Lenkovič, pa da je posadka izbrala njega za glasnika. Turki ga puste radi tega iz trdnjave ter mu dado celo spremstvo do Ku-čurca, a od tukaj v luko Vinišico, od Trogira 8 milj oddaljeno. Tukaj najde Lenkoviča ter mu navesti, da seje posadka predala sovražniku. Lenkovič na te besede kar ostrmi ter strašno srdit odgovori: »Izdajalec, jaz sem te postavil za vodjo in za zapovednika tej trdnjavi na mesto tvojega brata, ki seje tako lepo in častno vedel ter se brez hrane in živeža šest dni z veliko požrtvovalnostjo vzdržal v trdnjavi pričakujoč pomoči, a ti nisi mogel niti dva dni zapovedati in že si sklenil trdnjavo predati. Idi in vrni se hitro v Klis, in ako hočeš biti veren cesarju, drži trdnjavo do ponedeljka, do tega časa pridem jaz na pomoč«. Na to ni mogel dati arhidijakon drugega odgovora nego mu je obljubil, da vse stori, kar mu je general zapovedal. Ali mesto da se povrne v Klis, poda so na otok Huj a, kjer je ostal celi dan. V tem pa dobe obleganci po dogovoru poroke ter predado opoldne (dne 81. maja1) trdnjavo sovražniku, ki so precej vseli. Na obzidje postavijo Turki one tri tope, s katerimi so doslej na njo streljali, straže podvoje, napolnijo kapnice z vodo, a druge shrambe s hrano in bojno pripravo. Naše spremi oddelek turške vojske daleč od trdnjave. Med izseljenci so bili tudi ujetniki, katere so morali Turki po dogovoru našim predati. Čudno je, da so se te pogodbe sploh držali, vseh tako niso hoteli izročiti. Tako znamo, da so si pridržali Jakominija, Peca in Mordaksa, ker so se nadejali, da dobo za nje velike odkupnine. Ko so jih pa naši zahtevali, izgovorili so so, da so za ponočne bitke nekam izginili in da jih sploh ni med ujetniki. ') Dane Gruber, Borba Hrvata sa Turci, str. 229 navaja 6. dan meseca junija kot dan osvojenja Klisa po Turkih. Po sporočilu Konstantina Prosperija pa so Turki osvojili trdnjavo že dne 31. maja, ker arhidijakon Albertini (po Gruberju neki Alfijeri) ni čakal osem dni na pomoč od Lenkoviča, kakor bi bil moral po zadani besedi. In tako je postala ta trdnjava, katera je mogla biti po čednosti, pogumnosti in hrabrosti jednega brata najvažnejša točka cele Dalmacije, radi nezvestobe in slavohlepnosti drugega brata plen najhujšega sovražnika krščanstva. Ni se zatorej zastonj bridko zjokal papež, ko mu je bilo prijavljeno, da je padla ta važna trdnjava, za katero je tudi on toliko skrbel in žrtvoval. Najhuje je zadel pad kliške trdnjave sosednje Dalmatince, ki so bili zapleteni v to borbo. Turki so se jim osvetili na najhujši način, zaplenivši jim posestva in pre-gnavši cele njih rodovine, da so se morali kot begunci potikati po svetu. Ravno tako so preganjali Benečani svoje podložnike, ki so se udeležili te vojne. Zategadelj sestavi Pavel Sirotkovič obširno poročilo cesarju Rudolfu II., kateremu točno opiše zasluge in žrtve dalmatinskih Hrvatov za trdnjavo kliško. Mnogi izmed njih so potrošili velik del svojega imetja za orožje in brano, a kesneje so jim Turki odvzeli vsa posestva in odpeljali jih celo v sužnost. Sedaj naj se jih usmili cesar sam ter naj poskrbi, da se bodo mogli vsaj vrniti v svoj zavičaj. V tem poročilu je naštetih čez 30 odličnih imen dalmatinskih posestnikov in vlastelinov, ki so nam deloma iz opisa omenjene borbe že znana. Je li prošnja Pavla Sirotkoviča bila kdaj uslišana, ni mogoče se-znati iz tedanjih listin.1) lluda je bila osoda tudi za ujetnike. Turki bi jih morali po pogodbi o predaji kliške trdnjave vse izročiti kristi-janom, ali oni tega niso storili, kakor je bilo že omenjeno, marveč so od mnogih zahtevali ogromne odkupnine, katere po navadi niso zmogli niti sami niti njih sorodniki. Turki pa so bili. vrlo lokavi ter so jih po navadi puščali na svobodo pod pogodbo, da plačajo odkupnino, čim jo zbero na kakršenkoli način. Ali so taki ujetniki prestali večkrat tudi dosta muk med Turki, kajti bili so jih po nogah, dokler niso izjavili, da hočejo plačati odmerjeno odkupnino. Tako so Turki ravnali z duhovnikoma Jurijem Bogutičem in Nikolajem Supičicem, ko so ju ujeli pod Klisom. Ker sta imela pa oba duhovnika prevelikih zaslug za krščansko vojsko, kajti ona dva sta ves čas za obleganja Klisa skrbela za vernike v duhovnem oziru, zavzeli so se za nju odlični možje mesta Senja ter ju priporočili samemu papežu Klementu VIII., da njima dovoli po Italiji nabirati milodarov za odkupnino, katera je bila za vsacega določena, namreč 1700 cekinov.3) Koliko se je pa moralo takih nesrečnežev povrniti na Turško, ker niso mogli dobiti zahtevane svotc! ') R. Lopašid, Spomenici hrvatske krajine, knj. I. str. 222. -') Ibid. str. 268. Težak je bil položaj tudi za Jurija Lenkoviča. Komaj se povrne v Senj, že pošilja poročila o žalostnem dogodku na vse strani, posebej še nadvojvodi Ferdinandu') in cesarju Rudolfu II. Upravitelju Kranjske Nikolaju Rachambu zatrjuje v pismu, da on ni kriv velike nesreče, ki je zadela kristi-jane pod Klisom, marveč da jo je provzročilo izdajstvo nekaterih nezvestih Dalmatincev in plenaželjnih Uskokov.2) Cesarja Rudolla II. pa prosi general, da mu veruje, kakor mu je opisal ves pohod, a one, ki so predali trdnjavo, naj pokliče k preiskavi o tej stvari. Njega naj pokličejo za glavno pričo, ki dobro ve, so li imeli važen razlog, trdnjavo predati poprej, nego jim je bil odmerjen čas za to.3) Bržkone pa se ni nobena preiskava vršila, ker ni bilo za to pravega časa, in pa ker so mogli generalu Lenkoviču verjeti, kar je o tem sporočil. I)o dne 6. junija je ostal Jurij Lenkovič v Senju. Bržkone se je hotel odpočiti od prevelikega truda vsled zadnjega pohoda ter izločiti zadobljene rane (40), kar pa v Senju ni bilo mogoče. Zatorej odpotuje skoz Karlovec in Metliko na svoje veliko posestvo Mehovo na Dolenjskem, kjer ga najdemo že dne 16. junija. Tukaj napiše nadvojvodi Ferdinandu novo poročilo o dogodkih pod Klisom ali ob jednem toži tudi o svojem slabem zdravju.4) Na poziv nadvojvode pošlje mu tudi popis onih, ki so padli pod Klisom.6) Omenja tudi ujetnikov, še posebej o Juriju Posedarskem, Vajkardu Turjaškem in Gasparju Križaniču. Lenkovič zahteva tudi za svojo vojsko v Karlovcu najmanj 50.000 gold., da se na ta način plačajo zaostatki, radi katerih se vojska razhaja. Omenjeni denar naj se vzame na posodo pri gospodu Pecenu; posadka naj se pomiri, kajti v kratkem bo treba udariti na Petrinjo, zatorej je treba poskrbeti za dobro in ') Ibid str. 204 do 205. *) R. Lopašid, Spomenici hrvatske krajine, knj. I. str. 205. 3) Ibidem, str. 206 do 208. *) Ibidem, str. 211. ‘) Ibidem, str. 213. Popis krajiških Hrvatov, ki so padli pod Klisom ali pa bili ujeti dne 27. maja I. 1596.: Iz Karlovca — od haramij na Mrežnici in masolov (na mestnem posestvu naseljeni kmetje) ter 20 Lenko- vičevih mož — okoli.......................................136 Plačanih Senjanov...............................................38 Venturinov (prihajači Uskoki z otokov.)..................46 Od trščanske čete..............................................42 Od čet iz Brinja, Otočca, Ledenic in Vinodola ... 49 Vseh 302 Koliko se je rešilo Dalmatincev (bilo jih je do 300), ni bilo točno izvedeti, večji del njih je vendar ušel. mnogobrojno vojsko. Lenkovič želi tudi sam prisostvovati pri tem pohodu, samo ako do tega časa ozdravi.1) General Lenkovič od leo-a časa ni mislil nič več na osvajanje Klisa, pač pa Nikolaj Alberti, ki jo v obširnem poročilu cesarju Rudolfu II. razlagal, kako bi mogel 011 s svojim bratom Matevžem in s Senjani to trdnjavo osvojiti.2) Cesar Rudolf II. na to pohvali vernost rodovine Albertijeve, odobri osnovo Nikolaja Albertija glede osvajanja Klisa tor podeli njemu in bratu Matevžu vse pravice na one kraje, katero odvzemo Turkom.3) Klis, ta važni ključ Dalmacije pa ostane vendar le v turškem posestvu, kajti cesarske čete so morale braniti na drugem kraju krščanske zemlje. Kako dolgo je ostal Jurij Lenkovič na svojih posestvih, ni nam točno znano. Dne 26. junija istega leta odgovarja nadvojvoda Ferdinand iz Gradca na poročilo Lenkovičevo glede oskrbe vojske, da dobe vojaki vso za šest mesecev zaostalo plačo. Ob jednern odobruje strogo ravnanje s to vojsko, ker se je vzdignila proti zapovedniku. Tudi želi nadvojvoda generalu boljšega zdravja, da bode mogel okrepčan zopet na vojsko.4) Bržkone je bil Lenkovič takrat še na Mehovem, kajti šele dne 15. julija istega leta ga nahajamo v taboru pri Petrinji. Poboj krščanske vojsko pod Klisom je vznemiril brez dvojbe nadvojvodo Ferdinanda in cesarja Rudolfa II., kajti ravno od tega pohoda se je jako mnogo pričakovalo za osvojenje Dalmacije in sosednjih dežel.6) Nadvojvoda Ferdinand dolži v svojem poročilu cesarju Rudolfu o tem poboju naravnost Lenkoviča, češ, da se je prenaglil, ker je imel s seboj samo 1000 mož brez vsakih vohunov in glasnikov. Bati se je sedaj za Senj in Liko, Kras, Pivko in celo za Kranjsko; pa tudi bosenski in hrvaški Turki se bodo ojačali vsled te zmage. Zategadelj je potrebno, da cesar zapove banu hrvaškemu in grofu Juriju Zrinjskemu, da bodita vedno pripravna za pomoč kraj iškim zapoved nikom.0) O nameri Turkov pa je izvedel nadvojvoda Ferdinand iz pisma Jurija Posedarskega, stotnika senjskega. Le-ta sporoči namreč nadvojvodi, čim je bil puščen iz ujetništva, da je padlo pod Klisom čez 150 samih Senjanov, pa se sedaj ne boji' samo za Sonj, nego tudi za ostalo krajino, kajti slišal je kot ujetnik, kako so se Turki dogovarjali o novem napadu na Krajino. Zatorej je neobhodno potrebno, da dobi on kot za- ’) R. Lopašid, Spomenici hrvatske krajine, knj. I. 211. a) Ibid. str. 256 do 264. ») Ibid. str. 264 do 265. ‘) Ibid. str. 213. *) Ibid. str. 218 do 219. *) R. Lopašid, Spomenici hrvatske krajine, knj I. str. 213. povednik senjski vsaj 300 mož iz Kraške ali pa iz Istrije. Ob jcdnem naj se ta vojska obskrbf tudi s hrano. Samo pod to pogodbo je pripraven braniti Senj; ne bi rad dožive), da obdolže zopet njega, ko bi osvojili sovražniki Senj. »Večkrat sc odvrne velika nesreča, če se posluša svet tudi neznatnih ljudi« sklepa Jurij Posedarski svoje poročilo.1) Iz takih poroči 1 pa se je moglo sklepati le na hude borbo, ki so se istega leta vršile med kristijani in Turki, in sicer na. Hrvaškem in na Ogrskem. Pa kaj se je v tem godilo na Ogrskem? Po smrti velikega vezirja Sinan-paše prevzame vrhovno zapovedništvo turške vojske na Ogrskem novi veliki vezir Ibrahim-paša, katerega je spremljal tudi sultan sam s svojim svetovalcem in turškim zgodovinarjem Seadedinom. Vojska se vzdigne iz Belgrada ter napreduje skoz Petrovaradin in Segedin brez vsakih zaprek in zadržkov. Ravno takrat so osvojile cesarske čete llatvan ter se silno osvetile turški posadki, pomorivši jo vso na mestu. Prav čudno je tedaj, da se krščanka vojska ni vzdignila na turško ter začela ž njo bitko, kar se je pričakovalo na cesarskem dvoru. Se toliko se ni pospešila, da pride o pravem času na pomoč posadki v Jagru. Turki obsedejo Jager dne 21. septembra. Ker se posadka ni hotela predati na poziv sultanov, obležejo sovražniki trdnjavo od vseh strani ter streljajo neprenehoma vanjo. Ali sedaj se pobuni jeden del posadke, večjidel Va-loni (francoski najemniki), in zapovednik njih Vilim 'Preka je moral predati trdnjavo pod pogodbo, da mu posadko puste svobodno oditi. Ali Turki prevarijo kristijane, kajti oni napadejo posadko ter skoraj vso (do 5000 mož) pokončajo, da se jim tako osvetijo za hatvanski pokolj. Valvasor pripoveduje,2) da so Turki rabili odslej besedo »hatvan«, kadarkoli so morili kristijane. Sele sedaj pohiti nadvojvoda Maksimilijan s knezom erdeljskim /igo Batorijem Jagru v pomoč; ali prišel je prekasno. Že deset dni poprej je bila trdnjava osvojena. Borba se je imela tedaj dovršiti na ravnici Kereštevi blizu Jagra. V tridnevni bitki (od 23. do 26. oktobra) menjala se je pogostoma bojna sreča. Prvi dan zmagajo kristijani. Sultan Mohamed jo hotel že ves preplašen zapustiti bojno polje, zakaj izgubil je velik del svojih topov. Ali previdni Seadedin ga predobi s svojo veliko zgovornostjo za-so in ga navduši, da vzdrži do kraja na bojnem polju ter še jedenkrat poskusi bojno srečo. Le-ta mu je bila sedaj tudi mila. Drugi dan je bilo le nekaj malih prask. Ali tudi tretji dan je bila zmaga na krščanski strani, kajti vzeli ‘) Ibid. str. 210. a) Valvasor XV. 514. so Turkom do 100 topov. Ko so sc pa zmagujoče četo vrgle vkljub prepovedi vojaških zapovednikov v turški tabor, vse pohlepne za bogatim plenom, zabredejo v zasedo kakor pri Klisu, in sovražnik jih kmalu potisne iz tabora. Kričeči začno bežati, za njimi jo udere vsa ostala krščanska vojska. Najmanj 50.000 mož pade pod turškim mečem ali pa se uduši v bližnjem močvirju, v katero so zabredli v temni noči. Vojaško blagajno z 10.000 cekini in čez 100 topov ujame sovražnik. Gicala, ki je napadel zadnji bežeče kristijane, dobi od sultana že na bojnem polju dostojanstvo velikega vezirja. Ker jo bil pa prestrog, in ker so se bunili vojaki proti njemu, bil je kmalu odstavljen ter zopet Ibrahim imenovan. Po tej sijajni zmagi se vrne Mohamed lil. slavodobitno v Carjigrad skoz Solnok, Segedin, Petrovaradin in Belgrad. V Carjigradu mu prirode sijajen sprejem, kakršnih je bilo videti le v slavnih časih vlade sultana Solimana Sijajnega.1) Tem žalostnejši pa je bil glas, ki so je bliskoma razširil po krščanskih zemljah o strašnem poboju pri Kerestesu. Vse je žalovalo za izgubljenimi žrtvami. Na to je dalo Nj. Veličanstvo dne 80. decembra javno s trobljami oglasiti na Dunaju in tudi po drugih mestih, da »so prepovedane vse veselice, ošemljenja in drsanja ter tem slične zabave«.3) Bali so se tudi za Dunaj, da ga ne bi oblegel sovražnik, kajti bil je slabo utrjen. Da se prebivalstvo deloma umiri velikega strahu, dovoli nadvojvoda Maksimilijan na prošnjo cesarjevo, da se pošlje na Dunaj general Rupert Eggenberg, da učvrsti' trdnjavo. Eggenberg pride zares na Dunaj ter se prav nepovoljno izjavi o utrdbah. l’o njegovi trditvi se Dunaj ne bi mogel držati proti sovražniku v tedanji trdnjavi, nego bi se morala vojska podati na odprto polje ter tukaj boj odločiti. Vkljub temu se pa mesto vendar ni utrjevalo, ker ni bilo za to potrebnih sredstev, in ker je nevarnost minila, ko se je turška vojska po sijajni zmagi vrnila na Turško.8) Kaj se je godilo po padu Klisa na hrvaški krajini? Vso skrb za te kraje je moral prevzeti za nekaj časa Žiga Herberstein, zapovednik slavonske krajine. Po raznih poročilih, ki so dohajala iz sosednjih turških pašalukov, moglo seje sklepati na hude borbe za pomejne trdnjave. Ni tedaj čudno, da je naložil nadvojvoda Ferdinand še bolnemu Lonkoviču zbirati čete ter ž njimi odriniti pod Petrinjo in Kostajnico.4) l) Zinkeisen, Gesch. d. osm Reiches III. str. (303 do 605. 2j Ortelius redivivus et continuatus oder der ungarischen Kriegs-emporungen historische Beschreibung vermehrt von Martin Meyern. Nurnberg 166B, str. 344. 3) Zwiedeneck-Sudenhorst, Ruprecht von Eggenberg, str. 130 do 131. 4) R. Lopašid, Spomenici hrvatske krajine, knj. I. str. 213 do 214. Ker pa bolnemu generalu ni bilo mogoče takrat ustreči temu nalogu, poskrbel je za to Žiga Herberstein, ki seje želel Turkom osvetiti za izgubo Lenkovičeve. Kostajnico je hotel dobiti v svojoy last, da popravi s to osvojitvijo vsaj deloma izgubo Klisa. Ze prvo dni meseca junija je imel udariti Herberstein na Turke, ali ni bil še dostatno pripravljen, kakor je sporočil nadvojvodi dne 8. istega meseca iz Varaždina.1) Manjkale so mu bojne priprave, posebno orožje in mostovi. Tudi seje vojska šele zbirala. Štajerci iz Maribora in Ptuja so prispeli komaj v Zagreb. Od tukaj sc imajo podati proti Petrinji, kamor je namenil tudi on priti s svojo vojsko. Tudi Korošci, Kranjci in Karlovčani naj se tjekaj odpravijo. Dobro bi bilo, da posebno Karlovčanom sam nadvojvoda zapove, kako se imajo ravnati, če tudi jo že o tem sporočeno bojnemu svetniku Stefanu Gušiču. Hrvaški stanovi pa pošljejo gotovo IGO glav živine, da se spravijo topovi in pa ostala prtljaga pod trdnjavo, saj je Herberstein prosil oba bana, Gašperja Stankovačkega, škofa zagrebškega, in Ivana Draškoviča pomoči v tej stvari. Tako se je počasi vojska zbirala, ko se slednjič vzdigne tudi Herberstein s svojo četo iz Varaždina proti Petrinji. Med potom se mu pridruži iz Štajersko 1000 konjikov pod zapovedništvom Friderika Schaffen-burga in nekaj deželnih čet iz Kranjske in Koroške. Tudi novi hrvaški ban2) Ivan Draškovič se zjedini s to vojsko, privedši s seboj do 3000 mož. Najpoprej se odpotijo vsi proti Petrinji, kjer se jim pridruži še Krištof Obručan z ostanki Lenkovičeve vojske. Tako se je zbralo pred Petrinjo do dne 6. julija G000 mož. Še tistega dne razglasi Herberstein zapoved nadvojvode vpričo dvorskega vojnega svetovalca. Precej zatem sklenejo udariti na Kostajnico.8) General Herberstein je želel predobiti za-se važnega zaveznika v teh bojih. To so bili Vlahi v sosednji Bosni, ki so želeli prestopiti na našo stran. 8 temi Vlahi se je dogovarjal že Anton Bertuci pred napadom na Klis (1595), da mu pridejo v pomoč; zato jim je cesar Rudolf II. sporočil, da jih sprejme pod svoje varstvo, in da jim ostanejo vse pravice, ko bi se kdaj Bosna osvojila iz turške oblasti.4) Znano je vendar, da se Vlahi niso udeležili podjetja na Klis, a kolikor jih je bilo v taboru, izneverili ‘) Ibid. str. 209 do 210. 2) Kercselich, Historia cathedralis ecclesiae zagrabiensis, str. 303. Ban Tomaž Bakač se je zahvalil na banski časti že 1. 1595., ker se cesar Rudolf II. ni hotel ozirati na njegove pritožbe glede hrvaške kraljevine. Ban je zahteval, da se povrne hrvaški kraljevini Pazinski okraj v Istriji, česar pa cesar ni hotel storiti. Kercselich str. 302. R. Bopašič, Spomenici hrvatske krajine, knj. I. str. 216 do 217. 4) Ibid. 74. so so skoraj vsi. Tudi k samemu Herbersteinu je prispel v Slavonijo neki vladika s 40 Vlahi prosit podpore in zemljišč za naselitev. Herberstein je bil takrat pripravljen za napad v slavonske kraje, ali ker je bilo že kesno v jeseni (meseca oktobra 1. 1595.), odložil je pohod za drugo leto. Omenjeni vladika pa mu je razjasnil mnoge stvari glede obrambe mej, kar je bilo za našo vojsko od velike koristi. Herberstein poroča nadvojvodi Ferdinandu, da more tega vladiko pripeljati v Gradec, ako ga želi videti ter ga zaslišati o položaju na turških mejah.1) Za ostale Vlahe prosi Herberstein živeža za toliko časa, dokler se ne najde za nje kako prazno zemljišče.3) Ko se je leta 1596. začela zbirati krščanska vojska, da napade pomejne bosenske trdnjave, pojavili so se iznovič Vlahi. V obširnem pismu, na katerem je podpisan vladika Radoslav, 30 duhovnikov in zastopnikov vlaškega naroda, izjavljajo svojo radost, da je prišel čas, da bodo mogli pomagati krščanski vojski ter tako priti pod varstvo cesarjevo. Ob jednem prosijo, da se jim dasta 2 mesti izmed 70 zapuščenih med Uno in Kolpo, četudi ne največji.8) General Herberstein se je vrlo mnogo nadejal od Vlahov ter jih je vsled tega pisma nagovarjal na očitni upor proti Turkom, kadar se vzdigne krščanska vojska proti Kostajnici. Ker žele priti pod obrambo cesarjevo, ne dobe samo mest in zemljišč, marveč tudi mnogo svoboščin in krščansko pravico. To vse jim želi dati cesar, in če tega njemu, cesarskemu generalu, ne verujejo, naj kar od samega cesarja zahtevajo potrdila.4) In zares jim je vse svobode in pravice potrdil nadvojvoda Ferdinand v Gradcu že dne 10. julija tistega leta.6) Vsa ta dogovarjanja pa so bila vendar le brez pravega uspeha. V Herbersteinovem taboru ni nihče mnogo držal do obljub vlaških poslancev. Naši so jih seveda z obljubami mamili na hrvaško stran, da bi ž njimi vkup prodrli v Bosno, kjer bi so jim mogel vos narod pridružiti v borbi proti Turku. Kor so prvi poslanci bosenskih Vlahov Herbersteinu dokazovali, da bi se moglo lahko priti čez Uno na nekih prelazih, poprijel soje ta tega poročila ter prišel radi to osnove celo na Mehovo k Lenkoviču.6) Oba sta bila tega mnenja, da bi so z Vlahi, ko bi ostali verni, dala zares Bosna hitro osvojiti. Ali to so bile prazne nade. Že dno 6. julija tistega lota piše general Herberstein nadvojvodi iz tabora pred Petrinjo, ‘) Ibid. 195. a) R Lopašid, Spomenici hrvatske krajine, knj. I. str. 201. ■') Ibid. str. 214 do 215. *) Ibid. str. 215 do 216. s) Ibid. str. 217 do 218. ") Ibid. str. 218 do 219. da so Vlahi nezvesti, zatorej se mora osnova o osvojenju Bosne za sedaj izpremeniti.1) Se huje pa je obsodil Vlahe Jurij Lenkovič, ko je ravno o tej stvari poročal nadvojvodi Ferdinandu iz Petrinje dne 16. julija. Gez Uno se ne more sedaj udariti ravno radi teh nezvestih zaveznikov, ki so popolnoma omahljivi in nezanesni ljudje (als vnbestendige, haillose leuthe). Oni se po svoji stari navadi ustavljajo zapoved-niku, če tudi so ga malo poprej zvali v svojo zemljo. »S temi ljudmi sc ne da nič pomoči,« sklepa Lenkovič svoje poročilo.2) Pa še huje se je zgodilo, nego sta oba zapovednika pričakovala od teh zaveznikov. Pred Petrinjo zbrana krščanska vojska se vzdigne v vojaškem redu najpoprej do Dolnjega Vinodola, a od tukaj na ravnico Plačevico, skoz katero teče potok Velešan. Dne 8. julija prispe šele pred Kostajnico, ker se je zboli prtljage in topov mogla le počasi dalje pomikati. Ko Turki naše zapazijo, se hitro prepeljejo iz kule, ki je stala na otoku sredi Une, v mesto ter se vržejo na brdo Djed (pri Valvasorjus) Dedun), da od tukaj bijejo naše ter jim branijo utaboriti se in na ugodnem mestu postaviti topove. Ali se prevarijo, kajti naši jih prisilijo s topovi, da morajo hitro pobegniti z brda do reke. Tukaj se komaj v čolnih rešijo v kulo, katero so bili malo poprej zapustili tako brezskrbno. Sedaj postavijo pa naši topove na dva kraja, tri na breg Djed, a dva na drugi breg Une. Na ta način so bili lahko kulo z dveh strani. Bosenski paša Pardi (Valvasor4) ga zove Aksardis) izve že v Banjaluki, kaj se godi' pri Kostajnici. Hitro pošlje tjekaj konjika s poročilom, da naj se posadka dobro drži, kajti že drugi dan ji pride sam v pomoč. In v resnici prihiti' paša z 20(3 konjiki pod Kostajnico. Neki ujeti Turki so našim zatrjevali, da je pripeljal paša najmanj 800 mož. To pa ni bilo resnično, ker se je takrat nahajala skoraj vsa turška vojska na Ogrskem; hoteli so le naše preplašiti. Pardi-paša se postavi s svojo vojsko zraven kule, da zabrani našim pot do vode. Tudi zaustavlja Herbersteina postavljajočega most čez Uno, da prepelje vojsko na drugo stran ter z naskokom napade trdnjavo, ko se je streljalo na njo že dva dni brezuspešno. Sreča je bila, da ni mostu ne-obhodno potreboval. Izvedel je namreč od domačih ljudi, da se da Una na nekem mestu pregaziti. Zdajci zapovo vojski, da pregazi Uno na onem mestu. Najprej prideta na drugo stran reke Ivan Voj kovic in Krištof Mrnjavčič, oba huzarska ‘) Iljid. str. 216 do 217. a) R. Lopašid, Spomenici hrvatske krajine, knj. I. str. 218 do 219. a) Valvasor XV. 545. *) Ibid. zapovednika, s svojima četama in ostalim konjištvom. Za njimi se spuste tudi pešci s puškami in smodnikom na glavi, da se jim ne zmoči ta bojna priprava. V kratkem času je bila naša vojska na drugem bregu reke. Ko opazi Pardi-paša našo vojsko, kako prehaja čez reko, postavi hitro svoje čete v bojni red. Spredaj razvrsti onih 200 konjikov prav na široko, da tako zaslepi naše, češ, da jih je več, nego jih je bilo v istini; zadaj pa je bila peš-vojska, sestavljena večjidel od raje iz sosednjih mest. Turki pa niso vzdržali niti prvega napada naše vojske, nego so zbežali preplašeni na vse strani. Konjiki se skrijejo po bližnjih pečinah ali pa zbeže na gore, samo da se rešijo; pešci jo udero v šumo ali pa nazaj v kulo. Da more tem huje sovražnika preganjati, razdeli se naša vojska na dve krdeli. V tej borbi pade mnogo Turkov; hrvaške konjike pa zgrabi turška četa v šumi ter jih mnogo pobije. Valvasor1) trdi, da je ostalo Turkov na bojišču do 400, a naši so osvojili 8 zastav. Ze zvečer se povrne naša vojska nazaj čez Uno ter osvoji hitro Kostajnico; plena najdejo v njej prav malo, kajti Turčin je odnesel s seboj, kar je bilo kaj vrednega. Drugi dan začno naši delati most čez Uno, da prepeljajo topove na drugo stran, odkoder bi mogli lože kulo biti. Delo se jim posreči. Vsi so že mislili, da se jim preda kula v kratkem času. Kar se raznese po taboru glas, da prihaja kuli v pomoč Ahmed Alis s silno vojsko, s katero jo udaril že čez Savo pri Svinjaru. Herberstein sc da pregovoriti od svojih svetnikov ter preneha oblegati kulo. Kmalu zatem podre tudi most čez Uno ter se povrne z vso vojsko v Turovo polje. Ahmed Alis pa je takrat prispel komaj v Delgrad.2) Dne 12. julija je prišel Herberstein pod Kostajnico, a dne 17. istega meseca seje že povrnil z vojsko proti Petrinji. Kaj je bil vzrok, da ni uspel v tej borbi? Sama bojna osnova, po kateri so mu imeli Vlahi pomagati proti Turkom; ali zgodilo se je ravno narobe. Vlahi so se približali tudi v Kostajnici naši vojski ter se tukaj dogovarjali s Herbersteinom o bojni osnovi. Nadvojvoda Ferdinand svari sicer svojega zapovednika, da naj bode oprezen v dogovarjanju z Vlahi radi nekih njih slabih lastnosti,8) vendar pa je poslal za nje sprevodno pismo za slučaj, ko bi se sprejeli na naša zemljišča. Herberstein tega pisma ni mogel rabiti, ker se je nevernost Vlahov v tem pokazala prav očividno. Hridko jih ‘) Valvasor XV. 545. a) Kercselich, Historia cathedralis ecclesiae zagrabiensis, str. 804. “) R. LopaSid, Spomenici hrvatske krajine, knj. I. str. 219 do 220. toži Herberstein v svojem poročilu1) o napadu na Kostajnico. Mesto da pridejo krščanski vojski na pomoč, zbero se vsi v turškem taboru ter tukaj izdado turškemu zapovedniku bojno osnovo in pokažejo poverljivo pismo, v katerem jih nadvojvoda vabi na svojo stran, češ, za kako važne jili drže kristijani in kako radi bi jih sprejeli v svoje varstvo. Ravno tako kakor pri Klisu, izdali so tudi pri Kostajnici kristijane. In ta nezvestoba (der Wallachen lalschhait vnd merklicher betrug) je največ kriva, da ni Herberstein uspel pri Kostajnici, in da ne morejo tudi ostala podjetja napredovati, kakor sicer bi mogla. Nadvojvoda Ferdinand ostro obsoja2) to vedenje vlaških poglavarjev ter zahteva, da se jim osvete kristijani radi te nezvestobe. Zategadelj udari neka naša četa proti Bužimu ter požge po oni okolici do 200 vasi za osveto.8) Herbersteinovim in Lenkovičevim četam ni bilo namenjeno gubiti čas v pustem Turovem polju pri Petrinji (in oeden vnd wtlesten Turovo polia die zeit vergebens muess anvvenden vnd verzehren); zatorej Herberstein nasvetuje nadvojvodi Ferdinandu, naj vsaka vojska v svoji krajini napada sovražnikove meje, ne pa brez cilja čaka nove zapovedi. V Gradcu odobrijo Herbersteinovo zahtevo glede daljnjega vojskovanja; da se pa za nekaj časa razpusti vojska, posebno še topničarstvo, radi prevelikih stroškov, ni dovolil vojni svet, marveč je odredil, da naj ostanejo zbrani v Zagrebu vsaj še 14 dni.4) Vojnemu svetu je bilo dobro znano, kako težko se je dala zbrati dobra vojska. Kes jo je bilo tudi težko vzdrževati, ali ker so je slutilo, da borbe na mejah za to leto še niso končane, ni se smela razpustiti. In prav so imeli, da so tako ravnali. Že okoli dne 12. ali 13. septembra prepelje Ahmed Alis (v kranjskih spisih imenovan tudi serdar) svojo vojsko čez Savo ter se hitro približa Kostajnici. Turkov je bilo do 20.000. Ker ne najde zapovednik naših v taboru, naraste mu pogum, da sklene iznenada napasti Petrinjo. Pripravil se je prav dobro z vsem za obleganje. Ali podjetje se mu vendar ni posrečilo. Pobegnilo je namreč nekoliko krščanskih sužnjev iz turškega tabora ter našim odkrilo namero turško. Zato ‘) R. Lopaši<5, Spomenici hrvatske krajine, knj. I. str. 220 do 221. a) Ibid. str. 221 do 222 „mit was falschen betrug vnd practicken die nunmehr gar zuuill bekahnten haillosen, verretherischen Wallachen zuwider irer jiingst anerbottenen treu vnd christlicher douotion diser zeit her vmbgegangen“. 8) Valvasor XV. 544. 4) R. Lopašid, Spomenici hrvatske krajine, knj. I. str 220 do 221; 221 do 222. so našii vojska dobro pripravi za napad ter jih odbije prav pogumno. Ako jo hotel Ahmed Alis trdnjavo predobiti, moral jo je redovito obsesti.1) Za to pa je potreboval večjo vojsko. V kratkem času se mu pridruži še 30.000 mož iz raznih krajev turškega cesarstva, a največ iz balkanskih krajev.8) V pomoč mu pride tudi novi bosenski paša Odaverd. Dne 14. septembra začne obsedati trdnjavo. Posadki, ki je štela komaj 250 mož, je bil zapovednik nam že znani Daniel Frankol. Malo prej, nego je obsedel sovražnik trdnjavo, poslal je ban v pomoč še 1O0 mož pod zapovedništvom Jurija Brestovskega. Vsa posadka je tedaj imela 350 vojakov. In ta peščica ljudi je imela braniti trdnjavo, da no pade v oblast tako silnemu sovražniku.8) Kakor po navadi vsi zapovedniki, tako je poskusil tudi serdar Ahmed, ne bi li zlepa mogel predobiti trdnjave. Poroči zatorej Krankolu, naj se preda. Seveda mu obljubi tudi raznih koristi. Ko pa ni uspel z obljubami, začel se mu je groziti; ko pa tudi to ni nič koristilo, zapovedal je svoji vojski z vso resnobo Petrinjo oblegati. Ob jednem se zaroti pri Mohamedu, da ne odide poprej izpod trdnjave, dokler je ne dobi v svojo oblast. Najprej obda trdnjavo od vseh strani, da ji zapre dovoz hrane. Potem naspe visoke nasipe, na katere privleče težke obsadne topove, ter neprenehoma strelja na zidovje. Tudi podre most na ladje, ki je bil narejen čez Kolpo, ter zapre vsa pota, po katerih bi mogli dobivati obsedenci pomoči. Ko je bilo v turškem taboru vse pripravljeno, da zatrobiti za naskok. Turki skačejo in vpijejo ko zmedeni na zidovje, streljajo iz topov in pušek, mečejo strelice, zažigajo leseno tramovje, delajo vse mogoče, da pre-dobe trdnjavo. Sam vezir ohrabruje vojake, hvali pogumne, zmerja ter se grozi plašljivcem, iznemogle pa zamenjuje s čilimi četami. Ali tudi kristijani se branijo pogumno: napadače odbijajo z zidovja ter jim izpodmičejo lestve, gase ogenj, mašo luknje, streljajo s smodnikom in strelicami ter s kamenjem in gorečim sumporjem more sovražnika. Nihče se ne umakne s svojega mesta, dokler ni hudo ranjen ali pa ubit. Vsi so bili navdahnjeni z jedno mislijo: »Pogumnega in junaškega srca bodimo tovariši, ko vidimo, da nam se približuje zadnja ura. Zatorej se borimo hrabro, dokler nas sramotno ne pokonča sovražnik ali pa nas odpelje v sužnost, za vero krščansko, za svoja ognjišča, za svoje žene in svoje otroke, naš ') Valvasor XV. 545. ,J) Istvanfy trdi, da je imel Afis 100.000 mož vojske, Valvasor pa misli, da jih je bilo 60.000. “) Kercselich, Historia ecclesiae cathedralis zagrabiensis, str. 304. n ajd ra/.ji zalog, slednjič za rešitev in obstanek naše mile domovine.« Takšne besede ohrabrijo vsakoga, celo nestalnega Frankola, Ivi je 1>i 1 že zdvojil, da se bodo mogli vzdržati, ter je že celo pomišljal na beg; vendar pa ga je Hrestovski osramotil z ostrimi besedami. Vsi sklenejo te daj braniti trdnjavo do zadnje kaplje krvi. Tako so odbijali vse napade sovražnikove več dni.1) Ali dan za dnevom je mineval, a posadka v Petrinji je čakala še vedno, da ji pride o pravem času kakšna pomoč. Krankol bi bil rad javil krščanskim vojskovodom Lcnkoviču, banu Draškoviču in Herbersteinu, v kakšni stiski se nahaja posadka, ali jo bilo težko najti junaka, ki bi bil pripraven to nalogo izvršiti. Slednjič se prijavita vendar dva vojaka za glasnika. Ali na potu ulove Turki jednega ter ga seveda pogube, drugi pa srečno uteče v tabor krščanski pri Sisku, kjer se je bila zbrala pod zapovedništvom Eggenbergovim dosti jaka krščanska vojska, večjidel sami Hrvati in Slovenci. V znamenje, da je prispel glasnik iz trdnjave, da zapoved n ik Eggenberg ustreliti z velikim topom. V tej veliki stiski pride v pomoč tudi Tomaž Bakač s svojo četo. Bilo pa je vse vojske do 6000 mož. Po zapovedi se naredi hitro most čez Odro, a ob jednem pošljejo 50 konjikov proti Petrinji, da vidijo, kaj počno tamkaj turške čete. Ko prispejo le-ti' do Drenčine, napadejo jih Turki ter hitro razpršijo. Pri tej zgodi ujemi) Turki tudi jednega našega konjika. Zapovedniki krščanske vojske so bili dolgo neodločni, kaj jim je storiti, če tudi so vedeli, kaka beda vlada v trdnjavi, saj jim je glasnik s solznimi očmi opisal težave in nadloge obsedencev. Ali slednjič je zahtevala vojska sama od njih, da vrše svojo dolžnost. »Petrinja se mora ohraniti,« tako seje zatrjevalo v taboru, »kajti ona je še jedina obramba kraljevine hrvaške in sosednjih slovenskih dežel. Kaj nam je s tem pomagano, če se v taboru čas gubi in hrana troši, dočim naši tovariši trpe največjo nevoljo. Na tak način se sovražniku daje le pogum, da bo še drzovitejši.« Vojskovodi so bili tedaj na ta način prisiljeni na boj. Zatorej sklenejo, da se tabor premesti k Brestu, a od tukaj čim prej do Petrinje. Kmalu zatem jo delila kristijane od turškega tabora le še reka Kolpa. Najprvo so hoteli naši spraviti v trdnjavo nekoliko pomoči iznemogli posadki, ali to se ni dalo izvesti na noben način, ker so Turki obdajali mesto od vseli strani. Sovražniki so bili ceh) tako predrzni, da so našim sporočili, naj se le hitro udalijo od Petrinje, če ni ') Valvasor XV. 546. več /branih, kajti moglo bi so jim dogoditi kakor leta 1592., ko jo bil ban Bakač pri Brestu razbit.1) Razvidno jo bilo tedaj, da bodo mogli naši Petrinjo šele potem osvojiti, ko pokončajo sovražnika v boju na odprtem polju. A da se to izvede, morala bi vsa njih vojska čez Kolpo na drugi breg. To pa takrat ni bilo mogoče, kor je bila Kolpa narasla vsled velikega deževja, in ker niso imeli za prevoz potrebnih čolnov, Turki pa jim seveda ne bi bili dovolili delati mostu čez reko. Ni bilo tedaj druge pomoči, nego povrniti se z vso vojsko nazaj do Siska, kjer je dal zapovednik te trdnjave na zapoved banovo narediti most čez Kolpo. Tukaj so mogli brez zapreke čez most na drugi breg reko priti ter po ovinkih do turškega tabora pod Petrinjo. Ali o tem sklepu se je moralo javiti tudi posadki. Dolgo so iskali za ta posel pogumnega moža. Slednjič ga vendar najdejo. Bil je to Martin Senjanin, četnik, ki se je ponudil sam, da se vtihotapi v trdnjavo za 100 cekinov, ki bi se izplačali v slučaju, da on izgubi glavo, njegovi ženi in otrokom. Hitro se preobleče kot turški sluga kakega bosenskega za ima ter se prerine skoz turški tabor v Petrinjo. Ko je glasnik Frankolu razjasnil, kaj namerava naša vojska, ustreli z velikim topom v znamenje, da je Martin prispel srečno v trdnjavo.2) Zdajci sc poda naša vojska proti Sisku. Bilo je to dne 19. septembra. K'o Turki zapazijo premikanje naše vojske, pomislijo, da se umiče iz strahu, pa radi tega udarijo za njo. Prvi skočijo na kristijane konjiki, a za njimi pešci. Neki se spuste kar čez Kolpo ter jo preplavajo ali pa pregazijo na plitkih mestih. Ko jih je bilo že 6 do 7000 na drugem bregu, začno našim oponašati sramoten beg, norčevati se iz njih ter pozivati jih, naj se vendar poskusijo ž njimi. Naši se hitro obrnejo ter napadejo pomešane čete turške tako pogumno in jadrno, da le-ti niso imeli časa postaviti se v bran, ampak so hitro pobegnili proti Kolpi. Ali naši so jim za petami ter jih z meči in puškami grozno po-bijejo, posebno ko se strnejo z njimi na bregu Kolpe, ki jih je tudi mnogo požrla v svojih valovih. Trdi so, da je padlo pri tej priložnosti do 3000 Turkov. Mnogo so jih tudi zarobili, posebno so pa mnogo konj ujeli, med katerimi se je odlikoval z dragocenim uresom nakičeni konj Ahmedovega brata 1 Iussajma.3) Naši se po Lej zmagi hitro odpotijo proti Sisku, da pridejo na levi breg Kolpe, a Turki se vsi preplašeni, med njimi še posebno Ahmed, vsled nesrečnega poboja spravljajo *) Letopis Matice Slovenske 1. 1890. str. 19. '*) Valvasor VI. 546. “) Ibid. na beg, kajti zbali so se, da jili ne zadene še hujša nesreča. Sc tisto noč (dne 19. septembra) zapove Ahmed izprazniti šatore, pobrati prtljago ter jo odpraviti vkup s topovi proti Kostajnici, kamor se je namenil tudi sam drugi dan odrinili. Ali da se ne pokaže pred našimi plašljivca, pridrži v taboru 8000 najboljših konjikov in pešcev, večjidel janičarjev, ter se postavi ž njimi v zasedo, da tako pričaka naše čete, ko bi ga zasledovale na potu proti Kostajnici. Naši niso vedeli, kaj se je v tem zgodilo v Petrinji. Radi tega se postavijo precej v bojni red, ko prekoračijo most pri Sisku, pešci na levo, a konjiki na desno. Tako razvrščeni sc vzdignejo proti Petrinji. Pri Drenčini se strnejo s turškimi predstražami. Naši jih jadrno napadejo in poženo v beg. Povrnivši se v tabor, razglasijo nemudoma, da prihaja mnogobrojna krščanska vojska. Turki se silno preplašijo. Ko se pa prikaže naša vojska pred turškim taborom, in ko udari tudi posadka iz trdnjave na sovražnika, zbeži prvi Ahmed, za njim Odaverd, a slednjič vsa vojska. Naši se poženo za njimi, jih mnogo pobijejo in ulove; zraven zaplenijo tudi nekoliko zastav in dva velika topa, katera so morali Turki v naglosti pustiti v taboru. Na jed nem od teh je bilo vrezano z arabskimi črkami ime bosenskega paše Ferhata.1) Naši osvoje tudi mnogo hrane, smodnika in streliva. Onadva velika topa ostaneta v Petrinji za obrambo trdnjave. Krščanska vojska se po tej sijajni zmagi vrne veselo in slavodobitno domov.2) Na hrvaškem zboru, ki se je zbral dne 25. septembra, sklenejo stanovi, da se priporočita radi posebne hrabrosti in pogumnosti Jurij Prestovski in Mihael Ivančič, zastavnik, na cesarskem dvoru. Tudi se sklene, da se pošljejo v Petrinjo trije graditelji, da so trdnjava čim prej uredi. A ker je bila nevarnost za to trdnjavo še vedno velika, moralo se je poskrbeti tudi za vojsko, kar so morali storiti hrvaški stanovi sami, ker je zagrebški kapitelj imel že tako dosti skrbi in stroškov za Sisek.8) Da so imeli stanovi hrvaški prav, da so skrbeli za varnost Petrinje, pokazalo se je v kratkem. Zmaga pri Petrinji ohrabri namreč našo zapovednike tako jako, da se odločijo za napad v samo turško zemljo. ‘) Kerscelich, Historia cathedralis ecclesiao zagrabiensis, str. 304 do 305. 3) Valvasor XV. 346; Khevenhiiller Franz Christ. Annales Ferdi- nandei II. del, str. 1633; Historia obsidionis Petriniae et Cladis Szeda- rinae. A. 1596. Rokopis škofa Selnickcga v kaptolu zagrebškem. Ta rokopis je izrabil za svojo zgodovino Georgius Radkay „Memoriae regum et Banorum Dalmatiae, Croatiae et Slavoniae“. 3) Kerscelich, Historia cathedralis ecclesiae zagrabiensis, str. 305. Tako odrine Lenkovič s Herbersteinom v požeški kraj, kjer porobita iu populita Vučin ter še kakih 200 drugih vasi. Turki so sicer naše napadali v soteskah, ali brezuspešno, ker jili je bilo premalo. Lcnkovič jih mnogo polovi ter pripelje s seboj v Karlovec.1) Za ta napad se je hotel Ahmed-paša našim osvetiti. Z znatno vojsko se prikaže dno 13. novembra pred Petrinjo ter jo začne oblegati. Po navadi zahteva najprej od posadke, da se mu preda; ali ko ga le-ta ne posluša, začno na njo streljati ter zidovje naskakovati. Lenkovič se v tem povrno iz Slavonijo, a ko izve, kaj se godi pri Petrinji, pohiti Ijekaj nemudoma s svojo vojsko, če tudi je bila še vsa izmučena. Komaj pa izve Ahmed, da se približuje Lenkovič s svojimi četami, pobegne izpod trdnjave v strahu, da se mu ne pripeti isto, kar je doživel prod dvema mesecema.?) Tudi na severni meji Hrvaške so imeli naši opraviti s Turki. V teh borbah so največ sodelovali Zrinjski, ker so branili s tem tudi svoja posestva, ki so se na daleč razprostirala po teh krajih. Koncem meseca oktobra, ko so se naši borili še vedno s Turki pod Jagrom, zbere Hasan Mali, sigetski paša, do 4000 mož ter napade Babočo. Nadejal se je, da jo lahko osvoji, češ, da je večji dol posadke pri glavni vojski. Vrh tega je izvedel, da ni v trdnjavi zapovodnika Nikolaja Horvata. Pobegnil je namreč od strahu pred Turki iz same trdnjave. Precej po prihodu začne paša biti trdnjavo s topovi. Vendar pa sta namestnika glavnega zapovodnika, Jurij Vega in VVemiller, hrabro odbijala vsak napad, če tudi jima je bila posadka maloštevilna. Hasan se pa vkljub temu ne udali s svojo vojsko od trdnjave, dokler ne izve, da se približuje s pomočnimi četami Jurij Zrinjski. Njega si ni upal pričakati, nego se jo hitro povrnil v Siget. Potem razpusti tudi Zrinjski svojo čete. Samo z jednim oddelkom se poda v trdnjavo, da jo popravi in oskrbi z vsem potrebnim. Ko so kesneje vojaki pregnali Nikolaja Horvata, čim se jo bil povrnil v Babočo, imenoval je nadvojvoda Matija drugega zapovodnika, namreč Gregorija Peteva.3) Leto 1596. tedaj ni bilo posebno srečno za kristijane, in vendar so bili ogromni stroški, ki so se zahtevali od deželnih stanov za to vojsko. Navedimo tukaj samo zahteve, katero so imeli izpolniti kranjski stanovi. Leta 1596. je *) R. Lopašič, Poviest grada Karlovca. Zagreb 1879., str. 184.; Khevenhiiller Franz Christ. Annales Ferdinandei II. del, str. 1634 do 1635. 3) Hurter, Gesch. Ferdinand II., III. str. 309 pravi, da je bil Lenkovič pobit od Turkov, ali ni navedel za to nobenega dokaza. ") Dane Gruber, Borba Hrvata sa Turci, str. 1B8. zahtevala vlada: 1.) ves del, ki spada po državnozborskem sklepu na Kranjsko za obrambo kraj iško; 2.) 90.000 goldinarjev za redovito vojsko na Krajini; 3.) mesto črne vojske naj oskrbljujo najmanj 400 oboroženih konjikov in mesto tridesetega moža 800 strelcev na šest mesecev v vojski ter ima v pripravi tudi dvajsetega, desetega in petega moža; 4.) za zalogo živeža treba izplačati 8000 goldinarjev, bodisi že v gotovini ali pa v žitu; 5.) za trdnjave, posebno za Karlovec, 4000 goldinarjev; (>.) za topništvo in strelivo 4000 goldinarjev; 7.) za posadko petrinjsko 150 haramij, če tudi je že za zidanje trdnjave dala dežela 1000 goldinarjev, a za vzdrževanje posadke 2000 tolarjev. Stanovi so dovolili vendar le samo 80.000 goldinarjev ter so zavrgli vse druge zahteve, češ, da ima za nje skrbeti cesar sam. Za hrano in drugo oskrbo ima na vsak način skrbeti dvorski vojaški svet, ali črno vojsko hočejo stanovi sami vzdrževati.1) In koliko stroškov je zahtevala vojska na Hrvaškem in Ogrskem, kjer se je 1. 1597. nadaljevala z vso silo! Tukaj je bilo treba čisto nove vojske, pa tudi novih sredstev za vzdrževanje, da se potisne sovražnik iz dežele na iztok. Zategadelj se je pa tudi celo zimo pripravljalo za bojno podjetje bodočega leta. ISilo je posebno potrebno nadomestiti gubitke minolega leta. Zbori so iznovič dovolili potrebno vojsko in vojaške potrebščine. Papež sam je poslal 6000 pešcev in 1000 konjikov.2) III. Padec Kaniže leta 1600. Tako so mogli cesarski zgodaj spomladi začeti osvetno borbo proti Turkom. Najprej osvoji nadvojvoda Maksimilijan Papo; llabo pa so zaman oblegalo naše čete. Tato so vzeli sicer z naskokom, ali jo izgubili zopet prav hitro, ko se je trdnjavi bližal novoimenovani zapovednik turške vojske seraskir Mohamed Saturdši. Od tukaj udari ta nemudoma na trdnjavo Vac ter jo poskusi vzeti z naskokom, toda premagan se mora hitro vrniti v svoj tabor. Kesneje se začne dogovarjati o premirju, ali brez pravega uspeha. Na južnem Ogrskem so še tega leta osvojili Turki nekoliko mest okoli reke Vlaroša: Canad, A rad in Nagytak. Knez erdeljski pa predobi mnogo kul, ali Temešvara ni mogel Turkom odvzeti, če tudi ga je oblegal dlje časa. Se srečneje se je začela vojska za cesarske leta 1598. To leto so namreč osvojili llabo. Premagal pa jo je general ') Dimitz, Gesch. Krains III. str. 252 do 253. Zinkoison, Gesch. d. osm. Iteiches III. str. 005. Schwarzenberg deloma z zvijačo, deloma s silo že prvo dni meseca maja, ko je še Saturdži v Belgradu čakal novih čet iz Carjigrada. V borbi propade skoraj vsa turška posadka.1) Potem padejo po redu hitro Tata, Vesprim, Cambok in neke neznatnejšo trdnjavice, katere so zapustili Turki še pred napadom. Budim pa je oblegal nadvojvoda Matija, ali ga ni mogel predobiti radi slabega vremena, če tudi so bile že utrdbe močno poškodovane. Prav nesrečno je bilo vojevanje v tem letu za seraskira Saturdži ja. Prav kesno se vzdigne iz zimovišč ter začno šele počctkom oktobra oblegati Veliki Varadin, pod katerim jo ostal celih sedem tednov. Kesneje je hotel priti v pomoč o najgršem vremenu obleganemu Budimu, ali je prispel samo do Solnoka. Tukaj mu zmanjka brane, zatorej se začne vojska proti njemu buniti. Janičarji podero šatore ter ga prisilijo, da se povrne v zimovišče v Belgrad. V Carjigradu pa so bili jako nezadovoljni s takim vojovanjem. Sultan odstrani zategadelj velikega vezirja Džerraha Mohameda in njegovega serdara Saturdžija; poslednji je izgubil tudi glavo. Veliki vezir in ob jednem serdar postane že v tretjič Ibrahim - paša. Kazni, ki so zadele turške zapovednike, niso seveda zboljšale žalostnih odnošajev na Ogrskem. Vojska, ki je požirala vsak dan čim dalje več žrtev, postala je strašna nadloga za nesrečno narode. Stroški se niso dali že na noben način pokrivati. Prav radi bi se bili iznebili teh nadlog na obeh straneh, samo ko bi bilo to mogoče na časten način. Vsaj poskusilo se je leta 1599., ne bi li se mogel skleniti povoljen mir za obe stranki. Novoimenovanemu velikemu vezirju Ibrahimu je bilo zapovedano, da naj pretrese predloge o miru, katere so pri-poslali iz Prage. On je bil v tem prispel že blizu Grona, kjer se je bila utaborila glavna cesarska vojska. Od tukaj pošlje glavnemu zapovedniku cesarske vojske list, v katerem mu naznanja, da bi mogel sprejeti mirovne pogodbe, predane od strani cesarjeve. I on in njegov gospodar sultan sta pripravna dokončati že deset let trajajočo vojsko, sicer ne toliko radi sebe, nego da se malo oddahnejo vznemirjeni narodi; le pogodbe naj bodejo povoljne. Palfy si pridobi po mnenju velikega vezirja nevenljivih zaslug, ako bode stvar pospeševal z dobro nakano. Ko je dobil Palfy od cesarja dovoljenje za dogovarjanje, sporoči nemudoma vezirju, da sporazumu ni nobenih zaprek od cesarske strani. Na to se oba sporazumita, da pošljeta obe stranki svoje pooblaščence na dogovor na mali otok sredi Donave med Gronom in Budimom. Cesarski ‘) Valvasor XV. 547 do B49. poslanci so bili nadškof gronski Ivan Kutasy, Palfy, Frančišek Nadažd in dr. Jernej Pez, poprejšnji carjigrajski poslanec; veliki vezir pa je poslal svojega Kiajo Muhameda, janičarskega ago Ferhada, kadijo budimskega Ilabita in Grka Aleksandra Faleologa. Poslednji je zastopal* tudi tatarskega kana. Od obeh strani so bili predani poroki. Ali zahteve so bile na obeh straneh prevelike, da bi se bile mogle vzeti za podlogo razpravljanju o trajnem miru. Zastopniki velikega vezirja niso zahtevali samo Grona in Rabe, dveh najvažnejših trdnjav, ki so ju bili cesarski osvojili v zadnji vojski, nego tudi Filek, Novi Grad in vsa manjša mesta,katera so bili izgubili v prošlib borbah. Zahtevali so tedaj stanje, kakršno je bilo pred vojsko, da tako ne izgube nobene trdnjave. Ravno tako so pa tudi cesarski zastopniki branili svoje pravice na vse v tej vojski izgubljene trdnjave, posebno na Jager, Hatvan, Širok var in čerepvar. O teh stvareh se niso mogli na noben način sporazumeti. »Kako bi mogli mi odstopiti Rabo,« zatrjujejo cesarski poslanci, »katero smo osvojili z orožjem, in ki pripada nedvojbeno nam po vojsk-nem pravu V« »In kako bi nam bilo mogoče, vam prepustiti Jager,« odgovore Turki, »ko ga je osvojil sam sultan ter se tam nahajajo še sedaj mošeje V« Zastopniki velikega vezirja se na to izjavijo, da se povrnejo, ko dobijo nova napotila o tej stvari. Ali oni se ne povrnejo nič več, nego sporočo našim čez nekaj časa, da ne morejo na noben način sprejeti tako nepovoljnih sklepov o novem miru. »Mi smo začeli borbo z Rogom,« sklenejo svoje poročilo, pa se nadejamo, da jo tudi dokončamo z Rogom.« »V Roga, osveti-telja prekršenih dogovorov,« odgovore cesarski, »zaupamo tudi mi; on no zapusti onih, ki zahtevajo pravico.« S tem so prenehala vsaka daljnja dogovarjanja, a vojska se je nadaljevala. Trajala pa je ta vojska še celih šest let ter je zahtevala na obeli straneh še ogromnih žrtev. Sele ko sta obnemogli popolnoma obe stranki, bili sta bolj popustljivi. Vojskovalo se je pa tudi v tem času še vedno tako grozno kakor do-sedaj, če ne še huje. Pravega odločilnega boja ni bilo noben-krat, ampak napadala so se mesta, pokončavali celi kraji, požigale vasi, preganjale vojske od kraja do kraja tako dolgo, da je zemlja postala popolnoma opustošena. Cesarska vojska je ostala istega leta — bilo je že kesno v jeseni, ko se je razpravljalo o premirju —- pri Komorno, veliki vezir Ibrahim pa se je povrnil po brezuspešnem napadu na Nove Zamke (Neuhiiusel) skozi Hudim, Kečkemet, Sombor in Petrovaradin v zimovišče pod Belgrad.1) ') Zinkeisen, Gesch. d. osm. Reiches III., str. 605 do 609; Hammer, Gesch. d. osm. Reiches IV. 279 do 292. V tem se je začela tudi v Slavoniji borba za osvobo-jenje izpod jarma turškega. Povod tej dolgotrajni borbi sta dala Ivan Lenkovič in Herberstein, ko sta I. 1595. in 159G. napadla z večjo vojsko neke trdnjave v Slavoniji. Narod se je od tega časa bunil neprenehoma proti okrutnim begom, katerih je bilo pa le preveč, da bi se jih bil mogel tako hitro rešiti. Dolgo so se borili kristijani proti Mustaj-begu Zvaniču, zapovednilcu v Petrovem Gradu blizu Daruvara, in pa proU Rustan-agi Sladoviou, poturioi in zapovedniku v gradu Calkovcu. Ker pa niso uspeli v tej borbi, sklene jim ban Draškovič pomoči proti tem strašnim zatiralcem krščanskega naroda v Slavoniji. Radi tega se dogovori s Herbersteinom in Lenkovičem, da se vzdignejo vsi trije z vojsko v Slavonijo ter tamkaj pomorejo narodu zasnovati splošni upor. Početkom meseca septembra (I. 1597.) napadejo Virovi-tico. Ali obleganje se je vodilo prav nemarno. Naši so trdnjavo sicer bili s tremi topi, ali Turki so se držali hrabro ter naše celo prezirali, ko so jih pozvali, da predado trdnjavo. V tem se je še Herberstein ločil s svojo četo od ostalih dveh ter se podal proti Slatini, dve milji od Virovitice. To trdnjavico hitro osvoji, popleni in požge, pokončavši poprej mnogo Turkov. Najodličnejši Turki pobegnejo s svojimi rodovinami v kulo, kjer se hrabro branijo proti Herbersteinovi četi. Vendar pa naši osvoje kulo z naskokom, a Turke zasužnjijo z bogatim plenom. Samo nekoliko se jih je borilo do skrajnosti v cerkvenem zvoniku. Herberstein ni hotel gubiti svoje vojske z neuspešnim napadanjem tega zvonika, marveč zapove zavaliti pod zvonik dva sodčka smodnika ter ju zažgati. Okoli 400 Turkov so zaduši in zgori, med njimi tudi nekoliko odličnih ag. Ta trdnjava pa je morala biti precej obsežna, ker je bilo v njej do 100 prodajalnic.1) Lenkovič in Herberstein razsajata sedaj po sosednjih vaseh, kjer se je začela sedaj buniti proti Turkom tudi raja. Vendar pa sta kmalu prenehala s pokončevanjem teh krajev, ker nista imela dovoljne vojske. Zategadelj tudi nista mogla prodreti dalje v turške zemlje, kakor sta spočetka nameravala. To je bil pa tudi povod, da se je začela raja jatoma seliti na krščansko stran. Tako se povrnejo domov ban, ki je brezuspešno obsedal Virovitico, Herberstein in Lenkovič, pripeljavši s seboj 1700 raje z ženami in otroki ter 4000 glav živine. Rajo so naselili vcčjidel po križevski županiji.2) V te kraje je begala raja že dlje časa, a cesarski generali so imeli ž njo mnogo opraviti, ker tudi tukaj niso bili zvesti. Zategadelj so te naseljence pošiljali čim dalje od turške meje celo tje na Štajersko, druge ‘) Valvasor XII. 128. 3) Ibid.; Hurter, Gesch. Ferdinand II., zv. III. str. 387. pa so uvrščevali med svojo vojsko.1) Soliti so se pa začeli Vlahi v te kraje 1. 1560., ko sta zapoved n ika varaždinske krajine Mihael Šekel in Globicer razrušila gnezdo vlaških kalavzov (četnikov), knezov in harambaš v Siraču ter ulovila poglavarja vlaškega, kneza 1'eašinoviea, ki je kesnejo pripeljal vso svojo družbo od Pakraca in Cernika na krščansko I Irvaško.2) V tako velikih četah kakor sedaj pa niso še prihajali v te kraje. Mnogo so jih sprejeli na svoja zemljišča Križevčani. Gornje mesto križevsko je dovolilo namreč mnogobrojni četi Ivana Poašinovica in njegovih podzapovednikov naselitev na mestnem zemljišču, ali le pod to pogodbo, da se imajo vsi brez izjeme po minolih dvanajstih letih podvreči mestnim postavam in davkom. Ko pa te pogodbe ne bi hoteli izpolniti, bodisi že oni sami, ali pa njih potomci, imajo meščani pravico vse izgnati in druge naseliti.8) Kod pa je Lenkovič razmestil svoje Vlahe, katere je pripeljal iz Slavonije z zadnjo ^a pohoda, nimamo podatkov. Napad naše vojske v prošlem lotu je bilo pravo polovičarsko delo, ki je kristijanom v Slavoniji več škodilo nego koristilo. 'Turki so od tega časa kar divjali proti kristijanom. Tako so jih mučili, kakor doslej še nobenkrat. Zaprezali so jih v vozove in plugove, katere so morali vleči kakor živina, ko so pa obnemogli, pobili so jih po navadi. Zatorej so neprenehoma begali na našo stran, a Turke je to silno srdilo, ker so na ta način izgubili velik del svojih kmetov.4) Da se vsaj deloma reši ta siromašni narod velikih muk, katero je trpel pod turškim jarmom, pa da se deloma popravi lanski neuspeh naših čet, udarijo zopet vsi trije naši za-povedniki leta 1598. na Slavonijo. Ali šele dno 17. septembra se vzdignejo naše četo proti sovražniku, ki je bil za boj dobro pripravljen, naši pa so bili tudi pri tem podjetju tako malomarni, da niso zbrali niti dovolj nega števila vojakov, ker so se nadejali pomoči od Vlahov, s katerimi se jo dogovarjal Herberstein. A navzlic vsem dogovorom vendar niso ostali Vlahi verni. Zategadelj je bil tudi ta pohod kakor prvi brezuspešen. Maloštevilno vojsko bilo je komaj 4500 mož - razdele vojskovodi na 14 malih čet, ki so morale na osem milj daleč pleniti, preganjati in pokončevati Turke ter narod buniti na upor, ali brez pravega uspeha. .ledna teh čet, večjidel štajerski konjiki, se približa trgu Gorniku, kjer je bil v tem zbral beg svoje čete ter pričakoval ‘) Letopis Matice Slovenske za 1. 1892., str. 1L5. 3) Štajerski arhiv. Confinaria. F. B6 br. 87. R. Lopašič, Spomenici hrvatske krajine, knj. I. str. 255. Listina je pisana v hrvaškem jeziku, a izdana je 29. sept. 1. 1596. ') Dane Gruber, Borba Hrvata sa Turci, str. 1G8 do 169. Ali-ago, ki je vodil 2000 mož bosenske vojske v pomoč budim-skemu paši. Kar napadejo Turki naše konjikd, seveda V nudi, da jih kar pozobljejo. Ali se hudo prevarijo. Štajerski konjiki se hrabro obranijo, če tudi jih je bilo mnogo manj nego Turkov,, katerih pobijejo do 300, med njimi tudi samega napovednika Ali-ago. Seveda je padlo tudi mnogo naših, vendar pa so se vzdržali v borbi, kor jim je že prihitela v pomoč še druga četa. Zdajci napadejo oduševljeni vslcd zmage sam Cernik, ga osvoje, poplenijo in zažgo. Tukaj osvobode 120 zasužnjenih kristijanov ter ob jcdnem ulove mnogo Turkov z bogatim plenom (do 3500 glav živine). Ko poplenijo vso okolico, povrnejo se domov, in njim se pridruži do 500 Vlahov, ki so se takrat neprenehoma selili iz teh slavonskih krajev.1) Večji del njih se naseli na prazna in zapuščena zemljišča zagrebške školijo okoli Ivaniča. Tedanji škof Nikolaj Selniški jim je dal popraviti celo dve trdnjavici, Gumnik (Gemlech) pri Cazmi in Sv. Križ, ter jim hotel priznati tudi njih pravice, pod pogodbo, da postanejo njegovi podložni.2) Zategadelj poprosi cesarja Rudolfa, dav tem Vlahom ne da posebnih svoboščin8) in da prepove Žigi Herbersteinu mešati sc v dogovore med škofom in Vlahi radi desetine in drugih davkov,4) katere je škof zahteval od naseljenih beguncev. Cesar Rudolf se zavzame za škofa ter sporoči nadvojvodi Ferdinandu, da se ugodi zahtevi zagrebškega škofa/’) Vendar pa se to ni zgodilo, kajti nadvojvoda Ferdinand je sprejemal Vlahe le pod to pogodbo, da ostanejo verni njemu kot vojsko-vodu proti Turkom. Vsled tega so bili svobodni v vsakem oziru ter niso poznali nad seboj druzega gospodarja nego generala. Zato sporoči' nadvojvoda Ferdinand škofu Selniškemu, da naj pusti naseljene Vlahe na miru, kajti oni hi se mogli povrniti na Turško ter tako postati prav nevarni za našo kraje, ker poznajo našo zemljo in pota v njo. To bi storili tem prej, ker so prav svojeglavni ter ne bi hoteli ustreči zahtevi škofovi. Zraven pa bi se osmešil tudi sam nadvojvoda s svojim prvim pismom, v katerem jim je podelil navadne pravice Uskokov/) Iz vseh teh razprav se vidi, koliko težav so imele tedanje oblasti radi tega naseljevanja Vlahov po krščanskih dežeiah, in da se vernost naseljenih Vlahov ni mogla nikdar prav ceniti. Borba v Slavoniji se je nadaljevala tudi 1599. leta. Prvi, ki se je vzdignil na Turka, je bil Peter Bakač, stotnik kra-‘) Valvasor XII. 128. -') R. Lopašid, Spomenici hrvatske krajine, knj. I, str. 271 do 272. a) Ibid. str. 269 do 270. 4) Ibid. str. 270. s) Ibid. str. 270 do 271. “) Ibid. str. 272 do 273. ljevine hrvaške. Iz svoje trdnjave Moslavine pohiti on [>roti Pakracu in Caklovcu ter osvoji obe mesti. Potem se vzdigne na Požego. Bakaževi četi pride v pomoč Lukež Senčevič, ki se je bil že leto dni poprej poskusil s Turki, posebej še z ago zemunskim. Senčeviceva četa je štela 500 mož, a kmalu zatem je prispel v tabor Bakačev tudi Lenkovič s svojimi konjiki. Zbrana vojska začne oblegali Požego, katero nekoliko dni kesneje zažge Senčevič; kmalu zatem zgori tudi kula, in od vse trdnjave se ni dalo sploh nič rešiti. Seveda so se borili Turki pri tej priložnosti prav pogumno, ali bilo jim je vse zastonj: do 600 jih pade, med njimi sam paša požeški, a sina M.ustafo mu ujemo kristijani z drugimi odličnimi Turki, katerih je bilo najmanj BOO.1) Po dovršeni borbi pri Požegi se povrneta Bakač in Lenkovič na svoji mesti, a Senčevio nadaljuje sam borbo proti Turkom ter se nenavadno hrabro obnaša. Iznenada napade Osek ter ga zažge. Turki so bili vsled hitrega napada vsi zmedeni, vsi prestrašeni so gledali, da se rešijo iz stiske in da odneso s seboj vsaj najbolj potrebne stvari. Senčevio se poda nato hitro v trdnjavo ter pokolje vse Turke, kolikor jih najde v kuli. Le beg, ki mu je bil pred jednim letom odpeljal hčer, mu pobegne proti Valpovu. Ali kmalu ga ujame ter nasadi na kolec. Potem začne obsedati Valpovo. Skoro pa se izcimi v njegovem taboru kuga, ki umori tudi njega samega. S smrtjo Senčevičevo preneha zopet za nekaj časa slavonski vstanek proti Turkom.2) Razen teh borb v Slavoniji bilo je tudi drugih v tem času okoli Karlovca in Senja. Leta 1598. prihrumi koncem avgusta turška četa samih konjikov tje do Karlovca. Karlov-čani jih jadrno napadejo pod vodstvom Lenkovičovim in Blagajevim ter jih premagajo popolnoma. Ta turška četa pa je našo vojsko le namamila v boj, da so naši udarili za njo. Pri Zvečaju je čakala naše v zasedi druga turška Vojska, v vsem najmanj do 5000 mož. A kakor večkrat, tako se je zgodilo tudi sedaj. Naši preganjajo Turke brezskrbno, kar planejo na nje Turki iz soteske ter jih začno strašno pobijati. Večjidei jih potisnejo v Mrežnico, kjer se mnogi potope, med njimi grof Stefan Blagajski, Rihard Popelsdorf, Gera, Žiga Lamberg in še neki drugi; mnoge pa zasužnjijo, med njimi Vilhelma Lamberga. Lenkovič se reši srečno v Karlovec.8) Tudi pod Senj se spusti plenit istega leta jaka turška četa. Bilo je vseh najmanj do 8000. Na nje se vzdigne ne- ') Valvasor XII. 128. a) Dane Gruber, Borba Hrvata sa Turci, str. 171 do 172. a) Valvasor XII. 64. znatna četa Uskokov, jih preteče ter počaka v soteski pri Grobniku. Ko se Turki približajo, napadejo jih in obdajo Uskoki tako jadrno, da se Turki ne morejo na nobeno stran rešiti. Večji del njih pade v boju.1) Turki prihrume tega leta celo do Ljubljane, kjer jih ni bilo že več let, ter odpeljejo s seboj v sužnost gospoda Lamberga.2) Radi državne pomoči proti Turkom idejo istega leta na državni zbor v Regensburg poslanci notranje-avstrijškili dežel. Kranjsko je zastopal deželni konjušnik Ilervard baron Turjaški. Ker so avstrijske naslednje dežele do takrat žrtvovale že ogromne svote za obrambo (Kranjska po Valvasorju XII. 9 do leta 1597. v vsem H1/^ milijonov v zlatu), priznali so na tem zboru zbrani stanovi veliko njih požrtvovalnost ter odredili znatno državno podporo za nadaljnje vojskovanje.3) Tudi leta 1599. se sprimejo Karlovčani večkrat s Turki. Borbe so bile sedaj srečne, sedaj nesrečne. Turki udarijo pri neki priložnosti z vso silo iznenada na karlovške čete, pa jih tudi premagajo. Gete so morale pobegniti v trdnjavo. Ali zato se jim drugikrat osvetijo prav hudo. Dobro pripravljene se čete zalete na turško zemljišče ter poplenijo in opalijo utrjena mesta Bužim in Cazin.4) Ko se je neukrotljivi Malkoč-beg vzdignil na primorske kraje ter hudo razsajal po senjskih planinah, pričakajo ga Uskoki pod zapovedništvom karlovškega podgenerala Daniela Frankola ter mu četo popolnoma razbijejo.6) Pa tudi na severni strani Hrvaške okoli Drave se je nadaljevala borba s Turki. Tako je leta 1599. Jurij Zrinjski s svojimi pešci in karlovškimi huzarji udaril proti Sigetu, kjer je zadel ne daleč od trdnjave na pašo sigetskega, razbil mu vojsko ter njemu samemu odsekal glavo.0) A da osvete smrt paše, prihrumi' do 2000 Turkov v jeseni istega leta na Hrvaško, ali Karlovčani in drugi krajišniki pod zapovedništvom Jurija Lenkoviča sprejmejo jih tako pogumno in junaško, da so se morali z velikim gubitkom povrniti.7) Leto 1600. je bilo za kristijane kaj nesrečno, kajti izgubili so prevažno trdnjavo Kanižo. Položaj za naše je bil na Ogrskem že dlje časa prav neugoden, ker ni bilo pravega reda v vojski. Tako se namreč pobunijo v Papi francoski najemniki (Valoni) radi tega, ker niso dobili že ‘) Starine, knj. IX. str. 205. ' 2) Valvasor XV. 549. ") Hurter, Geschichte Ferdinands II., xv. III. str. 387 do 390. 4) Valvasor XII. 64. l) Valvasor XII. 128. °) Valvasor XII. 64. ') lbid. nekoliko mesecev plače. Zahtevali so zasluženo svoto 40.000 cekinov. »Ce se jim ne plača o pravem času, predado trdnjavo Turkom,« javili so svojemu zapovedniku. A tudi turški vezirje to izvedel, pa je že mislil, da bode v kratkem gospodaril v trdnjavi, zakaj po dogovoru je bil obljubil posadki poslati v kratkem zahtevano svoto, katero bi sicer zastonj pričakovali od svojega zapovednika. Vsled te obljubo ohrabreni napadejo Valoni Nemce in Madžare v svojem taboru ter jih večjidel pobijejo, a sami se hočejo predati Turkom. V skrajnem času izve o tej buni sam glavni zapovednik vojske general Schwarzenberg, pohiti v tabor, obda trdnjavo z drago četo, ali v boju pade sam, zadet od kroglo. Sedaj se hočejo obleganci probiti iz trdnjave, ali se jim ne posreči, kajti večji del njih pade v borbi. Komaj četrti del se jih reši v Stolni Belgrad. Tukaj dobodo obljubljenih 40.000 cekinov ter ostanejo potem zvesti turški najemniki. Papa pa je ostala vkljub izdaji vendar-le v krščanski posesti. Mesto ubitega Sc h \v a r z e n b e r g a imenuje cesar precej drugega zapovednika ogrskim četam, namreč vojvodo lotrinškega Filipa Emanuela Mercoeura.1) Turška vojska je prispela to leto na Ogrsko šele meseca septembra. Veliki vezir je hotel spočetka udarili proti Ostrogonu, ko je pa izvedel, da posadke iz Kaniže, Baboče in Koprivnice pod vodstvom Herbersteinovim hudo pokončujejo turško kraje, odrine z dovoljenjem sultanovim proti Kaniži. Med potom se mu predasta dve trdnjavi, namreč Sikloš in Baboča. Skoda je bilo posebno Baboče, za katero so se kristijani tolikokrat borili v poprejšnjih časih. Bila je preslabo utrjena, in zapovednika Jurij Peter in Urmiller nista bila toliko pogumna, da bi jo bila obranila s 500 možmi posadke, nego sta jo predala Turkom pod pogodbo, da sta mogla s četo iz trdnjave svobodno oditi. četrti dan je bil Ibraham že pred Kanižo (8. sept.). Za-povednik v trdnjavi je bil Jurij Posedarski, znan nam od pohoda na KIis. Posadka je štela 2000 mož. Kaniža sama pa je bila dobro učvrščena že po položaju sred močvirnega kraja, kamor se sovražnik ni mogel tako lahko približati. Potrebno je bilo najpoprej napraviti do trdnjave pota od protja, listja, bičja, slame in drugih stvari. Na dveh straneh se na ta način Turki približajo trdnjavi ter jo začno biti s topovi. Naši so večkrat vpadali iz trdnjave ter sovražniku razbili celo nekoliko topov. Veliki vezir si je dal seveda mesto poškodovanih pripeljati druge iz Stolnega Belgrada. Veliki >) Zinkeisen, Gesch. d. osm. Reiches Ul. str. 009; Hammer, Gesch. d. osm. lteiches IV. str. 293 do 294. vezir slednjič izprevidi, da s streljanjem ne predobi trdnjave, nego le z redovitim obleganjem. Toda moral je poprej močvirje in jame okoli trdnjave zasuti, predno se je mogel približati zidovju. Motali so zategadelj v jame smodnik v vrečicah ter ga zažigali. Ali se pri tem poslu dogodi velika nesreča. Ko so namreč v skladišču polnili vrečice s smodnikom, pade iskra v smodnik, ki se hitro užge v celem skladišču. Stolp odleti v zrak ter raznese vojake, ki so bili v bližini. Sedaj je pa posadka še v večji zadregi. Sovražnik se spušča že pod samo zidovje, a v trdnjavi ni bilo niti zrnca smodnika. Jurij Posedarski je bil že v velikih skrbeh. Hitro pošlje Janeza Kovačiča k Zrinjskemu ter ga poprosi smodnika in po mogočnosti tudi vojske. Na srečo seje ravno takrat približevala glavna krščanska vojska v pomoč stiskani posadki. Vse zbrane čete je vodil vojvoda Mercoeur s svojim bratom Henrikom in grofom Tillyjem, pozneje tako glaso-vitim generalom v tridesetletni vojski. Rilo je nade, da 15.000 mož —• toliko jih je bilo zbranih v taboru pri Jagru, osvobodi Kanižo ter prežene sovražnika iz južne Ogrske. Zali Bog, da ni vojni svet v Pragi poskrbel za hrano, kar jo bilo najvažnejše pri tem podjetju, zakaj ves predel okoli Kaniže je bil popolnoma zapuščen in pokončan. Ta malomarnost vojnega sveta je bila pa tudi kriva, da naša vojska ni uspela proti Turkom. Pri vasi Semenju se združi glavna vojska še s hrvaškimi in slovenskimi četami pod vodstvom bana Draškoviča, Jurija Zrinjskega, Bačana in Herbersteina.1) Lenkovič sam se ni udeležil tega pohoda, pač pa večji del njegove vojske.2) Zbranih je bilo do 25.000 dobrih vojakov; vendar pa jih je smatral turški zapovednik še vedno za preslabe, da rešijo Kanižo. Navzlic turškim napadom približajo se naši vendar njih taboru ter se tik njega prav dobro učvrste za nasipi. Sovražnik jih je hotel pregnati od tod; ali naši ga bijejo s topovi, da je bilo grozno gledati; slednjič se je moral skriti za nasipe. Sedaj zapove Mercoeur Herbersteinu in Koloniču, da osvojita glavni nasip, odkoder je sovražnik naše vznemirjal s 14 topovi. Obadva s tako silo napadeta sovražnika, da sta kmalu gospodarja na nasipu, pobivši do 3000 Turkov. Sedaj je bil čas, da se vrže vsa naša vojska na turški tabor. Ali glavni zapovednik ni poznal dovoljno položaja, pa je poslal samo jeden oddelek svoje vojske Herbersteinu v pomoč. Borba se je sicer obnovila, ali tabora vendar niso mogli naši osvojiti. Vendar pa so pobili najmanj 8000 sovražnikov ter se vrnili s 14 topovi v ') Valvasor XII. 75. '■*) R. Lopasid, Spomcnici hrvatske krajine, knj. I. str. 278 do 279. svoj tabor. Se cele tri dni so trajale take borbe, na odprto polje se pa naši niso upali, če tudi jih je večkrat pozival voli k i vezir. Na tak način bi bila trajala borba še dolgo, da ni Ibrahim zaprl našim vseh potov, po katerih se jim je dovažala hrana. Tako se je morala naša vojska umekniti izpod trdnjave radi hrane, za katero ni bil poprej poskrbel vojni svet. Hudo se je osvetila ta malomarnost. Že dne 13. oktobra se vzdigne naša vojska iz tabora proti Muri. Ko to zapazi Ibrahim, postavi hitro svojo vojsko v polukrogu, da zapre našim pot iz tabora. Mercoeur je bil s svojo vojsko v prav neugodnem položaju. Kar se vzdigne hud vihar z gromom, treskanjem in nalivom, a v turški vojski nastane vsled tega zmešnjava. To priložnost uporabijo naši ter se hitro umaknejo. Le Tatarji so se od strani zaletavali v našo vojsko, ali brez vsake škode. Kar prihrumi za našimi tudi Ibrahim ter udari na zadnje čete; vendar ga le-to hrabro odbijajo, dokler se zmrači. Tudi še drugi dan se ponovi borba, ali turška vojska se mora umekniti, ko jo napadeta Kolonič in Nadažd. Dne 14. oktokra pridejo naši do mosta na Muri in tako se rešijo gotovega propada. V naši vojski pa še sedaj ni bilo pravega roda. Mesto da se pripravlja za novo borbo, razbeži se na vse strani. Mercoeur ostane v kratkem sam ter se povrne na Ogrsko, prepustivši Ivanižo žalostni osodi. Posadka je kmalu zatem izgubila ves pogum, ko je videla, kaj se je zgodilo s tako mnogoštevilno vojsko. Jurij Posedarski je slutil, kaj ga čaka, ter je bil silno zamišljen; a še huje se mu je storilo, ko ga je začela zapuščati njegova vojska ter ga celo siliti na predajo. Ge tudi jih je nagovarjal na zvestobo in vztrajnost, vendar jih je imel vsak dan manj okoli sebe ter je bil slednjič prisiljen dogovarjati se s sovražnikom glede predaje. Pogodbe predaje so bile hitro sklenjeno. Posadka more svobodno oditi ter vzeti s seboj vso, kar ima svojega, le topov ne. Posedarski je sprejel prisiljen to pogodbo ter je že osmi dan (22. oktobra) predal trdnjavo sovražniku, ki jo je le 24 dni oblegal. Najhuje mu je bilo za topove, katerih je ostalo v trdnjavi 7(5, namreč 50 velikih in 20 malih. Turki so se držali pogodbe strogo ter je niso prekršili v nobeni točki. Ko je v Carjigrad prispel glasnik velikega vezirja Abdi-efendija ter sporočil sultanu o zmagi, proslavljal se je ta dogodek tri dni in tri noči. Zapovednik Kaniže, nesrečni Jurij Posedarski, pa izgubi radi predajo svojo glavo, in ravno tako tudi zapovednik Baboče, stotnik Urmiller. Veliki vezir pusti v Kaniži 3000 mož posadke, a za sand-žaka trdnjave in pomejnih most postavi Hasana Torjaka (t. j. ki meri opium); sam pa so povrne prek Oseka v Belgrad prezimovat.1) Tudi leta 1601. so se Turki začeli dogovarjati o premirju, ali le s to namero, da kristijane zaslepe in da se bolje pripravijo za nadaljnje vojskovanje. Naši so dobro poznali Turke ter se niso dali zaslepiti, marveč so zbirali novo vojsko proti njim. Vojskovalo se je pa tudi to leto s prav premen-ljivo srečo. Našim se sicer posreči po jednajstdnevnem obleganju osvojiti Stolni Belgrad, ko so premagali pod trdnjavo velikega vezirja Hasana, naslednika starega Ibrahima, ki je bil že dne 10. julija umrl v Belgradu. Ali Kaniže niso mogli osvojiti, če tudi sojo oblegali z jako vojsko, katero je zbral nadvojvoda Ferdinand iz vseh krščanskih dežel. Bilo je te vojsko gotovo do 30.000 mož. Hrvaško in slovenske čete so vodili ban Draškovič, Jurij Zrinjski in Žiga Herberstein. Vendar pa navzlic vsem bojnim pripravam kristijani niso mogli uspeti, ker je dohajal trdnjavi v pomoč veliki vezir, in ker jo nastopila že meseca novembra (18.) tako huda zima, da so ljudje zmrzovali v taboru. Vojska se je morala vrniti kakor prošlega leta brez vsakega uspeha. Pri tej priložnosti je poginilo radi nespretnosti zapovednikov do 6000 ljudi. Izgubili so tudi mn igo topov, ker jih niso mogli izvleči iz močvirja, kamor je bila zašla vojska, ko sc je vračala. Ostanki lepe vojske se odpočinejo šolo v Medmurju; kesnoje odide jeden dol v Radgono, drugi pa v Ptuj. Tukaj nastane med njimi kužna bolezen, ki ne podavi samo mnogo vojakov, ampak tudi precej ostalega ljudstva. Kako slabo so bili naši pripravljeni za boj, in kako malodušna je bila že postala naša vojska, kaže najbolj to, da je bil veliki vezir prispel šele do Sigeta, ko so naši žo zapustili Kanižo. Veliki vezir se zategadelj tudi ni dalje trudil, ampak se je povrnil v Belgrad. Sultan gaje vkljub temu bogato nadaril, a vrh tega jo dobil še velik del plena iz krščanskega tabora. Tako je ostala Kaniža za kristijane izgubljena do 1. 1699.; a Turki so imeli sedaj v tej trdnjavi važno oporišče za svoja daljnja podjetja na Ogrskem. Na srečo jo začela ravno v tem času moč turška giniti, zato niso bili sosednji kraji sedaj v taki nevarnosti, kakor bi bili lahko še pred 50 loti.2) ’) Valvasor XII. 25; Hammer, Geschichte des osm. Reiches IV., 295 do 296. Zinkeisen, Gešch. d. osm. Reiches III. 609 do 610. a) Valvasor XII., 22 do 25; Hammer, Gesch. d. osm. Reiches IV., 315 do 319; Zinkeisen, Gesch. d osm. Reiches III. str 610 Dane Gruber, Borba Hrvata sa Turci, str. 186, navaja med zapovedniki naše vojske tudi Lenkoviča. To pa ne more biti, ker je Lenkovič umrl že dne 8. junija I. 1601., a pohod proti Kaniži se je vršil meseca novembra istega leta. Pač pa so mogle karlovške čete v tej borbi sodelovati. Ker so jo glavna borba vodila na Ogrskem, bili so večji napadi na hrvaški strani bolj redki, ali vendar ni minilo nobeno leto, da no bi bili prišli v deželo ti nemili gosti. Tako je leta 1600. (meseca julija) prihrumela turška vojska do 16.000 mož pod vodstvom bratov Memibegovičev na Hrvaško ter nemilo razsajala do grobniškega polja pri Reki. Ali Senjani in Karlovčani, bržkone pod vodstvom Lenkovi-čevim, jih dočakajo v neki soteski tor jih pobijejo čez polovico. Mnogo jih tudi polove z bogatim plenom.1) Ali že meseca septembra jo hotel Sefer-beg iz Bihača s 3000 vojaki udariti čez Kolpo v Turovo Polje. Ker so pa bilo vslod deževja vodo narasle, in ker je bog izvodol, da so zbrali svoje vojske Peter Erdcd, banov stotnik Potričovič ter tedanji zapovednik petrinjski, povrnil so je hitro na drugo stran, da udari čez Mrežnico proti Karlovcu. O tej nameri bogovi jo sporočil petrinjski zapovednik generalu Lenkoviču, da ga Turki no iznonadijo. Ali v tem je tudi že general izvodol po vohunili, kaj Turki snujejo. Zategadelj pokliče kranjsko strelce v pomoč, da odbije napad. Nato sporoči o tem nadvojvodi Ferdinandu to c ga poprosi, da mu povrne vojsko, katero mu je bil poslal v pomoč za Kanižo.2) Te vojske pa bržkone Lonkovič iste jeseni ni potreboval proti Turkom, če tudi mu je javil nadvojvoda dne 13. oktobra, da se bode mogla skoro povrniti.8) Gotovo ni niti slutil nadvojvoda Ferdinand, da se bode morala ravno isti dan vsa vojska vrniti izpod Kaniže, a no samo Lenkovičeva. Po Valvasorju4) je to loto pridivjalo colo na Kranjsko do 5000 Turkov, ki so po svoji stari navadi plenili in požigali tor so povrnili z velikim plenom na Turško. Sledečega leta 1601., ko so Lonkovičeve čete razsajalo po sosednjem Turškem, prikaže se iznenada turška vojska pred Karlovcem. Mislila se ga je namreč polastiti v času, ko je bil večji dol posadke odsoten. Vendar pa je bila četa, ki jo ostala v trdnjavi, tako pogumna, da je napadla sovražnika pod vodstvom Karola Gallenberga, ki jo bil takrat zapovednik v Karlovcu mesto Jurija Lenkoviča. Po hudi borbi odbijejo naši srečno napad ter ulove celo nekoliko Turkov.6) IV. Položaj v Senju. Hudo zmešnjavo so nastalo v Senju po nesrečni bitki pri Klisu, in ravno Jurij Lonkovič jo bil pozvan, da jih od- ’) Valvasor XII. 128. a) R. LopaSid, Spomenici hrvatske krajine, leni. I. 279. ») Ibid. str. 281. 