Iz Maribora. (Cerkvena razstava.) Družba za vedno češeenje presv. Rešnjega Telesa obstoji v naši škofiji sedaj že 6. leto. Vsako leto kaže se lepšo, plodnišo, izlasti. kar se tiče cerkvenih oblačil, ki jih izdeluje. Razstave, ki jib naprav]ja vsako leto, dajo ji lepo spričevalo napredka. Razatava zadnje nedelje sklenilaje 5. leto družbe in to po vsem družbi na pohvalo. Načelnik družbe, veleč. g. stolni korar. Lavrencij Herg, so v pričo Njih ekscelencije, mil. knezoškofa, stolnega dekana, večih stolnib korarjev, dubovnikov, mestnib gospa in gospic razatavo točno ob 11. uri odprli ter v svojem nemškem in slovenskem nagovoru izgodovino družbe in prigodke tega leta lepo razložili, po tem pa so se zabvalili Njib ekscelenciji za milostljivo podporo, odboru, izlasti še goapej predsednici A. Eichler, goapodičinama M. Schmiderer in Terezi Poschel za njih žrtvovalno sodelovanje. Njih ekacelencija pa so izrekli na to velezasluženemu načelniku družbe in celemu odboru, pa tudi vsem dobrotnikom družbe, kar jih ima v lav. škofiji, svojo zahvalo ter so pridjali željo, da bi ae še za naprej družba lepo razcvitala ter prinašala blagega aadii, kakor jje je to že doslej godilo. Razstava aama je  bila v obednici duh. semenišča, bila je prav bogata in eelo okuano prirejena. Na deani strani in na aredi bili so mašni plaači, spredaj oltarna sprava za sv. blagoalov, na levi strani pa blazinice, albe, koretlji, oblačila za maane strežeeke in več drugih reči. Na nekaterib rečeh je stalo ime izdelalke in na drugih cerkve, v katero so namenjene. Prvih naj omenim gg. Eichler, Poachel, S.cbmiderer in drugib, posebno pa še g. Filom. Ragg, ki je skoraj do svoje smrti delala na mašnem plašču. Bog ji je gotovo to ljubezen že povrnil, udje te družbe bodo pa se je, kar so tudi veleii. g. načelnik omenili, v svojih molitvah radi spominjali. Tudi dve dekleti, učenki Emilija Zezulka pa Micika Krajnc ste že vsak svoj mašni plašč izdelali; to je lepo znamenje za njino pobožno, nedolžno srce. Dari pa ao prejele vse dekanije naše škofije, vsaka župnija namreč to, česar je proaila in kar ji je družba dati premogla. Ceno vseh stvari je družbino vodstvo stavilo na 1564 fl. in 60 kr., toda v tem ni računilo dela goapa in gospodičin, le-to pa sega skorej gotovo vaaj do polovice une cene. Bog jim ga naj povrne! Od Save. (Nekaj zanaše nemškutarje.) Odbor glavnega mesta Štajerskega: Gradec je zadnjič sklenil, da ne bo od zdaj za naprej nobene mestne službe oddajal razun ljudem uemškega naroda. — No, mi Slovenci si bomo to dobro zapomnili; bomo pač gledati morali, da tudi pri nas ne dobi zaslužka, razun Slovenec. Na dalje ai pa tudi mi ne bomo naročevali potrebnib. reti, kakor obleke, obutve itd., razun pri poštenih krščanakih Slovencih. Klin a klinom. Pa nekaj druzega moram omeniti. Naši velikonemški Slovenci — po domaee nemakutarji — nam vedno pridigujejo, kako daleč pač človek labko pride z nemškim jezikom; kako mu to dobro tekne, če z nemškim jezikom službo dobi pri Nemeih. Jaz bi te velikonemške berače na Spodnjem Štajerskem najrajše poslal v Gradec. Prepričali se bodo da z nemškim jezikom in a svojim denarjem že pridejo do nemškega Gradca; ^toda vsled zgoraj navedenega občinskega sklepa v Gradcu ne dobijo več nobene službe. Kaj jim je toraj storiti! Slovenci teh narodnih odpadnikov ne marajo, Nemci jim pa tudi zaslužka več dati nočejo, če ae še toliko štulijo med ,,tajearje". Res škoda za te nemškutarske spake, ako gladii pocepajo na svoji ,,rajži" v nemake dežele! Pa prav se jim godi! Naj bi bili oatali pametni in pošteni Slovenci! Naaa dežela je rodovitna dovolj, da vse naše rojake lahko preživi. Delavnim Slovencem ni treba dela