4) Valvasor XV. 550. *) Valvasor XII. 04. strani kot kraj iški general. Vendar pa se je rešilo kočljivo uskoško vprašanje šele po njegovi smrti, in sicer nepovoljno za Senjane. Benečanom kot lokavim trgovcem ni bil po volji pohod proti Klisu, marveč so gledali z veseljem, kako gino krščanski svet v borbi proti mobamedanccm. Se to jim ni bilo po volji, če je kateri Uskok pribežal živ na njih brodovje, kateremu je bil zapovednik Benedikt Moro. Le-ta Benečan je tako mrzil Uskoke, da je dal vsakega, ki mu je prišel v pest, obesiti ali pa na ladjo prikovati. To benečansko barbarstvo, hujše od turškega, pobudilo je med Uskoki silno osveto, da so od tega časa napadali Benečane povsod, kjer je bilo le mogoče. Benečani so zategadelj razglasili serijske Uskoke za pomorske gusarje ter jih očrnili pred celo Evropo kot najnevarnejšo sodrgo. Je li bilo pa kaj čudnega, če so se Uskoki maščevali Turkom in Benečanom? Saj so jih prav oni najhuje zatirali in preganjali.1) Z e leta 1597. so občutili Benečani osveto serijskih Uskokov. To leto udarijo namreč Uskoki na mesto Rovinj v Istri ter poplenijo jedno večjo benečansko ladjo in deset manjših brodov, na katerih je bilo natovorjene robe v vrednosti do pol milijona goldinarjev. Benečani, razsrjeni radi tolike smelosti, pošljejo precej dalmatinskega namestnika Ivana Bembo z vojnim brodovjem proti Senju in ostalemu hrvaškemu Primorju. Zraven sporoče svojemu poslancu v Prago, da se potoži cesarju Rudolfu II. radi tega uskoškega nasilja. Na cesarskem dvoru se seveda zavzamejo za Benečane ter pošljejo svoje komisarje v Senj k preiskavi, lvrajiški general Jurij Lenkovič dobi zapoved, da krivce kazni, uplenjeno robo zbere ter povrne Benečanom. Lenkovič je moral zares sedem Uskokov obsoditi na smrt. Zbrani plen ponudi kesneje Bernbi, ki ga pa ne sprejme v svoji oholosti.2) Ivanu Bembi se v tem posreči, da zapre sledečega leta 1598. že meseca februarja 17 serijskih brodov s 700 Uskoki in 70 nemškimi arkebusirji v luki Rogoznici blizu Šibenika. Uskoki so bili v veliki zadregi, ker so tudi s kopnine prežali na nje Benečani pod knezom Andrejem So-rancem, kateremu so se pridružili še Turki. Ali zato Uskoki niso izgubili srca. Prepričani, da niso Benečanom kos, pro-dado hitro in prav po ceni svoj ogromni plen sosednjim kmetom, potem pa razpno neke temne noči, ko je vlekel hud veter, jadra na svojih ladjah ter se srečno potisnejo skoz sredino benečanskega brodovja na odprto morje, pa se tako srečno povrnejo v Senj. Admiral Bembo izgubi radi 9 Mile Magdič, Topografija i poviest grada Senja, str. 111. ,J) Valvasor XV. 550. svojo neoproznosti službo, katero poverijo sedaj Benečani pomorskemu generalu Nikolaju Donatu.1) Uskoki so si v kratkem času prisvojili v Senju vso moč. A da se opravičijo pred krščanskim svetom glede obrekovanj od strani benečanske, izdado odprto pismo na kristijane dne 19. oktobra 1598. To pismo je napisal v ime Uskokov mestni beležnik Jeronim d’ Argento (Srebrnjak).2) Že po tem se vidi, da je mestno poglavarstvo bilo v uskoški oblasti. V vojaških stvareh so bili seveda odvisni od vojnega sveta v Gradcu, ali njih stotnik je moral večkrat popustiti, saj so bili Uskoki senjski vedno verni nadvojvodi, če tudi le temu ni bilo vselej prav, da so oni tako živo preganjali Benečane, kateri so se neprenehoma pritoževali na te morske gusarje. Nadvojvoda Ferdinand je seveda želel, da sc sklene vsaj premirje med obema strankama. Za posrednika izbero tedanjega škofa senjskega Markantuna de Dominis. Papež Klement Vlil. mu piše o tej stvari iz Ferrare dne 2. septembra 1598 ter ga prosi, naj ta posel čim prej reši na zadovoljstvo obeh strank. Kesneje mu jo v tem oziru pisal še jedenkrat dne 15. oktobra; ob jodnem pa je poprosil tudi cesarja Rudolfa II. in nadvojvodo Ferdinanda, da posredujeta oba po poslancih pri razpravah, katere bo vodil omenjeni škof. Slednjič priporoča njima senjskega škofa, ki pride v kratkem na dvor.3) Koncem lota se poda škof Dominis k cesarju Rudolfu II. in nadvojvodi Ferdinandu v Prag in Gradec ter se loti prav resnobno posla; moral je namreč nagovoriti Rudolfa II., da ukroti Senjane Uskoke, pa da sklene mir z Benečani. In ravno ta sila je več škodila nego koristila. Ker je bil škof po mišljenju Italijan, bil je seveda udan bolj Benečanom nego serijskim Uskokom. Da je bil za posredovalca izbran kateri previdnejši mož, bržkone bi sc bila vsa ta stvar poravnala na miren način; tako pa so je zgodilo ravno narobe. Škof se je sporazumel z Benečani, da jim on izda hrvaško Primorje s Senjem, Vinodolom in Novim. Ali dokler so po morju gospodarili Uskoki, ni bilo mogoče niti misliti na kakšno predajo omenjenih mest. Radi tega je škof Dominis nagovarjal na razne načine avstrijsko vlado, da premesti Uskoke iz Senja daleč od morja tjekaj okoli trdnjav Otočca, Brinja in Prozora. Celo papež Klement Vlil. je priporočal cesarju Rudolfu II. v pismu, pisanem dne 29. avgusta 1599, naj hitro izvede, kar zagovarja škof Dominis, sicer se ni ‘) Starino, knj. IX. str. 203 do 204. 2) M. Sladovid, Poviest biskupijah senjske i modruške ili krbavske, Trst 1856, str. 277 do 278. ") Starine, knj. II str. 13 sl. nadejati miru, dokler bode kaj Uskokov v Senju. Ta svet pa ni bil všeč na cesarskem dvoru, kjer so sčasoma izpre-videli, da bi se na ta način polastili Benečani Senja, kar je bila že njih stara želja. Vkljub tej opreznosti na cesarskem dvoru je pa vendar senjski škof toliko izposloval, da je zapovedal slednjič cesar Rudolf II. nadvojvodi Ferdinandu, naj uredi te odnošaje, kakor more in zna.1) V tem so se nadaljevale borbe med Uskoki in Benečani. Tako napadejo Benečani Ledenice s 300 Albanci. Zapo-vednik kule Mariin Posedarski je bil tako neoprezen, da je velik dol svoje posadke pustil iz trdnjavice radi hrane in drv. To priložnost uporabijo sovražniki ter napadejo mesto. Kulo je obranil zapovednik, ali ostalo mesto je pokončala benečanska vojska do kraja. V svojem poročilu o tem napadu toži Martin 'Posedarski stotniku senjskemu Danielu Barbu, da njega in vojvodo Marka Maritiča Benečani preganjajo povsod, kjer le morejo, a tudi stotnik Jakob Leo je proti njima nahujskan, zatorej želi sam čim prej vso to stvar samemu generalu Lenkoviču naznaniti.2) In v resnici se je omenjeni Leo v svojem poročilu generalu Lenkoviču o tem napadu izrazil nepovoljno o Posedarskem kot zapo-vedniku. Tudi poroča Lenkoviču, da mu ni mogoče nič več krotiti Uskokov, kajti oni se hočejo Benečanom osvetiti tudi za ta zadnji napad. Vse se buni, in le s pomočjo Lenkovičevo bi bilo mogoče narediti mir, kar je potrebno radi varnosti Krajine in pomorskih mest. Turek se je namreč zjedinil z Benečani proti Uskokom. Nevarnost preti sedaj od dveh strani. Liški beg se je povrnil v Lapac, kamor je sklical vse age in tudi Albance; zategadelj mora biti naša vojska prav oprezna in pa trdnjave se morajo učvrstiti. Otočac je tako zapuščen, da se ne bi mogel niti jeden dan držati proti sovražniku, a še huje je v Prozoru, kjer jo že trdnjavski zid razpadel na več krajih. Vrh tega pa je vojska nepokorna in slabo preskrbljena. In prav te dve trdnjavi bi morali biti dobro urejeni, zakaj če ju premaga sovražnik, ne bodo varna mesta od Senja clo Ljubljane.8) To poročilo, pisano v Senju dno 24. septembra 1600, nam najbolje razjasnjuje žalostne odnošaje v teh krajih. Jurij Lenkovič in Daniel Barbo sta imela kaj težavno nalogo, da rešita Krajino, Senj in hrvaško Primorje hudih sovražnikov, ki so prežali od vseh strani na to nesrečno zemljo. Tako poroča Daniel Barbo ') Valvasor XV. 557 do 558; Mile Magdič, Topografija i poviest grada Senja, str. 114. a) R. Lopašid, Spomenici hrvatske krajine, knj. I. str. 273. s) R. Lopašid, Spomenici hrvatske krajine, knj. I. str. 274 do 275. nadvojvodi Ferdinandu dne 1. oktobra 1600') o novem napadu benečanskih Albancev na Senjane, ki so so bili že popolnoma umirili vsled njegovega posredovanja. Sam škof senjski, ki je takrat bival v Benetkah radi uskoških stvari, je pohvalil Senjane radi tega mirnega držanja. Ali zloduhim Benečanom to ni bilo po volji, zakaj hoteli so se polastiti lepega hrvaškega Primorja s silo ter so radi tega'napadali Senjane na morju in po suhem. Uskokom ni bilo mogoče tega ropanja mirno gledati; če tudi so bili svojemu zapovedniku prisegli zvestobo in mir, vendar se sedaj niso dali nič več krotiti, ampak so napadli svoje sovražnike. Daniel Barbo jih je hotel ustaviti z drugo svojo četo, ali oni zbeže v sosednje gore. A ker je moral prav takrat iti na zapoved Lonkovičevo s svojo četo proti Turkom, ni jih mogel dalje preganjati. Vendar pa je kesneje, ko se je povrnil v Senj, krivce odstranil iz mesta, ker so bili večjidel Venturini in ne rojeni Senjani. Kako zlobni pa so bili Benečani, moremo soditi po tem, da so obdolžili Daniela Barba, češ, da je on dogovorno s Senjani dal napasti benečanske ladje radi plena, ki si ga je pridržal za-se. Zategadelj so .napadli Belaj, njegovo posestvo v Istri, ter je popolnoma razdejali, a okolico poplenili. Radi te izgube poprosi Daniel Barbo nadvojvodo Ferdinanda, da mu izroči za odškodovanje posestvo Tolmin, ali pa presežek od dohodkov grofije Pazinske.2) Ker je zapretila nevarnost celo sosednji Kranjski, pozvali so Žiga baron Podpeški kot upravitelj dežele, Ivan Bonhomo iz Volčjega Potoka, blagajnik hrvaške in morske krajine in namestnik vicedoma, ter stanovi kranjski vlasteline na Krasu in Pivki, da se zbero z vsakim tridesetim, desetim in petim možem v Ailer-taboru na Notranjskem in da bodo pripravljeni proti sovražniku, ko bi, osvojivši Senj in Reko, napadel naše kraje.3) Ravno takrat se poda Daniel Barbo na zapoved Jurija Lenkoviča v Gradec radi senjskih stvari.4) Posvetovanja s senjskim škofom in vojnim svetom so se dovršila nepovoljno za Uskoke, in nadvojvoda Ferdinand je izročil to sitno vprašanje Juriju Lenkoviču na povoljno rešitev. Najprvo je bilo treba odstraniti iz Senja velik del Uskokov, posebno ventu-rine, v notranje kraje po manjših trdnjavah, a mesto njih v senjsko trdnjavo postaviti nemške vojake. Daniel Barbo jo nato sestavil tudi proračun za 200 nemških vojakov v Senju in za 200 venturinov, ki so bili določeni za Otočac, ‘) Ibid. str. 270 do 278. a) R. Lopašid, Spomenici hrvatske krajine, knj. I. str. 277. :l) Dimitz, Gesch. Krains III. str. 382. *) Ibid. str. 278. Brinje in Prozor. Nadvojvoda Ferdinand odobri že dne 5. oktobra 1600l) Lenkovičevo osnovo o premeščenju ven-turinov v Otočac ter je celo obljubil, da preskrbi za popravo zapuščenih trdnjav na korist novih naseljencev. Daniel Rarbo je imel izvršiti ta nalog tor sporočiti o tem stanovom kranjskim, da se z njih prispevkom popravi vsaj Otočac. Ker so je bilo v vojnem svetu sklenilo, da ima ostati v Senju samo 50 plačanih Uskokov, uprl se je Daniel Barbo temu sklepu, kajti na ta način bi izgubil svoje najboljše vojake. Nadvojvoda je v tem oziru popustil ter dovolil, da ostane 100 plačanih Uskokov v senjski trdnjavi, ali seveda le pod pogodbo, da stotnik pazi na nje, in da se ne dogodi zopet kakšno razbojstvo. Za plačo novih nemških vojakov, katere naj stotnik čim prej zbere, imela je skrbeti po nalogu nadvojvode Ferdinanda komorska blagajna. Bojne priprave, posebno svinec in smodnik, naj zahteva stotnik iz Ljubljane.2) Senjski stotnik pa je imel za svojo trdnjavo še mnogo drugih zahtev, katere je priporočil nadvojvodi. V prvi vrsti je bilo treba popraviti veliki stolp in trdnjavsko obzidje, potem pa poskrbeti za dovoljno hrano in dobrega proviant-nega oskrbnika. Vojaki morajo dobivati plačo in hrano vsako kvatre, a ko se bodo prvikrat izplačevalo nemškim vojakom, treba bode tudi zaostanke senjskim vojakom plačati. Za nemške vojake zahteva stotnik večje ugodnosti nego za hrvaške, morda za to, ker so bili tujci. Tudi je potrebno postaviti stražarje med Otočcem in Senjem, ker je v teh krajih zavladala velika nevarnost. Ker so se iz Senja odpravljala službna pisma prav neredno, zahteval je stotnik, da se postavita v Senju dva poštarska sla, v Brinju jeden jež, v Vinodolu jeden peš, a na Reki tudi jeden jež, a iz Reke naj se odpravlja pošta naravnost na Vrhniko. Ker je Senj zaprt, nosi davek od tridesetine prav malo. Od dohodkov ni moči kupiti niti olja za razsveto, a potrebno je, da gorita v trdnjavi (Nchaju) dve sveči, v kastelu in v mestu po jedna. Duhovnikom se ne more nič dati, zatorej je prosil gvardijan frančiškanskega samostana Nikolaj Zavre-čevič, Rečan, druge pomoči. Onih 500 gld., katere je dobil stotnik 1. 1599. od kranjskih stanov za popravo trdnjave, moral je potrošiti večjidel za podpore. Zato treba sedaj druge pomoči. Nadvojvoda Ferdinand je bil dovolil počenši od i. decembra 1599 za podporo senjskih sirot 1000 goldinarjev, ali tega denarja ni izplačal hrvaški vojni blagajnik Žiga Posedarski, zatorej prosi stotnik, da se nadomesti. Tudi za ') Ibid. str. 279. glasnike in vohune jo treba denarja. Posebno pa prosi stotnik nadvojvodo, da čim prej poravna prepire z Benečani »im widrigen ist mir ainmal vnmoglich, das ich das Zeng-nerische kriegsvolkh in der vesten, da weder zu nagln (glodati) noch zu beissen ist, in gehorsam erhalten mag«.1) Te zahteve so bile večjidel opravičene, in nadvojvoda Ferdinand jih je izpolnil, ker mu je bilo mnogo do tega, da se Senj vzdrži v avstrijski oblasti. Že dne 9. oktobra javlja v Senj, da je naročene hrane v Pazinu za 10.000 goldinarjev, in da se imajo v trdnjavi postaviti posebna skladišča za žito. Tudi za straže med Senjem in Otočcem ter za pošto se je poskrbelo.2) Ker pa nadvojvoda Ferdinand ni mogel zmagati sam stroškov za nemške vojake, poprosi cesarja Rudolfa II., da bi prevzel on polovico letnih stroškov od 20.000 goldinarjev, kar je neobhodno potrebno, da so izvedo nove uredbe v Senju. Ravno tako prosi za Otočac znatne podpore, da se popravi trdnjavsko obzidje.8) Kranjski deželni zbor je na prošnjo Lenkovičevo prevzel iznovič za leto 1601. povečane stroške za Krajino, posebno še za Senj, Ogulin, Otočac in Reko. Tudi so je morala pojačiti posadka na Ljubljanskem gradu. Za Petrinjo so namenili 2000 tolarjev, a precejšnjo svoto tudi za popravo trdnjavskega zidovja v Karlovcu in Otočcu. Ljubljanski škof Hren je dal celo napraviti v Gornjem Gradu leseno cerkvico za Petrinjo, kamor jo je odpravil po Savinji in Savi. Poslal je tjakaj tudi dva duhovnika, ki sta bila vešča nemškemu in slovenskemu jeziku.4) Glede urejenja poštnih zvez je sporočil nadvojvoda vse potrebno krajiškemu generalu Juriju Lenkoviču in ravno tako tudi glede glasnikov, na katere se je v Senju trošilo mesečno 200 goldinarjev.6) General Lenkovič je že dne 14. novembra priposlal nadvojvodi Ferdinandu nov predlog glede pošt in glasnikov. Posebno važno je bilo v teh časih, da se hitro izve v Gradec, kaj se godi v Senju in sploh na Krajini. Doslej je potreboval list iz Senja v Gradec in ravno tako tudi nazaj celih 14 dni. Temu se je moralo pomoči najprvo. Zategadelj sta se imela namestiti po dva pešlisto-noši v Senju, v Brinju in v Ogulinu; le-tem se bode treba manj bati martolosov, nego da nosijo pošto jež. Ker je nadvojvoda mislil, da bi se za pošto upotrebili stroški, s katerimi se vzdržujejo husarji, ni mogel Lenkovič tega odobriti, ker so bili husarji prav potrebni; pač pa bi še mogli biti ‘) R Lopašid, Spomenici hrvatske krajino, knj. I. str. 280 do 281. a) Ibid. str. 281. a) Lopašid, Spomenici hrvatske krajine, knj. I. str. 281. J) Valvasor XII. 47; Dimitz, Gesch. Krains, III. 385. s) R. Lopašid, Spomenici hrvatske krajine, knj. I. 281. brez stražarjev v Rrlogu, ker so tamkaj nepotrebni. Pošta pa bi morala tudi še za naprej hoditi peš čez Grižane na Reko, a od tukaj jež na Ljubljano. Za to pristno zvezo naj se upotrebi strošek za Karlobag, ki je ostal pust vsled be-nečanskega napada. Glasniki so za varnost velike važnosti, pa je treba za nje bolje skrbeti nego doslej. Senjski stotnik dobiva poročila s Turškega le po sužnjih in svojih vojakih. Dokler je bil Lenkovič senjski stotnik, je bila navada, da je stotnik držal in plačal posebne glasnike in vohune za Turško. Hrvaški general dobiva poročila vcčjidcl z Otočca po tamošnjem stotniku in zapovedniku, a to stoji preveč denarja. V kratkem času je potrošil Lenkovič za glasnike 4000 goldinarjev, nekaj v gotovem denarju, nekaj pa v suknu. Pomanjkanje glasnikov jo opazil celo cesarski svetnik Josip Rabata, vicedom kranjski, ko je bil komisar in nadzornik vojske na Krajini.1) Mogoče je bilo sčasoma vse te nove uredbe v Senju izvesti, ali so zato morali biti izvršitelji jako previdni. Najteže je bilo odstraniti iz mesta uskoško vojsko, a to seje moralo zgoditi, ker so to zahtevali Renečani, a radi miru je njim tudi popustil nadvojvoda Ferdinand. Stotnik senjski Daniel Rarbo in general Juri j Lenkovič sta pri tem poslu ravnala prav oprezno, zategadelj so se vsi sklepi izvajali prav počasi. To nekaterim ni bilo po volji; a ker je imel Jurij Lenkovič preveč drugih opravil, moral sejo za Senj imenovati poseben komisar. Cesar Rudolf II. odredi za la posel Josipa Rabato, vicedoma kranjskega, katerega je bil že poprej poslal nadvojvoda Ferdinand kot poslanca v Benetke radi uskoškega vprašanja. Z imenovanjem komisarja Josipa Rabate je dobila vsa ta stvar drugo lice. Novoimenovani zapovednik je bil strog in nasilen vojak, ki je zahteval pokornost v vsakem oziru brez ugovora, vVli tudi Uskoki so bili trdi in neupogljivi, pa jih ni preplašila prevelika strogost komisarjeva, marveč jih je tako razjarila, da so zahtevali žrtev za krivice, ki so so jim zgodile. Za žrtev pa so si izbrali samega komisarja Josipa Rabato. Že prve zahteve novega komisarja so bile prestroge, kajti razen preseljenja Uskokov iz Senja v notranje kraje moral je po višji naredbi poloviti uskoške poglavarje ter jih usmrtiti, vse Dalmatince in drugo bonečanske podložnike pa za vselej odpraviti iz Senja in prepovedati voziti z oboroženimi ladjami po morju, če tega ni dovolil general Jurij Lenkovič.2) Um.eje se, da so imeli Renečani pri tem poslu prvo besedo, in Rabata jim je bil le preveč udan. Da ugodi njih željam, ‘) Ibid. str. 282 do 283. '■*) Hurter, Gescli. R Ferdinands Tf., Vf zv str. 528. poda se najprej na Roko, kjer se pogodi' tako-le s Filipom Paskvaligo: 1.) Senjskim Uskokom se dovoljuje broditi samo izmed Senja in Karlobaga; 2.) na benečanskem zemljišču no smejo nikjer pristajati; 3.) da se vožnja po morju z neoboroženimi ladjami dovoljuje ostalim avstrijskim podložnikom; 4.) in da se lc-te ne preiskujejo pri trdnjavici sv. Marka v morski ožini med otokom Krkom in bakarsko obalo; 5.) da se podložniki, pregnanci in begunci benečanske ljudovlade v •Senju in v ostalih primorskih mestih nič več ne sprejemajo, slednjič 6.) da se kaznijo Uskoki, ki so bili pregnani radi razbojstva, naj se že ujemo na morju ali pa na suhem.1) Po tem dogovoru s Paskvaligo se poda Josip Rabata v Senj, kamor prispe dne 29. januvarija 1601.1., in sicer v spremstvu s škofom senjskim Markantunom de Dominisom in s svojo vojsko, katere je bilo najmanj 1.500 arkobusirjev. V Senju je biio takrat komaj 300 oboroženih Uskokov. Rabata se nastani v kraljevski trdnjavi ali današnjem kastelu. Nato da zapreti velika in mala mestna vrata, namesti po kulah, vratih in zidovju straže ter oglasi po celem mostu sledečo zapoved: Vsakdo naj si; poda brez ugovora, sicer izgubi glavo. Prepovedano je vsem pleniti in voziti se na ladji po morju. Pohajkači (venturini) imajo se premestiti v gornjo Krajino. V jednem dnevu se mora vsakdo prijaviti v kastelu ter zapisati svoje ime. Zločinci se imajo v dveh dneh sami prijaviti pri sodniji ter prositi pomiloščenja pri vrlo milostljivem vladarju avstrijskem, kateri ga podeli vsakemu, ki bi mogel biti s svojo hrabrostjo koristen Krajini. Kdor se bode najmanj protivil, izgubi glavo. Nihče ne sme nositi orožja, in nihče ne sme iz mesta hrez posebne dovolitve presvetlega gospoda komisarja. Kdor ne pride, poklican po komisarju, precej v kraljevski kaštel, izgubi glavo. Slednjič še zapove štirim vojvodam in zagrozi s težko kaznijo, da pošljejo čim prej presvetlemu gospodu komisarju točen popis vseh onih vojakov (najemnikov) in pohajkačev, kateri so bili takrat odsotni, in zakaj niso ostali v mestu. Vsled te zapovedi so bili senjski Uskoki osupli, kajti nedavno pred tem so bili prisegli na križ, da se oni ne po-dado nikomur in da ne spiejmo novih izprememb. »Ali ravno narobe se je zgodilo,« tako sporoča Rabata Juriju Lenkoviču iz Senja dne 14. februvarja 1601. I.,2) »ko sem prišel semkaj. Predočil som jim jasno, kako jo potrebno, da se predado, in sicer z oglasom in pa z odločno besedo. Mnogi so se počasi premislili in so kmalu dohajali v kastel kazat podložnost in pokornost vsem zapovedim Nj. Veličanstva. Drugi so pa v ‘) llurtcr, Goseh. Ferdinanda II., zv. VI. str. 540 do 541. -j R. Lopašid, Spomenici hrvatske krajine, knj. I. str. 283 sl. zaporu.« Mnogi Uskoki so se podali, ker so se nadejali milosti, katera jim je bila obljubljena. Upali so še vedno, da jim pomore general Lenkovič, saj jo bila slednjič vsa stvar vendar le. njemu izročena, in on je bil Uskokom dobrohoten. Ali sedaj se vmešajo v to razpravo zopet zločesti Benečani. Njih admiral Filip Paskvaligo pošlje k Rabati v Senj svojega tajnika Viktorja Barbaro z novimi povelji. On zahteva namreč strogo kazen za vse one, ki so kdaj razžalili Benečane. Rabata ni bil zadosti previden, pa je ustregel vsem zahtevam tajnikovim. Sedaj se začno grozno preganjati poglavarji uskoški. Že dne 2. februarja sta bila obsojena na smrt poglavarja Martin knez Posedarski in Marko Margetio, vojvoda ledeniški, kot vodnika razbojnikov in kalilca splošnega miru. Po noči ju namreč denejo v temnici ob glavo ter obesijo potem- nad vrata mestnega kaste la. Tudi je bilo zapovedano, da se isti dan ulovi v kastelu tudi Dubrovničan Jurij Maslarda, ali ker se je dal vpisati pod tujim imenom, bil je izpuščen. Malo kesneje ga pa prebode na ulici stotnik Odoard Grassela. Padlo je še mnogo drugih glav, in Senjani so se vsled tega umirili za nekaj časa, kakor to sam Rabata sporočuje Juriju Lenkoviču.1) »Sedaj se mi zdi, da sem jako preplašil Senjane, ki so od okrutnega leva postali na hip blagi janci. Oni beže, kadar iz kastela izidem, ter se skrivajo od straha, da jih ne bi dal iz hiš odpeljati ter kazniti; še celo z mojim imenom strašijo matere svoje otroke. Ali sedaj je prišlo do zadnje točke zapovedi, namreč, da se odstranijo iz Senja vsi pohajkači (venturini), pa da se postavi v trdnjavo sto najboljših vojakov radi večje varnosti. Ge se nam še to posreči, potem je to vprašanje srečno rešeno.« Ali Josip Rabata se grozno prevari v svoji nadi. Preveč je zaupal sam sebi in poslancu Barbari, ki ni bil še zadovoljen z dosedanjimi žrtvami. Ko se zategadelj raznese po Senju glas, da Benečani zahtevajo še novih žrtev, poprosijo senjski meščani škofa Dominisa pomoči. Le-ta ide s poslanstvom od najimenitnejših Senjanov k Barbari ter ga nagovori' v obširnem govoru glede senjskih Uskokov, ki so storili Benečanom sicer mnogo hudega, ali da je že tudi čas, da prenehajo te siromašno ljudi preganjati. Samemu škofu, prijatelju Benečanov, je bilo že preveč, kar so le-ti počenjali v Senju. Barbara obljubi, da sporoči' o tem poglavarju Paskvaligi. To gane tudi Rabato, pa preneha s preganjanjem; le še 20 osob prežene iz Senja ter se jim zagrozi s smrtjo, ko bi se povrnili v trdnjavo. Šele tedaj prešteje prebivalce in odredi, da se nekateri izselijo, drugi ostanejo, a tretji podado v pomejne ‘) R. Lopašic, Spomenici hrvatske krajine, knj. I. str. 287. trdnjave Brinje, Otočac, Prozor in Brlog na vojaško službo. Do 100 rodovin, pripravljenih za odhod, se zbere v cerkvi, a škof jih nagovarja na mirno življenje ter jih šc blagoslovi. To je bil žalosten prizor, ko so se morali poslovili omenjeni begunci od morske obale, kjer so živeli sicer bedno ali svobodno. Ta selitev sc pa tudi ne bi bila morala izvesti, da je bil Rabata malo previdnejši. Že v svojem poročilu x) toži Lenkoviču radi te selitve. Tedanji stotnik senjski Daniel Barbo se krepko upre komisarjevi odredbi glede preselitve svojih ljudi, brez katerih mu ne bode mogoče braniti Primorja, če ga napadejo Benečani ali pa Turki. Zato se je rajši zahvalil na časti svoji, nato pa se je podal radi le stvari k nadvojvodi Ferdinandu v Gradec. Jurij Lenkovič je sporočil že dne 19. februarja 1601. I. z Otočca pri Novem Mestu,2) kjer je takrat prebival, nadvojvodi Ferdinandu o tem sporu ter mu predložil, da potrdi mesto Daniela Barbo za stotnika v Senju njemu dobro znanega in vrlega krajišnika Vida Klekoviča. Lenkovič goji v svojem pismu še vedno nado, da se vsa stvar v Senju poravna mirno. Skoda, da se ni sam prepričal o stanju v Senju, pa da je preveč verjel poročilom komisarja Rabate. Danielu Barbi pa se je v tem posrečilo očrniti na dvoru v Pragi in Gradcu Rabato, kar mu jo bilo tem ložje, ker je imel dovolj zaveznikov na obeh dvorih, a na Hrvaškem še mogočnega bitna Draškoviča. Nalo se raznese glas po Senju, da je Josip Rabata izgubil milost na nadvojvodskem dvoru v Gradcu, ker je dal toliko hrabrih Uskokov pobiti, ter da ne bi bilo niti nadvojvodi Ferdinandu žal, ko bi se odstranil neprijazni komisar. Josip Rabata je bil ravno v Trstu, ko je izvedel, kako sta ga očrnila v Gradcu Daniel Barbo in ban hrvaški Dra-škovič, češ, da je podkupljen od Benečanov vršil vse njih zapovedi. Radi toga pohiti iz 'Prsta v Gradec, kjer sc opraviči pred nadvojvodo vseh nečastnih činov, katerih so ga bili obdolžili njegovi protivniki. Potem odide hitro koncem septembra v Senj, da tudi tamkaj ud uši z vso strogostjo nerede, ki so se bili pojavili vsled lažnih glasov. Med senjskimi Uskoki pa se je navzlic vsej strogosti komisarjevi širilo nezadovoljstvo. Rabata si je hotel pomoči na ta-le način. Zbere namreč večji del senjskih Uskokov ter jih pošlje v Ivanižo proti Turkom. Za stotnika jim postavi nekega Jurišo Senja-nina, znanega junaka, katerega se je najbolj bal.3) Ko pride Juriša s svojo četo v Karlovec, nagovori ga Daniel Frankol, glavni protivnik Rabate, da se povrne v Senj, češ, da še ‘) R. Lopašid, Spomenici hrvatske krajine, knj. I. str. 287. *) Ibid. str. 288 do 289. s) Spomin na Jurišo živi še dandanes v hrvaški narodni pesmi. vedno njegovim zemljakom preti' nevarnost, in da seje hotel Rabata ludi njega na ta način rešiti. Juriša se zares povrne v Senj, ali ga zapove Rabata precej ujeti in zapreti v temnico mestnega kastela. Sedaj je bilo Uskokom pa že preveč Rabatove strogosti; pobunijo se dne 31. decembra 1(501. leta. Hitro osvoje nekoliko topov ter ž njimi udarijo na kastel. l’o kratki borbi ga osvoje in posadko pokončajo. Tukaj ulove tudi Rabato, ki postane v kratkem žrtva njih besnosti. Odsekajo mu glavo tor jo izložijo na oknu nad vrati kastela. Ko prineso drugi dan njegovo truplo v cerkev, nahrupe na mrtvo telo proste žene senjske, katerim je bil pobil in po-zaprl može, očete in sinove, ter je hudo izmrcvarijo. S tem groznim delom pa senjsko vprašanje še ni bilo rešeno.1) Jurij Lenkovič ni imel samo glede selitve serijskih Uskokov mnogo skrbi, nego je moral braniti proti Juriju Zrinjskemu in knezom Frankopanom one Vlahe, katere je bil pripeljal že leta 1597. in 1598. iz Like, največ iz Korenice, na njih posestva v Gomirje, Vrbovško, Moravice, Tuk, Jasenak, Drežnico, Potok, Vitunj, Ilreljin, Ravno Goro, Stari Laz in Mrkopalj, pa tudi čez Kolpo v Marindol in Bojance. Že leta 1585. je karlovški general Josip Turn predložil, da se nakupijo zemljišča za Vlahe iz Like na posestvih knezov Zrinjskih. Ali ker je bilo v teh krajih mnogo prazne zemlje, naseljevali so se Vlahi brez dogovora s posestniki teh zemljišč. Radi tega so nastale tožbe proti naseljevanju Vlahov, in že Jurij Lenkovič je zavračal Jurija Zrinjskega, naj mu ne preganja naseljencev. Jurij Zrinjski je namreč zahteval od nadvojvode Ferdinanda, da mu podvrže vse naseljene Vlahe okoli Gomirja, kamor sta jih bila pripeljala brez njegove dovolitve Jurij Lenkovič in ban Ivan Drašltovič.2) Seveda se je Lenkovič zavzel tudi za svoje naseljence ter prosil nadvojvodo,3) da zavrne Zrinjskega glede njegovih zahtev, zakaj če vzame Vlahom dosedanja zemljišča, povrnejo se v svoje stare kraje ter bodo v vsakem oziru nevarni. Zraven pa naj se opomnijo tudi Vlahi, da ostanejo verni svojim gospodarjem. Nadvojvoda Ferdinand sporoči*) to željo Len-kovičevo Juriju Zrinjskemu ter omenja, da morajo dobiti tudi ti Vlahi svoje pravice, kakor so jih dobili drugi v krščanski zemlji naseljeni »bey denen zuegesprochunen freyheiten, ‘) Ljubič, Starine, knj. II. str. 45 do 59. Relat.ione de successi della cita di Segna 1601 et 1602, et della morte del commissario Rabate.; Valvasor IX. 81 do 82; XII. 92 do 93; Pr. Hurter, Gesch. Ferdinands II., zv. VI. str. 541 do 546. ") R. Lopašič, Spomenici hrvatske krajine, knj. I. str. 293. 3) Ibidem, str. 294. Pismo je pisano dne 8. maja 1601.1. v Otočcu pri Novem Mestu. 4) Ibidem, str. 295. allermassen dicsolbcn die ander Ussgoggen habcn, zu er-lialten vnd zu schuezen«. Ravno tem pravicam pa so se upirali knezovi Frankopani in Zrinjski prav krepko tudi še po smrti Jurija Lenkoviča ter so neprenehoma zahtevali podložnost Vlahov, dočim so jih cesarski generali branili kot svojo zaveznike proti '1'urkom, pa tudi proti omenjenim knezom. Te borbe radi Vlahov so se končale šele v drugi polovici 17. veka.1) V. Jurij Lenkovič kot deželni glavar kranjski in njegova smrt. Cesar Rudolf II. jo imenoval Jurija Lenkoviča leta 1592. deželnim glavarjem na Kranjskem. Kakor mnogi drugi predniki, tako je moral tudi on prav pogostoma izročati upravo Kranjske svojim namestnikom, kajti večji del življenja svojega jo bival na sosednjem Hrvaškem. Od leta 1596. ga nahajamo bolj pogostoma na Kranjskem, kjer je sodeloval s škofom Tomažem Hrenom v protireformaciji. Prava borba se začne proti novi veri leta 1592., ko je dobila Ljubljana zopet katoliškega župana ter katoliške činovnike. Po primeru Ljubljane si izvolijo katoliške župane tudi Črnomelj, Metlika, Radeče, Krško, Novo Mesto, Kočevje, Idrija in Kamnik. V Vipavi je branil protestante Ivan Lanthieri; tudi v Kranju so se še držali. Pozivali so se neprestano na zaključke zbora v Rrucku, češ, da se jim ne sme nič hudega.zgoditi. Ker so pa katoliške oblasti vkljub temu zatirale novo vero, potožili so se radi tega kranjski stanovi nadvojvodi Ernestu (1. 1594.). Ali nadvojvoda prezre njih pritožbe ter jim dokaže, da nimajo prav, ko se pozivljejo na omenjeno zaključke zbora v Rrucku. Tudi jih svari, da naj ne podpirajo protestantov, ker tako goje le nemir v deželi. Dne 24. januarja leta 1597. je prevzel vlado v naslednjih deželah sam nadvojvoda Ferdinand. Počotkom sledečega meseca pride tudi v Ljubljano, kjer ga je deželni zbor dne 10. februarja sprejel prav svečano ter mu prisegel zvestobo. Protestanti so se sicer ustavljali tej zahtevi, češ, da jim mora nadvojvoda poprej potrditi njih versko svobodo. Ali po posredovanju deželnega glavarja Jurija Lenkoviča in tedanjega stolnega vikarija Tomaža Hrena jim je spodletel ta predlog, če tudi ga je oduševljeno zagovarjal grof Ahacij Turn. Vse druge deželne pravice pa je nadvojvoda potrdil s prisego deželnemu glavarju, kar je kesneje odobril tudi cesar.2) ‘) Iz obširnih razprav o protireformaciji sem posnel samo ono, kar se tiče Jurija Lenkoviča, ker drugače bi bil spis preobširen. *) Dimitz, Gesch. Krains III. str. 270 do 271. Važen dogodek za katoliško vero na Kranjskem je bila naselitev jezuitov v Ljubljani leta 1596. ter imenovanje izvrstnega stolnega dekana Tomaža Hrena za ljubljanskega škofa (18. oktobra 1. 1597.). Novi škof je bil ves goreč za sv. vero ter pogumen v svojem podjetju proti protestantom. S pomočjo jezuitov in deželnega glavarja Jurija Lenkoviča je strl popolnoma moč protestantstva na Kranjskem. Kmalu so bili odstranjeni vsi dostojanstveniki, kar jih je bilo še protestantskih v Metliki, Vipavi in Ložu. Vajkardu Turjaškemu pa je bilo zapovedano, da ima župnijo škocijansko predati katoliškemu župniku, kar se je seveda zgodilo šele po dolgi in hudi borbi. Vsled nemirov, ki so se pojavili v Ljubljani radi protestantov, predložil je škof Hren, da se morajo tudi v glavnem mestu dežele kranjske nameščati za uradnike le katoliki. Ta sklep je nadvojvoda deloma odobril ter zapovedal, da se nima v bodoče nihče uvrstiti med meščane, kdor ni katoliške vere.1) Dne 22. oktobra leta 1598. je bila izdana naredim nadvojvode Ferdinanda za Štajersko (že dne 28. septembra), Koroško in Kranjsko, da se imajo vsi pridigarji in učeniki protestantske vere odstraniti v treh dneh iz vseh nadvoj-vodskih dežel. Zategadelj zapove deželnemu glavarju Juriju Lenkoviču, da ta nalog strogo izvede ter zadetih nikjer ne brani. Deželni stanovi so se sicer tej nared bi protivili, vendar pa se ni dalo nič predrugačiti. Tudi vse prošnje pri škofu Hrenu so bile brezuspešne, kajti že dno 1. novembra seje podal ta v svečanem sprevodu v špitalsko cerkev, kjer se je zopet čez 40 let opravila katoliška služba božja. Nato so se izselili protestantski propovedniki iz Ljubljane, kjer so se bili prikazali prvikrat pred 67 leti. Skrivali so se sicer še nekaj časa pri plemstvu po deželi, ali jim je vendar odzvonilo za vselej. Največ zaslug pri tem uspehu imata brez dvoma Tomaž Hren in Jurij Lenkovič. Ali je radi teh novotarij bilo v kranjskem deželnem zboru večkrat prav viharno, ker so protestanti zahtevali še vedno svojo versko svobodo. Deželni zbor se je radi tega večkrat zbral, pa zopet razšel. Deželni glavar Jurij Lenkovič in ž njim vsa duhovščina se na to izjavi, da pri teh okolnostih ne morejo ostati v deželnem zboru, posebno ne radi tega, ker se vladarju odreka pokorščina. Ko se je zbor zbral v šestič, dobil je oster odgovor od nadvojvode Ferdinanda. V tem odgovoru se jim očitajo vse krivice, ki so jih storili katolikom v zadnjih letih, česar javna oblast ne sme in ne more trpeti. Sedaj se za-brani protestantom tudi pokop svojih vernikov na katoliških pokopališčih, sploh morajo prenehati vsi njih obredi. Kar je ‘) Ibid. III. str. 273 do 284. bilo še protestantskih propovednikov po deželi, kjer jili je plemstvo skrivalo po svojih grajščinah, bili so obsojeni na velike denarne kazni. Proti temu ravnanju izroče stanovi notranje-avstrijski leta 1600. nadvojvodi Ferdinandu spomenico, v kateri ga prosijo milosti za protestante ter izjavijo, da hočejo prositi pomoči tudi pri cesarju, če ne uvaži 011 njih prošnje. Nadvojvoda Ferdinand jih odbije, in ravno tako je bila brezuspešna prošnja na cesarskem dvoru, ker so morali v tem vendar-le vsi protestantski propovedniki in učeniki zapustiti kranjsko deželo. Vendar je bilo še vedno med plemstvom, meščani in drugimi prebivalci mnogo protestantov; zatorej sestavi škof Hren preiskovalni odbor, kateremu je bila težavna naloga, da pridobi še zadnje privržence nove vere za katoliško cerkev. Temu odboru je bil predsednik sam škof Tomaž Hren, a njegov prvi pomočnik Jurij Lenkovič. Odbor je skrbel najprvo za Ljubljano, kesneje pa ide z istim namenom v Kamnik, Kranj, Tržič, Škofjo Loko in Radovljico, kjer so se spreobrnili zadnji protestanti. Isto se zgodi tudi po dolenjskih mestih. Tako nahajamo Jurija Lenkoviča s Tomažem Hrenom leta 1600. v Novem Mestu,1) odkoder so podasta tudi v druga mesta. Že istega leta je opravil škof llrcn svečano procesijo sv. Rošnjega Telesa v Ljubljani po stari navadi ter je mogel tudi papežu Klementu Vlil. pisati, da se mu je posrečilo zopet vse izgubljene ovce na Kranjskem pripeljati v pravi hlev sv. čerkve.2) Jurij Lenkovič je bil v tem oziru Hrenov pomočnik do smrti svoje. Kakor je bil prijatelj Vlahom, katere je naseljeval po hrvaški krajini, tako je mrzil privržence Lutrove vere na Kranjskem. Zategadelj je žrtvoval mnogo truda, da se zatre nova vera, posebno še po Dolenjskem, kjer je imel svoja velika posestva. Tudi v svoji obitelji je imel opraviti z novo Vero. Citamo namreč v dnevniku škofa Hrena, da je tretji dan velikonočnih praznikov leta 1600. delil prvikrat zakrament sv. birme v stolni cerkvi ljubljanski. Med odličnimi birmanci so se nahajali sledeči: Sebastijan Lamberg; Jurij, sin nekega turškega bega, katerega je Lenkovič ujel in posinil; Suzana, soproga Lenko-vičeva, ki sc je spreobrnila zopet li katoliški veri, ter Felicita Turjaška, vdova Adama Bonhoma. Hči Lenkovičeva Solija je sprejela zakrament sv. birme 28. velikega travna leta 1602. Jurij Lenkovič je bil vrlo bogat vlastelin. Od svojih grajščin Mehovega, Pogane, Ruprčvrha, Otočca pri Novem Mestu, Mirne, Štatenberga in Podbrežja pri Kolpi je dobival veliko dohodke, katere jo trošil v krščanske koristi za obrambo ') Vrhovec, Zgodovina Novega Mesta, str. 231. -1) Dimitz, Geschichte Krains III. 285 do 336; Hurter, Geschichte Ferdinanda II., VI. zv. str. 538 do 541. krajine, ko je sprevidel, da so se sosednje dežele, posebno še Kranjska, preveč iztrošile v dolgotrajni borbi. Tako sporoči pri neki priložnosti kranjskim stanovom, naj h' pošljejo strelce v Otočec v Krajino, ker on plača za nje vse stroške, ako jih no dovole na dvoru.1) Takih slučajev pa je moralo biti ■več, če tudi nimamo podatkov za to. Poznat pa je bil tudi na Krajini vsem onim, ki so potrebovali pomoči. Kadar je bilo treba rešiti koga iz turške vojske sužnosti, zavzel se je zanj ter žrtvoval večkrat lepe svote za take nesrečneže. Ko so Turki ujeli pri neki priložnosti sedem Senjanov, osvobodil jih je Ivan Lalosevič. To opazijo Turki, ujemo osvoboditelja ter mu odsekajo glavo. Osvobojeni Senjani priporočajo radi tega njegovo rodovino Juriju Lenkoviču, kajti prepričani so bili, da ji 011 pomore v hudi stiski in nevolji. V prošnji, katero so mu izročili, zoveje ga očeta in mater sirotam in pravičnega revežu in bogatinu (»i vasda iezte v. s. g. otac i maty sirotam i prauda ubogu i bogatu«).2) Da je bil tudi gostoljuben kakor njegov oče, ni mi treba dokazovati. Jurij Lenkovič je bil imeniten pa tudi po rodovinskih zvezah, saj je bil zet takrat najmogočnejšega velikaša na Hrvaškem, namreč grofa Jurija Zrinjskega in njegove soproge Sofije rojene grofice" Stubenbergove. Oženil se je pa z njuno hčerjo Suzano dne 27. aprila 1. 1597. ter se venčal svečano v hiši svojega tasta v Ptuju. Na svatbo je povabil Lenkovič tudi kranjske stanove, ki so mu za pirni dar poklonili lopo srebrno umivalnico, vredno 600 državnih tolarjev. Iz tega zakona se mu jc rodila jedinica hči Sofija.8) Jurij Lenkovič je bolehal od poboja pri Klisu, kjer je bil hudo ranjen, ter se ni mogel popolnoma izločiti. Vsled ran je tudi prezgodaj umrl na veliko žalost hrvaškega in slovenskega naroda dne 8. junija leta 1601. Pokopali so ga z velikim sijajem v cerkvi jezuitski sv. Jakoba v Ljubljani, kjer je videti ta-le nadgrobni napis še dandanes: »llier liegt begraben der \voledle II. II. Georg Lenkovich zu l(’reyen-burg und Word, lihom. Kays. May. Rittmeister, II. und Erz-herzogen Ferdinand Rath, Landeshauptman in Krain, Obrist der Croatischen und Margrenzen,. der da gestorben den 8. Juny 1601«.*) ') Mitth. des historischen Vereines fiir Krain 1859. str. 81, 82. 2) R. Lopašid, Spomenici hrvatske krajine, knj. I. str. 282. Prošnja je pisana 1. 1600. v Senju v hrvaškem jeziku. “j Po Valvasorju IX. 67 se je pir obavil 3. marca; R. Lopašid, Poviest grada Karlovca, str. 194. 4) Mittheilungen des historischen Vereins fiir Krain 1850, str. 81. Ustanovitev narodne šole na Slovenskem. Po arhivnih virih spisal Jož. Apih. Drugi c.lel.1) Na Primorskem. udi na Primorskem sc ni dala narodna ali »nemška« šola usLanoviti tako hitro, kakor je želela vlada; vladni ukaz z dne 18. novembra 1769. L, ki je velel goričkemu deželnemu glavarstvu, naj »se začno poučevati v nekaterih malih šolah z nemškim jezikom in naj sc v naslednjih letih nadaljuje, dokler se hode poučevalo v vseh malih šolah v tem jeziku,« ta ukaz je ostal še par let na papirju. Sto-prav 1. 1772. je deželno glavarstvo izdalo odlok, da se pričnejo te šole v jeseni 1772.1. — To so jo naznanilo ludi stanovom koroškim (15. julija 1772. 1.). Vabili so sinove koroških stanov, naj pridejo pohajat goriške nemške šole, kajti tu se bodo učili v nemškem jeziku, pa bodo imeli priliko, naučiti so tudi italijanščine. O uspehu tega vabila ne vem poročati; saj je bil menda samo negativen. Ujema se pa to nabilo s tistim razširjanjem nemščine v plemiških krogih goriških,2) ki je bilo opazovati sporedno z vedno odločnejšo contralizu-jočo smerjo avstrijske vlade; kakor se je plemstvo drugih dežel približalo Dunaju, začelo je i goriško plemstvo gojiti čim dalje bolj »državni jezik«; sinovi plemičev so se ga jeli učiti, hoteč priti v državno službo; zato sojih pošiljali roditelji na tuje, da se tam nauče nemškega jezika; zato so pa ‘) Glej Letopis 1894, str. 253. Morelli, Istoria della Contea di Gorizia. III. 138 i. d. tudi radi pospeševali ustanovitev »nemških« šol na Goriškem. Državniki Torresove vrste so seveda tožili, da nemščina gine na Goriškem, a te tožbe so izvirale samo iz nepotrpežljivosti teh ljudi, katerim sejo nemščina prepočasi širila po Goriškem in — drugod. Pogoj razvoju »narodne« šole je pa bila tudi tukaj normalka, učiteljišče one dobe; dunajska vlada je velela ustanoviti dve normalki, v Trstu in v Gorici, in to že 1772. 1., a izvršil se je ta ukaz šele tri leta pozneje, ko so otvorili v jeseni 1775. 1. obe normalki — seveda popolnoma po vzorcu dunajske normalke. Iz te kože dunajska vlada ni mogla izlesti niti v krajih tako oddaljenih od Dunaja; zato se ni čuditi, da so si vladni organi silo otežkočili svoj posel, ker so popolnoma prezirali naravne razmere. Sreča, da so hitreje nego na Kranjskem sestavili in oživili šolski komisiji za Trst in Goriško, in da so imenovali poročevalcem goriške komisije finančnega svetnika (Mittelsrath) grofa Imanuela Torresa, o čegar delovanju smo govorili povodom usta-novljenja kranjskih šol. Mož se je lotil svojega posla z uprav silovito eneržijo, kar gorel je za šolo, zato so ga morali brzdati; cesarica ga je sicer jako čislala, a vendar mu je morala povedati, da ne gre šiloma uvesti šol niti zahtevati denarnih žrtev, ki bi le še bolj razjarile narod. Greiner mu je tudi moral naročevati, naj počasi postopa, vedno z ozirom na denarna sredstva, kajti brez novcev ne bo dobiti sposobnih učiteljev; brez stalne plače ne bode mogoče obvarovati učitelja bede (1(5. septembra 1775. 1.). Stikali so tudi na Goriškem, da bi zasledili potrebnih »fundi« za šolo; za začetek se je vlada s škofom skoro na pol sporazumela: od prebitkov naj bratovščine in cerkve plačujejo po 5%, oziroma po 2 °/0 v normalnošolski zaklad, ako presezajo prebitki 20 gld., in ako v to privolijo dotični patroni (30. grudna 1775.1.). Patroni so bili večinoma gosposke, katerim ni bilo nič za šolo, torej tudi ni bilo novcev. Pomagati je moral jezuitski zaklad kranjski in pa nekateri drugi viri, n. pr. 17 kr. pristojbine od vsakega plesa v mestu, plače dosedanjemu učitelju borjenja, laškim propovednikom i. t. d. Dohodki so bili pičli, a grof Torres je bil tako vnet za šolstvo, da je sam založil precejšnjo svoto za prve stroške. Dne 3. listopada 1775. 1. so otvorili goriško normalko z nemškim učnim jezikom v deželi, v kateri jo bila nemščina še dokaj manj znana nego na Kranjskem; saj toži šolska komisija goriška (17. oktobra 1777. l.j, da je tekom zadnjih sto let »nemščina izginila z Goriškega in se rabi samo še pri plemstvu, pri deželni vladi in olikani družbi.« Proti tej oviri so pa v Gorici izumili neko sredstvo. Ne da bi bili uvedli materinščino kot učni jezik tega Bog' ne zadeni! člen šolske komisije Morelli je nasvetoval, naj osnujejo neko pripravnico za normalko, »elementarni razred«. Deželno glavarstvo je predložilo ta nasvet dvorni kanceliji (4. grudna 1775.1.), ki ga je nenavadno hitro (že 23. grudna 1775.1.) odobrila in torej naročila učitelju Mateja Lebanu, naj poučuje vsak dan po dovršenem normalčnem pouku l8/* ure »s svojo spretnostjo in potrpežljivostjo« take dijake, ki prav nič nemški ne znajo. Izbrali so pa Lebana, ker je bil vešč nemščini, slovenščini in italijanščini. Kmalu pa so uvideli, da ta uredba ne zadostuje, zato so 1776. 1. osnovali popoln in reden elementarni razred. Namestili so dva elementarna učitelja, Lebana in Portulussija, bržčas onega za slovenske, tega za laške in furlanske dečke. Poučevala sta po navodilu Torresovem, in bila jima je naloga, v teku jednega leta toliko nemščine dečkom vbiti, da morejo potem nemško normalko pohajati. Preosnova elementarnice se je izvršila po načrtu Lebanovem, ki se jo sploh kazal moža krepke inicijative. Isti Leban pa je bil kmalu nezadovoljen z učno osnovo, osobito z učnim jezikom v normalki, ker se je gotovo uveril, da so nenemški učenci vendar premalo nemški znali, pre-stopivši iz osnovnice v normalko. In ta mož je bil energičen: kar mu je šinilo v glavo, to je poročal naravnost cesarici. Tem načinom je povzročil obširne in ostre obravnave med dotičnimi oblastmi; te razprave so poučne za šolske razmere goriške. Leban toži kar naravnost o »šušmarstvu« (stUmplerei) na goriški normalki. »Predvčeranjim je velel katehet kot namestili ravnatelj učitelju prvega razreda, naj predava v furlanščini; ker pa učitelj ni dosti vešč furlanščini, so se mu dijaki precej smejali. Sedaj naj presoja vsakdo sam, če je to furlansko postopanje primerno nemški normalki, in če se tem potem more doseči pravočasni uspeh.« Boljše, pravi Leban, bi bilo odpraviti normalko in ustanoviti mesto nje šolo za nemški jezik (deutsche Sprachschule). Sedaj se morajo šolarji učiti veronauka v čisto neznanem jeziku; če tudi zna katehet deželna jezika, laški in »ilirski«, in če tudi zahteva, da mu dijaki to, kar povedo nemški, vsaj v najvažnejših točkaji ponove tudi v materinem jeziku, se vendar ne nauče dobro veronauka. Kaj pa, ako katehet tega ne stori, ali če ne zna deželnih jezikov? Potem bo treba kaj ukreniti, da se ne zanemari važni veronauk; potrebno je pa tudi, da goriški učitelji znajo poleg nemškega tudi italijanski jezik in vsaj nekaj slovenski (»ilirski«), ker morajo učitelji name-stovati drug druzega, ravnatelj pa vse, celo kateheta. Nemška normalka ne more koristiti deželi, v kateri ni nemščina ma- terini jezik dijakov; saj jo no znajo ali vsaj no zadosti, da bi mogli ros umeti pouk; zato naj se učenci najprej nauče nemščine v »šoli za nemščino«, potlej naj pohajajo normalko. Nadškof bi moral namestiti tri veroučitelje, nemškega, laškega (oziroma furlanskega) in »ilirskega«, t. j. slovenskega. Ti naj bi poučevali otroke v materinščini v cerkvi ali v šoli; sedanji katehet pa nima za ta posel potrebnega znanja jezikov. Oni kateheti bodo z otroki po domače »kramljali« o verskih resnicah, doma pa bodo roditelji z njimi ponavljali, kar so se učili v šoli. Dokler se ne nauče goriški dijaki toliko nemščine, da jim »bo tekla liki materinščina«, ni treba normalke, in denar naj se porabi rajši za jezikovno šolo nemško. To bo manj stalo stroškov, otroci in roditelji bodo pa bolj zadovoljni. V tej nemški šoli naj bi se poučevalo celi dan (!), da bi se mladež naučila nemščine kmalu in temeljito, poleg tega bi se učili še računstva, spisja itd. Trije učitelji z 250, 300 in 450 gld. plače bi zadostovali, prvi učitelj naj posluje tudi kot ravnatelj; vsi bi morali gladko znati furlanski in slovenski (»windisch«), da morejo vselej takoj pojasniti dijakom, če jim ni kaj popolnoma umljivo. Mnogo so pisali gospodje o Lebanovih nasvetih; Leban je dregnil v sršenovo gnezdo! Grof Torres zahteva sicer, naj se stvar preišče po bodočih letnih preskušnjab; zdi se mu pa, da govori iz Leba-nove pritožbe osobna mržnja zoper ravnatelja in kateheta Ililferdinga. Daši je Leban zarad znanja treh jezikov v Gorici za elementarni razred skoraj neobhodno potreben, ga bo vendar treba kam premestiti. Deželno glavarstvo naj pove, zna-li katehet slovenski in italijanski, sicer naj pošljejo svetnika GrOllerja iz Celovca, da preišče, kaj je na tej stvari. Dež. glavarstvo pa poroča (11. julija 1776), da katehet res ne zna deželnih jezikov in da tedaj res ne more učiti dijakov, ki so večjidel Slovenci in Furlani, verskih resnic. Zatorej ima Leban prav, da zahteva premembo, treba je samo namestiti kateheta, ki zna »slovenski« (\vindisch), ne pa »ilirski«; potem se ne bo treba bati, da bi učenci ne dobili nič ali nejasnih pojmov (kar je vse jedno) v vero-nauku, učeč se ga mehanično na pamet v tujem jeziku. Tudi to jo prav, da imenuje škof katehete, saj je škof pastir svojega okrožja, on ima dolžnost skrbeti za verski pouk; na ta način ne bo nič novih stroškov treba, in učenci bodo imeli uspešen pouk; vlada naj si pridrži samo nadzorstvo. Zastran predloga Lebanovega glede temeljitega pouka nemščino so dež. glavarstvo tudi popolnoma strinja z njim: nemščina jo toj deželi potrebna, brez nje no more obogateti Goriška, so ne morejo mladeniči izuriti v umetnosti in rokodelstvu, ne bode mogoče zboljšati nravstvenosti niti usposobiti deželanov za državne posle. »Nobena reč ni tako nujna, nego da še v deželo uvede po šolah za nežno mladež nemščina; potem se je bo učil rod za rodom, in nazadnje postane tako rekoč materinščina«. Vpraša se pa, če so ta »ne-dvojno zelo koristni in nujni smoter« da doseči po normalki, katere dijaki so večinoma nenemške narodnosti, ki ne umejo svojih učiteljev, dočim učitelji ne znajo deželnih jezikov in torej ne morejo ničesar pojasniti učencem. Normalka je gotovo »za nemško mladino prekoristen zavod; tu se nauči otrok svoje materinščine igraje, a ne da se tajiti, da je ta meto d a n a m e n j e n a s a m o z a n e m š k e dežele, saj dokazuje to sama vsebina saganske »metodne knjige«.1) Goriške pa sedaj ni še mogoče smatrati za nemško deželo, ker ne umeje nemški niti petdesetina tukajšnjo mladine; iz tega sledi samo po sebi, da s to metodo ni mogoč tukaj prav nobeden ali k večjemu tako pičel uspeh, da bi se ne izplačali stroški, dokler ne bo nemščina bolj razširjena in je ne bode govorila ali vsaj umela večina otrok«. To je uvidela že sama dvorna kancelija in jo po Lebanovem nasvetu osnovala elementarni razred. A to ne zadostuje; iz njega bode prihajalo premalo učencev v nor-malko, in potlej bo morala normalka sama od sebe prenehati, ker ne bo imela dijakov nemščini dosti veščih; kajti nekateri dijaki prestopijo iz drugega normalčnega razreda v latinsko šolo, »nekaterih pa ne bodo roditelji več hoteli pošiljati v normalko, saj je že doslej mnoge ozlovoljil nezadostni uspeh te šole«. Normalka stane na leto 2000 gld., dočim bi jezikovna šola po Lebanovem načrtu stala samo 1000 gld. Taka šola bo več koristila in hitreje razširjala nemščino, posebno, če bodo učitelji znali tudi dobro furlanski in slovenski. Doslej seje zaman pričakoval uspeh normalke. Za ono šolo bi bilo namestiti Lebana, kateremu se je že pred otvoritvijo normalke zarad »izredne spretnosti v vzgo-jevanju mladine« izreklo najvišje priznanje in se mu prisodilo 100 gld. doklade, ki pa se mu zarad nedostatka v blagajnici ni mogla še izplačati. Temu poročilu je priložil grof Lamberg, dež. glavar, še posebno svoje mnenje, v katerem tudi podpira Lebanovo vlogo. Ce so v nemškem Dunajskem Novem Mestu z dobrim uspehom prepustili kršanski nauk popolnoma katehetom, ‘) XIII. Hauptstiick. Wie der Jugend an Orten, wo man nicht deutsch spricht, dio deutsohe Sprache beizubringen ist. Prva točka zahteva, da v takih krajih mora znati učitelj poleg nemščine tudi „ma-terinščino dežele11. imenovanim po škofu, sc to v nenemški Gorici šc bolje obnese. V nenemški kronovini »je silo težko osnovati normalno šolstvo«, pač pa se poučuj po isti metodi v italijanščini; to bo dokaj lažje in uspešnejše«, in otroci bodo imeli priliko naučiti se nemški. Tako jo sodila prva instancija goriške dežele. Cisto nasprotno pa sta se izjavila dva svetovalca, Morelli in Romano, v imenu šolske komisije, ki je tukaj prišla v budo nasprotje z dež. glavarstvom. Morelli se kaže hudega, zagrizenega osobnega sovražnika Lebanovega; on misli, da ostane vse pri starem in se izpremeni samo ime, ako ostane Leban pri saganski metodi tudi v jezikovni šoli. Ako pa zavrže sagansko metodo, potem je upravičena bojazen, da uvode v novo šolo svojo nekdanjo staro in zanikamo metodo, katere se .je držal kot navadni učitelj toliko let v svoji zasebni šoli na veliko nevoljo roditeljev, če ne bo kot ravnatelj nove šole marljivejši in ne izpremeni svojega mišljenja, bo šola slaba. Leban bi rad izpodrinil kateheta Lorenca Liebl-a, a ta je nameščen za normalko; za druge šole je dosti slovenskih in furlanskih duhovnikov v mestu in na kmetih. Samo glede nujnosti elementarnega razreda se strinja z Lebanom, jezi ga pa, da se ni ta razred osnoval po njegovem, nogo stoprav pozneje po Lebanovem nasvetu, ki mu ne ugaja. Lebanu želi premeščenja, »a želeti je, da se mu odpre drug pot, da si služi svoj kruh«. Grof Lamberg mu je odgovoril, da no more ostati Liebl katehet, kajti Morelli ni ovrgel istine, da se morajo na normalki dijaki učiti krščanski nauk v tujem jeziku. Svetovalec Romano pa je zahteval dva elementarna razreda, poleg katerih ostani nor-malka, samo k veronauku naj se učenci vedejo v cerkev, »če ostane normal k a, so v dvajsetih letih lahko z a m e n j a m aterinščin a z n e m š č i n o« — po uver-jenju Romanovem! Cesarica je priznala, da ima Torres prav. Tudi dvorna kancelija je bila tega mnenja in se je hudovala na Lamberga in deželno glavarstvo zarad tega, ker se strinjata »z dosti nepremišljenim nasvetom Lebanovim« glede normalke, »saj Leban išče pri tem zgolj svoj dobiček«. Jako čudno je to tembolj, ker Lebanu nasprotujejo veščaki Torres, Morelli in Romano. Za normalko se je potrosilo že precej novcev, sedaj ni več misliti, da bi jo odpravili, saj svedočijo imenovani izvedenci, da »govorita vsaj v Gorici gotovo dve tretjini otrok popolnoma dobro nemški; vsi ti se lahko udeleže s pridom zboljšanega pouka in višjih predmetov«. Ker se je za ne-nemške učence po Lebanovem načrtu osnoval elementarni razred, zato ni treba normalčnemu katehetu znati vseh treh jezikov. — Ge je katero deželno oblastništvo kdaj stavilo ali podpiralo predloge, ki so količkaj bili v nasprotju s tisto jednoličnostjo, katero so hoteli povsod vpeljati, je taka oblast takoj prišla na Dunaju na sum, da je nasprotna šolski reformi sploh. Tudi v tem slučaju se deželno glavarstvo ni ubranilo tega suma in je dobilo zato ukor; zajedno pa se je razširil delokrog šolski komisiji, dala se ji je večja neza-visnost od glavarstva. »Nemirnega« Lebana so ukazali pokarati in premestiti. Da bi bil pa katehet Liebl popolnoma na svojem mestu brez znanja deželnih jezikov, o tem so vendar malo dvojili, kajti naročili so Torresu, naj se pogodi s škofom zastran nameščenja druzega kateheta, ako se mu to zdi potrebno. »In allen Verstanden« je zapisala Marija Terezija. Malo poprej je odobrila cesarica neke druge nasvete, tičoče se goriške normalke, ki ni mogla takoj dobiti primernih prostorov, dokler je niso namestili v hiši Alvarezijeve ustanove: »weil mir so sehr am herzen liget, das die normal-scbulle einmahl recht festgesetzt werde«—-je pisala Marija Terezija svojeročno. V isti resoluciji je pa tudi imenovala grofa Torresa, kateremu je velela: »mein vvohlgefallen wegen seinen eyffer zu bezeugen«, komisarjem za Trst in Ljubljano; velela mu je izplačati 1000 gld. doklade za oskrbovanje šol v Trstu in na Kranjskem in dostavila »und ver-dient er es schonn was bisher getan«. Ta resolucija svedoči, kako visoko so cenili na Dunaju Torresovo sposobnost za organizacijo šol; videli smo že, kako je opravil svoj posel na Kranjskem, kjer je spravil normalko v tir, pa vzbudil tudi mnogo nasprotovanja. Ko ga je na Kranjskem nasledil grof Edling, se je vrnil Torres zopet v Gorico in se osvedočil takoj o stanju šolstva. Dne 12. svečana je že poročal o elementarnem razredu, čegar učitelj je bil še vedno Leban. Priznavajoč vnetost Leba-novo, graja odločno Lobanovo metodo, katera -r~ mimogrede bodi rečeno — še danes ni izumrla: Leban je vbijal dečkom preveč pravil v glavo; to je bilo pretežavno za spomin in ni vodilo do cilja. Torres je hotel, da bi se marveč šolarčki učili v tem razredu samo črk in črkovanja, v prvi vrsti bi elementarnica morala biti »kramljalnica« (Schwatzschule); učitelj pripoveduj otrokom povesti, otroci naj jih ponavljajo; na ta način vadi učitelj otroke, da pravilno izgovarjajo nemški, realij (vednosti) jih uči le toliko, kolikor jih otroci razumejo in nemški povedati morejo, če tudi začetkoma nepravilno«. Zagovarjal je Torres torej nekako empirično metodo. Opat Felbiger pa so ni strinjal s temi metodiškimi nazori Torresovimi, češ, da jo taka metoda umestna samo pri guvernantkah, katere s svojimi gojenci celi dan občujejo, ne pa v razredu s 30 do 40 učenci in dvema ali tremi urami na dan. Nujno pa je rešili to pitanje, veli Felbiger (kateremu se je menda tu prvikrat jelo svetati, da je treba jemati ozir na različnosti in posebnosti širne Avstrije), z ozirom na veliki broj nenemških kronovin. Zato hoče vedeti Felbiger natanko, kaj se je doslej ukrenilo zastran elementarnega razreda, če res učenci tega razreda ne znajo prav nič nemški, če znajo samo italijanski ali furlanski, če znajo učitelji poleg nemščine tudi italijanski (o slovenščini v Gorici opat nima nobene slutnje), kako so dijake doslej učili nemški. »Ali jim je učitelj samo nemške besede ali stavke narekoval, da so se jih učili na pamet? Kako je postopal pri tem? Kako jih je vadil v nemščini? Crez koliko časa se je srednje nadarjeni dijak elementarnega razreda toliko naučil nemški, da je mogel umeti in tudi za silo umljivo govoriti? Ali se niso učili čitati tudi v materinem jeziku? .. .« Bistvena nujnost pa je, da tam, kjer so nenemški učenci, govore učitelji poleg nemškega tudi drugi jezik. V abecedniku je tiskati nemške in nenemške pismenke, in učenci naj se jih vadijo izgovarjati; črkovati je nemški in nenemški; v abecedniku je razvrstiti vaje tako, da je jecTna stran nemška, druga nenemška, ravno tako je urediti tudi mali katekizem; učitelj pa čitaj z dijaki vsako lekcijo v obeh jezikih, jo razlagaj in izprašuj tudi v obeh jezikih, in napredovali bodo dečki vidno. Bržčas so tako sedaj poučevali v goriški elementarnici krščanski nauk — seveda bolj zarad pospeševanja nemščine, nego zarad —- krščanskega nauka. — To pa še ni zadostovalo grofu Torresu in deželnemu glavarstvu. Spomnili so se, da je pred nekaj časom umrl neki Merelli, ki je v jezuitski cerkvi imel krščanski nauk za mladino in za »druge«, t. j. prave* Nemce, in da je od takrat zaspalo to katekizovanje, ki pa je »za šolško mladino neobhodno potrebno, osobito pa za normalko, ker ljudje umejo in govore vsak dan več nemški«. Zato zahteva (30. grudna 1778) Torres, da škof tukaj namesti novega duhovnika. To pa škofu ni bilo mogoče, ker ni bilo dobiti duhovnika, ki bi dobro znal nemški in imel tudi sicer potrebno zmožnost; bil je nekaj časa tak duhovnik, ki je tudi slovenski pripovedoval, a je kmalu šel, ker mu niso dali nič — plače. Isto je storil neki razjezuit, »in tako stori tudi vsak katehet, no da bi se mu to moglo zameriti, kajti zakaj bi nosil breme, pa nič ne dobival plače, ob kateri bi živel«, pravi škof, zajedno nasvetujoč, naj se tisti cerkveni krščanski nauk izroči normalčnemu katehetu, ki je mlad in čvrst. Zgodilo seje to sicer (1778), a Liebl je zapustil normalko, če ne poprej, pa vsaj 1779. I., ko so namestili piariste za učitelje na tej šoli; šel je pa Liebl, clasi so mu izrekli malo prej najvišje priznanje. Se pred to izpremembo je pa zapustil normalko tudi Leban. V svoji omenjeni pritožbi je bil sam zahteval pre-meščenje, če ga ne imenujejo ravnateljem novi šoli, v katero je hotel izpremeniti normalko. Seveda je pristavil, da želi premeščenja samo pod tem pogojem, da obdrži svojo plačo (400 gld.). Ker se je Leban hudo zameril šolski komisiji, in ker ni bilo prav nobene sloge med učitelji goriške normalko, je grof Torres sam priporočal premeščenje Lebanovo, a ne v Trst, kajti to bi bilo povišanje. Deželni glavar grof Lamberg je sicer prosil, naj se ne kaznuje Leban, nego se mu da le ukor, ker je dvakrat neposredno nadlegoval cesarico. Ko se je bližala nevihta, so se učitelji normalčni sicer zopet sprijaznili, Leban si je celo zopet pridobil naklonjenost ravnateljevo; a vkljub temu so ga poslali v Boleč, da tam ustanovi novo trivijalko; plačo so mu pustili neskrčeno, pokarali so ga pa. Dvorna kancelija - tudi take stvari so se takrat reševalo pri najvišji oblasti - mu je njegovo postopanje bolj zamerila nego domače gosposke; zahtevala je, naj se Leban, uredivši bolško šolo, nikar ne pošlje več v Gorico nazaj, »kajti je že enkrat rogovilil silno proti novi šoli, in sicer iz gole sebičnosti in hoteč povzdigniti sc nad druge; deželno glavarstvo ga je celo podpiralo pri tem; zato se no moremo nikdar zanašati nanj; Leban bo povsod uspešneje posloval nego v Gorici, kjer ima že preveč somišljenikov«. Cesarica je zapisala »placet« (22. svečana 1777). Kolška gosposka je dobila povelje, Lebana podpirati pa za-jedno tudi imenovati zanesljivega, nemški umejočega človeka »ki bo skrbno opazoval vedenje (Gonduite) Lebanovo in ga večkrat nadzoroval«. Gez pol leta pa poroča Leban šolski komisiji, da so prišle nakatere odlične osebe bolške v njegovo šolo, hoteč se uveriti o pouku, pa da so zapustile šolo jako zadovoljne z uspehom, glasno »izražujoč svoje zadovoljstvo in veselje«; učenci so odgovarjali spretno v »nemščini in materinščini«. Kakor se vidi, je Leban torej osnoval bolško šolo tako nekako po vzorih, ki so se mu izjalovili pri goriški normalki.1) Poslal je pa takrat tudi abecednik, ki ga je sam poslovenil. ‘) 1778. I. čitaš v poroCilu dvorne kancelije: »In Flitsch hat man eine solehe Stundeneintheilung gemacht, dass einigo zur Erlernung der deutschen Sprache, andere aber zur Erlernung der Gegenstiindc in selber verwendet werdcn«. Postopanje zoper Lebana ni uverilo niti vseh normalčnili učiteljev, da je poučevanje na normalki prav in pametno urejeno. Marveč je že leto potem trdil učitelj Battig o elementarnem razredu, da ni nič vreden, ker se morajo šolarji nemških besedi učiti na pamet, ne da bi jih razumeli, da se po tej metodi morejo k večjemu v štirih letih kaj prida nemški naučiti, da je treba otroku najprej nemške besede tolmačiti v nemščini; zato morajo znati vsi učitelji nemški in furlanski (o slovenščini ne govori). On nasvetuje boljšo metodo pa boljšo plačo za-se; če se mu da 100 g'ld. doklade, bo poučeval 5 ur na dan in bo po jed no uro učence uril v nemški konverzaciji. Grofa Torresa je Battigova, tudi Mariji Tereziji neposredno doposlana vloga kar razkačila: v odgovoru trdi, da ni čuda, če dijaki nimajo kaj prida koristi od nemškega pouka, saj Battigov rekurz svedoči, da sam ni dobro podkovan v nemščini. Na normalki se v drugem razredu še prestavlja iz materinščine v nemščino, v tretjem in četrtem razredu pa to no gre več; tu je treba, »da se dijaki prisilijo, da umejo in govore nemški«. Tu v Gorici je stvar težavnejša nego drugod, tu se morajo dijaki učiti »d as U n b e k a n n t e dure h e i n U n b e k a n n t e r e s«, ker »n i j e z i k p r i p r o s t e g a kmeta nikjer u č n i j e z i k«. Sedaj otroci že toliko nemški znajo, da razumejo, kar se jim predava — trdi Torres z ironijo in sarkazmom pobijajo Battigove nasvete, češ, da bi Battig na ta način samo rad potisnil »nemške in tuje učitelje iz dežele in zopet oživil tisto staro, nemarno metodo, namestil nemško normalko z osnovno šolo, raztegnil šolski pouk v dva brezkončna tečaja in prislužil si 100 gld. za svoje prazno čenčanje«. Elementarni razred ostani, kakršen je, Felbiger naj se uveri, da je dober, Battig pa mu mora dati »eksemplarično zadoščenje« za »nespametne (hirnlos) izraze«. Opat Felbiger pa ni bil tako hud na Battiga, ni nasvetoval nobenega zadoščenja Torresu, pač pa Battigu ukor in kazen, da mora poučevati po 5 ur na dan brez posebne nagrade. Glede metode same so mu pa vendar nekaj pritrdili: dvorna kancelija je velela, da vsaj v prvem razredu normalke zahtevaj učitelj odgovor na nemško pitanje v materinščini (28. svečana 1878). Avtokratski grof Torres je kaznoval baš takrat še učitelja Jesenka, ker se je bil pregrešil na isti način kakor Leban in Battig, t.j. tudi on ni brozuvetno odobraval didaktiške modrosti Torresove; zato ga je iztiral iz Gorice kot učitelja v Ajdovščino. Ne moro se dandanes več dognati, v koliko je bila utemeljena trditev Torresova, da izvira »upor« učiteljev goriške normalke iz sebičnosti in mržnje proti tujerodnim učiteljem. Meni sc; vidi, da je Torres v svoji dozdevni nezmotljivosti smatral za upornost, kar mora šolnik smatrali za naravni izraz stvarnega zanimanja za šolo. Torres zastopa tukaj tisto brezozirno centralizujočo kopito, na katero so hoteli državniki dunajski nabiti po tujih vzorih vse javne razmero naše države; prirod na reakcija proti temu nivelo-vanju tudi na polju šolstva in narodne vzgoje so ponesrečeni poskusi goriških učiteljev. Sicer pa ni nasprotje nikakor načelno: vsi se strinjajo v glavni stvari, da šola širi nemščino in izpodrivaj slovenščino, oziroma furlanščino. Dočim pa upravni uradnik želi hitrih uspehov, kaže zdrava pedagogika praktičnemu šolniku daljšo pot; nasprotje je tičalo torej samo v časomerju germanizacije. Ako uvažujemo vse pritožbe in nasvete iz učiteljskih krogov, moramo nehote poročila Torresova o sijajnih uspehih goriške normalke motriti nekako »cum grano salis«, tako n. pr., če poroča 1778. 1., da so pri zadnji skušnji »dokazali trdi furlanski in slovenski dečki, da so napredovali čvrsto ne samo v veronauku, računanju, pisanju, risanju in početkih latinščine, nego tudi (kar je najbolj občudovati) »v čitanju, pisanju in govorjenju nemškem«. Dne 3. novembra 1775. 1. so ostvorili prvi razred normalke in osnovni razred; oba sta brojila vkup 98 učencev. Radi bi bili kakor v Ljubljani tudi začeli hkrati z vsemi štirimi razredi, a ni šlo, »ker so le malokateri učenci znali čitati in pisati; večinoma so bili še čisto neuki, ne vštevši tistih, ki niso celo nič razumeli nemški«. Tudi nova metoda ni našla pravega odobravanja pri občinstvu; stoprav dobri uspehi dijakov (pravi poročilo z dne 17. oktobra 1777) so vzbudili zaupanje tako, da je poskočil h roj učencev 1. 177G. na 210, 1777. 1. na 317; polagoma so prirastli k prvemu razredu še ostali razredi. »Mali šolarčki so napredovali poroča Torres v dveh letih uprav nepričakovano navzlic tolikemu številu predmetov; odgovarjali so jako točno na vsa vprašanja, še bolj pa se je čuditi, kako spretno govore sedaj nemški taki slovenski in furlanski dijaki, ki so, vsto-pivši v šolo, komaj par nemških besedi jecljati mogli. Vse to je uverilo tukajšnje občinstvo, da preosnovano šolstvo ni prazno sleparstvo, nego najboljša ustanova naše premilostne vladarice«. 8 kakimi neprilikami se je pa normalka imela mimo nerednega šolskega obiskovanja boriti, o tem naj so pouči čitatelj iz dveh dogodbic, katere navajam v opombi.') ‘) Katehet p.Liebl je nekoč kaznoval »mladega gospoda11 pl. Grabiza, ker ni hotel mirno sedeti. Najprej gaje hotel s šibo udariti, kar je bilo dovoljeno, a deček se je valjal po tleh, in Liebl mu je založil »2 Batzen Bila jo to stanovska preširnost siromašnih plemičev, ki so za svoje dečke zahtevali ozira na »stan« tudi tam, kjer mora v disciplini vladati strogo demokratstvo v šoli namreč. Da je pa napredovala normalka goriška bolj nego ljubljanska, to ,jo gotovo in jo to nedvomna zasluga goriške šolske komisije, ki je bila živahnejša mimo ljubljanske, saj ji je duša l>il grof Torres. Prikupila so je na Dunaju tudi z nekim zbornikom vseh šolskih naredeb iz 1. 1775. do 1777. in po svoji natančni šolski statistiki; pošiljali so na Dunaj tudi poročila o izpitih, ki so trajali včasih v elementarnici po tri dni! To se je celo Felbigerju malo preveč temeljito zdelo. »Dva dni bo v bodoče dosti«; za sedaj pa naj še ostanejo trije dnevi, da se pri tej priliki občinstvu pokaže prid »nemške« šole. Kelbiger je bil sploh izvedenec v reklami; za reklamo so torej morali služiti tudi javni šolski izpiti. Nič manj nego pri ustanovitvi in uredbi goriške nor-malke jo škripal in cvilil upravni stroj, čegar strojevodja je bil grof Torres, tudi pri osnovanju prvih tri vijalk goriškili. Tudi v tem oziru so bile ovire mnogovrstne: ni bilo novcev, ni bilo sposobnih učiteljev, ni bilo dosti vnetih gosposk, ni razumel narod koristi narodne šole, in — jahal je tudi tu Torres iskrega svojega in dunajskega konjiča »germanizacijo«. Doživeti sad šolstva je tudi tukaj hotela uprava že kar čez noč, vkljub temu, da Torres sam često toži, da je ponekod nemogoče dobiti učitelja, ampak imajo samo cerkovnika, nesposobnega za poučevanje, tam zopet ni hiše, ni fonda za šolo, da se tu »upira gosposka, tam pa posebno duhovščina«. Največ se je pa pisalo o jezikovni uredbi tri-vijalk, ki so imele po Torresovem nazoru res biti to, kar u. einen Streich liber den Riicken auf das Kleid«, pa tako slabo, da se ni paglavec nič jokal, temveč je takoj zopet bil razposajen kakor poprej. Mati je najprej dečka poslala h katehetu prosit odpuščenja, potem pa je vložila pritožbo pri šolski komisiji, in šolska komisija je ukazala katehetu, da mora prositi v treh dneh odpuščenja stariše tistega učenca, če ne, se bo postopalo proti njemu »mit unliebsamen Mitteln«. Liebl je napravil vizito stoprav, ko so mu ustavili plačo. Tudi to stvar je rešila dvorna kancelija vsled priziva Liebla; razveljavila je ukaz goriške komisije, priznavajoč, »da smo učitelj dijaka tepsti samo redkokdaj in ne brez tehtnih razlogov«, da pa zasluži razposajeni Grabiz večkrat šibo. Treba je pa učiteljem ukazati, da se brzdajo; prenagljenje naj se jim prepove. »Če pa se učiteljem zaukazuje, da se morajo oproščevati, kar ne ostane nikdar zakrito, se žali čast učiteljev in se daje potuha razuzdanosti dijakov« (31 majnika 1777). — Učitelja Weberja je zatožil pri ravnatelju normalke neki Ign. pl. Brunetti zavoljo groznega zločina: Weber je »tikal« njegovega sina! (bat soinen Sohn per Du traktirt). A. Krunettiju so že kar v Gorici povedali, kar mu je šlo. Povodom afere Grabčeve je Torres pripomnil, da je treba strogo postopati z učitelji posebno v Gorici, »kjer pravijo, da doseže normalka svoje uspehe le po obilnem pretepanju učencev«. je zaznamovalo ime: »nemška šola«. Že koj v prvem poročilu (15. junija 1776) se je sicer pohvalil grof Torres z dosedanjimi srečnimi uspehi šolstva na Goriškom, »kjer seje doslej vzgoja otrok prepuščala božji previdnosti, kjer doslej ljudje po vzgledu sosednje benečanskc republike niso poznali delavnega življenja in kjer so smatrali nemščino tujim jezikom in jo popolnoma izgubili«; Torres so nadeja, da bode imela ta dežela odslej najboljšo javno vzgojo, ki zatre nemarnost mladeži in zopet v veljavo spravi nemščino, prepotrebno za deželo in državo, za umetnost in vojno. Že v prvem polu-letju so se nekateri otroci naučili nemški govoriti in pisati; Torres je poslal nekatere naloge Felbigerju, da se sam uveri o uspehu. Takoj pa tudi toži, da v goriški nunski šoli poučujejo deloma nune, deloma učiteljice, »ki same niti čitati niti pisati ne znajo«; oba samostana se branita sprejeti novo metodo, zato bo najboljše ustanoviti javno dekliško nemško šolo. Torres se upa tako šolo osnovati brez stroškov, a seveda bi bil potreben tudi tu elementarni razred za deklice, ki no znajo nemški. Brez tega sredstva si Torres sploh ne more pomagati, tudi na kmetih ne; izrecno pravi, da morajo osnovati vse večje srenje s cerkveno pomočjo v dveh letih po vsej deželi trivijalke, a najprej je otvoriti elementarne razrede1), potem stoprav trivijalke. Sam pa mora priznati, da je na Goriškem narod tem šolam manj prijazen nego drugod, »kajti tu se sodi, da je nemščina v trivijalkah nepotrebna in nemogoča, dasi je v mnogih krajih ukoreninjena in v deželi potrebna. Ljudje poprašujejo, čemu naj se kmet uči nemški, in kaj bo koristilo čitanje in pisanje pri kmetovanju.« Ne bo lahko trivijalk povsod ustanoviti, to uvidi Torres sam, a vendar je tem potem »pospeševati omiko naroda in širiti prepotrebno nemščino«. Zastran goriške nunske šole je že deželni glavar grof Lamberg takoj ugovarjal Torresu, češ, da ni treba vsem deklicam znati nemški, saj se lahko laški učč; morebiti je umestno naročiti nunam, naj vzgojijo nekaj kandidatinj za nemški pouk; naravnost izjavi Lamberg, da »sc v Gorici s m e nemščina s a m o pri p o r o č a t i, ni k a k o r p a z a -ukazovati, ker bi ne bilo niti pametno, če bi se popolnoma zatrla italijanščina, ki je osobito priprostemu narodu goriškemu zaradi prometa z Benečani in Lombardi, torej glede zaslužka neobhodno potrebna«.2) Ge hočejo roditelji dati poučevati deklice v nemškem jeziku, naj sc dovoli kateri »pošteni« ženski privatna šola. Dvorna kancelija mu je pritrdila glede jezika, in dovolili so neki ženski osnovati za- *) Isto zahteva 1. 1778. za Kormin in Gradiško. a) Grof Lamberg sam jo dovršil svoje študije v Rimu in v Bolonji. sobno ljudsko šolo v Gorici, (ločim so bili prepovedali in strogo zatirali druge »zakotne«, t. j. zasebne šole. Torres je že leta 1776. nasvetoval osnovanje nekaterih narodnih šol, in sicer najprej v Holcu, »kjer ljudje večinoma nemški govore«; ondotna grajščinaje državna, torej naj država da tukaj dober vzgled.') To mu je obveljalo; Lebana so poslali tja za učitelja, in že 1777. 1. je goriška šolska komisija poročala o sijajnih uspehih Lebanove spretnosti. »Dotlej so bili Bolčani vedno divjakom bolj podobni nego ljudem; prosveta pa, ki jo zadobivajo po šoli, jih zjednači drugim omikanim narodom.« V Gradiški in Korminu so tudi takrat dobili šolo. V Gradiški so sicer često menjavali učitelje, in ljudje so imeli »najsmešnejše predsodke, od katerih jih je baje ozdravil prvi izpit«. V Kormkm so še slabše napredovali; 1777. leta je imela ondotna trivijalka 41 učencev, v elementarnem razredu pa jih je bilo 58! Dne 3. majnika 1777. leta so sicer ukazali ustanoviti šole v Tolminu, Spodnjem ltifenberku, Razdrtem, St. Juriju, Gonarsu. Pa kako tarna Torres! Denarja ni, šolskih poslopij tudi ne, gosposke niso nič prijazne šoli,2) cerkovniki in učitelji so nevedni — skratka, Torres pravi, da so tukaj take zapreke, kakor jih je bil našel na Kranjskem. »V vseli deželah vzbuja nova šola različno mišljenje, nikjer pa ni prevrat silnejši nego na Goriškem. Drugod je latinska šola že nemška, tukaj pa se je sto-prav 1772. 1. začelo v »parvi« nemški poučevati.8) Večina stanovalcev ne mara za jezik, ki ga ne ume, dasi so predniki govorili nemški.« So pa tudi »pametni« ljudje, ki hvalijo dobrotljivost in skrb vladarice, želeč sebi zopet leta mladosti, da bi se tudi mogli učiti. »Pristaši stare dobe pa smatrajo normalno šolstvo za odvišno stvar, videč, da jih neznanje nemščine izključuje iz naše službi; in milosti«, a tudi ti morajo priznati, da je šola dosegla hitro velik uspeh, in da ima od nje država mnogo koristi; dežela bo za to dobroto vodno hvaležnim srcem slavila vladarico. Trezneje od Torresa so druge instance sodile o nalogi narodne šole. Opat Felbiger, poročevalec dunajske normalnošolske komisije, je s to komisijo vred rad pohvalil Torresa in goriško ‘) Dvorni dekret z dne 9. listopada 1770: »Ustanovitev te Sole seje nasvetovala z namenom, da bi s tem vzgledom spodbudili bližnje graj-ščine k posnemanju«. 2) Kakor »posestnik tolminske grajsčine, ki ne pozna niti dobrot dobre vzgoje, niti koristi ved«. Torres 9. listopada 1776. 3) Že 22. novembra 1769. leta se je ukazalo jezuitom v Gorici in Gradiški »von der parva an in den Schulen die Explication und Argu- mente jederzeit deutsch und resp. lateinisch zugeben«. (Notranje-avstr. gub. na deželno glavarstvo goriško.) komisijo, saj sta si oba v istim zaslužila pohvalo po svoji marljivosti in iskrenosti, a glede jezikovne uredbe goriških trivijalk se vendar na Dunaju niti toliko niso strinjali s Torresom kakor grof Lamberg. Priporočajo go riški komisiji ustanovitev tolminske šolo (10. marca 1777. letaj dostavlja Felbiger: »Ne da se tajiti, da morajo tam ljudje znati različnih jezikov zarad prometa s sosednjimi Benečani, a ni treba, da bi ta razlog oviral zboljšanje učne metode, ki se pospešuje lahko tudi v drugih jezikih«, t. j. tudi v nenemških jezikih; Felbiger upa, da izginejo predsodki, kakor hitro bodo ljudje videli uspehe. Komisija sama je končno izjavila to-le točno in zanimivo mnenje (9. aprila 1777): Nadejaje se, da dobe prve goriške šole polagoma naslednice v vseh 74 župnijah in 82 podružnicah, »ako sc nikjer ne namesti učitelj, ki nima spričevala, da zna po predpisih vsaj v dežel nom jeziku poučevati mladino«, dostavlja komisija, »da se zarad neznanja nemščine nekateri v pripravniški tečaj goriške normalke poklicani učitelji res niso videli zmožni, a ker je vrhovni smoter šolske reforme prosveta mladine, razširjanje nemščine pa zgolj postranski namen, zato ne sme postranski smoter ovirati vrhovnega, tudi se n e sme zarad n j e g a z a n e m a r i t i skrb za vzgojo mladine; to velja o sobi to za deželo, kjer se zunaj glavnega mesta nemščina le m a 1 o govori. Komisija (g o r i š k aj n e s m e tor e j č a -kati, da ji bode mogoče nameščati nemške učitelje, temveč mora skrbeti za to, da se učitelji, ki so že tam, usposobijo poučevati po novi metodi mladino v m at e r i n e m j e z i k u«. Temu načelu, ki pomeni prevažen napredek v goriškem šolstvu, niti Greiner sam niti dvorna kancelija nista ugovarjala, ko sta rešetala mnenje nižjeavstrijske šolske komisije o Torresovih nasvetih. Vsled tega je Torres moral zastran nameščenja cerkovnikov zahtevati poleg znanja nemščine odslej tudi znanje »obeh deželnih jezikov« in sposobnost, poučevati mladino v teh jezikih. Na Dunaju so mu sedaj pritrdili; glede ulmske šole v Gorici pa so mu še posebej povedali, da naj nune še dalje poučujejo deklice, »saj ni treba, da hi kar povsod takoj v začetku nemški poučevali; dokler ni nemških učiteljev, poučujte mladino v materine m j e z i k u; učite jo v tem jeziku čitati, pisati in tudi krščanskega nauka«. Ako se bomo bolje sporazumeli z narodom samim neposredno, se bo dalo morebiti več doseči, nego s posredovanjem grajščinskih gosposk. Tako je pisal Felbiger, in dvorna kancelija je odobrila pametno to stališče. Torres se je v tem oziru moral ukloniti; tembolj so ga razjarile druge ovire. Ko je tolminsko glavarstvo, pod katero je spadalo 14.000 duš, odklonilo ustanovitev šole, »dasi je to jedino sredstvo, da postanejo ondotni divji podložniki kdaj podobni drugim omikanim narodom« (piše Torres dne 4. sušca 1778), je Torres zahteval takoj, da se ni treba več pogajati z gosposkami, ki niti šolskega poslopja nočejo dati, nego kar neposredno z občinami, kajti one se že dade zlepa pogovoriti, da dovolijo malo prispevkov. Ta odločni način se je odobril na Dunaju, a Torres naj potrebno komisijsko potovanje od kraja do kraja izvrši ob svojih stroških in v spremstvu škofijskega poverjenika, »da ne bo potem duhovščina morda ugovarjala in delala zapreke«. Povodom tega komisijovanja naj Torres ukrene sam, kar se mu vidi potrebno (dvorna' kancelija 27. junija 1778). Par let poprej je grof Torres žrtvoval nekaj denarja, da je pospešil oživljenje goriške šole; sedaj pa je bil drugih misli. Kraji, ki so imeli dobiti redne šole prvi na Goriškem, so je dobili šele nekaj desetletij pozneje. Baje je Torres slutil, da njegov načrt ni popolnoma po godu dunajski vladi, ki je baš pri preustroji šolstva posebno točno se držala navodila blago cesarice: nikar ne izzivajte s silovitim postopanjem nevolje narodove.1) Ker so na Dunaju uvideli nujnost poučevanja v materinem jeziku, so zahtevali tudi nabavo potrebnih učnih knjig. Dne 9. aprila 1777 je dvorna kancelija, oziroma nje odsek za študije (poročevalec Greiner), nasvetovala goriški komisiji, naj da knjige za kmetiške šole (čitanka, katekizem, abecednik) posloveniti po »kranjskem« ravnatelju Kumerdeju; natisnejo se pa lahko na Dunaju. Nadškof goriški je naročil potem novi katekizem v slovenskem jeziku iz Ljubljane, bržčas Edlingov, čim je prišel na svetlo; furlansko izdajo pa je sam dal v natis. Mnogo izvodov teh knjig pa niso potrebovali, kajti nadškof pravi (1777), da potrebuje 20 izvodov slovenskega katekizma; šolska komisija goriška jih je naročila 50. Poleg tega jednotnega katekizma so izdali še posebnega za trivijalke. Nevem, jeli bil to tisti katekizem, ki ga je dal posloveniti Torres (kakor poroča 1777. 1.). čitanko za kmetiške šole so naročili iz Ljubljane. y Poleg tri vij alk za krščansko deco niso pozabili šol za Žide, katerih je bilo precej v Gorici in v Trstu. Z ozirom na veliko število in imovitost Zidov, zarad zveze goriških Zidov s tržaškimi in dunajskimi in iz »človekoljubnosti, ki jo je gojiti za člene človeške družbe«, so v l) „Die Commission schreibt sich die finger ab, diese Localunter-suchung selbst anf Unkosten des Gf. Tores zrn erhalten, hat aber noch keine Antworfc“ je tarnal 1777.1 Torres. Gorici dovolili Židom šolo, katoro so Židje z veliko radostjo pozdravili, a učitelja plačaj država, so rekli. Torres se je v tem slučaju drugače vedel nego drugckrati; ni hotel upo-trebiti sile, nego je sam pokril stroške ustanovitve židovske šole, zahteval pa je, da se Židje primorajo plačevati učitelja, saj itak nič ne prispevajo za šolstvo (15. junija 177(5). Na Dunaju sov mu pa samo na pol ugodili, češ, učitelja naj plačujejo Židje sami, »saj se jim je skazalo dosti milosti, čim se sinejo udeleževati tako koristne ustanove«; ako se pa branijo prispevkov za svojega učitelja, pa jih ni siliti. Isto se je ukrenilo tudi glede tržaških Židov, dočim se je dovolilo Grkom in drugim inozemcem pohajati javne šole. Za tržaško okolico je sodil Torres (1776), da je jedna šola v Proseku dovolj. Normalka je bila tudi na Primorskem učiteljska šola za zasebne in za javne učitelje; tja so pošiljali starejše, že službujoče učitelje, ki so jih nazivali »Schulmeister« in jili razločevali od »Schullehrer«; tu so vežbali pa tudi kandidate za učiteljski posel. Goriška normalka je usposobila do 1778. 1. 44 zasebnih učiteljev, t. j. srednješolskih dijakov, ki niso smeli več po hišah poučevati ali učiti kot »inštruktorji«, ako niso imeli spričevala, da so prebili z dobrim uspehom tečaj o novi metodi na normalki. Vsako leto so morali na Dunaj poročati, koliko učiteljev je dobilo to usposobijo nje, in kje so jih namestili. Uspehi gotovo niso bili Bog ve kako velikanski, saj so morali takrat zadovoleti s slabo poučenimi kandidati in s silo kratkimi tečaji. Poleg javnih šol so morale prenehati vse »zakotne šole«, ako niso imele posebno koncesije; ker so se pa bile nekatere take šole jako omilile posebno boljšim obiteljim, je bilo težko zatreti jih, osobito ker že pomanjkanje učnih sil ni dopuščalo namestiti jili z rednimi šolami. V zadregi zarad sposobnih učiteljev se je grof Torres (1777) spomnil, daje pri Sv. Križu mnogo kapucinov; ali bi ne bilo umestno, »primorati jili, da poučujejo? Saj je poučevanje, vzgojevanje in omikanje mladine baš tako dobro delo, kakor propovedovanje; ni d voj iti, da preostaja kapucin-cem poleg ur v koru in poleg meditacij še mnogo ur brezkoristnega posla«. Šolska komisija je zahtevala tedaj, naj nadškof piše po dva kapucinca iz Sv. Križa, ki znata nemški, da se izurita v Gorici v saganski metodi; a ta ni odgovoril na to. Posrečilo pa se je Torresu dognati, da so morali dominikanci v Korminu ustanoviti narodno šolo. Takrat je cesarica ukrenila na predlog dvorne kancelije: »Verstan-d e n k e i n e d i s p e n s a t i o n n i e in a h 1 s vorzus c blag e n und dises so heylsanie u n d n o tli igo werk e in- mahi mit crnst einfiihren« (1777). Klarisi nke v Gorici so se pa ubranile trivijalke, ker je šolska komisija poudarjala, da temu nasprotuje samostanski red in obljuba. Izpodletel je Torresu tudi nastopni načrt. Grof Goro ni ni je nasvetoval osnovo trivijalke na K viškem v Brdih. Tu naj se uče deklice tudi presti; za plačo učitelju naj se porabijo tiste obresti, katere dobivajo sedaj štirje gojenci werdenberškega semenišča na predlog grofa Coroninija; ustanovi naj se še posebna župnija na Kviškem pod patronatom grofov Coroninijev. Goriški nadškof je takoj ugovarjal z župniki v Ločniku in Biljanu vred. Župnika sta trdila, da bi šola za predenje pokvarila nravnost; umestnejša bi bila ustanova, iz katere bi dobivali ljudje podporo v slabih letinah, »da bodo ubogi Brici imeli kaj kruha gruditi in malo mineštre, da si okrepčajo želodec«. Nadškof Edling je soglasno s komisijo za ustanove branil nedotakljivost NVerdenbergove ustanove. Komisija je jako hudo pisala proti grofu Coroniniju, češ, da hoče uničiti ustanovo, njemu poverjeno, in da je nedoumno, da si more kaj takega izmisliti razsvetljena glava. Deželno glavarstvo je tudi nasprotovalo: Kviško ni niti središče Brd, tja torej ne sodi šola, tudi zarad siromaštva ne, tam so sami »koloni«, nihče nima lastne zemlje, vsi potrebujejo otroke za domače delo. Grof Torres pa je bil prenavdušen za šolo. Hvalil je Coroninija, ki hoče za 9000 ljudi in 24 vasi napraviti šolo. Ta bode pospeševala vzgojo kmetiškega prebivalstva v onem kraju, kjer se sedaj brigajo bolj za — živinorejo nego za omiko človeško. Šola za predenje je tudi umestna, saj potrebuje predilnica v Kanalu že sedaj 1500 predic. O škofu pa pravi, da sedaj sicer ugovarja, da se je pa že sam hotel polastiti vse Werdenbergove ustanove za svoje semenišče. Šolstvo se mora urediti, saj je grozno, kako zaostaja Goriška za drugimi deželami, n. pr. za Koroško, ki ima že 100 šol. Opat Kelbiger je popolnoma pritrdil Torresu, in tudi dvorni kanceliji je ugajal Coroninijev predlog, češ, da je namenjena \Verdenbergova ustanova vzgoji revnih otrok; seveda se zahteva za vstop, da so otroci že 12 let stari, a to je zato, ker se jezuiti niso ukvarjali s poučevanjem majhnih otrok. Sedež temu zavodu je pa tudi le slučajno Gorica, ker bi se takrat1) ne bila mogla mladež drugje kaj naučiti. Ako se porabi ustanova za vse otroke, ne samo za 24, je to gotovo popolnoma po želji ustanovnikovi, vsaj bolj, nego če se izroči ustanova nadškofu za semenišče. Čeprav pa se je ‘) Ko je Werdcnberg napravil ustanovo. Coronini sam vnovič potegnil za svoj načrt, vendar se je cesarica uprla taki temeljiti premembi smotra Werdenber-gove ustanove in je meseca aprila 1778. 1. odredila: »Ich linde ali dise Vermischungen, Veranderungen nicht nach der In-tention der stiftung diser 4 stellen wie die andern dem seminarium des bischofs zu incorporiren«. Zmagal je torej nadškof popolnoma. Ustanov torej ni bilo mogoče priklopiti šolskemu zakladu; samostanov tudi ni bilo dosti, da bi prevzeli kaj prida šol, s cerkovniki ni bilo upati zadostnega uspeha, in veledušnih dobrotnikov se ni oglasilo nič, da bi denarno podprli novo šolo, saj so se celo grajščine in občine branile novega bremena za narodno šolstvo. V tem položaju je grof Torres napel vse sile, da bi odprl in navrtal šolski zalogi izdatnih virov. L. 177G. je nasvetoval, naj sc naloži vsem samostanom, ki imajo ustanovno dolžnost poučevati in vzgajati, a tega ne store zarad neznanja nemščine, da plačujejo po 5®/0 svojih dohodkov šolski zalogi, dokler ne otvore liki samostani v drugih mestih dobro urejene šole. Obdačijo naj sc gledališke predstave, »katere tukajšnji narod jako rad ima«, pa tudi plesi, zapuščine, ženitvovanja; preiščejo naj se zakladi bratovščin in cerkva, ker so ni zanašati na izjave gosposk; 5 °/0 bi plačevale cerkve, 2% bratovščine od svojih dohodkov. Vlada je odobrila obdačenje cerkvenih in bratovščinskih dohodkov, a na priziv nadškofa je ustavila izvedenje, oziroma dostavila, da mora dati patron dovoljenje. Torres ni miroval: dokazal je, da imajo cerkve 27.800 gld. čistega prebitka in da bi lahko utrpele tistih 5% in bratovščine 2%. Drugi viri bi se izteknili, če bi se na licu mesta povsod dognalo, koliko zaklada je za učitelje tu in tam; tistih 200 gld., ki jih država daje goriški kmetijski družbi, naj se porabi za šolo, »saj ima družba itak več, nego ji je zdravo«. S to svoto in pa z mezdo goriškega grajščinskega kaplana bi se lahko ustanovili dve šoli. Dominikanski samostani na Goriškem bi tudi lahko nekaj plačevali; kjer nimajo nemških duhovnikov, bi se potem namestili dominikanci z drugimi. Tisti predlog Torresov glede preiskave šolskih poslopij in zakladov i. t. d. so odklonili, kakor smo že omenili. Tudi v drugih ozirih je Torres jako malo dosegel, saj je celo goriško deželno glavarstvo ugovarjalo, češ, da na kmetih prenehajo plesi, če se zahteva plača od njih; tudi nova pristojbina od zapuščin je nemogoča, istotako šolnina, kajti narod je siromašen. Šolska komisija je morala še vedno prositi cesarico podpore iz državne blagajne, oziroma jezuitskega zaklada. Za 1778. 1. je vladarica dovolila 1660 gld. »auff dises lauffende jahr nur, man wird soben \vas in disen geschehen werde, woiter resolviren.« Novi prošnji je zopet ugodila, a samo »Vor dis jahr in april nur cin vortrag zu machon, \vie die quanlum kunfltig ohne beyhilll' des aerarii zu dotiren ware«. Da je dobivalo goriško šolstvo podporo iz kranjskega jezuitskega zaklada, smo že zgoraj omenili. Goriška normalka je pa vendar bolehala, dokler je niso (1779) z nekaterimi drugimi šolami vred poverili očetom piaristom. Sola je ostala »politicum«, a usehnila bi bila ta eksotična cvetka, da ji ni preskrbela nova mati država — vsaj nekaj duševne in denarne hrane iz cerkvenih ustanov. Znano nam je že, da je vlada kanila prepustiti šolsko nadzorstvo osobito duhovnikom, pa tudi redovnike je hotela kolikor mogoče izkoristiti v šolski službi. Zato-je izdala že 1774.1. ukaz, da naj cerkveni patroni pri oddajanju cerkvenih mest jemljejo ozir samo na duhovnike, ki imajo spričevalo, da so vešči »normalni« metodi. Isti ukaz so dobili ordinariji in samostanski predstojniki sklede mladih duhovnikov in redovnikov, in tudi »občni šolski red« z dne G. grudna 1774. 1. je zahteval isto glede katehetov normalk in drugih šol. Da bi se to izvedlo, je vlada ukazala izvežbati bogoslovce in duhovnike za novo metodo v posebnih pripravniških tečajih pri normalkah (za. Ljubljano dne 10. maja 1777). Kelbigerjeva »metodna knjiga« je bila pri tem pouku »kanon«, po katerem so se učili bodoči in tudi starejši duhovniki, »kako je staviti pitanje in presojati odgovore«. Vlada pa je izdala taka natančna navodila zato, ker je našla njena nakana več ali manj odpora pri nekaterih škofih. V Gorici je stopilo deželno glavarstvo vsled poročila šolske komisije (6. novembra 1777) z nadškofom v tej stvari v precej živahno obravnavanje. Najprej je komisija sama pisala nadškofu, a ni dobila odgovora; zato je ponavljalo deželno glavarstvo ta poskus, opominjajoč škofa, »da imajo vsi škofje vsled svojega apostolskega poklica dolžnost učiti narode, in da je vsak posebej obvezan, svojo čredo, kateri je postavljen od Boga in vladarja za pastirja, voditi na pašnik resnice in zveličanja in razsvetljevati svoje duše z lučjo prave vere. Iz tega razloga so bile zdavnaj šole združene s cerkvijo in učitelji z župniki, iz istega razloga tudi sedaj ne gre oprostiti in izključiti škofov od razširjevanja nove učne metode, katero je določila premilostna cesarica kot pot in luč do resnice in zveličanja«. Soglasno s šolsko komisijo naroča torej deželno glavarstvo to-le: V semenišču naj se poučujejo bogoslovci v novi metodi, šolska komisija pa jih bo izpraševala in jim dala spričala; izpiti se bodo vršili dvakrat na leto v semenišču; škof naj določi duhovniku, ki naj se priuči novi metodi; to naj določi škof v teku 14 dni, a izbrati mora duhovnika, »ki zna nemški«. Zajedno deželno glavarstvo škofu nasvetuje nekaj župnikov (tolminskega, rifenberškega i. dr.), ki naj se pozovejo v seme-niški metodični tečaj. Energično zahteva šolska komisija, da naj škof 14 dni pred mašnim posvečevanjem naznani vse posvetno in redovne bogoslovce, ki se imajo isto leto posvetiti, šolski komisiji in naj jih ne posveti,če nimajo spričevala normalnošolskega ravnatelja. Ne vem, zakaj se je gosposka tu pozivala na tj 20. šolskega reda, mesto na § 18. Temu se je čudil tudi nadškof, omenjajo v odpisu z dne 3. grudna 1777, da § 20. nikjer ne prepoveduje posvečevanja mašnikov brez tistega dokazila; § 20. se tiče samo občin, Ivi no smejo nameščati učiteljev brez dokaza usposobljenosti za novo metodo. Ustrezaje želji vlado imenuje škof duhovnika Godino bodočim učiteljem bogoslovcev v novi metodi in nasvetuje, kako bi se mogli v kratkem času vsi duhovniki goriške grofije priučiti tej metodi. Godina bode imel dva tečaja vsako leto, preskušnje se bodo vršile zunaj semenišča; tega pouka se udeleže vsi bogoslovci in duhovniki iz onih krajev, kjer že imajo šolo, ali jo kmalu ustanove, ne pa iz vasi, kjer ni šole in je tudi šo ne bo tako hitro. V katerem jeziku predavaj Godina? »To je zavisno od jezika trivijalk; če se bo poučevalo v trivijalkah nemški, mora Godina predavati nemški; če pa bo učni jezik trivijalk dotični domači jezik, mora pa Godina predavati latinski, kor znajo latinski vsi duhovniki; sicer bi so delo preveč razcepilo. Kdor ne zna nemški, ga ni mogoče siliti k nemškim predavanjem«. V bodoče pa se bo zahtevalo spričevalo usposobljenosti že od dijakov, ki hočejo vstopiti v semenišče. Rodovniki naj so poučujejo v novi metodi v svojih samostanih. Deželno glavarstvo je odobrilo škofov načrt (23. grudna 1777). Godina poučuj latinski, izpiti bodo nemški ali itali-lijanski ali tudi slovenski, kakor bo treba, ker gre za to, »da dokažejo izpraševanoi, da so niso naučili samo besedi in stavkov, nego nove metode«. Malo pa vendar godrnja glavarstvo, da ni škof že poprej storil, kar veleva »šolski rod«, in zahteva zapisek vseh od 1775. 1. sem posvečenih duhovnikov. Grof Torres je pa vendar še posebej pri dunajski vladi tožil škofa, čoš, da ovira šolstvo, nameščaje nesposobne duhovnike. V Ajdovščini je namestil kaplana, Ivi »baje komaj zna čitati (?) in torej ni zmožen poučevati«. Izvršitev cesarske naredbe je neobhodno potrebna, kajti vsi nedostatki »izvirajo največ iz nevednosti duhovnih benelicijatov, iz nevednosti izvira i slabo mišljenje i slabo vedenje. Ne trdim, da naredi znanje nove metode duhovnike, osamljene na kmetih, bolj modre ali bolj nravne; gotovo pa je, da bodo vsled obilnejšega posla imeli manj časa za zabave, tudi si lože naklonijo spoštovanje naroda, ako brezplačno prevzemi) posel, dostojen svojemu duhovskemu poklicu«. Opat Felbiger je bil zmernejši od Torresa, kajti že to, da je škof sploh odgovoril, se mu vidi važen uspeh; zato ga je treba pohvaliti. Cc pa škol' meni, da so sedemdnevni tečaji zadostni za duhovnike in bogoslovce, je pa to ravno toliko kakor nič. Niti trimesečen tečaj z jed no uro na dan bi ne bil predolg, marveč bi bilo treba šest ali vsaj pet mesecev z najmanj dvema urama na dan. Godina naj se priuči poleg katehizovanja tudi didaktiki sploh in se naj izvežba v novi metodi tudi praktično. Nameščeni duhovniki se ne morejo siliti k udeležbi pri semeniškem tečaju, ker ne morejo tako dolgo izostati; za nje se otvori poseben tečaj, osobito za katehetiko. Teorijo slovniško je predavati latinski, vaje v izpraševanju pa se morajo vršiti v narodnem jeziku, kajti »ta ostani učni jezik, dokler ni nemščina bolj razširjena« (4. junija 1778). Greiner je ostreje sodil o nadškofovem načrtu, češ, »z njim kaže škof, če se načrt dobro premisli, da no podpira te stvari odkritosrčno in da noče sodelovati pri dobri vzgoji svojih duhovnikov. On jim hoče odtujiti normalno šolstvo, kajti samo na videz naj si malo ogledajo novo metodo, v isti n i pa se je nič ne nauče«. Treba je »nadškofa in njegove premetene in zakrite nasvete zlepa porabiti za dosego občne koristi na ta-le način: Navidezno odobrimo njegov načrt semeniškega tečaja za duhovnike in mu pošljimo v najvišjem imenu po opatu Felbigerju sestavljen načrt, naročujoč mu, da naj na tej podlagi da vežbati duhovnike v katehizovanju v semenišču, ali pa, kakor se je povsod zgodilo, bogoslovce pošilja v pripravniški tečaj v javno normalko. S tem se nič ne zmanjša čast bogoslovcem, ki tudi v drugih kronovinah rade volje pohajajo normalko.1) Z nekako čudno odločnostjo se cesarici zabičuje, da ne sme nikakor odjenjati od zahtevanega spričevala, niti pri bogoslovcih pred posvečevanjem, niti pri vstopu v samostan, niti pri oddajanju župnij (27. junija 1778). »Placet« — piše Marija Terezija. V tem je pa šolska komisija goriška že zopet tožila škofa (30. junija), da je vendar posvetil duhovnike, ki niso zmožni poučevati po novi metodi, zatorej naj ga posvare z ‘) Nadškof se je bal, da se ne bi sramovali bogoslovci sedeti poleg otrok v isti šoli in da ne bi trpeli na svojem ugledu. Dunaja. A zdi sc mi, da škof zato ni storil nič, ker še ni dobil z Dunaja točnega ukaza. Seveda je to jezilo grofa Torresa, ki toži (2. septembra 1778), »da se s škofom le dopisuje, ne da bi se doseglo kaj dejanskega, in da tudi v bodoče tako ostane, če ne najdejo na najvišjem mestu drugega sredstva, s katerim bi primorali škola, da sodeluje pri osnovanju šolstva«. Stoprav v jeseni je dovršil Felbiger načrt »za nadškofovsko duhovsko semenišče, po katerem je duhovnike poučiti o vsem, kar je treba za uspešno katehi-zovanje in nadziranje župnih šol«. V predgovoru se sklicuje na štiriletne skušnje, ki so podlaga temu načrtu, ki ne velja samo za Gorico, temveč i za ostale kronovine. Duhovniki morajo poučevati učitelje, zato morajo sami dobro poznati novo učno metodo in predmete šolske; praktično izurjenim jim ni treba biti v vseli točkah metodike za tri-vijalke, pač pa glede veronauka. Iz knjig, iz pouka na normalki in iz lastne skušnje se priuči duhovnik novi metodi. Glede Gorice veli načrt to-le: Namestili ravnatelj Godina se najprej priuči novi metodi. Zato privedi normalčni ravnatelj ali kateri učitelj šest do osem dečkov v semenišče, da pokaže tam način poučevanja, ali pa naj prihajajo duhovniki v normalko, da tam vse vidijo. Godina uči potem kate-hizovanje v deželnem jeziku, osobito zato, »ker se uči' tudi krščanski nauk v deželnem jeziku, in ker je vedno koristnejše vaditi se v onem jeziku, v katerem je poučevati, sicer ni mogoče doseči dosti spretnosti v tem jeziku«. Po dovršenem tečaju pridi normalčni katehet v semenišče in izprašuj tam duhovnike in bogoslovce. Nadškof grof Edling je odpisal 8. grudna 1778, da ni nikdar nasprotoval šolstvu, nego je je rad pospeševal; zajedno imenuje Godino za novi posel, obetajoč, da hoče sodelovati po svoji moči, ako se odobri njegov načrt. Kateri načrt ima tu v mislih, ne vem, a ostalo je pri naredbi dvorne kancelije, katera je bistveno izpremenila škofove nasvete. Na Štajerskem. Na Štajerskem se od 1752. 1. ni izpremenilo na šolskem polju skoraj nič; ’) niti že zdavnaj prepovedanih zakotnih šol ‘) Kot ilustracijo šolskih razmer v oni dobi podajam tukaj nekaj iz arhiva admontskega o šoli v Jarenini. Tu je služil za učitelja in orgljarja neki Jan. Jurij Guttmann. Ko se je postaral, mu je velel opat admontski spomladi 1761. 1., naj si najame ali sposobnega orgljarja ali pa učitelja; če prepusti šolo drugemu, mu bode moral naslednik plačevati 50 gld. na leto. Dne 17. septembra 1761 pa poroča opat okrajnemu niso zadušili, tako dajo 1771.1.vlada zapretila zakotnim učiteljem ostro kazen, celo poluletni zapor, roditeljem, ki pošiljajo deco v tako šolo, 1 gld., dotični gosposki pa 12 tolarjev globe. To strogo naredbo so utemeljevali z nevarnostjo za nravnost otrok, pohajajočih zakotnice; pa tudi ta vroča »juha« se je zelo izhladila, potujoč z Dunaja preko Gradca v slovenske in nemške kraje štajerske. Posebno upirali so se stanovi; niti to jih ni genilo, daje vlada (18. novembra .1772) tarnala, »da morajo učitelji večjidel hi streči duhovnikom in cerkvam in zato ne morejo učiti otrok«. (Juli smo že, da niso hoteli nič prispevati za šolo. Tudi na Štajerskem so že 1772. leta mislili porabiti »odvisne prebitke cerkva in bratovščin« za šolo. Tudi na Štajerskem je prišla reforma šolstva v tir sto-prav J774. 1., ko so uvedli gornjeavstrijski šolski red in Fleury-jev katekizem. Potem so dobile svetne in duhovske oblasti ukaz, da poročajo o obstoječih šolah, o učiteljih, o njih zmožnosti in plačah, o šolski zalogi, metodi, poslopjih, številu učencev. Okrožna glavarstva so imela sporazumno z župniki staviti nasvete glede osnovanja šol. Zal, da nisem glavarju, da Guttmann noče slušati, da se ,je celo predrzni! on, še bolj pa njegova jezična žena, nedostojno govoriti o mojem komisarju (žnp-niku jareninskem) in o meni“, zato ne preostaja drugega, nego odsloviti Guttmanna. Zdi se mi pa, da je okrajni glavar branil Guttmanna, kajti opat dostavlja, da hoče skazati glavarju svoje spoštovanje s tem, da še ne odslovi Guttmanna, ako ta v teku dveh mesecev najame sposobnega orljarja. Guttmann je kmalu umrl Sedaj so iskali drugega učitelja; ponujal se je neki Jak. Zinauer, a o njem je poročal župnik jareninski jako neugodno: ,,Veščaki trdijo, da je slabo podkovan v godbi, da ima „speciem morbi caduci, eifferte mit seynem \Veib unsinnig mit Raufen und Schlagen“. Tako se pripoveduje o njem, zato ne mara srenja zanj, posebno pa še radi tega ne, ker ne umeje niti jedne slovenske besedice. Iz istega razloga sem tudi jaz proti njemu. Kjer je sedaj za učitelja (pri podružnici sv. Jakoba), ima jako ali morebiti prav nič šolarčkov, tukaj pa jih je veliko, torej ne bo mogel kot trd Nemec poučevati tukajšnjih trdih Slovencev. Tako je bilo tudi pod rajnkim starim Guttmannom; otroci so hodili pred par leti po tri, štiri leta k njemu v šolo, pa se niso naučili ničesar; tako so izgubili dragi čas, roditelji pa denar ... Za učitelja pri podružnici sv. lija je z mojo pomočjo prišel Ignacij Raunigger. On je samec, v godbi po sodbi veščakov dosti izurjen, dober, pošten, pobožen, tih revček (Hascher), rodom Jareninčan in dedni podložnik admontske gosposke ... Za učitelja pri podružnici sv. Jakoba sem spravil (imena ni mogoče Citati), ki poučuje tam že dvanajst let pohvalno. On je v tem kraju po mnenju izvedencev glede igre na orgijah in goslih najimenitnejši, lepo piše, je vešč računstvu ter zna dobro slovenski in nemški.“ Opat naj premesti tega učitelja v Jarenino, Rau-niggerja pa v St. Jakob, Zinauer naj bi zadovolel z učiteljskim mestom šentiljskim, „kjer znajo ljudje večinoma nemški,“ ali pa naj ostane v St. Rupertu, kjer je sedaj. Opat pa ni poslušal župnika, nego imenoval učiteljem jareninskim Zinauerja, a ta je moral dajati vdovi Guttmannovi pokojnino, namreč 12 gld. in pol štrtinjaka vina na leto; stanovanje v šoli mora vdova zapustiti „und sich in gutem Frieden betragen“. mogel iztok n iti dotičnih poročil, katera so se zarad pomanjkljivosti vrnila glavarstvom; vsled tega tudi ne morem poročati o podrobnostih teh poročil; vesela gotovo niso bila, saj je pohajalo izmed 7().()()() za šolo godnih otrok šolo samo 4000, po mestih in trgih od 4000 celo samo 1000. Sprožil je pa pri tej priliki sekovski ordinarijat zahtevo, da je izpraševati učitelje po župnikih glede krščanskega nauka, da naj župnik spiše spričevalo o vedenju učiteljevem; a na Dunaju tega niso odobrili. Dne 3. grudna 1774. 1. jo pa izšel odlok cesarice, da je tudi na Štajerskem osnovati v Gradcu normalko in normalno-šolsko komisijo, za katero so imenovali člene grofa Saurana, grofa Stubenberga, barona Rottenberga (poročevalec) in ravnatelja graške normalke Fricka pl. Krickenbcrga, ki je imel tudi vrhovno nadzorstvo nad štajerskimi narodnimi šolami; škof pa je imenoval graškega nadduhovnika Aich-mayerja svojim zastopnikom v tej komisiji. Delokrog komisije je bil bistveno isti kakor na Dunaju, delovala je popolnoma po vzorcih dunajskih in linških, uradni »šimel« ni jemal nobenega ozira na posebne razmere štajerske zemlje. Graška normalka je bila učiteljišče za vso deželo. Nameščati so smeli učitelje, ki so tam pohajali pripravniški tečaj in dobili dobro spričevalo; že nameščene učitelje so veleli poslati v Gradec, da se tam priuče novi metodi; potrebne šolske knjige so smeli v Gradcu ponatiskovati. Silno potrebni pa so bili tudi tukaj —• novci; a teh preskrbeti je bilo ravno tako težko kakor v drugih kronovinah. Iztikati so morali po vseh krajih, pa še niso nabrali toliko novcev, da bi bili mogli postaviti šolo na trdno podlago. Štajerski stanovi so kar od začetka rekli, da ne morejo nič prispevati, ker imajo preveč drugih stroškov in ker niso nikdar čuli, da bi pri šoli ne bilo vse v redu. Dobrotnikov ni bilo kaj prida, jezuitski zaklad ni bil preobilen, in vendar so hotele vse srenje dobiti pomoč iz šolskega zaklada. Tako se je že takoj 1775. 1. zglasila občina Brežice za pomoč, ker je učitelj zbok prenizke plače popustil službo. Veleli pa so ustanoviti že začetkom 177G. 1. nekaj glavnih šol, n. pr. v Mariboru in Celju, vsako s tremi učitelji in katehetom, v Radgoni, v Slov. Bistrici in na Ptuju tudi glavne šole, vsako z dvema učiteljema in katehetom; po vseh drugih krajih pa naj bi nastale trivijalke z jednim učiteljem in katehetom. Za vse te šole je bilo treba denarja. Škof sekovski je vprašal vlado, koliko plače hoče dajati katehetom, kajti če se ne zagotovi duhovnikom stalni dohodek, ne bode nihče hodil v Gradec v pripravniški tečaj, ker bi ne vedel, o čem bode potem živel. Gubernij je na to odgovoril, da še sam ne ve nič zastran plače, a pozival se je na § 20. šolskega reda, ki zahteva, da mora imeti sposob-nostno spričevalo, kdor hoče biti nameščen za učitelja; vlada se nadeja, da ne bodo škofje delali nobenih ovir, temveč da dajo izvežbati bogoslovce v novi metodi. Škof pa je odgovoril, da bi se rad pokoril vladni naredbi, da pa imajo bogoslovci preobilo posla z bogoslovnimi uki, ali da jih mora celo tu in tam še pred dovršenimi nauki poslati za namestile duhovnike v kraje, kjer ni dušnega pastirja. če hoče vlada dobiti dosti katehetov, naj jim določi zadostno plačo. Sicer pa hoče naročiti duhovščini, naj se pouče o normalnošolskih navedbah, v kolikor jim to dopuščajo glavni posli. Gubernij ni odjenjal: duhovnik mora biti vešč novi metodi, sicer 110 more nadzorovati šole. Nazadnje sta se pobotala škof in gubernij, da pohajajo bogoslovci v prostih dneh pripravniški tečaj na univerzi (1777), ne pa v normalki vpričo mladine. Tako so skrbeli za katehete, izurjene v novi metodi. Vendar je še dolgo manjkalo katehetov tu in tam, n. pr. 1779. 1. v Konjicah in Sl. Bistrici; poučeval je torej učitelj, kakor je vedel in znal. Posvetne učitelje nameravanih glavnih šol pa so veleli poslati v Gradec v pripravniški tečaj za nekoliko tednov in so jim nakazali po 20 kr. na dan, da morejo tam živeti. Plače so odmerili učiteljem glavnih šol po 200 gld., stroške za vse glavne šole in za normalko pa so proračunali (1776) na letnih 13.520 gld., katere je šolska komisija nasvetovala pokriti z dohodki maškerad (301 gld.), s pristojbinami od zapuščin (1200 gld.), z glavnico za nemške šole v Gradcu (11.000 gld.) in na kmetih (150 gld.), s šolnino imovitejših otrok po 2 gld. na leto (2666 gld.); stanovi hi lahko dali 1000 gld., mesto Gradec 500 gld., Maribor 250 gld., vsa mesta vkup 1600 gld.; nekaj bo dobička pri zalogi šolskih knjig, primanjkljaj pa naj bi se vzel iz jezuitskega zaklada. Gubernij pa ni odobraval teh nasvetov, ki bi »netili mržnjo zoper šolo«, marveč je nasvetoval cesarici, naj se vsi stroški pokrijejo iz jezuitskega zaklada. Dvorna kancelija pa je zahtevala kratko malo, da se izvedi § 19. šolskega reda, ki slove: »Kantorji in cerkveni kapelniki (regens chori), ki so se doslej bavili samo z godbo, naj odslej tudi poučujejo mladino, ali pa naj namestijo zmožne in spretne namestnike in se z njimi pobotajo glede plačila«, če je tudi šolska soba majhna, nekaj otrok bo že šlo vanjo; če se tudi ni nadejati zboljšanja plače na kmetih, »vendar se bodo oglašali ljudje za to službo in si bodo skušali pridobiti usposobljenost za njo«. Šolnina naj ostane, a šole je ustanoviti samo tedaj, ako je zadosti zaloge. Da sc to zgodi ceneje, je nameščati pri glavnih šolah redovnike; tako ne ho treba imenovati veliko novih učiteljev, in trivijalke se lahko tam pa tam preosnujcjo v glavno šole. Nekateri so hoteli odpraviti mariborsko gimnazijo in namestiti tam glavno šolo; a to se je ravno tako izjalovilo, kakor naskok grofa Torresa na novomeško gimnazijo. Tako oprezno in skromno napredovanje je bilo potrebno, ako so se šolske oblasti hotele obvarovati sitnosti in prevare, saj niso smele računati na požrtvovalne sotrudnike. Mesto mariborsko je n. pr. naravnost reklo, da ne more dati 250 gld. na leto, temveč k večjemu enkrat za vselej, ali pa —- še rajšo — po 2 cekina vsako leto vsakemu učitelju kot častno darilo. Z neko upravičeno radovednostjo pa so po-praševali Mariborčani in drugi ljudje, kje da je jezuitski zaklad; saj mora ta biti dosti založen za šolo. Narod je mislil, da so zapustili jezuitje neizčrpne zaklade, ki bi zadoščali za vse mogoče potrebe. Najrajša bi bila vlada izročila vse šole redovnikom; a to ni šlo zarad neugodne lege večine samostanov. Za spodnji Staj er so največ koristili minoritje, katerim so izročili najprej glavni šoli v Celju in Mariboru. Dotičnemu pozivu se je odzval minoritski provincijal (dl. novembra 1770) tako-le: »Neizrekljivo me veseli kot predstojnika, da morem ustreči želji visoko vlade, katero smatram za povelje, koje mi je izvršiti v zadovoljstvo visokega gubernija po svojih in svoje pokrajine močeh«. V Celje so poslali minoritje tri učitelje in ravno toliko v Maribor. P. Mansuotus Zanki je postal vodja mariborske glavne šole, kmalu potem pa P. Mašek, dočim je Zanki šel v Celje. Tu so imeli učitelje po ceni, kajti šele vsled opetovane prošnje so dovolili minoritom po 25 gld. letne nagrade. Pozneje so namestili minorite na glavni šoli na Ptuju in v llrežičah; da bi jim omogočili poučevanje, so jih oprostili molitev v koru in so jim dali tudi nekatere druge olajšave. Kmalu pa je moral red minoritski poročati, da ne more prevzeti novih bremen za šolo, ker nima toliko za šolo in dušno pastirstva sposobnih členov. Imovitejšim samostanom so ukazali ustanoviti šole, zahtevali pa niso od njih vseli učnih sil, nego k večjemu kateheta, ravnatelja in šejednega učitelja. Vsi redovniki so se morali izkazati s spričevalom normalke; potem stoprav so jim podali dekret. Poleg redovnikov je bil nameščen pri vsaki glavni šoli pojeden posvetni učitelj, ki je bil prav za prav »trivijalčni« učitelj. Nameščen j e dobrih učiteljev pri glavnih šolah je bila velevažna stvar, kajti prevzele so te šole kmalu nalogo, izvežbati učiteljske pripravnike, saj so kmalu uvideli merodajni krogi, da je treba osnovati za veliko štajersko kronovino poleg normalke v Gradcu še nekatera učiteljišča drugo vrste , kot mala učiteljišča za pojedina okrožja. Uvideli so, da ne bode mogoče z jedino normalko izvesti § 19. šolskega reda in preskrbeti izvežbanih učiteljev vsem srenjam, dasi je dvorna kancelija (11. majnika 177G) strogo prepovedala nameščenje neizvežbanih učiteljev, naj bode plača še tako borna. Ce tudi so oprostili starejše učitelje dolžnosti, priučiti se v pripravniškem tečaju novi metodi, so vendar tudi drugi učitelji večinoma rajši doma ostali, nego bi šli v Gradec; jeden učitelj je bil bolan, drugi ni imel novcev, tretji je moral doma ostati, da bode zvonil, če pride huda ura itd. Do začetka J777- l. je prebilo pripravniški tečaj v Gradcu poleg 105 zasebnih učiteljev (inštruktorjev) samo 11-5 učiteljev in 11 katehetov. Da bi pospešili vežbanje učiteljev, so poslali ravnatelja Fricka na kmete, da si ogleda šole in učitelje;- najboljše učitelje naj izbere za pripravniški tečaj; vrnivši se domov, bodo ti učitelji širili novo metodo v obližju svojih šol. Frick ni še našel mnogo veselega sadu novega šolstva; celo že izvežbani učitelji so se večinoma držali še starega kopita — navada je železna srajca — n. pr. učitelj konjiški. Frick tarna, da gosposke zadovole s spričevalom, katero jim pokaže učitelj, potem pa ta poučuj, kakor hočeš. Knjig po novi metodi ni našel skoraj nikjer. V Konjicah je tildi poučeval učitelj kar tako, kakor sije sam »zverižil neko novo metodo«. Pa še hujše reči so se godile v »pedagogiki« nekaterih mož. Proti dvema učiteljema so dvignili voditelji z gosposkami vred hude tožbe, očitajoč jima skrajne surovosti. Pri aktih leži še sedaj zlomljen glavnik kot »corpus delicti«; da je oglušil ta in oni fant vsled krepke zaušnice, ali da jo ostalo učitelju v roki celo prgišče las itd., to so bile vsakdanje stvari v šoli Coklovi v Mariboru. V Ormožu pa je prišel Aspoch pijan v šolo s kropivo oborožen; kdor mu ni hotel plačati izredne šolnine gorje mu! Razgrajal in razsajal je tako, da so vsi otroci izostali, razen treh, ki so imeli menda posebno dobro — kožo. Polagoma so vendar izvežbali nekaj učiteljev in jim takoj izročili dekrete, zapretivši jim, da bodo morali še jedenkrat priti na lastno stroške v pripravniški tečaj, ako ne bodo poučevali po novi metodi. Včasih je poslal učitelj sina v ta tečaj, ali pa je prišel organist. Vendar se tudi čez več let ni doseglo veliko uspeha; zato konstatuje še 1. 1783. graška šolska komisija, da ima celjsko okrožje le malo učiteljev izvežbanih v novi metodi; seveda je bil tam pa tam še kateri samouk, a glede metode je ostalo še dolgo vse pri starem. Napredovalo je pa šolstvo tako po polževo tudi zategadelj, ker niso dolgo časa našli primerne osnove nad- zorništva. »Šolski prijatelji« i/, meščanskih krogov se tudi na slov. Štajerskem niso dobro obnesli, osobito v Mariboru so imeli učitelji z dotičnima gospodoma jako mnogo sitnosti. Ogledovanje in nadzorovanje pojedinih šol bi imeli prevzeti župniki in dekani z ravnateljem graške normalke kot vrbovnim nadzornikom; a ti gospodje so izvrševali svoj posel tako malomarno, da so v Gradcu zaman pričakovali poročil iz večine dekanij. V Tirolah se je dala izvesti ta organizacija, na Štajerskem pa je okrožni urad mariborski moral celo nasvetovati, naj se mesto tolikega števila nadzornikov imenuje samo par duhovnikov ali posvetnih mož za to važno mesto, česar pa v Gradcu niso odobrili, češ, kar se jo dalo dognati po drugih deželah, je mogoče tudi na Štajerskem, ako okrožni uradi strogo zahtevajo poročil. Glavni vzrok je bil bolni nervus rerum, kajti duhovni nadzorniki niso stali niti beliča, dočim bi bila država morala povrniti drugim gospodom vsaj potne stroške. Za prvih let vlade Jožefove so izdali posebno »instrukcijo« za nadzornike kmetiških in mestnih šol. Kako so to stvar uredili, bomo pozneje videli. Vlada seje nadejala, da bodo mestni magistrati posebno vneti za šolsko reformo — a motila so je. Vse občine so odrekle podporo tako za učiteljsko plačo, kakor za zgradbo novih, oziroma popravo starih šolskih poslopij. In ta poslopja so bila celo v občinah Celje, 1 ’tuj, Slov. Gradec, Ormož itd. v grozno slabem stanju. Na Ptuju so morali učitelja prisiliti, da je začel poučevati; v Žalcu je sicer ustanovil 1. 1762. župnik Kissler šolo, podarivši srenji glavnico za učiteljevo plačo in šolsko hišo. Skoro pa so občinski gospodarji jeli rabiti šolo za druge namene, pustivši v šolski sobi samo dolgo mizo in dolgo klop, in mesto večjega krdela domače šolske mladine je poučeval učitelj na svojem domu samo dva Zalčančka. Stoprav vsled posebnega uradnega ogleda in krepke pomoči župnika grofa Blagaya so oživili zopet to šolo (1778). V Ormožu so imeli »šolo« brez strehe, deževalo je v sobo; dimnik se je bil podrl, torej ni bilo mogoče po zimi kuriti, okna so bila tako majhna, da ni bilo moči pisati o mračnem vremenu, stolov in klopi pa sploh ni bilo v sobi! Najhujši nedostatek je bil pa seveda učitelj sam, ki se je moral nazadnje vendar umekniti, šolo pa so izročili frančiškanom, ki so se sami ponudili za njo; že poprej so imeli največ ormoške mladeži v svoji »zakotni šoli«. Popravili pa »šole« Ormožani še dolgo potem niso; nekaj časa sta se pričkali komenda velikonedeljska in gosposka ormoška, kdo ima dolžnost, zidati šolsko poslopje, in šele ko je vlada ukazala občini, da zidaj šolo, so namestili zopet posvetnega učitelja, ki jo pa sam moral najeti sebi stanovanje, otrokom pa šolsko sobo. Ptujski učitelji so morali do 1781. 1. moledovati za plačo in sposobno šolsko sobo; prošnje pri magistratu so bile zaman, »šolski prijatelji« so še delali zapreke, niso skrbeli za potrebščine šole, niti priganjali roditeljev, da bi pošiljali svoje otroke redno v šolo. Otroci so se potepali in uganjali hudobije, »da jih je groza povedati ali poslušati«. Magistrat se je šele uklonil, ko mu jo naložil okrožni urad 12 tolarjev globe. V Mariboru sta se tudi pričkala magistrat in posvetni učitelj glavne šole, ki ni hotel mesto magistrata pobirati pri otrocih šolnine, kajti okrožni urad je bil ukazal, naj pobira šolnino magistrat. Kljubovali so mestni gospodje celo tako, da so pošiljali svoje otroke rajši v zakotno šolo in tako hudo oškodovali javno glavno šolo; vzeli so učitelju stanovanje in mu odtrgali nekaj pri dohodkih. Prišlo je do dolgotrajne pravde; šele vsled opetovanega pritiska se je udal magistrat. Pritožbe zarad prepičle plače tudi niso bile redke; reševali so jih večinoma neugodno in vzbudili včasih tako jezo, da je nekoč učitelj odpovedal službo, češ da »nočem biti v šoli s 96 dijaki trpinčen dninar s slabo mezdo«. Okrožni urad je tega učitelja smatral godnega za kazensko postopanje,1) a so ga le odslovili, v tem slučaju po pravici zarad splošne njegove nesposobnosti za učiteljski posel. S tem, da niso povišali učiteljem plače, so prištedili v Gradcu pri šolskem zakladu toliko, daje bil aktiven že 1.1777.; če je potem še včasih kdo volil ali daroval par stotakov za šolo, so se pa že posebno razveselili gospodje v Gradcu, n. pr., ko je volil župnik šentiljski Tepan 400 gld.; a od tega volila niso imeli učitelji nič. Skratka, tudi na Štajerskem so morali izkusiti, kako težko je orati ledino, in da vsako drevo le počasi raste. L. 1777. so še menili, da spravijo v šestih do osmih tednih novo metodo v veljavo po vsej deželi, a kolikorkrat je Krick na lastne oči motril napredek, vselej je bilo njegovo poročilo prava jeremijada. Ako pa takrat tu in tam kaj ni šlo po volji, so poslali izrednega komisarja, da preišče stvar in stavi primerne nasvete. Tako so bili poslali grofa Torresa na Kranjsko, dne 21. avgusta 1779. 1. pa grofa Ivana Edlinga na Štajersko; zaupali so mu, da s svojo spretnostjo in eneržijo spravi tudi štajersko šolo v pravi tir. Prepotoval je vso deželo, osobito si je ogledal graške in zgornještajerske šole in izročil guberniji! po leti 1780. 1. obširno poročilo, katero se je pa izgubilo; ‘) „Zum Profoss“. zato je moral Edling spisati novo poročilo, v katerem je namignil, da se prvo poročilo menda ni izgubilo popolnoma slučajno, češ, daje »ta izguba jako originalna; na Kranjskem tudi niso Bog vo kako zadovoljni z novo šolo, a da bi izgubljali laka poročila, ta redka ideja jim tudi še ni prišla na um«. Kar je pa poročal Edling (24. aprila in 11. julija 1780), to je bilo ravno tako polno graje, kakor nekdaj poročilo Torresovo o kranjskih šolali. Edling pravi, da bi lahko zapel »upravičeno žalostinko«, ker je »tako rekoč pri prvem pogledu« se uveril, v kako žalostnem stanju so sosebno graške šole; našel je tam stare, onemogle učitelje in premnogo domačih učiteljev, med pripravniki pa samo tri duhovnike; treba bo torej ordinarijate zopet opozoriti na šolski red, šolskim nadzornikom je treba ukazati, da naj strahujejo samo tam, kjer so res napake in nedostatki, mesto da govore vedno osorno-uradno, besedo ,neue Lehrart1 pa redkokdaj, čim najredkeje izgovarjajo«. Ni mu všeč, da sprejemljejo v gmško normalko zgolj sinove odličnih ljudi,1) dočim morajo otroci navadnih roditeljev pohajati mostno šolo v murskem predmestju. Uvali pa Edling sosebno graške nunske šolo, potem ondotno vojaško in siro-tiščniško šolo in priporoča, da se nunske šole otvorijo tudi v Marenbregu in Studencu. Graja Edlingova je hudo spekla najprej graško šolsko komisijo; dasi je tožila, da Edling ni pregledal vseh krajev na Štajerskem, da bi odpravil mnogobrojne nedostatke, se vendar vidi, da ji prav nič ni žal, da si je Edling oglodal skoraj samo graške šole. Glede pripravnikov pravi, da so jili izvežbali minulo leto v Gradcu posvetnih 05 in potem še 14 duhovnikov; pretirano imenuje tudi Edlingovo grajanje nekaterih graških učiteljev; v jezi se spozabi graška, sicer popolnoma »prosvetljena« komisija tako daleč, da ugovarja Edlingovemu nasvetu, naj duhovniki z leče ljudem zapretijo s kaznijo, če bodo še dalje imeli domače »inštruktorje«, mesto da bi pošiljali otroke svoje v šolo. Tudi Felbiger ni bil nič prijatelj Edlingu, to svedoči njegova pikra kritika Edlingovega poročila. Edling bi bil šel rad tudi na Goriško kot komisar, da bi tam preiskal šolstvo, in je zahteval dotičnih instrukcij. A Felbiger smatra tako misijo za nepotrebno, ker so goriška normalka itak skoro proosnuje, zarad gradiščanske šole pa ne kaže toliko denarja trositi, kolikor bi stala revizija. »Sicer pa bi revizija ne rodila nič kaj prida sadu zarad razpora med Torresom in Edlingom.« Felbiger trdi, da se je Edling premalo po- ') Menda so sedaj bolj izbirali učence nego par let poprej. brigal za didaktično stran šolstva tor se preveč bavil s »policijskimi in gospodarskimi« stvarmi; da bi pa ljudje mislili, da je vendar tudi v »onem oziru kaj storil, hvali na vse pretege, mesto da bi vsaj skušal popraviti, kar se da popraviti«. Tudi na Štajerskem postopa Edling tako samovoljno kakor na Kranjskem, kjer je moral nekatere svojih protizakonitih naredeb pri šolah v Ljubljani in Idriji zopet umekniti. Edling je nasvetoval obdačenje volil za šolsko zalogo itd., Felbiger pa pravi, Edling naj »rajši take dohodke preskrbi šolstvu na Kranjskem, ki je itak jako zanemarjeno«. S šolsko komisijo vred protestuje Felbiger proti zahtevi Edlingovi, da naj se vzamejo nagrade redovnikom, poučujočim v glavnih šolah, »ki so prav dobre«. Edling ne loči »zakotnih šol« od neizprašanih domačih »inštruktorjev«. One bi se dale 'zatreti, ako bi se jim naložila šolnina; inštruktorji pa bi izginili, ako bi se njih učencem odrekel sprejem v latinske šole. Pritrjuje pa Felbiger Edlingu glede poziva samostanom, naj osnujejo vsaj trivijalke; potlej ga pa še jedenkrat hudo prime: »Edling se ponuja, da bi nadaljeval vizitacijo šol, a reče naj se mu rajše, da naj se poprej potrudi, da spravi v svoji lastni kronovini marsikaj v red, potem šele naj se briga za druge dežele, ki so doslej že več storile za šolo njego njegova. Na Kranjskem je blizu 383.000 duš, torej 48.000 za šolo godnih otrok, a v 22 šolah je tam samo 1173 otrok, dočim se poučuje v goriški grofiji samo v 6 šolah 740 otrok. Slednjič ima Edling priliko, da stori kaj za šole na ozemlju njemu podrejene gosposke loške; dokaže naj, koliko šol ima tam, koliko jih je osnoval, sploh, kaj on stori za ta okraj, ki mu je izročen« (19. julija 1780). Na Edlingovo srečo je imela dvorna kancelija drug pojem o grofa Edlinga reviziji nego opat saganski. Dotični referent naravnost pove, zakaj je Felbiger tako nevoljen, — »ker je Edling pregledal šole notranjeavstrijske baje zoper Felbigerjevo voljo«. Sicer pa odobruje dvorna kancelija Felbi-gerjeve nasvete, prepoveduje učiteljem (zasebnim menda) poučevati več otrok vkup; pozvati pa je samostane, da ustanove v sleherni župniji šolo, in isto se zahtevaj tudi od mestnih magistratov. Za dobro dovršeno delo se Edlingu ne sme dati ukor, saj mu je cesarica sama velela pregledati graške šole, marveč naj mu cesarica »izrazi najvišje priznanje s pristavkom, da se nadeja, da se bode trudil zboljšati tudi svoje lastne kmetiške šole, ker ve dajati toliko dobrih nasvetov glede Gradca.« To je pa res hudomušna pohvala, ki diši močno po ironiji. Marija Terezija je zapisala: »IMačet wie eingeraten, edling bat es auff meine belehl unternohmen«. Da pa je bilo na Štajerskem marsikaj grajati, to sve-doči zapisnik ondotne šolske komisije z dne 20. novembra 1780.1. Tu čitamo n. pr., da seje prepovedalo čredniku v Herberstorffu zakotno učiteljevanje, da toži neki župnik, da se vede ondotni učitelj nedostojno, in da prosi, naj ga spode, da velikrat tožijo roditelji, da ni v šolah nič strahu in reda, in da prosijo, naj se učiteljem pod hudo kaznijo prepove zahtevati denarja od učencev itd. Vidi se mi, da se je hudovala graška šolska komisija nad Edlingom zato, ker je odkrito povedal, da to in ono ni v redu; to velja imenoma o jezikovni uredbi štajerskih »nemških« šol v slovenskih krajih. Edling ni našel na Štajerskem v šolah nič slovenskih knjig, zato je pridejal svojemu poročilu svoje slovenske šolske knjige, priporočujoč jih za mariborsko in celjsko okrožje, »kjer prevladuje slovenski jezik«. l’o pravici se pohvali samega sebe kot marljivega prelagatelja knjig, poudarjajo, da hoče tem potem zatreti predsodke kmetiškega stanovalstva. »Ti prevodi so rodili najboljši uspeh; kmet se je iz njih lahko v lastnem materinem jeziku prepričal, da normalno šolstvo nikakor ni tisto pustolovstvo, kakor mu je slika predsodek in nespametna politika«. Te knjige hvali Edling kot primerne za šole južnoštajerske, »ker je oni jezik jeziku na Kranjskem tako tesno soroden, da se razlikujeta samo v narečju in izgovarjanju, ki je sicer tudi v slehernem kranjskem okrožju različno.« Prej ko navedem odlok vlado glede nasvetov Edlin-govih, zdi se mi umestno povedati nekaj o zgodovini slovenskega katekizma na Štajerskem. L. 1758. so uvedli Parhammerjev katekizem v slovenskem prevodu, a menda ni ugajal v jezikovnem oziru vsem štajerskim dekanatom, kajti malo let potem je dal škof sekovski izgotoviti nov prevod istega katekizma. Ko pa je vlada uvedla novi »normalni« katekizem,1) je ukazal graški gubernij (;}. novembra 1778) šolski komisiji, naj se pobriga, »da se ta katekizem skoro in točno prevede v slovenščino«. Šolska komisija je prosila sekovskega škofa, naj po katerem duhovniku da posloveniti katekizem; tiskal se bode prevod na stroške šolske zaloge (12. grudna 1778). Namera šolske komisije pa ni ugajala na Dunaju, kajti vedeli so, da je že Edling poslovenil katekizem; ker pa »Kranjci in Štajerci menda razumejo slovenski (krainerische) jezik, se nam vidi popolnoma odveč, da bi se sekovskemu knezu nalagal še nov slovenski (vvindischer) prevod katekizma«. Šolska komisija je pisala Spisal ga je dunajski nadškof, potrdil papež. Za štajerske župnije ljubljanske škofije je naročil škof 100 izvodov, lavantinski za svoje štajerske župnije 50. sedaj v Ljubljano po nekaj izvodov novega slovenskega katekizma v Edlingovem prevodu. A takrat je bil že propadel Edling s svojini prevodom, in škof grof Herberstein je poročil (7. junija 1779), da je vlada dovolila njemu, da priobči svojo »prestavo velikega katekizma v slovanski (,slavische‘) ali čistejši slovenski (,krainerische‘) jezik«. V dveh mesecih izide knjiga, malo pozneje pa tudi prevod malega katekizma; škof želi vedeti, koliko izvodov bodo potrebovali na Štajerskem, da ve določiti število natisov, in končno se nadeja, »da bodo ta prevod tudi slovenske (,\vin-dische1) srenje popolnoma nmele, ker se je jemal poseben ozir na občne, pri vseh Slovan ih navadne izraze«. Sekovski škof pa je takoj (že dne 7. julija 1779) pisal vladi, da naj mu pošljejo nekaj izvodov slovenskega katekizma, da jih da nekaterim slovenščine zmožnim župnikom v presojo, kajti ne more prikriti, da je »vvindische Sprache« ne samo od »krainorische Sprache«,1) ampak tudi »an sich selbst« v slovenskih dekanijah sekovske školije tako različna, da je bil moral preskrbeti tisti novi prevod Parhammerjevega katekizma. Izročil je Herbersteinovo knjigo, katero je prejel začetkom grudna 1779. 1., župnikoma na Ptuju in v Cmureku, kot slovenščini posebno veščima, in oba sta poročala »soglasno, da se ta slovenski (,krainerisches‘) katekizem čisto nič ne glasi po tukajšnjem slovenskem (,\vindischer1) narečju (,Ton‘) in da rabi mnogo popolnoma nerazumljivih in nenavadnih izrazov in da zategadelj ni nikakor rabljiv za slovenske župnije štajerske«. Ordinarijat je še dostavil, da je cena (34 kr.) previsoka za »siromašne slovenske kmete«, da bi pa graški tiskar natisnil 1(X)0 izvodov take knjige za HO gld., da bi izvod torej stal 7 do 8 kr. Škof hoče naročiti kateremu štajerskemu duhovniku, da vnovič posloveni katekizem. Gubernij je takoj podpiral škofov predlog, na Dunaju pa so škofu naročili, naj poprej »natanko pove, kaj je v doslej tiskanih slovenskih prevodih katekizma napačnega«. Zakaj so to zahtevali, to so povedali, ko je poslal škof neko obširno presojo slovenskih katekizmov. »Z vštetim prevodom grofa Edlinga so sedaj že trije ,windische‘ ali ,slavische‘ prevodi velikega katekizma izdani; če se pa izda po predlogu sekovskega kneza še jeden prevod, bi bil ta že četrti. Taki prevodi in opetovani ponatisi pa povzročujejo le nove nepotrebne stroške; za kmeta je veliki katekizem popolnoma odveč, saj je zanj mali katekizem dovolj obsežen; zato prigovarjaj gubernij škofu sekovskemu, naj rajši opusti ponatis l) Blagi čitatelj mi oprosti navajanje teh izrazov; morebiti mu bo to demonstracija „ad oculos“, kakošne težave je že ondaj gospodom delala — „kranjska Špraha11. velikega katekizma, pa mu ponatis le dovoli, ako bi nikakor ne hotel opustiti ga« (7. aprila 1781). Vsled tega pogajanja tudi grof Edling ni dobil ugodnega odgovora na svoj predlog zastran slovenskega katekizma; priobčili so mu samo tisto negativno rešilo dunajsko, in na slovenskem Štajerskem je ostal v rabi še Parhammerjev katekizem, oziroma »Fragebilchlein«, ki se ni nikakor ujemal z novo metodo katehizovanja. Vsled tega je predlagal Frick (1782), naj vlada naroči prevod katekizma v »slovensko narečje štajersko«; to delo naj izvrši duhovnik Peršič proti primerni nagradi. Vlada je odobrila ta predlog, saj je tudi okrožni glavar celjski tožil (81. prosinca 1783), da še ni poslovenjen katekizem. Poleg dotičnih oddelkov »metodnc knjige«, ki naj bi se poslovenili v teku treh tednov, »naj se preloži tudi katekizem na narodni jezik, da bo mogoče vse stanovalstvo poučevati v domačem jeziku. Že dne 18. svečana 1783.1. je poslal gubernij sekovskemu ordinarijatu slovenski prevod katekizma, t. j. prevod v štajerskem narečju, bržčas delo Peršičevo. Duhovščina naj prevod pregleda; ako jim ugodi, se takoj natisne. Natisnili so katekizem pač, spe-čali ga pa menda niso kaj prida izvodov, tako sklepam iz neke beležke iz 1. 1788.,‘) daje stavil gubernij nasvete, kako bi se dali spečati katekizmi, ki leže v shrambi graške šolske zaloge. Navzlic temu so natisnili 1. 1790. zopet nov katekizem, prevod iz latinščine po župniku Jacomini-ju v Novi Cerkvi. V obče pa si gospodje na Štajerskem niso nič kaj belili glave z vprašanjem, kako hi uredili narodno šolo v jezikovnem oziru. Dobili so preko Dunaja svojo šablono iz Nemčije in so na to kopito nabili tudi šolstvo v Slovencih med Muro in Savo. Kadar jih ni nikdo opozoril na slovenščino, ali kadar ni namignila cerkvena oblast, da jo treba učiti vsaj krščanski nauk v slovenščini vsaj v cerkvi in morebiti tudi v trivijalkah tu in tam, so organi/ovali šole dalje brez ozira na nenemške deželane na jugu. Kako jim je delal skrb slovenski katekizem, in kako je tu po-dregnil grof Edling, smo že videli. Zc nekoč poprej pa je grof Torres nevedoma malce razkačil ravnatelja pl. Fricka. L. 177G. so poslali z Dunaja Torresov učni načrt za goriško elementarnico s pridejanim nasvetom Torresovim, da naj osnujejo take pripravljalno razrede tudi na Štajerskem; saj so tu razmere podobne onim na Primorskem. Ko pa je oddal Frick o tem načrtu svoje mnenje, je zapisal te-le besede: »V štajerskih mestih in tudi v znatnejših trgih prevladuje nemščina, zato bi bilo odveč, če bi hoteli osnovati na Sta- ') Zapiski (Protokolle) v registraturi štajerskega namestništva. jorskem elementarni razred po 'rorresovom nasvetu. Ni so nadejati, da bi so normalna metoda tako hitro razširila po kmetih, ako se pa to vendar zgodi, bom smatral za svojo dolžnost, izdelati samostalen, Slovencem (»den VVinden«) primeren načrt«. 'Torej šola je najprej za Nemce; kadar bodo ti preskrbljeni, potem pride po nazorih toga šolnika čas, da se pogrne miza, za katero ponižno sodi - Slovenec! Da pa jo Krick slabo poznal jezikovne razmero tudi po mestih spodnještajerskih, o tem so ga poučila poročila, došla mu kmalu potem z juga. 1*. Mansuetus Zangkl je poročal (1777), da so dijaki njegove šolo sicer jako marljivi, a da vendar no uspevajo vsi jodnakomorno, to pa ni »zapisati ni na rovaš učiteljem ni učencem, nego pičlemu znanju nemščine pri veliki večini«. In isto tožbo ponavlja Zangkl še istega lota. Zangkl pa je deloval v največji južnoštajerski mestni občini in je sam videl, kakošne so tam dejanske razmero. Nekako čudna poročila so pa dohajala časih iz majhnih mest in trgov. Ormoški sodnik je tožil, da »so otroci sicer večinoma nemški, da pa no slišijo celo leto nobenega nemškega krščanskega nauka«. L. 1782. ponavlja sodnik svojo pritožbo in trdi, da nista ni župnik ni kaplan dosti vešča nemščini in da učita krščanski nauk »v hrvaškem ali slovenskem (vvindisch) jeziku«. Nasprotno pa poudarja župnik konjiški (1779), da ima pridno »krščanski nauk v slovenskem jeziku«, in da ga poslušajo »mali in odrasli župljani z veseljem in se nauče marsikaj koristnega«. Na Koroškem. Povedali smo zgoraj (Letopis 1894, str. 19), kako se je državna oblast jela brigati za koroško narodno šolstvo, in da je baš tokom dotičnih pogajanj med državo in cerkvijo cesarica sama šolstvo proglasila za »državno« stvar, za »politicum«. Že tam smo omenili, da jo država dala na razpolaganje deželni oblasti jako skromna sredstva v šolske namene: sprva samo 300 gld. (13. novembra 1766), a tudi ta svotica je bila namenjena najprej samo za »nakup poučnih knjižic (Instructionsbiichel) in potrebnih instrumentov za učitelje, katere je namestiti na kmetih«, pa tudi samo dotlej, »da zmore stanovska blagajna te stroške«. Seveda jo država računila na izdatno pomoč cerkvenih uradov in oseb, tembolj, »ker mora biti oskrbovanje in nadzorovanje nemških šol itak preimeniten posel vsakega župnika« (deželno glavarstvo 1. grudna 1766). A koroški ordinarijati so niso odzvali takoj, in deželno glavarstvo jo zaukazalo, »da ni dalje za- našati se na njih počasnost«, nego da naj nasvetujejo okrožni glavarji (celovški, beljaški, vclikovški), »kje bi bilo morebiti na kmetih v večjih vaseh, osobito v slovenskih pokrajinah uspešno ustanoviti take šole, in sicer tako, da bi dobival cerkovnik ali zdravnik (Bader) ali kateri drugi pošteni prebivalec letnih 20 do 30 gld., a za to plačilo prevzel brezplačno poučevanje revnejših otrok, dočim bi mu imovitejši plačevali še nadalje dosedanjo šolnino« (deželno glavarstvo 11. aprila 1707). Takrat so samo v Pliberku, Guštanju, Dobrli Vesi in Železni Kaplji imeli narodne šole na slovenski strani velikovškega okrožja; da se razmere zboljšajo, je nasvetoval okrajni glavar Aichelburg (15. junija 1767), naj se izroči župnikom in kaplanom pouk za 20 glcl. na leto, »saj imajo dosti časa za to, pa bodo imeli tudi priliko, mladino večkrat v krščanskem nauku poučevati in v veri utrjevati«.1) Kaj sta poročala ostala okrajna glavarja, ne vem, bržčas se nista odzvala, kajti deželna vlada jih je morala opominjati in poudarjati, kako važna je šola, da se ta povzdigne s pomočjo samostanov in župnikov, »ki so rojeni šolski nadzorniki«,2) pa tudi poučevanje samo se po pravici izroči vsaj tu in tam duhovščini. Glavna stvar pa je, »da se razširi čitanje, pisanje in računanje po vsej deželi kolikor mogoče, saj je to temeljni kamen vsem drugim vedam in znanostim«. V nemških in slovenskih krajih naj se ustanove šole, kjer pa že imajo šolo, bode pa namestiti z denarnimi doneski ali z drugimi podporami (drva, stanovanje) spretnejše in sposobnejše učitelje; tako se omogoči tudi s iromašnej š im, da obiskujejo šolo in se kaj nauče. Tu in tam že imajo take šole, treba je torej samo, da jih dobe tudi »po drugih krajih, in da jih pohajajo tudi revni otroci«. Stanovske odbornike je pa pozvalo deželno glavarstvo, da naj sporazumno z magistratom namestijo v Celovcu dobrega učitelja, kateremu naj zvišajo ugled s tem, da ga imenujejo členom zunanjega mestnega svetovalstva in mu dopuščajo izvrševati tudi druge javne magistratske posle, kadar bode prost šole. Ta učitelj bi bil pa po naših nazorih nekak deželni šolski nadzornik, kajti on hi izpraševal učitelje in jih pošiljal, kamor treba; na »učiteljišče« še niso mislili takrat niti v obliki »normalke« ne. Škofom se je ukazalo ustanoviti celo vrsto »nemških« šol, kjer bi bil pouk za revne otroke brezplačen; ordinariji naj gledajo na to, »da oddajajo cerkovniška mesta tam, kjer ‘) Tako posebno v Črni, Sv. Štefanu, Kamenu, št. Kancijanu, Galiciji in na Jezerskem. a) . . . „als man . . die Aufsicht uber die Sohulen fiir eine haupt-sachlich angeborne Obliegenheit der Pfarrherren angesehen“ . . . imajo stalno plačo, samo takim osebam, ki so sposobno za poučevanje, in naj jim tudi v istini oprtajo poučevanje«. Take šole naj se ustanovijo osobito v samostanih v Pod-kloštru, Beljaku, Osojah (z Weinbergom in Podgorjani), v Celovcu (frančiškani), v Vetrinju (z /ihpoljem, Borovljami, Kaplo ob Dravi), Velikovcu, Grebinju (z Vovbrami) in v Sent Pavlu. Vse to se je deželnemu glavarstvu zdelo prav lahko delo, sicer bi no bilo zajedno tudi zahtevalo od grajščinskih gosposk, »da naj tekom šestih tednov pod kaznijo treh cekinov« poročajo sporazumno z župniki, kje je ustanoviti šole, kje se nastanita šola in učitelj, »in če bo treba kaj prispevka za popravljanje stanovanja, kjer je to neobhodno potrebno«. Preveč naj pa nikakor ne popravljajo, »kajti za popravljanje d;i vlada jedenkrat za vselej k večjemu osem goldinarjev, učiteljem samim pa se bode dajala letna doklada 15 goldinarjev in tudi nekaj tiskanih učnih knjig«, če bodo učili revnejše otroke brezplačno. Na ta način so hoteli oživiti 12 šol, med njimi šest v slovenskih vaseh (Bistrica Zilska, Sv. Mihael pri Rožeku, Blatograd, Vrba, Pokrče, Sovinek). Tako bi se porabilo tistili 300 g 1 d., razen HO gld. preostanka; ta bi se razdelil med tiste učitelje, katerim bi ne dajale srenje brezplačnih drv. S takimi preskromnimi sredstvi in s podporo cerkve je deželna vlada upala, »da se da šolstvo po kmetih zadostno uvesti«, a prav trdna ta vera vendar menda ni bila, kajti vlada je dostavila, »da naj se stori še nekaj več in naj se slehernemu dovoli biti učitelj, ako ga izprašata domači župnik in gosposka, ga usposobita in mu dasta potrebno spričevalo; brez tega pa naj se nikomur ne dovoli ni javno ni zakotno učiteljevanje«. Ukazi deželnega glavarstva so pa imeli malo uspeha, kajti grajščaki so se večinoma izgovarjali, da imajo prepičle dohodke in torej ne morejo nič storiti za šolo, od samostanov pa tudi niso prišli kaj ugodni odgovori. Marsikateri samostan se je lahko opravičeval kažoč na svoje v istini žalostne gmotne razmere, pa tudi na samotno lego, kakor n. pr. Osoje s svojim letoviščem, gradom Wernbergom. Opat vetrinjski se jo branil šole na Zihpolju, češ, da tam ni nobene vasi, »nego samo duhovnišče, slovenski cerkovnik in jeden krčmar«, ki oba ne znata čitati, pisati in računiti; vsa druga bivališča so pa daleč okrog raztresena. Med samostani lavantinske školije so imeli »nemško« šolo samo v St. Pavlu, dočim je grebinjski opat tožil, da bi rad ustanovil šolo v samostanu »in bi otroke poučeval kar najmar-ljiveje, če bi hoteli roditelji pošiljati jih v šolo, a jih puste rajši brez šole rasti kot divjake«. Drugi samostani so pa bili v krajih, kjer je že bila šola, torej bi bila samostanska šola odveč, ali pa ni bilo v samostanu primernih prostorov za šolo; drugod so se branili šole, ker bi motila samostanski red, ali pa ker so imeli zarad pičlih dohodkov premalo redovnikov, - skratka, stvar ni prišla in ni mogla priti v tisti tir, ki so ga želeli na Dunaju, kjer so se nadejali, da bode tistih 300 gld čudeže delalo. Tu in tam se je storilo nekaj, sosebno v Celovcu z nameščenjem tistega četrtega učitelja, kateremu pa na Dunaju niso privoščili 100 gld. plače, razen če bi poučeval revne otroke zastonj. I)asi pa je bilo že tako težko, preskrbeti mladini najpotrebnejši pouk, se jo vendar sprožila še misel, da naj se usposobi učitelj tudi za poljedelski pouk. Kmetijska družba je zahtevala, da se sleherni učitelj v mestih, trgih in večjih vaseh predstavi členu kmetijske družbe, katerega bode družba za to imenovala, in naj položi izpit iz poljedelstva; nekateri so zahtevali celo, da se naloži ta dolžnost vsem učiteljem, a društveni odbor je ostal pri navedenem predlogu, uvažujoč, da bi ne bilo mogoče poučiti vseh tedanjih učiteljev zadostno v poljedelstvu, kajti malokatera župnija ima svojega učitelja, ki pa je poleg šolstva še cerkovnik, orgljar, krčmar ali rokodelec. Deželna vlada je priporočala to osnovo cesarici, ki je res velela (24. svečana 1772), da se ne sme namestiti v mestih in trgih, kjer sopeča prebivalstvo večinoma s kmetistvom, in v vaseh, kjer imajo učitelje, nobeden učitelj, če ni zmožen, »mladino poučiti v jasnih in pravih načelih poljedelstva«. Zajedno se je tudi uvedla učna knjiga za poljedelski pouk, a o izvrševanju cesarske naredbe se ne čuje nič; bržčas je zaspala, ker ni bila izvedna. V zvezi s to stvarjo je bil ukaz deželnega glavarstva ordinarijatom (15. prosinca 1771), da naj (vsled cesarske naredbe) sosebno duhovščina na kmetih skrbi za to, da šola kolikor mogoče zboljša gmotno stanje poljedelcem; osobito se je naročalo škofom, da naj izdelajo načrt, kaj je ukreniti, da »ne bi kmetiški roditelji razvadili (verziirtelt) svojih otrok, nego jih v lastni prid varovali postopanja, odkazujoč jim dela primerna njih starosti, dočim bi jih poučevali duhovniki v krščanski veri, čitanju in pisanju, pa tudi jih privajali kmetiškim obrtom«. Tu tiči kal »realne« šolo, ki je pa še dolgo moral spati. Vsi ti načrti in nasveti pa spadajo v dobo poskusov, ki so imeli dober namen, a so se morali izjaloviti vsled neskladnega postopanja višjih oblasti. Da so jeli tudi na Koroškem polagati narodni šoli krepkejši temelj, to je zasluga osnovateljev dunajske normalke, kajti ta šola je bila najprej potrebna in je postala vzor za jednake šole po vseh kronovinah. Želja Marije Terezije, da se posnemaj ta uredba tudi v kronovinah, jo bila ukaz koroškemu deželnemu glavarstvu, ki je stopilo 23. aprila 1772. 1. v dotiko z nižjeavstrijsko vlado, proseč jo učnih načrtov normalčnih; tej prošnji je ustregla malo mesecev potem dunajska šolska komisija (28. septembra 1772). Drugi pogoj pa je bil, daje Marija Terezija odmenila jezuitski zaklad narodni šoli; z zakladi odpravljenega reda, »ki je skoraj jedini skrbel dvesto let za pouk mladine« (slove dotični dvorni dekret z dne 12. svečana 1774), je hotela vlada nadaljevati jedno smer bivšega reda, a ne samo v višjih šolah, nego »skrbeč za bodoče šolanje vseh podanikov«. Vsakemu podaniku so nudi prilika, da se nauči »kaj primernega svojemu stanu in poklicu«, zato pa je treba izobraziti spretnih učiteljev; nova šolska osnova bodi jednotna, praktična, celotna in trajna od »nemških« šol po trgih, mestih in vaseh do visokih šol in akademije ved, katero je cesarica hotela ustanoviti. Začeti je bilo zopet s poizvedbami o obstoječih šolah, o učiteljih, poslopjih, zalogi itd.; kakor drugod, so načeloma določili učni smoter šol po mestih in vaseh, odgovarjajoč potrebam meščana in obrtnika na jedni, kmeta na drugi strani.1) Zarad jednoličnošti se na normalki dunajski izvežbajo učitelji za kronovine; k dotičnim predavanjem so povabili vsakoga, ki hoče biti učitelj in je vešč nemščini; obetali so jim zadostno plačo, ako bodo vestno vršili svojo dolžnost. Zdelo seje vladi dalje, daje treba odpraviti nekatere latinske šole v manjših krajih in namestiti jih z više osnovanimi »nemškimi« šolami; nekatere latinske šole so pa preminile same vob sebi, ko so razrušili red jezuitski.2) Že dne 25. avgusta 1774 je poročalo deželno glavarstvo, da so v mnogih vaseh nemške šole, a takoj se je samo popravilo rekoč, da so te šole take, da ne zaslužijo imena šol, kajti nikjer ni skoraj nobene zaloge za šolo, zato pa uče cerkovniki za pičlo plačo mladino čitati in pisati, dasi zna le malokateri izmed teh »učiteljev« sam »dobro« pisati in čitati; o redu pri pouku, o nravstveni vzgoji ni duha ne sluha. Te šole niso vredne, da bi se o njih osnovi in pouku ') Kmetu zadoščaj či tanje, pisanje, računanje in katekizem; meščanski otrok pa se nauči še nekaj bibl. zgodovine, dolžnosti človeka in meščana, lepopisja, nemške slovnice, zgodovine svetovne in zgodovine ved in umetnosti, zemljepisja in spisja. 3) V Dobrli Vesi je bil beneficijat, ki ie pripravljal „mladež ondotne celoma slovenske pokrajine" za latinske šole. Tega so pustili, ker je poudarjala celovška komisija za študije, da je potreben, „ker prihaja iz onega kraja večina slovenskih duhovnikov, ki so zares skoraj vsi dobri možje". Brez tega pouka in hrane, ki jo dobivajo tam revni dijaki, „bi ne bilo mogoče, preskrbeti v tej deželi prepotrebnih dušnih pastirjev". nadrobno govorilo, rajši, pravi glavarstvo, premišljujmo, kako bi so dala na Koroškem uvesti »normalna« šola, t. j. »nemška« šola. Glavarstvo nasvetuje to-le: V Celovcu se osnuj normalka s štirimi letniki, šole druge vrste v Beljaku, Šent Vidu, Velikovcu in Volšpergu (»mestne šole« po terminologiji poznejšega šolskega reda), nižje šole v vseh drugili mestih in trgih, 11. pr. (v slovenskem Korotanu) v Borovljah, Košentavru, Podkloštru, Šmohoru,) (Trbižu, Naborjetu, Pontablju, Šent Andražu), Grebinju, Spodnjem Dravogradu, Guštanju, 1’liberku in Železni Kapli, bol te vrste bi bilo ustanoviti 35, potem šele »bi bilo ustanoviti jednake šole po večjih vaseh in pri župnijah, kjer je več stanovalcev«. Bilo si je pa deželno glavarstvo v svesti, da ni »niti mogoče niti pametno«, vse le šole kar že sedaj osnovati, saj ni ne poslopij ne učiteljev; treba pa bodo postopati jako previdno in temeljilo; sicer »se še bolj upre ljudstvo, ki je itak polno predsodkov glede novotarij; pa tudi glede stroškov se še ne ve, koliko bo mogel prispevati jezuitski zaklad.« Glavarstvo priporoča torej ta-le načrt: Najprej osnujmo celovško normalko; ta izvežba v dveh do treh letih toliko učiteljev, da bomo mogli ustanoviti četverico »mestnih« šol; te izvežbajo v treh do štirih letih toliko učiteljev, da moremo preskrbeti ž njimi ostala mesta in trge; potlej šele pridejo na vrsto vasi in župnije, če bo dosti učiteljev in učencev. Za normalko predlaga deželna vlada takoj celoten načrt, priporoča učitelje, ravnatelja in kateheta; oni naj se pa poprej izvežbajo na Dunaju. Cesarica naj ukaže, da ne smejo sprejeti nobenega dečka v gimnazijo, ako nima spričevala normalko. Dunajska vlada je odobrila nasvete skoraj brez izjemo (29. oktobra 1774). Korošca Košata so imenovali ravnateljem normalki; za kateheta pa niso hoteli dovoliti nobene plače, nego zahtevali, naj se mu podeli kateri »benelicium sim-plex«.2) V jeseni 1775.1. so otvorili celovško normalko, a ravnatelj ji ni bil Košat, ki je v tem umrl; nasledil gaje Moss-mann, katerega so kar z Dunaja poslali v Celovec, kakor so tačas večkrat storili, ne da bi bili vprašali šolsko oblast za njeno mnenje.3) Poleg normalko so ostale druge šole v celovških predmestjih; za dekleta je bila šola pri uršulinkah. ‘) „Mihor“ čitaš v tem uradnem spisu — ne Hermagor! '-) Na Dunaju so 1776. 1. strogo karali deželno vlado, ker je dovolila frančiškanu kot katehetu 150 gld. letne nagrade, češ, da bi bilo 50 gld. dosti, 100 gld. pa že odveč. Celovškim uršulinkam so dali samo 50 gld. kot jednokratni prispevek k šolskim stroškom ; poučevale so pa 1777. 1. 218 deklic. a) Ko je čez par let katehet Neussvvirth zahteval pokojnino, je dunajska vlada rekla, pokojnino daj deželni zaklad, češ, da je deželno Normalnošolski komisiji jo bil svetovaloc deželnega glavarstva grof A i c ho 11 predsednik, baron Offenfels (pozneje G roli er) poročevalec; poleg njiju so bili členi komisije: zastopnik magistrata celovškega, ravnatelj normalke in zastopnik škofijski; za tega je bil poklican ravnatelj duhov-skega semenišča, »ki se (pravi deželni glavar) iz lastne skušnje najbolje uveri, kako nujno je, da sc vzbudi mladim duhovnikom za časa veselje in vnetost (za šolo); potlej bodo kdaj župnijske šole dobro oskrbovali«. To pa so vedno poudarjali: »Šola se izroči popolnoma cerkvi«. Zato so zahtevali, da se duhovščina živo zanimaj za njo, da povej svoje mnenje o šolskem redu, pomagaj iztikati po ustanovah, katere bi bilo porabili za šolo itd. Med prvimi skrbmi nove deželne šolske oblasti je bila nabava novcev, potrebnih za stanovitno utemeljitev narodne šole. Omenili smo že, da je cesarica odmenila za šolske potrebščine obresti jezuitske zaloge, a le dotlej, da se pokrijejo stroški za šole z drugimi dohodki; v kronovinah so se dolgo zanašali skoraj zgolj na jezuitsko zalogo. Koroško deželno glavarstvo je naredilo n. pr. 1775. 1. ta-le račun: Jezuitski zaklad koroški ima 941.278 gld. 48s/i kr. čistega imetka, čegar 4°/0 obresti vržejo 37.650gld.574/„ kr.; če se od teh porabi.......................... 25.779 » 40 » za redne in izredne upravne stroške, ostane 11.871 gld. 17*/6 kr. za celovško duhovno semenišče in za nemške šole; ta svota se polagoma zviša za 9284 gld. vsled znižanja drugih stroškov, za šolo in semenišče bo potlej na razpolaganje 21.155 gld. 17*/e kr.; s to svoto pa se pokrijejo »vsi stroški za šolo in semenišče«. A računa tega ni napravil — krčmar! Najprej so odščipnili koroškemu jezuitskemu zakladu, nekaj dohodkov s tem, da so mu vzeli posestva bivšega milstatskega samostana in združili s štajerskim jezuitskim zakladom. Seveda je moral ta plačevati koroškemu nekaj iz svojih prebitkov (n. pr. 4230 goldinarjev 1776. 1., a kmalu potem 117771 samo 3000 gld.); iz to svote je pa dobival plačo tudi slovenski propovednik pri cerkvi Sv. Duha v Celovcu; tudi nekaj starejših šol in bivših jezuitov je bilo vzdrževati iz teh dohodkov. Zato je glavarstvo Neusswirthu dalo dekret, a glavarstvo je povedalo osrednji vladi, da je ona sama poslala Neussvvirtha v Celovec. Dne 5. prosinca 1776. leta je dunajska vlada opozarjala koroško vlado na nekatere za šolsko službo izvežbane može; med njimi sta bila dva Korošca in Ra-doljičan Mih. Debelak, a zmožnosti Debelakove so bile samo „mittel-mal3ig“. Nekega druzega so priporočali na Dunaju kot „vorzuglich“ spretnega učitelja, a deželno glavarstvo ga je odklonilo, češ, da so mu bili dali malo poprej samo red „hinlanglich“. preostajalo malo za nemško šolo. Ocl onih prebitkov jezuitskega zaklada je cesarica dovolila najprej samo 2000 gld. za narodno šolo, a tudi to samo za jed no leto. Stoprav vsled opetovanih prošenj so dajali to svoto tudi sledeča leta in obetali tudi one mirovnine iz jezuitskega zaklada, katerih razjezuiti ne potrebujejo več; vsi prispevki iz tega zaklada pa ne sinejo znašati več nego 4000 gld. na leto (1777). Leta 1778. jo Marija Terezija dovolila pomnožitev koroškega jezuitskega zaklada s tem, da se mu pripišejo glavnice ustanov Cerronija in Janšiča, namenjenih za misijone in nakup daril za učence, pridno se učeče krščanski nauk; od ostanka obeh glavnic (17.750 gld. in 7750 gld.) je dobil koroški jezuitski zaklad 8500 gld. Vendar pa ni pripadla od 1778. I. počenši nobena razjezuitska mirovnina več šolskemu zakladu.1) Stoprav cesar Jožef II. je nakazal (1781) zopet 1700 gld. zapadlih mirovnin šolski blagajnici, a že dne 7. julija 1781 je dvorni dekret spojil »jezuitski in studijski zaklad« z občnimi državnimi zakladi; tako je prenehalo prispevanje iz jezuitskega zaklada v narodno šolo, ki je odslej dobivala prispevke iz občne državne blagajne. S prispevkom iz jezuitske zaloge ni bilo mogoče izhajati; saj niso bili pokriti niti stroški normalke, pokriti pa je bilo še stroške za izvežbanje učiteljev, za službena potovanja normalčnega ravnatelja in osobito za osnovanje novih šol. Treba je bilo sedaj napeti vse žile finančnopolitične modrosti! Prašali so upravo ubožnih stanov, če nimajo »katerih odvišnih ubožnih zalog«, katere bi se prepustile normalnemu šolstvu. Upravitelj je odgovoril, naj se obrnejo do dvorne kancelije, tam imajo pravico odločevati o taki stvari; morebiti se da doseči, da prepuste šolski zalogi pristojbine od plesov, saj so že naznanili večkrat »vneti župani, da se na kmetih množijo plesi tako, da vse kar nori (bis zur llaserei) pri vseh shodih, da celo pri različnih poljskih opravkih, n. pr., kadar manejo proso, tarejo lan, delajo mošt iz sadja. Evangelij pa veli, da podpiraj z obilico reveže, baš pri plesu pa se pokaže obilica, kajti ples niti ne živi, niti ne oblači človeka, marveč slabi moči človekove, poškoduje večkrat zdravje za vse žive dni, pokvarja nravnost najne- ‘) Z dvornim dekretom (17 prosinca 1778) se jo ukazalo deželnemu glavarstvu, naj izplača 50 gld. servitom za misijonska in katehetska opravila „kot milodar iz šolskega zaklada". Deželno glavarstvo je pa o tem obvestilo servite s pristavkom, da ne dobiš nič „zarad siromaščine šolskega zaklada“. Na Dunaju so sicer zopet ukazali, naj plačajo servitom oni „milodar“, češ, saj se je prištedilo toliko zapadlih jezuitskih mirovnin, a deželni glavar je pisal, da niso na Koroškem še „nobenega jezuita prištedili" in da torej tudi ne morejo dati servitom „milodara“. dolžnejših deklic, korist pa ima samo lakomni krčmar, a ta dobiček nima blagoslova ter se ne smo podpirati«, kajti narod zapravlja pri takih prilikah to, kar si je s težkim trudom pridobil. Naj se naloži vsakemu plesalcu po 3 kr. za javne namene, to fant lahko plača, saj zabije v »jedni noči 30 kr. do 1 gld.« A če normalnošolska zaloga ne bo imela sreče, ne dobi tem potem nič prida dohodkov.1) Torej: slabe nade! Groller je (1775) izračunil, da bo kmalu treba 5000 gld. za šolski zaklad, ako hočejo razširiti šolstvo po kmetih. Proučili so gospodje členi šolske komisije vire, iz katerih so zajemali za šolo v Nižji Avstriji in na Moravi, a kar je bilo mogoče tam, se ni dalo izvesti tako jednostavno na Koroškem. Najlaže bi si opomogla šola s cerkvenimi sredstvi, a koroške cerkve in bratovščine so sirote, samostani in proštije revne ter ne morejo nič prispevati, k večjemu bi se jim ukazalo ustanoviti šole v samostanih. Pozivi z lece ne pomagajo nič, školje nočejo nič dati, treba bo duhovščini kar naložiti »malo davka za razširjenje normalnega šolstva, saj je ona že zboli svojega stanu dolžna, vso obilico darovati revežem«. Go se duhovnom naloži davka 1% rektillkacijskih dohodkov,2) hi prelatje lahko sami plačevali 1107 gld. na leto, a brez silo; cesarica naj jih posamezno pozove, da naj le nekaj plačujejo tri leta. Od zapuščin se pobiraj po 1%, ako ni otrok kot dedičev; maškerade bi vrgle 250 gld.; stanovi bi ne mogli nič dati, ker je stanovska blagajna že itak pre-obdačena; pač pa naj volijo duhovniki vsaj po 3 gld. za šolo, če n o, naj se ta svota kar uradoma odtrga od zapuščine. Nič ne bodo mogli dajati siromaki glumači, samo kaj malega plesalci na vrvi in drugi potujoči »umetniki«. Groller bi bil rad tudi obdačil visoke igre za denar, n. pr. 30 kr. od vsake igralne mizo; tudi obresti nekaterih glavnic, namenjenih za krščanski nauk in misij one, bi kazalo priklopiti dohodkom za šolo. 'Pako so ugibali v Celovcu. Navedeni ukrepi nam značijo dvoje: neokretnost v linančnih poslih, kadar je izvršiti kaj novega, in jožclinskega duha v tedanji državni upravi. Vseh nasvetov pa niso potrdili na Dunaju, n. pr. tistega ne, da bi morali duhovniki voliti nekaj šoli, kajti »to bi ’) Kegljišča, biljardi in skoraj vse zabave so bile obdačene za ubožno blagajno, a nesle so te pristojbine kaj malo. a) N. pr. škof solnograSki 155 gld., krški 154 gld., lavantinski 47 gld., prelat osojski 70 gld. 30 kr., vetrinjski 74 gld., podklošfcerski 35 gld. 30 kr., grebinjski 56 gld. 30 kr., prošt gospesvetski 15 gld., podkrnoski 9 gld., volikovški in tinjski 16 gld. 30 kr., spodnjedravo-gradski 5 gld., župnik mestni celovški 4 gld., komenda reberška 5 gld., dekan velikovški 26 gld., gospesvetski 9 gld. 30 kr. itd. bilo podobno sili, katere cesarica noče«; pač pa so dovolili pobirati 1% od zapuščin, če je čistega premoženja več nei^o 300 gld.1) Določeni budget normalnošolski jo bil pa zopet —račun brez krčmarja. Gosposke (grajščinske) niso hotele nič dati, »dasi bi imele sosebno skrbeti za to, da dobijo podložniki najpotrebnejši pouk«; samo nekatere gosposke se odlikujejo z dejanskim zanimanjem za šolstvo, a med njimi ni bilo upraviteljstva bančnih grajščin, ki bi bilo imelo najprvo dolžnost, dajati dober zgled. Poziv državne oblasti je ostal brezuspešen, tudi ko je vlada vnovič se obrnila do grajščakov in jih hotela omečiti, češ, da so zaželeni prispevki čisto prostovoljni. Drugi viri tudi niso nesli, kar so si gospodje v Celovcu obetali od njih. Zarad »prekratkega predpusta« je vrgla pristojbina od plesov (1777. 1.) samo 87 gld. 30 kr., bratovščina krščanskega nauka je dala samo 20 gld., ostale bratovščine k večjemu 50 gld., od zapuščin ni bilo dobiti več nego SO gld., iz '»verske« blagajne 150 gld., a še ti dohodki so radi zakasneli; posledica je bil primanjkljaj, potem novo moledovanje: cesarica prepovej bratovščinam nabavo novih stvari brez dovoljenja deželno vlade, najprej naj odštejejo šolskemu zakladu tretjino svojih prebitkov. Cesarica je pritrdila temu predlogu, kakor tudi nasvetu deželnega glavarstva, da ni zahtevati prispevka za šolo iz verskega zaklada, »kajti ni namenjen verski zaklad za šolo«, pač pa naj verski zaklad oskrbuje šole misijonskih mest s stvarnimi potrebščinami, ondotni misijonarji pa imajo itak dolžnost poučevati. Vodno pa so naročali deželnemu glavarstvu, naj izterja točno vse prispevke za šolski zaklad, če treba s silo, naj spravi blagajno v red, potlej šele bodo govorili o zapadlih jezuitskih mirovninah. Že 1776. 1. je Groller zahteval, naj cesarica naroči imovitejšim cerkvam, da prepuščajo svoje prebitki; narodnemu šolstvu, ako privolita ordinarija!, in patron, »da si sme cerkev pri lastnih dohodkih kaj pritrgati«. To je cesarica potrdila, a dotični prispevek je skrčila na tretjino prebitka2) (1777). ') Pozneje je bilo plačevati po 1, 2, 3, 4 gld., primerno stanu pokojnikovemu. 2) Dvorni dekret z dne 3. majnika 1777. 1. pravi, da je ta prispevek itak utemeljen že v najvišjih odlokih, „a če bo duhovščina skušala ugovarjati, naj se ji iz nekih cerkvenih pisateljev dokaže, da je (odlok vlade) utemeljen v nazorih in ukazih cerkve". Dotična priloga dvornega dekreta navaja te le ,,dokaze": 4. lateranski cerkveni zbor veleva namestiti pri vseh stolnih in tudi pri drugih cerkvah učitelje, „qui gratis in grammatica facultate ac aliis instituant". To pa se nanaša glasom avgsburške sinode iz 1. 1548. tudi na nižjo šole, kajti tu so Škof krški ni ugovarjal načeloma, nego samo zahteval, naj se ta prispevek nalaga samo imovitejšim cerkvam in se nikar ne porabi za stroške nadzorovalnih potov. Vlada jo odobrila pogoje krškega škofa in ga tudi pohvalila zarad pospeševanja šolstva. V neki prepir pa so prišle oblasti s škofom lavantinskim zastran obdačenja imetja bratovščin. Proti izplačevanju doneskov iz bratovščinskega imetja je 1780. 1. ugovarjal škof lavantinski kot zastopnik nadškofa solnograškega. Dne 22. majnika je pozval župnike in predstojnike bratovščin »liki pravi deželni knez«, naj mu naznanijo, koliko se je doslej že zahtevalo od bratovščin, in koliko se je že odštelo šolskemu zakladu brez njegovega dovoljenja; poudarjal je v tej »inhibiciji«, da »nemško« šolstvo nasprotuje pravemu namenu tega Bogu posvečenega denarja; nazadnje pa še vpraša župnike in nadduhovnike, »če so nemške šole v ondotnem kraju koristne ali morda škodljive«. Drugi dan stoprav jo škof poslal cesarici spomenico, v kateri je protestoval proti onemu davku od imetja bratovščin. Korak lavantinskega škofa je hudo razjaril oblasti. Deželno glavarstvo koroško je zahtevalo (81. julija 1780.1.), da cesarica pokaraj škofa, ga pozovi, da prekliče svojo okrožnico, da se bolje pouči o novi šoli in se odslej zdrži dopisovanja cerkvenim predstojnikom »v temporalnih stvareh, ki so izročene samo deželni vladi«. Se bolj se jezi dvorna kancelija (20. avgusta 1780) nad škofom, čegar »nevarni korak se mora neposredno poročati« cesarici. »Alco so imetje bratovščin porabi za šolo, je to mnogo koristnejše, nego če potratijo svoj denar za nepotrebne zastave bratovščin, za obleko in nepotreben lišp ali celo za pojedine.« Imetje bratovščin je posvetno in časno in ne spada pod kontrolo škofovo; in ta škof sc drzne zapisati v svojo spomenico celo zbadljivo opombo zoper naredbo vladarice; še lmjše pa je obsojati okrožnico duhovščini. »Dremilostna gospa! Ce sme generalni vikar katerega ordinarija v dednih državah to storiti, ne da bi se kaznoval, potem ne more nobena deželna vlada več izvrševati najvišjih naredeb, in školje lahko s takimi prežaljivimi inhibicijami zaprečijo vsako posvetno postavo, ako se pri njej zahteva le količkaj sodelo- veleli škofom, da vnovič ustanove šole, ako dopuščajo to gmotna sredstva, ,,8icubi aut desitae sunt, aut novis opinionibus infectae11 (šole namreč); a tem šolam naj se imenujejo predstojniki, ..magistri et paeda-gogi“ lepega življenja; v mestih pa, kjer ni nobenih kolegij (duhovskih), je osnovati šole, katerih ..magistri" naj so dobri, pošteni in učeni. Cerkveni zbor v Trnovem (1560) je zahteval, da se otvorijo šole v vseh župnijah, in sicer „sua vel vicinarum ecclesiarum aut villarum pecunia". vanju duhovske oblasti.« Takega škofa bi bil moral nadškof odstaviti, a zahteva naj se samo to, kar nasvetuje deželno glavarstvo; če se škof ne ukloni, potem naj se odstrani. »Kako bi bilo mogoče nadejati se pomoči pri šolstvu, ki se je tako koristno preosnovalo, ako se viearius gcneralis drzne v spomenici do Vaše cesarosti še vprašati, če ni morda poučevanje kmetiškega stanu v čitanju in pisanju škodljivo veri? Ali mar misli, da je skrajna neumnost in nevednost najboljše poroštvo za zveličanje?« Kdor tako vprašuje, »pro-poveduje vstajo. Kaj naj si misli kmet o novi šoli, ako si lasti njegov dušni pastir stoprav sedaj pravico, preiskovati njeno koristnost ali nevarnost?« Ge škof lavantinski javno ne prekliče, potem ne bodo ljudje več hoteli pošiljati svojih otrok v normalne šole; komaj kaleče šolstvo pa takoj zopet propade. »Sveta jeza« dvorne kancelije pa ni vselej imela zaželenega uspeha pri cesarici, ki je sosebno pri takih cerkveno-političnih konfliktih reševala dotična vprašanja s svojo mirno razsodnostjo. Tudi v tem slučaju ni ukrenila druzega nego kratki ukaz: »V tej stvari je postopati mirno, da se nič ne pretira, pač pa je treba resnobno uporabiti vsa sredstva, s katerimi se spravi stvar zopet v pravi tir«.1) Vsled tega so ukazali škofu, da naj prekliče svojo okrožnico; ko je vložil priziv, ga je odbila vlada, kateri je na čelu stal že Jožef II.; škof je moral razposlati drugo okrožnico, v kateri je priznaval, da so šole prepotrebno. (Poročilo deželnega glavarstva 26. prosinca 1782). Šolska komisija celovška je marljivo delala, da bi čim prej dosegla smoter šolske preosnove. Poročevalec Groller je bil zajedno, kakor povsod, nadzornik šol cele dežele, seveda sosebno glede na upravne odnošaje; kadar je pa šlo za didaktično stran, jo vzel ravnatelja normalke s seboj na potovanje; treba je bilo pa posebnega cesaričinega odloka, da se je udal Groller in ravnatelju privoščil potrebno samo-stalnost glede naučnih vprašanj.2) S tistim načrtom pa, po katerem je deželno glavarstvo nameravalo ustanoviti koroške narodne šole stoprav v toku daljše vrste let, se ni ujemal Groller in jo dognal, da jo ukazala cesarica (spomladi 1777), da je osnovati »nemške« šole v vseh večjih vaseh »broz- ') „Man soli in diser sache gelassen nicht iibertreiben, aber ernst-lich vorgehen und alle solehe mittel anwenden, urab die sach ins rechte geleyss wider zu bringen.11 a) Dvorni dekret 3. prosinca 1777 veli, da ravnatelj ne sme biti pri vizitaciji zgolj „actuarius“, nego ,,mora pojmiti prav za prav metodo, katere se poročevalec sam nikdar redno učil ni, niti mu je popolnoma znati ni treba11. uvetno« že do zime 1777. 1., zato je takoj pozvati vse dotično učitelje v normalko, iz oddaljenih krajev pa v najbližnjo že prcosnovano šolo, da se priučo novi metodi; tako »bode nemško šolstvo čez leto in dan po celi deželi zboljšano in urejeno«. Po Grollerjevih mislih hi bilo osnovati toliko šol, da bi bila druga od druge k večjemu jed no uro hoda oddaljena, izvzemši gorate kraje; takih šol hi bilo potem treba 213. Ze 1777. l.je bilo osnovanih šol 116, poročal je Groller, izražujoč uverjenje, da je upati hitrega napredovanja, ako država da — denarja. Na Dunaju se seveda niso upirali takim nasvetom, marveč so jih kaj radi odobrili in pohvalili iskrene prijatelje šolstva, saj itak šola ni delala državi gmotnih skrbi; šola je bila samo gojenka države, za doto ji je pa imela skrbeti dežela. Ker pa deželna blagajna ni imela novcev, je prišepala za nasveti Grollerjevimi na Dunaj redno prošnja: Država daj novcev! Potem pa so napisali nekaj pol papirja o raznih vprašanjih, n. pr. kdo in koliko ima plačati za nadzorovanje in preiskovanje šol, ali imajo tam, kjer naj sc ustanovi šola, primerni »locus physicus« za šolo i. t. d. In ker sta nazadnje obe stranki dognali, da ninla novcev ni ta ni ona, jo ostal marsikateri poskus na papirju, če se ni dala tu in tam katera grajščinska gosposka omečiti, da je preskrbela šolsko sobo, upravo in morebiti celo učiteljsko plačo ali kak prispevek; dasi je cesarica prepovedala silyo, so vendar odbijali ugovore gosposk in pritiskali na nje. Ge so na Dunaju pokarali deželno šolsko upravo koroško zarad takega pritiskanja, se je ta opravičevala, češ, da itak ne sili nikogar, nego zahteva samo, da »se pripravi vsaj potrebna šolska soba«. Odveč pa ni bil klic z Dunaja (4. aprila 1778): Ustanovite najprej po jedno šolo za vsako gosposko (Burgfried) in stoprav, kadar je ta šola popolnoma urejena, še drugo in tretjo, če jo je treba; starih učiteljev ne gre odslavljati brez potrebe, kakor seje to zgodilo včasih pod pretvezo, da imajo ti zakotno šolo. Potrebno je bilo to v Celovcu, kjer so kmalu uvideli nujnost predmestnih šol poleg normalke; zato niso mogli vzeti kruha dosedanjim učiteljem, nego so jim dovolili celo po 100 gld. iz normalno-šolskega zaklada, seveda so se pa učitelji morali naučiti »normalne metode«. Saj je pa tudi tukaj trda šla že zavoljo pomanjkanja učiteljev, sposobnih za novo šolo. Zvali so duhovnike in učitelje v celovški pripravniški tečaj, kjer so jih v par tednih za silo poučili o novi učni metodi; po leti 1777. 1. so n. pr. pozvali 16 duhovnikov (med njimi 4 iz slovenskih krajev l) ') Kloštcr, (Irebinj, Dobrla Ves, Borovlje, Podgorjani. in 26 učiteljev (med njimi 8 iz slovenskih trgov in vasi >); v velikovško šolo so pozvali 5 duhovnikov2) in (i učiteljev3) (vsi iz slovenskega Korotana), v glavno šolo beljaško pa 17 duhovnikov in 12 posvetnih učiteljev (3 oziroma H *) iz slovenskih krajev). A niso prišli vsi, ker jim srenje vzlic cesarskemu ukazu niso dale potrebne podpore, cerkve pa tudi ne; vsi došli pa tudi niso prebili potrebnega izpita. Imena krajev, iz katerih so pozvali duhovnike in učitelje, kažejo, kje so nameravali najprej ustanoviti narodne šole. Precej so iz-vežbali tudi domačih učiteljev, t. j. srednješolskih dijakov; a na te se ni bilo zanašati pri nameščenju učiteljev.6) Za šolske službe je preostajalo jako malo učiteljev, zato so morali tudi tu pomagati cerkovniki že zarad plače; tudi na Koroškem so 1778. 1. veleli, da je nameščati samo take cerkovnike, ki imajo za poučevanje sposobnost in voljo, a namestiti ga sme le deželno glavarstvo s posebnim dekretom; cerkovniška in šolska opravila je pa tako razvrstiti, da sc ne bodo med seboj ovirala. Sedaj ni smel nobeden cerkovnik več prevzeti cerkovniške hiše in zemlje za vse življenje s kupno pravico ali proti poklonu (Kaulrechts- oder Verehrungs-vveise), niti hiše (kajže) kot prosto posestvo (Freistift), nego samo kot najemnik, »da se lahko odslovi, če ni priden, in namesti drug, marljivejši cerkovnik« (18. sept. 1777, okrožnica deželnega glavarja grofa Vinc. Orsini - Rosenberga). Juris-dikcijo v takih slučajih je že z odlokom z dne 5. sušca 1768.1. cesarica bila izročila deželnemu glavarstvu. V tem odloku je sicer nameščanje in odslavljanje cerkovnikov še smatrala v načelu za pravico cerkvenih predstojnikov; s koncesijo, podeljeno deželnemu glavarstvu, je bilo pa že sprejeto načelo državnega nadzorstva šol, dasiravno nekako izjemno. Kjer pa so imele srenje pravico nameščati učitelja, tam so tudi omejili to pravico s tem, da je vlada (11. sušca 1776) prepovedala nameščati onega, ki hoče najceneje učiti, a tudi ne odsloviti ga zopet »kakor posla, kadar se ji zljubi«. Normalčni ravnatelj celovški'1) in ravnatelj glavne šole beljaške sta pridno potovala in pohajala kmetiške šole, nad- ') Guštanj, Pliberk, Dobrla Ves, Železna Kapla, Št. Janž na Mostiču, Borovlje, Podgorjani, Podklošter. s) Tinje, Št. Jurje, Ruda, Sp. Dravograd, M. D. v Trnju. 3) Tinje, Grebinj, Št. Jurje, Ruda, Sp. Dravograd, M. D. v Trnju. 4) Štebenj, Brdo, Šmohor, iz istih krajev tudi učitelji. *) Zarad preobilice so jih morali vežbati v več oddelkih „weil . . . wenn sie auf einmal vorgenommen \verden sollten, ihre Anzahl nicht wohl zu iibersehen sein diirfte'1, sa.j so se tega pouka udeleževali tudi bogoslovci (1776). ‘) Razmere v celovški okolici osvetljuje poročilo Mossmannovo povodom šolske vizitacije v jeseni 1777. 1., iz katerega so povzete te-le črtice: zorujoč poučevanje učiteljev; že 1778. 1. je poročala šolska komisija, da je izvedeno, kar je »prvi pogoj razširjanju nemškega šolstva«, namreč izvežbanje že nameščenih učiteljev v novi metodi. »Ker so pa cerkovniki in kmetje, nimajo vsi zaželene sposobnosti«, priznava šolska komisija sama (24. prosinca 1778). »Mnogi«, dasi izvežbani učitelji so čisto nevedni in »torej nesposobni za dobro poučevanje«, a ker so zajedno cerkovniki, jih ne gre odsloviti, nego, kadar pomijejo, bode namestiti boljše učitelje, ako bo zanje dobiti — primerne plače. Ustanovili so šole samo tam, »kjer so po osnovnem načrtu potrebne ali vsaj ne nemogoče« (nicht unthunlich), a vendar so morali imeti potrpljenje z mnogimi, sosebno po-starnimi učitelji, ki niso imeli one spretnosti, katera se »more zadobiti šele po dolgem vežbanju«. V mnogih krajih so prevzeli šolo izvežbani duhovniki, kateri so bili pohajali nor-malko ali katero drugo šolo, ali pa so jih malo poučili sobratje, potujoči po kmetih. Do I. 1779. so izvežbali 197 učiteljev in duhovnikov. V Žrelcu je učil 30 let stari cerkovnik Lovro Krapinger včasih 6 do 10 otrok v svoji izbi, lastnini podkrnoškega prošta, a ..njegova pisava je malovredna, računiti pa tudi zna le malo“; za šolo ne sodi, ker mu je cerkovniška služba prva briga. Gosposka naj kaj stori, da se osnuje dobra šola. V Podkrnosu imajo šolo in učitelja, „ki ne zna samo čitati, pisati in računiti, temveč tudi dobro slovenski in nemški". Prošt hoče za šolo izprazniti kaplanijo, ako vlada pošlje in plača v novi metodi izvežbanega učitelja, kajti za prejšnjega učitelja prošt ni maral, ker je bil baje „tako zabit, da je bil k večjemu za cerkovniško opravilo". Moss-mann pa je hotel tega človeka izvežbati in namestiti kot učitelja v Podkrnosu, seveda z denarno pomočjo prošta, ki je pa Mossmannov predlog odločno odbil. V Radi šah želi župnik šolo in je tudi sam malo izvežbal nekega mladeniča, ki sedaj nekatere otroke uči; tega bi bilo poslati v pripravniški tečaj, ker zna oba jezika. Samo tega se boji župnik, „bode li mogel pregovoriti stariše, da pošiljajo otroke v šolo“, morala bode posvetna gosposka pomagati. Na Golšo vem bo ustanoviti šolo, kakor hitro dobijo tam svojega župnika. V Z a gor j u je premalo stanovalcev; ondotni beneiicijat uči otroke krščanski nauk in izprašuje poleg starega katekizma. Za šolo bi se moral namestiti drug duhovnik. VMohličah bi bila šola na mestu, pa bo šlo težko, „ker tuše nikdar niso imeli šole in nikdo ne zna čitati in pisati". Začasno poučuj jeden izmed duhovnikov, potlej pa naj namesti prelat cerkovnika, veščega pisanju in čitanju, staro „pivnico“ pa bi bilo prirediti za šolo. Jednako naj se stori v Grabštajnu. Pod gospesvetsko gosposko sodi šola v Pokrče ali v sosednjo vas. V Gospesveti poučuje cerkovnik; kaplan bi se rad izvežbal v Celovcu za šolo. (Vasi okrog šenturske gore so bile brez šole, otroci so hodili v sosednje šole.) Potrebna bi bila šola v gradu Seltenheim; tam blizu živi samotar, ki bi poučeval. Šc neke ovire ni pozabiti, ki je posebno na Koroškem važna. Tu ni v nekaterih krajih velikih sel, temveč so le male vasice ali celo posamne kmetije in selišča, med njimi slabo steze, po zimi zbok snega osobito za otroke nemogoče poti. Tako je še sedaj, sosebno v goratih krajih, pred 120 leti pa je bilo še dokaj slabše, že zarad volkov in medvedov, ki so prežali na plen. Na te in jednake razmere so že tudi takrat opozarjali vlado, a časih zaman. Naredba, da je dolžnost duhovnikov, priučiti se »novi«, »normalni« ali »pravi« učni metodi, in da ne sme škof nobenemu bogoslovcu podelili višjih redov niti patron duhovniku cerkvene službe, ako se ne izkaže s spričevalom normalno-šolskega ravnatelja, ta naredba jc veljala seveda tudi za koroške škofe; a izvrševali je niso vsi koroški ordinariji jednakomerno. Dočim se je škof malo krške škofije vedel čisto po besedilu vladnih ukazov, je prišel škof lavantinski Vincencij Jožef v precej oster raz por z vlado tudi v tej stvari. Škof Vincencij Jožef je imel nekatere pomisleke nasproti cesarski naredbi v § 20. »šolskega reda«. Sicer jo svojim štirim bogoslovcem v Gradcu velel, naj mu pred posvečenjem V Blatogradu imajo „prav pametnega11 cerkovnika, ki tudi poučuje V Porečah je šola zelo potrebna; če se tam namesti kurat, bi mogel tudi poučevati. V Vetrinju ni bilo nikdar šole, dasi je ta kraj jako ugoden za njo. Opat naj da učitelja izvežbati. (Samo nekaj dečkov je poučeval v samostanu domač duhovnik že „od nekdaj11 v čitanju, pisanju, številjenju, godbi in „drugih krščanskih potrebnih stvareh11, pravi neko poročilo iz 1. 1067.) Ho d iški cerkovnik zna prav slabo pisati in čitati, pa bi ga bilo izvežbati; še bolje pa bi bilo dobiti „učitelja, ki zna slovenski in nemški1'. Oskrbnik zahteva, da naj učitelj tudi orgija, dasi nima cerkev še nobenih orgelj; tega ni treba. Tudi na 01 o k u in v Št. 11 i j u bi bilo ustanoviti šole. Šolska komisija je ukazala osnovati šole v Žrelcu, Podkrnosom, v Mohličah, Grabštanju, Pokrčah (ali blizu tam), v Gospesveti, Blato-gradu, Seltenheimu, Porečah, Vetrinju, Hodišah in na Otoku. Ugovor vetrinjskega opata, da vetrinjski otroci nimajo daleč v Celovec, ni obveljal; če noče opat imeti šole v Vetrinju, naj jo pa osnuje v Zakamnu. Na ozemlju vomberške grajščine so veleli osnovati narodno šolo v Borovljah (1777); tamošnji učitelj-cerkovnik se izvežbaj v Celovcu in izvežbaj učitelje za šole v Slov. Kapli, Kotmari Vesi, Žihpolju, Glinjah, t. j. ondotne cerkovnike, ako znajo slovenski in nemški. Odveč pa bi bile šole v Svečah, Bilčovsi in Šmarjeti, kajti otroci bodo imeli v soseščini šole. V Slov. Pliberku in v Selah pa ne kaže ustanavljati šol (ker je župnišče predaleč in so vasi preveč raztresene), izvzemši, ako kmetje sami prosijo šole, ali pa kdo naredi dobrodelno ustanovo. Tem marl.ji-veje pa v tem poučuj tam duhovščina mladež v krščanskem nauku. Ali — kmalu so poročali v Celovec, da bode k večjemu v Žihpolju mogoče ustanoviti šolo, ako se za šolo izvežba jeden tamošnjih samotarjev; nemški zna samo cerkovnik v Kapli, dočim ne znajo cerkovniki v Kotmari Vesi, Žihpolju in Glinjah niti pisati niti čitati niti nemški. prineso spričevalo, da so se izurili v katehizovanju, a zdi se mu »nevarno, zahtevati od njih tudi znanje vseh ostalili predmetov normalke, tembolj, ker bi morali pretrgati bogo-slovske nauke, ako bi se hoteli vse to naučiti. Vrh tega so pa siromaki in si morajo služiti svoj kruh z mnogournimi lekcijami iti torej že težko čakajo, da dobe posvečenje v mašnike; potlej se prežive z mašami in bodo imeli dosti časa, da popolnijo svoje nauke«. Škof bo skrbel za to, da se duhovniki vsaj do vstopa v dušno pastirstvo dovolj poučo v učnih predmetih (10. novembra 1778). Felbigerju to ni zadostovalo, temveč je zahteval poučevanje bogoslovcev strogo po svojem načrtu: bogoslovci morajo slušati metodična predavanja, morajo prisostvovati praktičnemu pouku, čitati nekatere knjige, položiti izpite; pol ure trajaj predavanje, pol ure se poučuj ali izprašuj to, kar se je predavalo poprejšnji dan. A dvorna kancelija škofu (8. avgusta 1778) ni ugovarjala, češ, da sc tem potem vendar tudi doseže za sedaj smoter; za bodoče pa naj se pride v okom vsem prepirom z novo naredbo o izurjenju duhovnikov v novi metodi. Dvorna kancelija tudi ni hotela ugoditi deželnemu glavarstvu koroškemu, zahtevajočemu, da se cerkvenim patronom zapreti kazen, če bodo še nameščali duhovnike brez onega spričevala, nego je samo ukazala znova razglasiti dotično naredbo. Ostali cerkveni dostojanstveniki, imenoma opat lambrehtski, škofa sekovski in ljubljanski, so se brez-uvetno pokorili naredbi šolskega reda (poročilo graškega gubernija z dne 2. junija 1778). Vlada je pa segala precej globoko v samostanski rod, hoteč vpreči redovnike v šolsko službo. Oprostila je katehete vseh cerkvenih dolžnosti ob dnevih, kadar so v šoli učili krščanski nauk. V nekaterih samostanih pa tega ukaza niso izvedli; v Grebinju in Podkloštru so poudarjali, da imajo premalo redovnikov. Sicer pa je jelo že takrat hitro padati število kandidatov duhovskega stanu. L. 1778. toži n. pr. ravnatelj celovške akademije, da hoče izmed 35 dijakov najvišjega razreda samo 13 jih vstopiti v bogoslovske študije, a ker se bo naraščaj čimdalje bolj manjšal, »se utegne zgoditi, da bo celovška akademija jedva izobraževala dosti dušnih pastirjev za (koroško) deželo«. Da je poleg drugih važnejših razlogov vplivala na to stvar tudi šolska politika joželinizma, o tem nas osve-dočuje marsikatera činjenica; naopak pa je rastoče pomanjkanji' duhovnikov oviralo izvršitev vladnega šolskega načrta — seveda osobito za dobe sinov Marije Terezije. Začetkom se je vlada nekako veselila, da je bilo v srednjih šolah vedno več praznih klopi, in jo mislila, da pridejo iz normalk sumi izborni dečki v latinske šole; trajna suša v šolah je pa kmalu povzročila tarnanje istih vladnih krogov. Za ilustracijo razvijanja koroške, narodne šole za prvih let naj navedem nekaj posameznih slučajev. V Podkloštru so imeli nekdaj svojo samostansko šolo; narodno šolo so pa dobili tam šele 1777. 1., ko je vlada samostanu ukazala ustanoviti jo. Opat se ni branil, prosil je samo majhne državne podpore, češ, »da samostana ni prištevati premožnejšim«; dovoli naj se dalje, da se smejo porabiti obresti 600 gld., katere je volil Simon Požlep za nakup abecednikov, črnila in papirja za dijake iz Selč in za poboljšek učitelju; najtežje pa mu je bilo iztekniti sposobnega učitelja, ki bi se hotel udeležiti pripravniškega tečaja, pred no bi začel učiti; nazadnje sc je oglasil neki Martin Učan, o katerem opat pravi, »da zna slovenski in se ne bavi z nobenim rokodelstvom«. Vlada je deloma ugodila željam opatovim, in šola se je otvorila. Z mnogimi zaprekami pa se je bilo boriti, da so dobili v Porečah šolo. Gosposka poreška je bil jezuitski red, a svoje župnije tam niso imeli, nego so spadali pod župnijo otoško onkraj jezera. Zarad tega je mladina slabo obiskovala cerkvena opravila v župni cerkvi in je bila torej tako slabo poučena v krščanski veri, da so že 1. 1770. in 1771. pozvali jezuite, naj prepuste svojo prazno hišo v Porečah za stanovanje kuratu, za katerega bi skrbela srenja. A celovški jezuitski kolegij se je hranil in rekel, graški kolegij ima dotično dolžnost, a tudi graški kolegij ni hotel storiti ničesar; vsled tega je ostala mladina še brez krščanskega nauka, umirajoči brez duhovne pomoči, kajti često je bil promet z Otokom nemogoč, najbližji župniji severno od jezera fta sta po dve uri daleč (Blatograd in Breza). Nekaj let po razpustu jezuitskega reda je sprožil oskrbnik poreške grajščine (tedaj lastnine koroškega jezuitskega zaklada) vnovič to stvar, zahtevajoč, da se namesti v Porečah župnik ali pa vsaj kurat, odvisen od otoškega župnika. Ta duhovni pastir pa opravljaj tudi učiteljski posel: otvori se torej v Porečah trivijalka (1777). Tej predobro utemeljeni zahtevi so pristojne oblasti še dosti hitro ugodile, dasi ni bila stvar tako preprosta, saj je bilo preskrbeti bodočemu duhovniku potrebnih dohodkov in stanovanje, cerkvi pa nujno potrebno opravo za božjo službo; treba je bilo dobiti duhovnika, ki bi bil kos dvojni nalogi, oskrbovanju cerkvenih in šolskih opravil, pa bi bil tudi vešč slovenščini. Med razjezuiti niso imeli za to mesto nobenega sposobnega moža, kajti onemoglih starčkov niso mogli rabiti, čvrstejši gospodje pa so bili neobhodno potrebni na drugih mestih, ali pa »niso znali slovenskega jezika, kije v Porečah potreben«. Zato so morali sprejeti drugega duhovnika, Ivana Novaka (1779). Novak je moral iti v Celovec v pripravniški tečaj, čez par dni seje pa vrnil v Poreče in je šele vsled posebnega vladnega ukaza dovršil ves tečaj, a kmalu jo tožil, da ne more kot župnik tudi poučevati, zato naj se namesti poseben učitelj. Vlada mu je pretila, da ga odslovi, ako se bo branil poučevati; Novak je prosvedoval, češ, da ne gre, da bi župnik »učil otroke čitati in pisati, izvzemši katerega fantiča,1) ako ga je volja; marveč je katehizovanje njegova dolžnost«, za katero pa naj mu nakažejo katehetska darila; s svojimi 200 gld. letne plače niti kot župnik ne more živeti, torej naj se mu nikar ne vsiljujejo opravila, za katera dobivajo celovški učitelji po 200 do 400 gld. plače. Sedaj se je pipal nekatorikrat z deželnim glavarstvom, odpovedal službo, pritoževal se na Dunaj, zahtevajoč povračila za nakup cerkvene oprave, brez katere je našel cerkev, »podobno bolj poganskemu templju nego katoliškemu božjemu hramu«. Naposled je odšel, a dobiti niso mogli dru-zega zmožnega duhovnika, ki bi bil hotel tudi poučevati, zato so mislili pouk poveriti poreškemu cerkovniku, »da ne bode preveč bolelo jezuitsko kameralno zalogo«, a cerkovnik je bil reven ribič, čisto neuk. Posebnega učitelja pa so se branili v Porečah, vsaj oskrbnik je pisal, da bi prišlo po leti k večjemu pot otrok v šolo, ker rabijo roditelji otroke, da pasejo krave. Se hujša ovira pa je po njegovem mnenju ta: »Večina otrok bi se morala najprej nemški naučiti, potlej bi se mogli stoprav učiti čitati in pisati«, a po leti bi pozabili, kar bi se s trudom naučili po zimi. Lercher — tako se je pisal ta mož —je torej uverjen, da bi bili stroški ustanovitve »nemške« šole in njenega vzdržavanja previsoki, »nasprotno pa bi se doseglo tako malo sadu, da bi bili stroški čisto zaman in brezuspešni«. Piškave ugovore oskrbnikove je temeljito pobijal celovški okrajni glavar baron Mandorl'1' (15. novembra 1782), trdeč, otroci bodo redno pohajali šolo, če le šolski nadzornik stori dolžnost in bo izvrševal najvišje ukaze; ugovor »glede slovenskega jezika pa tudi nič ne velja, saj vidimo jako dobre uspehe vetrinjske, borovske in hodiške šole, kjer tudi samo slovenski govore«. Sola je ondi potrebna, šolsko upravo pa so že pred par leti omislili. Tudi ta slučaj svedoči, kako je ime »nemške« šole samo že zmešalo glave resničnim in navideznim »prijateljem« nove šole, še bolj pa so se branile šole srenje in gosposke, in če ') Krški ordinarijat je bil istega mnenja, „da so pravilno oskrbovanje šole ne da prav združiti z mnogimi opravili dušnega pastirja" (25. majnika 1782). bi kdo hotel soditi po izjavah srenj in gosposk njih gmotni položaj v oni dobi, morale bi se mu smiliti; vedno čitaš: cerkev nima nič, gosposka nima nič, kmet pa že prav nič, vsled tega ne smemo nakladati jim še novega davka za šolo, saj kmet smatra že šolnino samo za novo naklado, katere je bil prost, dokler mu je bilo na voljo dano, da pošilja otroke v šolo ali ne. Grajščake so 1. 1779. vnovič pozvali, naj prispevajo kaj za šolo; a nekateri se niti odzvali niso (n. pr. grof Dietrichstein, lastnik grajščine bekštajnskc, lands-kronske, vomberške, pod katerimi bi bilo osnovati šole v Sattendorfu, Mariji na Zili, Stebnju, Ločah, nay Brnci, v Vrbi, Borovljah, Kapli ob Dravi, Kotmari Vesi, na /ihpolju, v dinjah), drugi so rekli, da nimajo nič, torej tudi ne morejo nič dati (n. pr. grof Martin Aichelburg >) glede šole v btebnju na Zili), ali pa so obljubili kaj malega, n. pr. šolsko sobo, ali les za zgradbo šolskega poslopja, ali tlako, ali nekaj goldinarjev na leto za učitelja ali za šolske knjige (n. pr. grof Windisch-gratz glede šole v Seltonheimu, grof Vinc. Rosenberg-Orsini, gospod rožeški, hodiški, grabštajnski in soneški, glede šol v Podgorjanih, Rožaku, Hodišah, G rab staj nu, na Radišah, v Golšavi, Globasnici in Sent Kancijanu). Grof V. Rosenberg je bil še najradodarnejši kavalir, kar je cesarica tem rajša pri-znala pohvalno, kor je mož imel toliko šol na svojem posestvu in — kar mora priznati hvaležno tudi slovenski zgodovinar — v slovenskih vaseh; za šolo hodiško je dal sobo v grajščini z vso upravo in 40 gld. za učitelja, za grab-štajnsko tudi upravljeno sobo in za učitelja 100 gld. na leto, za radiškega učitelja, ako ga namestijo tam, 30 gld;2) obljubil pa je podporo tudi za ostale šole (»nach Thunlichkeit«), ako se ustanove. Grof Goel3 (gospod blatograjski, žrelski) je odgovoril moško, da smatra kot koroški plemenitaš »za svojo dolžnost, da sam od sebe osnuje normalke« — pa razen nekaj prispevkov za blatograjsko šolo je menda — pozabil na druge šole. Varihi in oskrbniki lidejkomisnega imetja mladoletnega grofa C hr is ta 1 n i gga so se branili ustanoviti narodne šole na grajščinskem ozemlju važenberškem itd., češ, da bi se vsled takega bremena zmanjšala vrednost lidejkomisa, dočim je šolska komisija trdila, da bode grajščak imel tudi koristi od prosvete podložnikov, in da je dolžnost človeška in krščanska, »po svojih silah deliti dobrote bližnjikom, med katere ‘) Njegov brat Anton je obetal šolsko upravo itd., a v denarju nič, češ, da ima cerkovnik, bodoči učitelj štebenjski, „gotovo“ 220 gld. letnih dohodkov. 3) To podporo je plačeval, dasi ni prišlo prvo poletje nič otrok v šolo, po zimi pa samo — 14. je šteti v prvi vrsti lastne podložnike«. Še več šol nego Christalnigg bi imel osnovati grof Egger, gospodar graj-ščine vovbrske, sp. trušinske, šentpeterske (pri Varinjah) itd., a obetal je samo 12 gld. za grebinjsko šolo, dokler ga bo volja. Proti obema plemičema je hotela deželna vlada uporabljati prisilna sredstva; a Marija Terezija je ostala pri svojem načelu, da ne gre s silo dognati osnovanja šol; zato je rajša sama pisala gospodom, izražujoč nado, da rade volje store kaj za šolo, in da bi to ona videla posebno rada; le od daleč je namigniti dala, da bi morala drugače obdačiti mestne hiše. Tudi na opetovane pritožbe šolske komisije ni dala drugega odloka nego ta-le: »Šiloma ni z nobeno gosposko postopati, kjer se gre za šole; zato je one šole, katere bi imel Egger ustanoviti, izpustiti iz zapiska šol ter njih osnovanje • odložiti dotlej, da bode mogel šolski ali jezuitski zaklad kaj prispevati za one šole« (4. sušca 1780). Omenili smo že, daje vlada odločneje postopala napram samostanom in jim velela ustanoviti narodne šole, bodisi v samostanu samem, bodisi na ozemlju samostanskem; to se je zgodilo v Podkloštru in Ve tri n ju; v Mohličah pa je šentpavelski opat moral osnovati narodno šolo. Poleg normalke v Celovcu je šolska komisija ustanovila glavni šoli v Šent Vidu in Beljaku in kmalu za njima trivijalne mestne šole v Krškem, StraCburgu, Volšpergu (1777). Izmed ostalih nameravanih šol so otvorili 1777. 1. velikovško trivijalko, ki je postala dve leti potem glavna šola. Velike zasluge za velikovško šolo si je pridobil tamošnji mestni župnik Filip Ve d e n i k, podarivši 1000 gld. za zboljšanje plače trivijalnega učitelja; cesarica mu je podelila zato zlato kolajno in velela, naj se mu da kateri kanonikat. Zlato kolajno so izročili Vedeniku z veliko slovesnostjo v mestni hiši. Vedenik je zatrjeval pri tej priliki, kako rada bi cerkev in kapitelj podpirala cesarico in »skrbela za spretne, dobre in pobožne učitelje in tem potem pospeševala krščanstvo in blagostanje države«, a da ne moreta tega storiti zarad slabega gmotnega položaja. Tako je polagoma izvrševala šolska oblast svoj šolsko-osnovni načrt.') Seveda ni šlo tako hitro, kakor so iskreni členi šolske komisije želeli; vendar so poročali 1777.1., daje na Koroškem ‘) L. 1777. so imeli na slovenskem Koroškem te-le šole: V Celovcu normalko, predmestno šolo, uršulinsko šolo in šolo v sirotišču; učitelje so imeli v Osojah, Velikovcu, v Podkloštru; duhovniki so poučevali v Dobrli Vesi (poleg organista), v Grebinju ^samostanu), Rablju; organisti pa so učili v ostalih šolah: v Guštanju, Železni Kapli, Pliberku, Borovljah, Podgorjanih, Štebnju na Zili. na Brdu; v Šmohoru je učil tržni pisar, ki je bil zajedno organist. že 117 po šolskih zakonih osnovanih šol (brez Celovca); 23. septembra 1779 je komisija stela 142 »rednih« in 50 drugih šol, dočim je bilo treba za celo deželo 240 šol. Dne 18. oktobra 1780. 1. je poročal Grollcr, da je v redu že 150 šol in nedostaje samo še 89 (kmotiških) šol, a to v krajih, kjer je zarad nedostatka potrebne zaloge in iz drugih razlogov malo upanja, da tam sploh dobe kdaj šolo; Groller je smatral nalogo svojo s tem uspehom že nekako dovršeno in je hotel, naj sc druge šole, ki so jih bili postavili v prvotni načrt, iz navedenih razlogov za sedaj kar izpuste. Dasi je naziv »redne šole« vsaj glede premnogih šol smatrati za evfemizem, so vendar na Koroškem v primeroma kratki dobi dosegli takih uspehov, da so zarad njih zavidale sosednje kronovine Korotancem. Naravno je pa, da je šolska komisija pošiljala s poročili o svojih uspehih zajedno tudi celo kopo pritožeb na Dunaj, katerih nočem navajati več, ker so bile iste, kakor v ostalih deželah one dobe sploh. Slične so si bile razmere tu v tem, da so se tudi na Koroškem dali preslepiti po nazivu »nemške« šole in so pozabili, da mora šola biti za narod — »narodna« šola. Zato niso skrbeli za slovenske knjige, izvzcmši jedno knjigo: dunajski katekizem, katerega je šolska komisija velela (1777) posloveniti, »da se olajša trud veroučiteljev v tistih krajih te dežele, ki so zvečine slovenski«; a prestava »doslej še ni došla«, pozneje se je baje dostavila. Vse druge knjige (začenši s »plateltofom«) so bile v slovenskih šolah iste kakor v nemških krajih.1) Ako pa pomislimo, da so že takrat po slovenskem Korotanu nameščali tu in tam trde Nemce za učitelje, in da so na drugi strani slovenskim cerkovnikom v nemškem pripravniškem tečaju in po nemških metodnih knjigah bržčas silo malo sokratiške metode v glavo vbili, se ne bomo čudili neprenehanim tožbam šolske komisije koroške, ki pa ni uvidela, da slepo hodi za opatom saganskim tudi tam, kjer hi bil že zdravi razum sam hodil druga pota. Iz dobe do 1805. 1. Zasledujoč zgodovino prvih poskusov osnovanja novodobne narodne šole smo dospeli do dobe cesarja Jožefa 11., ') Slučajno mi je prišel v roke odlomek zemljepisne učne knjige, katero je spisal Felbiger za narodne šole. V tem načrtu izvaja opat ime Korošcev iz „Karintier, Korintier", Ljubelj je baje med Koroško in Štajersko, ,,der wdrdliche See im untern Krain ist der grdCte“, Drava teče od vzhoda proti zapadu, Ljubelj je najvišja gora na Koroškem. — Na Dunaju so previdoma pošiljali Felbigerjeve zemljepisne — kozle šolskim komisijam pojedinih kronovin, sluteč, da jih tam že postrele. za katerega je prebujno nadvladal »prosvetljeni absolutizem« na vseh straneh javne uprave. Seveda se doba sinov velike cesarice ne razločuje v bistvu od vladnih načel do 1780. I.; načela so bila ista, samo v tein si nasprotujeta osobito prvorojeni sin in mati, da ni jemal sin ozira na razmere, katerim je Marija Terezija s linim taktom prizanašala; sedaj je drevila državna ladja viharno naprej, ne meneč se za nevarnosti, prežeče na neprevidnega krmarja. V tisti stroki politike pa, o kateri nam je govoriti v tej razpravi, je ostala tudi za Jožefa in njegovih naslednikov vlada blizu v starem tiru. Načeloma sta glede šole bila mati in sin popolnoma v soglasju: tudi Jožei’ II. je cenil narodno izobraženje, morebiti še bolj nego mati njegova, samo da je v njegovih nazorih o nalogi šole sploh še manj idealizma nego v materinih; po tisti presuhi koristnosti, ki je bila vrhovni- cilj vse državniške modrosti, je hlepela doba po 1780. 1. še odločneje nego poprej; osnovni šolski pouk se je videl državnikom te dobe še bolj nego poprej temeljni pogoj človeške sreče; zato je Jožef II. pospeševal, kolikor je mogel, razširjanje narodne šole, pomnoženje šol, izvrševanje »sagan-ske« metode. To je bil zahteval že 1772. 1. povodom posvetovanj o načrtu grofa Pergena. Že takrat se je bil izjavil za radikalno načelo, kateremu ni mogla pritrditi nikdar Marija Terezija: zahteval je »brezuvel.no« nadzorovanje šol po državnih organih, brezuvetno gospodstvo države na šolskem polju, katero je mati — če tudi ne načeloma, pa vsaj do facto — še prepuščala cerkvenim organom. Jožef II. je že 1772. 1. zahteval, da se podredi i veronauk izključno državnemu nadzorstvu, da je popolnoma izključiti vpliv cerkve na šolo sploh; kjer pa sodeluje cerkev pri šoli, naj stori to zgolj kot organ države. Glede podrobnosti Jožefove šolske politike naj zadoščajo nastopne črtice: Strože nego poprej se je vlada izrekla za občno šolsko dolžnost in šestletno šolanje (od 6. do 12. leta); oproščati sme otroke le šolski komisar in samo takrat, ako so ovire šolanju zares nepremagljive. Solo je ustanoviti v vseh krajih, kjer imajo svojega duhovnika in krstno knjigo, pa tudi tam, kjer je v okrožju pol ure1) 100 za šolo godnih otrok; če je pa kraj hribovit ali močviren, je pa šola potrebna tudi za manjši broj otrok. Učitelj ne poučuj več nego sto otrok, če jih je več, imenuj se šc »pristav«, za 200 otrok je pa treba dveh učiteljev. Učiteljem je namenil cesar 1(X) do ‘) Kumerdeja so morali 1789.1. poučiti, da ni umeti „pol ure“ v matematičnem smislu. Poskusili so v Ljubljani uvesti šolske okraje, kar pa ni šlo. Schulztg. 1893. 179. 150 gld. plače,1) a morajo pohajati pripravniški tečaj in opravljati tudi cerkovniška opravila. Prijatelj šolnine Jožef II. ni bil, češ, da mora država skrbeti za dobro šolo; ker je hotel kolikor mogoče razširiti šolanje in izobraženje narodove mase, ni mogel biti prijatelj šolnine, ki je obremenila podložnika in mu zanetila mržnjo zoper šolo. Vendar pa ni ostal dosledno pri tem načelu, nego oprostil pozneje samo revne dečke šolnine; med revne dečke so pa šteli vse dečke beračev, revnih gostačev, kočarjev (kajžarjev) in vse, ki »sebe in družino trdo živijo«. Nadrobno so ukazali, kakošno mora biti šolsko poslopje, šolske sobe in njih oprava, koliko sob in drugih prostorov imej učiteljevo stanovanje, kdo prispevaj k stroškom šole (srenja delaj tlako, gosposka daj gradivo, patron plačaj rokodelce, če treba, prispevaj verski in študijski zaklad). Vpeljal je Jožef II. šolski patronat (država, gosposka, srenja, župnik ali tudi župnik in srenja), patron imenuj učitelja, a imenovanje je veljavno stoprav, ako je dobilo potrdilo okrožnega urada. Pomnožil je ugled učiteljem, prepovedujoč nadzornikom, da n<> smejo učiteljev tikati ali vikati, nego jih morajo osobito vpričo župnika in uradnikov (»ki tako radi učitelje tikajo«) nagovoriti z »gospodom«. Značaj šole kot državnega zavoda je vlada strogo varovala. Ko so kranjski stanovi (1789) zahtevali pravico, imenovati učitelje, in se pozivali na stroške, katere jim je naložila zgradba normalčne hiše. je Jožef II. odločno odklonil to prošnjo. Doslednosti pa v tej šolski politiki ni povsod; zgodilo se je, da je cesar sam prikrajšal na dve leti šolsko dobo dečkom, želečim učiti se rokodelstva, češ, da taki roditelji laže vzdržujejo svoje otroke, tovarnarji pa imajo dovolj delavnih rok za manjša opravila,8) a ni hotel dovoliti drugim otrokom izstopa iz šole pred koncem šolskega leta, da bi šli n. pr. past; niti najsiromaš-nejših otrok ni hotel popolnoma oprostiti šolskega pouka. Ker je bil pa Jožef II. v vsem javnem življenju za jedno-ličnost, tudi ni privolil Zidom na Primorskem, da bi podaljšali šolsko dobo do IG. leta; to posebnost je takoj odpravil (1787). Zidali so tedaj nasledniki Marije Terezije dalje na podlagi Felbigerjeve osnove do »politične šolske ustave«. Krepkeje nego cesarica pa je cesar Jožef II. posegel v cerkveno imetje in odkazal šolam precejšnji del dohodkov razpuščenih ‘) A všteti ni pristojbine za zvonjenje ob hudi uri, niti majhnih daril, n. pr. jajc, klobas, drv itd. Kar dobiva učitelj v surovinah, mora biti dobro in pošteno merjeno; za to skrbi srenja. Vse učiteljeve dohodke pobiraj občina, ne pa učitelj, ter jih njemu izročaj. 2) Wolf, Histor. Skizzen 13. bratovščin;1) samostanom ni odvzel dolžnosti, ustanoviti šolo, ako nočejo izgubiti vseh prebitkov v prid šolskemu zakladu, pa tudi koroškim stanovom ni dovolil zgraditi novega gledališča, nego odredil, da je porabiti dotično svoto (18.300 gld.) za šole. Važna je bila premeinba vodstva avstrijskega šolstva. Opat Felbiger ni bil tako priljubljen pri Jožefu II. kakor pri Mariji Tereziji; s svojim samostojnim ravnanjem si je že za časa cesarice nakopal marsikaj sovraštva na glavo in že zdavnaj bi bil padel, da ga ni držala sama Marija Terezija, ki je tudi temu možu nasproti kazala svoje blago srce polno hvaležnosti za usluge, katere je bil Kol h iger storil njej in državi. Z njenim sinom pa se kar nič ni mogel sporazumeti, in ko je hotel tudi osnovanje in nadzorovanje vojaških šol potegniti na-se, se je konflikt tako poostril, da je Felbiger odstopil. Naslednik mu je bil kot »generalni ravnatelj narodnega šolstva« duhovnik Gali; ko pa je ta postal (1788) škof v Linču, je postal duša vseavstrijskemu narodnemu šolstvu naš rojak, stolni kanonik dunajski, Jožef Spendov. Ta mož je vplival potem na naše šolstvo dolgo vrsto let, ne samo v šolskopolitičnem, nego tudi v metodičnem oziru. Kil je nekaj časa katehet dunajske normalke, od 1786.1. počenši jo vežbal dunajske bogoslovce v katehetiki. Najvišja oblast je, priporočujoč ga za namestnika Gallu, poudarjala, »daje kot katehet prvi pokazal zgled in vzor poučevanja, ki je jedini primeren otroški dobi, in ki ga je pozneje vstopivši nadzornik Gali uvedel tudi pri drugih predmetih«. Pozneje je bil prvi namestili rektor dunajskega generalnega semenišča in 1. 1788. je postal vrhovni šolski nadzornik nižeavstrijski in kot tak je bil svetovalec vladi v vseh šolskih stvareh cele države; bil je zajedno stolni kanonik dunajski. Jožef Spendov je bil prvi sotrudnik pri preosnovi šolstva 1805. 1.; 1810. 1. pa j e odložil šolsko nadzorstvo; cesar pa ga je imenoval stolnim proštom dunajskim. V dekretu čitaš besede: »ob vitae integritatem, morunujue puritatem et ob comparata sibi praeprimis de promovenda scholarum nationalium institutione por seriem multorum annorum singularia merita«. Umrl je stoprav IG. prosinca 1840. Zal, da ni Jožef Špendov še našel životopisca, ki bi opisal nepristranski njegovo delovanje v obojnem oziru, v šolskopolitičnem in metodičnem. Upam, da se te dolžnosti napram našemu važnemu rojaku zave in jo izpolni najprej modrica zgodovine slovenske! Tam bo tudi umestno, govoriti o duhu šolske reforme in šole sploh. ‘) To je neslo na Štajerskem 2800 gld,, na Koroškem 600 gld., na Kranjskem 350 gld. 1. 1789. Šolstvo v pojedinih kronovinah vodil je še vedno poročevalec šolske komisije, oziroma gubernija. Za dobe Jožefa II. je to mesto v notranjeavstrijskih deželah zavzemal bivši poročevalec kranjske šolske komisije, grof Kdling, kije bil za to mesto gotovo najsposobnejši. Šolsko nadzorstvo v pojedinih okrajih je pa Jožef poveril novim uradnikom okrožnih glavarstev, »okrožnim šolskim komisarjem«, ki so bili prav za j>rav najvažnejši činitelj šolske uprave. Spočetka je bil ta uradnik nekak dvoživec; okrožni glavar ga je rabil često najprej za vsakovrstne druge opravke in mu je pustil samo malo časa za šolska opravila. Dne 1. avgusta 1788. I. pa je ukazala dvorna kancelija, da se mora okrajni šolski komisar baviti z nešolskimi stvarmi samo tedaj, ako je opravil vse šolske posle. »Nikdar se mu ne smejo oprtati ona opravila kot glavni opravki.« Prevzeli so ti uradniki sedaj tudi tisto nadzorovanje šol, katero so imeli dotlej ravnatelji normalk. Instrukcija za okrajne šolske komisarje (1785) je zahtevala za to mesto šolnikov, ne pa mož, »katerim je ta posel samo lestvica do hitrejšega povišanja«. Z nešolniki so slabo izhajali, n. pr. z novomeškim baronom Grimšičem, ki je imel vedno dosti drugih opravil in je popolnoma zanemaril šole svojega okrožja. Z zahtevo, da hodi okrajni šolski komisar šolnik, so zapre-čili časih nameščenje visokorodnih aspirantov za politična upravna mesta. Stroške šolskega nadzorstva so plačevali iz bratovščinskega imetja; a Kdling bi bil najrajši do-tično svoto (8:-}0() gld.) porabil za zboljšanje učiteljske plače, deželnemu višjemu nadzorniku pa nakazal dohodke kake prebende. Med najboljše okrajne šolske komisarje je šteti Antona Linharta, o katerem poroča gubernij (17. prosinca 1789), da se je »v tem poslu izredno odlikoval«. V Celju pa je posloval od 1787. 1. dalje Blaže Kumerdej; nameščenje njegovo v Celju se je gotovo zgodilo pod vplivom Edlingovim. Po petletnem poslovanju je šel v isti službi v Ljubljano nazaj. Okrajno šolske nadzornike so podpirali krajni šolsk i nadzorniki, katere so zvali tudi »šolske prijatelje«. Ti možje, izbrani izmed duhovske1) in posvetne inteligence, so opravljali svoj »častni posel« navadno jako nečastno, dokler niso poverili tega posla komisarjem nabornih okrajev, ki so si smeli imenovati namestnike. Komisarji so nadzorovali učitelja glede na ločno izvrševanje njegovih dolžnosti, na opravo ‘) L. 1783. je vlada sporazumno s škofi poklicala nekatere duhovnike v posebne tečaje za „šolske vizitatorje" pri normalkah in glavnih šolah. V Celju je trajal ta tečaj samo tri ali štiri dni! Napravili so izpit iz „veronauka in dolžnosti šolskega nadzorovanja". šole itd.; izrečno jim je pa bilo prepovedano, da ne sinejo dajati nikdar ukazov, nego sinejo samo poročati (graški gubernij 29. avgusta 1787). Baš ti »šolniki« pa so največ zmešnjav povzročili pri šolstvu, samovoljno pretiravajoč vladne ukaze, katerih duha često niso umoli, ker niso imeli nobenega pojma o metodiki in se tudi niso brigali zanjo. Kako soje razvijalo narodno šolstvo v tej dobi v poječi in ih kronovinah, tega ne bodemo slikali po kronovinah, nego navedemo v kratkem pregledu nekatere ovire, s katerimi se je posebno morala boriti šola v tisti svoji detinski dobi. Jožef II. je natanko določil prispevanje za šolske zgradbe; a moral je često tolmačiti ali popolnjevati svojo nared bo. Prepir zarad šole v Mali Nedelji n. pr. je dal 1786. 1. povod, da je dvorna kancelija odločila: šolo zidaj patron, stroške za kurjavo, knjige% stanovanje in opravo plačuj v cesarskih mestih »domestikum«, pri drugih pa grajščinska gosposka. Dve leti pozneje so pa na predlog mariborskega okrožnega glavarstva in gubernija to zopet morali še natančneje določiti: drva za šolo dajaj gosposka, ako ima svoje gozde, n. pr. šest sežnjev na leto, za polovico jo odškoduj cerkveni patron, podložniki pa naj posekajo, razcepijo in zvozijo drva; kjer pa ni gozdov, naj se pa stroški za drva razdeie med te tri stranke. Prišlo pa je skoraj v vsakem pojedinem slučaju do nove pravde o dolžnostih srenje, gosposke in cerkve na-pram šoli. Prenapetim zahtevam oblasti je moral cesar sam tu in tam ugovarjati. L. 1787. je poučil notranjeavstrijski gubernij, da ne gre šiloma jemati kmetu sveta, potrebnega za stav-bišče šoli; če ni zlepa doseči sporazumljenja, je izbrati drugo stavbišče, »kajti v takih slučajih se je skrbno ogibati vsakemu moranju, če ne, bi se vzbudila mržnja zoper šolstvo in kmet bi mu bil še bolj neprijazen«. Zgodilo se je tudi, da se je moralo naravnost z Dunaja prepovedati, da se no sme rabiti šolska soba za — mesnico (1785). Cerkvene patrone je hotel cesar primorati, da prevzetno tudi za šolo velika bremena; temu so se marsikateri izognili s tem, da so se odrekli patronovim pravicam, n. pr. grol' Thurn v Proseku. Saj bi bilo to breme često res neznosno; gubernij tržaški je poročal 1785. 1., da bi moral nekateri grajščak skrbeti za več, da celo za 12 do 25 šol, tako da bi dotični prispevki vkup snedli ves letni dohodek, Adinontski samostan bi moral zidati 19 šol, stroške so preračunih na 47.761 gld., vsled priziva so dovolili, da samostan dovrši samo šole, katere so že začeli graditi (1788). Za tržaško okolico bi bil tržaški magistrat mogel več storiti, nego tržaški kanoniki pri »svojih siromašnih dohodkih«. Škof tržaški bi imel prispevati za bazoviško šolo, a se je tudi branil. Župnik v Laškem Trgu je bil patron šestorici župnih cerkva, tudi rateški; seveda se je tudi branil ogromnih stroškov za toliko cerkev, tembolj, ker je bil samo patronski reprezentant, ne pa patron suo jure (1790). Kako v teh razmerah dobiti potrebnih sredstev za šolo? Kjer plačujejo šolnino, tam kmet ne pošilja otrok v šolo, in učitelj je brez dohodka. Mesto šolnine je bolje uvesti šolski davek, a nizek, in ozirati se je na število glav vsake obitelji; to bi neslo 6000 do 7000 gld. na leto, potem bi nekaj še vrgle zapuščine itd. Na Dunaju so pa rekli, da ostanejo prispevki patronov, srenj in gosposk x) za ustanovitev šol; imenoma ima mesto tržaško kot gosposka dolžnost, ustanoviti šole v tržaški okolici; ako hi se ustavljala, se primoraj storiti, kar ji jo dolžnost. Pa tudi to je malo izdalo; 1. 1789. toži gubernij tržaški, da je na Primorskem stoprav 10 trivijalk, vštevši nunske šole v Trstu, Gorici, Korminu, dekliški šoli v Gorici in Gradiški in židovski šoli v Trstu in Gorici. Saj je pa bilo res nemogoče osnovati toliko šol, kolikor je bilo župnij, ali osnovati šolo tam, kjer je; bilo v okrožju polurnem neko gotovo število za šolo godnih otrok. Zato je rekel gubernij tržaški, da bode zadoščala po jed na šola v središču graj-ščinskih gospodstev (Jurisdictionsbezirk), in da se uvedi poldnevni pouk in pobiraj jako skromna šolnina. Pri tej priliki seje pokazalo, da se tolminska gosposka ni še nič bolj vnela za šolo, kakor za časa Torresovega; branila se je plačati bornih 27 gld. 48 kr. za prve potrebščine tolminske šole. Včasih je pa tudi katera gosposka, oziroma srenja kljubovala državni oblasti na nam danes nedoumen način, kakor toži okrožni šolski komisar Kumerdej glede teharske občine, ki je bila seveda sama svoja gosposka (Edeltum Tiichern) in se je dolgo časa branila zidati šolo; potlej je nabavila nekaj gradiva, a zidati ni začela, nego zopet prodala gradivo. Obetali so, da dado učitelju vse, kar mu bo treba, a ko je prišel učitelj, je moral kmalu zopet pobrati kopita, ker ni hotel biti — kakor trdi Kumerdej — župnikov strežaj; ko je prišel nov učitelj, ni bilo najti ni zanj v celih Teharjih niti jedne sobice. . Ako je državna uprava naletela na take težkoče, je včasih odjenjala; ko je tržaški magistrat bil osnoval dve nemški in dve italijanski trivijalki v mestu, so rekli na ') L. 1791. je tožil okrožni šolski komisar goriški, da ne mara korminski grajščak grof Delmestri „nemške Sole, ker je sovražnik nem-ščini“. Na Dunaju so pa rekli, da naj se le prisili grof, da stori, kar ie njegova dolžnost. Dunaju, da te šole zadoščajo za tržaško mladino, saj uspeva tudi elementarni razred dobro in preskrbuje normalko s svojimi »jednakomerno« izšolanimi laškimi in slovenskimi učenci. Za okolico so bili veleli ustanoviti trivijalko na Proseku; potrebni sta se jim zdeli tudi šoli v Bazovici in na Opčinah, a gubernij tržaški je podpiral magistrat, kije trdil, da tam ni nikjer primernih poslopij, in da sploh v okolici ne gre osnovati šol, ker ni novcev. Ta argumentom je končno obveljal; dasi je gubernij tožil in tožil j da ima ozemlje tržaškega gubernija tako malo šol, in da se nikdo ne briga za to prevažno stvar, ostalo je vendar vedno pri »starem« colo ])o mnenju takih ljudi, ki zadovole s še tako neznatnimi uspehi. Napredek pa je le mogoč tam, kjer se dobrim nameram vlado pokori narod; kjer ne najde vlada pokorščine, mora upotrebiti strogost. Marija Terezija ni rabila rada sile, so-sebno pri šolskih reformah ne, da bi ne izzvala upornosti narodove. Drugače je mislil Jožef II. Jožef II. se ni tako plašil prisilnih sredstev, kakor mati njegova; ljudi je treba prisiliti, da so srečni, to je bilo njegovo načelo; to je upotrebljeval tudi pri šoli napram roditeljem, ki niso hoteli pošiljati otrok v šolo, ali pa so jih pošiljali samo jako neredno. D. 1785. je odredil na predlog notranjeavstrijskega gubernija, da je vzeti vsem siromakom miloščino iz ubožnega zaklada, ako ne pošiljajo otrok v šolo; premožnejšim roditeljem je naložiti dvojno šolnino, kjer se ne plačuje sicer nič šolnine. Denarnih glob pa joželinska vlada načelno ni nalagala siromašnim ljudem, n. pr. kmetom in rokodelcem; kaznovali so jih s tlako pri javnih delih ali pa tudi z — batino, kakor je to cesar dopustil 12. listopada 1787 glede »popolnoma revnih roditeljev«; povod so mu dale pritožbe tržaškega gubernija. Okrožnim glavarstvom so vedno in vedno trobili: Prisilite stariše, da ne zadržujejo otrok od šole; poučujte jih ustno in v okrožnicah; da bi se to omogočilo tudi najrevnejšim obiteljiin, so na kmetih uvedli poldnevni pouk;1) sedaj so se nadejali, da dado roditelji vsaj za pol dneva dopusta otrokom, da gredo v šolo, popustivši domača dela. Čeprav pa je zval bpendov izgovor revnejših ljudi, da zarad bede ne morejo storiti niti tega, golo pretvezo, vendar niso mogli povsod izvršiti cesarjevega ukaza; kmet je vendar rajši pošiljal otroke živino (tast nego v šolo, ali pa je dal sina rokodelstva učit, ne da bi ga bil pošiljal v šolo vsaj nekaj let. Tu so bili zaman tudi cesarjevi ukazi, da ne sine ‘) Razdelili so šolarčke v vseh trivijalkah v „Buchstahenkenner“ in „Buchstabierer“. nobena rokodelska zadruga imenovati vajenca pomagačem, ako nima predpisanega šolskega spričevala.1) Vendar pa ni hotela vlada odobriti nasveta ravnatelja Prička, da je bodoče rokodelske učence prisiliti, da pohajajo vse tečaje normalke. Preostri niso smeli biti okrožni uradi s tistimi stariši, ki niso hoteli pošiljati otrok v šolo ob odpravljenih praznikih, kateri so veljali ljudem še vedno za praznike. Dunajska vlada je dovolila notranjeavstrijskemu guberniju v takih slučajih kaznovati ljudi samo s podvojeno šolnino, »kajti sicer bi še pomnožil mržnjo proti šoli, ker ravnajo ljudje po načelih, katera morejo premagati samo čas in pa boljši pojmi, katere naj bi širili duhovniki«. Gotovo je, da so slabega napredovanja sokrivi bili v mnogih krajih vladni organi sami, deloma nemarno izvršujoč cesarske ukaze, deloma pa tudi pretirajoč jih. Izrečno glede Kranjskega je grajal šolski nadzornik Spendov, da so osnovali šole v takih krajih, kjer je bilo samo 12 do 15 za šolo godnih otrok. Vlada je prišla do uverjenja, da ne gre osnovati novih šol, dokler ni zajamčen obstoj že ustanovljenim šolam in sosebno, dokler primanjkuje za šolo najpotrebnejšega — učiteljev, zakaj niti za denar ni bilo takrat včasih dobiti dobrih učiteljev. Normalke so izvežbale pičlo število učiteljev, in še med temi je bilo več plev nego zrn; par tednov trajajoči pripravniški tečaj ni preustrojil ni starejših ni mlajših »učiteljev« v »pedagoge« s potrebno znanstveno in metodično sposobnostjo;2) boljših glav pa tista borna plača ni mogla privabiti v vrste učiteljev. Zato so morali misliti na primerne pomočite za silo. V nekaterih deželah so želeli porabiti za šolski pouk gojence generalnih semenišč. L. 1788. je sklenil gubernij tržaški osnovati več novih trivijalk v avstrijski Istri (Pazin, Pičan, Kastva, Zminj in Cattignana) in je zahteval za učitelje šest gojencev generalnega semenišča. Jožef II. je odbil prošnjo, češ, da bodo šli mladi bogoslovci po dovršenih študijah takoj v dušno pastirstvo. Sedaj (1789) je gubernij ponovil prošnjo, zahtevajoč tistih šest bogoslovcev za učiteljski in kaplanski posel in nadejajoč sc od njih Izvzeti so bili vajenci iz krajev brez šol. Proti onemu ukazu so se n. pr. jako odločno postavile po robu ljubljanske zadruge ; branile so se sprejeti ga, tožeč o neredu v cerkvi pri krščanskem nauku; dečki so se vedli tam tako razposajeno, da je izpovedal neki mojster, da jo prišel njegov sin oni dan ,,broz kite domov". Laib. Schulztg. 1893. 179. al V Celovcu cel(5 tri leta niso nič vežbali pripravnikov (1787 do 1790). V Mariboru so pa ravnatelja po polčetrtoletnem poslovanju še jedenkrat pozvali v pripravniški tečaj v Oradec in ga potlej odslovili. največ uspeha, kajti sedaj ima »Istra komaj pet duhovnikov, ki znajo nemški«; kjer se bodo osnovale šole, je pa tudi treba kaplanov. Da so pa šole tam potrebne, to je dokazoval gubernij tako-le: »V Istri je stanovalstvo še jako surovo in brez omike, kakor smo videli natanko povodom uvedenja katekizma v ilirščini, katero je velel dvorni ukaz z dne 6. novembra.« l) Sestorica seminaristov bi že rada nastopila nova mesta, če ne, izgubi veselje do šole, »saj ni bilo lahko jih pregovoriti«; ker znajo dosti jezikov in hočejo služiti za pičlo mezdo, Ivi ni v pravem razmerju s sposobnostjo teh mladeničev, je treba takoj sprejeti ponudbo. Ako bodo ljudje imeli domače šole, ne bodo več pošiljali otrok v benečanske kraje, v Koper in Dalmacijo. »Je li mar čudo, da opazujemo pri večini Istrijanov samo b e n e ča n s k o- m i š lj e n j e (kakor je to opomnilo že 1784. 1. poročilo o šolski vizitaciji)? Da ne bi pohajali podložniki tujih šol, so se ustanovile v dednih deželah tu in tam celo visoke šole; tem laže hi bilo osnovati trivijalke, ki stanejo jako malo.« Ce je cesar dovolil 139.000 gld. za državne stavbe v Istri, tem gotoveje dovoli tistih 1800 gld. za šole; čez nekaj let bodo ljudje sami podpirali šolo, uvidevši, kako je koristna, »llajše naj se opuste vse šole po drugih krono-vinah, nego da bi se puščala brez šole ta deželica, ki je zarad meje in iz drugih . . . razlogov prevažna, a seje doslej zanemarjala.« Sole pouče narod o dolžnostih napram vladarju in ga rešijo predsodkov, »katere mu, žal, le pregloboko vceplja večina ondotnih dušnih pastirjev«; to je uvidel tudi prošt pazinski. Tudi glede vojaščine bo šola koristila, kajti sedaj se mladeniči samo zato boje vojaške službe, ker ne znajo nemški, in zato beže v beneško Primorje, tam sc potem naselijo in so torej izgubljeni za našo državo. Tako so izgubili v Lovrani, Volovskem itd. najboljše mornarje. Guberniju bi seminaristi najbolj dobro došli, ker so vešči katehetiki in novi metodi, in »ker ne vpliva na narod, kakršen je doslej še istrski, resnica kot resnica, temveč samo zato, ker se mu bo predavala po duhovnikih in domačinih; to je istina, ki jo jasno potrjuje zgodovina prosvete vseh narodov in vsakdanja skušnja«. Dvorna komisija za duhovske stvari ni bila za predlog gubernija: Kakor se ne sme porabiti dohodek verskega zaklada, ki jo itak prepičel, za šolske stroške, tako tudi ne kaže bogoslovcev odvračati od duhovskega poklica, najmanj pa v Istri in na Kranjskem, ker je zarad jezikovnih razmer osobito v teh deželah težko dobiti za dušne pastirstvo spo- ') Kdo nam pojasni dogodek, katerega ima vlada tu v mislih? 14* sobnih oseb; saj bogoslovci tudi niso izve/bani za .šolo, niti ni dokazana potreba nameščenja Uooperatorjev. Dvorno knjigovodstvo pa je pritrdilo gubernija, seveda s prav čudnim, a za ono in še dokaj poznejšo dobo značilnim razlogom, češ, da je dobilo fasije onih šest župnij, za katere je osnovati šele, fasije pa so pisane »v italijanščini, in uprav ta okoliščina dokazuje, da je tam treba namestiti za kaplanske službe seminariste, da se ondi razširi nemščina (kajti semi-naristi znajo popolnoma i jezik i novo metodo)«. Verski zaklad bi dajal za šest, kaplanov 900 gld., študijski zaklad pa za poučevanje 900 gld. doklade. Dvorni kanceliji pak se ni mudilo, zato je odklonila vse nasvete, dostavljajo, da se uvedi tam doli šolstvo po okoliščinah in času brez izrednih naprav in z rednimi denarnimi sredstvi; največ uspeha se je nadejala dvorna kancelija od »vpliva boljšega mišljenja, od časa in sosebno od zgleda bodočih, bolje izobraženih duhovnikov«. Ker pa ni šlo vse odlašati na prihodnost, so napravili v Istri neki drug poskus: namestili ravnatelj generalnega semenišča, Nikola Peršič, se je sam ponudil, da hoče iz same ljubezni do domovine potovati po Istri in tako nekako »ambulando« kolikor toliko poučiti duhovnike v novi sokratiški metodi. To se mu je dovolilo. Pazinski in lovranski dekan sla ga podpirala, pozvavši svojo duhovščino k temu pouku; duhovniki so prišli res vsi brez obotave; isto se je zgodilo v škofiji gradiščanski po letu 1789. Gubernij je poročal (21. novembra 1789), da se sicer mnogo ni doseglo, a da »je ta poskus prepričevalen dokaz, da se bodo istrski duhovniki trudili izpolniti svojo dolžnost in da bodo poučevali mladino«. Že sedaj bo mogoče otvoriti redne šole v L ovrani, Pazinu, Pičanu in Boljunu, kjer bode namestiti izprašane učitelje, duhovnikom pa prepustiti voronauk. Gubernij se nadeja, da odslej gosposke, duhovščina in srenje rade kaj store za šolstvo, in da se bode šolstvo odslej bolj razširjalo po Istri. Na Dunaju so odobrili Peršičevo delovanje in so ga pohvalili; pohvalili so pa tudi ostale istrske duhovnike (9. grudna 1789). Nič boljše sreče ni imel grol' Edling, oziroma graški gubernij s poskusom, pospešiti izvežbanje učiteljev po gojencih generalnih semenišč. Ker je vlada velela (1786) pošiljati vsako leto tri bogoslovce iz Gradca na Dunaj, da se tam nauče normalne metode in katehizovanja, so mislili nekateri, da poverijo tem možem važnejšo ulogo pri šolstvu; a varali so se, kajti oni trije so ostali v semenišču kot prefekti. Edling je nasvetoval (1789), da je poslati tiste bogoslovce kot kaplane' v okrožna mesta, kjer so šolski oglede in »vzorne« (»zgledne«) šole; tja bi bilo poslati potem vso duhovnike iz obližja, da jih oni bivši gojenec generalnega semenišča tri mesece poučuje v novi metodi; stroške bi jim povrnile cerkvene blagaj-nice ali pa jezuitski zaklad. Na Dunaju so pa ta nasvet ravno tako odločno odbili, češ, da je popolnoma neumesten, kakor drugi nasvet, da je izvežbati najboljše učitelje v normalki v Gradcu, ti naj se imenujejo »vzornimi« učitelji in naj vežbajo potem druge učitelje, in sicer ob počitnicah; stroške bi plačali stanovi, ker bi imela korist od te naprave vsa dežela. Pri tej priliki se je omenilo, da je bil v Celovcu normalčni ravnatelj, ki ni nikdar pohajal normalke; torej se je samouk izvežbal. Za poučevanje so nameščali tudi sedaj redovnike; a tožili so, da samostanski predstojniki najboljše menihe nameščajo v dušnem pastirstvu, dočim nasvetujejo za šolo večinoma kakega izvrženega in za samostanske posle nesposobnega moža; od takega izmečka se ni nadejati nobenega dobrega učiteljevanja (graški ravnatelj Frinkenberg 25. junija 1774). Temu so hoteli pri guberniju in dvorni kanceliji priti v okom z naredbo, da mora iz samostanov okrožni glavar izbirati dotične redovnike-učitelje in posebno gledati na to, da je dotičnik popolnoma zmožen za šolstvo, da je zgovoren in »ima zdrave prsi«. Zahtevali so strogo enojnost pri katehizovanju v cerkvah; zabičevali so duhovščini, da se točno drži predpisane metode in »no vpletaj bedarij in izmišljenih pravljic; če se to pa vendar pripeti, je takoj naznaniti guberniju, ki kateheta nemudoma odstavi« (1784). Ker je za učitelje bila trda, so dovolili, da vežbajo goriški piaristi sposobne mladeniče pol leta ali celo leto v novi metodi; dovolili so takim mladeničem celo po 6 gld. mesečne podpore iz šolskega zaklada (1785). Celjsko okrožno glavarstvo je pa nasvetovalo nameščenje zmožnih meniških bratov (lajikov) za učitelje na trivijalkah (1786); gubernij je pohvalil nasvet, »kajti njih število ni sedaj, ko se je toliko redovnikov uvrstilo med dušne pastirje, v nobenem razmerju s številom redovnikov-mašnikov, pač pa nalaga njih vzdrževanje narodu vedno večje breme, ne da bi imel narod od njih katere koristi, marveč celo škodujejo s svojim beračenjem dohodkom ubožnih zakladov«. Dvorna kancelija je (9. grudna 1786) pritrdila temu nasvetu, dostavši pogoj, da se jo omejiti na brate-nemašnike razpuščenih samostanov, ki pa morajo napraviti izpit in dokazati, da znajo lepo pisati in »imajo potrebni pojem 6 deželnem in nemškem jeziku«; izpit je bil potreben, ker so bili oni bratje-lajiki večinoma rokodelci, izmed katerih nekateri niso znali ni čitati ni pisati. Končno jim je dvorna kancelija še izrečno priporočevala »uljud no vedenje« in »potrebno potrpežljivost« z učenci. Omenili smo že, da so 177!). I. prevzeli piaristi goriško normalko; prevzeli so s to šolo vred tudi nadzorovanje kmetiških šol. Rada bi bila vlada tržaško normalko oprtala minoritom, a red ni imel za višje razrede dosti sposobnih mož, za elementarnico pa niso mogli namestiti minoritov, ker niso znali dosti slovenski in italijanski. Mestni šoli v Mariboru in na Ptujem pa sta dobili minoritske voditelje in učitelje (1782). V Kamniku so izročili trivijalko frančiškanom; za plačilo so jim izročili dohodke nekega beneficija sv. Trojice, ustanovljenega 1458. I. Sprožil je to naredbo nadduhovnik Taul'1'erer že 1780. I., pritrdil mu je grof Edling; in oba sta končno vendar (1783) dognala stvar vkljub ugovorom gorenjskega nadduhovnika, mestnega sveta kamniškega kot upravitelja ustanove s pravico prezentacije, deželnega glavarstva in dvorne kancelije. Mesto je bilo oddalo ustanovo nekemu duhovniku Jenčiču, ki se je zavezal rade volje, da hoče poučevati; sedaj so beneficij izročili frančiškanom, ki so šolo kmalu preosnovali v glavno šolo;1) prejšnjo prošnjo za glavno šolo so na Dunaju odbili, češ, da ni za glavno šolo potrebno zaloge. Jako pohvalili so nune v Škofji Loki zarad dobrih šolskih uspehov. Včasih so spodbujali redovnike s častnimi darili, n. pr. po nasvetu Spendovovem s tremi cekini (1789). Ponavljati nam je pa tukaj, kar smo že omenili jeden-krat: dasi je duhovščina — tako svetovna, kakor samostanska — glasom mnogih vladnih izjav in vzpričo drugih faktov v veliki večini podpirala šolsko politiko vlade, je vendar vlada sama zakrivila, da je duhovščina čim dalje manj mogla sodelovati z vlado pri dovršitvi šolstva, kajti vsled cerkveno-političnega toka joželinskega je padalo prehitro število du-hovskega naraščaja, redovnikov pa je tudi jolo primanjkovati, dočim sekularizovano cerkveno in samostansko imetje ni moglo (vsled slabega gospodarstva) izvrševati nalog, katere mu je stavila vlada. Pomanjkanje duhovnikov čutili so kmalu tudi pri šoli, sosebno ker je nedostajalo celo katehetov. Ko so (1794) od škofa krškega zahtevali kateheta za celovško normalko, je rekel, da ga nima, pač pa da mora pogrešati dveh duhovnikov, »ki sta na ljubljanskem liceju za bogo-slovska učitelja«, letos pa že »celo leto počivata, ker nimata itak nič slušateljev«. Tožil je, da ima v semenišču 12 mla- ‘) Prim. Stiasntf, Kamnik. Tisti beneficij je imel nekatere urbarske pravice, katere so cenili na 2342 gld. in jih prodali, da se bodo mogli frančiškani popolnoma posvetiti šoli. deničev, dočim potrebuje za dušno pastirstvo vsako leto najmanj 15 novomašnikov. Marsikaterega duhovnika je vlada pohvalila zarad pospeševanja šole, n. pr. župnika Tacola v Kamnu v Podjunski dolini, ki je podaril šolskemu zakladu 100 gld. Pohvalili so župnike v Tolminu, pri Sv. Križu, v Sp. Polzkavi, Konjicah, v Poljčanah, pri Sv. Rupertu, pri Novi Cerkvi, katehete v Sp. Polzkavi in Vojniku. Konjiški župnik je sam plačeval učitelja; župnik pri Sv. Barbari v Halozah je sam poučeval, ker ni bilo učitelja, nakupil je tudi knjige otrokom; župnika v Mengišu in Moravčah sla izpraznila sobo v župnišču za šolo, dokler ne zgrade šolskega poslopja; župnik grabštajnski je daroval železnokapelski srenji svojo hišo, da nastani v nji šolo. Da pa gre duhovnikom za šolski pouk tudi nekaj nagrade, na to je n. pr. tržaška vlada pozabila, in stoprav z Dunaja so ji morali poslati poziv, naj nagradi župnika Skalina v Kobaridu za trud v šoli.1) Celo ubogi novomeški frančiškani so morali (1790) moledovati za prispevek, ker so učili v glavni šoli. Za joželince je bila cerkvena uprava le nekak oddelek državne uprave, in duhovnike so smatrali torej javnimi državnimi funkcijonarji, s katerimi sme državna oblast samo-lastno razpolagati. Zato je stavil okrožni glavar postojinski (1789) predlog, da naj duhovnik opravlja vso učiteljsko službo, torej poučuje tudi vse predmete, ne samo veronauk. S p e n d o v pa ni odobraval tega »sicer uvaževanja vrednega nasveta«, kajti »se tolikrat slišijo tožbe, da jo premalo duhovnikov«; prepuščaj se rajše taktu vladnih organov, če morejo »zlepa« kaj opraviti. Upiral se je Špendov tudi zahtevi, da je poklicati v pripravniški tečaj ljubljanski vse duhovnike, tudi iz najbolj oddaljenih krajev in tudi stare in take, ki nimajo nobenega pomožnega duhovnika; oportunistu Spendovu se je zdel tak ukaz nevaren, ker bi vzbudil toliko nevolje in zdražbe, »da bi trpela šola več škode, nego bi ji koristilo tisto novo znanje duhovnikov« (1790). Jako rada je videla vlada, če je kateri duhovnik dal natisniti svojo propovcd, v kateri je roditeljem priporočal šolo; take prepovedi je dal cesar širiti med občinstvom.2) Zabeležiti nam je pa tudi imena za Solo vnetih kmetov. Vavpotič pri Sv. Križu na Štajerskem je vzel šolo pod svojo streho in dajal otrokom jesti; ravno tako Martin Golob in Šimen Peruho. Mih. Osterc v Stari Vasi je vozil sina tudi v najhujšem mrazu v šolo; sosedje so ga kmalu posnemali. Dva kmeta pri Radgoni sta nosila po snegu otroke v koših v šolo; drug kmet je naložil otroke cele vasi in jih peljal v šolo. Take zglede je vlada razglašala in dotične kmete odlikovala s srebrno svetinjo. (\Volf. Josefina 16). 3) Gl. Laib. Schulztg. 1893. 181. Časih se je kateri samostanski predstojnik čudno vedel, n. pr. opat ž iški. Ker je bilo v samostanu nekaj upora, je privatnim potem prosil vlado, naj mu naravnost ukaže, da priredi konjiški »rotovž« za šolo in nekaj prispeva za učiteljevo plačo. Ako mu to zaukaže vlada kot »dolžnost«, bode se mogel pozivati na to napram samostanu (1781). Vlada mu je seveda rada storila to uslugo. L. 1787. je vlada zapovedala, da morajo dekleta, vzgojene s pomočjo ustanov, v samostanih in drugih zavodih služiti vsaj šest let kot javne učiteljice; a ta poskus se je tako hitro izjalovil, da je vlada že 1790. 1. preklicala svoj ukaz. Pomagali so si pa še dalje s cerkovniki in orgljarji, deloma s takimi, ki niso bili nikdar hodili v pripravniški ali metodični tečaj na kateri normalki ali glavni šoli. Pri nameščenju učiteljev so srenje, oziroma župniki in,gosposke ali patroni često malo gledali na taka spričevala, nego vse bolj na sposobnost za ccrkovniško ali orgljarsko službo. Kaj bi moral torej učitelj vse znati? Poučevati, orgljati, gosti, peti, opravljati mnogotera cerkvena opravila (pri krstu, pogrebu itd.), spisovati srenjske stvari itd.! >) Vse to pa naj bi znal in opravljal za prosjaško plačo! Uvideti so morali sčasoma, da je to kopičenje najrazličnejših poslov huda ovira za razvoj šolstva. Blaže Kumerdej je posegel vmes (18. marca 1787), pritožil se je, da »ovira (v celjskem okrožju), kjer je itak jako malo glasbeno izvežbanih in spretnih učiteljev na kmetih že zarad razlike jezikovne, razvoj šolstva posebno to, ker je večina prosilcev nevešča orgljanju. Najsposobnejši učitelj ne dobi službe, ker zahtevajo srenje večinoma po stari navadi takozvane »schulmeistre«, ki znajo tudi orgljati in gosti«. Ce to obvelja, ne bo napredka pri šoli, v kolikor je ta zavisen od zmožnih učiteljev. »Nameščali bodo rajši take ljudi, ki so slabi učitelji, a dobri godci; kako bo pa potem s poukom v šoli?« Seveda so tu in tam ustanove za orgljarjc-učitelje, a Kumerdej dvomi, da bi imele srenje od takih dobrih orgljarjev več koristi nego od dobrih učiteljev. Tu navaja razloge, ki so čisto nepokvarjeni odmev tedanjega cerkvenopolitičnega sistema: 1. »Ce se natanko izvršujejo najvišje cerkvenopolitične naredbe, se božja služba dovolj proslavlja; treba je samo za to skrbeti, da je cerkev ‘) Sevničanje so se pritožili 1782 1., da imajo sicer „einen Schul-meister, an ihm aber keinen Lehrer'*, ker se je večkrat ustil, da poučevanje otrok rii njegova dolžnost, kajti on ne more opravljati dobro šolskega posla, ker ima poleg tega trojni posel: kot tožni pisar, dese-tinski pisar in najemnik desetine; zato mora poučevati naše otroke rajhenburški učitelj „nicht nur pro elementali classe, sondern gar in den alphabetisehen Griinden'1. Gubernij je s pomočjo domače gosposke namestil rednega učitelja. snažna, da ji! preprosto okrašena, da je vedenje v cerkvi tako dostojno, kakor velevajo predpisi itd., potlej pobožnost obvlada vsakoga, kdor vstopi med srenjo, zbrano k. božji službi, ne da bi bilo treba spodbujati ga s kora doli z godbo, ki je na kmetih itak navadno slaba.« 2. Tudi samo petje more srenjo ravno tako navdajati s pobožnostjo kakor godba. H. Mnogo je še srenj, ki nimajo orgelj. 4. »Občine zahtevajo godca-učitelja tudi zato, da jim gode pri svatbah, pojedinah itd.; baš to pa prepovedujejo naredbe učiteljem popolnoma. Hren je skrivajo za prošnjo za godca svojo mržnjo zoper šolo, a te mržnje ne smemo podpirati, sicer bi se utegnilo zgoditi, da da šolski patron prednost g o d c u - učitelju pred zmožnejšim učiteljem, kar hi bilo na očividno kvar šolstvu.« Kumerdej zahteva tedaj odločne naredbe, da godbena izurjenost, ni pogoj nameščenju za učitelja. Grof Edling je kot poročevalec štajerske šolsko komisije podpiral nasvet Kumerdejev, sklicujoč se na svoje skušnje kot bivši kranjski poročevalec: tam so včasih samo zato zahtevali godca, da bi preprečili nameščenje učitelja in otvoritev šole; tudi on smatra znanje godbe z ozirom na novi cerkveni red za nepotrebno, da, orgljanje se mora odpraviti, ker ovira pravo pobožnost v cerkvi, in ker bi se tudi prištedilo nekaj pri šolski zalogi. Dvorna kancelija je ugodila Kumerdeju in Edlingu1) in je prepovedala zahtevati od učitelja spretnost v orgljanju. Glavni vzrok pomanjkanju učiteljev je bila preborna učiteljska plača. Na papirju je sicer bilo zapisano, da je povišati plačo na 130 150 gId., reklo se pa ni, ali znašaj plača toliko z všteto šolnino vred ali brez nje; še večja sitnost pa je bila ta, da nihče ni vedel prav, iz katerega zaklada je vzeti tisto plačo. Zato je ostala plača večinoma neizpremenjcna, ali pa seje zvišala samo neznatno; zato so bili še učitelji, ki so imeli manjše dohodke nego vaški črednik. In pri vsem tem je zahtevala vlada, da pohajajo vsi učitelji normalko ali glavno šolo, ne da bi zadostno skrbela za sredstva, kako to zahtevo spraviti v sklad z mezdo učiteljsko: ono povelje je moralo ostati torej na papirju, učitelj pa brez zadostne izurjenosti v novi metodi (1789). Notranje- ‘) Dvorni dekret 14. julija 1787. 1. navaja pa samo dva vzroka: 1.) da novi cerkveni red tudi brez godbe spodbuja duha k pobožnosti, 2.) ker učitelji-glasbeniki ne godejo samo v cerkvi, nego tudi pri svatovščinah in pojedinah, „sramoteč učiteljski stan in trateč na razuzdani način čas, nujno potreben za izomikanje mladine11. Ako pristojni činitelji srenjam dobro raztolmačijo prave razloge te naredbe, bodo srenje morale uvideti, da „jo je zgolj blagor mladine povzročil11. avstrijski gubernij je opetovano slikal »neverjetno bedo,1) v kateri zdihuje ogromna večina učiteljev«. Ta beda je bila taka, da je mnogo učiteljev dalo slovo šoli; to je zopet malo spodbodlo oblasti, da so podpirale prošnjo učiteljev za boljšo plačo; najrajši so ostali v službi tisti učitelji, ki so bili za nič, kakor toži dvorni svetnik Dorpleld, poročujoč 1789. 1. o šolali notranjeavstrijskih. Včasih niso šolski nadzorniki niti smeli pokarati okrožnih šolskih komisarjev zarad nedo-statkov pri tej ali oni šoli, ker so vedeli, da bode dotična gosposka, n. pr. novomeško glavarstvo, po pravici mogla reči, da naj dado za učitelje najprej poštene plače, potlej naj pa karajo, bpendov sam je priznal (24. avgusta 1789), da manjka učiteljem na kmetih »najnujnejšega užitka«. O. kr. knjigovodstvo jc kdnstatovalo 12. junija 1789. 1. na podlagi obširnih poizvedovanj, da so učiteljski dohodki »tako neverjetno pičli, da ni mogoče za nje si kupili niti najpotrebnejših živil«, kajti so učitelji z 4 8 gld., pa tudi boljše plače nič ne izdajo, ker ima dotični učitelj toliko stroškov za posla in vino, za kantorja in davek, za snaženje svetiljk itd., da presegajo ves dohodek, ali mu pa ostane borih i9 kr. No, prezreti pa ni, da so v teh fasijah včasih vpoštevali vse gospodarske stroške, celo stroške otroških bolezni itd., na drugi strani pa pozabili na šolnino, Ivi je bila pa posebno na kmetih silo borna, d čim je moral učitelj požirati preobilo pelina.2) Zato je konstatoval sam Kumerdej, da se posvečavajo učiteljskemu poklicu samo take osebe, ki bi »brez te pičle podpore kar naravnost morale stradati«. Torej obup, ki žene dandanes ljudi v smrt, jih je gnal takrat v — šolsko službo! In s takimi močmi je hotel »prosvetljeni absolutizem« uresničiti svoj vzor narodnega omikanja. O teh ljudeh toži nekoč (1788) gubernij Notranje Avstrije, da so večjidel »surovi, za omiko nedovzetni možje brez skušenj; namestili sojih zato, da dobe rabne cerkovnike, ne meneč se za to, če so zmožni, vbiti otrokom vsaj najnujnejše znanje čitanja in 1) L. 1794. je poročalo kor. dež. knjigovodstvo, da je usoda „uči-teljev po kmetih tako žalostna, da mora izgubiti mladina vse veselje za učiteljski stan“, in deželna vlada je dostavila, „da bode nedostajalo šol, dokler bo manjkalo spretnih učiteljev, poznajočih dobro ves obseg svojih dolžnosti in izurjenih v težki umetnosti, vzgojiti mladino za dobre, krepostne iri koristne ljudi. Kdor ima kaj duha in srca, se pač ne bo nikdar hotel posvetiti učiteljskemu stanu, ako bo videl samo bedo in pomanjkanje mesto primerne plače za tako važen in težaven trud, kajti „učitelji so na kmetih povsod v naj hujši bedi in stradajo s svojimi družinami vred“. 2) Slaba je bila časih pa tudi v cesarskih mestih. V Slov. Bistrici je dolgo dobival nekaj plače samo katehet, učitelj pa nič, dasi so mu obljubili 50 gld. in prosto hrano v župnišču; godilo se mu je tako dobro, da je kmalu rajši pobral kopita. pisanja, še manj pa skrbeč za drugo znanje, najmanj pa za nravno omiko«. Boljših pa normalke niso mogle izvežbati kaj prida, saj je dobil ravnatelj mariborske glavne šole, zahtevajoč učiteljskega pripravnika za pomožnega pristava pri risanju, odgovor (1791), da mu ga ne morejo poslati, kajti dobrega pripravnika ni, ker bi ne mogel živeti, kar pa jih je, so na pol surovi kmetje, mnogi komaj sami znajo nekaj zapisati, kar je podobno črki, in se nauče k večjemu nekaj pojmov v nemškem jeziku in nemški pisavi. Dohodki cerkovnikov so imeli biti podlaga plači učiteljev; a znano nam je že, da cerkovniki, dasi preprosti in neuki kmetje, večinoma niso mogli živeti brez kakega rokodelstva. Še te pičle dohodke pa je pretila cerkvena politika one dobe zmanjšati. Vlada je prepovedala zvoniti hudi uri, hoditi o božiču in novem letu kadit po hišah. Kmetje so rekli, če ne bo učitelj, oziroma cerkovnik več opravljal tega, pa ne dobi dosedanje plače za ta opravila. Vlada je sicer izjavila, da dotična plača še vedno gre učiteljem-cerkovnikom, in da morajo to pravico okrožni uradi krepko braniti (1786); še 1790. 1. pa so morali prisiliti občino Kranj, da se je uklonila onemu ukazu. Ta dohodek so dobivali učitelji kot cerkovniki tudi od protestantov, kjer ti niso imeli lastne šole. Štolo pa so morali plačevati katoliškemu župniku in cerkovniku, zadnjemu glasom cesarske naredbe od 21. aprila 1798 izrečno kot cerkovniku. Neka podpora učiteljem je biku ta, da so pri oddajanju štipendij jemali poseben ozir na sinove »iskrenih in spretnih učiteljev«. Včasih vlada sama ni dajala dobrega zgleda drugim činiteljem. Kostanjeviški šoli je bila po razpuščenju samostana država patron; učitelj je bil zajedno cerkovnik s 55 gld. 40 kr. skupnih dohodkov; srenja je ponudila 00 gld. doklade, ako prevzame učitelj še opravke mestnega pisarja in mu tudi gosposka primakne 14 gld. 20 kr., da bo imel 130 gld. Na Dunaju so pritrdili tem nasvetom, samo da jo država odklonila tisto njene blagajne se tičočo doklado (14 gld. 20 kr.). Uradni organi so marljivo zasledovali primernih virov za zboljšanje učiteljske plače. Že začetkom svoje vlade je Jožef 11. ukazal, da je pokriti primanjkljaj šolskih zakladov iz podržavljenega jezuitskega zaklada, znižal pa je državni prispevek (20. oktobra 1781); v šolske zaklade so se stekali dalje duhovniški interkalariji, tisti že znani 1 "/„ od zapuščin in del prebitkov imovitejših cerkva in bratovščin. Načeloma so ostali torej šolskim zalogam isti precej suhi viri, kateri že za Marije Terezije niso nikjer prenapolnili šolskih bla-gajnic; da so šolskim oblastim ukazali varčno gospodarstvo, »zmanjšanje odvišnih stroškov«, je naravno. Koroško deželno knjigovodstvo je sicer ponovilo zahtevo, da se šolskemu zakladu dovoli odškodnina za tiste mirovninc razjezuitov, katere mu je bila Marija Terezija (1.777) odinenila; a ko so združili notranjeavstrijske kronovine in ž njimi tudi jezuitske ali študijske zaklade teh dežel, je zaspala vsa stvar. Šolski zaklad koroški pa je vendar imel prebitek vsled prispevkov bratovščin, in ker so se vanj stekala tudi plačila za kolek novin in brošur; a pri vsem tem je bil pasiven, namreč glede uspehov svojega delovanja. Dobro je bil podprt kranjski šolski zaklad, odkar so se stekali vanj vsi prebitki stanovske blagajne (za trivijalke); zraven je še bilo 350 gld. prispevka za normalko (17K7) in 1000 gld., ki so jih stanovi poprej plačevali'kmetijski družbi; 1788. I. je pripadlo normalnošolskemu zakladu tudi imetje razpuščene kmetijske družbe (9014 gld.). Sedaj je bil šolski zaklad aktiven, ker so štedili na stroške —šole. Poskušali so pa nalagati pojediniin cerkvam denarne žrtve za domačo šolo, oziroma porabiti ustanove za ta namen; opomniti pa je, da se je takim nasvetom upirala dunajska vlada, včasih jim je pa vendar ugodila. Tako so dovolili n. pr. učitelju v Maloščah na Koroškem (1791) 40 gld. doklade iz cerkvenega imetja, in sicer z dovoljenjem dvorne kancelije, ki je malo poprej bila pisala, »da se ne sme od cerkvenega imetja nič porabiti za vzdrževanje učitelja, ako nima cerkev že itak te dolžnosti«; te dolžnosti pa cerkev v Maloščah ni imela.1) Odbili pa so jednako prošnjo glede šole v St. Lenartu pri sedmih studencih ter nakazali potrebno svoto iz bratov-ščinskih dohodkov (1793). Za trbiško šolo so najeli sobo (1794) na račun dohodkov cerkve na Sv. Lušarjih. Krški ordinarijat se takim zahtevam ni protivil v vseh slučajih, kakor tudi lavantinski ne. V Velikovcu je bilo znamenje sv. križa, za katero je kanonik Janšič ustanovil 150 gld.; obresti te glavnice je pa želel magistrat 1794. I. porabiti za razširjenje šole in prevzeti ohranitev onega znamenja na mestne stroške. Lavantinski ordinarijat je temu pritrdil, češ, da je Janšič hotel pospeševati pobožnost, in tla »se njegov namen najbolje doseže, ako so del one glavnice ali dosedanji prihranki porabijo za prvotno poučevanje mladine, torej tudi za navod h kreposti in poštenosti«; ordinarijat smatra razširjenje šole za »važnejšo potrebo« nego ohranitev znamenja. Vsled toga je vlada dovolila, da se ona glavnica s prihranki vred porabi za šolo, odštevši 50 gld. za znamenje.2) ‘) L. 1806. so povišali ondotnemu učitelju plačo od 60 gld. na 100 gld. iz cerkvenega imetja, in sicer vsled prošnje gosposke bekštajnske in župnika. a) Tako je želel škof, češ, „damit auf diese Weise jeder widrige Eindruck hintangehalten, die allfalligen Irrungen und Ausdeutungen ver-mieden werden“. L. 1794. se je imela ustanoviti šola v Ukvah, 1795. 1. pa šola v lvlobasnici. Obe šoli je hotela deželna vlada ustanoviti na stroške cerkva; se je li to dovolilo, pa ne vem, pač pa so spodnjedravograjskemu učitelju dovolili nagrado iz cerkvenega imetja (1804); priporočal je to škof sam, a samo, dokler ni učiteljska služba združena s cerkov-niško. V Velikovcu je bil (1780) kanonik Finžgar volil znatne svote za ustanovitev druzega kanonikata in za plačo kantorju, a nadejal se je, da njegov stričnik postane duhovnik in dobi cerkveno mesto. A stričnik je postal rajši kantor in učitelj, živeč ob 4°/0 obrestih stričeve ustanove (50(30 gld.). Da bi zboljšal svojo plačo, je j»rosi 1 skupno z magistratom zvišanja plače na stroške ustanove za drugi kanonikat, češ, stric ga je imel tako. rad, da bi bil gotovo kantorju volil 10.000 goldinarjev, če bi bil vedel, da nečak hoče biti kantor. Ta čudni razlog je celovški liskalni urad smatral tako važnim, da je naravnost trdil v vlogi na deželno glavarstvo, da je upati, da vlada usliši kantorjevo prošnjo kar »aus dem Steg-reif«. No, dvorna kancelija j<^ pa (1798) z ozirom na jasne določbo Finžgarjeve oporoke kantorjevo prošnjo odločno odbila, češ, da ima ona ustanova ves drugačen namen; zajedno pa je dala ukor (iskalnemu uradu, ker je, »dasi zastopnik milosrčnih ustanov«, zanemaril svojo dolžnost ter nekaj privolil, kar naravnost nasprotuje volji Kinžgarjevi. Na ta odlok se je pozival koroški gubernij 1808. 1., pa tudi na neki drug odlok, v katerem je dvorna kancelija bila prepovedala porabo cerkvenega imetja za šolska poslopja, češ, da se to ne ujema s prvotnim namenom cerkvenega imetja. Gubernij pa meni, da to ne velja glede porabe cerkvenega imetja za plačo učiteljev, saj je učitelj kot cerkovnik v tesni zvezi s cerkvijo, zastopa često duhovnika pri krščanskem nauku in cerkvenih opravilih in ima dolžnost, z učenci ponavljati krščanski nauk. Vrh tega »pa ni prave (echte) vere, kjer niso duševne zmožnosti razvite in izvežbano; one pripravljajo mladino na spoznanje verskih resnic, jo delajo dovzetno za nravno in versko mišljenje. Učitelj določuje torej mladim srcem in duhovom smer in pripravlja pot katehetu; zato jo pa učitelj tudi nujni pogoj, brez katerega ne more učiti (katehet) plodonosno, kakor so tudi učitelj mora truditi, da neposredno s svojim ukom in zgledom pri mladini pospešuje nravnost«. Zato je opravičen nasvet, da se podpiraj učitelj iz cerkvenega imetja. Tako zahteva graški gubernijalni svetnik Jiistel, a z dvornim dekretom (H. marca 1808) je izjavila vlada, da ne moro obveljati načelo, katero je gubernij postavil glede porabnosti cerkvenega imetja za učiteljsko plačo. S tem odlokom, ki seveda ne spada v dobo, tukaj označeno, je bilo to važno vprašanje rešeno, a zaspalo ni. Ljubljanski okrožni urad je sprožil (1787) poizvedovanje ustanov za »munera catechetica«, t. j. za darila listini otrokom, ki so najmarljiveje uče krščanskega nauka. Okrožni glavar se nadeja več uspeha od teh premij, ako bi se delile pod javnim nadzorstvom, torej najboljšim učencem javnih, šol, češ, da sicer »često jako malo pospešujejo nkrepljenje verskih nazorov v mladih dušah«. A dotična zasledovanja so imela jako malo uspeha, kajti iz tek n il i so samo dve taki ustanovi v celjskem okrožju in po jedno v mariborskem, novomeškem, ljubljanskem in celovškem okrožju, dočiin ni bilo nobene v postojinskem okrožju. Tem potem ni bilo torej nič doseči. Zato je opozoril isti okrožni glavar ljubljanski na ustanove in dohodke za cerkovnike pri onih podružničnih cerkvah, v katerih niso smeli več opravljati božje službe, kjer torej ni bilo več treba cerkovnikov. Starejšim cerkovnikom bi bilo dosedanje dohodke pustiti do smrti, krepkejšim pa je odpovedati službo, naj si poiščejo novega kruha, saj se cerkovnikom župnih cerkev tudi no godi bolje, ako niso zmožni za poučevanje. A dasi se je ujemal z okrožnim glavarjem tudi gubernij, je zavrgla dunajska vlada nasvet in odredila, daje one ustanove pritegniti verskemu zakladu, in da do njih nima šolski zaklad nobene pravice. Živeti so pa hoteli že takrat i učitelji! Ker jih ni mogla rediti redna šolska plača, so morali iskati postranskega zaslužka; nekaterim je postala šola postranska stvar; prihajali so v šolo utrujeni, »z vročo glavo«, in potlej — gorje učencem! *) Novih virov ni bilo dognati, ostala je stara ovira pomanjkanje novcev, ostal torej tudi stari nedostatek pomanjkanje učiteljev, kjer niso bile posebno ugodne razmere. Dobrih učiteljev ni bilo dobiti, nasprotno pa tudi niso mogle šolske oblasti prestrogo presojati delovanja velike večine učiteljev. Navidezno so rešili tisto »jednoličnost« pri šolstvu, a v resnici je ni bilo. Pač pa so se protivili nasvetom, ki bi bili načeloma podrli ono navidezno jednoličnost. Kranjski deželni šolski ogleda je nasvetoval n. pr. nameščenje potujočih učiteljev (Gaulehrer); Spendov je podrl ta načrt ravno tako, kakor nasvetovano nameščenje dosluženih vojakov, »ako le znajo čitati in pisati«; dasiravno so tu in tam malo priučili vojake učni metodi, vendar takih učiteljev vlada ni marala. Neka in ne najmanjša ovira osnovanju narodnih šol je bila nezmožnost tedanjega vladnega sistema, rešiti vsaj na ') Prim. Laib. Schulzeitung 180;?. 100. tem polju j e z i k o v n o vprašanje tako, da bi stala vrata šole na stežaj odprta vsemu narodu. Spregovoriti nam je tudi o tej stvari. Slučaji, da so srenje same prosile nemških šol, so bili gotovo redki; meni je znana samo prošnja podložnikov, oziroma roditeljev iz Goriške (prošnja je brez podpisov, H. maj-nika 1784), v kateri zahtevajo, da se otvori nemška normalka in osnujejo še nemške trivijalke. Gošče sc; je bilo treba baviti s slovenskim jezikom, zavirajočim delovanje nemške šole. Morali so n. pr. otvoriti tudi za tržaško normalko posebni elementarni razred za italijanske in slovenske otroke. Jožef II. sam je ukazal to; pri nameščenju učitelja za trivijalko v tržaškem novem mestu so morali jemati ozir le na prosilce, ki so vešči slovenščini iti laščini. Glede »nemških« šol v Istri so pa polagoma začeli dvojiti, bo li sploh mogoče otvoriti jih kot res nemške šole. Tržaški gubernij je tožil (17. septembra 1785), da imajo druge dežele vsaj nekaj cerkovnikov, ki znajo čitati in pisali, dočim Istra ni imela nikdar šol in torej tudi cerkovnikov ne, ki bi tudi za šolo služili kot učitelji. »Sedaj pa naj se poučuje celo v nemščini, ki je narodu čisto tuja; za Istro bi morali učitelje stoprav vzgojiti ali pa pridobiti iz drugih dežel«, a to ne gre, ker tujci ne znajo domačega jezika. K večjemu 10 do 12 zmožnih oseb bi se dalo dobiti v deželi za šolo; če bi pa 10 do 12 dijakov, dovršivših normalko, izvežbali za učitelje vsako leto, no, potem bi imeli v 10 do 12 letili učiteljev za vse kmetiške šole. A dvorna kancelija smatra tako izobraženje učiteljev za predrago; cenejše je, če piaristi vsako leto nekaj sposobnih mož v poučevanju izvežbajo; takim naj se da mesečne podpore po 6 gld. Dne 7. svečana 1789. 1. je poročal tržaški gubernij o neizvedljivosti novega učnega načrta za primorske šole. Spendov jo pritrdil in rekel, da je že zarad toga nova raz-redba ur nemogoča, ker se mora za nemščino, katere so dijaki večinoma nevešči, porabiti več časa nego v nemških kronovinah. »Ker bi bil brez potrebnega znanja nemščine pouk v prvem razredu (glavne šole) popolnoma brezuspešen, ali pa bi utrudil dijake skrajno, je treba v šolah tega gubernija učence v elementarnici pametno pripravljati na to, tako da znajo v prvem razredu vsi nemški čitati. Pouk in vežbanje v nemščini naj se omeji na besede in stavke, ki so otrokom znani v materinščini; ako znajo otroci v elementarnici imenovati ude svojega telesa, svoja vsakdanja opravila, svoje potrebščine, jedila, oblačila, hišno orodje in pridelke, drobiž in osnovne številke do 40, ali k večjemu do GO, potem se sme začeti brez ovire v prvem raz- rodu z veronaukom in računanjem v nemščini in nadaljevati v drugih razredih. Nova razred ha ur zahteva napredovanje po stopinjah, in to je posebno v onih deželah potrebno, kjer se je dijakom naučiti s predmeti vred tudi jezika, kajti tu najprej pouk proizvaja, dopolnjuje, popravlja, veže, trga čutne predstave najbolj znanih predmetov; za to uporablja že znano besede (Sprachvorrath) in jih pomnožuje, ko druži z jasnimi predstavami te vrste dotične besede. Cim se je ta zveza tako utrdila, da ideje in besede druga drugo skoraj tako lahko vzbujajo kakor v materinščini, potem smo pazljivi učitelj prestopiti k težjim pojmom, ki so ali sestavljeni iz onih ali posneti po njih, kajti učitelj dobro ve, da je za ustvaritev takih pojmov dijaku treba največjo pozornosti; zato bo tudi le počasi govoril. Tako se bode nabirala počasno v nižjem razredu potrebna množina besedi za nastopni razred. Največ koristi tukaj vežbanje. Iz istega razloga je pa tistih sedem ur za mali katekizem v elementarnici večjidel izgubljenih, ker otroci šo ne morejo z dotičnimi besedami zvezati pojmov, niti ne znajo toliko jezika, da bi mogli umeti učiteljevo razlago. Tisto ure, katere so se porabile za narekovanje (Vorsagen) in razlaganje malega katekizma, bi bilo mnogo koristneje porabiti za priučenje nemščine. Ta smoter hi so dal jako pospeševati po abecedniku, podobnem novemu abecedniku za kinetiške šolo«. Dvorna kancelija je ukazala guberniju, da naj se ravna po Spendovovih nasvetih, kakor se je često ponavljalo povelje, da je nemščino gojiti s posebnim vnemanjem; celo krščanski nauk se je skrčil nemščini na ljubo, n. pr. 1787. 1., ko so z Dunaja pisali, da je na tržaški in goriški elementarnici šest ur za veronauk na teden preveč, da zadostujeta dve uri, in da jo ostale ure porabiti za jezikovni pouk. Da mora biti v narodni šoli učni jezik materinščina, od toga načela — katero se jo že za Marije Terezije tam pa tam le kot nekak surogat potrebno zdelo se je doba Jožefova še bolj oddalila; potlej so pa tožili, da po slovenskih krajih ne napreduje šolstvo, kakor je to storil 1789. I. dvorni svetnik Dorpfeld, poročajoč, da v Grebinju šola »nič noče uspevati zarad slovenščine, ki tam prevladuje«. Za slovensko »narodno« šolo z nemškim učnim jezikom so uvideli potrebno k večjemu to »koncesijo«, da je učitelju treba znati polog nemščine tudi slovenski, a izmed teh jezikov so smatrali nemščino za važnejšo nogo slovenščino. Kje pa dobiti za prepičlo plačo takih učiteljev? L. 1788. je tožil notranjeavstrijski gubernij, daje težko dobiti jih, če bi se jim dala tudi boljša mezda. »Ge je težko, iztekniti sposobnih učiteljev za kraje, kjer jo samo nemščina potrebna, tedaj bode tudi dvorna kancelija vedela uvaževati, koliko težavneje mora bili to v krajih, kjer se mora zahtevati od vsakega učitelja popolno znanje (genaueste Kenntnis) obeh jezikov, kakor to velja na Kranjskem, v okrožju celjskem in mariborskem in v velikem delu Koroške.« Isto načelo je obveljalo v instrukciji, katero je sestavil notranjeavstrijski gubernij za nadzornike nemških šol (1785). Presojujoč dotično navodilo, je pisal tedanji nižeavstrijski šolski nadzornik Gali: »Odstavek o posebnih dolžnostih nadzornika (komisarja) za ljubljansko okrožje se nanaša bistveno na deželni jezik. Pri nameščenju za ta kraj se zahtevaj praviloma (zur llegel), da znajo nadzorniki ta jezik.« Nadzornik pa pazi potem, da uči učitelj jezik, t. j. nemščino poleg navodila »metodne knjige« in po knjigah, katere bi po Gallovem mnenju imelo hiti dvojezične, na jedni strani slovenske, na drugi nemške; ko so se otroci naučili čitati slovensko, jim razjasni učitelj pomen nemških besedi, jih uči čitati in govoriti nemško; kadar so se malo izurili v nemški govorici, jim pojasni učitelj podobnosti in razlike ined obema jezikoma in jim vtepi nazadnje katero »obče-koristno« pravilo v glavo. Po jedno uro na dan pa mora k oj s početka razlagati otrokom imena občekoristnih stvari, t. j. stvari, s katerimi pride otrok največ v dotiko. Takoj pa svari Gali, da ni zahtevati »preveč modroslovskega tolmačenja«. To bi bilo preveč za učitelja in otroke, kajti za otroke bi bilo »preteoretično in nedoumno«. Ta šola pa tudi ne more vzgajati jezikoslovcev; za učitelja pa bi bilo to preveč iz gotovo tehtnega razloga, ker »ima samo 130 gld. letne plače«. Je pač tudi »argumcntum«! Pri nameščenju šolskih nadzornikov se je tudi kmalu oglasilo jezikovno pitanje, katero se je bilo deloma rešilo že v omenjeni instrukciji, a samo deloma, namreč glede Kranjske (če ne samo glede ljubljanskega okrožja). V drugih slučajih se je gledalo na znanje slovenščine samo »von Kali zu Fali«, ali pa tudi nič. Mesta okrožnih šolskih komisarjev so razpisali, a izmed prosilcev so 1. 178(5. samo one izbrali in dopustili jim, da delajo izpit, ki so znali tudi »kranjsko in slovensko« (dvorna kancelija 7. novembra 1786). Imenovali so potem za Maribor J. M. Koširja, za Ljubljano Linharta, za Celje Kumerdeja, za Postojino Tom. Kollerja, za Novo Mesto Ivana bar. Grimšiča (začasno). Ko je bilo n. pr. namestiti 1787 okrajnega šolskega komisarja za celovško okrožje, je poudarjal gubernij, da mora dotičnik poznati krajevne razmere, »a ker prevladuje slovenščina v večini celovškega okrožja, sledi iz tega tudi samo ob sebi, da jo mora Znati popolnoma sleherni šolski komisar tega okrožja«. In dvorna kancelija je imenovala za to mesto (18. grudna 1787) Antona Škamp or la ter opravičevala to imenovanje z dostavkom, »da ima Skamperl za to mesto potrebno sposobnost in je vešč slovenskemu jeziku«. Za novomeško okrožje je I. 1789. nasvetoval gubernij v Gradcu kot najboljša šolska komisarja ravnatelja graške in celovške normalke, a oba sta se sama zahvalila za to čast, češ, »da bi bila tam čisto odveč«. Mesto nju predlaga potem graškega učitelja Schvvarza, dostavljajoč pa, da je spreten vzgojitelj, a da ne zna kaj prida slovenski. Dvorna kancelija je imenovala Schvvarza (16. marca 1789); opravičujoč to imenovanje, se ne ozira dvorna komisija prav nič na jezikovno težkočo, nego samo na pedagogiško spretnost, kajti nadzornik mora biti šolnik, ki si je pridobil dovolj praktične skušnje v poučevanju; da je pa v praksi tudi narodni jezik precejšnje važnosti, tega možje niso uvaževali, kajti to bi bilo zoper »šablono«. Ako pa konstatujemo, da 18. vek ni vedel osnovati prave »narodne« šole in vedno le hotel »nemške« šole, nočemo nikakor trditi, da bi bili hoteli oni državniki namenoma delati krivico nenemškim narodom; marveč vemo, da je imel jožefinizem rešiti najprej nalogo, da razširi osebno svobodo pojedinega državljana, o narodih ni takrat nič vedela država; zavest narodne samobitnosti je mogla vzkliti stoprav iz zavesti državljanske posebnosti. Ta napredek je tudi znak joželinsko dobe, katera je sprejela v politični svoj slovar tudi pojem narodnih individualitet; tem pa je prevzeti šolo med upravne ali recimo politične stvari narodov; potem ne bo šola .več državni »politieum«, nego n a r o d n i »politi c u m «; kadar se pa to izvrši, potem šele bodo morali priznati nasprotniki narodnostnega gibanja, da ima i to gibanje etiško jedro, potem stoprav bodo priznavali vsi, da je narodna šola dovršeno vzgajališče ne samo državljana, nego tudi človeka. O slabem napredovanju šolstva smo čuli tožbe, odkar je sploh država vzela to velevažno stvar v roke; zdi se mi pa, da se te tožbe množe, čim se bližamo koncu dobe vladanja sinov Marije Terezije;*) razlogov za to ni težko najti. Mnogokateri mož, bivši navdušen prijatelj šole, se je sčasoma streznil, ali pa so ga oplašile ogromne ovire. Na mesto pomrlih glavnih stebrov generacije pristnih jožefincev so stopili drugi možje, katerih pogledi so bili obrnjeni na druge ’) Nekatere Sole so zopet zaspalo, n. pr. ona v Cerkljah ; životarila je od 1.1788. do 1791.; v prvem letu je pohajalo šolo od 058 za šolo godnih otrok 29 dečkov in 22 deklet, 1791. 1. pa nobeden več. (Lavrenčič, Zgodovina cerkljanske fare, 123.) stvari tožnih zadnjih let 18. veka, ali pa so jim bile pretežke one žrtve, ki jih je bilo treba za dobro uredbo šolstva, katerih pa narod ni zmagoval vzpričo preopasnih notranjih in zunanjih kriz. Odkar so izgubili redovniki toliko starodavnih samostanov, je padlo število dijakov višjih šol kar mahoma, zamrlo je itak minimalno zanimanje za učiteljski stan še bolj. Nervozna naglica in brezozirnost joželinskega reformovanja je vzbudila v vseh slojih mržnjo, ki je morala opasna postati tudi tistim naredbam, o katerih blagotvornosti niso dvojih oni stanovi, ki so v obče nasprotovali celotni joželinski politiki. Ne smemo se čuditi, ako so ljudje sčasoma očitali jožellnizmu, da, hoteč biti pravičen vsem državljanom, dela krivico katoliškemu čutu; da, oznanjujoč toleranco napram nekatoliškim podanikom, brede trmoglav vedno globlje v netoleranco napram katoliški cerkvi; da je zarad peščice nekatoliških otrok, ki utegnejo pohajati šolo, predpisal celo drugo molitev šoli; da je skratka versko in katoliško narodno šolo pretvoril v simultansko ali medversko, če hočeš tudi brezversko šolo. Vladi se ni moglo posrečiti, da bi za svojo šolsko politiko vnela najvažnejša faktorja poleg uradov cesarskih: školijske ordinarijate in grajščinske gosposke. Ako pa sta bila ta dva faktorja, če tudi ne povsod očitna nasprotnika, pa vsaj indiferentna, ni bilo spraviti državnega voza takrat naprej; tega hi država tudi ne mogla, ako bi bila porabila, kar so ji svetovali nekateri preiskri okrožni uradi — svojo »ultima ratio« — vojaško silo; tega bi ne bil vladni sistem mogel, če bi bil tudi malo manj neokreten tisti vladni upravni aparat, ki je bil skrajno centralistiški in je težko hropel pod silnim bremenom velikih načelnih vprašanj in malenkostnih podrobnih poslov, s katerimi se je bil oprtal. V takih razmerah je država lahko pozabila storiti to, kar je velevala drugim: ustanoviti šole za podložnike svojih lastnih grajščin, n. pr. bistriškim podložnikom je mesto treh šol dala samo jedno, pleterškim pa nobene. Trkal je zaman okrožni glavar postojinski in zahteval šol; sam jih ni mogel ustanoviti, z Dunaja pa ni d ob i 1 potrebne pomoči. Za Goriško so (1788) navedli celo vrsto krajev, kjer so potrebne šole (Cerkno, K viško, Lokva, Goričica, Merna, Razdrto, Černiča, Sv. Križ, Šempas, Ločnik, Komen i. dr.), a te srenje so morale še dolgo čakati. Da, oni sistem je spravil nekoč celo Jožefa II. življenje v nevarnost. Dne 8. marca 1788. 1. si je cesar ogledal ljubljanski samostan frančiškanov,1) ki so ga namenili za šolsko poslopje; par ur po njegovem odhodu se je podrl v neki sobi strop. »Hvala večni Previdnosti«, da se ') T. j. tedanje licejsko poslopje. je to pripetilo, ko je bil že cesar odšel, je pisal deželni glavar 6. marca 1788. Vladi, ki je z Dunaja hotela neposredno voditi državni upravni stroj noter doli do vsakega uradnega koraka zadnjega biriča, je bilo časih lahko sejati pesek v oči. Dasi je šolstvo v novomeškem okrožju grozno pešalo, je vendar okrajni komisar navajal lepo število šolarčkov, le žal, da mu je Spendov moral povedati, da po tistih poročilih pohaja ogromno otrok šolo celo v krajih, kjer niso niti imeli šole! Dasi je bilo jako malo šol sploh, še manj pa res ugodnih šolskih poslopij, so zgradili vendar jako malo novih ali popravili starejših hiš; 1. 1788. n. pr. so zgradili v vseh treh notranjeavstrijskih deželah samo 18 novih hiš za šole. Da je bila metoda v večini šol slaba, je naravno; med normal-kami je bila osobito celovška v tem oziru na slabem glasu; malo boljši je bil pouk v Ljubljani in v Gradcu. V Mariboru je p. Mašek bil več let ravnatelj glavnih šol in je kot tak imel vežbati učitelje v metodiki; naenkrat so uvideli, da ni sposoben za ta posel, poklicali so ga v graško normalko, da hi ga tam metodiško ustrojili — a ni šlo, zato so ga odstranili.1) Gasili se je pripetilo tudi kaj smešnega. V štajerskem trgu Lembergu je vlada velela osnovati trivijalko že 1786. 1. Srenja je res preskrbela sobo in klopi, šola se pa le ni otvorila; zato so poslali nekateri občani neposredno pritožbo cesarju (19. junija 1787) in so ovadili dekana šentjurskega in župnika sladkogorskega, da zadržujeta otvoritev šole, češ, da lemberški občani niso vredni šole in da je tudi ne dobo nikdar. Ta pritožba je prišla na Dunaj, a kdo pove tam gospodom, kje je Lemberg? V Galiciji ne more biti, kajti tam je »mesto« Lemberg - Lvov. Morebiti je na Niže-avstrijskem; okrožni uradi so iskali tukaj Lemberg, a našli ga niso, dokler ni nekdo svetoval iskati ta trg v celjskem okrožju. To poizvedovanje je trajalo tako dolgo, da je v tem šentjurska in sladkogorska duhovščina se spokorila, in da so v Lembergu otvorili šolo, kajti ko je prišel Kumerdej tja, da bi se osvedočil v isti nitosti one pritožbe (spomladi 1788.1.), je našel že šolo in učitelja, duhovščino pa je pohvalil, da »stori vse, kar pospešuje šolo«. Kdaj so to šolo otvorili, o tem pri okrožnem glavarstvu celjskem niso čuli nič; to značilno dejstvo so konstatovali na Dunaju. Priznati pa moramo, da so imeli pri osrednji vladi več doslednosti, nego pri nižjih oblastih. Kranjsko trivijalko (osno- ’) Minor. provincijal v Volšpergu je privolil v to „aus dringenden Beweggriinden“ (katerih ne vem povedati), in ker „imam jedino prospeh in zboljšanje šol, na katerih poučujejo duhovniki mojega reda, pred očmi.“ (Pismo od dne 12. septembra 1782.) vano 1. 1777.) so preosnovali 1787. 1. v glavno šolo in jo ukazali namestiti v kapucinskem samostanu, katerega je prilagoditi s skupičkom za cerkev, zakristijo, vrt in kolnico. Vrt in kolnico so kmalu prodali (941 gld.); prodajo cerkve pa so morali odgoditi za pol leta, »da se srenja uveri, daje cerkev odveč in se morebiti najde kdo, ki sam od sebe kaj ponudi zanjo«. Cenjena je bila na 800 gld. Vendar pa je gubernij ukazal cerkev takoj zakleniti, »da se zatre fanatizem v kali«. Samostan so cenili na 2270 gld.; občina naj bi kupila samostan; k prilagoditi naj bi tudi škof nekaj prispeval kot patron in gosposka. Okrožno glavarstvo pa je poročalo (1789), da takih prispevkov škof brez bistvenega prikrajšanja kongrue ne more dajati niti za ta namen, niti za druge šole. Gubernij je sicer namignil škofu, da sme vložiti priziv, če misli, da se mu godi krivica, vendar pase strinja z nasvetom okrožnega glavarstva, da naj se namesti šola v prostornem župnijskem dvorcu in porabi omenjeni skupiček za šolske potrebe. A gubernij je dobil ukor od dvorne kancelije (17. majnika 1789), da sedaj naenkrat govori o župnijskem dvorcu, ne da bi poslal kak načrt te hiše, dočim je poprej vedno trdil, da je le kapucinski samostan pripraven za šolo, in se je tudi vse ukrenilo, da se samostan’ priredi za šolo; sedaj sc ne sme zarad ugovora škofovega opustiti prvotni načrt; samostan se mora prilagoditi, škof pa plačati 460 gld. 5(5 kr. kot patron. Jožefinizem je bil načelni nasprotnik avtonomni upravi, bodisi posvetni, bodisi cerkveni; kakor je zatiral stanovsko upravo, zvezal je roke tudi mestni upravi. Ker pa brez sodelovanja skrčene mestne samouprave vendar ni mogel biti, je ponujal sam mestni upravi priliko, maščevati se nad državnim varištvom. Kako je mogla mestna uprava časih kljubovati, to je pokazala n. pr. mestna oblast ljubljanska. Magistrat je delal sitnosti glede denarnih žrtev za šolo, malomarno izvršujoč ukaze, kako je priganjati roditelje, da pošiljajo otroke redno v šolo, kako popisovati za šolo godne otroke, kaznovati zanikarne stariše in mojstre itd. Odkar je imel magistrat popisovati otroke, nikdar ni storil tega točno in zanesljivo; 1786. 1. je celo v poročilu o popisovanju z nekako prikrito škodoželjnostjo nagromadil vse tiste pritožbe, ki jih je bilo čuti iz ust mnogih meščanov o novi šoli: da se otroci v normalki ne nauče nič dobrega, nego se še pokvarijo1) in da še to pozabijo, kar so se doma naučili; da ‘) Isto grajo je izrekla 1781. 1. štajerska šolska komisija o graških dijakih, češ, da kaže razuzdanost otrok, da „so učitelji prezanikarni ali pa jim tudi manjka prave vzgoje,“ zato pa mnogo starišev ne pošilja otrok v to šolo. roditelji rajši plačujejo za otroke domače učitelje, da je nova javna šola torej odveč, in da sami »učitelji normalke svojih otrok ne pošiljajo v normalko, kar najbolj dokazuje, da ni kaj prida vredna, saj poučujejo učitelji, katerih plača je pičla (klug ausgemessen), slabo, tako da so marsikateri roditelji izpostavljajo rajši vsakojaki nepriliki, nego da bi dali otroke v šolo. Kaj pa bo s sirotami? Ljudje so jih vzeli na rejo, da jim služijo; če bi jih pa morali pošiljati v šolo, jih pa rajši spode«.1) Z dokazi za ta očitanja v meščanskih krogih je ostal magistrat na dolgu, a mecl vrstami čitaš, da magistrat hoče reči: ros je to. Jednake pojave animoznosti mestnih gosposk niso redke; na slovenskem Štirskem n. pr. smo že omenili vedenje mariborskega magistrata napram novi šoli. Iz Slov. Bistrice je poročal Kumerdej, da ima »sindik iz neznanih razlogov tako mržnjo zoper učitelja, da noče pošiljati lastnih otrok v šolo, škodujoč s tem šoli in pouku«. Kako bi mogel joželinizom s takimi pomočki kaj prida doseči! Med nedostatke tedanjega narodnega šolstva spada tudi zanemarjenje pouka in vzgoje deklic; saj že vemo, da niti vlada sama ni polagala na to stran narodne izomike nobeno vrednosti. Najbolje je bilo še po mestih, kjer so imeli nunske šole; drugod pa je hodilo kaj malo doklic v šolo. Iz 1. 1.788. čitamo,3) daje pohajala v Ljubljani k večjemu četrtina deklic šolo, in sicer iz župnije šentjakobske 51 izmed 177, » » šenklavške 48 » 176, » » šentpeterske 2G » 143, » Kurje Vasi 11 » 32, » Kapucinskega predm. 4 » 38, » Šiške 23 » 70, » Gradišča 20 » 78. V Trstu je pohajalo 1789. 1. izmed 1005 za šolo godnih otrok šolo samo 284 deklic.8) Kako pa je narod sam sodil o šolanju deklet, čitamo v poročilu o podklošterski šoli iz I. 1792.: tu ni bilo učiteljske moči za ženska ročna dela, »naborni okraj pa je zadovoljen, ako more podložnik pogrešati svojih otrok tako dolgo, dokler traja učenje najnujnejših šolskih predmetov. Deklice se pri materi nauče, česar potrebujejo za bodoči poklic na kmetih«. Upanje, da soproge učiteljev na kmetih dvignejo pouk deklic v ročnih delih, se je uresničilo le malokdaj, deloma zarad nizke stopnje, na kateri so stale one soproge vsaj večinoma, deloma pa zato, ker jim niso ‘) Laib. Schulzeitung 1893. 166. ?) Laib. Schulzeitung 1893. 179. 3) A pomni, daje statistika ono dobe sila nezanesljiva, saj na- vaja za 1787.1. v Trstu 1567 za šolo obveznih otrok, dve leti pozneje pa samo 1005. poplačali truda ni roditelji ni dobrotniki, na katere se je računalo. Kdor opazuje lepi sad »realnih« ali »industrijalnih« šol, katere je osobito slavni šolnik Kindermann na Češkem snoval in podpiral, mora obžalovati, da se je za te šole tako bore malo storilo na Slovenskem. Uočim so na Češkem dobili mnogo samostalnih šol te vrste, ki so blagodejno vplivale na razvoj domačega obrta in industrije, so bili pri nas zadovoljni, če so mogli združiti z navadnim šolskim poukom tam pa tam tudi »industrijalni« pouk, t. j. v posebnih urah so se učile n. pr. v Kamniku (1788) deklice ročnih del. Deželna vlada bi bila rada (1788) določbe, veljavne za narodne šole glede prispevkov srenje, patrona in cerkve, kar naravnost izvrševala tudi v novo osnovanih industrijalnih tečajih, a dvorna kancelija ni dopustila nobenega siljenja; bila je zadovoljna, ako se je tak pouk priklopil narodni šoli tam, kjer se je razvil kateri obrt, ali pa je bilo upati, da se razvije; na Kranjskem pa (je pisala dvorna kancelija 1788. 1.) ni tega pogoja, vrh tega pa tudi šole na kmetih ne odgovarjajo nujnosti niti glede števila, niti glede notranje osnove; narodne šole je pa treba najprej pomnožiti in »/.boljšati. Vzorna indu-strijalna šola je bila ona v Kamniku, a ostala je skoraj brez posneme, dasi je vlada prigovarjala gosposkam in magistratom, naj snujejo take šole, »saj morajo brezdvojno nameravati in želeti vse gosposke, da dobijo delavne in torej nravne podložnike;, a za te lastnosti položi najmočnejši temelj zgodnje vežbanje mladine«. Završujoč ta članek, konstatujemo, da je bil absolutni napredek narodnega šolstva v prvem četrtletju »narodne šole« dosti skromen, a relativno se je vendar toliko doseglo, da so mogli reči: šola je osnovana in napreduje. Jožef Spendov jo konstatoval koncem dobe Jožefove, da šolstvo vzlic mnogovrstnim oviram vendar napreduje, kajti šteli so 31. grudna 1788. 1.: na Štajerskem 3761) šol in 20.576 šolarčkov, » Koroškem 157 » » 8.567 » » Kranjskem 58 » » 3.154 šolarčkov. Najbolj je med temi deželami zaostala torej Kranjska; dasi broječa za tretjino več stanovalcev nego Koroška, ni imela niti pol toliko šol in šolarčkov. Moram pa zopet opomniti, da je treba te podatke motriti kritičnim očesom, kajti dočiin je menda broj štajerskih učencev v poletnem tečaju 1. 1788. narastel za 209, je poskočilo število kranjskih učencev kar za 1435, torej za debelih 83 °/0, ono na Koro- škem pa padlo mahoma za 1G44! Res je pohajalo po leti mnogo manj dijakov šolo nego po zimi; a neverjetno je, da bi vsled tega odpadek bil na Koroškem tako velikanski; na Kranjskem pa bi se bilo navzlic tako neugodnim odnošajem število skoro podvojilo. Napram tej statistiki ‘) je tem bolj treba previdnosti, ker gotovo poročajoči uradi niso bili soglasni glede pojma »šola«; le primeri z onimi številkami te-le: l’o zimi 1789. I. je bilo baje na Štajerskem 339 šol in 22.GG4 šolarčkov, » Koroškem 84 » » 9.141 » » Kranjskem 07 » » 7.527 šolarčkov. Teh številk ne spraviš v sklad s poprejšnjimi, če tudi jim prišteješ 12 štajerskih, 4 kranjske in G koroških »indu-strijalnih« in 2 štajerski in 2G luteranskih šol na Koroškem. Posebno velika je razlika glede števila šol na Koroškem in glede števila šolarjev na Kranjskem, kjer so našteli 1789. I. v ljubljanskem (gorenjskem) okrožju 32 šol, » novomeškem (dolenjskem) » 28 » » postojinskem (notranjskem) » 7 šol. Na skalni zemlji kraški so torej tudi šole najslabše uspevale, in tožbe Špendovove so bile upravičene. Nekako sliko šolstva pa nam vendar podaja ta »statistika«; ta kaže jasno, če je kaj verjeti manjšim številkam, kako ogromno je narastlo število šol v prvem četrtstoletju avstrijske državne narodne šole. Kaka razlika med tistim letom, ko je cesarica podržavila šolo, in med smrtjo Jožefa II.! V Gradcu (1790) je bilo 11 šol, v Ljubljani in Celovcu po 2, tako da je gubernij pisal I. 1790., da je v teh mestih zadosti šol; na Štajerskem je bilo 9 glavnih šol z naslovom vzornih šol, v katerih so vežbali tudi pripravnike in učitelje. Po smrti Jožefa II.je nastopil reakcijski tok, ki seje hotel lotiti tudi narodne šole; stanovi goriški so prosili zmanjšanja »preobilice« šol, kranjski stanovi pa so zahtevali odpravo kmetiških šol, oziroma premostitev v mesta in trge. Priznavali so sicer »blagodejno namero« Marije Terezije, kajti »ako rešiš kmeta spon nevednosti, ako se mu zasveti v duši in ublaži srce, ako se vanj položi kal poštenega, pokornega in delavnega podložnika, ako se goji ta kal, dokler dozori, potem je ta ustav, ki dovrši tako obsežno delo, dar nebeški, njegov osnovatelj pa orodje vseosrečujočega Hoga«, a se ne more zvati dobrota, ker je naložil srenjam, patronom ‘) Sitnosti pri sestavi statističnih podatkov, gl. Laib. Schulztg. 1803. 165. Ravno tam glej, kako toži okrajni glavar ljubljanski o slabem napredovanju šolstva na Kranjskem, navajajoč te lo vzroke: predsodke proti novi šoli, upornost in mržnjo roditeljev. in gosposkam huda bremena, odtegnil mnogo mladine kmetijstvu, d oči m je »vsled nedostatnega nadzorovanja« v narodu vzbudil zaničevanje, osobito ker j<^ država zanetila nade učiteljem, potlej jih pa pehnila v bedo. Prav malo so se naučili otroci čitati in pisati; ni se pa bilo nadejati, da bi izbistrili um in ublažili srce učitelji, ki sami niso imeli te omike in so živeli ob plači, za katero jim ne zavida niti selski hlapec. Otroci so se naučili večinoma uprav toliko, da so postali nezadovoljni s svojim namenom in nepokorni gosposkam. Torej proč s šolami na kmetih, po mestih in trgih pa vzdržuj šole država. Vlada pa je odločno zavrnila tako zahteve in izrekla stanovom najvišjo nevoljo. Kranjski stanovi so zahtevali pa tudi, du se jim vrne imetje bivše kmetijske družbe, katero je bil cesar izročil normalnošolskemu zakladu; gospodje v dvorni računski komori so pa kar ostrmeli nad drznostjo stanov, ki se upajo upirati se najvišji naredbi. Tudi zahteva stanov, da se jim popusti prispevek 350 gld., naj se »odločno odbije«. Cesar Leopold II. je ugodil stanovom glede prve zahteve, obetajoč uvaževati jo, kadar ožive zopet kmetijsko družbo; drugo zahtevo pa je kar odbil, kakor tudi državnega nadzorstva šol ni hotel dati iz rok. Z drugimi besedami, a v bistvu isto so zahtevali štajerski stanovi 1790. 1., trdeč, da je narod šoli neprijazen, ker zakon sili, da pošiljajo roditelji deco v šolo, in kor morajo še plačevati za pouk, ki je kmetiškemu človeku neprimeren; a vendar »vidimo, da je zbol jšanje kmetiških šol bilo potrebno, kajti šola stori ljudi boljše, marljivejše in spretnejše; dobiček imajo podložniki, gosposke in država sama toliko, da ne gre zanemarjati ali celo odpravljati že začetega zboljšanega šolanja«, pač pa to preosnovati tako, da bode primerno potrebam kmeta in da ne bo preveč žulilo podložnikov, srenj in gosposk; da se to doseže, izroči cesar »nadzorovanje in oskrbovanje nemških šol z bratovščin-skim in drugim za šolo odkazanim imetjem stanovom«, ki imajo za to potrebno znanje domačih razmer. Seveda se vlada Leopolda II. ni marala odreči gospodstvu nad šolo, niti na Štajerskem, niti v ostalih notranjeavstrijskih krono-vinah. Sola je ostala »politicum«. Nedostatke šolstva pa je poznala tudi vlada, in bila je prevažna zasluga našega Jožefa Spendova, da je, zbravši obširno gradivo, sodeloval pri reformi 1805. 1. in ž njo ustanovil zboljšano osnovo, katero je narodna šola obdržala do najnovejše dobo. Drobiž iz starejše književnosti slovenske. Spisal dr. Vatroslav Oblak. o nekoliko let po Pr. Truberjevi smrti je prenehala bujno razcvela protestantska književnost med Slovenci. Zadušila jo je protireformacija. In vendar ni konec XVI. stoletja tudi konec slovenske protestantske književnosti.Vzlic ognjeviti delavnosti posvetne in cerkvene oblasti, vzlic najstrožjim. naredbam cerkvenim in vladnim životarila je nekako protestantska književnost tudi v sledečih dveh stoletjih v oddaljeni kanalski dolini med slovenskimi protestanti Podklošterske okolice (Arnoldstein) južne Koroške. Niti mali vojaški »izleti«, osnovani v korist protireformacije v najbližnjc sosednje kraje, niso popolnoma zatrli nove vere in ugonobili vseh protestantskih knjig v nekaterih gorskih vaseh blizu Podkloštra. O samostalni književni delavnosti seveda v tem zapuščenem slovenskem lcotiču ne more biti govora, protestantizem je tlel samo skrivaj. Samo skrivaj so se prepisovale stare protestantske knjige, katerih v tako malih in siromašnih občinah gotovo ni bilo nebroj. Dva taka stara prepisa postile sem zasledil med ondotnimi protestanti in poročal o njih že v Jagičevem Archivu XV 459 do 4(i8. Pa ne samo prepisi, celo knjiga, tiskana protestantska knjiga v slovenskem jeziku je med koroškimi Slovenci zagledala beli dan v zadnji četrtini preteklega stoletja. To je zadnja slovenska protestantska knjiga, katera je v neki zvezi s slovensko protestantsko književno delavnostjo v drugi polovici XVI. stoletja, to je zadnji in obnovljeni plod Truber-jeve in njegovih sovrstnikov delavnosti, kajti mala prote- stantska književnost med ogrskimi Slovenci se ne more smatrati za nadaljevanje Truberjevega .književnega dela. Ko sem se avgusta meseca leta 1894. vozil skoz Pod-klošter, vračaje se iz Ziljske doline, prinese mi g. A. Coriary (učitelj v Podkloštru), kateri se že nekaj let zanima za našo staro književnost, star, doslej neznan protestantski molitvenik iz prejšnjega stoletja na kolodvor. Še na kolodvoru sem se prepričal, da to ne more bili izvirno delo iz prošlega stoletja, nego ponatis kake slovenske protestantske knjige iz XVI. stoletja ali pa kompilacija nekoliko starih protestantskih tiskov. Tako lepega jezika, kakor ga bereš v molitveniku, ni pisal noben slovenski pisatelj XVII. ali XVIII. stoletja, tudi koroški Gutsmann ne, to je jezik protestantskih književnikov, in sicer Dalmatinove in Bohoričeve šole. Oblike kakor tne/fej (loc.), blagum (instr.),. viner, katere sem slučajno zasledil pri prelistavanju knjige, so me do dobra uverile, da imam pred seboj ponatis stare protestantske knjige. O tem mi je pričala tudi sama vsebina, zakaj v izvirnem delu iz konca XVIII. stoletja bi gotovo ne našli »molitve fuper Turka«, katero nahajamo tu na str. 199 do 204. Naslov 220 paginiranih strani, štiri nepaginirane strani »Registra« in šest nepaginiranih strani uvoda najmanjše osmerke obsezajoče knjige je:>) KRISTIANSKE | H U K V I Z K, | V’ KATEREII | SA IIISHNE GOSPODARJE INU | GOSPODINJE, TUDI SA DRUGE | STANOVE ST ARE II INU | MLADEH LUDI | MOLITVE | SE N AID E JO | IS | PSAL-MOU | VKUP SPRANE. | Skus perpufhanje Zsefarfke Oblafti. | V' ZELOUZI, ! per Ignaziu Kleinmayrju 1784. Že dostavek »skus perpušanje cesarske oblasti« in ne morda »s perpušanjam teh viših«, kakor beremo navadno na istodobnih knjigah pobožne vsebine, nam kaže, da je izšla ta protestantska knjiga šele potem, ko je cesar Jožef II. zagotovil z znanim ediktom tudi nekatoliškim veroizpoveda-njem nekatere pravice. Drugače bi gotovo protestantski molitvenik ne bil zagledal belega dne v katoliški tiskarni Kleinmayrjevi, kjer so st; n. pr. tiskale tudi knjige jezuita Gutsmanna. Kolikor vem, je ta molitvenik jedina slovenska protestantska knjiga v XVII. in XVIII. stoletju, ki je zgolj ponatis protestantske knjige iz XVI. stoletja kajti Hrenovi »Evangelia« so samo doloma prepisani iz Dalmatinove »Piblie« — in sploh jedina slovenska protestantska knjiga iz omenjenih stoletij — in baš radi tega je znamenita. Knjiga je veren ponatis J. Dalmatinovega molitvenika K a r fz h a n f k e lepe molitve, sdaj per vi z h is bu- ‘) Kar je tu razstavljeno tiskanega, je na naslovnem listu z rdečimi črkami tiskano. k o v f k i g a i n u N e m f h k i g a j e s i k a v’ n a f h S1 o v e n f k i tolmazhene etc. iz 1. 1584. Izostavljena je samo Dalmatinova obširna (Indikacija dem Wolgebornen Ilorrn, Ilerrn Achazen Graflen vnd Kreyhcrrn vom Thurn vnd zum Creutz.1) Mesto te dedikacije jo kot nekak uvod na prvih straneh »Podvuzhenje kaka st' ima prou moliti«, katerega ni najti v Dalmatinovi knjigi; to je najbrž posneto iz kake druge knjige ali pa morda celo originalno delo. Glede jezika se dosti znatno razločuje od ostale knjige. Primerjaje naš molitvenik z Dalmatinovim, prepričal sem se, daje natančen ponatis omenjeno Dalmatinove knjige, celo molitev zoper Turka je ostala v njem. .ledino v »registru« sem zapazil nekoliko razlik. V kazalu Dalmatinove knjige izostalo so štiri molitve, katere se nahajajo v knjigi, naš molitvenik jih omenja tudi v kazalu. To je jed i n i dostavek nove izdaje. Na jednem mestu je izostala cela vrsta »inu hozhem mojmu blishnimu flushiti« po pomoti, tiskar je nadaljeval stav pri drugem »inu« namestil pri prvem. Ponatis je jako vesten in natančen, zakaj pridržale so se v novi izdaji celo take arhaistične oblike, katere so bile že v jeziku prve polovice XVII. stoletja velika redkost, in katerim ni več sledu v živem govoru zadnje četrtine XVIII. stoletja, skratka jezik nove izdaje je skoraj neizpre-menjen ostal. Tako beremo v novi izdaji n. pr. krij (gen., dat., loc., sgl.), krvjo (instr.), stare oblike loc. sgl. meffej blagej, Jerzej, instr. sgl. duham, Svitum, meffum, blagum, vedno viner, 3. pl. mogo, hote, vojjkujo, obarujo; tudi partic. perbien, bijen, sakrivene, plazheozhim so ostali, jednako loc. sgl. fgnuvi, instr. pl. ozkimi in instr. du. ozkima. Skraja ni razumel izdajatelj ali stavec zadnje oblike in zato jo napravil iz Dalmatinovega inu tebe voden pred ozkima inu sa lafl. ima — inu tebe vedcn pred ohzi ima inu sa laft ima. Oblika obene etc. se je tem laglje pridržala, ker se v kanalski dolini še dandanes govori abčdn, tud i priatdou s ohranjenim e in nar lublijhiga beremo in nekaj starih ali vsaj pozneje redkih izrazov n. pr. fovrafh, rabiti, lcojiti, ništer. l) Razumevno je, da se to posvetilo že radi svoje vsebine ni moglo ponatisniti, zakaj tu razlaga Dalmatin, da je sedaj posebno živa potreba pridno moliti: „Sondern es vermanet vnd treibt vns gleich dazu auch die hdchste not, mit welcher in diesen letzten zeiten fast die gantze Christenheit, am meisten aber wir arine \Vindisehen an vnsern Grentzen von Ture k en, vnd sonst je lenger je mehr be-laden werden . . .. Demnach ich guter hoffnung bin, es werden ver-stendige fromme Christen vmb desto vveniger mirs vbel deuten mdgen, das ich des herrn Doctoris Andreae Mufculi Betbuchlein vnd etliche andere andeehtige Gebetlein fur mich genommen vnd vnserm armen Windischen gemeinen Man zum besten in vnsere vvindische Sprach ver-dolmetscht vnd auff eigeri vnkosten drucken lassen. Nekatere razlike je pa vendar najti med drugo in prvo izdajo. Največ so te razlike grafične, manj je nova izdaja v jezikovnem oziru popravljena in ponovljena. Grafični in jezikovni popravki se nahajajo posebno v početku knjige, in sicer na prvi tiskovni poli, po 17. strani jih skoraj ni. Revizor je tedaj naglo opustil popravljanje in dal ponatisniti original skoraj brez premembe, kolikor je bilo to mogoče v celovški tiskarni. 1. Med ortografičnimi razlikami moramo ločiti od premišljenih popravkov one grafične razlike, katere so nastale le vsled tega, ker ni imela celovška tiskarna vseh potrebnih tipov originala. Tako ni v našem molitveniku ne i, ne a, d, in tudi e ne, zadnje znamenje piše, kakor znano, Dalmatin mnogokrat za naglasen 1;. Kleinmayrjeva tiskarna najbrž sploh ni imela naglašenih latinskih črk, kajti tudi d ni v novi izdaji. Mi beremo tedaj v novi izdaji mogel, v prvi pa mogH, karfzhanfku — karfzhanfku, dopernefti — dopernefti, celo imeri m. vmarl stare izdaje, rekal — rekal, o — d, kakor — kakdr, vfemi — v/bni, grehi — grehi, Svita — Svita. Take razlike nahajamo seveda po vsej knjigi. Najvažnejša pravopisna novotarija je S za naš .S1, katerega je naša izdaja posnela po Gjitsman novih k r i st j ah s k i h Resnicah,1) kajti ta ga je uvedel v slovenski pravopis. 'l’o je najvažnejši vpliv Gutsmannove knjige v novi izdaji molitvenika, samo da se ne rabi ta črka dosledno v vsej knjigi, nego samo ha prvih Ki straneh, n. pr. Synu 3, Synom etc. Neko-likrat ima druga izdaja tam z, kjer je v prvi c, n. pr. zerqve — cerqve, Jerzi — Jerci, zlasti se piše zillu, zeliga mesto cillu, celiga Dalmatinove izdaje. Silno redke so druge pravopisne razlike, tako n. pr. darui mesto daruj, trojni m tvoitn, mi/lj m. mi/li, morda celo samo tiskarske pomote. 2. Tudi jezikovnih popravkov je največ na prvih straneh, pozneje so jako redki. Navadno so se nadomestile posnemal tisk. Mlajši gotovo niso kakor iz prvih desetletij našega stoletja, najbrž so pa iz tiste dobe leo molitvenik. Obsezajo trinajst cerkvenih pesmi, in sicer 1.) Kradka sastopna jfliiga teh defsetjh sapubadi; 2.) Jogerske vere obilna jflaga Truberieva; 8.) Od koga inu sakaj je pridiga inu S. kerft gori poftaulen etc.; 4.) Ena drvga nova dvhovna peisen od kerfta fkusj Jurja Dalmatina etc.; 5.) Ena drvga peisen od vcezhierje Criftusave skufj Jurjia Dalmatina etc.; f>.) Ta stara boshizhna pjefen prou tolmazhena, ampak nikar poufod rimana, v’ vfvojei Bjshi, kaker Tajifta: Hvaljmo mj donas Boga; 7.) Ena drvga boshizhina pjefsen etc.; 8.) Ena drvga boshizhna piesen od Lukesha Klinza tolmazhena; 9.) Ta hvaleshna bvoshizhna pjesen slčshena fkusi Jurjia Dalmatjna; 10.) rl’a stari passion od kristusavjga Terplienja inu Smerti; ') Če so te oblike na -am tudi posnete po književnem govoru XVIII. stoletja, naš pisatelj se je gotovo odločil ssa nje, ker jih je sam govoril. 11.) Ena velikanozhna piesen od Cristusaujga gorjvTtajenja etc. 12.) Velikanozhna pcisen, v tej fe prabi jnu u’vzbj, kakov prid inu dobruto je Crjftus vlom vjcrnjrn sh|n]iega inariro inu gorj uTtajeniom od Smertj fturil, odprabil in dobil; fkusi 1*. Truberja etc. 18.) Leta ])iefen fe more peti por obhajilu Criftvsave vezhierje etc. — Vso te pesmi razen zadnje, samo nekaj vrstic obsezajoče, so doslovno prepisane iz stare protestantske pesmarice, katero je izdal Dalmatin 1. 1584.; naslov jej je: Ta celi Catehismvs, eni psalmi inv teh vekshih godov stare inu novo kerfzhanfke pejfni etc. v’ Bitembergi. Se bolj nego živa beseda pospeševala je cerkvena pesen novo vero. To je uvidel že M. Luther, zato so je mnogo trudil, da poda protestantom lepih cerkvenih pesmi in povzdigne cerkveno petje. Njega so posnemali slovenski protestanti. Kako živo so se ti zanimali za cerkveno pesem, koliko izdaj je doživela protestantska pesmarica med Slovenci, to je nam že odkril dr. Klze. Zato se nikakor ne čudimo, da so se prepisovale cerkvene pesmi pri koroških protestantih, saj so jim bilo potrebnejše od postile. Najpotrebnejšo so pa gotovo te, katero nahajamo zbrane na pridojanih listih molitvenika. Te niso, kakor pričajo nekatero pomote, naravnost prepisane iz omenjene Dalmatinove pesmarico, nogo iz rokopisne zbirke cerkvenih pesmi. Take pomote, kakor n. pr. v’ Med Jesusam osgoraj mesto Nad J., pofhtujte mesto pofiu-fhajte, Niemu fe bj podajte m. Njemu se vfi podajte, v’ufhi mesto vfho, Josheff s’ Gul Bierni Mosh m. .1. fluga v. m. ali Kyr je Leison mesto Kyri eleifon, so samo tedaj umljive, če je imel pisec pred seboj pisan original. V tej protestantski občini je tedaj moralo biti na koncu prejšnjega stoletja nekoliko pisanih kratkih pesmaric. Pravopis našega prepisa je; popolnoma divji, če tudi se nekoliko naslanja na bohoričico, katero nahajamo v Dalmatinovi pesmarici. Jezik je pa tako silno izpremenjen, da lahko rečemo, da je govor p o d k 1 o št o r s k e ga okraja z znatno primesjo književno slovenščine XVI. stoletja. Doslednosti ni v njem, tu najdeš dialektično, tam staro književno obliko, tu prishul, tam prjfliou, na jed nem mostu zhlovek, na drugem zhvobak itd. Stare oblike so so nadomestilo z novejšimi, n. pr. ver j o (1 sgl.) z veriem, verujo z bervojo, pridajo m. prido, ozhmj m. ozkima. Marsikateri stari izraz in beseda Dalmatinove pesmarice je izginila, marsikateri dolenjski lo-kalizem ali dialektičen izraz so jo umeknil splošno ali vsaj na Koroškem bolje znanemu. Tako beremo n. pr. dobizhik m. dobitak, vkashe m. vely, mrva m. tujke vardej, greuingo m. grevo, tam m. ondi. Vendar jo najti šo nekaj starih besed, mod k a- terimi moram omeniti roditi (sich kflmmern): ne rodi sa lushlcu (luzku) blagu in dokonia. Nekaterih izrazov ni razumel naš ali že starejši prepisovatelj, zato nahajamo zhjftu m. zheftu; gre zhudnu m. gor zhudnu, gor veliku m. gar v. Zadnje primere je najbrž krivo čital. Mimo tega nahajamo veliko število liebridnih oblik, katere so tedaj samo na pol dialektično prikrojene, n. pr. perprafiič, besiVdi, «edov itd. Jezik je, kakor sem že omenil, mešanica narečja pod-klošterskega okraja in jezika protestantskih pisateljev XVI. stoletja. Moje beležke o podklošterskem narečju, in sicer vasi Peče (Pockau), so jako oskudne, zato ne morem vseh posebnosti potrditi, toda kar ne najdem v njih, to lahko navedem iz bližnjega govora vasi Žabnice v Kanalski dolini in vasi Gorje na iztočni strani Ziljske doline in ne dvomim, da se one dialektične posebnosti naših pesmi, ki so strinjajo z govorom v Zabnici in Gorjah, nahajajo tudi v onih vaseh okoli Podkloštra, kjer prebivajo slovenski protestanti. Omeniti hočem tu samo glavne posebnosti. Za dolgo naglasen i, se govori danes v P.1) e, in res beremo trikrat zheft, sneme. Nenaglašen e se je spreobrazil v mnogih slučajih v a, n. pr. začnajo, talit v P. in zato je najti basiedi, bafjd, dnseti (Z. daset), povoskan, pridajo, obtoshan, nadol-slmjga (P. nadoužn). Tudi nenaglašen I; se je razvil v gotovih slučajih v a: zhvobalc (P. cicdbak), zhuabjeftno, davizo, sapubadi (Ž. zapuobadi, G. zapovadi), odrashanik. Za e nahajamo pod dolgim naglasom nekolikokrat tudi ie, n. pr. shieft, v’tiiebo, s’njeba, shjen (žen) po sjebe. Stara dolžina e se je razvila danes v n. pr. pic (sup., toda peč?, inf.) P., šist G.; pod novejšim dolgim naglasom se je e razvil samo v ie n. pr. niebz, diebat, siistra v G. Za dolgo naglašen i; nahajamo ie in i: sviet, liep, pavjem, grieli, fapovi, bafjd, svit etc., tudi e, najbrž posnet po originalu. Sedaj se govori v P. za dolgi I; večinoma i, n. pr .lipe, miste, ciu, grih, redko ie, n. pr. dieua in ozek e čivabeka; v Z. je pa ie dosti bolj razširjen, 11. pr. li«p, mieste, griefi, vendar prevaguje v skupini ie prvi samoglasnik i. Nenaglašen o se je razvil v a: ablubami, jesusavo, dambu, mjlaft, gadilu etc., tako tudi danes v P. 11. pr. kvMno, cndčhmm, kxrUo; mov (domov) Z. in G. Za dolgo naglašen o nahajamo u in ite, n. pr. biig, mural, otruek, buel. V P. se je dolgi o izpremenil v uo in u: puole, pulu (loc.), v Z. uo in u: muost, truk (otrok). Ako ne smemo pri ue misliti na vpliv sosednjega rožanskega narečja, je ‘) P. znači Peče — Podklošter, G. Gorje, Ž. Žabnica. najverjetnejše, da se v kaki vasi podklošterske okolice res nahaja ue za o, čemur se ni toliko čuditi, če pomislimo, da je podklošterski govor že nekako prehodno narečje od ka-nalsko-ziljskega k rožanskemu in ima tedaj že nekaj posebnosti, ki jih je najti v zadnjem, a katere so tuje prvemu. Skupina ej za a/, ako je a v istem zlogu kakor j: rej, v P. se govori n. pr. Icrej. Za nenaglašen i se nahaja e t. j. *, n. pr. jem el j, jeli, v V.jngrej etc.; celo popolnoma izginil je pred naglasom stoječi gotovo je bil najpoprej oslabel v a: shvat, shvotv (život), v A. z vat, zoitu, v G. žudt Mimo paftiriam beremo paftierjam in mjernam (mirnim); naglasen ir seje tedaj razvil v ter, in sicer, kar je posebno zanimivo, ravno v onem narečju, kjer nadomešča ie stari b. Tako nahajamo n. pr. tudi v nekaterih štokav-skih govorih, kjer je l> = ie, tudi pastier. - er (— samoglasni r) za kratko skupino ri: kerbizi. — clrlcve in cierkou, v G. cirlcu. Pred ozkimi samoglasniki [e, i) stoji b m. v, n. pr. beriami, prabi, bi (vos), zhuobelc, bezhi (veči), binu. Tako tudi v 1’. Krajni ali pred širokimi samoglasniki stoječi l se je izpremenil v u in u\ n. pr. vedov, stav, dau, minaftlibiga, po-voshen, vozhiti mimo lozhitj, yerva, rodiva, tako tudi danes v P.; kombinirana oblika je peklva. Pred i in e se je me več dol’. Zaspanka tožliva, 50 Kaj pošleš me dam? — 0 Mina lažniva, Tajit’ te ni sram'i Pokaj bi tajila, K ne maraš zanič ? 55 Si druge zvolila, K’ te bol vesele. Dolinka poredna, Prebračna ku zleg, Nis’ hribovca vredna, De b’ vergel te z’ breg. Le bodi vesela, Pozabim te rad, Strupeno te dela, K’ je pičil te gad. s poslednjimi popravami Vod-bilo tole drugači: 4| Me pošle 8 Govori| Ohlad’ se —- 18 Razloži] Tih lepši h —- 15 Okrožicj 14 Narlepših] 1. Kaj rinka, 2. Čigavi — 16| 1. Pomeni za ’n dar, 2. .h; perstanec dar — 23 Znabiti] Al mor'de —- 24 De gluho] Kud gluho 25 Si| Al s’ 27 Si| Al s’ — 29 jizbi| jizpi — 31] 1. En mal se dol izspi, 2. Pomalo se izspi —41 tak] tok 45] En perst mi pomol’ — 50 Kaj] Tok’ 55 Si| De s’ —• 59 hribovca] 1. rotarja, 2. lazarja, 3. laznika. 93 ne piše e, l in, ne glede apostrofov, se od zgoranjega natiska razlikuje v tem: 4| Sem pošle (93t pošlje) me v v:is 5 ljubca 10 želje 11 studeraš] primeraš — 12 Pod-vuči] Nauči — 12 me 15, 16| Oigava na persti* Je kam-bica dar 17 -20] 'l’i verzi so v 93 popolnoma izpuščeni — 24 gluha — 28 skerbi — BI se izspi] ga izpi (93t iz’spi) 16 sladke — 38 Negajaš 45] Dve same besede, 9^ Daj saj tri besede 46] En perst mi pomol’ — 47 do — 48 bo 49 tožljiva - 50 9^ pošlješ — 51 9^, lažnjiva — 54 me — 55 zvoljila, 93x zvolila --- 58 zleg 60 ’z. Biblijografija slovenska. Slovensko knjištvo od 1. januarja 1.1894. do 1. januarja 1.1895. Sestavil H. Perušek. V ta knjigopis so vzprejeti tudi nekateri književni izdelki, ki so bili natisnjeni že v prejšnjih letih, a doslej še ne zabeleženi v knjigopisu. Pri sestavljanja so mi prijazno pomagali sosebno gospodje: dr. Ah n, vseučiliške knjižnice uradnik v Gradcu, A. Cilenšek, profesor v Ptuju, A. Kosi, profesor v Celju, Janko Košan, profesor v Mariboru, Miroslav Prem rov, notarski koncipijent v Krškem, dr. F. Simonič, skriptor vseučiliške knjižnice na Dunaju, Kr. Roj ni k, namestnijski uradnik v Gradcu, d r. J S k e t, profesor v Celovcu, katerim izrekam na tem mestu svojo iskreno zahvalnost. Jednako zahvaljujem gospode predstojnike onih tiskarnic, ki so se potrudili sestaviti zapisnik tiskovin, obelodanjenih v njih tiskamici, in sploh vse gospode, ki so mi bili na roko pri sestavljanju biblijografije. I. Časopisi. Amerilcanski Slovenec. Towor Mimi. Letnik III. 1894. Urednik in založnik V. Rev. J o s. F. Buh. Tovver Minn. Folio. (Izhaja vsak petek.) Cerkveni Glasbenik. Organ Cecilijinega društva v Ljubljani. (Izhaja po enkrat na mesec.) Letnik XVII. 1894. Odgovorni urednik Janez Gnjezda. Odgovorni urednik glasbene priloge Anton Foerster. Zalaga Cecilijino društvo. Tiska H. Milic. Vel. 8". Cvetje iz vertov sv. Frančiška. Časopis za verno slovensko ljudstvo, zlasti za ude tretjega reda sv. Frančiška. Trinajsti tečaj. Vredil in izdal P. Stanislav Š k rabec, mašnik pervega reda sv. Frančiška na Kostanjevici. V Gorici. Ililarijanska tiskarna. 1894. 8°. 384 str. Izhaja v nedoločenih obrokih. 12 zvezkov. (Na platnicah nadaljuje o. St. Skrabec: »Nekoliko slov. slovnice za poskušnjo«.) Delavec. List za interese slovenskega delavskega ljudstva. Izhaja vsakega 15. dne v mesecu. II. leto. St. 1 do 16. Ljubljana. Lastniki lista so: Dragotin Barta v Ljubljani in Ivan Reselj v Gradcu. Izdajatelj Dragotin Barta. Odgovorni urednik Anton Grablovic. Tisk Narodne tiskarne v Ljubljani. Št. 17 do 24. Zagreb. Lastnik Jožef Wesclko. Odgovorni urednik Anton Grablovic. Tisk Srpske štamparije v Zagrebu. Deželni zakonik in ukazni list za vojvodino Štajersko. V Gradci, leto 1894. Tiska Leykain v Gradci. (Izhaja v nedoločenih obrokih. Slov. in nemško.) 4°. Deželni zakonik za vojvodino Kranjsko. XXXIV. tečaj. Leto 1894. Tiskala Klein in Kovač v Ljubljani. V. 4". (16 kosov. Slov. in nemško.) Dolenjske Novice Izhajajo 1. in 15. vsacega meseca. V Novem mestu. X. letnik, 1894. Odgovorni urednik Josip Benkovič. Izdajatelj, založnik in tiskar J. Krajec. Vel. 8°. Dom in Svet. Ilustrovan list za leposlovje in znanstvo. Uredil Frančišek P. Lampe, doktor bogoslovja in modro-slovja, profesor bogoslovja. VII. letnik. V Ljubljani. Založilo uredništvo. Tiskala Katoliška tiskarna v Ljubljani. 1894. V. 8». Domoljub. Slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo. Izhaja vsak prvi in tretji četrtek meseca. V Ljubljani. 1894. Letnik VII. Izdajatelj dr. Ivan Janežič. Odgovorni urednik A. Kalan. Tiska Katoliška tiskarna. V. 4°. Domovina. V Oelji. Leto IV. Izhaja 5., 15. in 25. dne vsakega meseca. Izdajatelj in urednik D r a g o t i n Hribar. Tisk društvene tiskarne D. Hribar v Celji. Pol. Državni zakonik za kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane. XLIII. tečaj, leto 1894. Založnik c. kr. dvorska in državna tiskarnica na Dunaju. Izhaja v nedoločenih obrokih. 4°. Duhovni pastir. S sodelovanjem več duhovnikov urejuje Anton Kržič. V Ljubljani. 1894. Založba Katoliške bukvarne. Tisk Katoliške tiskarne. 8°. (12 zvezkov). Edinost. Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. Tečaj XIX. 1894. Lastnik politično društvo »Edinost«. Izdajatelj in odgovorni urednik Maks Cotič. Tiskarna C. Amati sinovi. — Kesneje Tiskarna Dolenc v Trstu. Izhaja po trikrat na teden, ob torkih, četvrtkih, sobotah. Folio. Glas Naroda. List slovenskih delavcev v Ameriki. New York. Leto 111. 1894. Izdajatelj in urednik K. Sak ser. Glasnik. Izhaja vsak 2. in 4. četrtek v mesecu. V Ljubljani 1894. Izdajatelj in odgovorni urednik 1«’r. Ziller. Tiska Katoliška tiskarna. 4°. (4 številke). Goriški vestnik. List za narodno gospodarstvo, obrt in trgovino. Izhaja zadnji četrtek vsakega meseca. V Gorici. 1894. Leto I. 4°. Izdajatelj in odgovorni urednik A n t. m. O b i z z i. Tisk prve slovenske tiskarne A. m. Obizzija v Gorici. Gospodarski list. Glasilo c. kr. kmetijskega društva v Gorici. Ureduje V i 1 j e m 1) o m i n k o. (Izhaja vsak mesec enkrat.) V Gorici. Leto XIII. Zalaga c. kr. kmetijsko društvo. Tiska Paternolli. (Priloga »Soči«.) Izvest j a muzejskega društva. (Glej II.) Kmetovalec, llustrovan gospodarski list. Uradno glasilo c. ki’, kmetijske družbe vojvodine Kranjske. Urejuje Gustav Pirc, družbeni tajnik. V Ljubljani. 1894. Leto XI. 4°. Izhaja 15. in zadnji dan v mesecu. Založba c. kr. kmetijske družbe kranjske. Tisk J. Blasnikovih naslednikov v Ljubljani. Krščanski detoljub. List za krščansko vzgojo in rešitev mladine. Izhaja štirikrat na leto. Vreduje Anton Kržič. Ljubljana. 1894. Tisk Katoliške tiskarne. Založba katoliškega društva detoljubov. 12°. 04 str. Ljubljanski Zvon. Leposloven in znanstven list. Uredil d r. 1 v. Tavčar. XIV. leto. 1894. V Ljubljani. Tisk Narodne tiskarne. (Izhaja po jeden pot na mesec v zvezkih.) Izdajatelj J a n k o K r s n i k. Vel. 8°. Mir. Izhaja 10., 20. in 30. dan vsakega meseca. V Celovcu. Leto XIII. Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler v Celovcu. Odgovorni urednik Filip Haderlap. Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu. Vel. 4°. Novice, gospodarske, obrtniške in narodne. Izhajajo vsak petek. V Ljubljani 1894. Tečaj LII. Odgovorni urednik Avgust Pucihar. Tisk in založba: .1. lUasnikovi nasledniki. 4°. Obrtnik. Celje. Leto II. Izdajatelj in urednik Dragotin Hribar. Tisk društvene tiskarne Dragotin Hribar v Celji. M. 4°. (Priloga »Domovini«.) Popotnik. Glasilo zaveze slovenskih učiteljskih društev. (Izhaja 10. in 25. dne vsacega meseca.) Izdajatelj in urednik M. Nerat, nadučitelj. V Mariboru. Tečaj XV. 8'. Lastnik in založnik Zaveza. Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru. Primorec. (Izhaja vsakih 14 dnij ob enem z neravnimi »Soči-nimi« številkami.) Tečaj II. Kolio. V Gorici. Izdajatelj in odgovorni urednik Andrej Gabršček. Tiska Goriška tiskarna A. Gabršček v Gorici. Primorski list. Podučljiv list za slovensko ljudstvo na Primorskem. Tečaj II. (do štev. 18. tiskan v Trstu, nadalje v Gorici). Izhaja vsak prvi in tretji četrtek v mesecu. Odgovorni urednik in izdajatelj J. Marušič. Tiska hila-rijanska tiskarna v Gorici. 4°. Rimski katolik. Šesti tečaj. Vrejuje in izdaja dr. Anton Mahnič, profesor bogoslovja. V Gorici. Iiilarijanska tiskarna. 1894. 8°. (Izhaja v zvezkih vsak tretji mesec.) Rodoljub. Glasilo slovenskega društva v Ljubljani. Izhaja 1. in 3. soboto vsakega meseca. V Ljubljani. 1894. IV. leto. Odgovorni urednik dr. Ivan Tavčar. Lastnina in tisk Narodne tiskarne v Ljubljani. 4°. Sloga. V Gorici. Tečaj II. (Izhaja vsak prvi in tretji četrtek meseca.) V. Kolio. Izdajatelj in odgovorni urednik Anton m. Obizzi. Tiska prva slovenska tiskarna A. m. Obizzi v Gorici. Slovanska knjižnica. (Glej Tl.) Slovanski svet. Lastnik, izdajatelj in odgovorni urednik Fran Podgornik. VII. leto. 1894. V Trstu. Tisk tiskarne Dolenc. 4°. (Izhaja 10. in 25. dne vsakega meseca.) Slovenec Političen list za slov. narod. Izhaja vsak dan izvzemši nedelje in praznike. V Ljubljani. Letnik XXII. Izdajatelj dr.Ivan Janežič. Odgovorni urednik Andrej Kalan. Tisk Katoliške tiskarne v Ljubljani. Kolio. Slovenski Gospodar. List ljudstvu v poduk in zabavo. (Izhaja vsak četrtek.) V Mariboru. 1894. Tečaj XXVIII. Izdajatelj 'in založnik »Kat. tiskovno društvo«. Odgovorni urednik 15. Kerk. Tisk tiskarne sv. Cirila. (Odgovoren J. Otorepec.) Slovenski narod. Izhaja vsak dan izimši nedeljo in praznike. Ljubljana. XXVII. leto. 1894. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip N o 11 i. Lastnina in tisk Narodne tiskarne. Kolio. Slovenski pravnik. Izdalo društvo »Pravnik« v Ljubljani. Uredila dr. Maks Pirc in dr. Viktor Zupan. X. leto. 1894. V Ljubljani. Tisk Narodne tiskarne. 8°. (Izhaja 15. dne vsacega meseca.) Soča. (Izhaja vsak petek opoldne.) Izdaja za deželo in za mesto. Tečaj XXIV. 1894. Folio. V Gorici. Izdajatelj in odgovorni urednik Andrej Gabršček. Tiska Goriška tiskarna A. Gabršček v Gorici. Štajerski kmet. Svetovalec kmetom v političnih in gospodarskih zadevah. V Mariboru. 1894. 'Pečaj I. 4°. Izhaja drugo nedeljo vsacega meseca. Izdajatelj, založnik in tiskar L. lvralik v Mariboru. Odgovorni urednik E. 11 in torbo 1 z e r st. Učiteljski tovariš. Glasilo slovenskega učiteljskega društva v Ljubljani. Štiriintrideseto leto. 1894. Uredil Jakob Dimnik, učitelj v Ljubljani. V Ljubljani. Natisnila R. Miličeva tiskarna. 8°. (Izhaja dvakrat na mesec.) Vesna. III. tečaj. Uredil dr. Fran Tominšek. V Colji. 1894. Založili Vesnani na Dunaji. Tiskal Dragotin Hribar v Colji. V. 8». Vrtec. Časopis s podobami za. slovensko mladino. Uredila Ivan Tomšič in Anton Kr Žič. Štiriindvajseti tečaj. 1894. V Ljubljani. (Izhaja 1. dne vsacega meseca.) Izdajatelj in urednik Ant. Kržič. Založnica Ivana Tomšič. Natisnila Klein in Kovač v Ljubljani. V. 8°. Zakonik in ukaznih za avstrijsko-ilirsko Primorje. Tečaj 1894. V Trstu. Tiskarnica avstrijskega Lloyda. 4°. (Izhaja v nedoločenih obrokih. Zgodnja Danica. Katolišk cerkven list. (Danica izhaja vsak petek.) V Ljubljani. 1894. Tečaj XLVII. Odgovorni vred-nik Luka Jeran. Tiskarji in založniki Jožef Blasnikovi nasledniki v Ljubljani. 4°. Zgodovinski zbornik. Priloga »Laibacher Diocesanblatta«. Izhaja v nedoločenih obrokih. Sedmo leto. 1894. Izdajatelj in odgovorni urednik Martin Pogačar. Tiska Katoliška tiskarna v Ljubljani. 4°. Stov. 26. in 27. Slovenski tiskane sestavke p r i n a š a j o tudi t i -1 e časopisi: »Ilrvatsko-slovenski ciklista«, »Vatrogasac«, »Stenograf« in »Gimnastika« v Zagrebu in »Laibacher Diocesanblatt« v Ljubljani. II. Zborniki. Drobtinice. XXVIII. letnik. Uredil dr. Frančišek Lampe. Založila Katoliška družba za Kranjsko. V Ljubljani. 1894. Natisnila Katoliška tiskarna. 8°. 192 str. Izvesfja muzejskega društva za Kranjsko. Urejuje Ant. Koblar. Letnik IV. V Ljubljani. 1894. Izdaja in zalaga Muzejsko društvo za Kranjsko. Tiskala Ign. pl. Kleinmayr in Kod. Bamberg. (Izhaja v zvezkih po šestkrat na leto.) Josipa Jurčiča zbrani spisi. Založila in na svetlo dala Narodna tiskarna. Uredil Fr. Levec. I. zv. (Glej XVII.) Ant. Knezova knjižnica Zbirka zabavnih in poučnih spisov. I. zvezek. Uredil Fr. Levec. Tiskala Narodna tiskarna. Str. VI + 195 m. 8°. (H podobo A. Kneza.) Vsebina: Fr. Levec: Ant. Knezova ustanova. Životopis. Dr. F. D.: Gospod Lisec. Povest. Bogdan Vened : Ženitev Ferdulfa vojvode. Furlanska povest. Letopis Matice Slovenske za leto 1894. Uredil Anton 13 ar tel. Natisnila Narodna tiskarna. Str. Vlil + 419. 8°. (S helijo-gravirano sliko pokojnega predsednika J. Marna.) Vsebina: Fr. Levec: Jožef Marn. Nekrolog Dr. K. Štrekelj: Slovarski doneski iz živega jezika narodovega. Dr. M. Murko: Jan Kollar. I. Navratil: Slovenske narodne vraže in prazne vere. (Dalje.) Dr. V. Oblak: Protestantske postile v slovenskem prevodu, f A. Raič: Južno-avstrijske dežele za prvih let vladanja Leopolda II. (Dalje in konec.) J. Apih: Ustanovitev narodne šole na Slovenskem. R. Perušek: Bibliografija slovenska. E. Lah: Letopis Matice Slovensko. Narodna biblioteka. Snopič 57. in 58. (Glej XVII.) Narodna knjižnica. III. zvezek. Dr. Jos. Vošnjakovi zbrani dramatični in pripovedni spisi. (Glej XVII.) Pedagog iška knjižnica. Izdaja slov. učiteljsko društvo v Ljubljani. Drugi zvezek. Navod slovenski vrtnarici. Spisal Miloš Kamuščič, voditelj slovenskih otroških vrtov v Trstu. Tretji zvezek: Dimnik Jakob, Domoznanstvo v ljudski šoli. (Glej VII. a.) Pomladni glasi, posvečeni slovenski mladini. IV. zvezek. (Glej Vil. c. Štrukelj.) Povesti slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo. Zbral in uredil Andrej Kalan, urednik »Domoljuba«. VI. in VII. zv. (Glej XIX.) Slovanska knjižnica. Urejuje in izdaja Andr. Gabršček. Y Gorici. Snopič S. do 31. 12°. (Glej XN' 1T.) Slovenske večernice za pouk in kratek čas. Izdala in založila družba sv. Mohorja v Golovcu. Oseminštirideseti zvezek. 1894. Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu. 8°. 143 str. Slovenska Talija. Zbirka dramatičnih del in iger. Na svetlo daje »Dramatično društvo« v Ljubljani. 59. vozek. Poljub — Trubadur • Marta. (Glej XVII.) Spisi Andrejčkovega Jožeta. VI. Nekaj iz ruske zgodovine. Iz češčine poslovenjena študija Ferdinanda Kopa Voj-niška republika zaporoških Kozakov. Češki spisal .1. Per-\volf. — Novomesto. 1894. Natisnil in založil J. Krajec. 1(5°. 79 str. (Narodne biblioteke snopič 58.) Zabavna knjižnica za slov. mladino. (Glej VII. c.) III. zvezek. Zgodovinski zbornik. (Glej 1.) III. Teološka dela. n) znanstveno-teološka dela. Apostolsko pismo svetega očeta Leona XIII. Ponatis iz »Slovenca«. V Ljubljani. 1894. Samozaložba. Tisk Katoliške tiskarne. 8°. 10 str. Komljanec Ivan. Cerkveno leto, to je njegovi sveti časi in dnevi. Spisal profesor J. K., veroučitelj na c. kr. spodnji gimnaziji v Kočevju. Poterdilo visokočastito knezo-škofijstvo Ljubljansko. (Ponatis iz »Zgodnje Danice«.) V Ljubljani. Tiskali in založili J. Blasnikovi nasledniki. 1893. 8». 90 str. L a m p e F r a n č i š e k , dr. Zgodbe sv. pisma. Slovencem prirod iI in razložil dr. F. L. I. del. Zgodbe starega zakona. Izdala in založila družba sv. Mohorja v Celovcu. 1894. Natisnila tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu. Vel. 4°. str. 1 do 96. S i m o n i č .1 u r i j, dr. Služabnik ali cerkovnik pri katoliški službi božji. Lahko razumljiv poduk, kako se obnašati pri navadnih cerkvenih opravilih, pristavek nekaterih kratkih mašnih molitev, litanij in drugih cerkvenih molitev. Sestavil dr. J. »S. V Mariboru. 1894. Založil Joz. Jurik. Tiskarna L. Bontempo v Poli. 16°. 69 str. Zupančič Ant. Duhovno pastirstvo. Slovenskim bogoslovcem in mašnikom spisal A. Z., profesor pastirstva na Ljub- ljanskem bogoslovnem učilišču. Drugi popravljeni natis. Z dovoljenjem prečastitega knezoškolijstva ljubljanskega. V Ljubljani. Založil pisatelj. Prodaja Katoliška bukvama. 1894. 8°. 932 str. Tiskala Katoliška tiskarna. Cvetje z vertov sv. Frančiška. (Glej I.) Duhovni pastir. (Glej I.) Rimski Katolik. (Glej I.) Zgodnja Danica. (Glej I.) 1>) molitveniki ter pobožno-vzpodbndne knjige. Dar tol D. Nevesta Kristusova ali podučila in molitvena knjiga za pobožne krščanske device. Poslovenil D. D., župnik. Sesti natis. V Ljubljani. 1894. Založila Katoliška bukvama. Natisnila Katoliška tiskarna. M. 8°. 598 + 10 str. kazala. Fleck Jož., duhovni svetovalec in dekan v Jarenini. Slovo od stare cerkve Marije, Matere Milosti, v Mariboru dne 2. julija 1893. Pridiga. V Mariboru. 1894. Založil frančiškanski samostan. Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru. Ki0. 24 str. Kerčon Jožel'. Salve Iiegina, ali razlaganje molitve Češčena bodi kraljica za Šmarnično opravilo. Spisal J. K., duhovnik ljubljanske škofije. Z dovoljenjem prečastitega knezo-školijstva ljubljanskega. V Ljubljani. 1894. Založila Kat. bukvama. Natisnila Katoliška tiskarna. 16°. 318 str. Lesar A. Prilike patra Bonaventure s pojasnjevanjem raznih verskih in nravnih krščanskih resnic. Druga izdaja, spopolnjena s prilikami opata Sampijon de Nilona. Prosto poslovenil A. L. Izdala in založila družba sv. Mohorja v Celovcu. 1894. Natisnila tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu. 8°. str. 189. Maj ar P. llrisogon. Kruh angeljski. Molitvene bukvice. Po slovenski priravnal 1*. A. M. Četrti natis. V Ljubljani. 1894. Založil in prodaja Matija Gerber. Tiskarna H. Miličeva. Ljubljana. 32°. 423 str. Maj ar P. II. Marija dobra mati. Za deveti natis pripravil in pomnožil P. II. M. V Ljubljani. 1894. Založil in prodaja Janez Giontini, knjigotržcc. Tiskal Rudolf Milic v Ljubljani. 12°. 272 str. Mežnarič P. Nikolaj, mašnik roda sv. Frančiška. Zgodovina čudodelne podobe Matere Milosti v franciskanslci cerlcvi v Mariboru. 1894. (Ponatis.) Založil frančiškanski samostan v Mariboru. Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru. 10°. 62 str. S1 o m š e k A n t o n M a r t i n. Življenja srečen pot. Nauki, vzgledi in molitve za mladeniče. Spisal A. M. S., bivši knez in škol' lavantinski. Novič izdala in založila družba sv. Mohorja v Celovcu. 1894. Tiskala tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu. 12°. 442 str. Volčič Janez. Jezus in Marija, moja ljubezen ali nauki in molitve za pobožne kristjane. Spisal J. V., duhoven ljubljanske škofije. Z dovoljenjem visokočastitega ljubljanskega školijstva. Osmi natis. V Ljubljani 1895.1) Prodaja založnik Matija Gerber. 1G°. 445 str. Tiskal R. Milic v Ljubljani. Vo 1 č i č J a n e z. Pustite male k meni, ker njih je kraljestvo. Kratke molitvice pobožnih otrok. Nabral J. V. duhoven ljubljanske školije. N' Ljubljani. Prodaja založnik M. Gerber. i894. 12°. 282. Tiskal Drag. llribar v Celju. Volčič Janez. Vrtec nebeški ali molitvene bukvice za pobožne kristjane. Izspisal iz svojega Vrta nebeškega J. Y\, duhoven ljubljanske . školije. Sedmega pomnoženega natisa. V Ljubljani. 1894. Prodaja založnik Mat. Gerber, bukvovez. 12°. 430 str. Natisnila Klein in Kovač v Ljubljani. Volčič Janez. Ura moliti Jezusa v zakramentu ljubezni Božje. Nekatere molitve za obiskovanje najsvetejšega zakramenta. Udom prelepe bratovščine sv. rešnjega telesa nabral J. V., duhoven ljubljanske školije. Z dovoljenjem visokočastitega školijstva ljubljanskega. Osmi natis. N' Ljubljani. Založil Matija Gerber, knjigovez. 1894. P2°. 64 str. (Tiskali J. Blasnikovi nasledniki.) Bobra spoved. VI. Molitve v dan sv. spovedi. V Ljubljani. 1894. Založilo katoliško društvo detoljubov. Tisk Katoliške tiskarne. 16°. 8;5. do 106. str. Dobra spoved. Nauki in molitve za vredni vzprejem zakramenta sv. pokore. Z dovoljenjem visokočastitega knezo-školijstva ljubljanskega. Drugi natis. V Ljubljani. 1894. Založilo katoliško društvo detoljubov. Tiskala Katoliška tiskarna. 16°. 116 str. Duhovni studenec ali molitve pri sveti maši in druge vsakemu kristjanu potrebne molitve. V Ljubljani. 1894. Lastnik in založnik M. Gerber v Ljubljani. Tiskal Drag-. Hribar v Celju. 12°. 316 str. Dušna mana. Molitvena knjižica z mašnimi in drugimi molitvami sestavljena iz najboljših mašnih katoliških školijsko dovoljenih knjig. Založil in prodaja Pavel l>izjak, knjigovez in knjigotržec v Kranji. Tisk .1. Blasnikovih naslednikov v Ljubljani. 10°. ‘200 sir. Ihalite Boga! Zbirka najboljših molitev za katoliške kristjane. Tretji natis. Založil A. llager v Ašaha ob Donavi. Natisnil Blanko v Ptuji. 1894. 12". 28 pol. Krscsdnszko katholicsdnszke cerkvene peszmi sz potrejbnimi molitvami i vnogimi vogerszkimi peszmami za skolnike, katholicsanszko mladezen ino za vszakoga pobozsnoga krsesenika. Vo dane od driistva szvetoga Stevana. Prvi natis/.. Budapest. 189;i. (»87 str. Mala zakladnica. Zbirka krajših molitev in pobožnosti z obilnimi odpustki. Drugi natis. V Ljubljani. 1894. Založilo katoliško društvo detoljubov. Tisk Katoliške tiskarne. 1G°. 39 str. Občna družba krščanskih družbi na čast sveti družini Nazareški. Ustanovljena za vso katol. cerkev od sv. Očeta Leona XIII. z apostolskim listom od dne 14. jun. 1892. V Mariboru. 1894. Tisk in zaloga tiskarne sv. Cirila v Mariboru. 1()°. 24 str. 0 Marija, kraljica presv. rožnega venca, prosi za nas! Bratovščina presvetega rožnega venca. Založila bratovščina rožanska v Makoloh I. 1894. Drugi natis. Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. 16°. 7 str. Pastirski list knezoškola celovškega. 4°. (Tiskala tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu. 1894.). */4 pole. Pastirski list knezoškola ljubljanskega. 4°. ('Piskala Katoliška tiskarna v Ljubljani 1894). ll/2 pole. Pobožno zedinenje sv. Antona Padovanskega. Nauk kako se opravljajo dolžnosti tega zedinenja in kateri odpustki se zaclobijo. V Ljubljani. 1894. Založil III. red. Tisk Katoliške tiskarne. 10°. 12 str. Postni pastirski list Mihaela kneza in škofa Lavantiske<>a. 1894. Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru. 4°. 14 sir. Pridiga o pogrebu prečastitega gospoda stolnega dekana Frančiška Kosarja. Govorili premilostljivi knez in škof dr. Mihael Napotnik v stolni cerkvi v Mariboru dne 14. junija 1894. V Mariboru. 1894. Založba tisk. društva. Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. 16°. str. 15. Reši duh! Spomini na sveti misijon. V Celovcu. Založila in tiskala tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu. 16°. 1(5 str. Spominek prvega svetega obhajila. Šest zlatih sredstev stanovitnosti na poti v nebesa za krščansko mladino. l-’o nemškem izvirniku. Tretji natis. V Ljubljani. 1894. Založilo katoliško društvo detoljubov. Katoliška tiskarna. 16». 39 str. Spomin na Jezusa pri sveti maši. Spisal H. P. Osmi natis. V Ljubljani. 1894. Založila Katoliška bukvama. Tiskala Katoliška tiskarna. 32°. 190 str. Spovedna priprava za otroke. Tiskal K. Milic. Ljubljana. 16°. 8 str. Svete zgodbe za male otroke. I. Stara zaveza. V Ljubljani. 1894. Založilo društvo detoljubov. Tisk Katoliške tiskarne v Ljubljani. 16°. 24 str. Ura moliti in častiti Jezusa v vednem češčenju presv. reš-njega telesa. Sestavljena z nekaterimi molitvami za ude te prelepe bratovščine in sploh za vse častilce pri obiskovanji najsvetejšega zakramenta. V Ljubljani. Založila kat. bukvama v Ljubljani. 1894. Tiskala Kat. tiskarna v Ljubljani. 12°. 64 str. Voditelj v sveta nebesa. Molitvena knjižica za mladino. Založil A. llager v Ašahu ob Donavi. — Natisnil Blanke v Ptuji. '1894. 12 pol. IV. Dela spadajoča v krog pravnega in državnega znanstva, politike, narodne ekonomije. 1S a h n i k .1 a n k o, d r. Nemško-slovenska pravna terminologija. V imenu društva »Pravnika« vredil dr. J. 15., c. kr. sodni pristav. Na Dunaju. Tiskala in založila c. kr. dvorna in državna tiskarnica. 1894. M. 8°. 838 str. Klavžar Ernest. Priročni zakonik. Cestni zakon z dne 21. maja 1894 za pokneženo grolijo Goriško in Gradiško. Izdal K. K. deželni uradnik. V Gorici 1894. Tiskala in založila Goriška tiskarna A. Gabršček. 8°. 36 str. Wratsohko Franc. „Slovenski Gospodar“ in slovenski kmet. Orehovica. Tiskal Leykan> v Gradcu. 1894. M. 8°. 22 str. Zitek I. Orehovski Bračko pa Slovenski Gospodar. Svojim gornje-radgonskim krajanom na presodbo spisal I. Zitek, doslu-ženi gimnazijski profesor. Maribor 1894. Založil pisatelj. Tisk tiskarne sv. Cirila. 12°. str. 56. Obravnave deželnega zbora kranjskega v Ljubljani od 28. dec. 1893. do 17. febr. 1894. l’o stenograličnih zapisnikih. 34. zvezek. V Ljubljani. Založil deželni odbor kranjski. Tisk Miličev. 1894. 4°. Resolucije za shod zaupnih mož. Samozaložba. Tisk Narodne tiskarne v Ljubljani, lvonceptni format. 3. str. Politični listi: Amerikanski Slovenec, Delavec, Dolenjske Novice, Domoljub, Domovina, Edinost, Glas Naroda, Glasnik, Mir, Novico, Primorec, Primorski list, Rodoljub, Sloga, Slovanski svet, Slovenec, Slovenski Gospodar, Slovenski Narod, Soča. Pravoslomi list: Pravnik. Zakonarski listi: Deželni zakonik in ukazni list za vojvodino štajersko, Deželni zakonik za vojvodino Kranjsko, Državni zakonik, Zakonik in uka/.nik za avstr, ilirsko Primorje. (Glej I.) V. Medicinska dela. VI. Filozofska dela. VII. Pedagoška dela. a) teoretsko - pedagoške knjige: Dimnik Jakob. Domoznanstvo v ljudski soli. Metodično navodilo. Spisal J. D., učitelj na II. mestni šoli v Ljubljani. 1894. Izdalo slovensko učiteljsko društvo v Ljubljani. Tisk Miličeve tiskarne. Vel. 8°. str. 66. Gabršček K r. Nazorni pouk v ljudski šoli. I. Del. Spisal Fr. G. Izdalo in založilo pedag. društvo v Krškem. V Ljubljani. Natisnila Narodna tiskarna. 1894. V. 8". 275 str. Kamuščič Miloš. Navod slovenski vrtnarici. Spisal M. K., voditelj slovenskih otroških vrtov v Trstu. V Ljubljani. Knjigotiskarna Miličeva. 1894. Vel. 8°. 30 str. (glej Peda-gogiška knjižnica drugi zvezek.) II. Koprivnik J., profesor na c, ki', učiteljišči v Mariboru. Šolski vrt. Vzgojevalno in učno sredstvo naših ljudskih šol. Kratek navod, kako snovati, dopolnjevati in oskrbovati šolske vrte, z dodatkom o trsni uši. Ponatis iz »Popotnika«. Maribor. 1894. V založbi pisatelja. Tisk tiskarne sv. Cirila. 8°. 15 str. Kosi A n t o n. Najnavadniše napake učenčev ptujskega okrajnega glavarstva in kako je naj učitelj iztrebi, (glej Vlil.) Kosi Anton. Stariši, podpirajte šolo! Nekoliko besedij o skupnem vzgojnem delovanju domače hiše in šole. Napisal A. K., učitelj v Središču. Druga povsem popravljena in pomnožena izdaja. V Ljubljani. 1894. V založbi pisateljevi. Natisnila Katoliška tiskarna. 12°. 28 str. Rudež Anton. Gluhonemi. Zgodovina in Sedanja metoda njih vzgojevanja. Spisal A. H., učitelj v goriški gluho-nemici. 25 slik. V Gorici. Tiskala in založila Goriška tiskarna A. Gabršček. 321 str. M. 8° (341 strani). Schreiner II. in Koprivnik .1. Prirodopisni poduk v ljudski Šoli. Po načelih Friderik-Junge-vih spisali ravnatelj II. Seli. in profesor J. K. Maribor. 1895. Založila pisatelja. Tisk tiskarne sv. Cirila. Vel. 8°. (Ponatis iz »Popotnika«). 140 str. Tretja učna razstava v Gorici leta 1894. Poročilo razstavnega odbora. Gorica. 1894. Izdal »razstavni odbor«. Goriška tiskarna A. Gabršček. 8°. 44 str. 1>) šolski učbeniki: Kaspret Anton. Zgodovina starega veka. Po Kr. M. Majorjevi knjigi za nižje razrede priredil A. K., c. kr. profesor višje gimnazije v Ljubljani. S 52 podobami. V Ljubljani. Založila in natisnila Ig. pl. Kleinmayr in Ked. Bamberg. 1894. 8". 115 str. Lavta r L. Geometrija za učiteljišča. Sestavil L. L. c. kr. profesor v Mariboru. Drugi prenarejeni natis. V Ljubljani Tiskala in založila Ig. pl. Kloinmayr in K. Bamberg. 1894. 176 str. 8U. Miklosich Ivan. Slovensko-nemška začetnica za obede ljudske šole. Spisal I. M. Na Dunaji. V ces. kralj, založbi šolskih knjig. 1894. 8°. 87 str. Močnik dr. J. vite*/.. Računica za občne ljudske šole. Izdaja v treh dolili. Spisal dr. J. M. C. kr. zaloga šolskih knjig. Na Dunaji. V cesarski kraljevi zalogi šolskih knjig. 8°. 88 str. N e d v e d Anton. Poletni nauk o petji za ljudske šole. Po G. Wein\vurimi sestavil A. N. V Ljubljani. Tiskala in založila Ig. pl. Kleinmayr in Kod. Bamberg. 1894. 8°. 31 str. Ne d vod Anton. Vaje v petji. V Ljubljani. Tiskala in založila Ig. pl. Kleinmayr in Ped. Bamberg. 1894. 8°. 88 str. Orožen Fr. Zemljepis za meščanske šole. Spisal Fr. O., profesor na c. kr. učiteljišči v Ljubljani. Druga stopinja. Z 8 slikami. V Ljubljani. 1894. Tiskal in založil Rudolf Milic. 8». 71 str. ' 1’ r e s c h e r n K a r 1. Slovensko-nemški abecednik za občne ljudske šole. Sloveniscli-deutsche Fibel fiir allgemeine Volksschulen. Von K. P. (Revidierter Text). Wien. lin k. k. SchulbUcher-Vcrlage. 1893. 8°. 156 str. Senekovič Andrej. Osnovni nauki iz fizike in kemije za meščanske šole. V treh stopnjah. Spisal A. S., c. kr. gimn. ravnatelj. II. stopnja. V berilo je vtisnenih 62 slik. V Ljubljani. Tiskala in založila [g. pl. Kleinmayr in Fed. Bamberg. 1894. 8«. 122 str. S k e t d r. J a k o b. Staroslovenska čitanka za višje razrede srednjih šol. Sestavil dr. J. S., c. kr. profesor. Na Dunaju. V c. kr. zalogi šolskih knjig. 1894. LX + 177 str. Sket dr. Jakob. A. Janežičeva slovenska slovnica. Za srednje šole priredil in predelal dr. J. S., c. kr. profesor. Sedma izdaja. V Celovcu. 1894. Tisk in zaloga tiskarne družbe sv. Mohorja. 8°. 275 str. V r h o v e c I v a n. Zgodovinske povesti za meščanske šole. II. stopnja. Sestavil J. V., c. kr. profesor. V Ljubljani. 1894. 8°. 84 str. Založili in tiskali J. Blasnikovi nasledniki. III. stopnja. Ljubljana 1894. 8°. 90 str. Založili in tiskali J. Blasnikovi nasledniki. Z u psi n Simon. Krščanski nauk za prvence. (Prvo in drugo šolsko leto.) Sestavil S. Z., katehet. Sesti natis. V Ljubljani. 1894. Založila Katoliška bnkvarna. Tisk Katoliške tiskarne v Ljubljani. M. 8°. 40 str. Mali katekizem. Na Dunaju. V cesarski kraljevski zalogi šolskih knjig-. 1894. 8°. 44 str. e) knjige za mladino. 0 r e z o v n i k Anton. Zakaj? Zato! Zbirka pravljic, pripovedk in legend za šolo in doni. Nabral in izdal A. li., učitelj. V Ljubljani. 1894. Založil Jan. Giontini. M. 8°. 101 str. (Tiskar ?) 1’’ r e u e n s 1’ e 1 d .los. Venček pravljic in pripovedek. Slovenski mladini spisal .1. h’. Drugi natis. V Ljubljani. 1894. Založil in prodaja Janez Giontini. 8°. 88 str. Natisnila Ig. pl. Ivleinmayr in Fed. Bamberg. Kosi Anton. Zabavna knjižnica za mladino Ureduje in izdaje Anton Kosi, učitelj v Središči. III. zvezek. V Ljubljani. 1894. Zalaga izdajatelj. Tisk Katol. tiskarne. 8°. 48 str. Kosi Anton. Zlate jagode. Zbirka basnij za slov. mladino in preprosto ljudstvo. Nabral A. K. učitelj. V Ljubljani. Izdala in založila Ig. pl. Kleinmayr in F. Bamberg. 1894. 144 str. M. 8°. Kržič Anton. Angeljcek, otrokom učitelj in prijatelj. Izdal A. K'. Vlil. zvezek. V Ljubljani. 1894. Samozaložba. Tiskala Katoliška tiskarna. 8°. 48 str. Praprotnik Andrej. Svete -pesmi za šolsko mladost. Nabral in izdal A. P. Sesti natis. V Ljubljani. Natisnil in založil J. 11. Milic. IG0. 138 str. (Nov natisk iz leta 1894.) Štrukelj Ivan. Pomladni glasi, posvečeni slovenski mladini. IV. Uredil I. Š. Založili sotrudniki. V Ljubljani. 1894. Tiskala Katoliška tiskarna v Ljubljani. 12°. 143 str. Pedagogiški listi: Krščanski detoljub, Popotnik, Učiteljski tovariš, Vrtec. (Glej I.) VIII. Filološka dela in spisi iz književne zgodovine. Babnik Janko, dr. Nemško-slovenska pravna terminologija. (Glej IV.) Dot t. G. Baudouin do (o u r t e n a y g i a professore nelle universitci di Ivasan e Dorpat: II catechisrno resiano. (Jon una prefazione del Dott. Giuseppe Loschi. Udine. Tipogralia del patronato 1894. 113 str. M. 8°. G 1 a s e r K' a rol, d r. Zgodovina slovenskega slovstva. I. Od početka do francoske revolucije. Spisal dr. K. G., profesor pri c. kr. državnem gimnaziji v Trstu. Tiskala Katoliška tiskarna. Str. XVI + 220 + 8. Kosi A n t o n. Najnavadnejše jezikovne napake učencev ptujskega okrajnega glavarstva in kako naj je učitelj iztrebi. Govoril dne 7. aprila 1893. pri uradni učiteljski konlerenciji v P tuji A. K., učitelj v Središči. (Ponatis iz Popotnika za 1. 1894.). V Mariboru 1894. Samozaložba. Tisk tiskarne svetega Cirila. 8°. 11 str. Lego Jan V. Mluvnice slovinskiho jazyka. Sepsal J. V. L. Druhe dopolnčne vydam. V Praze. .1. Otto. 1893. 8°. 118 + (II) str. M. Murko, dr. Jan Kollar. Napisal dr. M. M. (Ponatis iz Letopisa Matico Slov. za leto 1894. 8°. 7(5 str. Tiskala Narodna tiskarna v Ljubljani. Pleteršnik Maks. Slovensko-nemški slovar. Izdan na troske rajnega knezoškofa ljubljanskega Antona Alojzija Wolfa. Uredil M. P. 9—16. sešitek. V Ljubljani. Založilo in na svetlo dalo knozoškolijstvo. Tiskala Katoliška tiskarna. Vel. 8°. Vsak zvezek šteje 80 strani. Slovarček za potovalce na Nemško, iz katerega se nauči lahko nemškega jezika brez učitelja v kratkem času. Ponatisek prepovedan. V Ljubljani. 1894. Založil in prodaja Josip Paulin v Ljubljani. Tiskal Drag. Hribar v Celji. 12°. 104 str. Letopis Matice Slovenske. IX. Zgodovinska dela, životopisi, spominske knjige. K o s K r., d r. Doneski k zgodovini Škofje Loke in njenega okraja. Spisal di-. Fr. K., c. kr. profesor. Tisk J. Blasnikovib naslednikov. Str. VI +268 m. 8°. Lapajne Ivan. Krško in Krčani. Zgodovinske in spominske črtice. Spisal I. L., meščanske šole ravnatelj. S podobami okrasil Srečko Magolič. Krško. 1804. Založil odbor za olopšanje mesta v Krškem. Tiskal Drag, Hribar v Celji. 8". 147 str. Merčun llok. Uršulinski red in njegovo delovanje v Avstriji (glej XX. Letno poročilo Uršulinskih dekliških šol v Ljubljani.) Spisi Andrejckovega Jožeta. Snopič 58. (vide II.) Trstenjak Anton in Slatnar Anton. Slovensko delavsko pevsko društvo „Slaveca v Ljubljani. Sestavila A. T. in A. S. V Ljubljani. 1894. Založil »Slavec«. Natisnila Katoliška tiskarna. 8°. 82 str. (Glej XX.) V ene a j z J a n k o. Spomenica o petindvajsetletnici akad. društva Slovenije na Dunaji. Sestavil jur. .1. V. V Ljubljani. 1894. Izdalo in založilo akad. društvo Slovenija na Dunaji. Natisnila Narodna tiskarna. 8°. 162 str. Zgodovinski zbornik. (Glej I.) Izvestja Muz. društva. (Glej II.) Letopis Matice Slovenske. (Glej II.) Sestavki v različnih knjigah in časopisih. X. Starinarska dela. XI. Geografska, potopisna, narodopisna dela. Kocbek Fr. in Kos M. Vodnik za Savinske planine in najbližjo okolico. Spisala Fr. K. in M. K. Izdalo in založilo Slovensko planinsko društvo. V Gel j i. 1894. Tiskal Dragotin Hribar v Cel j i. M. 8°. 112 str. Ravnikar J. Mokronog z okolico. (Glej Letno poročilo lj. š. v Mokronogu.) Rutar Simon. Argivska ravnica v »Izvestje c. kr. državne nižje gimnazije v Ljubljani«. Stiasny Ljudevit. Zemljepisno-zgodovinski opis. Sestavil L. S. V Ljubljani. 1894. Izdal in založil Ljudevit Stiasny. Tiskala Ig. pl. Kleinmayr in Fed. Bamberg. M. 8°. 175 str. Letopis Matice Slovenske. (Glej II.) XII. Matematska in astronomska dela. Bezlaj Anton. Pouk o ertežih (planih). Spisal in z 59 podobami pojasnil A. B., meščanski učitelj in šolski nadzornik v Krškem. Drugi pomnoženi natis. V Celji. 1894. Založilo ped. društvo v Krškem. Natisnil Dragotin Hribar v Colji. 8°. 81 str. S tremi velikimi podobami. XIII. Prirodopisna, fizikalna, kemijska dela. Cilenšek Martin. Naše škodljive rastline v podobi in besedi. Opisal M. C., profesor na deželni gimnaziji v Ptuju. Izdala in založila Družba svetega Mohorja v Celovcu. IH. snopič (str. 289 -448). 1894. Natisnila tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu. 8°. Izvestja muz. društva. (Glej 11.) Sestavki v raznih časopisih in knjigah. XIV. Dela spadajoča v krog trgovine, obrta, industrije, rudarstva, arhitekture. Kranjski odposlanci pri obrtni enlceti na Dunaji dne 20. julija 1898. Po stenograličnem zapisniku. Ponatis iz »Novic«. Ljub-ljana. Tisk in založba J. Blasnik-ove tiskarne. 1894. 8°. 48 str. Resolucija, ki so jo sklenili obrtniki ljubljanski na občnem zboru dne 80. marca. Samozaložba. Tisk Narodne tiskarne. 16". 4 str. Obrtnik list (v id e 1.) XV. Dela, katerim je predmet ratarstvo, živinarstvo, sadjarstvo, domače gospodarstvo. Dular Kranj o. Umna živinoreja. Slovenskim gospodarjem v pouk popisal K. D., okrožni živinozdravnik. I. knjiga. Kako se domača živina zdrava ohrani. Izdala in založila družba sv. Mohorja v Celovcu. 1894. Natisnila tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu. 8°. 204 str. Hubad Josip. 0 račji kugi. (Glej: Izvestje c. kr. državne nižje gimnazije v. Ljubljani.) Ro h rman Viljem. Nauk slovenskim gospodarjem, kako je zboljšati rejo goveje živine. Spisal V. It., pristav deželne kmetijske šole na Grmu. Založila podružnica c. kr. kmetijske družbe v Novemmestu. Tiskal J. Krajec. 1894. 8». Str. 51. V ;i 1) i č F r a n. Ucenci, varujte naše koristne ptice (jlada in mraza in nastavljajte jim valilnice! V IM nji. Tiskal Blanke. 1894. 8°. IB str. Vabič K ran. Varujte naše koristne ptice glada in mraza in nastavljajte jim valilnice! Prošnja in opomin do šolske mladine z navodom, kako pripravljati ptičja krmilišča in valilnice. S 24 podobami. Sestavil Kr. V., nadučitelj, Rutneč bi. Ormoža. (Friedau.) V lastni založbi. Tiskal Drag. Hribar v Celji. 12°. 22 str. Deset zapovedij za poljedelca. Dunaj. Zaloga Franceta Frauen-dorferja. (Tiskarna Karola Gerolda sin.) 1893. 8°. 12 str. Kako se varovati pred nakupom sleparske/ja deteljnega semena. V R. 8?. 14 str. (rl'isk J. Blatnikovih naslednikov v Ljubljani.) Gospodarski listi: Dolenjske novice, Goriški vestnik, Gospodarski list, Kmetovalec, Novice, Obrtnik, Slovenski gospodar. (Glej I.) XVI. Vojaške knjige, vežbeniki. Achtschin Albin G. Službeni red in vadbeni predpisi za kranjska zavezna gasilna društva. Sestavil A. G. A. Ljubljana. Založila kranjska deželna zaveza gasilnih društev. 1894. 8°. 221 + (21) str. + 2 tabeli. (Nemški in slovenski.) XVII. Leposlovna dela. A lesov ec 1. Jama nad Dobrušo. (Glej XIX.) Basnigoj. Zaroka o polnoči. Novela. Spisal B. Novomesto. 1894. Natisnil in založil J. Krajec. 16°. 97 str. (Narodne biblioteke snopič 57.) B ur g c r .1 o ž e f. Evstahij. (Glej XIX.) Bečic Ferdo. Zaobljuba. Povest. Hrvaški spisal K. B. Poslovenil Peter Medvešček. (Slov. knjižnico snop. 20—23. V Gorici. 1894. 12°. 244 + 3 str. B e n e š-Tfe b i z s k y. V. Pošasti. Povest. Češki spisal V. Be-neš T. Poslovenil Z. Z. Trbojski. (Slovanske knjižnice snopič 19.) V Gorici. 1894. 12°. 72 str. Tiska in zalaga Goriška tiskarna A. Gabršček. Cigler I. Deteljica ali življenje treh kranjskih bratov, francoskih vojakov. Spisal I. C. Drugi natisek. Izdala in založila družba sv. Mohorja v Celovcu. 1894. Tiskarna družbo sv. Mohorja v Celovcu. 8°. 96 str. Cekal X. (Jan Kratkv v Kalifornij.) Preskušnja in rešitev ali doma najbolje. Češki spisal poslovenil Simon Gregorčič ml. (Slovanske knjižnice snopič 27.) V Gorici. 1894. 12°. 79 str. 'Piska in zalaga Goriška tiskarna A. Gabršček. Petdesetletnica rojstnega dni slavnega pesnika Simona Gregorčiča 1844 — 15. oktobra 1894. Z dodano izbirko domoljubnih njegovih pesmij. (Slovanske knjižnice 28.snopič.) V Gorici. 1894. 12". 110 str. Tiska in zalaga Goriška tiskarna A. Gabršček. II ero Id E. Slike iz Prage. Češki spisal E. II. Poslovenil Jos. Faganolj. (Slovanske knjižnice 31. snopič.) V Gorici. 1894. 12°. 64 str. Tiska in zalaga Goriška tiskarna A. Gabršče k. Ilustrovani narodni koledar za navadno leto 1895. Leto V11. Uredil in izdal Dragotin Hribar v Celju. 8°. 155 str. 'Piskala društvena tiskarna Drag. Hribar v Celju. (Glej XIX.) Jurčičevih zbranih spisov I. zvezek. Deseti brat. Roman. V Ljubljani. Založil »Odbor za Jurčičev spomenik«. Natisnila Narodna tiskarna. M. 8. 293 str. (Nov natisek). Ant. Knezova knjižnica. 1. zvezek. Glej II. Koder Anton. Marjetica. Spisal A. K. l)ru<>'i natis. V Ljubljani. 1894. Založil in prodaja Anton Turk, knjigovez. 12°. 24B str. ('Pisk Katoliške tiskarne.) Konrad D. Mali Zlatko. Češki spisal Jos. 1). K. Preložil Vekoslav Benkovič. —• P. N. Polo voj. Pogumnim Bog pomaga. Božična pripovedka. Ruski spisal P. N. P., poslovenil J. J. Kogej. (Slovanska knjižnica v Gorici. Snopič 8.) 1894. 12°. 'Piska in zalaga Goriška tiskarna A. Gabršček. 50 str. Izbrani spisi Vaclava K osma k a. I. II. (Slovanske knjižnice snopič 17. in 18.) V Gorici. 1894. 12°. 63 + 63 str.' 'Piska in zalaga Goriška tiskarna A. Gabršček. Malavašič Fran. Zlata vas. Podučna in kratkočasna povest-Poslovenil Fr. M. V Ljubljani. Tisk in založba J. Bla-snikovih naslednikov. 1894. 8°. 136 str. Marta ali semenj v Richmondu. Romantiško-komiška opera v štirih dejanjih. Spisal W. Friedrich. Uglasbil Fr. pl. Flotow. Preložil A. Funtek. Izdalo in založilo Dramatično društvo v Ljubljani. V Ljubljani. Natisnila Narodna tiskarna v Ljubljani. 1894. 12°. 87 str. Miljkovič M. Velja. Čarovnica. Novela. Srbski spisal V. M. M., poslovenil Ivan Sivec. Tri smrti. Pripovedka grofa L. N. Tolstega; iz ruščine poslovenil Podravski. (Slov. knjižnice snopič 24.) V Gorici. 1894. 12°. (54 str. Tiska in zalaga Goriška tiskarna A. Gabršček. M o r z k o w s k a V a 1 o r i j a. Žalostna svatba. 1 'ovest iz življenja poljskega naroda. Spisala V. M. Poslovenil Pohorski. Iloleček .los. Kalco sem izpovedal Turke. Češki spisal I. H., poslovenil-j-Fran Gestrin. (Slovanske knjižnice snopič 9.) V Gorici 1894. 12°. 48 str. Tiska in zalaga Goriška tiskarna A. Gabršček. Narodne pripovedke v Soških dolinah. »Iz naroda za narod« zbral in napisal A. G. (Slovanske knjižnice snopič 25. in 29.) V Gorici. 1894. 12°. Gl + 08 str. Tiska in zalaga Goriška tiskarna A. Gabršček. Novak Več e s lav. Lotarijka. Hrvaški spisal V. N. Izgubljeni sin. Iz srbskega Putnika 1. 1862. Mrtvaška srajca. Iz srbščine po K. Oberkneževiču v Putniku 1. 1862. Vse tri poslovenil Simon Gregorčič ml. — (Slovanske knjižnice sn. 26.) V Gorici. 1894. 12°. str. 64. Izdaje in zalaga Goriška tiskarna A. Gabršček. Odiseja. Povest slovenski mladini. Prosto po Ilomeru spisal Andrej Kragelj. (Slov. knjižnice snop. 11—-14.) V Gorici. 1894. 12°. 287 str. Tiska in zalaga Goriška tiskarna A. Gabršček. Iz spisov Pavline Pajkove. 1. Najdenec. 2. Dneva ne pove nobena pratika. 3. Nekoliko besedic o ženskem uprašanju. (Slovanske knjižnice snop. 30.) V Gorici. 1894. 12°. 70 str. Tiska in zalaga Goriška tiskarna A. Gabršček. Poljub. Prostonarodna opera v dveh dejanjih. l’o pripovesti Karoline Svetle spisala Fliška Krasnohorska. Uglasbil H. Smetana. Preložil A. Funtek. Izdalo in založilo Dramatično društvo v Ljubljani. V Ljubljani. Natisnila Narodna tiskarna. 1894. 12°. 59 str. Pravda Fr. (Vojteh lllinka). Ne bodimo lipov les! Obraz iz življenja. Ceš. »I)ržislavy a Kazimory«. Spisal —. Poslovenil Simon Pomolov. — Tyl Josip Kajetan. Blazni goslar. Noveleta. Češki spisal JKT. Poslovenil A. Petrič. (Slovanske knjižnice sn. 32.) V Gorici 1894. 12°. (54. Tiska in zalaga Goriška tiskarna A. Gabršček. Sabina Dragotin. Osveta. Povest o razmerah v človeški družbi XV. stoletja. Češki spisal I). S. Poslovenil Radoslav Knallič. - Preissova Gabrijela. Stric Martine/c. Obrazek s Slovaškega. Češki spisala G. P. Poslovenil -J- Fran Gestrin. (Slov. knjižnica. Snopič 10.) Y Gorici 1894. 12°. (18 str. Tiska in zalaga Goriška tiskarna A. Gabršček. Senoa A u g u s t. Taropoljski top. Povest. Hrvaški spisal A. Š. Poslovenil Peter Medvešček. Cech Svatopluk. Dvoboj. Iz zapiskov prijateljevih. Spisal S. O., poslovenil J. M. Frankovski. (Slovanske knjižnice snopič 16.) Y Gorici. 12°. 60 str. Tiska in zalaga Goriška tiskarna A. Gabršček. Šmid Krištof. Mladi samotar. (Glej XIX.) Tolstoj grof Lev. Kjer je ljubezen, tam je Bog. Ruski spisal g. L. '1'. Poslovenil Adolf Pahor. — A. S. Puškin. Ralcvar (Grobovščik.) Ruski spisal A. S. P. Poslovenil I. K g. — Božena. Resnična povest. Iz češčine preložil Ru^. (Slovanske knjižnice snopič 15.) V Gorici. 12°. 60 str. Tiska in zalaga Goriška tiskarna A. Gabršček. Trstenjak Davorin. V deluje rešitev. Glej XIX. Trubadur. Opera v štirih dejanjih. Spisal S. Oammarano, uglasbil .1. Verdi. Poslovenil A. Štritof. Izdalo in založilo Dramatično društvo v Ljubljani. 1894. 16°. 63 str. Tisk Narodne tiskarne. .los. Vošnjaka, dr. Zbrani dramatični in pripovedni spisi. III. zvezek. V Celji. 1894. Tiskal in založil Dragotin Hribar v Celji. 8°. 103 str. — Doktor Dragan. Drama v petih dejanjih. Leposlovni listi: Dom in Svet, Ljubljanski Zvon, Slovanska knjižnica. (Glej 1.) Zborniki: Ant. Knezova knjižnica, Narodna biblioteka, Narodna knjižnica, Slovenska Talija. (Glej II). Leposlovne sestavke prinašajo tudi različni časopisi, koledarji itd. XVIII. Umetniška dela (glasbena, slikarska itd.). Fajgelj Dan. Missa, ,Jesu rex gloriae1 ad IV. voces inaequales organo comitante (ad 1 ib.) Auctore 1). K. Op. 69. La-baci 1894. Suinptibus et typis R. Milic. Lex 8°. 1'’o (n* st cm' Anton. Teoretično-pralctična pevska sola. Spisal A. K. Oetrti natis. Tiskal in založil R. Milic. 110 str. V. S'. (Nemško in slov.) O 1 a s b e n a Matica. Ljubica. Mešan zbor. Besede spisal Josip Pagliaruzzi-Krilan, uglasbil Ant. Foerster, op. 44. Zvezek XXV. Založila in izdala »Glasbena Matica« v Ljubljani. 1894. Lastnina Glasbene Matice. Natisnila .los. Eberle in tir. na Punaji. 4°. Glasbena Matica. Sedem moških zborov, uglasbil 1‘. II u-golin Sattner. Zvezek XXIV. Založila in izdala »Olas-bena Matica«. Natisnila .los. Eberle in dr. na Dunaji. 4°. Hladnik Ignacij. Missa »Ave Regina coelorum !« compo-sita ad ([uattuor voces inaequalos (Ganto, Alto, Tcnore. Basso). Auctore 1. II. Op. 20. Labaci. Suinptibus auctoris. Typis .1. Blasnik. 1894. Hladnik Ig n. Missa in honorem St. Rosarii B. M. V. ad IV. voces inaetju. cum organo. Suinptibus auctoris op. 19. rFypis .1. Blasnik Labaci 1894. 4°. Hladnik Ig. Petnajst obhajilnih pesem za mešan zbor. Zložil 1. 11. Op. 14. Tretji natis Ljubljana. Založil skladatelj, Tisk .1. Blasnikovih naslednikov. 1893. 4°. Hladnik Ig n. Triindvajset cerkvenih napevov za moški zbor. (4 mašni itd.) Zložil I. II. Op. 21. V Ljubljani. 1894. Tisk in založba R. Miličeve tiskarne. Hoflmeister K. Trije jahači. (Tri jezdci.) Melodramna pesem N. Lenau (slovenski prevod A. Funteka, česky preklad A. Klašterskeho.) Za klavir zložil K. II. Založila L. Schwent-nerjeva knjigarna v Brežicah ob Savi. Hribar I ’. A n g e 1 i k in Sattner I *. 11 u g o 1 i n. Slava Bogu. Cerkvene pesmi. II. zvezek. 23 Marijinih za mešan zbor zložila in izdala 1*. A. II. in I*. II. S. V Ljubljani. 1894. Založil samostan ljubljanski. 'Piskal R. Milic. 4°. 24 sli'. Hubad Mat. Slovenske narodne pesni, harmonizoval in za koncert priredil M. II. Založila »Glasbena Matica« v Ljubljani. 1894. Lastnina »Glasbene Matice«. Knobloch Kr. Sokolska koračnica. Za klavir. Uglasbil Fr. K., (autogralovano). Laharnar I. Maša „Ora pro nobisu v spomin 700 let, odkar obstoji fara na St. Viški Gori 1192 1892. Zložil I. L., organist. Izdalo oeoilijansko društvo za goriško nadškofijo. 'l’isk Engelman in Millilberg v Lipsiji. Parma Viktor. Pozdrav Gorenskej. Valček. Po slovanskih napevih za glasovir zložil V. I*. Založila L. Sc;hwent,ner-jeva knjigarna v Brežicah na Savi. Velečastitemu gospodu dr. Edvardu Savniku poklonjena. 4°. Vaupotič V e kosi a v. 1.1 četverospevov za moške glase, izdal V. V., častni član muzikalnih društev. Na Dunaji. Lith. C. (J. Rodcr. Leipzig. 1894.; poprečna 8°. 14 listov. Volarič II. Slovenske pesmi za štiri moške glasove. Zložil in slavnemu društvu »Nabrežina« udano poklonil II. V. Op. 10. Tisk Eberle in dr. na Dunaji. Cerkvene pesmi. V Ljubljani. 1890. Natisnil in prodaja H. Milic. 16n. 18 str. (Nov natisek I. 1894.) Cerkveni glasbenik, (Glej I.) Slovenske skladbe so natisnjene tudi v knjigi: „Kolo“. Sbirka izabranih hrvatsko-slovenskih mužkih zborova. Izdalo hrvatsko pjevačko društvo »Kolo« u Zagrebu. Uredio Nikola pl. Faller. V Zagrebu. 1894. 8°. N v a k. Samoznaki in okrajšave v slovenski stenografiji. 49 str. (Jahresberioht des k. k. Obergymnasiums in Rudollswert idr das Schuljahr 1893,94. Tiskal .1. Krajec v Novemmestu.) XIX. Knjige za prosti narod, spisi prigodniki in knjige različne vsebine. Alešovec Jakob. Jama nad Dobrušo ali dobri in hudobni grajščak. Pravljica iz starodavnih časov. Zvedel in za priprosto ljudstvo spisal .1. A. Drugi natis. V Ljubljani. 1894. Založil in prodaja Janez Giontini. Natisnila lu’. pl. Kleinmayr in Fed. Bamberg. 8°. 89 str. Bregar Vinko. Potovanje v Liliput. Poslovenil V. H. V Ljubljani. 1894. 12°. 80 str. Založil Janez Giontini. Brezovn i k Anton Zakajr' — Zato! (Glej VII. c.) Burger Jož el'. Evstahij. Povest iz pisem Kr. Hm id a. Poslovenil J. B., duhovnik v ljubljanski školiji. 4. natis. V Ljubljani. Natisnili, založili in na prodaj jih imajo J. Blas-nikovi nasledniki. 1894. 8°. 135 str. Cigler J. Deteljica, (glej XVII.) Dejanje svetega detinstva v pouk mladim in odrašdenim. XIV. zvezek. V Ljubljani. 1894. Samozaložba. Natisnila Katoliška tiskarna. 1()°. 116 str. Feldmaršal grof Badecki. Sestavil I’’. N. Y Ljubljani. 1893. 12°. 80 str. Založil Janez Giontini. (Tisk Miličev). Kalan Andrej. Povesti slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo. Zbral in uredil A. K., urednik »Domoljuba«. Ponatis iz »Domoljuba«. VI. zvezek. V Ljubljani. 1894. Založilo tiskovno društvo. Tisk Katoliške tiskarne. 12°. 117 str. VII. zvezek. 1894. 12». 136 str. Koledar Družbe sv. Mohorja za navadno leto 1895. Na svetlo dala in založila Družba sv. Mohorja v Celovcu. Natisnila tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu. 4°. 128 + 64 str. Kosi A n t o n. Šaljivi Jaka ali zbirka najboljših Icratkocasnic za slovensko mladino. Nabral in priredil A. K., učitelj. II. zvezek. V Ljubljani. 1894. Izdal in založil Janez Giontini. 8°. 72 str. Majhna afrikanska knjižnica. Kratkočasne in pod učne stvari v pospeševanje zanimanja in ljubezni do naših ubogih črnih bratov. Izdaja Lekš I laika. Št. 1. 12°. 36 str. Slovenske večernice. 48. zv. (glej II.) Sm id Krištof. Mladi samotar. Povest. Spisal K. S. Poslovenil P. Adolf Mayr. V Ljubljani. Tisk in založba J. Blas-nikovih naslednikov. 1894. 8°. 70 str. Trstenjak Davorin. V delu je rešitev. Hrvaški spisal 1). T. Prosto poslovenil Božidar Flegerič. V Ljubljani. 1894. Založil in prodaja Janez Giontini. 8°. str. 128. XX. Koledarji, letna poročila, računski sklepi itd. Dijaški koledar za navadno leto 1895 IV. letnik. Uredil in založil Anton Zagorjan, knjigar. V Ljubljani. Tisk Narodne tiskarne. 1894. 12n. 101 str. Koledar družbe sv. Mohorja <*'l. XIX. Ilustrovani narodni koledar glej XVII. Koledar za navadno leto 1895. (Za na steno 4 str. 8°. Natisnil?) Koledar Katoliškega tiskovnega društva v Ljubljani za leto 1895. Namenjen /.lasti slov. duhovščini. Sedmi letnik. Izdalo in založilo Kat. tiskovno društvo v Ljubljani. 12°. 140 str. Tisk Kat. tiskarno v Ljubljani. Popotnikov koledar za slovenske učitelje, 1894. Vlil. leto. Sestavil in založil Mihael J. Nerat. Maribor. Tisk tiskarne svetega Cirila. 16°. str. 200. Mala pratika za navadno leto 1895, ki ima 865 dni. Na svetlo dala c. kr. kmet. družba. V Ljubljani. Natisnili in založili J. Blasnikovi nasledniki. Vse tiskovne pravice prihranjene. 82°. Velika pratika za navadno leto 1895, ki ima 865 dni. Na svetlo dala c. kr. kmet. družba. V Ljubljani. Natisnili in založili J. Blasnikovi nasledniki. Vso tiskovne pravice prihranjene. 82°. 48 str. Slovenska pratika za navadno leto 1895, ki ima 865 dni. V Ljubljani. Tiskala Ign. pl. Kleinmayr in Kcd. Bamberg. 82°. Prvi amerikanski koledar in kažipot za leto 1895. Nevv York. Tisk in založba »Glas Naroda«. 8°. 152 str. Ilustrovani stenski koledar goriških narodnih obrtnikov in trgovcev. Tiskala Prva slovenska tiskarna v Gorici. A. m. Obizzi. Stenski koledar. Založil Anton Zagorjan, trgovec s knjigami in papirjem v Ljubljani. Natisnila Narodna tiskarna v Ljubljani. Skladni koledar. Za leto 1895. Tiskarna A. m. Obizzija v Gorici. Skladni koledar. Založil Anton Zagorjan, trgovec s knjigami in papirjem v Ljubljani. Natisnila Narodna tiskarna v Ljubljani. Slovenski koledar 1895 za na steno. Tiskarna svetega Cirila v Mariboru. Iz vest j e c. kr. državne nižje gimnazije v Ljubljani v šolskem letu 1893/94. Na svetlo dal c. kr. ravnatelj K ra n Wiesthaler. Vsebina: 1. Argivska ravnica, spisal prof. S. Rutar. 2. G račji kugi, spisal prof. Jos. Hubad. 3. Šolska poročila, sestavil ravnatelj. V Ljubljani 1894. Založila c. kr. državna nižja gimnazija. Natisnila Ig. pl. Klein-mayr in Fed. Hamburg. V. 8°. 14 + 9 + 21). Letno izvestje c. kr obrtnih strokovnih šot za obdelovanje losa in za umetno vezenje in šivanje čipek v Ljubljani v šolskem letu 1893/94. Na svetlo dal c. kr. direktor Ivan Suhic. V Ljubljani. 1894. Založili c. kr. obrtni strokovni šoli. Natisnila Ig. pl. Kleinmajrr in K. Lamberg.V. 8°. Str. 38. Letno poročilo Fran-Josipove ljudske šole v Crnomlji, štirirazrednice z dekliško paralelko 1893/94. Založil krajni šolski svet v Crnomlji. Tiskal J. Krajec v Novemmestu. 8°. 13 str. Letno poročilo I. mestne petrazredne deške ljudske šole in obrtne pripravljalne šolov Ljubljani. Izdalo šolsko vodstvo na koncu šolskega leta 1893/94. Založila I. mestna pet-razredna deška ljudska šola. Tisk R. Miličeve tiskarne. V. 8». 23 str. Letno poročilo II. mestne petrazredne deške ljudske šole, obrtne pripravljalnice in šolske delarne v Ljubljani. Izdalo šolsko vodstvo na koncu šolskega leta 1893/94. Založila II. mestna petrazredna deška ljudska šola v Ljubljani. Tiskal II. Milic v Ljubljani. V. 8°. 22 str. Letno poročilo mestne osemrazredne dekliške ljudske šole v Ljubljani. Izdalo šolsko vodstvo na koncu šolskega leta 1893/94. Založila osemrazredna dekliška ljudska šola v Ljubljani. Tisk R. Miličeve tiskarne. V. 8°. 16 str. Letno poročilo Uršulinskib dekliških šol v Ljubljani. Izdalo šolsko vodstvo na koncu šolskega leta 1893/94. (Slov. in nemško.) Verlag der Ursulinerinnen-Madchenschulen in Laibach. Druck v. Rud. Millitz. V. 8°. 59 str. (Vsebina: Rok Merčun: Uršulinski red in njegovo delovanje v Avstriji in »Slavovitka« sveti Angeli, zložila M.Stanislava.) Letno poročilo štirirazredne deške ljudske in obrtno-nadalje-valne šole v Kamniku. Izdalo šolsko voditeljstvo na koncu šolskega leta 1893/94. Založil krajni šolski svet v Kamniku. Tiskarna 11. Miličeva. Ljubljana. 1894. 8°. 12 str. Letno poročilo trirazredne dekliške ljudske šole nekaj s poldnevnim, nekaj s celodnevnim poukom v Kamniku o konci šolskega leta 1893/94. Založil krajni šolski svet v Kamniku. Tiskarna R. Miličeva. Ljubljana. 1894. 8°. 7 str. Letno poročilo štirirazredne ljudske šolo in obrtne nadaljevalne šole v Kranji. Izdalo šolsko vodstvo koncem šolskega leta. Založil krajni šolski svet v K ran j i. Tiskarna H. Miličeva v Ljubljani. V. 8°. 13 str. Letno poročilo štirirazredne in obrtne nadaljevalne šole v Metliki. Izdalo šolsko voditeljstvo*na konci šolskega leta 1893/94. Založil krajni šolski svet v Metliki. 'Piskal J. Krajec v Novemmestu. 8°. 22 str. Letno poročilo štirirazredne ljudske šole v Mokronogu. Izdalo šolsko voditeljstvo na koncu šolskega leta 1893/94. Založil krajni šolski svet v Mokronogu. V Ljubljani 1804. Tiskal 11. Milic. V. 8°. 24 str. (Vsebina: Mokronog z okolico, po raznih virih spisal .1. Ravnikar). Letno poročilo trirazradne dekliške šole v Novemmestu. 1893/4. Založil krajni šolski svet v Novemmestu. Tiskal J. Krajec. M. 8°. 9 str. Letno poročilo štirirazredne deške ljudske šole v Novemmestu. Tiskal J. Krajec. M. 8°. 13 str. Letno poročilo štirirazredne ljudske šole in obrtno-nadaljevalne šole v Postojini koncem šolskega leta 1893/4. Založil krajni šolski svet v Postojini. Tiskal K. Šober v Postojini. 8».' 15 str. Letno poročilo četverorazredne deške ljudske šole v Škofji Loki koncem šolskega leta 1893/94. Založila ljudska šola v bkolji Loki. Tiskarna 11. Miličeva. Ljubljana. 8°. 14 str. Letno poročilo trirazredne ljudske šole v Toplicah. Izdalo šolsko voditeljstvo na koncu šolskega leta 1893/94. Založil krajni šolski svet v Toplicah. Tiskal J. Krajec v Novemmestu. 8“ 14 str. Letno poročilo štirirazredne ljudsko šole v Vipavi. Izdalo šolsko voditeljstvo koncem šolskega leta 1893/94. Založil krajni šolski svet v Vipavi. Tiskal R. Seber v Postojini. 8°. 13 str. Letno poročilo o deželni vinarski, sadjarski in poljedelski šoli na Grmu pri Novemmestu za šolski in gospodarski leti 1892. in 1893. Spisalo vodstvo. Novomesto. 1894. Založil deželni odbor kranjski. Tiskal J. Krajec. (Nemško in slovensko.) 8°. 30 + 43 str., s podobo Grma in tremi mapami na jedni poli. lzvestje Glasbene Matice v Ljubljani o 22. društvenem, 12. šolskem in pevskega zbora 4. letu 1893/94. Izdal odbor. Sestavil društveni tajnik Anton Štritof. V Ljubljani, dne 7. julija 1884. Založila (Jlasbona Matica. Tisk .1. Glasnikovih naslednikov v Ljubljani. 8°, 56 str. Letno poročilo Vincencijeve družbe v Ljubljani za leto 1893. Založila Vincencijeva družba. Tisek H. Miličev. 8°. 10 str. Letno poročilo društva Marijine bratovščine v Ljubljani za leto 1894. V Ljubljani. Založilo društvo Marijine bratovščine. Natisnil A. Klein v Ljubljani. 8°. 10 str. Vestnik šolske družbe sv. Cirila in Metoda. Vlil. Povodom IX. redne velike skupščine v Novemmestu dne 7. avgusta 1894. Izdalo in založilo vodstvo. V Ljubljani. Tisk J. Glasnikovih naslednikov. 1894. M. 8°. 96 strani. Poročilo Šentjakobsko- 'Trnovske zenske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani za leto 1894. V Ljubljani. Izdalo in založilo načelništvo. 1894. Natisnila Narodna tiskarna. 8°. 14 str. Delovanje moških podružnic družbe sv. Cirila in Metoda sosebno v preteklem letu 1893. 8°. 10 str. J. Glasnikovi nasledniki. Ljubljana. Delovanje ženskih podružnic družbe sv. Cirila in Metoda v preteklem letu 1893. 8°. 8 str. J. Glasnikovi nasledniki. Ljubljana. Letno poročilo dijaške in ljudske kuhinje v Ljubljani za XVII. društveno leto 1893/4. V Ljubljani. Založilo društvo »Dijaška in ljudska kuhinja«. Natisnila Klein in Kovač. 1894. (Nemško in slov.) 13 + 13 str. Poročilo o delovanji in stanji podpiralne zaloge slovenskih vseučiliščnikov v Gradci za akademično leto 1893/4. Založil in objavil tačasni odbor. V Gradci. Natisnila tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovci. 8°. 8 str. Sestoletno poročilo podpornega društva za slovenske visokošolce na Dunaju. Na Dunaju. Izdalo in založilo društvo. Tiskala tiskarnica c. in kr. dvornih gledališč, odgovoren A. Rimrich. 1894. M. 8». 23 str. Letopis Narodne čitalnice v Ljubljani. Začetkom leta 1894. Založila Narodna čitalnica. Tisk .1. Glasnikovih naslednikov. 8°. 26 str. Poročilo in imenik [članov] Narodne čitalnice novomeške. Založila čitalnica. Tiskal J. Krajec v Novemmestu. 1894. M. 8". 8 str. Poročilo in imenik članov Dolenjskega pevskega društva v Novem mestu za leto 189;-}. Založilo Dolenjsko pevsko društvo. Tiskal .1. Krajec. «8°. 24 str. imenik članov društva „Novomeška godba“ v Rudolfovem 1894. Založilo novomeško godbeno društvo. Tiskal J. Krajec. M. 8°. 15 str. Letno poročilo „Slovenskega planinskega društva“ v Ljubljani za 1. društveno, leto 1893. V Ljubljani 1894. Založilo Slovensko planinsko društvo. Tisk Narodne tiskarne. 8°. 20 str. Letno poročilo telovadnega društva „Sokola v Ljubljani za društveno dobo od 1. januvarija 1893. do 31. decembra 1893. V Ljubljani. Založilo društvo »Sokol«. Tisk Narodne tiskarne. 1894. V. 8°. Letno poročilo društva tiskarjev, kamenopiscev in kamenotiskarjev na Kranjskem od 1. jan. do 31. dec. 1893. leta. Ljubljana. 1894. Založilo tiskarsko društvo. Natisnila Katoliška tiskarna. 8°. (Nemško in slov.) Slovensko delavsko pevsko društvo „Slavec“ v Ljubljani. Sestavila Anton Trstenjak in Anton Slatnar. (Glej IX.) Pravila Glasbene Matice v Ljubljani. (Vsprejeta na izrednem občnem zboru 7. aprila 1894.) Založila Glasbena Matica. Tisk J. Blasnikovih naslednikov v Ljubljani. 12°. 7 str. Glasbena Matica. I)ne 12. in 14. marca 1894. leta v deželni redutni dvorani koncert.. Vzpored: »Stvarjenje«, oratorij v treh delih, zložil .los. IIaydn. Besede sestavil baron van Swieten, slovenski priredil E. Gangl. 8°. 12 str. .1. Blas-nikovi nasledniki. Ljubljana. Glasbena Matica v Ljubljani. V ponedeljek, dne 12. sept. 1894 koncert. Zborom besede. J. Blasnikovi nasledniki. Ljubljana. V. 8". 8 str. Upravniško poročilo glavnega odbora c. kr. kmetijske družbe kranjske občnemu zboru za leto 1893. Ljubljana. 1894. Založba c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani. Tisk .1. Blasnikovih naslednikov v Ljubljani. 8°. 24 str. (Uredniška priloga Kmetovalcu.) Pravila in izvrševalne določbe mestne hranilnico novomeške. 8°. Založila mestna hranilnica. Tiskal .1. Krajec v Novem-mestu. Pravila bratovske skladnice kranjske industrijske družbe. 'Piskala Is>\ pl. Kleinmayr in Ked. Bamberg v Ljubljani. #. 6 str. Pravila družbo za zidanje novo frančiškanske farne cerkve Marije, Matere Milosti, v Mariboru. Maribor. 1894. (Ponatis). Založil frančiškanski samostan v Mariboru. Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru. 10°. (5 str. Načrt šolskemu redu. (1894:), V založbi Učiteljskega društva za Mariborsko okolico. Tisk tiskarno sv. Cirila v Mariboru. 8°. 7 str. Primožič Stefan. Ročni zapisnik za slovensko učiteljstvo. Sestavil St. P., učitelj. V Postojni. Tiskal in založil li. Šober. 1894. 12°. Letopis slovenskih posojilnic. 1893. — .... 'Piskal Dragotin Hribar v Colji. 4°. Račun posojilnice v Crnomlji, registrovane zadruge z neomejeno zavezo za upravno leto 1893. Založila posojilnica. Tiskal J. Krajec v Novem mestu. 8°. 9 str. Pregled računov meščanske korporacije v Kamniku za 1. 1893. (Natisnila Narodna tiskarna). Proračun občinsko blagajno mesta Ljubljanskega za 1894 1. .... V Ljubljani. Založil mestni magistrat. Natisnil A. Klein & Comp. 4°. (Nemški in slov.). Računski zaključek mostne hranilnice Ljubljansko za peto upravno dobo od dne 1. januvarja do dne 10. decembra 1893. 1. V Ljubljani. Založila mostna hranilnica ljubljanska. Natisnil A. Klein & Comp. 4°. Računski sklep kmetske posojilnice za ljubljansko okolico za I. 1893. Natisnila Narodna tiskarna v Ljubljani. Račun posojilnice v Metliki, registrovane zadruge z neomejenim poroštvom. Založila posojilnica. Tiskal .1. Krajec v Novem mestu. 8°. 4 str. Računski sklep pod protektoratom Njih c. in kr. apostolskega Veličanstva Prana Josipa 1. stoječega vojaškega vete- ronskega kora v Ljubljani za loto 1898. Ljubljana. Založil veteranski kor. Natisnila Klein in Kovač. 8°. 20 str. (Nemško in slov.). Račun tržaškega podpornega in bralnega društva za upravno leto 1893. 'Prst. Racunslci sklep posojilnice n/.2 1892. 11.875 |l9 3.324 | 11.8431 — 29.069 — 56.111 |l9 1893. 13.054 88 3.453 | 60 11.8611 — 29.069 | — 57.438 |48 1894. 13.351 |4l 3.418 | 24 12.168 25 29.069 I — 58.006 |90 V društvene svrlie so se porabljale le potrošljive svote, nedotakljivi dohodki pa so se pridevali glavnici. Porabnc za tekoče stroške so : letnine, obresti glavnice, dohodki hiše, darila in volila pod 30 gld. in pa skupila od založnih knjig; neporabne so ustanovnimi in pa darila in volila v znesku več kot 30 gld. V zadnjem desetletju je društvo vsega skupaj manj porabilo, kakor bi bilo smelo, 1484 gld. 55 kr. Na ustanovni n ah je prejela Matica v zadnjem desetletju od 48 ustanovnikov 2525 gld., to je povprek po 250 gld. na leto gotovo neznatna svota, ako pomislimo, da se jo Matici ves čas njenega obstanka pod tem naslovom izplačalo že blizu 30.000 gld. Velika večina ustanovnikov je namreč pristopila Matici že tekom prvega desetletja, to jo 503 izmed 581. Se slabša kot v zadnjem je bila z ustanovniki v drugem desetletju, v katerem je Matica napredovala lt' za 29 ustanovnikov. Veliko boljo, kakor z ustanovniki, ponaša se lahko Matica s svojimi letniki. Z naraščanjem števila letnih udov naraščajo seveda dosledno tudi njih doneski, o čemer so lahko prepričamo iz teh-le podatkov računskih sklopov: Lota so znašale letnine: Leta so znašale letnim 1885. . . 2265 gld. 1890... 3642 gld. 1880... 2560 » 1891... 3343 >» 1887. . . 2677 » 1892... 3516 » 1888.. . 3047 » 1893... 4082 » 1889.. . 3166 » 1894... Nazadovanje v 1. 1891. je le navidezno, to pa zategadelj, ker so se knjige i. 1889. zapoznile in so jo precej letnine tega leta vplačalo šele v I. 1890. Koncem leta 1884. je bila Matica še lastnica dveh hiš, namreč hiše na Bregu št. 8 in pa na Kongresnem trgu št. 7, na kateri je bil takrat še vknjižen dolg 4000 gld. Prvo polovico tega dolga je poravnalo društvo 1. 1880., drugo pa 1. 1888. Hišo na Bregu je Matica prodala junija 1887. leta svojemu pravdnemu zastopniku za 11.000 gld. Polovica kupnino se ji je izplačala, druga polovica je na hiši vknjižena. Za ta denar je Matica kupila obligacije, jeden ded pa namenila poravnavi druge polovice zgoraj omenjenega dolga. Dohodki hiše na Kongresnem trgu so ostali precej no-izpremenjeni; za poprave in druge potrebe se izdaje loto za letom povprek po 350—400 gld. Izredne izdatke je imela Matica s hišo ob vpeljavi vodovoda in pa z napravo novih tal v drugem nadstropju hiše. Drugi izdatki so običajni. Dohodek hiše se je v najnovejšem času znižal s tem, da je Matici, ker je že nad 10 let lastnica hišo, plačevali pristoj- binski ekvivalent v letnem znesku 127 gld. Ker ji je bila ta pristojbina leta 1892. odmerjena tudi za nazaj, so jo ti izdatki omenjenega leta tem občutneje zadeli. Tudi svota daril in volil je bila v zadnjem desetletju manjša, kakor v prejšnjih. Pod tein naslovom je v omenjeni dobi v društvenih računih in denarnih knjigah zabeležen znesek 3052 g Id. 7 7 kr. Svota je torej jako nizka, ako pomislimo, da je Matica v prvem desetletju po darilih, volilih, prekoračenih ustanovninah prejela nad 30.000 gld. Prejela je pa med drugimi kot volila: Leta 1885. po V. Po-točinu 500 gld.; 1. 1890. po Fr. Kotniku st. 1000 gld.; 1. 1891. po Fr. Kotniku ml. 8GG gld. 27 kr.; kot darilo, oziroma podporo za izdavanje šolskih knjig vsled prošnje od deželnega zbora 188(’>. 1. 500 gld.; 1. 1889. od kanonika Žuže 89 c Id. 50 k r. Kako je dosezala Matica v zadnjem desetletju svoj glavni namen izdavanje primernih knjig, društvenih, šolskih in založnih sploh? V Matični zalogi je izšlo v zadnjem desetletju vsega skupaj 33 knjig ia sicer 30 za društvenike in 3 založne, od katerih imata dve postati šolski. Kakor kmalu spočetka v prvem desetletju in nadalje skoz celo drugo desetletje, izdajala je Matica tudi skoz celo tretje desetletje »Letopis« in gledala precej strogo na to, da se vanj sprejemajo izvirni znanstveni in znanstveno-poučni spisi iz raznovrstnih strok človeškega znanja. Ure-dovali so to knjigo gg.: Fr. Levec (1885—1887), dr. L. Požar (1888—1889) in' A. Bartol (1890 1894). Poleg tajnika, ki jo preskrbel vsem 10 knjigam pisarnično izvestje, so sodelovali pri »Letopisu« gg.: Apih J., Barle J,. Cilenšek M., -\- Cimperman J., dr. Glaser K., Goestl Fr., Karlin I)., Koblar A., dr. Kos Fr., dr. Lampe Fr., Levec Fr., dr. Murko M., Navratil L, Obalovič 1). M., dr. Oblak V., Perušeky 11., -f* Raič A., j- Re-mec Fr., Rutar H., Stek lasa I., dr. Štrekelj K., Šubic 1., dr. Šubic S., -J- Tomšič 1., Trstenjak A., dr. Vodnjak J. in Vrhovec 1. V Letopisih je objavljenih: 5 kulturno-zgodovinskih, 2 narodno-gospodarski, 11 zgodovinsko-zemljepisnih, 12 živo-topisnih, 2 etnografski, 1 psihološka, 5 matematsko-prirodo-pisnih, 9 jezikoslovnih, 3 arheološke, 1 medicinska razprava in 1 pesem — vsega skupaj 52 samostojnih razprav. Za mnogovrstnost in razliko je bilo torej dobro skrbljeno. Poleg tega se je objavljala v vseh Letopisih tudi slovenska bibliografija dotičnili let. Poleg »Letopisov« gre v III. desetletju drugo mesto lepi knjigi. Že leta 1885. je sklenil odbor v Matici gojiti močneje leposlovje in izdati vsako leto vsaj po jedno lepo- slovno knjigo pod občim naslovom »Z a h a v n a k n j i ž n i c a«, katere je doslej izšlo osem zvezkov; štirje obsegajo izvirna dela, štirje prevode. Trije prevodi so posneti iz poljščine (»Koča za vasjo in oba dela povesti »Z ognjem in mečem«), jeden (Mrtve duše) iz ruščine. Za prevode sta poskrbela -j- Podgoriški in M. M. Prevodi so objavljeni v I. II. VII. in VIII. zvezku, izvirno gradivo je objavljeno v III. VI. zvezku »Zabavne knjižnice«. Prvi in zadnji omenjenih zvezkov obsegata izvirni povesti »Prihajač« ter »Pegam in Lambergar« od dr. Kr. Detele, ostala dva pa »Krjavčeve pripovedne spisi'«, urejene po predsedniku. Izšli so ravno opisani zvezki »Zabavne knjižnice« kot društvene knjige v letih 1886 -1893, vsako leto po jeden, roman »Z ognjem in mečem« z ilustracijami. Poleg »Letopisov« in »Zabavne knjižnice« je izdala Matica v III. desetletju za društvenike še dvanajst druzih knjig in sicer sedem zgodovinskih in zemljepisnih, 3 mo-droslovske in 2 slovstveni. Zgodovinske in zemljepisne so knjige: 1. Spomenica tisočletnice Metodove smrti. Spisal dr. Kr. Kos (1885). 2. Ljubljanski meščanje. Spisal I. Vrhovec (1886). 3. Slovenci in 1. 1848. Spisal J. Apih (1888). 4. Zgodovina Novega Mesta. Spisal I. Vrhovec (1891). 5. in 6. Goriška. Splošni opis. I. in II. zvezek. Spisal S. Rutar (1892 in 1893). 7. Doneski k zgodovini okolje Loke in njenega okraja. Spisal dr. Kr. Kos (1894). M o d r o s 1 o v j e obdelujejo k njige : V vod v modroslovje (1887) in pa Dušeslovje I. in II. del. (1889 in 1890). Vse tri je spisal dr. Kr. Lampe. Slovstveno polje je tvarina knjigama: »Val. Vodnika izbrani pripovedni spisi«. Spisal Kr. \Viesthaler (1890) in »Zgodovina slovenskega slovstva«. I. del. Spisal dr. K. Glaser. (1894). Tvarina, ki jo podaje Matica vsako leto svojim društve-nikom, je obsegala koncem II. desetletja navadno krog 50 tiskovnih pol, v tretjem desetletju je pa Matica pri večjem števila društvenikov segala tudi višje ter dosegla in celo prekoračila 60 pol. Založne knjige so izšle tri in sicer: J. Križman: Slovnica italijanskega jezika (1889); dr. Kr. Kos : Vzgojeslovje (1890); A. Bezenšek : Slovenska stenogralija (1892). Zadnji dve knjigi imata postati šolski knjigi in je Matica za »Stenogralijo« izposlovala že dotično dovoljenje. Križmanovo slovnico so 1. 1890. lahko prejemali mesto II. dela »Dušeslovja« tudi oni novi društveniki, ki niso imeli I. dela. Križmanove »Slovnice« je založila Matica 1000 iztisov, Vzgojeslovja 500, Steno-gralije 700. Šolskih knjig’ ni bilo v III. desetletju založenih nič: niti novih, niti v novem natisu, akoravno sta v isti dobi dve v zalogi popolnoma pošli, namreč: Pokorny-Tuškov : Prirodopis rastlinstva in pa Lavtarjeva: Geometrija za učiteljišča. Ker ima pri knjigah te vrste očitno izgubo in ker zalagajo šolske knjige v novejšem času različni knjigarji, se je v Matici zalaganje šolskih knjig opustilo. V društveni zalogi se nahajata le še nastopni šolski knjigi: »Pokorny-Erjavec: Prirodopis živalstva« in »AVoldfioh-Erjavcc: Somatologija.« Izvzcmši »Slovensko stenogralijo« in povest »Z ognjem in mečem«, ki sta bili tiskani: prva pri Albrechtu v Zagrebu, druga pri bimačku v Pragi, so bile natisnjene vse Matične knjige III. desetletja v Ljubljani. V drugem desetletju se je tiskalo društvenih knjig po navadi po 500 iztisov več, kakor je bilo društvenikov. Matica je tako postopala, meneč, da bodo ostale iztise nedruštveniki kupovali. To se pa, kakor je skušnja učila, ni obneslo. Zategadelj se je počelo od I. 1884. sem zalagali društvenih knjig le po nekoliko več, kot je bilo društvenikov. Število društvenikov se pomnožuje povprek na leto za ltacih 150; v tem zmislu narašča tudi število založnih iztisov knjigam in seje lani založilo po 2700 iztisov. Ako je pa kaka knjiga namenjena širšim krogom, ali ako se deli v več oddelkov, založi se je tudi po več iztisov kakor drugih društvenih knjig. (Roman »Z ognjem in mečem«, dr. (Maserjeva : »Zgodovina slovenskega slovstva«). S tem postopanjem se je doseglo vsaj toliko, da se književna zaloga Matična po nepotrebnem no pomnožuje, dalje, da so nekatere knjige že popolnoma pošle, mesto da bi zastarele in svojo prvotno vrednost popolnoma izgubile. Stanje književne zaloge nam kaže nastopna preglednica: Koncem leta je bilo v zalogi 1885 ..................... 18.005 knjig in 8-.440 zemljevidov 188 6..................... 17.696 » » 8.874 » 1887 ..................... 16.526 » » 8.077 » 1888 ..................... 15.084 » » 8.044 » 188 9..................... 14.655 » » 240 1890 ..................... 14.538 » ». 240 » 1891 ..................... 14.764 » »> 240 » . 1892 ..................... 19.089 » » 240 » 1893 .................... 1.4.366 » » 240 » 1894 ..................... 16.501 » » 240 Vsako leto priraste zalogi krog 8500 knjig, odpade jili pa približno ravno toliko. Prirastek obstoji izključljivo le iz novih društvenih knjig dotičnega lota, odpadek jo pa trojen. Največ knjig’ odpade, kor so razpošljejo na društveniko dotičnega leta, nekoliko pa tudi po prodaji posamič in pa po darilih. Prodalo se je knjig novejšega ali starejšega izvora po 300—400 na leto, največ šolskih in pa leposlovnih k n j i-garjem, za 200 300 goldinarjev na leto. O uspehu podrobnega razprodavanja v zadnjem desetletju nam priča ta-le preglednica : Leto Skupilo v gld. Leto Skupilo v gld 1885 276 44 1890 370-82 188G 209•12 1891 245-24 18S7 309-54 1892 285-15 1888 21010 1893 244-44 1889 -. . . 453 • 79 1894 219 08 Skupilo tretjega desetletja znaša torej 2833 gld. 72 kr. in je bilo najugodnejše. V prvem desetletju se jo namreč prodalo knjig za 1977 <>'ld. 03‘/s kr., v drugem pa za 2083 gld. 62*/» kr. Kakor je iz te preglednice razvidno, pada skupilo književne zalogo od lota do leta. Glavna uzroka temu padanju sta že gori navedena. Matica se ozira v zadnjem času pri zalaganju v prvi vrsti le na društveniko in Matica no zalaga več šolskih knjig. Do 1. 1888. je Matica dajala svoje založne knjige v komisijo vsem knjigarjem, ki so so zanje oglašali, proti 25% popusta. Od I. 1888 1892. jih je dajala le onim, ki so naročila sproti plačevali, proti 20% popusta. Od leta 1893. ima Matično založno knjige v komisijonelnem samozakupu proti 25% popusta in polletnemu obračunu knjigar A. Zagorjan v Ljubljani. Matica svojo založne knjige, vzlasti starejše, tudi podarja, toda v prvi vrsti le društvenikom ali pa takim prosilcem, ki se zavežejo, da društvu pristopijo. Matica prejema loto za letom često tako prošnje, posebno od društev in šol, manj od posameznikov. Založnih knjig se podari vsako leto krog 500. V zadnjem desetletju so v Matični zalogi popolnoma pošle nastopne založne knjige: Koledar za I. 18(57. (1889. I.); Koledar za I. 18(58. (1893. 1.); Pokorny-Tušek : Prirodopis rastlinstva (1891); Nauk o telovadbi II. del. (podarjen 1889. 1. v jednakih delih : »Sokolu«, »Narodni šoli« in »Slov! učit. društvu«); J. Vesel: Olikani Slovenec (1890); L. Pesjakova: Strup (podarjen »Dram. društvu« 1. 188(5); Kr. Marn : Slovnica češkega jezika (1893); Kr. Marn : Slovnica hrvatskega jezika (1887); L. Lavtar: Geometrija za učiteljišča (1890); Turgenjev-Remec: Lovčevi zapiski I. del (1886); dr. K. II. Costa: Pregled slovenskih čitalnic (1893); dr. J. Pajek : Črtice duševnega Žitka štajerskih Slovencev (1891); P. Kosler: Zemljevid slovenskih pokrajin (1888); dr. Kr. Lampe: Vvod v modroslovje (1891); Gogol-Podgoriški : Mrtve duše (1894); dr. L. Požar: Letopis za I. 1888. (1889. L); dr. L. Požar: Letopis za 1. 1889. (1894.1.); dr. Kr. Lampe: Dušeslovje. I. del (1892); Kr. Levec : Erjavčevi pripovedni spisi. II. del (1890). Da lože ustreza naročnikom, omislila si je Matica 1. 1893. za svojo zalogo kataloge. Nahaja se pa še v zalogi 72 od društva založenih knjig in po 15 iztiskov vsacega od društva izdanih zemljevidov. Veliko večino zemljevidov je Matica podarila 1. 1889. »Narodni šoli«, da jih le-ta porazdeli med posamezne učne zavode kot učne pripomočke pri pouku v zemljepisu, ker hi ondi lože in boljše dosezali svoj namen. Matični knjižnici jo prirastlo v zadnjem desetletju 3258 knjig, zvezkov, časopisov, zemljevidov, slik, itd. in sicer: Leti i 1885 190 Leta 1890 )) 1886 461 » 1891 )) 1887 280 » 1892 )) 1888 234 » 1893 )) 1889 243 » 1894 260 283 509 535 Po jeziku je bilo teh knjig največ ruskih, namreč 1110; čeških 975, slovenskih 459, hrvaških 286, poljskih 170, nemških 69, srbskih (il, bolgarskih 50, latinskih 34, sorbskih in angleških po 20, francozke 4. Dve tretjini teh knjig sta Matični knjižnici prirastli po z a m e n i, namreč 2074 ; jed na tretjina pa, namreč 1168, vsled daril. Vsled odborovega sklepa se je Matica naročila tudi na 1 iztisek prof. Pleteršnik-ovega slovarja, katerega je do konca opisane dobe izšlo 16 zvezkov. Koncem druzega desetletja je bila Matica v književni zvezi s 30 znanstvenimi društvi in korporacijami. V zadnjem desetletju je stopila še v zvezo s »Češkim muzejem« (1885), z »Matico Ilrvatsko« (vnovič 1886), s »Statistično komisijo mesta Prage« (1889), »Muzealnim društvom« v Ljubljani (1889), društvom »Pravnik« (1889), uredništvom časopisa »Dom in Svet« (1890), »češko akademijo« (1893), »IJist. kwartalnikom« v Lvovu (1894) in »Narodnim zakladom Ossolinskega zavoda« v Lvovu (1894). Opustila sč je pa zveza z Matico dalmatinsko v Zadru (1886), Phil. občestvom v Voronežu (1886), Kr. universiteto v Kristijaniji (1886), Bolgarskim učenim društvom v liraili (1886) in srbskim ministerstvom v Helgradu (1886), ker ta društva Matici niso redno pošiljala svojih knjig. Lota 1880. sc jo tudi opustila in I. 189.H. zopet ponovila zveza z »Geogr, občestvom v St. Petersburgu«, leta 1886. pa vzprejela in 1. 1889. opustila zveza s »The american phil. soc:iety« v Philadelphiji. Dandanes zamenjuje Matica svoje knjige s .‘54 različnimi društvi in korporacijami. Običajna poročila o knjižnici v Letopisu so se vsled odborovega sklepa z 1. 188G. toli izpremenila, da se je s tem letom začela knjižnica sploh objavljati po jezikovnih skupinah, ne pa, kot dotlej običajno, po prirastkih dotičnega leta. L. 188(i. so ]>rišle na vrsto slovenske knjige, 1. 1887. slovenski rokopisi in narodno blago, 1. 1888. ostali slovenski zaznamek in jeden del hrvaških knjig, leta 1889. ostale hrvaške knjige, 1. 1890. srbske in bolgarske knjige. Od 1. 1891. sem se objavljajo v Letopisu češke knjige. Vsi zaznamki so razvrščeni v kronološkem' redu. Kot darila so prihajale Matici knjige od javnih zavodov, društev itd. in od privatnih oseb. Preveč bi bilo, da bi jih tu vse našteval. Omenim naj le, da se je Matica darovalcem, kjer in kakor je bilo primerno, dostojno za d ari la zaliva lj e vala. Med ustanovami, katere oskrbljuje Matica vsled sklepa XIX. občnega zbora, se je izvršilo v zadnjem desetletju več izprememb. Jurčičeva in Tomšičeva ustanova sla se spojili v jedno, ker imata jednak namen. Iz obresti teh ustanov sta se izplačali leta 1888. in 1891. častni nagradi 800 goldinarjev pisatelju povesti: »Prihajač« in »Pegam in Lambergar«. Leta 1887. se je Vodnikova ustanova izročila odseku za zgradbo Vodnikovega spomenika, ki je Vodniku dal v Ljubljani postaviti pred gimnazijo spomenik. L. 1888. je izročila Matica Vilharjev zaklad odseku za zgradbo Vilharjevega spomenika v Postojini. Med tujim premoženjem sta se od tega leta beležila le zaklada: Jurčič-Tomšičev in dr. Coste. Leta 1889. je izročil nekdanji odsek za zgradbo spomenika pokojnemu dr. Janezu vitezu Blei\veisu nabrane novce Matici v varstvo. Vsled sklepa XXVII. občnega zbora se je opustilo nazivanje »tuje premoženje«, katero je odslej beležiti kot narodne ustanove. Zaklade, katere Matica le oskrbljuje, je pa beležiti kot depozita. Depozitom pripadajo potemtakem novci za dr. E. 11. Coste in za dr. J. viteza Blei\veisa spomenik. Obveznica ljubljanske čitalnice, ki se je tudi hranila med Matičnimi depoziti, sc je I. 1898. izročila odboru čitalnice. Med ustanovami se pa beležita od 1. 1892. Jurčič-Tomšičeva in pa — Ant. Knezova. Dne 30. sušca 1892. 1. je namreč nepričakovane smrti umrl Anton Knez, kije Matico napravil za dediča svojemu premoženju pod tem pogojem, da se obresti tega premoženja porabljajo v izdavanje cenene, zabavne in poučne ljudske knjižnice, katera naj nosi v spomin njegovo ime in mora biti pisana v strogo narodnem duhu na podlagi katoliške vere, toda v svobodomiselnem smislu. Odbor je to volilo v izredni seji dne 4. aprila 1892. I. sprejel in XXVIII. občni zbor je temu sklepu pritrdil. V teku 1892. in 1893. 1. so se izplačale vse pristojbine, dolžni deleži, poprodale nepremičnini' in se je končno dognalo stanje premoženja, ki znaša 80.514 g ld. 9G kr. in bo neslo vsako leto krog 1200 gld. obresti. Že lani je bilo možno namen oporoke prvič izvršiti. Izšel je po gosp. predsedniku urejen I. zvezek Ant. Knezove knjižnice, s pokojnikovo sliko na čelu. Knjigo so dobili kot četrto društveno tudi vsi dru-štveniki. Ker je pa namenjena širšemu občinstvu, jo je Matica založila v 3500 iztisih, torej v 800 iztisih več, kakor druge društvene knjige. Določila se ji je najnižja cena 40 kr., tiskala jo je pa v smislu oporoke »Narodna tiskarna«. Izda-vanje te knjižnico so bo vsako leto redno nadaljevalo. Vrednost narodnih ustanov, namenjenih društvenemu literarnemu prospehu, ki se nahajajo v društveni oskrbi, je znašala: Leta 1885 gld. 2268'46 Leta 1890 ____ .» 1886 .... » 2370-77 » 1891.... .. 1887 .... » 2500-39 » 1892 ___ » 1888 .... » 2513-70 » 1893 ___ » 1889 .... » 2629-20 » 1894 ___ Vrednost depozit, ki so se hranila v gaj ni, je pa znašala: Leta 1885 ... gld. 7566"66 » 1886 .... » 7846 "15 4») 1887 . » 2483*48 "» 1888 .. » 2203-61 1889 » 4743-56 Leta 1890 .. 1891 .. 1892 » 1893 .» 1894 gld. 2748-91 ' »> 2662 ■ 05 .» 2778-12 » 33440-61 ■> 33461- društveni bla- gld. 4894-78 .. 5052 06 » 5215-72 .. 4384-90 » 4563-16 Za izdava nje svojih knjig, bodisi -društvenih, bodisi samo založnih, torej v dosego svojega glavnega namena, je porabila Matica v tretjem desetletju vsega skupaj 44.87 7 gld. 29 ki-., v posameznih letih tega desetletja pa: Leta 1885 ....... gld. 4401 '87 » 1886 .. 4832-62 ». 1887 » 3140-50 .» 1888 » 3940-40 » 1889 »» 4517-84 Leta 1890 .» 1891 .» 1892 » 1893 .. 1894 gld. 4819-94 4127 16 » 4470-91 .» 4948-73 .» 5677-32 Iz te preglednice je razvidno, da je Matica vzlasti v zadnjih letih žrtvovala za knjige višje svote, da tako ugodi svojim društvenikom; vkljub temu društvo svoje glavnice ni načelo. Deloma je teinu seveda v/rok tudi višje število društvenikov. Poleg' računskega sklepa in proračuna se je v »Letopis-u« redno objavljal tudi izkaz društvenega premoženja, račun o narodnih ustanovah in depozitih. (Jlede proračuna se je vsled sklepa XXVIII. občnega zbora uvedla mala izprememba. Da bi postal istinitejši, sklenilo se je namreč predlagati proračun čez tekoče, ne pa, kot poprej običajno, čez prihodnje leto. Od XXIII. občnega zbora sem se v računskih sklepih beležijo obligacije po kurzni vrednosti dotičnega leta, ne pa, kakor poprej vselej, po nominalni vrednosti. Presojevalci letnih računov (§ 9. a) dr. pravil) so bili v zadnjem desetletju: (!<>•. Bradaška Kerd. (1887 1894), Dim- nik J. (1894), Kadi ln ik Kr.'(1880), Pirc. <4.(1888—1893), t Raič A. (1885), dr. Stare J. (1885), Valentinčič 1. (1880 1887) in Žagar K. (1885- 1894). Njim vsem, zlasti pa prvemu in zadnjemu, gre na njih prijazni požrtvovalnosti zaslužena zahvala. Ker so bila prvotna društvena pravila zastarela, mestoma pomanjkljiva, in so bila že popolnoma pošla, poveril je odbor v svoji 94. seji dne 1. sušca 1893. I. poseben odsek (odborniki dr. Dolenc, K rž le, Levec in Suhic) z nalogo, da napravi osnovo novim. Odsek je svojo nalogo v seji dne 29. maja istega leta izvršil in osnovo predložil odboru v njegovi 95. seji. Odbor in XXVIII. občni zbor sta dne 3., oz. 7. junija istega leta osnovo z malimi izpremembami odobrila. Ko je visoka c. kr. deželna vlada nova pravila z razpisom z dne 3. julija 1893. 1. štev. 8153 potrdila, jih je dalo pred-sedništvo v 4000 iztisih natisniti. Društvcniki so jih prejeli z društvenimi knjigami 1893. L, novi društveniki od 1. 1893. naprej jih pa prejemajo ob jed nem s pristopom. Zaradi izpremenjenih pravil je bilo treba preosnove tudi po njih sestavljenemu opravilnemu redu. Osnovo je napravil isti odsek, potrdila sta jo pa z malimi izpremembami odbor dne 20. aprila in občni zbor dne 17. maja 1894. leta. Novega opravilnega reda se je dalo natisniti 200 izvodov. Kakor v prvih dveh desetletjih, tako tudi v tretjem Matica nikdar ni pozabila, da je potrjena z Najvišjim sklepom cesarjevim. Veselila se je ž njim v veselju, žalovala ž njim v žalosti. Praznik 40 letnice njegovega vladanja je prav primerno postavila s tem, da je vsled soglasnega sklepa od-borovega odmenila 1251 patrijotičnih knjig svoje zaloge šolski mladini. Za ta patrijotični dar ji je došla od deželne vlade kranjske in od namestništva tržaškega primerna zahvala. Povodom cesarjevičeve smrti se je pridružila deputacija Maličim deputacijam drugih narodnih društev, da izrazi ž njimi skupaj pri deželnem predsedstvu N j. Veličanstvu in celi cesarski hiši najudanejše sožalje ol) hudi nesreči. Povodom zaroke v cesarski hiši so na XXV. občnem zboru zbrani drnštveniki dne 25. junija 1890. I. po predsednikovem pozivu vstavši izrazili svoje veselje in prosili za srečo ter blagoslov cesarski liiši. Kako je častila Matica kot literarno društvo zaslužne veljake, domače in vnanje, živeče in pokojne? Dne 4. svečana 1885. I. čestilala je svojemu pokrovitelju in ustanovniku, biskupu dr. Josipu J. S t r o s s m a j e r j u k njegovi sedemdesetletnici in prejela za to čestitko pismeno zahvalo. Še istega leta dne 8. septembra so šla iz Matice istemu možu voščila k tridesetletnici biskupski, dne 10. febr. oziroma 19. marca I. 1888. pa k zlati maši. Istega velmoža se je Matica tudi dostojno spomnila ob otvoritvi galerije slik v Zagrebu in prestolnice v Djakovu. Dne 20. septembra 1885. I. je Matica brzojavno pozdravila J. Male tiča in M. Bana, člena »Srbskega učenega društva v Belgradu«, s katerim je Matica bila v književni zvezi, k petdesetletnici njiju literarnega delovanja. Matica je poskrbela za to, da je bilo društvo dne 13. junija 1885. 1. zastopano pri Karnvelov-ovi slavnosti na Dunaju. Dne 7. novembra 1880. 1. je slavil predsednik Mrvatske Matice pl. K u k u lj e v i c-Kakcinski petdesetletnico svojega literarnega delovanja. Matica mu je o tej priliki brzojavno čestitala, njegove slavitelje pa pozdravila. Ko je isti mož dne 2. avgusta 1885). I. v Zagrebu umrl, izrazila je Matica brzojavno svoje sožalje »Hrvatski Matici«, položila na njegovo rakev venec s trakovi in bila pri pogrebu dne 4. avgusta zastopana po društveniku dr. Vidrič-u in tajniku. Dne 15. svečana 1887. I. so slavili Hrvatje v Zagrebu stoletnico po R. J. Boško vicu. Matica je bila pri tej slavnosti zastopana po svojem društveniku, akademiku Valjavcu. V XXI. občnem zboru si je Matica po nasvetu odbornika prof. Pleteršnika odbrala prof. dr. Jagič-a soglasno za častnega uda in mu ob preselitvi na Dunaj poslala častno diplomo. Profesor se ji je za to odlikovanje in za več družili uslug (Kopitarjeva pisma, knjižno darilo »Slov. lilol. semi-naru«) zahvalil s pristavkom »da sam ja svagda gotov i z h o r o m i tv o r o m p o d u p i r a t i n j (i n u p 1 e m e n i t u r a d n ju, b u d u č u v j uren, da sv a k i k o r a k , k oj i m napried st upe t r ud o 1 j u b i v i Slovenci, j a č i d u-š e v n u s n a g u č i t a v o g a j u ž n o g a Slove n s t v a.« Pogreba svojega odbornika in vzornega sotrudnika, profesorja Frana Erjavca, dne 15. prosinca 1887. leta, se je Matica udeležila po svojem odborniku prof. Pleteršniku in po mnogih goriških društvenikih ter na njegovo rakov položila venec s trakovi. Njegova pripovedna dela je izdalo društvo v dveh zvezkih kot društveni knjigi za leti 1888. in 1889., njegove slavitelje dne 11. sušca 1890. 1. na Dunaju jo pa primerno pozdravila. Dne 18. maja istega leta je izrazila Matica brzojavno svoje sožalje P a v 1 i n o.v i č-evim rojakom v Podgori pri Makarski. Dne 3. julija 1887. I. je priredilo »Pisateljsko podporno društvo« v Kamni Gorici na Gorenjskem dr. Toman-ovo slavnost. Slavnosti, namenjene društvenemu ustanovitelju in prvemu predsedniku, sc je Matica prav dostojno udeležila. Njen II. podpredsednik, župan Grasselli, je bil slavnostni govornik; poleg njega so zastopali Matico: 1. podpredsednik, mnogobrojni odborniki in tajnik. Pri Einspielerjevi slavnosti je bila Matica, ki je bila poprej že pismeno čestitala, dne 21. avgusta 1887. 1. zastopana po svojem odborniku prof. A. Kržiču, pri pogrebu 17. prosinca 1888. I. pa z vencem po odborniku dr. Šketu. Dne 4. septembra 1887. 1. je praznoval bivši društveni odbornik, ustanovnik, sotrudnik in častni društvenik, župnik D. Trstenjak svojo sedemdesetletnico. Iz predsedništva se je poslala slavljencu pismena čestitka. Pri slavnosti sami v Slov. Gradcu je bila Matica zastopana po svojem odborniku prof. Pleteršniku, pri pogrebu dne 4. svečana 1890. 1. pa z vencem po svojem poverjeniku dr. Temnikerju. PriWolfovi slavnosti v Idriji dne 15. avgusta 1887.1. je bila Matica zastopana po svojih odbornikih: dr. Poklukarju in Stegnarju, kateri je bil tudi slavnostni govornik, in po tajniku. Za izredne zasluge v prospeh in korist Matice si je društvo v XX. občnem zboru odbralo češkega rodoljuba, praškega poverjenika g. Jana Legota, po nasvetu zbornika Hribarja svojim častnim udom. Istemu gospodu se je tudi pozneje za njegove blagohotne namene in koristne nasvete še ponavljaje izrekala iz predsedništva in odbora društvena zahvala. Dne 15. novembra 1887. 1. je umrl po daljšem bolehanju Pran Levstik. Svojemu prvemu tajniku je položila Matica na rakev venec, k večnemu počitku so ga pa spremili mnogobrojni Matičarji, odborniki in neodborniki. Pri vzidavanju plošče v rojstno hišo pokojnikovo avgusta mesca 1889. 1., kakor tudi pri slavnosti v Velikih Laščah, sta bila navzočna oba podpredsednika, več odbornikov, tajnik in drugi dru-štveniki; odbornik Kersnik jo bil slavnostni govornik. Dno 21. septembra 1888. 1. je pozdravila Matica Vuk- S t efano viče v e čestilce v Belgradu in prejela v dar slavnostno brošuro, <50. aprila istega leta pa je pozdravila slavi-telje istega moža na Dunaju. Dne 14. novembra istega 'lota so praznovali celovški rodoljubi cesarjevo štiridesetletnico in poslavili svojega vodjo Kinspielerja. Matica se jih je brzojavno spomnila. Dne 20. prosinca 1889. 1. je postal pokojni predsednik Marn častni kanonik. Svojemu preljubljenemu predsedniku je k temu odlikovanju Matica čestitala v večji deputaciji, katero je. vodil 1. podpredsednik prof. Levec. Ko je bil predsednik kot profesor na lastno prošnjo upokojen koncem ieta 1891/92 in njemu o tej priliki podeljen vit. križ Fr..los.reda, poklonila se mu je zopet doputacija pod istim vodstvom srčno čestitajoč. Ivo je pa po daljšem bolehanju, žal, prerano, dne 27. prosinca 1898. I. umrl, venčala je seveda tudi Matica z mnogimi druzimi društvi njegov grob. Podpredsednik Levec je imel korenit nagrobni govor. V Letopisu 1. 1894. je pa izšel s podobo pokojnikovo iz peresa istega gospoda njegov životo-pis. Dii si je Matica 1. 1892. v pripoznanje izrednih zaslug za društvo omislila pokojnikovo sliko, omenili smo že zgoraj. Pogreba udeležil se je odbor korporativno, zastopani sta bili tudi »Ilrvatska Matica« z vencem in deputaeijo in »Društvo sv. Jeronima« po svojem predsedniku. Svojemu častnemu društveniku, dvornemu svetniku dr. vitezu Miklosichu, je Matica dne 6. junija 1889 čestitala kot tajnemu svetniku in ekscelenci. Ko je pa isti veleum dne 7. sušca 1891 na vekomaj zatisnil svoje oči, po-čestila ga je Matica z vencem, pri pogrebu je bila pa zastopana po deputaciji, katero je vodil odbornik in poverjenik Navratil. Dne 29. in 80. junija 1889. 1. se je vršila v Ljubljani Vodnikova slavnost, katere se je Matica prav dostojno udeležila. Po posebni deputaciji pod vodstvom staroste dr. Zupanca je venčala Matica pesnikov grob pri Sv. Krištofu in dan pozneje pesnikov spomenik na Valvazorjevem trgu, ob katerem je imel pri otvoritvi odbornik ravnatelj \Yies-thaler izboren slavnostni govor. Isti gospod je bito pozneje izbral Vodnikove pripovedne spise, katere je Matica založila v posebni knjigi. Matica se je veliko trudila, da bi se Kopitarjevi zemski ostanki prenesli iz tuje dunajske zemlje v domačo ljubljansko. V njenih težnjah jo je jako hvalevredno podpiral njen dunajski poverjenik, odbornik Navratil. Poseben navlašČ v ta namen sestavljen odsek, sestoječ iz zastopnikov Matice, dežele in mesta, imel je v letih 1880 do 1889 več posvetovanj in sej. A ko so so pri tej stvari razmere za Matico neugodno zasukale, ni to njena krivda. Kriva je bila temu mrzla sapa, ki je privela iz severovzhoda, iz prestolnice same. Dne 22. februvarja 1890.1. je izgubila Matica marljivega poverjenika, odbornika prof. Zolgarja. Pri pogrebu v Celju je bila zastopana po deputaciji, žalujoči vdovi je pa poslala sožalno pismo. Svojemu starosti, notarju dr. Zupancu, je čestitala avgusta istega leta k osemdesetemu godu in po posebni deputaciji dne 7. svečana 1898. 1., ko mu je Nj. Veličanstvo podelilo viteški križ Franc Josipovega reda, da tako dostojno počasti moža, ki je ves čas, kar Matica obstoji, njen odbornik, ki je bil vrh tega veliko let njen blagajnik, upravitelj in računski pregledovalec. Mesca septembra 1.1887. je nepričakovane smrti v Pragi umrl odbornik in pisatelj prof. A. Raič. Matica je v naglici vse potrebno poskrbela, da se je pogreb dne 22. septembra iz državne postaje lahko dostojno izvršil. Zasluge za to ima v prvi vrsti častni društvenik Jan Lego. Dne 20. julija istega leta je izrazila Matica »Srbski Matici« v Novem Sadu brzojavno sožalje ob smrti predsednika dr. Gjurota Natoševica. Dne 1. sušca 1887. 1. je Matica čestitala ustanovniku dr. Muršcu v Gradcu k 801etnici. Dne 25. avgusta 1890. 1. je pozdravila Matica Ivačičeve slavitelje v Makarski brzojavno. Dne 18. maja 1891. 1. je Matica pismeno pozdravila češke akademike o priliki slovesne otvoritve češke akademije' v Pragi. Dne 20. sušca 1889. 1. je izrazila llrvatski Matici v Zagrebu brzojavno svoje sožalje ob smrti podpredsednika pisatelja Janka J u r k o vi ča. Dne 12. avgusta 1888. 1. je čestitala svojemu mnogoletnemu odborniku proštu dr. Jarcu pismeno in pozneje ustmeno kot zlatomašniku. Dne 17. sušca 1891. leta je umrl bivši Matični pred- sednik, oziroma podpredsednik in odbornik, deželni glavar dr. Poklukar. Matica mu je poklonila venec s trakovi in se je udeležila njegovega pogreba na njegovega godu dan v velikem številu po predsedniku, odbornikih in drugih dru-štvenikih. Dne 12. julija istega leta se je vzidala v Bleivveisovo hišo v Ljubljani spominska plošča pokojnemu vodji »Slovencev«, večletnemu Matičnemu predsedniku. Pri tej slavnosti je bila Matica zastopana po posebni deputaciji (podpredsednika Levec in Grasselli, odbornika dr. Požar in dr. Stare.) I)i)<’! 8. avgusta 1891. I. je po daljšem bolehanju, vsled katerega se je moral tudi že prej blagajništvu odpovedati, umrl večletni, neumorni Matični blagajnik Luka Robič. Matica se ga je o tej priliki spomnila prav dostojno. Položila je na njegov grob venec s trakovi in skrbela za veliko udeležbo pri njegovem pogrebu. Dne 4. oktobra 1891. 1. so slavili v bližnjem Št. Vidu svojega nekdanjega župnika Blaža Potočnika, marljivega Matičnega sotrudnika, slovenskega pisatelja in rodoljuba. Pri tej slavnosti je bilo tudi v Matičnem imenu navzočnih več gospodov društvenikov in odbornik Rutar. Teden poprej so priredili Hrvatje v Krapini Gajevo slavnost, pri kateri je bil v Matičnem imenu navzočen Matičar ravnatelj I. Hribar. Dne 16. oktobra 1892. 1. se je Matica z drugimi narodnimi društvi v posebni deputaciji poslavljala od priljubljenega dež. predsednika barona Andreja Winklerja, katerega si je bila malo poprej na XXVII. občnem zboru za njegove velike zasluge odbrala častnim udom. Po zimi prihodnjega leta mu je pa posebna deputacija (Grasselli in Šubic) izročila lično častno diplomo v Gorici, za katero se ji je v posebnem jako laskavem pismu (glej Letopis za 1. 1894., str. 355) zahvalil. Dne 29. maja 1893. 1. je pozdravila Matica Kollarjove slavitelje, praznujoče na Dunaju stoletnico rojstva omenjenega slovaškega učenjaka. Dne 25. aprila 1893. leta je umrl v Zagrebu profesor R. Lopašič, podpredsednik »Hrvatske Matice«, kateri je naša Matica za to izgubo izrazila pismeno svoje sožalje. Pri Draškovičevi slavnosti v Zagrebu dne 15. junija 1893. 1. je Matico zastopal odbornik Koblar, pri Gu n d u-ličevi dne 2(5. junija 1893. leta v Dubrovniku odbornik dr. Tavčar. Dne 13. svečana lani je umrl v Zagrebu predsednik »Jugoslovanske akademije«, kanonik dr. Rački, Matični častni člen. Matica je izrazila akademiji brzojavno svoje sožaljenje, položila na pokojnikovo rakov venec in bila pri pogrebu zastopana po odbornikih Koblarju, I ‘leteršniku, dr. Požarju in Rutarju. Dne 17. aprila lani je umrl Matični mnogoletni odbornik in sotrudnik Ivan Tomšič po daljšem bolehanju. Matica mu je poklonila venec s trakovi; k zadnjemu počitku gaje pa spremilo veliko število Matičnih odbornikov in društvenikov. O tej priliki je Matica prejela sožaljenje od »Pedag. knj. zbora v Zagrebu«. Pokojnikovi vdovi se je izrazilo pismeno sožaljenje. Dne 26. avgusta lani so odkrili v črnem vrhu nad Idrijo M. C i ga le tu njegovi rojaki spomenik, v bližnjih Lomeh v rojstno hišo pokojnikovo pa vzidali spominsko ploščo. Večletnega Matičnega odbornika in posebno marljivega sotrud-nika spomnila se je o tej priliki tildi Matica, katero sta pri slavnosti zastopala predsednik in tajnik. Pokojnikov rojak, Matični podpredsednik dr. Lampe, je imel slovesno propoved in pri rojstni hiši ob odkritju plošče primeren nagovor. I)no 24. oktobra lani je Matica brzojavno pozdravila E i n s p i e 1 e r-S 1 o m š k o v e čestilce v Celovcu. Da Matica ni zaostajala za drugimi društvi, ako je bilo dostojno spomniti se domačih in vnanjih društvenih slavnosti, ni treba še posebej navajati. Preobširno bi bilo, navajati jih tu vse; tudi bi ne odgovarjalo popolnoma namenu tega sestavka. Neomenjene pa vendar ne smejo ostati nekatere spominske slavnosti onih društev, s katerimi je Matica v književni in literarni zvezi. Te slavnosti so bile : Petindvajsetletnica »Umelecke besede« v Pragi dne 9. marcija 1888. L; tridesetletnica »Društva gabelsbergerskvch stenografov« v Pragi dne 20. oktobra 1889. leta; otvoritev češke cesarske akademije v Pragi dne 18. maja 1891. I. Omenjeno bodi dalje, da je Matica češkemu društvu arhitektov in inženerov v Pragi od 1. 1880. sem o Vseh svetih redno preskrbovala nakit za Resljev grob. Od vabil naj bodo tudi omenjena vabila na IV. shod čeških in na I. shod slovanskih stenografov v Pragi povodom ondotne razstave dne 15. in 10. avgusta 1891. leta, na 28. shod »Prosvete« v Tarnopolu dne 8. septembra 1891. leta in na geografsko razstavo v Moskvi sept. mesca 1892. leta, katere se je bila namenila udeležiti tudi Matica. Slovenska Matica je končno veliko pridobila v zadnjem desetletju na vnanjem ugledu. Vpoštevajo jo vsi domači časopisi, ki prinašajo radi o njej stvarne in častne ocene. Njeno delovanje se pa dostojno ocenjuje tudi med vnanjim svetom. Ne bom se tu oziral na pogoste laskave ocene čeških in hrvaških strokovnih časopisov. Tudi Srbi, Italijani in Francozi vpoštevajo že Matico (Javor, Geogralia par tutti, Revue critique). Že 1. 1885. si je izprosilo uredništvo »Slov. Sbornika« podatkov o našem društvu, da jih objavi v rečenem časopisu. Velika Russelova knjigotržnica v Ministru navaja vse Matične knjige v svojem knjižnem slovarju. Leta 1889. je bila Matica počeščena s tem, da ji je njen ustanovnik, slovenski mecen Gorup na četrtem mestu poveril pravico prezentacije svojih ustanov. Dotična ustanovna listina se hrani v Matični blagajni. Leta 1891. je podedovala Matica od svojega ustanovnika, kanonika in pisatelja Adolfa Vebra v Zagrebu po 1 izvod njegovih dragocenih, le v 20 iztisih prirejenih del. Leta 1893. sta poprosili Matico literarne podpore: »Arheološko društvo v Moskvi« in uprava »Slovaškega doma«. Leta 1890. je deželno predsedništvo za Kranjsko počastilo v Matici delujoči odsek za izdavnnje krajepisnih imen s končno redakcijo krajevnega imenika za kranjsko deželo, katera velja od zadnjega ljudskega popisovanja za uradno. Dragi čitatelj, naloga mi je bila stvarno opisati Matico, kakršna je bila v zadnjih desetih letih. Veselilo me bo, ako so te predložene vrstice prepričale o društvenem napredku v omenjeni dobi. lies, da bi sc dalo v društvu še marsikaj popraviti, popolna ni nobena stvar. Preverjen pa bodi, da vse kroge, ki v Matici in zunaj Matice delujejo za Matico, navdaja zavest, da delujejo za dobro stvar, kateri Bog daj obilo zaželenega uspeha, ki bodi v še večji meri viden koncem četrtega desetletja Matičnega. Dotlej pa Matici vsako leto še več marljivih sotrudnikov, vplivnih prijateljev in vst rajnih društvenikov ! V Ljubljani dne 81. sušea 1895. 11. Poročilo o delovanju „Slovenske Matice“ v dobi od 1. listopada 1894. do 31. grudna 1895. 1. 101. odborova seja, v sredo dnč 16. prosinca 1895. leta. Navzočni: Gg Fr. Levec (predsednik); P. Grasselli, Fr. liubad, dr. I. Janežič, A. Koblar, A. Krzit, dr. Fr. Lampe, M. Pleteršnik, dr. L. Požar, S. Rutar, dr. J. Stari, F. Stegnar, L Šubic, A. Tavčar, I. Vavril, Fr. Wiesthaler, V. Zupančič in A. Žumer {odborniki); F. Lati (zapisnikar). Skupaj 19. Predsednik konštatuje sklepčnost in pozdravi navzočne odbornike, v prvi vrsti v Ljubljano preselivšega se ravnatelja Fr. Hubada. Zapisnik o 100. odborovi seji, ki sta ga pregledala odbornika V. Zupančič in A. Žumer, se odobri brez ugovora. Na ogled sta zapisnika o sejah gospodarskega odseka z dne 28. junija 1894 in književnega odseka z dne 9. prosinca 1895. leta. Današnjemu zapisniku bosta overovalelja odbornika dr. I. Janežič in dr. L. Požar. Iz predsedništva sc vzame na znanje, da je stopila Matica v književno zvezo z »Ossolinskega zavodom« v Lvovu, prejemši 135 knjig, in da jo ministerstvo za nauk in bogočastji* odobrilo Bezenškovo „Slovensko stenografijoMatično založno knjigo, za poučevanje v slovenskem jeziku na srednjih šolah. Matico sta zastopala pri Cigaletovi slavnosti dne 20. avgusta 1894 v ornem vrhu predsednik in tajnik; slavitelje Einspieler - Slomškove dne 24. oktobra 1894 v Celovcu je pa Matica brzojavno pozdravila. Iz gospodarskega odseka se vzame na znanje, da se je pogojno volilo po pokojnem dekanu-kanoniku Zuži po zaslišanju zaupnega moža odklonilo in da se neki meniški dolg sodno izterjuje. Odobri sfe brez ugovora poročilo o hišnih popravah in zanje potrebnih troskih ter o tiskarniških računih za 1. 1894. Za preteklo leto izda Matica 79 tiskovnih pol, torej toliko, kot dozdaj še nikoli. Društveniki prejmo štiri knjige, in sicer: aJ Letopis za l. 1894 Uredil prof. A. Bartol. (S podobo predsednika Marna.) Knjiga obsega 271/2 tiskanih pol. Tiskala jo je »Narodna tiskarna«. Cena posameznim iztiskom 1 gld. HO kr. — h) Zgodovina slovenskega slovstva. I. del. Spisal prof. dr. K. Glaser. Tiskala jo je v obsegu 15 pol »Katoliška tiskarna«. Cena posameznim izvodom 70 kr. cJ Doneski k zgodovini Škofje Loke in njenega okraja. Spisal prof. dr. Fr. Kos. Knjigo, obsegajočo 23s/4 pol, je tiskala tiskarna J. Blaznikovih naslednikov. Cena posameznim izvodom 1 gld. — cJ Ant. Knezove knjižnice I zvezek. Uredil prof. Kr. Lovec. Knjigo, obsegajočo 123/4 pol, je tiskala v zmislu oporoke »Narodna tiskarna«. Cena posameznim iztiskom znaša samo 40 kr. Prve in tretje knjige se je tiskalo po 2700, druge 3000, zadnje, ker je namenjena tudi nedruštvenikom, pa 3500 iztiskov. Vse knjige so ravnokar dotiskane, razpošiljati se pa začno dne 28. prosinca t. 1. Odobre se brez ugovora nagrade pisateljem, urednikom, revizorjem in korektorjem zgoraj omenjenih knjig, kakor jih je nasvetoval književni odsek. Poročilo književnega odseka o knjigah za l. 1895. se soglasno odobri. Matica izda za tekoče leto: a) Letopis za I. 1895., katerega uredi prof. A. Bartol; b) Zgodovina slovenskega slovstva. II. del. Spisal prof. dr. K. Glaser; c) Ant. Knezove knjižnice II. zvezek. Glede četrte knjige, za katero je raznovrstna vsebina že na ponudbo, se književni odsek še ni odločil. Po predlogu ravnatelja Šubica se sklene, naj se Matica obrne do visokega c. kr. naučnoga ministerstva zaradi pod- pore, ker uživajo podobna društva drugod redne državne podpore. Sklene se, da Matica izdaj v letošnjem »Letopisu« pregled o delovanju v tretjem desetletju in da sestavi ta pregled tajnik. Izreče se zahvala podpredsedniku dr. Lampctu in odborniku Šubicu, ker sta poskrbela za to, da dobe Matične knjige ličnejšo vnanjost. Po nasvetu predsednikovem sc izreče zahvala presojevalcem rokopisov, odbornikom: Bartel, Koblar, Kržič, dr. Lampe, dr. Lesar, dr. Požar, Rutar, A. Tavčar, Wiesthaler, V. Zupančič in A. Žumer, ki so imeli kot udje književnega odseka vzlasti preteklo poletje in jesen več dela in so to delo vestno in uspešno izvršili. Na znanje se vzame, da je prof. Leg er v Parizu, kateremu jo Matica poslala več založnih knjig, ocenil Matično delovanje v francoskem listu »Revue critique«. Zapisnikarjevo poročilo o poverjeništvih, književnih darilih, društveni/ah, in o knjižnici se vzame na znanje. Nove poverjenike so dobila: Selca, Vransko, Ormož, Velikovec, Devin in bt. Jurij ob južni železnici; imajo jih dobiti: Borovlje, Brežice in Kamnik. Novi poverjeništvi sta se osnovali za Škofjo Loko in Cepovan pri Gorici. Za podarjene knjige je prejela Matica več zahvalnih pisem in javnih zahval. Knjižnici je prirastki od zadnje seje 338 knjig, zvezkov, časopisov, slik in zemljevidov: 50 vsled daril, 5 po nakupu, 277 po zameni; po jeziku pa: 137 poljskih, 77 ruskih, 57 čeških, 35 slovenskih, 14 hrvaških, 5 bolgarskih, 4 angleško, 3 francoske, po 2 srbski, sorbski in nemški. Za leto 1893. je plačal 2101 letni ud, za 1. 1894. d ozd aj 2195; le peščica jih je še na dolgu. Od zadnje seje- so pristopili društvu na novo 204 udje, in sicer: 3 ustanovniki, 195 letnikov in 6 naročnikov. 102. (izvanredna) odborova seja, v torek dnš 9. aprila 1895.1. Navzočni: Gf/. Fr. Levec (predsednik); A. bartel, dr. A. Jarc, A. Iioblar, A. Kržič, dr. Fr. Lampf:, dr. J. Lesar, M. Pleteršnik, dr. L. Požar, S. Rutar, dr. J. Stari', F. Stegnar, I. Šubic, J. Suman, A. Tavčar, I, Vavrtl, A. Zupančič, V. Župančič in dr. J. Zupanec (odborniki); E. Lah (zapisnikar). Skupaj 20. Predsednik poroča, da hoče Matični sosed, g. Kirbisch, ob društveni hiši napraviti prizid. Vršil se je zategadelj dne 4. aprila lokalni ogled, h kateremu je bila tudi Matica povabljena. Matični zastopnik, odbornik ravnatelj Šubic, je pri tej priliki označil društveno stališče. Ker se mu je pa stvar zdela večjo važnosti, prepušča odločilno besedo odboru samemu, ki je bil danes v t:i namen sklican. Razgovora se poleg poročevalca ravnatelja Šubica udeleže še odborniki F. Stegnar, V. Zupančič in dr. J. Stari. Pri glasovanju se soglasno sprejmo nastopni predlogi hišnega upravitelja, odbornika dr. J. Stareta: a) Društvo protestuj zoper napravo vsacih oken na stran Matične biše; b) ako g. Kirbisch zida projektirano steno, ostati mora sedanji hodnik s streho vred v Matični hiši in st,atu quo; c) ako g. Kirbisch vzdigne steno, bodi ta stena skupna last, tako, da se njena poraba Matici zagotovi; č) sosed Kirbisch mora za slučaj, da zida, jamčiti za vso škodo, ki bi se utegnila pripetiti med zidanjem Matični hiši. Hišni upravitelj, blagajnik dr. Stari poroča o upravljanju hiše, hišnih čistih dohodkih, bremenih, itd. ter predlaga, naj z ozirom na to, da se Matica morebiti v kratkem preseli s pisarno v prav dostojne prostore, odbor že danes v načelu sklene, da društvo hišo prodaj, ako se prijavi ugoden kupec. Razgovora se udeleže: odbornika Stegnar, V. Zupančič in predsednik. Akoravno pa odbor načelno ni proti ugodni prodaji, obvelja vendar končno nasvet odbornika Stegnarja, da je prepustiti to stvar najprej gospodarskemu odseku, ki 0 tem natanko preudarjaj in potem svoje nasvete predloži odboru. Ker se nihče več ne oglasi za besedo, zaključi predsednik sejo po polšesti uri. 103. odborova seja, v ponedeljek dnš 5. avgusta 1895. leta. Predsednik pozdravi navzočne, otvori sejo in naznani, da sta zapisnik o 101. odborovi seji potrdila odbornika dr. I. Janežič in dr. L. Požar, zapisnik o 102. (izvanredni) odborovi seji pa on in blagajnik, kar se vzame brez ugovora na znanje. Današnjemu zapisniku bodita overovatelja odbornika profesorja dr. L. Požar in A. Tavčar. Na ogled so zapisniki: o sejah književnega odseka z dne 3. aprila in 1. avgusta in o seji gospodarskega odseka z dne 30. aprila t. 1. Matica je brzojavno čestitala svojemu ustanovniku dr. Josipu Strossmajerju ob njegovi osemdesetletnici dne 4. svečana in odborniku in poverjeniku Ivanu Navratilu ob njegovi sedemdesetletnici dne 4. sušca t 1. Pismeno sožalje je izrazila pevskemu društvu »Adriji« v Barkovljah, ko je dne 4. aprila t. 1. njegov ustanovnik in predsednik, Matični poverjenik in so- 1 rudnik Dragotin Martelanec, dne 4. aprila letos umrl; is to tako vdovi dne 26. aprila letos umrlega nadučitelja in poverjenika Vojteha Ribnikarja v Logatcu. Matica se je primerno odzvala vabilu slaviteljcv Safa Pikovih dno 12. maja t. I. v Pragi ter počastila svojega več kot 301etnega odbornika, bivšega tajnika in ključarja, dno 25. junija t. 1. umrlega ravnatelja Andreja Praprotnika s tem, da je položila na njegovo krsto venec z napisom »Slovenska Matica zaslužnemu odborniku« in da se je mnogo odbornikov in društvenikov udeležilo njegovega pogreba dne 27. junija t. 1. Tajnikovo poročilo o poverjeništvih se vzame brez ugovora na znanje. Nove poverjenike so dobile Mrežice, Kamnik, Mokronog, Logatec in Kanal; poverjeništvo se je poživilo za Radgono ; nova poverjeništva so sev osnovala za Št. Mohor, lg, Mengiš, Vodice, D. M. v 1 ‘olji, Železnike, Št. Vid, Medvode, Dobrepolje in Cerklje; osnovati je pa še za Divačo. Došlo je od zadnje odborove seje več prošenj za podaritev društvenih knjig; vse te prošnje so se ugodno rešile. Računi za l. 1894., katere so pregledali in v popolnem redu našli gg. presojevalci, odobre se brez ugovora. Računski sklep za 1. 1894. kaže na 642 gld. 49 kr. prebitka ; premoženje je znašalo 58.006 gld. 90 kr. in se je lani pomnožilo za 758 gld. 42 kr.; proračun (prodpotresni) kaže na 181 gld. 44 kr. prebitka; vrednost depozit znaša 4563 gld. 16 kr., vrednost ustanov 33.461 gld. Od zadnje rodne seje je društvu na novo pristopilo i)4 društvenikov in sicer 1 ustanovnik in 93 letnikov. Za letos je plačalo udnino 1181 letnikov. Knjižnici je prirastlo 239 knjig, zvezkov in časopisov: 70 podarjenih, 6 kupljenih in 163 zamenjanih. Zaradi potresa in zaradi neprilik ž njim združenih se občni zbor ni mogel vršiti ob nameravanem času in odbor sklene, da bodi dne 26. septembra t. 1. ob 1/J). uri popoludne v mestni dvorani. Poročilo tajnikovo in blagajnikovo o hišnih poškodbah po potresu in ž njimi združenih popravah se odobri brez ugovora. Sprejmo se nekateri nasveti upraviteljstva glede hišnih strank in izreče se blagajniku in hišnemu upravitelju pismena zahvala za požrtvovalni trud ob popravljanju hiše. Književnega odseka poročilo o letošnjih društvenih knjigah se soglasno odobri. Matica izda letos petero knjig, in sicer: a) »Letopis za 1. 1895«. Urednik prof. A .Bartel. Tiska ga »Narodna tiskarna« v 2850 iztiskih. Obseg krog 20 tiskovnih pol, oblika običajna, vsebina podobna lanski, h) »Slovstvena zgodovina slovenska« II. del. Spisuje dr. K. (Uaser. Tisek »Katoliške tiskarne« v 3000 iztiskih po blizo 15 pol. c) dr. K. Strekelj: «Zbirka narodnih pesmi«. I. del. Tisek Miličeve tiskarne v 3200 iztiskih po 12 pol. č) Zabavne knjižnice IX. zvezek. Urednik prof. A. Tavčar. Tisek Hlaznikove tiskarne v 2850 iztiskih po 12 pol. d) Ant. Knezove knjižnice II. zvezek. Urednik predsednik. Tisek »Narodne tiskarne« v 3200 iztiskih po 12 pol. Za prihodnje 1896. leto se pripravljajo nastopne knjige: a) Šubic: Elektrika z ilustracijami; b) S. Rutar: Trst z okolico in Istri ja (opis); c) dr. Glaserjeve zgodovine III. del; e) dr. Štrekljeve »Zbirke narodnih pesmi« II. del; d) Letopis za I. 1896.; e) Knezove knjižnice III. zvezek. Poleg’ tega se misli v bližnji prihodnjosti na „Zgodovino Slovencevo kateri da predsednik zahtevano pojasnilo in na izdanje novega »Zemljevida slovenskih pokrajin«. Konec seji po G. uri popoldne. XXX. redni občni zbor, v četrtek dne 3. oktobra 1895. 1. Navzočnih 20 društvenikov; predseduje prof. Kr. Levec. Predsednik otvori zborovanje s sledečim nagovorom : Iskreno pozdravljam vse navzočne ude, ki so s svojo udeležitvijo iznova pokazali zanimanje za naše društvo. Na podstavi društvenih pravil bi bil moral občni zbor biti sklican že v prvi polovici tekočega leta. I)a se to ni zgodilo, temu vzrok je bil velikonočni potres, ki je sploh močno razburil duhove, hudo udaril tudi naše društvo ter vzlasti znatno poškodoval našo knjižnico in pisarno. Obe sta se morali preseliti ter njiju prostori korenito prezidati. Sploh je potres pri Matični hiši napravil škode okoli 4000 gld. ter mnogo dela provzročil našemu tajniku gosp. Lah-u, vzlasti pa našemu hišnemu oskrbniku gosp. dr. Stare-tu. Njegovemu trudo-Ij uh j n in njegovi izvedenosti v gospodarskih stvareh se moramo zahvaljevati, da se je ta škoda kolikor moči hitro popravila. Društvo je dobilo iz državne podpore 2000 gld. brezobrestnega posojila, tako da potresna škoda za Matico ni preobčutna, vzlasti ker so se tudi rodoljubne dame v Tumovi na Češkem spomnile našega društva ter mu velikodušno poslale 200 gld. podpore, za kar jim bodi iskrena hvala. Društveni odbor je v svoji zadnji seji tudi hišnemu oskrbniku dr. Stare-tu izrekel pismeno zahvalo zaves trud in vso skrb, ki jo je imel zadnje mesce z društveno liišo, in vem, da se tej zahvali rad pridruži tudi občni zbor. O društvenem delovanju preteklega leta 1894.Vam bode obširno poročal gosp. tajnik. Jaz bi samo toliko pripomnil, da je vse društveno poslovanje tako lepo urejeno, iu da se giblje po tako dobro utrjeni poti, da ga niti potres ni mogel spraviti iz reda. Predsedništvo in odbor sta delovala zadnje mesce navzlic potresu, kakor ob navadnih časih, ter poskrbela za to, da društveniki p rej n 16 društvene knjigo o pravem času in letos celo jedno več nego druga leta. Kes je, da. kakor pri društvih, ki delujejo z velikim aparatom, tako sloni tudi pri »Matici« vse delo na ramah samo nekaterih gospodov, vzlasti ljubljanskih odbornikov, ki se z malimi izjemami redno udeležujejo odborovih sej ter bodisi z modrim svetom, bodisi s pregledovanjem društvu pošiljanih rokopisov izdatno pospešujejo društveno delovanje. V zadnjem oziru ne morem zamolčati, da so imeli gg. prot. A. Kartel, dr. Fr. Lampe, dr. L. Požar in A. Tavčar ter še nekateri drugi gospodje s pregledovanjem rokopisov vse leto mnogo posla in da so bili predsedniku in tajniku v veliko pomoč. Za njih trudoljubje jim bodi očitna iskrena zahvala! Ko so bile izšle lanske društvene knjige, bilo je čuti v nekaterih časopisih, še več pa v prijateljskih razgovorih, mnogo tožbti, da Matica podaje svojim udom premalo leposlovnega in sploh zabavnega berila. In morebiti, da je bila ta tožba vsaj lani nekoliko upravičena. Ali gospodje društveniki naj bodo prepričani, da bi odbor prav rad tudi leposlovju v društvenih knjigah odločil več prostora, ko hi imel primernih pripovednih spisov na razpolaganje. Toda povedati moram grenko resnico, da naši najboljši pesniki in pripovedovalci »Matico« nekako žaljivo prezirajo. »Matica« razpisuje častne nagrade za leposlovne spise, plačuje poleg njih še posebni pisateljski honorar in sploh daje tolike; nagrade, kakor nobeno drugo zasebno književno podjetje; z javnimi pozivi in privatnimi pismi vabi slovenske pripovednike na sodelovanje, toda brez pravega vspeha. Slovenski pisatelji imajo za vse naše prošnje in pozive gluha ušesa. Ako »Matica« zatorej ne izdaje toliko slovenskih leposlovnih knjig, kolikor si jih nekateri želijo, to ni nje krivda, ampak vzrok temu so naši pisatelji, ki bi nas lahko izdatneje podpirali, pa nas nočejo, in lepo jih prosim, naj bi to storili v prihodnje. Tajnik prečita svoje poročilo o društvenem in odbo-rovem delovanju v dobi od 1. maja lani do zadnjega septembra letos. Poročilo navaja v uvodu vzroke, zakaj ni bilo občnega zbora že v prvi polovici leta. Volitve so prinesle jedno samo izpremembo. Na mesto pokojnega I. Tomšiča je stopil v odbor nadučitelj in nadzornik Zamer, ki mu je bil naslednik tudi v književnem odseku. V Upravništvu in gospodarskem odseku ni bilo nič izprememb. Ravnatelj Hubad je postal iz vnanjega ljubljanski, nadzornik Zamer zadnji čas iz ljubljanskega vnanji odbornik. Odbor je imel štiri seje, gospodarski odsek dve, književni odsek tri. Lani je izdala Matica tri knjige v obsegu 67 tiskovnih pol; poleg teh so prejeli pa društveniki vsi še kot četrto 1. zvezek Ant. Knezove knjižnice. Časopisi so se o njih večinoma pohvalno izrekli, le dr. Kosova knjiga je bila po mnenju nekaternikov preznanstvena in večini dru-stvenikov nepristopna. Ker pa Slovenci nimamo akademije, mora Matica tu pa tam tudi znanstvene knjige izdajati. Omenljivo je, da je prof. Let/er priobčil društvene knjige v francoskem listu »Revue criticpie«. Letos izda Matica petero knjig v obsegu nekako 72—74 pol; za prihodnje leto se pripravlja šeetero knjig. Za nagrado iz obresti Jurčič-Tomšičeve ustanove z rokom do 1. septembra t. I. je prejela Matica jedno samo povest. Med založnimi knjigami se v zadnjem letu ni izpremenilo nič bistvenega. Stenografija je sicer odobrena za srednje šole; ker se pa slovensko ne poučuje, ni za Matico to odobrenje nobene praktične pomembe. Pošla ni nobena knjiga, prirastki tudi nobena. Letos objavi Matica poročilo o tretjem desetletju društvenega obstanka. Društveno gospodarstvo je bilo jako previdno. Premoženje znaša 58.006 gld. 90 kr. in se je lani pomnožilo za 75.8 gld. 42 kr. Za knjige se je izdalo lani 5077 gld. 32 kr. Veliko dela in skrbi je provzročila Matici hiša, zaradi katere se bo morala Matica pri glavnici nekoliko zadolžiti. Med depoziti, katere hrani, in med ustanovami, katerim upravlja Matica, je ostalo vse pri starem. Omenljivo je le, da letos priobči Matica v Letopisu prvič »Računski sklep o dohodkih in troških Ant. Knezove knjižnice.« Knjižnica je narastki lani za 535 knjig, največ poljskih, čeških in ruskih, večinoma po zameni, deloma tudi po darilih in nakupu. Prirastlo je Matici 163 poljskih, 132 ruskih, 112 čeških, 60 slovenskih, 31 hrvaških, 14 bolgarskih, 5 nemških, po 4 angleške, francoske in srbske, po 3 sorbske in latinske knjige. V Letopisu se nadaljuje in se bo prihodnje leto zvršilo poročilo o češki knjižnici. Knjižnica je sicer v marsičem pomanjkljiva, vendar precej dragocena, društveniki jo pa malo izkoriščajo. Knjige zamenjuje z Matico 34 društev in zavodov. Književna zaloga šteje 16.501 knjigo in 240 zemljevidov. Podrobno razprodajanje ponehava od leta do leta, ker raste število društve-nikov in ker Matica na novo ni' zalaga več šolskih knjig. Popolnoma je lani pošel samo Letopis za I. 1889. V velikem številu se pa nahajata še Letopisa za leti 1877 in 1881, Prirodopis živalstva, Slovenska stenogralija, Zgodovina avstrijsko-ogerske monarhije, Štirje letni časi, Šumanova slovnica, Cigaletova »Terminologija«, Križmanova slovnica in dr. Kosovo »Vzgojeslovje«. Društveniki so prejeli 7423 knjig, podarilo se jih je 543, posamič poprodalo 299. Veliko se je spremenilo med poverjeništvi. Na novo se jih je osnovalo 14, preosnovalo 5, nove poverjenike jih je dobilo 9, ima jih dobiti pa še 5, ki so zdaj izpraznjena; snujejo se še 4. Vsega skupaj jih je zdaj 138 in sicer v ljubljanski školiji 58, v lavantinski 33, v goriški 14, v tržaško-koperski 12, v sekovski 2, drugod 7. Nad 100 Matičarjev je posameznikov brez poverjenika. V skupnem številu društvenikov je napredovala Matica za 170. Napredovala je po vseh školijah razun sekovske; tu je pa nazadovala za 1. Napredovala je pa le v letnikih, nazadovala pri častnih in ustanovnih udih. Od večjih slavnosti, katerih se je Matica povabljena udeležila, so omeniti: Cigaletova dne 2(i. avgusta lani v Črnem vrhu; Einspieler-Slomšlcova dne 14. oktobra lani v Celovcu; Strossmajeijeva osemdesetletnica dne 4. svečana letos; Navratilova sedemdesetletnica dne 4. sušca letos na Dunaju; Safarikova stoletnica maja letos na Dunaju. Prve se je Matica udeležila osebno po predsedniku in tajniku, ostalih pismeno ali brzojavno. Med 'pokojniki zadnje dobe so v prvi vrsti omenljivi: Ravnatelj Praprotnik, ves Čas, kar društvo obstoji, odbornik, pet let tajnik, dvanajst let ključar, marljiv sotrudnik, umrl 25. dne junija v Ljubljani. Matica mu je poklonila venec s trakovi in napisom, spremila ga v velikem številu na zadnji poti in izrazila žalujočim ostalim pismeno sožaljenje; učitelj M. Močnik, umrl dne 15. aprila v Ljubljani; poverjenik in sotrudnik Dragotin Martelanea. umrl dne 4. aprila t. 1. v Har-kovljah; nadučitelj in poverjenik Vojteh Ribnikar, -|- 26. aprila v Dolenjem Logatcu; profesor in poverjenik Josip Lendovšelc, umrl septembra t. 1. na Malem Strmcu pri Vrbi; nadučitelj in poverjenik Hrabroslao Volarič, umrl dne 30. septembra v Devinu; vp. župnik Fr. Štrukelj, plodovit sotrudnik Matice pod imenom Fr. Jaroslav, umrl septembra letos na binarni gori. Vseh imenovanih seje Matica dostojno spomnila. Razun njih je zgubila Matica še tri ustanovnike in kacih 50 letni kov. Njim vsem blag spomin, prijateljem in podpornikom Matice pa iskreno zahvalo za prijazno pomoč, združeno s prošnjo, da društvo tudi zanaprej krepko podpirajo. (Poročilo se odobri brez ugovora.) Računski sklep za 1. 1894 in proračun za 1. 1895., ki kažeta na 13.G83 gld. 30 kr. dohodkov in 13.040 gld. 81 kr. troškov, torej na 042 gld. 49 ki-, prebitka, oziroma na 8315 gld. 90 kr. dohodkov in 8134 gld. 46 kr. troškov, torej na 181 gld. 44 kr. prebitka, se odobrita brez ugovora; čitanje se opusti. Po predsednikovem nasvetu se z vsklikom po trd e kot presojevalci računov tudi za prihodnjo leto gg. Bradaška, Dimnik in Žagar in se jim izreče za njih marljiv trud zborova zahvala. Izvrši se dopolnilna volitev v odbor. Skrutinij prevzemu ob navzočnosti predsednikovi gg. Stroj, Zagorjan in tajnik. Izid volitev je bil sledeč: Oddanih je bilo vsega skupaj 51 veljavnih glasovnic s 396 veljavnimi glasovi. Soglasno so bili izvoljeni v odbor gospodje: dr. Detela Fr., dr. Gregorčič A., Gregorčič S., Hubad Fr., Sušnik I. in Subič I.; po 1 glas manj so prejeli: gg. Kržič A., dr. Požar L., Senekovič A., dr. Stare J. in Wiesthaler Fr. Ker je pa voliti za dobo štirih let le deset odbornikov, jednajstega pa kot namestnika po pokojnem ravnatelju A. Praprotniku le za dve leti, in ker je prejelo pet gospodov jednako glasov, je moral odločiti za namestnika žreb, potegnjen po članu skrutinija. Žreb je odločil za odbornika dr. J. Stareta, ki je tedaj voljen le na dve leti, ostali gospodje pa vsi na štiri leta. Prejeli so končno še: gg. Pe-rušek Rajko H, Fr. Gabršek in dr. A. Mahnič po 1 glas. Ker pismenega nasveta ali predloga do določenega roka (21. september) odboru ni prijavil nihče in ker se tudi sicer za besedo ni oglasil nihče, zaključil je predsednik zbor ob 53/4 uri na večer, zahvalivši se še enkrat udeležencem. 104. odborova seja, v četrtek dnč 17. oktobra 1895. leta. Navzočni: Gg. Fr. Levec (predsednik), A. Bartel, dr. H. Dolenec, P. Grasselli, dr. I. Janežič, dr. A. Jarc, A. Koblar, A. Kržič, dr. Fr. Lampe, dr. J. Lesar, dr. L. Požar, A. Senekovič, dr. J. Stari, F. Stegnar, 1. Sušnik, I. Suhic, A. Tavčar, 1. Vavrh, I. Vilhar, Fr. IViesthaler in V. Zupančič, odborniki; K. Lah (zapisnikar). Skupaj 22 Predsednik konštatuje sklepčnost, pozdravi navzočne, pove, da sta na ogled zapisnika o 1 OH. odborovi soji in o XXX. občnem zboru, ki se vzameta na znanje in odobrita brez ugovora. Današnjemu zapisniku bosta overovatelja odbornika prof. dr. L. Požar in A. Tavčar. Vsled prošnje dr. Oskarja Asbdtha, profesorja slavistike na vseučilišču v Budimpešti, so sklene ogerski ‘akademiji podariti Matičnih založnih knjig po jeden izvod, kolikor jih je še na razpolaganje, ter sprejeti z akademijo ponujano zvezo. Na znanje se vzame obvestilo odbornika I. Navratila v zadevi Koekejevih kamenitih plošč in sklene se izreči 1. Navratilu pismeno zahvalo za trud, ki ga je imel s to stvarjo. Zapisnikar poroča o izidu dopolnilnih volitev v odbor in pove, da so vsi gospodje sprejeli izvolitev. Preide se na volitev predsednika in ostalih funkcijo-narjev. Predsedništvo prevzame kot starosta prošt dr. A. Jarc. Volitev predsednika in obeh podpredsednikov se izvrši po listkih. Skoro soglasno so bili zopet izvoljeni: prof. Fr. Levec za predsednika, prof. dr. Lampb za prvega, župan P. Grasselli za druzega podpredsednika in po nasvetu Fr. Wiestbalerja dosedanji blagajnik in hišni upravitelj, odbornik dr. J. Start, za blagajnika in hišnega upravitelja. Vsi gospodje se za izvolitev zahvalijo, izjavijo, da jo sprejmo in obečajo po svojib močeh truditi se za društveni napredek in prospeh. Ker odbornik dr. 1. Janežič posla ključarja ne more več prevzeti, se izvolita za ključarja odbornika prof. A. Kržič in kanonik I. Sušnik, ki oba izvolitev sprejmeta. V književnem odseku ostanejo vsi dosedanji odborniki; na mesto odbornika A. Žumra, ki se je med letom preselil v Kranj stopi pa odbornik dr. I. Janežič. Gospodarskemu odseku se privzame poleg starih udov še novi odbornik kanonik /. SnŠnik Reši se več prošenj za podaritev založnih knjig in za prodajo takšnih knjig po znižani ceni. Poročilo tajnikovo o jednakih prošnjah, rešenih iz prodsedništva, in pa o clošlih zahvalah se odobri brez ugovora. Odobri se tudi poročilo tajnikovo o izpremembah v ■poverjeništvu izza zadnje dobe. Novo poverjeništvo se je osnovalo za Divačo; nove poverjenike so dobili Devin, Krško, Borovlje in zahodna okolica tržaška. Nekaterim marljivejšim poverjenikom je izreči za vspešni trud pismeno zahvalo. Za letos je plačalo društvenino 1640 letnikov, od zadnje seje je pristopilo društvu 54 društvenikov. Zaostali poverjeniki so bili pred kratkim vsi opomnjeni, posamezni udje bodo pa te dni. Dekanu in poverjeniku I. Veselu v Trnovem je izreči pismeno zahvalo, ker je Matici posredoval za izplačitev Tomšičevega volila v znesku 8!) gld. 50 kr. Knjižnici je prirastlo od zadnje seje 57 knjig, zvezkov in časopisov. Ko sproži odbornik dr. L. Požar še nedozorelo vprašanje o preselitvi pisarne v »Narodni dom« in poudarja za ta slučaj potrebo moderne uredbe društvene knjižnice, katerej odbor v načelu pritrjuje, zaključi predsednik sejo ob (>. uri 40 minut zvečer. 105. odborova seja, v četrtek dne 19. decembra 1895. leta. Navzoini: Gg. Fr. Levec (predsednik); A. liartel, dr. JI. Dolenec, dr. A. Jarc, A. Koblar, A. Kržič, dr. Fr. Lampe, dr. J. Lesar, M. PleterSnik, dr. L. Požar, S. Rutar, dr. J. Stari, F. Stegnar, 1. Sušnik, A. Tavčar, I. Vaorii, Fr. Wics- tlialer in V. Zupančič (odborniki); E. Lah (zapisnikar.) Skupaj 19. Predsednik konštaluje sklepčnost, pozdravi navzočne in otvori sejo. Zapisnik o 104. odborovi seji, overovljen po odbornikih profesorjih dr. L. Požarju in A. Tavčarju, se odobri brez ugovora. Današnjemu zapisniku se imenujeta za overovatelja odbornika A. Koblar in F. Stegnar. Na ogled je zapisnik o seji književnega odseka z dne 17. decembra t. I. Na znanje so vzame, da je Matica vdovi pokojnega društvenega ustanovnika in poverjenika, dne BO. oktobra t. 1. v Zagrebu umrlega prof. dr. Fr. Celestin-a, ob njegovi smrti izrazila brzojavno sožaljenje in prejela za to sožaljenje pismeno zahvalo. Matica je svojemu častnemu članu, bivšemu deželnemu predsedniku gosp. baronu Andreju IVinlclerju ob njegovi sedemdesetletnici dne 9. nov. t. I. ob jednem s Čitalnico brzojavno čestitala in prejela še istega dne brzojavno zahvalo, ki se glasi: »Ginjenim srcem st' zahvaljuje obema slavnima društvoma za prijazno in dobrohotno pomnenje ob svoji sedemdesetletnici ter jima vošči še nadaljno vspešno in blagonosno delovanje narodu v prid. NVinkler m/p. (Odobravanje.) Sprejme so književna zveza z redakcijo četrtletnika „Ada et commentationes universitatis Jurievensis“ v Jurjevv-Derptu na Ruskem in sklene se budimpeštanski akademiji priporočiti, naj za vzdržavanje v predzadnji seji vsprejete književne zveze mesto „TJngarische Revne11, ki z novim letom preneha, pošilja Matici druge nemadjarske publikacije, v prvi vrsti kake slovanske in nemške spise dr. Asbothove. Prošnji »Slovenskega učiteljskega društva« v Ljubljani, naj bi Matica gmotno kaj prispevala k Praprotnikovemu spomeniku in spominski plošči na rojstni hiši, se ugodi. Glede nove izdaje „Zemljevida slovenskih pokrajin“ je po nasvetu odbornika prof. Rutarja, ki je sestavil razne alternative za to delo, povprašati vojaški geografski zavod na Dunaju, koliko bi približno stal takšen zemljevid. Določijo se pisateljske, uredniške in korektorske nagrade neizpremenjene po dotičnih nasvetih književnega odseka. Načelno se odobri, da Matica izdaj za prihodnje leto šestero knjig, namreč: 1. Letopis za leto 1896 v obsegu 17 -18 tiskovnih pol; urednik prof. A. Bartel. 2. dr. K.Glaser: Zgodovina slovenskega slovstva 111. del. (Ako je ostalega gradiva preveč, gaje deliti v dva zvezka.) 3. dr. K. tStrekelj: Slovenske narodne pesmi. 11. snopič (krog 12 pol). 4. J. Šubic: Elektrika s podobami (krog 15 pol.) 5. S. Butar: Tržaška in Istrija. Opis. (10 12 pol.) (>. Ant. Knezove knjižnice III. zvezek. (10—12 pol.) Glede „0bče zgodovine slovenske“ se pritrdi nasvetu književnega odseka, da je odseku treh zgodovinarjev (Koblar, Rutar, V. Zupančič) poveriti nalogo, naj sestavi in v končno odobrenje predloži načrt o sestavi in razdelitvi vsega dela. Iz gospodarskega odseka se vzemo na znanje poročila o končni škodi na hiši po potresu in o pokritju te škode, dalje koraki, katere je odsek napravil na merodajnem mestu radi olajšav za pristojbino. Ker so računi onih tiskarn, ki so svoje rlelo že izgotovile, v redu‘in v SOglasju s pogodbo, jih je izplačati. Poročilo tajnikovo o poverjeništvih se odobri brez ugovora. Nove poverjenike so dobile Jesenice, Devin in Beljak; novo poverjeništvo se je osnovalo za goriške bogoslovce; prenehalo je komaj zasnovano vodiško poverjeništvo in se spojilo s kamniškim. Rešilo se je več prošenj za književna darila, med njimi prošnja »Knjižnice slovanskega seminarja na Dunaju«. Matica je prejela za darila več zahvalnih pisem. Od zadnje seje je pristopilo Matici 113 letnih udov; plačalo jih je za letos 2230. Končni rezultat kaže letos na prirastek kacih 170 društvenikov. Le peščica je za letos še na dolgu; dotlej pa, ko izidejo knjige, poravna tudi od teh še večina svoj zaostanek. Knjižnici je prirastlo od zadnje seje 185 knjig, zvezkov in časopisov, večinoma po zameni, največ nemških, ruskih in čeških. Ko se odobri še nasvet podpredsednika dr. Lampi-ta, naj Matica dela na to, da se kupi najnovejši Prešernov kip, krasen umotvor kiparja Gangla, zaključi predsednik sejo ob polsedmih zvečer. Tekoče št. ITT. Računsko poročilo. Isslsag« premoženja ,,Slovenske Matice" koncem leta 1894. Predmet Znesek v gotovini hranilnih in posojilnih knjižioali obligacijah ' po kurzni I vrednosti gld. kr. ffld. kr. 1 gW- ikr. 642 49 - — 2768 92 — 3940 _ — — — 162 25 12006 642 49 6708,92 12168 25 — 19519 6000 66 - — 29069 — — — 418 3000 24 — — 58006 90 57248 cc 758 42 II Opombe l| Prebitek v blagajni . . 2' Hranilne in posojilne vloge, in sicer: a) na knjižico mestne hranilnice pod št.6612 V) na knjiž. kmetske posojilnice ljubljanske okolice pod št. 591 . Obligacija državnega loterijskega posojila z dne 15. marcija 1860. L, št. 18312, po kurzu z dne 31. decemb. 1894. 1. 12 obligacij drž. srebrne rente po 1000 gld. št.: 147573, 147574, 147576, 147577, 147578, 219682, 219684, 329788, 354641, 354642, 379606 in 436624 po kurzu z dne 31. decembra 1894. 1. . . . Skupaj . . . 5 Vknjiženi kapital . . . 6 Vrednost hiše na Kongresnem trgu št. 7 . Vrednost inventarja po odbitku 10 °/0 za obrabo .................... 8 Vrednost književne zaloge Skupaj . . Dnd 31. decembra 1893.1. je pa znašalo premoženje ................... torej se je pomnožilo za V Ljubljani dne 31. decembra 1894. Er, Tosip Stare- blagajnik. Pr. Levec, predsednik. Pfelep vseli doliodkov in stroškov »Slovenske Matice“ za o V gotovini V obligacijah o Dohodki posebej skupaj po kuraii vrednosti Opombe e- gld. kr. gld. kr. gld. kr. K St. 3 : 1 Doneski društvenikov: a) ustanovni kov . . . b) letnikov 160 4542 — 4702 Najemščina o«l prostorov, kutero rabi društvo z&-so, v toj svoti ni zapopadena. Potrositi se jo smelo : k st. Ib) 4612 — 2 Obresti, in sicer: a) od obligacij . . . b) od gotovine . . . c) od v knjiženega dolga 508 403 300 98 1211 98 3 4 5 Dohodki hiše Skupilo od književne zaloge Potegnjene hranilniške vloge — - 2562 219 4979 38 08 36 1211*98 k Št. 3) 2662-38 k št. 4) 219 08 k št. 0) 8-50 o r- c Razni Obligacije po kurzu 31. decembra 1893. leta . . Prirastek na kurzu . . : : 8 50 11861 307 25 .Skupaj 8543 94 Potrosilo so pa jo 8217*41 o — — to roj Skupaj . . Ako se odštejejo stroški 13683 13040 30 81 12168 25 manj 820*63 ostane prebitka .... 642 49 12168 25 raovtaa XXX. društveno leto od 1. jan. do 31. dec. 1894. leta. Stroški V gotovini lij- 1 tf- skupaj gltl. | lir. Opombe lj Primanjkljaj z dne 31. decembra 1893. leta . . 2j Upravni stroški, in sicer : a) tajniku................ b) pisarni................ 3j Izdavanje knjig, in sicer: a) pisateljem in korektorjem . . . . b) tiskarnam . . . . c) vezava in odprava . 4| Hišni stroški, in sicer: a) davki in pristoj- bine .... b) poprave in drugo 5| Hranilniške vloge . . 61 Razni.................... Skupaj . . 190 1 600j - 275)67 : 1 875 67 2021 3181 475 28 04 5677 32 1174 422 46 19 1596 65 — 4633 40 — 67 77 13040 81 K št. 1 b): V toj svoti je zapopa-deno tudi plačilo strežniku. V Ljubljani, dne 31. decembra 1894. ZE^r. Levec, predsednik. 3Dr. CTosip Stare, blagajnik. Pregledali, primerjali priloge s knjigami ter našli vse v najboljšem in najlepšem redu. V Ljubljani dn<5 4. aprila 1895. F. Hradiišku, J. Dimnik, Drag. Žugal'. V Ljubljani dne 31. decembra 1894. Fr. Levec, Or. Tosip Stare. predsednik. blagajnik. |2? q cd 52 S £ c N S "g S.g'® AOs£* °3 cd 2. CD PT ° I" < 0Q O O CL W 1 co e+ K so 5' o< ^ g-P S E 3 -■ p 3 s. s*® S ^ '-s »rr* O ^ O ^ CD &g.g. v S. „ g,?r® S-c3 9> S. • NlCg m CD P 3 ^ N< CD -3 CD • CJQ P . O 5^8 CTQ * O . 1 1 1 2300 92 115 g g g O O 00 <1<5 p- ►d o in CD cr 1 1 1 O* rf* 1 O o 1 1 1 1 ET ciH. 00 OJ t-1 O1 1108 2507 4500 200 (!2_ o- c» pr e "d . CD O 118 ! ~r t£3. ; Tokočc število O o S* O Pi *r << aq o e*- o <1 o *T3 O cn ►£* E?*5 c d p CD N CO p o« cj o- a >w >w >— V *T3*r3 < »0Q Oi o •-< o pr o p 55' ^ 3 % < H « O- Cfl* ^ ^ 2. *g. £ -• M oq {3 P C — O tO O' vi CD CD , I 05 - ] to CD 1 I O^OtO £ I I I Tokočo število ^3 O V>< p*r o tj o Pg©^a®T» Slovenske Matice“ za leto 1895. o> 00 <3 o •rH -P c3 cn fl (D > O r-H GO bc 'o5 K* tn d c« S <13 •1—5 ož 0 -P cS »gS § ®3 .5 o » S li > -M ® ■M « “rH » 2 dO) S-S Soc • ^ O O rH £ 3 ® o 0? 1> O 'O c! »o ^rg TD Ctt _j 05 ^S2 Cv. C 0) >N O su Cj C Q> T5 *s eri SU ,Q c (D S? ^ co H CM rC ,-4 2 £ C0 - ?> rt i .^-, fi > . •+-> O s M ^ J-. -H co T3 H D ’ § gl ^|g a C.Z •S5'?® fcH O £ a. 3 «3 P C A! 2 c6 N »H o § ^ p S d S >S O N w O co o 'CD co J< .2* 'Z CO 60 O rt •"D rO C Q o j > £ T3 CO 'a C £ p. c r!4 GS c c co až O J2 ° O. > OŽ a ^4 CO - — CT> 00 rt q ‘ N P. . rH OŽ > m u o £> v OJ “ w g o • £ w . '0> 2 ^ . 2-0 C T3 03 „» C bC rt a ' C cč ••—3 •—' o •£ g (DOS ■g ,,—5 O > <1 f c__ C P p CU 3 a>s co CO c« M 2 m d, (D B. < pr (D ' 0 D n S 0 aq 2 £. >H a u F (f) rt 0) (D' o ►> S fo O a OT CD CD O O* co< Qi ^ s-5 <1 c**” CbU S» m O !u 2. ^ cfo" 2*. 3 a o <4 c2. c^H.” o’ _ co Š3 ►? CG o< O ^ O co< o 3 ?r^5 £ T3 < g> 3 • 2. CD £. CO • ?r 5* p c . 2 43 -i - P j o h- CD ) <1 to CO t— CD M O o <1 00 o Zap. število m c+ O w< *r © ►d o 5 cr CD <1 m CD O P O pj o h** a g- C-J. P M* N< „ m Ul o 3 °l> cc< p? §v o ' h-^ ti -'■ g I O <4 CD P P Pj O O <1 OJ ^ •^N n, P N P ori li lci : I. Bartd Anton, 'S- Senekovič Andrej, 2. dr. Dolenec Hinko, 16. dr. Starč Josip, 3- Grasselli Peter, 17 Stegnar Feliks, 4- Hubad Franc, 18. Sušnik Ivan, 5- dr. Janežič Ivan, 19. Šubic Ivan, 6. dr. Jarc Anton, 20. Suman Josip, 7- Koblar Anton, 2 1. Tavčar Alojzij, 8. Kržič Anton, 22. dr. Tavčar Ivan, 9- dr. Lampč Franc, 23. Vavru Ivan, IO. dr. Lesar Josip, 24. Vilhar Ivan, 11. Levec Franc, 25- \Viesthaler Franc 1 12. Pleteršnik Maks, 26. Zupančič Anton, l3 dr. Požar Lovro, 27. Zupančič Vilibald in 14. Rutar Simon, 28. dr. Zupanec Jernej. b) V n ati j i 5 c 0 0 I. dr. Detela Franc, 7. dr. Sernec Josip, 2. dr Gregorčič Anton, 8. dr. Sket Jakob, 3 Gregorčič Simon, 9. Svetec Luka, 4- Kersnik Janko, 10. Šuklje Franc, S- Majciger Ivan, ii. dr. Sust Ivan in 6. Navratil Ivan, 12. Žumer Andrej. Odseka: • a) Gospode n'!slci oflt-^elc: i. dr. Dolenec Hinko, 5. Sušnik Ivan, 2 Grasselli Peter, 6. dr. Tavčar Ivan in 3- dr. Jarc Anton, 7. Vilhar Ivan. 4- dr. Starč Josip (načelnik), b) Ivnjiževni odselc: i. Bartel Anton, M C ji O N« P ►-! C 2. Hubad Franc, 11. Rutar Simon, 3- dr. Janežič Ivan, 12. Senekovič Andrej, 4- Koblar Anton, 13. Šubic Ivan, S- Kržič Anton, 14. Tavčar Alojzij, 6. dr. Lampč Franc, 15. Wiesthaler Franc, 7- dr. Lesar Josip, 16. Zupančič Anton in 8. Levec Franc (načelnik), 17. Zupančič Vilibald. 9' Pleteršnik Maks, Imenik društvenikov »Slovenske Matice" za leto 1S95.1) A) Častni društveniki. 1. dr. RIEGER FRANC LADISLAV, graščak, itd. v Pragi (1869) 2) 2. dr. KVIČALA IVAN, c. kr. vseučiliški profesor v Pragi (1882) 3. grof HARRACH IVAN, graščak, veleposestnik, itd. v Pragi (1883) 4. LEGO JAN, uradnik češkega muzeja v Pragi (1885) 5. dr. JAGIC IGNACIJ VIKENTIJEVIČ, c. kr. vseučiliški profesor na Dunaju (1886) 6. baron VVINKLER ANDREJ, c. kr. deželni predsednik v p., itd. itd. v Gorici (1892). B) Ustanovniki in letniki. I. Ljubljanska škofija. 1. Dekanija Ljubljana. a) Mesto. Poverjenik: Lah Evgen. *Arc6 Rajko, c. kr. poštni blagajnik ^Čitalnica narodna. in posestnik. *I)etela Oton, deželni glavar, *Auer Jurij, tovarnar in posestnik. graščak, itd itd. *dr. vitez Bleiweis Karol, primarij, *dr. Dolenec Hinko, c. kr. dež. podžupan in posestnik. sod. tajnik. *Bušič Josip, c. kr. višji poštni :,:I)olenec Oroslav, svečar, trg. oskrbnik v p. in posestnik. zbornice svetnik, posestnik, itd. *dr. Čebašek Andrej, stolni kanonik, '-Fabian Ivan, trgovec in posestnik, prelat, itd. *Fabiani o. Placid, franč. provincijal. M Kdor vsled odboru nenaznanjene izpremembe svojega imena ne najde natisnjenega v kraju, kjer biva sedaj, naj išče svoje knjige pri onem poverjeniku, kateremu je plačal društvenino. Za take izpremembe upravništvo ne more biti odgovorno, prosi pa one poverjenike, pri katerih so se tekom leta društveniki preselili v druga poverjeništva, da mu v prihodnje takoj in redno naznanjajo njihove nove adrese. a) Letnica pomeni, kedaj je bil dotični izvoljen za častnega člana. * vi tez pl. Gariboldi Anton, zasebnik in posestnik. *Gomilšek Josip, žel. uradnik. ^Grasselli Peter, mestni župan, deželni poslanec, vitez železne krone III. reda in posestnik. *Heidrich Karol, misijonski duhovnik kongregacije sv. Vincencija Pavlanskega. *Hranilnica kranjska. *Hren Franc, veletržec, trgovinske zbornice svetnik in graščak. *dr. Hudnik Matija, odvetnik. *Jamšek Ivan, trgovinski poslovodja in posestnik. *dr. Jarc Anton, stolni prošt, vitez Fr.-Jos.-reda, c. kr. deželni šolski nadzornik v p., itd. *Jeraj Ivana Nep., zasebnica. *Jeran Luka, nisgr., stolni kanonik in urednik. *Jereb Josip, župnik v p. *Kadilnik Franc, trg. blagajnik. ^Klemenčič Josip, c. kr. učit. profesor v p. ♦Klun Karol, stolni kanonik, drž. in dež. poslanec, ^Knjižnica frančiškanska. ^Knjižnica c. kr. moškega učiteljišča. " Koblar Anton, kurat v deželni prisilni delavnici in muz. arhivar. *Kokalj o. Rajnerij, frančiškan. *Kosler Ivan st., tovarnar in graščak. *dr. Kosler Josip, tovarnar in posestnik. *Kržič Anton, c. kr. učit. profesor in katehet. *Kuralt Ivan, c. kr. sod. pristav v p. *Kušar Josip, trgovec, državni poslanec, posestnik, itd. *Lah Evgen, mag. konc. pristav in tajnik sSlov. Matice*. *dr. Lampč Franc, sem. profesor, konz. svetnik, ravnatelj Marija-nišča in urednik. '|:Lampč Josip, c. kr. zernlj. knjigovodja v p. *dr. Lesar Josip, sem. profesor, konz. svetnik in ravnatelj Alojzijevišča. ‘•'Mahkot Ivan, c. kr. vladni svetnik v p. in vitez žel. krone III. reda. *Mally Franc, zasebnik in posestnik. *Martinak Josip, c. kr. dež. sod. svetnik in vitez Fr.-Jos.-reda. *dr. Missia Jakob, knezoškof, tajni svetnik, itd. "dr. Munda Franc, odvetnik in posestnik. *Murnik Ivan, ces. svetnik, deželni poslanec in odbornik, trgovinske zbornice tajnik, itd. *Petričič Vaso, veletržec, predsednik mestne hranilnice, obč. svetnik, trg. zbornice svStnik in posestnik. *Pirc Gustav, c. kr. kmet. družbe ravnatelj, popotni učitelj in občinski svčtnik. *Plantan Ivan, c. kr. notar. *Pleteršnik Maks, c. kr. gimnazijski profesor. *Pogačar Martin, knezoškofijski kancelar in častni kanonik. *dr. Požar Lovro, c. kr. gimnazijski profesor. * Prosenc Josip, zav. zastopnik. *Ravnihar Franc, deželni knjigovodja v p. in občinski svetnik. *Rohrmann Viktor, tovarnar in posestnik. * Rozman Ivan, mestni župnik in častni kanonik. *Rutar Simon, c. kr. gimnazijski profesor, itd. *Skubic Anton, c. kr. gimnazijski profesor v zač. p. *sSokol*, telovadno društvo. *Souvan Ferdinand, veletržec in graščak. *Souvan Franc Ks., veletržec, trg. zbornice svetnik in posestnik. *dr, Starč Josip, c. kr. fin. prok. pristav, občinski svetnik in posestnik. *S. L., zasebnik. *dr. Stor Franc, zasebnik. *dr. Suppan Josip, hran. ravnatelj. *dr. Svetina Ivan, c. kr. gimn. profesor in katehet. *Suman Josip, c. kr. dež. šolski nadzornik. *dr. '1'avčar Ivan, odvetnik, deželni poslanec, občinski svetnik in posestnik. *dr. pl. Valenta Alojzij, primarij, ravnatelj deželne bolnice, c. kr. vladni svetnik, profesor in posestnik. *Vavru Ivan, c. kr. gimnazijski profesor v p. * Vilhar Ivan, zasebnik in posestnik. *Vrhovnik Ivan, trnovski župnik. *Zamejec Andrej, st. kanonik, itd. *Zamida Matija, deželni svetnik. *Zupan Tomo, c. kr. gimnazijski " profesor, konz. svetnik, itd. *dr. Zupanec Jernej, c. kr. notar, vitez Fr. - Jos. - reda, notarske komore predsednik in posestnik. ♦Žagar Karol, deželni blagajnik, občinski svžtnik in posestnik. *Žužek Franc, c. kr. nadinženčr. Abram Anton, bogoslovec. sAlojzijevišče*, knezoškofijski dij. zavod Avšič Jakob, zav. uradnik. Babnik Ivan, trgovinski poslovodja, dr. Babnik Janko, c. kr. dež. sod. pristav. Ban Franc, upravitelj „Katoliške tiskarne*. Barborič Franc, župnik v p. Bartel Anton, c. kr. gimnazijski profesor. Bartel Ivan, bogoslovec. Bavdek Helena, posestnica. Bayr Oton, blagajnik kmetijske posojilnice in posestnik. Belž Ivan, mestni učitelj. Bezenšek Ernest, zav. uradnik. Birek Franc, stolni vikar. Bizavičar o. Josip, frančiškan. Blaznik Albina, solastnica tiskarne. Bonač Ivan, knjigovez. Borštner Vincenc, c. kr. gimnazijski profesor. Borštnik Marija, gostilničarica in posestnica. Bradaška Ferdinand, mestni blagajnik. Brajec Josip, bogoslovec. Breskvar Franc, knjigovez. Brežnik Franc, c. kr. gimnazijski profesor. Bulovec Mihael, predmestni kaplan. Celestina Josip, c. kr. učit. profesor v p. Cemažar Jakob, bogoslovec Černivec Anton, c. kr. učit. profesor. Crnagoj Franc, mestni učitelj. Debevec Ivan, bogoslovec, dr. Debevec Josip, alojz. prefekt. Dečman Anton, trgovec in posestnik. Dimnik Jakob, mestni učitelj, itd. dr. Dolenec Josip, sem. profesor. Drahsler Pavl, trg. poslovodja. Dralka Josip, c. kr. deželne vlade svetnik, itd. dr. Drč Josip, mestni zdravnik in posestnik. Drenik Franc, zav. zastopnik. Društvo tiskarjev. Družba rokodelskih pomočnikov. Duffe Ivan, mestni nadinžencr. dr. Elbert Sebastijan, stolni kanonik. Endlicher Rudolf, c. kr. okrajni tajnik v p. Eppich Ivan, c. kr. vadn. učitelj. Erker Josip, sem. spiritual. Eržen Valentin, uršulinski spiritual. dr. Ferjančič Andrej, c. kr. dež, sod. svetnik in drž. poslanec. Ferjančič Franc, predmestni kaplan. Flere Josip, c. kr. poštni oficijal in posestnik. Flis Ivan, stolni kanonik in župnik. Florjančič Franc, bogoslovec. Frisch Ivan, trgovec in posestnik. Funtek Anton, c. kr. učit. profesor. Furlan Jakob, mestni učitelj. Gabršek Franc, c. kr. učit. profesor. Gerdinič Franc, c. kr. gimn. profesor, Gerkman Franc, c. kr. vadn, učitelj. Germovnik Franc, bogoslovec. Giontini I. R., trgovinska tvrdka. Gnjezda Ivan, c. kr. realčni profesor, itd. Gogola Ivan, c. kr. notar, občinski svetnik in posestnik. Goričnik Franc, trgovec. Goršič Franc, orgljar in posestnik. Grampovčan o. Klemen, frančiškanski kaplan. Gregorčič Anton, c. kr. poštni oficijal. dr. Gregorič Vinko, dež. primarij, obč. svetnik in posestnik. Guttman Emil, c. kr. finančne prokurature pristav. Hlavka Marija, c. kr. obrt. strok, učiteljica. Hofbauer Ana, deželnega tajnika vdova, itd. Hohn Hugon, c. kr. poštni nad-kontrolor in posestnik. Hribar o. Angelik, frančiškan. Hribar Ivan, ravnatelj 8Slavije*, deželni poslanec, obč. svetnik in posestnik. Hubad Franc, c. kr. učit. ravnatelj Jakopič Franc, veletržec in posestnik. dr. Jan Ivan, magistratni tajnik. Janežič Gašpar, c. kr. sod. kancelist. dr. Janežič. Ivan, sem. profesor in konz. svetnik. Jarc Anton, bogoslovec (2 izt.). Jeglič Josip, trgovec in posestnik Jenko Josip, c. kr. gimn. profesor. dr. Jenko Ludovik, zas. zdravnik. Jerič Anton, bogoslovec. Jerše Josip, bogoslovec. Josin Maks, mestni učitelj. Kadivec Antonija, trgovka in posestnica. Kajzelj Amalija, trgovka. Kalan Andrej, stolni vikar, občinski svetnik, deželni poslanec, urednik in posestnik. dr. Karlin Andrej, c. kr. gimn. katehet. Karlin Martin, c. kr. gimn. profesor. •|' dr. Kartin Hugon, odvetniški kandidat. Katoliško društvo. Kaučič Jakob, c. kr. zernlj. knjigovodja v p. Kcel Alojzij, mestni učitelj. Kavčič Fdimind, trg. pomočnik. dr. Kavčič Jakob, c. kr. državnega pravdnika namestnik. Kavčnik Ivan, c. kr. dež. sodišča pristav. Klein Anton, lastnik tiskarne, obč. svetnik, itd. dr. Klofutar Leonhard, stolni prošt in stud. ravnatelj. Knez Ivan, veletržec in posestnik. Knific Ivan, bogoslovec. Knjižnica bogoslovska. Knjižnica c. kr. male gimnazije. Knjižnica c. kr. velike gimnazije. Knjižnica okrajna učiteljska. Knjižnica c. kr. višje realke. Knjižnica c. kr. ženskega učiteljišča. Knjižnica župnije trnovske. Kobilca Josip, trgovinski poslovodja in posestnik. pl. Kočevar Franc, c. kr. deželnega sodišča predsednik, itd. Kollmann Franc, veletržec, trg. zbornice svetnik in posestnik. Konservativno obrtno društvo. Koprivec Peter, bogoslovec. dr. Kopriwa Ivan, mestni fizik, itd. Kovač Ivan, zasebnik. Kozlevčar Anton, žel. uradnik. Kramar Ivan bogoslovec. dr. Krek Ivan, sem. profesor. Kremžar Andrej, oskrbnik deželne bolnice. dr. Krisper Valentin , odvetnik in občinski svetnik. Kruleč Ivan, mestni učitelj. Kržišnik Josip, bogoslovec. dr. Kulavic Ivan, stolni kanonik, prelat in sem. ravnatelj. Kunc Matija, krojač in posestnik. Lampč Evgen, bogoslovec. Lassnik Peter, trgovec in posestnik. Lavrenčič Josip, posestnik, itd. dr. Leben Matija, sem. profesor v p. in častni kanonik. Ledenik Alfred, trgovec in zav. zastopnik. Lederhas Ludovik, c. kr. gimn. profesor. Lenarčič Anton, c. kr. fin. svetnik. Lenče Josip, trgovec in posestnik. Lenček Alojzij, trgovec in trg. zbornice svčtnik. Levec Franc, c. kr. realčni profesor in okrajni šolski nadzornik. Levičnik Albert, c. kr. dež. sodišča nadsvčtnik. Levičnik Alfonz, dvorni kaplan. Lončar Ivan, c. kr. višji davčni nadzornik. Lozar Josip, trgovec. Macher Ivan, c. kr. učit. profesor. Mahr Ferdinand, ces. svetnik, lastnik trg. zavoda in posestnik. Maier Josip, mestni učitelj in voditelj. Malenšek Martin, predmestni župnik. grof Margheri Rudolf, c. kr. okrajni glavar. Marovt Marija, mestna učiteljica. Merčun Rok, sem. podvodja in ekonom. Millitz Ljudmila, lastnica tiskarne in posestnica. Mlakar Ivan, bogoslovec. Modic Josip, c. kr. rač. revident. Moos Julija, mestna nadučiteljica. dr. Moschč Alfonz, odvetnik. Mrak Matija, stolni vikar. Miillner Alfonz, muz. kustos, itd. Mulaček Franc, trg. pomočnik. Narodna tiskarna. Nedeljko Franc, zav. uradnik. Nolli Josip, operni pevec. Oblak Ivan, mestni kaplan. Oblak Valentin, bogoslovec. Obreza Anton, tapetnik. Omejec Ferdinand, dež. blagajne oficijal. Oranič Franc, bogoslovec. Orožen Franc, c. kr. učit. profesor. Ozimek o. Evstahij, frančiškan. dr. Papež Franc, odvetnik, deželni poslanec in odbornik. dr. pl. Pauker-Glanfeld Henrik, stolni dekan, itd. Pavlin Alfonz, c. kr. gimnazijski profeser. Pavlin Franc, c kr. inženčr in posestnik. Pelan Milan, comptoirist. Pengov Franc, bogoslovec. Perušek Rajko, c. kr. gimnazijski profesor. Petrič Ivan, bogoslovec. Petrovčič Anton, c, kr. rač. oficijal. Pintar Ivan, pisatelj in korektor. Pirc Karol, c. kr. realčni profesor. Plantarič Josip, bogoslovec. Plečnik Andrej, predmestni kaplan. Pleiweiss Karol, not. kandidat in posestnik. Pleško Karol, c. kr. dež. sodišča svčtnik in posestnik. Podgornik Ivan, c, kr. poštni azistent. Poljanec Alojzij, deželne prisilne delavnice ravnatelj. f Potočnik Mihael, msgr. in uršu-linski spili tnal v p. Povšž Franc , veleposestnik, drž. in dež. poslanec, itd. Praprotnik Andrej, mestni šolski ravnatelj v p., itd. Prelesnik Matija, bogoslovec. Premk Anton, c. kr. postili nad-kontrolor in posestnik. Pretnar Franc, m. hran. blagajnik, Prezelj Luka, bogoslovec. Rant o. Hubert, frančiškan. Regally Franc, c, kr, avskultant. Renier Tvan Nep., alojz. spiritual. Robida Ivan, mag. oficijal. Rode Janko, trgovec in posestnik. Roshnik Anton, c. kr. sod. pristav v p. Schaschel Feliks, c. kr. deželne vlade svetnik. Schuendelen Božidar, trg. poslovodja. Senekovič Andrej, c. kr. gimn. ravnatelj in obč. svetnik. Sever Ivan, bogoslovec, Sežun Albert, mag. uradnik. Sinkovič Davorin, c. kr. gimn. profesor. Skabernž Avgust, trgovec, trg. zborn. svštnik in posestnik. »Slavec«, del. pevsko društvo. dr, Smolej Gustav, c, kr. dež. sod. pristav. Smolej Jakob, c. kr. dež. š. nadzornik v p. in vitez žel. krone III. reda. Smrekar Ivan, mestni katehet. Smrekar Josip, sem. profesor, konz. svetnik in č. kanonik. Soss Friderik, trgovec in posestnik. Stegnar Feliks, c. kr. kazn. učitelj. Sterbenc Josip, duhovnik v p. dr. Sterger Stanko, c. kr. okrajni zdravnik. Stroj Alojzij, urš. katehet. dr. Supan Viktor, odvetnik. Sušnik Ivan, stolni kanonik. Svetek Anton, c. kr. rač. in obč. svetnik. Svetličič Ivan, žel. uradnik. Šarabon Mavrilij, mestni katehet. Sega Karol, c. kr. gimn. profesor. Sesek Ivan, II. mag. svetnik. Šetinc Ignacij, trg, potnik. Širaj Andrej, bogoslovec. Šiška Josip, dvorni kaplan, itd. Šola I. mestna petrazredna. Šola osemrazredna dekliška. Sola uršulinska notranja Sola uršulinska vnanja. Šorli Matija, c. kr. višji poštni oskrbnik, itd. dr. Šorn Josip, c. kr. gimn, profesor. Šubic Ivan, c. kr. ravnatelj obrt. strok, šol in obč. svetnik. Šušteršič Gašpar, gostilničar in posestnik, pl. Tauzher-Zhuber Ivana, zasebnica in posestnica. Tavčar Alojzij, c. kr. gimn. profesor. Terdina Ivan, mestni rač. revident. f Toman Helena, posestnica. Tomec Jakob, I. mestni komisar. Tosti Ivan, gostiln, in posestnik. Tratnik Antonija, c. kr. vp. višjega davčnega nadzornika vdova. Tratnik Leopold, pasar in posestnik. Traun Jakob, trg. in posestnik. Traven Ivan, bogoslovec. Travnar Josip, mestni učitelj. Trstenjak Anton, m. hran. kontrolor. Trtnik Franc, dež. blag. kontrolor in posestnik. Tschurn Karol, hran. knjigovodja. Turk Hugon, tov. potnik. Učiteljsko društvo slovensko, f Urbas Leopold, c. kr. rudn. uradnik v p. dr. Ušeničnik Franc, mestni kaplan. Valentinčič Ignacij, zav. zastopnik, obč. svetnik in posestnik. oo Vdovic Ivan, tov. uradnik. Velkovrh Ivan, tovarnar, obč. svetnik in posestnik. Vencajz Ivan, c. kr. dež. sod. svetnik. Verbič Ferdinand, bogoslovec. Vodošek o. Salezij, franč. kaplan. Vodušek Matej, c. kr. ginin. profesor. Vončina Ivan, I. mag. svetnik. Vrančič Ivan, žel. uradnik. VVatzl Franc, bogoslovec. Wenger Karol, c. kr. dež. sod. tajnik. VVessner Marija, mestna učiteljica. Wester Avguštin, c. kr. gimn. profesor in posestnik. VViesthaler Franc, c. kr. gimn. ravnatelj. Wisjan Leopold, c. kr. p. azistent. Zagorjan Anton, knjigotržec. Zajec Jurij, gostiln, in posestnik. Zajec Rudolf, stud. techn. Zarnik Ana, odv. vdova, dr. Zbašnik Franc, dež. tajnik. Zor6 Anton, bogoslovec. Zupan Lenart, bogoslovec, tir. Zupanc Franc, c. kr, okr. zdravnik, itd. Zupančič Anton, sem. profesor in konz. svčtnik. Zupančič Vilibald, c. kr. učit. profesor in okr. šolski nadzornik. Žagar Ivan, c. in kr. stotnik. Žakelj Friderik, c. kr. gimn. profesor. Žavbi Ivan, bogoslovec, dr, Žitnik Ignacij, c, kr. kazn. kurat, itd. dr. Žmavc Jakob, gimn. profesor. Župnek Franc, c. kr. agr. komisar. Žužek Josip, dež. inženir. Sest naročnikov. Štev. 77 + 276 + 6 = 359. b) Okolica: a) I g. Poverjenik: Trost Franc. Dolenec Franc, župnik. Gams Ivan, posestnik v Loki Kunauer Ivan, župnik na Golem. Trošt Franc, nadučitelj. Štev. 4. P) Medvode. Poverjenik: Dcrčar Martin. Derčar Martin, župnik in posestnik. Porenta Franc, župnik v Sori, Dolinar Franc, žup. pri Sv. Katarini. Štev. 3. •f) D. M. v Polji. Poverjenik: Kolar Matija. *Zupan Mihael, župnik v Sostrem. Mercina Ignacij, krojač v Zg. Kašlju. Bralno društvo. Mtiller Ivan, kaplan. Divjak Apolonija, zdr, soproga na Primožič Anton, pos. v Sostrem. Studencu. Resman Ivan, nač. postaje v Dolničar Anton, zas. uradnik. Zalogu. Kolar Matija, župnik. Stev. 1 + 8 = 9. o) Šišk a. Poverjenik : Skarjevec Ivan. Bizjan Franc, slikar in posestnik. Holeček Josip, žel. uradnik. Čitalnica narodna. Knjižnica okrajna učiteljska. Mathian Jakob, gostiln, in posestnik. Škarjevec Ivan, slikar. Roina Anton, slikar. Tome Marija, gostilničarka. Su\va Ivan, tov, delovodja. Zakotnik Ivan, tesar in posestnik. Štev. i o. s) Št. Vid. Poverjenik: Žirovnik Janko. Belec Anton, klepar in posestnik. Čitalnica ndrodna. Malovrh Gregor, župnik. Mekinec Franc, kaplan. Sitsch Albert, učitelj. Šola ndrodna v St. Vidu. f Štrukelj Franc, duhovnik v p. na Šmarni gori. Trček Mihael, župnik v Šmartnem. Žirovnik Janko, nadučitelj, itd. Štev. 9. '0 Posamezniki. Hribar Anton, kaplan na Dobrovi. Skul Valentin, župnik pri Sv. Ja-Kobilca Ivan, župnik in posestnik kobu. na Črnučah. Štev. 3. 2. Dekanija Cirknica. a) Cirknica. Poverjenik: Kunstelj Franc. Blažon Marija, pos. v Begunjah. Cibašek Ivan, župnik pri Sv.Vidu. Jan Simon, župnik pri Sv. Trojici. Korbar Avgust, nadučitelj pri Sv. Vidu. Kunstelj Franc, dekan, itd. Kušar Franc, ekspozit v Begunjah. Lakmayer Franc, župnik v Grahovem. Lavrenčič Anton, kaplan. Milavec Josip, trg. in posestnik. Pešec Franc, kaplan. Pogačnik Alojzij, trg. in posestnik. Premrov Franc, trg., gost. in posestnik v Martinjaku. Sebenikar Matilda, pos. na Rakeku. Šerko Franc, trg. in posestnik. Štev. 14. />) Lož. Poverjenik: Lah Gregor. Benčina Ivan, trg. in posestnik v Starem trgu. Čitalnica v Starem trgu. Hauptmann Peter, kaplan v St. trgu. Lah Gregor, župan, gostilničar, poštar in posestnik. Levec Anton, c. kr. okr. sodnik. Mlekuž Tomaž, trgovec v St. trgu. dr. Neuberger Moric, dež. okr. zdravnik. c) Planina. Poverjenik: Podboj Ivan. Benedek Josip, nadučitelj. Čitalnica mlrodna. Bernard Valentin, adm. v Studenem. Klemenc Franc, župnik na Uncu. Petsche Franc, trg., gost. in posestnik v Starem trgu. Ponikvar Anton, župnik v Starem trgu. Strašek Franc, c. kr. notar. Ševar Ludovik, poštar in posestnik v Novi vasi. Žagar Franc, trgovec v Markovcu. Stev. 12. Kremenšek Ivanka, pos. hči Lazih. Mayer Julij, zdravnik, itd. Podboj Ivan, župnik, itd. Repič Peter, nadučitelj na Uncu. Štev. 8. 3. Dekanija Idrija. «) I d r i j a. Poverjenik: Kos Franc. *Občina mestna v Idriji. *Vidmar Josip, župnik v Žirčh. Bolta Ivan, župnik na Ledinah. Božič Anton, c. kr. učitelj. Bralno društvo v Sp, Idriji. Čitalnica ndrodna. Delavsko bralno društvo. Ferjančič Jakob, župnik v Zavracu. Goli Franc, trg. in posestnik. Gregorič Josip, adm. na Vrhu. Gruden Ivan, veleposestnik v Jeličinem vrhu. Jagodic Josip, trg. pomočnik. Jeglič Josip, c. kr. davkar. Katoliško del. bralno društvo. Kavčič Marija, c. kr. učiteljica. Kogej Josip, dekan. Kos Franc, trg. in posestnik. Kosmač Ivan, pos. v Ledinah, Lapajne Dragotin, trgovec. Lapajne Karolina, trg. in posestnica. Lapajne Marija, trg. in posestnica, Lapajne Valentin, trg. in posestnik. Milčinski Franc, c. kr. sod. pristav. Novak Alojzij, c. kr. š. ravnatelj. Oswald Franc, benef. in katehet. Prelovec Franc, gostiln, in pom. uradnik. Regen Josip, župnik na Vojskem. Svvoboda Karol, c. kr. inženčr. Šepetavec Josip, trgovec. Šinkovec Karol, c. kr. sod. kan-celist. Šola c. kr. rudniška. Treven Valentin, trg. in posestnik. Vedernjak Franc, c. kr. okr. sodnik. Vogelnik Ivan, c, kr. učitelj. Vončina Franc, pom. uradnik. Žonta Ivan, pos. v Sp. Idriji, Štev. 2 + 34 = 36. b) Črni vrh. Poverjenik: Hladnik Ivan. Čibašek Ivan, kaplan. Hladnik Ivan, vikar. Knjižnica ljudska. Majnik Mihael, pos. v Zadlogu. Rudolf Franc, posestnik. Rudolf Gašpar, pos. v Lomdh. Vidmar Ivan, trgovec. Zagoda Franc, pos. v Zadlogu. Štev. 8. 4. Dekanija Kamnik. d) K a m 11 i k. Poverjenik: Kalan Ivan. '*Bučar Franc, trgovec in posestnik. •'•“Stranjska fara. dr. Barič Josip, not. kandidat. Bergant Luka, trg. in posestnik. Bernik Valentin, župnik na Holmcu. Burnik Valentin, nadučitelj. Čenčič Jernej, nadučitelj. Čitalnica ndrodna. dr. Dereani Julij, dež. okr. zdravnik. Drahsler Jakob, c. kr. okr. tajnik. Fischer Franc, gost. in posestnik. Flerin Franc, trg. in posestnik. Grašek Janko, trg. in posestnik. Kalan Ivan, mestni kaplan. dr. Kladva Ivan, c. kr. sod. pristav. Klančar Avgusta, učiteljica. Klein Anton, c. kr. okr. komisar. Kljun Ivan, župnik v Sp. Tuhinju. Kljun Matej, župnik v Zg. Tuhinju. Knjižnica okrajna učiteljska, dr. Kraut Alojzij, odv. kandidat. Milohnoja Ivan, not. kandidat. Močnik Josip, lekarnar, župan in posestnik. Molj Ivan, župnik v Stranjah. Novak Martin, c. kr. poštar. Oblak Ivan, dekan in č. kanonik. Pintar Anton, trgovec. Podboj Alojzij, c.'kr, davčni oficijal. Polec Julij, c. kr. okr. sodnik. Rihar Franc, župnik v Mekinah. Rodč Josip, gostiln, in posestnik. Sadnikar Josip, c. kr. okr. živino-zd ravnik, dr. Schmidinger Karol, notar in posestnik. Stelč Ivan, posestnik. Stenovec Anton, župnik na Selih. Strel Franc, nač. žel. postaje. Šolske sestre v Repnjah. Trost Franc, učitelj v Vodicah. Vrnč Franja, učiteljica. Zupanec Jernej, župnik v Motniku. Štev. 2 + 38 = 40. l>) B r d o. Poverjenik: Kersnik Janko. *Kersnik Janko, c. kr. notar, župan, veleposestnik, itd. Tavčar Ivan, stavb, podjetnik v Dolu. Bizjan Ivan, župnik na Brdu. Breceljnik Gregor, pos. v Št.Vidu. Detelja Karol, trg. in pos. v Dobu. Kadunec Franc, župnik v Krašnji. Klinc Ignacij, c. kr. davčni kontrolor. dr. Kraut Štefan, c. kr. sod. pristav. Lenassi Anton, župnik v Ihanu. Marolt Franc, učitelj, dr. Pekolj Ivan, c. kr. okr. sodnik. Sadar Vendelin, učitelj v Ihanu. Strupi Jakob, benef. na Goričici. Skofic Alojzij, pos. sin v Št.Vidu. Škufca Ludovik, župnik v Blagovici. Šlakar Ivan, župnik v Št. Gothardu. Štrukelj Ivan, posestnik v Krašnji. Zorko Matija, c. kr. uradnik v Št. Vidu. Štev. 2 -f- 16=18. c) K o 111 e n d a. Poverjenik: Mejač Andrej. kaplan v p. *Grivic Franc, Lahovičah. Fik Franc, kaplan. Mejač Andrej, trg. in posestnik. Mesner Josip, nadučitelj. Svetlin Andrej, posestnik. Šmid Fran, stud. iur. in graščak. Štev. 1 -f 5 = 6. £) Mengiš. Poverjenik: Letnar Lovro. *Starč Alojzij, administrator, itd. na Rovi. Kos Mihael, učitelj na Holmcu. Letnar Lovro, nadučitelj, itd. Levec Ivan, župan, gostilničar in posestnik. Paternost Henrik, učitelj v Radomljah. Stari Julij, tov. in posestnik. Strmolč Alojzij, c. kr. davčni pristav. Zaletel Leopold, kaplan. Zorec Ivan, župnik. 5. Dekanija Kočevje. Poverjenik: Komljanec Jvan. Berčič Peter, adm. v Starem logu. Geržin Matija, župnik pri Fari. Jaklič Karol, kaplan pri Fari. Knjižnica c. kr. gimnazijska. Komljanec Ivan, c. kr. gimn. profesor in katehet. Krese Josip, dekan. Lovšin Ivan, mestni kaplan. Steska Viktor, mestni kaplan. Štev. 8. 6. Dekanija Kranj. d) Kranj. Poverjenik: Savnik Karol. *Debeljak Ivan, župnik v Preddvoru. *Krčon Anton, župnik v p. v Predosljih. *Kržič Gregor, c. kr. okr. sodnik v p. ♦Majdič Vinko, tov. in posestnik. *Mežnarec Anton, dekan. *Omersa Franc, trgovec, trg. zborn. svetnik in posestnik. *Prevec Valentin, zasebnik in posestnik. *Ross Matej, trgovec. *Sajovic Ferdinand, trgovec. *Šavnik Karol, lekarnar, vitez Fr.-Jos.-reda, župan in posestnik. ^Urbančič Alojzija, graščakinja na Turnu. Bernard Jernej, kaplan v Smledniku. Blagne Antonija, trg. v St. Jurju. Bohinc Ivan, zas. uradnik. Bralno društvo slovensko. Bregant Mihael, nadučitelj v Šmartnem. Brodnik Anton, kaplan v Šmartnem. Česnik Dragotin, učitelj v Predosljih. Čitalnica ndrodna. Dolenz Franc, trg. in posestnik. Dolinar Josip, učitelj v Mavčičah. Dolžan Ivan, župnik v Trsteniku. Drukar Avgust, not. kandidat. Florijan Karol, trg. in posestnik. Globočnik Viktor, c. kr. notar, posestnik in dež. poslanec. Hubad Josip, c. kr. gimn. ravnatelj. Karlin Ivan, župnik v Smledniku. Knjižnica c. kr. gimnazije. Knjižnica okrajna učiteljska. Korun Valentin, c. kr. gimn. prof. Krčon Josip, župnik in duh. svčtnik v Predosljih. Krisper Rajmund, trg. in posestnik. Kržič Josip, posestnik, itd. v Trbojah. Kukelj Anton, župnik v Št. Jurju. Luznar Franc, učitelj na Prim-skovem. Mayr Peter ml., gost. in posestnik. -|- Mesar Ivan, župnik, duh. svetnik in dež. poslanec v Šmartnem. Mohar M., organist v Šmartnem. Mrak Jakob, župnik v Naklem. Nemec Anton, kaplan v Št. Jurju. Novak Franc, c. kr. gimn. profesor. Pavlin Alojzij, trg., gost. in posestnik v Podbrezju. Pavšler Tomaž ml., trg. in posestnik, dr. Perne Franc, gimn. katehet. Pirc Ciril, trg. in posestnik. Pokorn Franc, ekspozit v Besnici, dr. Prevec Franc, odvetnik. Preželj Matej, župnik v Mavčičah. Rakove Ivan, posestnik. Razboršek Jos., župnik v Šmartnem. Rihar Štefan, mestni kaplan. Rozman Lovro, benef. v Hrastju. Schiffrer Ludovik, kaplan v Naklem, dr. Šavnik Edvard, c. kr. okr. zdravnik, dr. Štempihar Valentin , odv. in posestnik. Štritof Anion, c. kr. gimn. profesor. Tavčar Franc, eksp. pri Sv. Joštu. Traven Josip, učitelj v Naklem. Zupanc Ignacij, kaplan v Predosljih. Zelezn^ Alojzij, kaplan v Šmartnem. Žumer Andrej, c. kr. okr. š. nadzornik, itd. Štev. ii + 50 = 61. b) Tržič. Poverjenik: Spendal Franc. Ahačič Franc, tovarnar. Albrecht Luka, učitelj pri Sv. Ani. Bralno društvo slovensko. Jelenc Ivan, trgovec. Kragl Josip, nadučitelj. Omersa Ivan, trgovec. Pekovec Josip, kurat v Lomu. Šafer Ivan, župnik v Dupljah. Spendal Franc, župnik, itd. Trpin Ivan Krst., kaplan. Žerjov Gregor, c. kr. okr. sodnik. Štev. 11. c) Cerklje. Poverjenik: Hočevar Jakob. *Bartol Baltazar, župnik v p. *Globočnik Edvard, okr. zdravnik. Hacin Josip, posestnik v Cešnjevku. Hočevar Jakob, mag. pharm., trgovec in posestnik. Kmet Andrej, nadučitelj. Krek Franc, kaplan. Pavlič Ivan, kaplan. Robič Simon, adni, na Šenturški gori. Vavken Andrej, župan, itd. Štev. 2 + 7=9. 7. Dekanija Leskovec. a) Krško. Poverjenik: Kalan Janko. ♦Knjižnica okr. učiteljska. Bezlaj Josip, mešč. učitelj. Gregorič Franc, gost. in posestnik. Gregorin Alojzij, c. kr. okr. sodnik. Hilbert Julij, c. kr. inženčr. Kalan Janko, c. kr. davčni nadzornik. f dr. Kersnik Josip, c. kr. okr. zdravnik. Kessler Alojzij, c. kr. sod. pristav. Knavs Ivan, mestni župnik. Lapajne Ivan, mešč. šole ravnatelj, dr. Mencinger Ivan, župan, odvetnik in posestnik. Pfeifer Viljem, drž. in dež. poslanec, posestnik, itd. Pogačnik Ivan, c. kr. sod. pristav. Premru Miroslav, not. kandidat, dr. Pučko Jurij, c. kr. notar, dr. Romih Tomaž, mešč. učitelj. Rozman Florijan, mestni učitelj. Štev. 1 + 16 = 17. b) Leskovec. Poverjenik: dr. Stcrbenc Jurij. *dr. Šterbenc Jurij, dekan, itd. Bojanec Anton, kaplan v Škocijanu Brce Anton, župnik v Boštajnu. Dolinar Ivan, župnik na Raki. Gabrič Anton, župnik v Cerkljah. Jenko Ludovik, župnik pri Sv. Duhu. Kos Matej, kaplan v Škocijanu. Maurer Gašpar, posestnik na Raki. Šolar Josip, kaplan. Oblak Anton, kaplan v Boštajnu. Varl Tomaž, kaplan na Raki, Šola trirazredna v Leskovcu. Štev. i + 11 = 12. Poverjenik: Pavlič Damijan. c) Kostanjevica. Bralno društvo slovensko. Hudovernik Aleksander,c. kr. notar. Hudovernik Janko, not. kandidat. Kastelic Matija, mestni kaplan. Pavlič Damijan, mestni župnik. Pavlič Kozina, župnik v Križevem dr.VVurner Josip, dež. okr. zdravnik Štev. 7. čj Št. Jernej. Poverjenik: Trost Karol. *Šola ljudska v St. Jerneju. *Štrobelj Franc v Št. Jerneju. Fettich-Frankheim Anton, župnik. Globočnik Marija, učiteljica. Majzelj Ana, posestnica. Sever Josip, trgovec. Sovan Alojzij, strojar in posestnik. Tavčar Josip, gostiln, in posestnik. Tavčar Marija, posestnica. Trost Karol, učitelj. Trost-Bervar Lina, učiteljica. Volovec Martin, trgovec. Vondrašek Vaclav, kaplan. Štev. 2 + 11 = 13. d) Velika dolina. Poverjenik: Pretnar Jakob. Brulec Franc, župnik. Dolinar Franc, posestnik, Dolinar Mijo, trg. in posestnik. Gantar Ivan, nadučitelj v Čatežu. Horvat Mihael, župnik v Čatežu. Pretnar Jakob, nadučitelj. Radej Martin, kamn. poslovodja v Podsusedu. Tancig Anton, c. kr. poštar in trgovec v Krški vasi. Zabukovec Tomaž, kaplan v Čatežu. Zevnik Ana, učiteljica v Čatežu. Štev. 1 o. 8. Dekanija Litija. a) Litija. Poverjenik: Svetec Luka. '■“Nabernik Ivan, c. kr. dež. sod. svčtnik. *Sajč Mihael, župnik v Štangi. *Svetec Luka, c. kr, notar, posestnik, itd. vitez pl. Andriolli Viktor, c. kr. davčni kontrolor. Globelnik Ivan, adm. v Polšniku. Grili Matija, c. kr. okr. glavar. Jeločnik Anton, tov. knjigovodja. Jenko Ivan, nač. žel. postaje. Jeretin Martin, c. kr. okr. tajnik. Knjižnica okr. učiteljska. Kobler Vekoslava, posestnica. Koechler Viktor, kaplan v Šmartnem. Lavrenčič Ivan, dekan v Šmartnem. Molek Martin, župnik na Savi. dr!’ Pavlič Ignacij, c. kr. okr. zdravnik. Podkrajšek Franc, nač. postaje na Savi. Pristov Josip, župnik v Prežganju. Rus Jakob, dekan v p. Slane Franc, nadučitelj. Vončina Valentin, c. kr. sod. kancelist. Zupančič Jernej, duhoven v p. Stev. 3 18 = 2 i. b) Radeče. Poverjenik: Zagorjan Ivan. * Krisper Valentin, tovarnar in Smitek Simon, župnik v Dobovcu. posestnik. Gmeiner Karol, župnik v Širju. Koller Gustav, kaplan v Št. Jurju. Levec Ivan, nadučitelj. Šolska knjižnica. Vidergar Ivan, župnik v Št. Jurju. Vrhovšek Franc, župnik v Svibnem. Zagorjan Ivan, župnik v Radečah. Štev. i +8 = 9. Dekanija Loka. d) Škofja loka. Poverjenik: Tomažič Ii *Kožuh Matej, dekan v St. Loki. *Pfeifer Franc, c. kr. rač. nad-svštnik v p. *Rožič Alojzij, župnik v p. dr. Arko Anton, dež. okr. zdravnik. Bleiweis Franc, urš. katehet. Bralno društvo slovensko. Čitalnica ndrodna. pl. Garzarolli Franc, c. kr. sod. pristav. Jenko Peter, pos. v Virmaših. >an. Kušar Valentin, velikošolec v Retečah. Lenček Niko, c. kr. notar, itd. Mikuš Franc, c. kr. okr. sodnik. Praprotnik Franc, učitelj v p. Šinkovec Avguštin, kaplan v St. Loki. Šola notranja uršulinska. Tomažič Ivan, mestni župnik. Zavodnik Feliks, urš. spiritual. Štev. 3 + 14=17. b) Selca. Poverjenik: Erzar Matija. *Tušek Gregor, posestnik na Martinjem vrhu. Boncelj Franc, župnik v Dražgoših. Bralno društvo slovensko. Erzar Matija, župnik. Eržen Franc, župnik v Zalem logu, Jamnik Anton, župnik v Sorici. Mezeg Anton, kaplan. Stanonik Nikolaj, nadučitelj. Šlibar Franc, trg. in posestnik. Vavpetič Ivan, adm. pri Sv. Lenartu. Veja Maks, župnik v Bukovščici. Verhunc Ivan, župan in posestnik. Štev. 1 + 11 = 12. c) Železniki. Poverjenik: Košmelj Luka. Armič Josip, učitelj v Sorici. Bralno društvo. Demšar Ivan, trg. in posestnik. Globočnik Anton, tov. in posestnik. Hafner Anton, posestnik in fuž. vodja. Košmelj Josip, mesar. Košmelj Luka, župan in posestnik. Meršolj Ivan, kaplan. Škofič Josip, župnik. č) T r a t a. Poverjenik: Petrovčič Franc. *I )ebeljakova hiša v Poljanah. *Ramovš Jernej, župnik v Poljanah. Dolinar Anton, adm. v Lučnah. Hromeč Ivan, župnik v Novi Oselici. Kregar Franc, župnik v Javorju. Kromar Ivan, kaplan v Poljanah. Petrovčič Franc, župnik na 'Prati. Pfajfar Anton, adm. v Leskovici. Pintar Matej, župnik v Stari Oselici. Vakselj Ivan, adm. v Leskovici. Štev. 2 + 8 — 10. io. Dekanija Moravče. d) Moravče. Poverjenik: KajdiS Tomaž. ekspo/.it v Vrh- Kepec Franc, adm. v Cešnjicah. Hiersche Franc polju. Kajdiž Tomaž, dekan in dež. po slanec. Lesar Ivan, župnik v Peččh. Toman Janko, nadučitelj. Štev. 5. />) Zagorje. Poverjenik: Medved Matija. Adamič Josip, c. kr. okr. tajnik v p. Berčon Anton, c. kr. poštni upravitelj. Bevčič Ignacij, posestnik. Bregar Josip, posestnik. Bukove Martin, pos. na Toplicah. Cukjati Franc, trg. in posestnik. Čampa Božidar, učitelj. Čerin Josip, učitelj. Eibensteiner Anton, posestnik. Firm Ignacij, rudn. uradnik. Goljmajer Josip, župnik na Vačah. Jankovič Franja, učiteljica. Jerin Leopold, rudn. uradnik. Kolenec Valentin, posestnik. Konšek Franc, pos. na Trojanah. Lisec Rudolf, žel. uradnik. n. Dekanija Novo mesto. ^Babnik Ivan, župnik v Toplicah. *dr. Gestrin Karol, c. kr. okr. sod. svčtnik. *dr. Vojska Andrej, c. kr. okr. sod. nadsvetnik v p. * Vrhovec Ivan, c. kr. gimn. profesor. Mandelj Franc, mizar. Mauer Andrej, posestnik. Medved Matija, trg. in posestnik. Modic Josip, c. kr. poštar. Novak Andrej, usnjar. Pernuš Tomo, upr. dež. naklade. Petrovče Tomo, učitelj v Čemšeniku. Repič Josip, mizar. Roina Franc, nadučitelj na Vačah. Rožnik Tomaž, kaplan. Sterle Franc, nač. žel. postaje. Ševar Hinko, trg v Moravčah. Šlenc Henrik, trg. v Motniku. Švajger Josip. \Veinberger Franc, rudn. uradnik. IVeinberger Pavl, posestnik. Zelnik Josip, župnik v Čemšeniku. Štev. 33. Poverjenik: Poljanec Ivan. Benkovič Josip, kap. vikar. Bergant Valentin, župnik v Brusnicah. Berlec Franc, c. kr, žand. nad-stražnik. Borštner Josip, župnik v Št. Petru, Čitalnica n&rodna. dr. Defranceschi Peter, primarij in okr. zdravnik, dr. Detela Franc, c. kr. gimn. ravnatelj. Dovič Ivan, župnik v Mirni peči. Einspieler Tomaž, c. kr. okr. sod. tajnik. Fajdiga Ignacij, c. kr. gimn profesor. Fon Ivan, c. kr. gimn. profesor. Frančiškanski samostan. Frank Rihard, kanonik, dr. Furlan Anton, c. kr. avskultant. Golia Ljudevit, c. kr. okr. sod. svetnik. Grossmanu Karol, odv. kandidat. Guzelj Avgust, c. kr. gozd. pristav. Hočevar Josip, kanonik. Jeraj Franc, c. kr. gimn. profesor. Kastelic Franc, trgovec. Kerin Davorin, kaplan v Smarjeti. Knjižnica gimnazijska. Knjižnica okrajna učiteljska. Krajec Ivan, lastnik tiskarne, dr. Marinko Josip, c. kr. gimn. profesor in katehet. Medved Anton, kaplan v Mirni peči. Mlakar Anton, kaplan v Toplicah. Mohar Martin, c. kr. vodja sod. pom. uradov. Novak Matija, adm. v Poljanici. Pec Viljelmina, mestna nadučitelj ica. Perko Franc, župan in trgovec. Petelin Martin, c. kr. gimn. profesor. Pintar Luka, c. kr. gimn. profesor. Plevaneč Ivan, župnik v Soteski. Poljanec Ivan, c. kr. gimn. profesor. Porenta Gašpar, kaplan v Stopičah, Porenta Jakob, župnik v Stopičah. Povše Franc, kanonik, dr. Poznik Albin, c. kr. notar, itd. Rohrmann Viljem, vin. učitelj na Grmu. Skale Otmar, c. kr. okr. živino-zdravnik. Sladovič pl. Sladoevič Simon, lekarnar. dr. Slane Karol, odv. in posestnik. Suhač Matej, c. kr. gimn. profesor, dr. Šegula Jakob, odvetnik. Škrlj Milan, velikošolec. dr. Trauner Martin, c. kr. drž. pravdn. namestnik. Turk o. Efrem, frančiškan. Urh Peter, prošt. Vindišar Viljem, franč. gvardijan. Virbnik Alojzij, c. kr. gimn. profesor. Žgur Anton, župnik pri Beli cerkvi. Štev. 4 + 52 = 56. 12. Dekanija Postojina. el) Postojina. Arko Franc, posestnik. Brešar Josip, kaplan. Čitalnica narodna. Ditrich Anton, trgovec. Gaspari Ferdinand, c. kr. okr. živinozdravnik. Hofstetter Ivan, dekan in č. kanonik. Jurca Franc, trgovec. Knjižnica okrajna učiteljska, dr. Kotzmuth Julijan, c. kr. okr. živinozdravnik. Kraigher Alojzij, trgovec. Poverjenik: Hofstetter Ivan. Kraigher Peter, trgovec. Omahen Gustav, c. kr. notar. Primožič Štefan, učitelj-voditelj. Šeber Rihard, lastnik tiskarne. Sola petrazredna ljudska. Thuma Ivan, c. kr. okr. š. nadzornik. dr. Treo Dragotin, odvetnik. Vičič Friderik, nadžupan, gostilničar in posestnik. Vodopivec Anton, c. kr. poštar. Štev. 19. b) Senožeče. Poverjenik: Okorn Ignacij. *Občina razdrška. Abram Lavoslav, nadučitelj. Bežan Matej, c. kr. notar. Novak Mihael, c, kr. okr. sodnik. Okorn Ignacij, župnik. Puc Alojzij, župnik v Hrenovicah. Suša Anton, trgovec. Suša Franc, posestnik. Škerjanc Ivan, župnik v Vremah. Sola žtirirazredna. Trošt Ivo, učitelj na Razdrtem. Zelen Josip, posestnik in dež. poslanec. Štev. i + ii = i2. c) Št. Peter Poverjenik: Zupan Ivan. ^Bohinjec Peter, ekspozit v Trnju. *Bol(5 Martin, profesor na Ruskem. *Sajovic Ivan, župnik in duh. svetnik v Slavini. Abram Ivan, kaplan v Košani. Avčin Franc, trgovec v Trnju. Bajec Jakob, kurat v Šmihelu. Čitalnica narodna. Dekleva Franc, trgovec v Slavini. Jakš Franc, posestnik. Kalan Mihael, nadučitelj. Korošec Ivan, gost. in posestnik. Kovač Anton, žel. gostilničar. Križaj Franc, tovarnar. Lavrenčič Andrej, posestnik. Medica Matej, tovarnar. Sajovic Karol, žel. uradnik. Šarec Alojzij, adm. v Suhorju. Šola ljudska. Špilar Ludovik, pos. sin. Torkar Matija, župnik v Košani. Zabukovec Ivan, kaplan v Slavini. Zupan Ivan, kurat v Št. Petru. Ste v. ,3 + 19 = 22. 13. Dekanija Radovljica. d) Radovljica. Poverjenik: Roblek Aleks. Avsenik Ivan, gost. in pos. v Begunjah. Ažman Josip, učitelj na Breznici. Berlic Ivan, župnik v Mošnjah, dr. Bisiak Josip, odvetnik. Bulovec Ivan, trg. in posestnik. Celestina Franc, trgovec v Lescah. Cuderman Ivan, kurat v Begunjah, f Čarman Franc, c. in kr. vojni kurat v p., itd. na Otoku. Cop Ivan, posestnik v Mostah. Ferk Ernest, c. kr. okr. sodnik. Fuersager Leopold, trgovec. Globočnik Ivan, c. kr. davčni pristav. Gruden Josip, kaplan v Mošnjah. Homann Friderik, trg. in posestnik. Hudovernik Vinko, obč. tajnik. Jeglič Egidij, trg. in pos. na Selu. Jurgele Andrej, župan v Mošnjah. Kenda Luka, upr. dež. naklade. Klinar Ivana, gost. in posestnica. Knjižnica lj. šole v Mošnjah. Knjižnica okrajna učiteljska. Korošic Franc, krojač. Košmelj Ivan, župnik v Begunjah. Mulej Franc, trg. in posestnik. Novak Ivan, dekan, itd. Pavlošič Franc, c. kr. poštar. Pogačnik Ivan, mizar in posestnik. Potočnik Tomaž, župnik na Breznici. Premk Vinko, c. kr. davčni pristav. Resman Ivan, usnjar in posestnik. Roblek Aleks, lekarnar, župan in posestnik. nadučitelj Rozman Ignacij, Mošnjah. Sartori Ivan, stavb, klepar in posestnik. Simon Karol, učitelj v Lescah. Sittig Teodor, civ. geometer in posestnik. Smodej Josip, not. kandidat. Stiasny Ludovik, mestni učitelj. vele- ♦baron Sclnvegel Josip, posestnik, itd. itd. Ažman Ivan, župnik in dež. poslanec v Gorjah. Bralno društvo na Bledu. Bralno društvo v Gorjah. Droll Katarina, učiteljica. Hudovernik Anton, gost. in posestnik. Jakelj Valentin, kurat v Ribnem. Jan Vincenc, pos. v Gorjah. Jekler Josip, gostilničar. Jekler Matej, gost. in posestnik. Kačar Ivan, župnik na Boh. Beli. dr. Klimek Emil, zdravnik. Koblar Josip, kaplan v Gorjah. Olifčič Friderik, gost. in pos. na Boh. Beli. Šušteršič Anton, župan in posestnik na Lancovem. Tepina Josip, nač. postaje. Teran Ivan, župnik v Ljubnem, dr. Vilfan Janko, odvetnik, dr. Voves Ivan, dež. okr. zdravnik. Vurnik Ivan, podobar in posestnik. Wruss Josip, mestni kaplan. Zavrl Valentin, nadučit. v Begunjah. Štev. 45. b) B1 e d. Poverjenik : Rus Franc. Peternel Jakob, župan, gostiln, in posestnik. Pretnar Jernej, pos. v Zagoricah. Ravnik Jurij, pek. Rus Franc, nadučitelj. Schrey Rihard, c. kr. poštar, itd. Sekovanič Ferdinand, gostilničar. Skumavec Lovro, posestnik v Zg. Lazih. Sterlž Terezija učiteljica v Gorjah. Trojar Ivan, nadučitelj v p., itd. Vovk Anton, posestnik. Vrhunc Andrej, posestnik. Žirovnik Josip, nadučitelj v Gorjah. Žumer Jakob, župan in posestnik v Gorjah. Štev. 1 -f- 26 = 27. c) Bohinj. Poverjenik: Rihteršič Ivan. Arh Ivan, župan v Srednji vasi. Bevec Matej, c. kr. poštar na Bistrici. Finžgar Franc, kaplan na Bistrici. Hodnik Blaž, obč. svetnik v Srednji vasi. Mencinger Franica, trg. hči na Bistrici. Piber Ivan, kaplan v Srednji vasi. Ravhekar Josip, obč. tajnik na Bistrici. Rihteršič Ivan, nadučitelj v Srednji vasi. Zarnik Matija, župnik v Srednji vasi. Štev. 9. c*) Jesenice: Poverjenik: Matjan Jakob. Aljaž Jakob, župnik na Dovjem. Keršič Ivan, župnik na Jesenicah. Matjan Jakob, kaplan na Jesenicah. Medič Josip, nadučitelj na Jesenicah. Treven Anton, trg. in posestnik na Savi. Turk Avgust, župn. na Koroški Beli. Štev. 6. d) Kranjska gora. Poverjenik: Bregar Josip. "Žlogar Anton, župnik. Andolšek Franc, c. kr. okr. sodnik. Bregar Josip, nadučitelj. Budinek Franc, župan in trgovec. Fertin Ignacij, župnik v Beli peči. Gorečan Josip, učitelj v Radečah, dr. Kogoj Franc, dež. okr. zdravnik. Kolšek Vinko, c. kr. notar. Pužavec Ivan, c. kr. sod. kancelist. Vrankar Josip, kaplan. Štev. i + 9 = ">• e) Kamna gorica. Poverjenik: pl. Kappus Adolf. * Preša Josip, župnik na Ovsišču. Aljančič Valentin, župnik na I)o bravi. pl. Kappus Adolf, župan, poštar, gostilničar in posestnik. Korošec Josip, nadučitelj v Kropi. Lavtižar Franc, učitelj. Lazar Luka, trg in posestnik. Lužar Fortunat, učitelj na Dobravi. Pesjak Mihael, trg. in posestnik. Pogačnik Josip, poštar v Podnartu. Zupan brata, orgij, tvrdka. Štev. i + 9 = m. 14. Dekanija Ribnica. a) R i b n i c a. Poverjenik: Povit' Martin. *Kljunova hiša v Slatniku. '"Lesarjeva hiša v Hrovačah. ^Lesarjeva hiša v Sušju. *Lovšin Marija, pos. v Jurjeviči. Andoljšek Bernard, učitelj v Dragi. Brencč Ivan, župnik pri Sv. Gregorju. Drobnič Jurij, župan v Sodražici. Fajdiga Franc, trg. v Sodražici. Gruntar Ignacij, c. kr. notar. Jaklič Josip, župnik v Dolenji vasi. Knjižnica čitalniška. Knjižnica okrajna učiteljska. Leiler Franc, not. uradnik. Levstek Andrej, upr dež. naklade. Mrhar Josip, trg. v Dolenji vasi. Povšč Martin, dekan, itd. dr. Schiffrer Anton, dež. okr. zdravnik. Škrabec Mihael, obč. tajnik. Tomšič Štefan, nadučitelj. Turk Pavl, župan v Dragi. Vidic Maks, c. kr. sod. pristav. Višnikar Franc, c, kr. okr. sodnik, itd. Voglar Josip, župnik v Sodražici. Vrbič Mihael, učitelj v Sodražici. Zakrajšek Franc, adm. v Dragi. Zupančič Dragotin, trg. poslovodja. Štev. 4 + 22 = 26. b) Velike Lašče. Cerar Ivan, učitelj v Skocijanu. Globočnik Janko, c. kr. notar. Hočevar Matija, župan, poštar in posestnik. Kosec Jernej, župnik v Skocijanu. Lavtižar Mihael, župnik na Robu. Poverjenik: Suflaj Danijel. Rihar Matej, kaplan. Sušnik Franc, sod. sluga. Škofič Josip, c. kr. sod. pristav. Šullaj Danijel, c. kr. dež. sod svetnik. Štev. (). c) Dobrepolje. Pove Arko Ivana, učiteljica. Bralno društvo. Hudovernik Matija, nadučitelj. Jaklič Franc, učitelj. Klavs Ivan, cestar v Podgorici. Petrič Matija, učitelj v Strugah. 15. Dekanija a) Črnomelj. Pov< *Koenig Jurij, župnik na Vinici. *Stariha Jakob, dekan v p. Čitalnica n&rodna na Vinici. Juvanec Franc, učitelj na Vrhu. Kadunec Matija, adm. v Preloki. dr. Kaisersberger A., c. kr. okr. zdravnik. Karlin Jurij, mestni kaplan. Knific Josip, beneficijat. Knjižnica okrajna učiteljska. Kramarič Josip, župnik na Vrhu. Kunc Avgust, posestnik. Kupljen Anton, c. kr. notar in posestnik. rjenik: Jaklič Franc. Pokorn Jakob, kaplan. Prijatel Matija, župnik v Strugah. Ramovš Andrej, župnik. Šola ljudska. Tiselj Ivan, pos. v Zdenski vasi. Traven Franc, kaplan. Štev. 1 2. Črnomelj. .mik: Kupljen Anton. Lapajne Stefan, c. kr. okr. komisar. Mohar Peter, župnik v Dragatušu, Pristov Ivan, mestni kaplan. Režek Peter, župnik v Starem trgu. f Rihar Josip, c. kr. vi. tajnik in vodja okr. glavarstva, dr. Rupnik Ivan, c. kr. davčni nadzornik. Sclnveiger Janko, posestnik. Šašelj Ivan, župnik v Adlešičih. f Šmid Anton, kaplan na Vinici. Šola farna v Starem trgu. Volk Ivan, kaplan v Starem trgu. Štev. 2 + 21 = 23. b) Metlika. Poverjenik: Navratil Anton. Aleš Anton, dekan v Semiču. Češarek Franc, mestni kaplan. Čitalnica nžrodna. Dovgan Franc, prošt n. reda. Guštin Franc, posestnik. Hayne Edvard, c. kr. davkar. Klemenčič Mihael, kaplan v Semiču. dr. Košenina Peter, dež. okr. zdravnik. Nadrah Ignacij, mestni kaplan. Navratil Anton, zasebnik. Ogrin Peter, župnik na Suhoru. Pavlin Anton, kaplan v Semiču. Premer Ignacij, posestnik. Prosenik Anton, trgovec. Romž Josip, župnik n. reda v Podzemlju. Sclnveiger Franc, župnik in dež. poslanec na Radoviči. Stajer Franc, c. kr. notar in posestnik. Šola ljudska v Semiču. Sola mestna v Metliki. Šumer Jurij, c. kr. sod. pristav. Vidovič Anton, župnik v Kamenju. Vukšinič Davorin, uradnik. Štev. 2 2. [6. Dekanija Šmarije. a) Šmarije. Poverjenik: Drobnič Andrej. Babšek Ivan, trg. in posestnik. Borštnik Ivan, nadučitelj. Drobnič Andrej, dekan. Mali Anton, župnik v Javoru. Marešič Franc, župnik v Lipoglavu. Medved Anton, kaplan. Novak Josip, župnik v Žalni. Ogorelec Vinko, gost. in posestnik v Škofeljci. Pipan Andrej, župnik na Polici. Sitar Matej, župnik v Št. Jurju. Zakrajšek Janko, kaplan. Stev. ii. b) Zatičina. Poverjenik: Jenčič Alojzij. Čebašek Ivan, kaplan v Št. Vidu. Dostal Josip, kaplan v Višnji gori.. Jaklič Štefan, župnik v Št. Vidu. Jenčič Alojzij, c. kr. dež. sod. svetnik. Končina Ivan, trg. in posestnik v Ciorenji vasi. Korber Mihael, not. kandidat. dr. Mauring Ivan, kaplan v Št. Vidu. Pirnat Stanko, c. kr. notar, dr. Podobnik Franc, odv. kandidat in posestnik. Pristov Simon, benef. v Št. Vidu. Verbič Josip, učitelj v Višnji gori. Zdražba Ivan, župnik v p. v Višnji gori. Štev. 12. 17. Dekanija Trebnje. d) Trebnje. Poverjenik: Nagode Ivan. Avsec Franc, kaplan. Bralno društvo. Hofer Karol, župnik v Čatežu. Jarc Franc, župnik na Mirni. Klobučar Anton, c. kr. okr. sodnik. Mervec Ivan, župnik v Št. Rupertu. Miklavčič Žalika, c. kr. poštarica pri Sv. Križu. Nagodiž Ivan, administrator. Pavlin Alojzij, posestnik. Pehani Friderik, učitelj. Ruprecht Janko, lekarnar. Semen Karol, c. kr. davčni kontrolor. Sila Ignacij, posestnik. Štev. t 3. b) Mokronog. Poverjenik: Ravnikar Jernej. Barbo Mihael, župnik v Trebelnem. Bralno društvo. Čadež Anton, kaplan pri Sv. Trojici. Grčar Josip, župnik pri Sv. Trojici. Majcen Ignacij, posestnik. Penca Milka, pos. hči. Pogačar Josip, c. kr. sod. kancelist. Ravnikar Jernej, nadučitelj. Rohrmann Josip, not. kandidat. Rozina Viktor, c. kr. notar. Starič Josip, c, kr. okr. sodnik. Šašelj Karol, župan in posestnik. Šircelj Rozalija, trg. soproga. Vohinc Edvard, učitelj. Štev. 14. 18. Dekanija Trnovo. Poverjenik: Vesel Ivan. *Brinšek Ivan, trg. v Trnovem. ■*Česnik Jurij, trg. v Knežaku. *Domicelj Alojzij, trg. v Zagorju. *Jenko Škender, trg. v Trnovem. * Valenčič Ivan, pos., itd. v Trnovem. *Vesel Ivan, dekan v Trnovem. Bilc Ivan, duhoven v p. Bralno društvo v Zagorju. Domladiš Anton, posestnik. Judnič Davorin, učitelj. Križaj Nikolaj, župnik na Premu. Rahnč Janko, c. kr. notar. Rudolf Alojzij, kaplan. Strnad Ivan, župnik v Knežaku. Štukelj Josip, zas. uradnik. Tomšič Ivan, posestnik. Tomšič Josip, posestnik. Zarnik Martin, nadučitelj. Stev. 6 + 12 = 18. 19. Dekanija Vipava. Poverjenik: Erjavec Matija. *Erjavec Matija, dekan, itd. *Kavčič Franc, c. kr. poštar in posestnik v St. Vidu. *Nakus Josip, župnik v p., itd. Arko Mihael, župnik v Sturiju. Božič Ivan, posestnik v Podragi. Čitalnica v Podragi. Čitalnica v Vipavi. Dejak Hinko, župnik v Vrhpolju. Demšar Ivan, župnik v St. Vidu. HabtJ Josip, pos. na Gočah. Hladnik Ivan, župnik na Gočah. Illowsky Albin, adm. na Lozicah, dr. Kenda Josip, dež. okr. zdravnik. Klobus Valentin, župnik na Slapu. Koželj Mihael, župnik na Podkraju, grof Lanthieri Karol, graščak, itd. Lavrenčič Matej, posestnik in dež. poslanec na Vrhpolju. Mikš Ivan, župnik na Planini. Nabergoj Ivan, pos. v Ložah. Primožič Jernej, župnik v Vrabčah. Rajčevič Franc, kaplan v Vipavi. Rudolf Ivan, učitelj v Vrabčah. Semenič Ivan, pos. v Podragi. Silvester Franc, trgovec v Vipavi. Skvarča Ivan, župnik v Budanjah. Tekster Konrad, župnik na Colu. y Stev. 3 -f 23 = 26. 20. Dekanija Vrhnika. a) Vrhnika. Poverjenik: Jelovšek Gabrijel. ^Kotnikova hiša v Verdu. Brilej Martin, trgovec. Čitalnica ndrodna. Dolinar Franc, župnik v Horjulu. Gruden Ivan, c. kr. davkar v p., itd. Jelovšek Feliks, posestnik. Jelovšek Gabrijel, trgovec, župan, dež. poslanec in posestnik. Jemec Anton, župnik v Podlipi. Kat. društvo rok. pomočnikov. Kavčič Josip, c. kr. davčni kontrolor Kobal Bogdan, c. kr. okr. sodnik. Kočevar Franc, posestnik. Komotar Anton, c. kr. notar. Košir Franc, kaplan. Kumer Franc, dekan. Laznik Josip, župnik v Polh. gradcu. Lenarčič Josip, veleposestnik, tovarnar in dež poslanec. Levstik Vinko, nadučitelj. Marčič Valentin, kaplan v Polh. gradcu. dr. Marolt Janko, dež. okr. zdravnik. Oblak Matej, klepar in posestnik. Ogrin Simon, akad. slikar in posestnik. Primožič Leopold, not. uradnik, dr. Rogina Anton, c. kr. sod. pristav. Skvarča Ivan, posestnik. Smolnikar Luka, kaplan, f Sega Ivan, župnik v Podlipi. Tomšič Ivan, mizar in posestnik. Vidic Ivana, učiteljica. Vonča Anton, kurat v Belkah. Štev. i + 2g = 30. /;) Borovnica. Poverjenik: Oblak Ivan. *Oblak Ivan, župnik. Bernik Franc, kaplan. Kranjc Ivan, trg. pomočnik. Kržič Uršula, posestnica. Majaron Ivan, trg. in pos. sin. Papler Franc, nadučitelj. Pirc Avgust, učitelj. Podobnik Ignacij, župnik v Preserju. Rozman Jurij, župnik v Rakitni. Švigelj Franc, posestnik. Štev. 1 +9=10. c) Logatec. Poverjenik: Šega Ivan. Bergant Lovro, župnik. Bralno društvo dolenjelogaško. de Gleria Anton, trgovec. Knjižnica okrajna učiteljska. Lapuch Josip, zasebnik. Levičnik Valentin, c. kr. višji davčni nadzornik. Majdič Franc, c. kr. okr. živino-zdravnik. Možina Ivan, župnik v Rovtih. Mulley Adolf, c. kr. poštar in posestnik. Mušič Ivan, c. kr. davčni pristav. Nadilo Avgust, zasebnik, Petrič Martin, župan in posestnik. Ravnihar Aleksander, c. kr. sod. pristav. Sakser Ivan, župnik v Hotederšici. Sežun Alojzij, učitelj v Rovtih. Sicherl Ivan, župan, trgovec in posestnik. Smole Josip, trg. in posestnik. Šega Ivan, učitelj. Šola ljudska dolenjelogaška. Tollazzi Tomaž, trg. in posestnik. Turk Josip, nadučitelj. Stev. 2 r. 2i. Dekanija Žužemperk. *Štrucelj Jurij, c. kr. sod. svetnik, dr. Bežek Rupert, c. kr. notar. Bralno društvo. Ključevšček Ignacij, župnik v Šmihelu. Lavrič Josip, župnik v Ambrusu. Pehani Josip, posestnik. Prpar Franc, župnik v Zagradcu. Poverjenik: Tavčar Mihael. Senčar Josip, c. kr. sod. pristav. Štrukelj Ivan, kaplan na Krki. Tavčar Mihael, dekan. Zbašnik Franc, župnik v Hinjah. Zupančič Ivan, župnik v Topli rebri. Žagar Josip, kaplan v Hinjah. Štev. 1 -f 12 = 13. II. Lavantinska škofija. i. Dekanija Bistrica Slovenska. Poverjenik: J Iajsek Anton. *Hajšek Anton, dekan, itd. *Ratej Franc, c. kr. notar. *dr. Vošnjak Josip, dež. primarij v p. in posestnik. Bizjak Vinko, župnik v Laporju. Borsečnik Anton, župnik na Zg. Polskavi. Brezov.šek Martin, župnik pri Sv. Martinu. Brinar Josip, učitelj. Cene Gašpar, župnik v Črešnjevcu. Cilenšek Blaž, župnik v Manjš-bregu. Druzovič Henrik, učitelj v Poli-čanah. Hebar Franc, župnik v Studenicah. Hrašovec Henrik, kaplan pri Sv. Martinu. Hytrek- Adolf, spiritual v Studenicah. Koropec Janko, učitelj v Studenicah. Kovačič Franc, adin. na Sp. Polskavi. Lajnšič Anton, kaplan v Poličanah. dr. Lemež Urban, odvetnik. Lenart Ivan, župnik v Poličanah. Lendovšek Mihael, župnik, itd. v Makolah. Mahor Feliks, učitelj v Makolah. Pintarič Anton, kaplan v Makolah. Stanjko Ivan, župnik v Tinjah. Svetlin Josip, nadučitelj v Makolah. Trstenjak Ernest, kaplan. Vaclavik Robert, kaplan. Vodenik Simon, učitelj. VVenig Karol, kaplan v Laporju. Zekar Martin, kaplan v Manjš-bregu. Štev. 3 + 25 = 28. 2. Dekanija Braslovče. d) Vransko. Poverjenik : Schiventner Karol. ^Podružnica kmetijska. *dr. Vrečko Andrej, c. kr. gimn. profesor (knjige okr. učit. knjižnici). Bralno društvo pri St. Jurju. Čitalnica niirodna. Gršak Vinko, župnik. Kolarič Josip, župnik na Paki. Kranjc Josip, kaplan. Križnik Gašpar, pos. v Motniku. Lipež Viktor, kr. gimn. ravnatelj v p. Prislan Franc, pos. v Parižlah. Sch\ventner Karol, župan, itd. Sijanec Franc, nadučitelj v St. Jurju. Zdolšek Franc, župnik v St. Jurju. Štev. 2 + 11 — 13. b) Št. Pavl. Poverjenik: Vidic Josip. Bralno društvo. Cimperšek Marica, učiteljica. Kavčič Matej, učitelj v Reki. Klernen Franc, knjigovodja. Kocuvan Anton, knjigovodja. Plesnik Mihael, župnik. Sadnik Julij, učitelj in posestnik. Širca Josip, župan in trgovec v Žalcu. Vidic Franc, stud. phil. Vidic Josip, nadučitelj. Zanier Adela, velepos. hči. Zotter Janko, nadučitelj v Gomilški. Štev. 12. 3. Dekanija Celje. d) Celje. Poverjenik: Ogradi Franc. *dr. Babnik Miroslav, odvetnik. ♦Čitalnica n&rodna. ♦Krušič Ivan, c. kr. gimn. prof. v p. itd. ♦Občina teharska. ♦Ogradi Franc, opat, itd. ♦Rančigaj Anton, mestni kaplan. *dr. Sernec Josip, odvetnik, dež. poslanec in posestnik. ♦Vošnjak Mihael, posestnik, drž. in dež. poslanec, itd. *Zuža Ivan, zasebnik. Atteneder Josip, n. propovednik in katehet. Baš Lovro, c. kr. notar, itd. Bovha Ivan, zas. uradnik, dr. Brenčič Alojzij, odvetnik, dr. Dečko Ivan, odvetnik in dež. poslanec. Detiček Jurij, c. kr. notar, dr. Filipič Ludovik, odvetnik, dr. Gelingsheitn Karol, c. kr. okr. sod. pristav. Gril Matej, zas. uradnik, dr. Hrašovec Jurij, odvetnik. Hribar Dragotin, lastnik tiskarne. Irgl Franc, mestni vikar, dr. Janežič Franc, c. kr. gimn. veroučitelj. Kardinar Josip, gimn. katehet. Knjižnica gimnazijska. Knjižnica kapucinska. Kosi Anton, c. kr. gimn. profesor. Kostič Peter, trg. poslovodja. Krušič Franc, stud. med. Lončar Franc, tajnik posojilnice. Matič Josip, trgovec, dr. Mohorič Franc, e. kr. avskul-tant. dr. Oblak Vatroslav, docent. Pavline Dragotin, zas. uradnik, dr. Pipuš Radoslav, odv. kandidat. Virant Anton, trgovec. Vodstvo zas. dekliške šole. dr. Vrečko Josip, odvetnik, itd. Štev. g + 28 = 37. !>) Žalec. Poverjenik: Petriček Anton. ♦Arzenšek Matija, župnik v Grižah. ♦Janežič Jakob, tovarnar v Grižah. ♦Lipold Franc, posestnik. Gunčer Josip, kaplan. Hausenbichler Ivan, trg. in posestnik. Kač Ivan, obč. tajnik. Klemenčič Josip, učitelj v Galiciji. Kordiš Terezija, učiteljica. Koren Matija, župnik. Medved Martin, kaplan v 'Peharjih. Nidorfer Franc, tovarnar v Vrbju. Osenjak Martin, kaplan. Petriček Anton, učitelj. Roblek Franc, posestnik. Širca F.rnest, posestnik v Grižah. Učiteljsko okrajno društvo. Ulčnik Martin, kaplan v Grižah. Štev. 3 + 14=17. 4. Dekanija Dravsko polje. Poverjenik: Hirti Franc. *Sorglechner Josip, župnik v Cir- Bralno društvo v Framu. kovcah. Bralno društvo v Št. Janžu. ♦Stranjšak Martin, dekan, itd. v Golob Andrej, učitelj pri Sv. Marjeti. Hočah. Hirti Franc, župnik v Slivnici. Hren Anton, nadučitelj pri Sv. Janžu. Karničnik Vinko, učitelj v Slivnici. Lekše Franc, kaplan v Cirkovcah. Mlasko Josip, kaplan pri Sv. Janžu. Peče Ivan, c. kr. žand. vodja v Črni. 1’estevšek Karol, nadučitelj v Slivnici. Pučelik Miroslav, učitelj v Framu. Rath Franc, župnik , itd. pri Sv. J /Ovrencu. Sattler Josip, župnik v Orni. Toman Ivan, kaplan v Slivnici. Štev. 2 + 14 = 16. 5. Dekanija Gornji grad. a) Gornji g r a d. Poverjenik: Dovnik Franc. *I)ovnik Franc, dekan, itd. Dekorti Josip, župnik na Ljubnem. Germel Kristijan, gostiln, v Solčavi. Kitak Jakob, kaplan v Ljubnem. Kocbek Franc, nadučitelj. Repolusk - Golob Mirko, kaplan v Lučah. Rodošek Anton, župnik pri Sv. Martinu. Strnad Anton, posestnik. Svetina Anton, c. kr. notar in župan. Šmid Miloš, župnik v Solčavi. Vurkelc Jernej, kaplan. Štev. 1 + 10=11. V) Mozirje. Poverjenik: Praprotnik Franc. Čitalnica nrtrodna. Goričar Lavoslav, posestnik. Lipold Ivan, posestnik. Lipold Marko Josip, posestnik. Medvešek Ivan, kaplan. Pirš Josip, posestnik. Plaper Ljudmila, učiteljica. Praprotnik Franc, nadučitelj. Šola ljudska. Štev. 9. c) Rečica. Poverjenik: Lorber Franc. *Strnad Matija, župnik. Šola ljudska na Gorici. Kresnik Peter, učitelj na Gorici. Šola ljudska na Rečici, Lorber Franc, učitelj. Turnšek Anton, trg. in posestnik. Pivec Štefan, kaplan. Štev. 1 + 6 = 7. 6. Dekanija Jarenina. Poverjenik: Flek Josip. *Vagaja o. Rudolf, župnik v Svičini. Cinglak Jakob, kaplan pri Sv. Iliju. Črnko Jernej, učitelj pri Sv. Jurju. Fišer Anton, župnik pri Sv. Jakobu. Flek Josip, dekan. Janežič Rudolf, kaplan. Kelemina Matija, župnik pri Sv. Iliju. Meznarič Matej, kaplan. Pavec o. Ivan, župnik pri Sv. Jurju. Postružnik Anton, kaplan pri Sv. Jakobu. Rešek o. Henrik, kap. in oskrbnik. Slekovec Josip, nadučitelj. Spricaj Ivan, učitelj pri Sv. Marjeti. Zabukovšek Anton, učitelj pri Sv. Marjeti. Štev. j + 13=14. 7. Dekanija Konjice. * Bezenšek Jurij, župnik v Cadramu. ^Knjižnica nadžupnijska. *Kovač Josip, pos. v Zrečah. Janžekovič Vid, kaplan v Cadramu. Kapus Armin, župnik v Skomrih. Kukovič Friderik, kaplan v Konjicah. Lednik Anton, župnik v Ločah. Poverjenik: Vok Jernej. Ogorevc Martin, trgovec. dr. Poček Franc, c. kr. sod. pristav, Prus Rička, zasebnica. Rožanc Dragotin, učitelj v Špitaliču, dr. Rudolf Ivan, odvetnik. Sepič Ivan, župan. Soba Alojzij, kaplan. Voh Jernej, dekan. Štev. 3 + 12 = 15 8. Dekanija Kozje. Poverjenik: Bosimi Ivan. *Knjižnica okrajna učiteljska. *dr. Lipold Ivan, župnik in dež. poslanec pri Sv. Petru. *Škerbec Martin, provizor na Planini. Bosina Ivan, dekan, itd. Fekonja Andrej, župnik na Pučah. Fischer Andrej, župnik v Zagorju. Kokelj Alojzij, kaplan. Kukovič Blaž, župnik v Dobjem. dr. Rausch Franc, odvetnik. Ribar Anton, župnik pri Sv.Vidu. Rom Ignacij, župnik v Podčetrtku. Šetinc Franc, nadučitelj na Pre-vorju. Tomažič Marko, provizor v l’il-štajnu. Vogrinc Valentin, provizor v Podsredi. Vtičar Jurij, župnik na Prevorju. Štev. 3+12 = 15. 9- Dekanija Laški trg. Poverjenik: Žuča h Bralno društvo. Dimnik Ivan, pos. v Trbovljah. Elsbacher Andrej, trgovec. Erjavec Peter, župnik v Trbovljah. Fischer Anton, župnik na Dolu. Gregorc Vsevlad, kaplan v Trbovljah. Hvalec Matej, obč. tajnik v Jurij-kloštru. Knatlič Radoslav, nadučitelj v Št. Lenartu, dr. Kolšek Josip, odvetnik. 'jan. Krajni šolski svet na Razborju. Roš Ferdinand, velepos. v Hrastniku, Smolč Jakob, župnik pri Sv. Miklavžu. Tertinek Matej , kaplan pri Sv. Rupertu. Veternik Anton, kaplan v Trbovljah. Vidovič Jakob, župnik v St. Lenartu. Zuža Ivan, dr. c. p., konz. svčtnik, dekan in nadžupnik. Štev. 16. 10. Dekanija Št. Lenart. Poverjenik: Jurčič Josip. * Lapuh Martin, župnik pri Sv. Barbari. *Zmazek Franc, župnik pri Sv. Benediktu. *Župnija sv. Bolfenka (po pokojnem dr. Jos. Muršcu). Cerjak Franc, kaplan pri Sv. Benediktu. Čemažar Ivan, kaplan. Janžekovič Josip, kaplan pri Sv. Rupertu. Jurčič Josip, dekan. Kronvogel Josip, c. kr. sod. pristav. Lesnika Mihael, nadučitelj pri Sv. Ani. Pajtler Janko, župnik pri Sv. Rupertu. Rajh Ivan, nadučitelj pri Sv. Bol-fenku. Rop Josip, not. uradnik. Sinko Josip, župnik pri Sv. Bol-fenku. Strnad Marica, učiteljica pri Sv. Ani. dr. Suhač Anton, župnik pri Sv. Ani. Sijanec Alojzij, župnik pri Negovi. Šijanec Anton, kaplan pri Sv. Jurju. Vindiš Jakob, kaplan pri Sv. Ani. Vraz Anton, župnik pri Sv. Antonu. Zemljič Valentin, pos. sin pri Sv. Ani. Stev. 3 -j- 17 = 20. n. Dekanija Ljutomer. a) Ljutomer. Poverjenik: Skuhala Ivan. *Skuhala Ivan, dekan, itd. Bohanec Ivan, župnik v Svetinjah. Bonča Blaž, c. kr.okr.živinozdravnik. Božič Anton, posestnik v Rado-slavcih. Bralno društvo v Cezanjevcih. Bralno društvo na Cvenu. Bralno društvo pri Sv. Križu. Bralno društvo pri Mali nedelji. Bralno društvo v Veržeju. Brglez Franc, kaplan. Canjko Franc, nadučitelj pri Sv. Duhu. Cvahte Simon, nadučitelj pri Mali Nedelji. Čitalnica ndrodna. Erjavec Anton, tržan. dr. Farkaš Ivan, zdravnik. Herzog Anton, učitelj pri Sv. Križu. Ivančič Josip, c. kr. davčni kontrolor. Janžekovič Lovro, župnik v Veržeju. Karba Ivan, učitelj. Kat. br. društvo pri Sv. Antonu. Kralj Ivan, pos. v Ilijaševcih. Kukovec Ivan, posestnik, itd. Lacko Anton, župnik pri Sv. Križu, dr. Lebar Josip, zdravnik pri Sv, Križu. dr. Mihalič Anton, zdravnik. Mursa Josip, pos. na Krapju. Ozmec Josip, kaplan. Pušenjak Ivan, učitelj pri Sv. Križu. Pušenjak Tomaž, nadučitelj na Cvenu. Razlag Ernestina, učiteljica, dr. Rosina Franc, odvetnik. Schneider Franc, nadučitelj v Cezanjevcih. Sršen Franc, trgovec. Šijanec Miroslav, učitelj na Cvenu. Šlamberger Anton, c. kr. notar. Šoštarič Ferdinand, župnik pri Mali nedelji. Vavpotič Ivan, gostilničar. Vrščaj Ivan, učitelj. \Veixl Josip, kaplan pri Sv. Križu. Zacherl Franc, učitelj pri Mali nedelji. Štev. 1 -f 39 = 40. b) Radgona. Poverjenik: Ploj Oton. * Meško Martin, župnik pri Kapeli. Benko Josip, učitelj pri Sv. Jurju. Belšak Anton, župnik pri Sv. Petru. Bralno društvo pri Kapeli. Bralno društvo pri Sv. Jurju. Bralno društvo v Zg. Radgoni. Frangež Jernej, kaplan pri Kapeli. Kobinšak Henrik, not. uradnik. Kocmut Franc, učitelj pri Sv. Jurju. Kosar Jakob, kaplan pri Sv. Petru. Moravec Franc, kaplan pri Sv. Petru. Pernat Jernej, kaplan pri Sv. Jurju. Ploj Oton, c. kr. notar v Radgoni. Senčar Franc, trgovec pri Sv. Jurju. Vozlič Leopold, kaplan v Radgoni. Štev. i + 14=15. 12. Dekanija Maribor pri Dravi. Poverjenik: Maje iger Ivan. *Bohinec Jakob, st. kanonik in žu pnik. *Ci talnica narodna. *dr. Dominkuš Ferdinand, odvetnik, itd. *Ferk Feliks, zdravnik in posestnik. *dr. Glančnik Jernej, odvetnik, itd. ^Knjižnica gimnazijska. 'x'Knjižnica semeni.ška. *Majciger Ivan, c. kr. gimn. profesor. *dr. Napotnik Mihael, knezoškof, itd. 'x'Orožen Ignacij, st. prošt, itd. *dr. Pajek Josip, st. kanonik. *dr. Radaj Franc, c. kr. notar, itd. *dr. Sernec Janko, odvetnik, itd. dr. Bezijak Janko, c. kr. učit. profesor. Bratušek Franc, bogoslovec. Cestnik Anton, stolni vikar. Ciuha Ferdinand, bogoslovec. Čižek Josip, predmestni kaplan. Dolenc Franc, trgovec, ilr. Feuš Franc, sem. profesor. Fink Radoslav, bogoslovec. Fistravec Josip, c. kr. vadn. učitelj. Gomilšak Franc, bogoslovec. Goričnik Simon, c. kr. fin, svčtnik. Gosak Franc, bogoslovec. Grobelšek Ivan, bogoslovec. Haubenreich Alojzij, knezošk. rač. revident. Herg Lovro, inf. st. dekan. Horvat Miroslav, bogoslovec. Hribovšek Karol, sem, ravnatelj, kanonik, itd. Hudovernik Ludovik, st. vikar, itd, Jentl Bernard, prokurist. Jerovšek Anton, bogoslovec. Kapler Ivan, župnik pri Sv. Križu. Kavčič Jakob, gimn. veroučitelj. Knjižnica c. kr. učiteljišča. Knol Adolf, bogoslovec. Kolarič Anton, bogoslovec. Koprivnik Ivan, c. kr. učit. profesor. Korošec Anton, bogoslovec. Korošec Franc, sem. prefekt. Košan Janko, c. kr. gimn. profesor. Kozoderc Ivan, bogoslovec, Kranjc Davorin, bogoslovec, dr. Križanič Ivan, kanonik in profesor. Krošelj Franc, bogoslovec. Kruljec Franc, bogoslovec. Kurnik Ivan, bogoslovec. Lavtar Luka, c. kr. učit. profesor. Lorbek Ivan, bogoslovec. Lovrenko Franc, bogoslovec. Majcen Gabrijel, c. kr. vadn. učitelj. Majcen Josip, knezošk. tajnik. Markošek Ivan, bogoslovec. Matek Blaž, c. kr. gimn. profesor, dr. Medved Anton, c. kr. gimn profesor. dr. Meško Alojzij, sem. profesor. Miklošič Ivan, c. kr.vadn. učitelj v p. dr. Mlakar Ivan, vodja dij. semenišča, st. kanonik in sem. profesor. (2 izt.) Nerat Mihael, nadučitelj in urednik. Pokorn Ignacij, c. kr. gimn. profesor. Poplatnik Josip, bogoslovec. Potokar Budislav, bogoslovec. Požar Alfonz, bogoslovec. Robič Franc, drž. poslanec in posestnik. Rožman Ivan, bogoslovec. Schreiner Franc, bogoslovec. Schreiner Henrik, c. kr. učit. ravnatelj. Simonič Franc, st. kaplan. Skerbs Roman, bogoslovec. Slana Franc, bogoslovec. Stanič Josip, not. kandidat. Stegenšek Avgust, bogoslovec, dr. Stotnik Peter, c. kr. gimn. ravnatelj. Sanda Ivan, bogoslovec. Šolske sestre. Šorn Anton, bogoslovec. Šribar Josip, bogoslovec. Štrakl Matej, st. vikar. Tajek Jakob, c. in kr.voj, kaplan, itd. Toplak Franc, bogoslovec. Tomažič Janko. Topolnik Ivan, bogoslovec. Vodošek Josip, bogoslovec, dr. Vovšek Franc, c. kr. dež, sod. svetnik. Vreže Ivo, st, vikar in katehet. Zemljič Matija, bogoslovec. Zidanšek Josip, sem. profesor in podvodja dij. semenišča. Zorko Melhijor, bogoslovec. Zver Alojzij, c. kr. kazn. duhovnik. Zičkar Marko, bogoslovec. Zitek Josip, dež. gimn. profesor v p. Štev. 13 + 80 = 93. 13. Dekanija Maribor za Dravo. a) Ruše. Poverjenik: IVurrjer Matija. Bralno društvo. Grizold Franc, pos. na Smolniku. Hleb Luka, pos. na Smolniku. Lasbaher Josip, nadučitelj. Lesjak Martin, učitelj. Lichtemvallner Matija, učitelj. Novak Franc, gostilničar. Sernc Josip, pos. sin na Smolniku. Sijanec Alojzij, kaplan. VVurzer Matija, župnik. Zupanič Jakob, župnik v Št. Ožbaltu. Štev. 11. U) D. M. v Puščavi. Poverjenik: Kormaii Josip. '*Sovič Josip, župnik pri Sv. Lovrencu. dr. Glaser Ivan, odv. kandidat. Grušovnik Adam, župnik. Hauptman Andrej, pos. na Ruti. Korman Josip, pos. sin na Kumenu. Korman Peter, pos. v Činžatu. Witzman Franc, učitelj v Ribnici. Štev. 1 + 6 = 7. 14. Dekanija Marnberg1. Arzenšek Alojzij, župnik vTrbonjah. llecl Avgust, dekan. Keček Andrej, provizor v Breznem. Kocbek Martin, c. kr. notar. Kolar Anton, kaplan. Poverjenik: Munda Jakob. Marinič Jakob, župnik na Soboti. Munda Jakob, c. kr. dež. sod. svetnik. Slavič Franc, župnik na Muti. Zagajšek Josip, župnik na Muti. Žmavc Jurij, župnik na Remšniku. Štev. 1 o. 15. Dekanija Nova cerkev. Poverjenik: dr. Gregorec Lavoslav. *Gajšek Karol, dekan, itd. na Doberni. •‘Mr. Gregorec Lavoslav, kanonik, drž. in dež. poslanec, itd. *Kos Alojzij, župnik v Šmartinu. Bralno društvo na Doberni. Škorjanec Matija, kaplan v Vitanju Vodušek Andrej, župnik v Vojniku. Zičkar Josip, župnik v Vitanju, dr. Žižek Anton, zdravnik v Vojniku. Štev. 3 + 5 = 8. 16. Dekanija Ptuj. Poverjenik: Cilenšek Martin. li:Meško Jakob, župnik in duh. svetnik pri Sv. Lovrencu. *Topljak Josip, posestnik. ^Trstenjak Jakob, župnik, itd. pri Sv. Marjeti »Zelenik Josip, pos. pri Sv. Urbanu. Aleksič o. Fidelij, eni. gvardijan. Bralno društvo pri Sv. Andražu, dr. Brumen Anton, odvetnik. Cilenšek Martin, dež. gimn. profesor. Črnko Marko, mestni vikar, dr. Čuček Josip, odvetnik. Gregorič Anton, posestnik. Grobelnik o. Dominik, kaplan pri Sv. Trojici, dr. Horvat Tomaž, odvetnik. Hržič Josip, prošt, itd. Kavkler Ivan, nadučitelj. Kosčr Maks, c. kr. notar. Kukovič Anton, učitelj na Polenšaku. f Kunstek Luka, dež. girnn. profesor. Majcen Ferdo, dež. gimn. veroučitelj. Maršič Karol, nadučitelj pri Sv. Lovrencu. Oschgan Simon, c. kr. notar. Pavlinič Marko, posestnik. Pečar Srečko, učitelj pri Sv. Lovrencu. dr. Ploj Jakob, odvetnik. Pulko Valentin, učitelj pri Sv. Marjeti. dr. Schiffrer Ivan, c. in kr. polk. zdravnik. Sedlaček Jan, pos, knjigovodja. Slekovec Matej, župnik pri Sv. Marku. Strelec Ivan, nadučitelj pri Sv. Andražu. Suhar Franc, mestni učitelj. Svet o. Alfonz, min. kaplan. Salamon Franc, mestni kaplan. Suta Alojzij, kaplan pri Sv. Marjeti. Učit. društvo ptujskega okraja. Vrunkar Radoslav, učitelj pri Sv. Vidu. Zopf Franc, mestni učitelj. Zupančič Karol, mestni učitelj. Štev. 4 -f 33 = 37. 17. Rogatec. Poverjenik: Tombah Josip. *Knjižnica okrajna učiteljska. »Vraz Ivan, župnik pri Sv. Florijanu. Bratkovič Kazimir, c. kr. notar. Cerjak Josip, kaplan. Cilenšek Alojzij, župnik v Stopercah. Lah Davorin, kaplan pri Sv. Hemi. Merkuš Anton, župnik v Zitalah. Orožen Škender, c. kr. davčni kontrolor. Pavlin Alojzij, živinozdravnik. Roškar Davorin, kaplan pri Sv. Križu. Rožman Vekoslav, kaplan v Kostrivnici. Rupnik Ivan, učitelj v Žitalah. Višnar Franc, Tombah Josip, dekan, itd. Križu. Trafenik Luka, nadučitelj pri Sv. Štev. Florijanu. kaplan pri Sv. 2 + 13 = 1 S- 18. Dekanija Šaleška dolina. Poverjenik: Kačič Ivan. Aškerc Anton, kaplan v Skalah, Brinšek Ivan, učitelj v Šoštajnu. Cizej Franc, župnik pri Sv. Martinu. Čitalnica šaleška. Frece Matija, župnik v Belih vodah. Govedič Ivan, župnik v Šoštajnu. Ješe Ivan, c. kr. zetnlj. knjigovodja. St. Kačič Ivan, c. kr. notar. Kranjc Ivan, veleposestnik v Iliju. Mihelič Josip, c. kr. okr. sodnik Presker Dragotin, kaplan. Skubic Franc, zdravnik v Velenju Vošnjak Ivan, veleposestnik. Štev. 13. 19. Dekanija Šmarije pri Jelšah. d) Šmarije Poverjenik: dr. Jurtela Franc. ^Knjižnica okrajna učiteljska. Casl Franc, kaplan. Debelak Ivan, učitelj. Ferlinc Franc, učitelj in posestnik. Gajšek Ivan, župnik pri Sv. Vidu. dr. Janežič Viljem, c. kr. sod. pristav. Jug Franc, dekan, dr. Jurtela Franc, odvetnik, župan in dež. poslanec. Kobal Evstahij, odv. solicitator. Kotnik Josip, učitelj v Žusmu. Kozinc Ivan, župnik v Slivnici. Krajnc Franc, nadučitelj v Slivnici. Krajnc Jakob, kaplan na Zibiki, dr. Rakež Josip, zdravnik. Rotner Josip, c. kr. sod. pristav. Rošker Franc, učitelj pri Sv. Vidu. Strmšek Vek., učitelj pri Sv. Petru. Vidmaier Franc, župnik v Žusmu. Zdolšek Andrej, župnik pri Sv. Štefanu. Štev. 1 -f 18 — 19. b) Št. Jurij. Poverjenik : Kurbus Tomislav. *dr. Ipavic Gustav, zdravnik. *Mikuš Valentin, kaplan. Bratkovič Franc, kaplan. Brglez Franc, kaplan v Dramljah. Čuček Josip, učitelj. Jarnovič Mihael, trg. v Dramljah. Krajnčič Martin, učitelj v Dramljah. Kurbus Tomislav, učitelj. Podhostnik Andrej, župnik v Dramljah. Raktelj Rudolf, župnik v Kolobju. Sket Alfonz, trg. v Dramljah. Štev. 2 + 9 = 1 x. 20. Dekanija Šmartin. Poverjenik: Jazbec Anton. *dr. Suc Josip, dekan, itd. Hurt Franc, kaplan v Starem trgu. Fideršek Matija, župnik pri Sv. Jazbec Anton, mestni župnik, itd. Florijanu. Klepač Franc, župnik na Razborju. Meško Josip, kaplan v Starem trgu. Ostrožnik Anton, župnik v Pamečah. Presečnik Gregor, župnik v Pod gorju. Rath Pavl, župnik v St. Ulju. Rogina Ivan, pos. v Podgorju. Taborč Gerta, c. kr. okr. tajnika soproga. Vrečko Franc, c. kr. okr. š. nadzornik. Stev. 1 + 11 = 12. 21. Dekanija Velika nedelja. d) Ormož. Poverjenik: dr. GerSak Ivan. '■‘‘Knjižnica okrajna učiteljska, *dr. Petovar Ivan, odvetnik. Bralno društvo pri Sv. Tomažu. Caf Jakob, župnik pri Sv. Tomažu. Čitalnica n&rodna. dr. Geršak Ivan, c. kr. notar. Miki Vekoslav, trgovec. »Mir®, kat. del. br. društvo pri Veliki nedelji. Plepelec Josip, kaplan pri Sv. Tomažu. Sivka Anton, nadučitelj pri Sv. Tomažu. Venedig Vilibald, župnik. Štev. 2 -f- 9 = ■ 1 ■ b) Središče. Poverjenik: Kosi Anton. *Šinko Božidar, župnik v p. »Edinost«, bralno društvo. Kočevar lian, župan in gostilničar. IColbesen Rudolf, trg. pomočnik. ICosi Anton, učitelj in posestnik. Milčinski Angela, učiteljica. Robič Maks, trgovec. Šalamun Martin, nadučitelj pri Sv. Nikolaju. Sinko Josip, tržan in gostilničar. Zadravec Jakob, tržanov sin. Stev. i + 9 = io. 22. Dekanija Videm. d) Brežice. Poverjenik: Schwentner Leopold. !ildr. Firbas Franc, c. kr. notar, itd. •Knjižnica okrajna učiteljska. *dr. Srebri Gvidon, župan, odvetnik, itd. Adamus Sidonija, grašč. nadlogarja soproga. Agrež Josip, od v. uradnik. Balon Mihael, oskrbnik. Balon Olga, dež. kom soproga. Brglez Ivan, župnik v Artičah. Brovet Rupert, c. kr. davčni pristav. Černelč Franc, učitelj. Čitalnica narodna. Dolinšek Rafael, c. kr. davčni kontrolor. Druškovič Marija, posestnica. Frančiškanski samostan. Frecž Martin, trg. na Bizeljskem. Gerec Franc, veleposestnik in trgovec v Pišecih. Gerjevič Ivan, veleposestnik v Dobovi. Gorišek Ivan, kaplan na Bizeljskem. Hans Miroslav, savski nadzornik v Krški vasi. Janežič Josip, veleposestnik v Stari vasi. Kneisel Andrej, žel. uradnik. Kokot Anton, nadučitelj v Pišecih. Kumar Karol, kaplan v Vidmu. Levak Andrej, veleposestnik. Mešiček Josip, kaplan. Munda Ivan, c. kr. okr. živino-zdravnik. Muršič Franc, kaplan. Pavlič Ivan, kaplan v Pišecih. Pečnik Josip, učitelj. Pernat Anton, župnik v Dobovi, pl. Polil Josip, župnik v Pišecih. Poljanšek Ignacij, pek in posestnik. Potovšek Josip, kaplan v Vidmu. Rebrovič Stevo, grašč. oskrbnik. Schmidt Lavoslava, p. upraviteljica. Sch\ventner Leopold, trgovec. Sitter Josip, c. kr. sod. pristav. Špindler Anton, c. kr. zemlj. knjigovodja. Strmecki Josip, trg. na Bizeljskem. Supan Ignacij, učitelj. Sušnik Ivan, kaplan v Dobovi. Šetinc Josip, odv. koncipijent. Tominc Blaž, nadučitelj v Globokem. Tramšek Moric, nadučitelj v Sromljah. Veršec Vinc., velepos. na Bizeljskem. \Volf Ivan, župnik v Zabukovju. Zevnik Josip, trgovec. Zevnik Mihael, pos. v Župelovcu. Žmavc Josip ml., pos. v Zlogonskem. Štev. 3 + 46 = 49. />) Sevnica. Poverjenik: Piši Ivan. *Slomšek Ivan, župnik pri Sv. Lenartu. Bralno društvo. Jerman Josip, ces. svetnik, itd. Lenček Franc, veleposestnik, itd. na Blanci. Piši Ivan, učitelj. Podvinski Anton, kaplan. Starki Mijo, c. kr. sod. kancelist. Veršec Franc, c. kr. notar. Zrnko Gašpar, kaplan v Rajhen-burgu. Štev. 1 + 8 = 9. 23. Dekanija Vozenica. Poverjenik: Mraz Tomaž. *Mraz Tomaž, dekan, itd. Strajhar Filip, velepos. v Hudem Črnko Josip, župnik v Vuhredu. kotu. 1 Irastelj Franc, župnik v Ribnici. Zdolšek Franc, kaplan. Slamberger Lovro, kaplan v Ribnici. Stev. 1 + 5 = 6. 24. Dekanija Zavrč. Poverjenik: Stoklas Vinko. *Hrtiš o. Benko, min. župnik pri Sv. Vidu. *Rajsinger Franc, trg. in posestnik v Dobravi. *Sovič o. Aleks, župnik pri Sv. Trojici. Kavčič Peter, vodja v Novi cerkvi. Kitek Josip, učitelj pri Sv. Vidu. Kralj Davorin, župnik v Leskovcu. Petrovič Jakob, obč. predstojnik pri Sv. Trojici. Plevanč Josip, trg. na Leskovcu. Stoklas Vinko, nadučitelj na Leskovcu. Šola nžrodna na Leskovcu. Topolovec Vido, nač. kr. š. sveta. Štev. 3 -f 8 = 11. III. Goriška nadškofija. t. Dekanija Boleč. Poverjenik: Sorč Aloj sij. Bratina Kristijan, nadučitelj. Ilovar Franc, dekan, itd. Ivančič Matija, vikar na Srpenici. Jelinčič Ferdinand, učitelj-voditelj v Logu. Klopčič Franc, kaplan. Komac Adolf, učitelj. Kragelj Valentin, vikar v Trenti. Miklavič Franc, učitelj-voditelj v Soči. Mlekuž Tomaž, c. kr. c. nadzornik. Muznik Franc, učitelj na Žagi. Pečenko Franc, obč. tajnik. Perinčič Karol, župnik v Soči. Primožič Josip, kurat v Logu. Sorč Alojzij, c. kr. poštar. Štrukelj Mihael, vikar v Cez-Soči. Trebše Ivan, učitelj v Srpenici. Štev. 16. 2. Dekanija Cirkno. Poverjenik: Murovec Ivan. *Božič Peter, kurat v Ravnah. Bevk Blaž, provizor v Jageršah. Čitalnica ndrodna. Kokošar Ivan, župnik v Šebreljah. Kosec Josip, kurat v Novakah. Murovec Ivan, dekan. Nemec Bogomil, kaplan. Podobnik Peter, posestnik. Ravnikar Alojzij, veleposestnik. Razpet Franc, vikar v Orehku. Šmid Franc, kaplan. 'Prebše Andrej, nadučitelj. Štev. i + ir = i2. 3. Dekanija Črniče. n) Črnič e. Poverjenik: CibiČ Anton. *Grča Blaž, župnik in dež. poslanec v Šempasu. Bajt Ignacij, učitelj v Batujah. Bralno društvo v Šempasu. Cibič Anton, dekan. Guzelj Franc, kaplan v Šempasu. Kosovel Josip, župnik v Batujah. Štubelj Leopold, kaplan. Žnidarčič Andrej, vikar v Oseku. Štev. 1 -j- 7 = 8. h) A j d o v š č i 11 a. Poverjenik: Gabrijelčič Mihael. ^Čitalnica mtrodna. Čibej Franc, c. kr. zemlj. knjigovodja. Dugulin Ivan, župnik. Gabrijelčič Mihael, c. kr. okr sodnik. Kavs Janko, nadučitelj v Šmariju. Kodrč Ivan, župnik pri Sv. Križu. Krkoč Štefan, vikar v Lokovcu. Lokar Anton, veleposestnik. Lokar Artur, not. koncipijent. Medvešček Peter, nadučitelj pri Sv. Križu. Poljšak Alfonz, vikar pri Sv. Tomažu. Poljšak Filip, veleposestnik v Šmariju. Štrancar Josip, kaplan v Kamenjali. Štev. 1 + 12 = 13. 4. Dekanija Devin. Poverjenik: Ušaj Josip. Benko Ivan, učitelj v Sovodnjah. Bratina Anton, vikar v Doberdobu. Brezigar Josip, učitelj v Doberdobu. Faganel Karol, posestnik v Mirnu. Jakil Andrej, tov. in trgovec v Rupi. 5. Dekanij? d) Mesto. Poverjenik : * Bensa Stefan, kanonik in kancelar. ♦Budal Bernard, inženir v Bosni. *Ferfila Franc, tov. uradnik. *Kastelic Franc, c. in kr. stotnik v p. *Kavčič Josip, c. kr. notar. ^Knjižnica bogosl. semenišča. ♦Knjižnica c. kr. studijska. *dr. Kos Franc, c. kr. učit. profesor. *Marušič Andrej, c. kr. gimn. profesor v p., itd. *dr. vitez Tonkli Josip, odvetnik, itd. *dr. Tuma Hinko, c. kr. okr. sod. pristav, dež. poslanec in odbornik. ■'■'baron Winkler Andrej, c. kr. dež. predsednik v p., itd., itd. *Wolf Ivan, župnik in č. kanonik. Bajec Josip, knezonadšk. tajnik. Berbuč Ivan, c. kr. realčni profesor, itd, Bezek Viktor, c. kr. učit. profesor. Bralno in podporno delavsko društvo. Budin Anton Josip, prefekt. Čerin Tomaž, sem. profesor. Čitalnica v Solkanu. Drmastja Ivan, kaplan v Solkanu. Eržen Anton, c. kr. uradnik. Gaberšček Andrej, urednik, itd. dr. Gabrijelčič Josip, sem. ravnatelj, dr. Gregorčič Anton, sem. profesor, drž. in dež. poslanec. Izobraževališče učiteljsko. Kos Simon, kurat v Opatjem selu. I.uvin Peter, učitelj na Vojščici. Pavletič Josip, posestnik v Gabrijah. Štrukelj Janko, učitelj. Ušaj Josip, kaplan. Stev. 10. Gorica. dr. Gregorčič Anton. Jakončič Anton, zav. uradnik in posestnik. Jug Tomaž, nadučitelj v Solkanu. Kafol Stefan, kanonik. Kaučič Franc, trg. in posestnik. Knjižnica gimnazijska. Knjižnica realska. Knjižnica učiteljska gor. okolice (3 izt-) Kodrič Franc, vikar na Trnovem. Kolavčič Ivan, župnik v Solkanu. Kragelj Andrej, c. kr. gimn. profesor. Kralj Ignacij, sem prefekt. Kumar Valentin, c. kr. vadn. učitelj, dr. Lisjak Andrej, zdravnik, itd. dr. Mahnič Anton, sem. ravnatelj, itd. Mašera Josip, vikar v St. Mavru. Medič o. Kallist, franč. gvardijan. Mercina Ivan, c. kr. vadn. učitelj. Pavlica Andrej, stolni vikar, dr. Pavlica Josip, sem. spiritual. Poniž Benedikt, c. kr. vadn. učitelj. Rudež Anton, učitelj v gluhonemnici. Seidl Ferdinand, c. kr. realčni profesor. Semenišče nadškofijsko. Skubin Anton, c. kr. vadn. učitelj, dr. Stanič Josip, odvetnik. Santelj Anton, c. kr. gimn. profesor. Skrabec o. Stanko, frančiškan. Tabaj Andrej, c. kr. vadn. katehet. Toman Etna, c. kr. vadn. učiteljica, dr. Tonkli Nikolaj, odvetnik. Vodopivec Franc, c. kr. okr. š. nadzornik. Vuga Alojzij, mestni kaplan, dr. Žigon Franc, sem. profesor. Jeden naročnik. Štev. 13 + 48 1 = 62. b) Bogoslovci. Poverjenik: Abram Josip. Abram Josip, Antončič Josip, Brecelj Anton, Colja Ivan, Cervar Simon, Črnigoj Henrik, Dolenec Vinko. Hrdy Ferdinand, Jereb Valentin, Juranič Andrej, Košir Ivan, Kovačič Alojzij, Kovačič Rudolf, Kovačič Valentin, Kragelj Mihael, Ličan Josip, Maračič Jakob, Matelič Alojzij, Pečenko Leopold, Peterlin Alojzij, Plesničar Anton, Škvarč Ivan, Šonc Ludovik, Vuga Ciril, Zalokar Ivan, Ziganto Ivan. Štev. 26 c) Č e p o v a n. Poverjenik : Rejec Jakob. Božič Anton, kurat v Batah. Bratina Alojzij, kurat v Lokovcu. Budal Josip, nadučitelj v Grgarju. Godnič Josip, vikar v Grgarju. Krmec Franc, učitelj. Leban Andrej, kurat na Sv. Gori. Lilek Josip, župnik v p, na Sv. Gori. Mlekuž Anton, učitelj. Rejec Jakob, administrator. Štev. 9. 6. Dekanija Kanal. Poverjenik: Gabrijelčič Anton. *Vidic Franc, dekan. Balič Josip, učitelj v Avčah. Bavdaž Josip, trg. v Gorenji vasi. Čargo Angel, vikar v Ligu. Čitalnica ndrodna. Feltrin Ivan, vikar v Deskli. Franovich Karol, c. kr. sod. pristav. Gabrijelčič Anton, trgovec. Kazafura Anton, učitelj v Ročinju. Kofol Franc, c. kr. davkar. Kofol Franc, kurat v Kalu. Križnič Alojzij, kotlar. Križnič Josip, učitelj v Ligu. Kuntih Josip, učitelj v Batah. Leban Ignacij, vikar v Srednjem. Leban Karolina, učiteljica. Lukančič Tomaž, učitelj na Gor. polju. Malnič Henrik, c. kr. rač. uradnik. Manzoni F.liza, podučiteljica. Mežan Vinko, kaplan. Pipan Anton, kurat v Lomu. Rustija Anton, nadučitelj v Kalu. Rutar Matija, c. kr. okr. sodnik. Slokar Ivan, kurat v Banjšicah. Srebrnič Franc, učitelj v Lomu. Stibilj Kristijan, kaplan v Ročinju. Strgar Franc, učitelj v Deskli. Tomažič Andrej, učitelj v Levpi. Vidmar Josip, vikar v Zapotoku. Vuga Andrej, kurat v Ročinju. Zega Mihael, nadučitelj. Štev. 1 + 30 = 31. Dominko Franc, nadučitelj. Fon Jakob, vikar v Kredi. Gregorčič Simon, vikar v Sedlu. Ivančič Ivan, učitelj v Kredi. Jarc Ivan, kurat v Ljubu.šnjem. Kašča Franc, učitelj na Drežnici. Kranjec Franc, župnik v Breginju. Poverjenik: Dominko Franc. Leben Ivan, kaplan. Mesar Andrej, kurat na Livku. Miklavič Anton, učitelj. Rakovšček Josip, učitelj. Sedej Ivan, župnik v Borjani. Uršič Kranc, učitelj na Ljubu.šnjem. Štev. 13. 8. Dekanija Komen. a) K o m e n. Poverjenik: Leban Anton. *Vales Marko, kurat na Branici. Abram Filip, kaplan, dr. Cristofoletti Ernest, c. kr. okr. sodnik. Juvančič Lovro, župnik v Dorn-bergu. Kroupa Friderik, kaplan v Dorn-bergu. Leban Anton, nadučitelj. 1’avlin Leopold, učitelj v Gabriju. Ravbar Ivan, učitelj v Pliskovici. Stubelj Vinko, kurat v Gabriju. Štev. 1 + 8 = 9. b) Rifenberk: Poverjenik: Poniž Ambrož. Brezovšček Andrej, župnik. Colja Ivan, posestnik. Golja Franc, učitelj. Kersnik - Rott Leopoldina, učiteljica. Kodrič Anton, posestnik. Kodrin Henrik, c. kr. žand. straž-mešter. Ličen Maks, veleposestnik. Možina Anton, učitelj v Berju. Pavlica Franc, posestnik. Poniž Ambrož, nadučitelj. Strekelj Edvard, kaplan. Strekelj Josip, nadučitelj na Gorjanskem. Vidmar Andrej, podžupan. Štev. 13. 9. Dekanija Ločnik. Poverjenik: Žnidarčič Andrej. Bandel Blaž, vikar v Cerovem. Gergolet Andrej, adm. v Št. Lovrencu. Golob Josip, kurat v Podgori. Kumar Ludovik, župnik v Biljani. Kurinčič Ivan, kurat v Medani. Marinič Franc, župnik v Kojskem. Pavletič Franc, vikar v Fojani. Pirih Jakob, vikar v Vipolžah. Žnidarčič Andrej, vikar v Grad-nem. Štev. 9. 10. Dekanija Št. Peter. Poverjenik: Pavletič Josip. Berlot Anton, župnik na Vogerskem. Orel Josip, nadučitelj v Prvačini. Gregorčič Simon, vikar v p., itd. Pavletič Gothard, župnik v Mirnu. Pavletič Josip, župnik v Renčah. Rojec Ivan, kurat v Biljah. Pipan Valentin, kaplan v Mirnu. Jeden naročnik. Poljšak Josip, župnik v Prvačini. Štev. 8 + 1 = 9. Dekanija Tolmin. Poverjenik: Kragelj Josip. "'Čitalnica n&rodna. *Knjižnica okr. učiteljska. *dr. Kotnik Ignacij, c. kr. notar, itd. Cigoj Josip, kaplan. Kalin Josip, vikar na Drežnici. Kenda Ivan, učitelj pri Sv. Luciji. Kenda Matija, nadučitelj v Volčah. Kocijančič Nikolaj, kurat v Ročah. Koršič Ivan, kaplan v Volčah. Kovačič Ignacij, velepos. pri Sv. Luciji. Kragelj Josip, dekan, itd. Miku/, Anton, gost. pri Sv. Luciji. Milovčič Josip, c. kr. okr. sod. svetnik. Sheybal Josip, vikar v Ponikvah. Sirca Ivan, nadučitelj. dr. Triller Karol, odvetnik. Uršič Andrej, vikar na Oblokah. Valentinčič Ignacij, župnik na Šentviški gori. Štev. 3 + 15 = 18. [2. Posamezniki. Gradišče: Sinek Rajko, c. kr. davkar. Štev. 1. IV. Tržaško-koperska škofija. 1. Dekanija Dolina. a) Dolina. Poverjenik: Jan Jurij. '*Jan Jurij, dekan v p., č. kano- Jerci) Franc, učitelj. nik, itd. Logar Rajmund, kaplan. Benkovič Josip, župnik v Gročani. Pavli Alojzij, vikar v Borštu. Štev. 1 +4 = 5. b) Brezovica. Poverjenik: Zupan Josip. Debenjak Štefan, učitelj v Materiji. Okoren Vatroslav, natakar v Her-pelju. Počivalnik Vatroslav, kaplan v Brezovici. Rapotec Franc, c. kr. poštar na Kozini, Seliškar Franc, žel. uradnik. Sila Svitoslav, učitelj v Rodiku. Šašelj Milan, kaplan na Vatovljah. Šiškovič Štefan, učitelj v Herpelju. Skrij Josip, župnik v Rodiku. Zupan Josip, župnik v Brezovici. Štev. 1 o. 2. Dekanija Jelšane. Poverjenik: Jenko Slavoj. *Požar Anton, adra. v Pregarju. Bralno društvo v Podgradu, dr. Bilek Tomaž, obč. zdravnik. Dolžan Jurij, župnik v Vodicah. Hab At Josip, kaplan v Hrušici. Jenko Slavoj, trgovec, nadžupan, dež. poslanec, itd. v Podgradu. Markič Matej, župnik v Golcu. Rogač Anton, dekan v I Irušici. Stemberger Ante, kaplan v Pod gradu. Vajšelj Franc, nadučitelj v ] Velhartic.ky Josip, župnik šanah. Štev. i + to = v rusici. v Jel- 3. Dekanija Kastav. Poverjenik: Jclušič Rajnuuul. Jelušič Rajmund, župnik v Beršcu, Kot. učit. knjižnica. Sedmak Jakob, kaplan v Mošče-nicah. Štev. 3. 4. Dekanija Koper. Poverjenik: Glnvina Blaž. Gašperčič Aleks,župnik v Marezgah. Gtavina Blaž, c. kr. ka/.n, kurat. Knjižnica okr. učiteljska. Knjižnica c. kr. učiteljišča. Kožuh Josip, c. kr. učit. profesor. Markelj Ivan, c. kr. učit. ravnatelj. Orel Franc, učitelj v Kortah. Skerbec Matej, župnik v Kortah. Šubic Albert, c. kr. učit. profesor. Tiringar Ivan, kaplan v Krkavcih. Tomšič Josip, župnik v Pomjanu. Stev. 1 1. 5. Dekanija Ospo. Poverjenik: Kompare Josip. *Notar Anton, ekspozit v Plavijah. Maslu Anton, pop. učitelj v Črno- Benedik Ivan, župnik v Movražu. tičali. Kompare Josip, dekan, itd. v Ospem. Sancin Josip, župnik v Loki. Kovač Ivan, župnik v Kubedu. Strnad Josip, kaplan v Loki. Štev. 1 -j- 6=7. 6. Dekanija Pazin. Poverjenik: Grašič Josip. Barbič Mihael, kaplan v Pičnu. Šorli Ivan, c. kr. nam. tajnik. Bukovec Franc, župnik v Trvižu. dr. Trinajstič Dinko, odvetnik, Grašič Josip, župnik v Bermu. obč. načelnik in dež. poslanec. Kjuder Anton, župnik v Tinjanu. Zupančič Ivan, kaplan. Štev. 7. 7. Dekanija Tomaj. a) Divača. Poverjenik: Planinec Franc. Dovgan Franc, pos. v Brežci. Koželj Dragotin, c. kr. p. upra- Fabiani Ivan, trg. v Lokvi. vitelj. Helmih Bogomir, c. kr. poštar. Mahorčič Aleksander, župan v Hrovatin Edmund, učitelj v Po- Naklem. virju. Mahorčič Franja, posestnica. Kejžar Ivan, žel. uradnik. Muha Anton ml., v Lokvi. 24* Narobe Ivan, župnik. Obersnel Andrej, pos. sin. Obersnel Ivan, podžupan in mesar. Planinec Franc, nač. žel. postaje. Praprotnik Avgust, trg. v Lokvi. f Prezelj Julij, c. kr. p. upravitelj. Prhavec Franc, pos. v Sp. Ležečah. Stržinar Josip, kurat v Lokvi. Zuderman Lovro, žel. sprevodnik. Štev. 18 b) S e ž a n a. Poverjenik: Leban Franc. *Černč Anton, veleposestnik. Brginec Anton, nadučitelj v Povirju. Fakin Anton, učitelj v Repentabru. Gulič Franja, posestnica. Kante Matej, nadučitelj. Knjižnica okr. učiteljska. Kosovel Anton, učitelj. Leban Franc, c. kr. zemlj. knjigovodja. Omers J osip, župnik. Sila Matija, dekan v Tomaju, Slavec Ivan, župnik v Repentabru. Švegelj Peter, kaplan v Koprivi. Tomšič Josip, učitelj v Skopem. Štev. i + 12=13. 8. Dekanija Trst z okolico. a) T r s t. Poverjenik: dr. G laser Karol. *dr. Glavina Ivan, vladika, itd. *Gorup Josip, veletržec. *Kastelic Franc, trgovec. *vitez Klodič - Sabladoški Anton, c. kr. dež. šolski nadzornik, itd. *Komar Alojzij, gl. dež. blagajne oficijal. *Semenišče mladeniško. Abram Ivan, trgovec, dr. Abram Josip, pravnik. Bartel Mihael, zasebnik. Brodavec Ivan, zasebnik. Čitalnica ndrodna. Dejak Kristijan, veleposestnik. Delavsko podporno društvo. Dovgan Anton, žel. uradnik. Fabris Dragotin, mestni župnik, itd. Flego Peter, kanonik, dr. Glaser Karol, c. kr. gimn. profesor. Golia Ivan, c. kr. nadkomisar. Gomilšek Jakob, c. kr. real. katehet, dr. Gregorin Gustav, odvetnik. Hočevar Ludovik, c. kr. fin. svetnik. Hrast Anton, c. kr. mešč. učitelj. Hribar Anton, pol. stražnik. Huber Avgust, c. kr. dež. sod. svetnik. dr. Ivanič Josip, knezošk, tajnik. Jaklič Anton, c. in kr. vojni kurat. Kalister Franc, veletržec. Klemenec Ivan, trgovec. Klinar Viktor, c. kr. poštni uradnik. Korenčan Franc, c. kr. rač. uradnik. Križman Josip, kanonik. Krže Davorin, trgovec. Mac;tk Ivan, c. kr. v. kat. nadzornik. Mankoč Josip, trgovec. Marzidovšek Radoslav, c. in kr. voj. kaplan. Muha J. H., trg. knjigovodja. Normali Ivan, mestni kaplan. Novak Jernej, šolski sluga. Paternost Dragoslav, c. kr. rač. uradnik. Perhavec Franc, trgovec, dr. Pertot Simon, zdravnik, Peternel Ana, zasebnica. Pitamic Ivan, c. kr. rač. svčtnik. Pogorelec Ivan, c. kr. poštni uradnik. Polley Oskar, c. kr. obrtni nadzornik. dr. Pretner Matej, odvetnik. Primožič Matej, c. kr. dež. sod. pristav. Rešič Franc, žel. uradnik, dr. Rybar Otokar, odvetnik. Sila Jakob, katehet na dekl. šoli. Sabec Ivan, zasebnik. Šileč Ivan, trgovec. Sonc Henrik, škof. kaplan, dr. Šust Ivan, st. prošt., itd. Trnovec Bogdan, c. kr. dež. sod. svetnik. Truden Mihael, veletržec. Tržaško br. in podp. društvo. Urbas Viljem, c. kr. profesor. Valenčič Ivan, trgovec. Wartho Julij, m. kaplan, itd. Zbona Andrej, žel. post. podnačelnik. Živec M. V. inžener, itd. Štirje naročniki. Štev. 6 + 56 + 4 — 66. //) Rojan. Poverjenik: Piščanec Just. *Černe Ivan, župnik v Barkovljah. Balanč Ivan, gost. in pos. na Proseku. Bremic Anton, tajnik pos. in kons. društva. Cink Andrej, kaplan v Skednju. Daneu Ivan, učitelj na Opčinah. Gerdol Ivan, c. kr, poštni azistent. Goljevšček Alojzij, c. kr. fin. komisar. Goriup Ivan, dež. poslanec na Opčinah. Goriup Vekoslav, veletržec na Opčinah. Gorkič Josip, učitelj. Guštin Franc, kaplan. Katalan Josip, gostilničar. Kavčič Ivan, žel. uradnik. Krašovec Ivan, učitelj v Škednju. Naberboj Ivan, veleposestnik, drž. in dež. poslanec, itd. na Proseku. Nekerman Ivan, c. kr, učitelj na Proseku. Piščanec Just, c. kr. car. azistent. Posoj. in konsumno društvo. Slavik Edvard, odvetn. kandidat. Srebotnjak Franc, trgovec v Trstu. Starec Ferdo, učitelj v Barkovljah. Steržinar Matej, blag. pos. in konsumnega društva. Štrekelj Franc, c. kr. car. višji oficijal. Toroš Franc, c. kr. car. oficijal. Treven Ivan, gostilničar. Valentič Anton, nadučitelj na Opčinah. Štev. 1 -|- 25 = 26. c) Št. Ivan. Poverjenik: Grmek Anton. *Vovk Ivan, župnik v Bazovici. Bralno društvo pri Sv. Ivanu. Čok Andrej, učitelj na Katinari. Cok Andrej, posestnik v Lonjeru. Furlan Andrej, kaplan pri Sv. Ivanu. Godina Franc, posestnik. Grmek Anton, učitelj. Hvala Josip, c. kr. uradnik in posestnik. Kosec Franc, župnik na Kantinari. Košuta Josipina, učiteljica v Bazovici. Legat Edvard, c. in kr. kaplan itd. v Lipici. Martelanc Fran, učitelj-vodja na Katinari. Mikeluc Ivan, posestnik. Mozetič Marija, učiteljica v Škednju. Nadlišek Marica, učiteljica. Pertot Josip, šolski vodja v Bazovici. Pertot Marija, učiteljica. Požar Anton, šolski vodja v Trebčah. Udovič Ivan, posestnik. Urbančič Marija, pos. v Bazovici. Vatovec Ivan, dež. poslanec, itd. Štev. i + 20 = 2 i. 9. Posamezniki. Topolovec: Knavs Josip, ekspo/.it. Stev. i. V. Krška škofija. i. Dekanija Beljak. Poverjenik: Bauer Simon. Bauer Simon, župnik na Peravi. Bergman Franc, župnik v Št. Lenartu. Coriary Anton, učitelj v Podkloštru. Einspieler Gregor, župnik in dež. poslanec v Podkloštru. Eller Franc, učitelj na Zilji. Jerman Jurij, župnik v Štabnju. Knaflič Jakob, župnik v Ločah. Knjižnica gimnazijska. Kršič Mihael, trgovec v Podkloštru. f Lendovšek Josip, c. kr. gimn. profesor. Podružnica sv. Cirila in Metoda. Ramovš Peter, c. kr. žel. nadzornik. Strojnik Josip, župnik na Zilji. Štev. 13. 2. Dekanija Borovlje. Poverjenik: Ogris Ivan. grof Christalnigg Oskar, pos. v Goričah. Čemer Simon, župnik v Zihpoljah. Čitalnica v Glinjah. Klemenčič Ant., župnik v Borovljah. Krejči Vojteh, kaplan v Svečah. Ogriz Ivan, dekan v Kaplji. Šuštar Ivan, župnik v Svečah. Štev. 7. 3. Dekanija Celovec. Poverjenik: Janežič Simon. *'Janežič Evgen, hran. uradnik. Apih Josip, c. kr. učit. profesor. Einspieler Lambert, st. kanonik, itd. Gradišnik Lenart, zas. uradnik. Hutter Ivan, c. kr. real. katehet. Jagodič Franc, c. kr. avskultant. Janežič Josip, pos. v Lesah. Janežič Simon, c. in kr. nadporočnik v p., itd. dr. Janežič Valentin, c. in kr. višji štabni zdravnik v p. Kaplan Anton, bogoslovec. Knjižnica dij. v Marijanišču. Knjižnica slov. bogoslovcev. Kolarič Franc, župnik v Porečah. Legat Alojzij, tisk. delovodja. Limpel Valentin, prefekt. Malgaj Friderik, bogoslovec, dr. Miiller Anton, st. kanonik. Pelnar Anton, mestni kaplan. Piki Josip, bogoslovec. Podgorc Valentin, prefekt. Ražun Matej, stolni kaplan. Roniavh Andrej, bogoslovec. Rossbacher Bernard, trgovec. Sadnikar Franc, trgovec. Singer Štefan, bogoslovec, dr Sket Jakob, c. kr. gimn. profesor. / cija. Belsk: *Makuc Ivan, c. kr. obrt. profesor. Štev. i. G. Oalioija. Tarnopol: K.opytzak Bazil, c. kr. gimn. profesor. Tarnow : *Rrajnc Viktor I., c. in kr. polkovnik. Štev. i + i=2. 7. 1 Jalmacija. Dubrovnik: Borštnik Franc, c. kr. gimn. profesor. Drenik Teodor, c. in kr. podpolkovnik v p. Pregelj Valentin, c. kr. profesor. VVilfan Josip, c. kr. nadinžentJr. Zavadlal Mihael c. kr. gimn. ravnatelj. Kotor: Kratochvvill Edvard, c. kr. tab. tov. oficijal. Žagar Niko c. kr. profesor. Šibenik: Namar Franc, c. kr. okr. tajnik. Štev. 8. £>• Ogrska. Čakovec: Rozman o. Robert, redovnik. Temešvar : dr. Košmelj Franc, c. in kr. polk. zdravnik. 0. Hrvaška s Slavonijo. a) Karlovec. Poverjenik: Vamberger Mijo. Frančiškanski samostan. Jelenc Rudolf, trg. in posestnik. Kette Mate, trgovec, dr. Mohar Ivan, okr. zdravnik. Šajn Anton, carinar. Šašelj Dragotin, vseučili.ščnik. Vamberger Mijo, kr. gimn. profesor. Jeden naročnik. b) Varaždin. Poverjenik: dr. Križan Josip. dr. Križan Josip, kr. gimn. profesor. Raič o. Ivan, kap. gvardijan. Milčetič Ivan, kr. gimn. profesor. c) Z a g r e b. Poverjenik: dr. Suk Feliks. *Bradaška Franc, kr. gimn. ravnatelj V p. *Jelovšek Martin, kr. š. nadzornik. *dr. Kopač Josip, odvetnik, itd. *Starč Josip, kr, real, profesor, itd. *Steklasa Ivan, kr. gimn. profesor. Badalič Hugon, ravn, ž. liceja. Barič Janko, m. katehet, dr. Bauer Anton, kr. vseuč. profesor. Benigar Ivan, kr. gimn. profesor. Blažekovič Emil, bogoslovec. Čitalnica grško-kat. semenišča, dr. Dočkal Jurij, kr. vseuč. profesor. Horvat Dragotin, bogoslovec. Knjižnica gimnazijska, dr. Kosirnik Ivan, primarij. Kuralt Franc, tajnik gosp. društva. Magdič Franc, kr. real. profesor, itd. Marn Franc, kr. gimn. profesor. Mikolič Stanko, kr. real. profesor, dr. Mušič Avgust, kr. vseuč. profesor. Pasarič Josip, kr. gimn. profesor v p. in urednik. i) Ostali kraji: Bednja: Vojska Lavoslav, župnik in dekan. Djakovo : *dr. Strossmajer Josip Jurij, škof bosenski in sremski, itd. itd. Konščina: *Košiček Ubaldo, župnik. Mitroviča: Krstanošič Sava, trgovec. Podboj Alfred, c. in kr. nadporočnik. Rengjev Franc, pravnik. Rubetič Cvetko, kr. real. profesor. Smičiklas Tadija, kr. vseuč. profesor, itd. Stožir Ivan, kr. real. profesor v p. dr. Suk Feliks, kr. vseuč. profesor, itd. dr. Srepel Milivoj, kr. profesor. Tkalčič Ivan, akad. knjižničar in prebendarij. Tomše Josip, c. in kr. stotnik. Tomšič Ljudevit, š. ravnatelj. Torbar Josip, kr. real. ravnatelj v p. in preds, jugoslov. akademije. dr.Trene Ferdo, c. kr. polk. zdravnik in graščak. Valjavec Matija, kr. gimn. profesor v p., itd. dr. Vidrič Lovro, odvetnik, posestnik, itd. Zadravec Vekoslav, kaplan v Subotici. Zbor duh. mladeži. Pitomača: Cajnko Valentin, kaplan. Požega: *Kos Anton, kr. viečnik sudb. stola. Reka: * Tabor o. Rupert, kap. gvardijan. Samobor: Bučar Viktor, kaplan. Šušteršič o. Deodat, redovnik. Slunj : ■'•''Zor Lovro, okr. zdravnik. Vinkovci: dr. Modestin Josip, kr. profesor. Štev. 10 + 48 + 1 = 50. IO. Bosna in Hercegovina. a) Sarajevo. Poverjenik: dr. Jeglič Anton. Holkovič Anton, c. in kr. voj. kaplan. dr. Unterlugauer Josip, c. kr. san. dr. Jeglič Anton; kanonik, itd. načelnik. Nemanič Davorin, c. kr. giran. Žnidaršič Jakob, c. kr. gitnn. ravnatelj. profesor. l>) Ostali kraji: Gradiška: Ditktr Franc, c. kr okr, živinozdravnik. Livno : Lauš Fra. Ljudevit, frančiškan bos. provincije. Štev. 7. 11. Rutsija. St. Petersburg1: *Slavjanski dobrodelni komitet. Varšava: KuIakovsky Platon Andrejevič, profesor. Stev. 1 + 1 = 2. 12. Bolgarija. Plovdiv: Bezenšek Anton, real. profesor, itd. Štev. i. 13. (jrl'!Šlca. Patras: Suša Ivanka, zasebnica. Štev. 1. 14. Nemčija. Frankobrod ob Menu: *Kenda Anton, zav. uradnik. Štev. 1. 15. Italija. Rim: i 40 n 1 n — n 1 — » 1 n ii 30 n » — n 70 » 1 1 n ii n 1 1 11 » n 80 n n — n 60 » — .. 50 11 — n 50 n 1 n 50 n 1 n 50 n 1 1 n n 70 n n n — 11 80 ii — »> 60 - — 11 40 n Vsebina. Na strani : 1. L. Pintar: Slovarski in besedoslovni paberki............... 1—52. 2. Ivan Steklasa: Jurij Benkovič............................. 53—145. 3. Jož. Apili: Ustanovitev narodne šole na Slovenskem. (Drugi del.)....................................... 146—233. 4. dr. V. Oblak: Drobiž iz starejše književnosti slovenske 234—246. 5. dr. K. Strekelj : Neizdana Vodnikova pesem................ 247—250. 6. R. Pernšek: Biblijografija slovenska............................ 251 283. 7. E. Lab: Letopis ..Slovenske Matice": I. Tretje desetletje ,.Slovenske Matice" . . . 284 306. II. Poročilo o delovanju ,,Slovenske Matice" od 1. listopada 1894. do 31. grudna 1895. leta . 306—318. III. Računsko poročilo....................... 319—325. IV. Poročilo o društveni knjižnici........... 326—329. V. Upravništvo ..Slovenske Matice".......... 330—331. VI. Imenik društvenikov ..Slovenske Matice" za 1895. leto............................... 332—382. VII. Umrli ustanovniki........................... 382. VIII. Društva, katera z Matico zamenjujejo knjige 383. IX. Društvena književna zaloga............... 384—385. Poziv slovenskim pisateljem! Odl)or »Slovensko Malice« sc obrača do vseli rodoljubnih pisateljev slovenskih z iskreno prošnjo, da bi čim preje tem bolje poslali kaj primernih doneskov za prihodnji »I jetopi.s«. Kakor lelos se bodo vsprejemali tudi v prihodnjem letu samo izvirni znanstveni in znanstveno-poueni spisi iz raznovrstnih strok človeškega znanja; vendar je želeti, da bi čestiti gospodje pisatelji svojim razpravam izbrali take predmete, ki ugajajo potrebam slovenskega naroda ter zaradi svoje občne zanimivosti prijajo večini Matičnih društvenikov. Rokopisi naj se pošiljajo najpozneje do konca aprila 189G. 1. predsedništvu »Slovenske Malice« v Ljubljani. l’o pravilih določena nagrada v »Letopis« vsprejetim spisom si' bode izplačevala, kadar bode knjiga dotiskana. V Ljubljani 31. decembra 1805. V imenu »Slovenske Matice«: Predsednik: FraneiSelc Levec. Urednik: Aiiton Hartel.