iskati po nemških deželah; kaj nam toraj v enomer trobite na ušesa, naj se le nemščine ueimo, češ, potem bomo ležje ahajali na Nemškem? Pojdite s svojo nemščino na Nemško le vi, nemškutarji, če se vam ljubi, da vaa Nemci s posmehom zopet naženejo v slovensko deželo nazaj! Iz Zič. (Potreben odgovor.) Osupnil nas je zadnji dopis iz Žič z dne 2. septembra, v zadevi občinskih volitev, sej in uradovanja. Da pa Vaši bralci izvedo resnico, naj jim služijo te-\e vrste. Dopisnik pravi, da se vsak boji v Zičah obč. odbornik biti, a jaz ga prosim, da nam imenuje tiste može ali vsaj enega v vseh dobah volitev, ki bi se branil pri nas odbornik biti. Na robe, mi imamo može, s katerimi se smemo ponašati, dva izmed njib. sta zaporedom že 25 in pet drugih po 12 let v našem odboru. Takih je pač veliko, ki hrepenijo pri nas odborniki biti in ko na to vrato ne dospejo, togotijo se nad volilci ter jih pisano gledajo. To je vzrok, da volilci od volitve izostaja.jo, ker ae bojijo zamere. Naša obč. volitev pa je, hyala Bogu, letos dobro izšla, imamo odbornike 8ame narodnjake inje nekaj liberalnib privržencev odbor zapustilo. Toda tudi vsi dosedanji odborniki ao bili, kar ae tiče zložnosti in mirii, pri vaeh aejah le hvalevredni in ga v mnogoletni dobi ni bilo, da bi nam bil kje kako mir kalil. Dopianik lehko, ako je pri naa, pregleda naše obeinake račune in sejine zapianike, v njih ae bo o delovanju prepričal. Iz njih bode tudi izpoznal, kdo je goapodaril celo do novejše dobe večjidel le s 15 % °b<5. doklade, kdo vredil zapuščena obS. zemljišča, kdo jib apravil v najem, posadil travnik in pašnik a aadnim, občinski gozd pa s smrekovim drevjem, kdo priboril 20 oralov občinskega gozda. da ni bilo potrebe kaj za nj šteti, preakrbel placilo za novo aolo in za nov živinski hlev farovaki in mnogo drugega. To ae pač ne pravi lehko, da ,,večjidel prazno alamo mlatijo." Vprašal bi ga še na dalje, v kaki razmeri je Žiška občina v prejšnjem času pod prejšnjimi župani tičala? Od kraja do konca je bila podvržena liberalcem. Tndi v tem mora nam pripoznati, kdo jo je vzbudil k narodnemn dubu, kdo jo vodil, da amo zdaj v deželni in državni zbor poalance narodno volili. Besedi ,,aua8chusa" in ,,gemeinderath" sedanji obč. zastop ne rabi. marveč maraikateri bi pri nas še ne vedel beaed: odbornik in svetovalec , ko bi se jih od občinskega predstojništva ne bil naučil. Na zadnje še pravi dopisnik, da hoče neka ženska, ki ai je pred kratkim v Žičah poaeatvice ku pila, s pomočjo svetovalca občinake doklade nalagati in občino ,,vižati**. Te zvite besede pa težko razumem. Priletna. boguslužna ženaka, ki ai je pred kratkim posestvice v Žieab kupila. je akrbela, da ae je pripravila tukajšnji cerkvi maja, ki ae rabi o procesijab. Cerkvenik je pobiral od hiše do biše po župniji proatovoljne darove v denarjih; kakor ao bili č. g. župnik prej^njo nedeljo v cerkvi naznanili. Za to je sama obilo darovala; ker pa je videla, da je še 15 goldinarjev maDJkalo, proaila je svetovalca občinskega, naj ji posodi denar. leta je tudi iz lastnega žepa to storil. Lehko torej vprašam g. dopisnika, kaj namerava, da ga veseli vtikati se tudi v rei-i, ki čast božjo in cerkev zadevajo, to pa še z neresnico. Pri občini pa o maji še ni nikdo le besede črhnil. Janez Gosak, župan. Iz Špilaliča (Stoletnica Špitališke župnije.) Minolo je že več nego sto let. kar je porušen Zajčki samostan, nekedaj daleč sloveoi ,,Zajcklošter"; kamenite gole stcue, neme priče slavne prostosti, kažejo popotniku, ,,kde aamostan leži". Ko 80 menibi. kartuzijanci v belih baijah, morali oditi iz tihih celic ter zapuetiti blagodejno delovanje svoje, ustanovila se je župuija Spitališka z župnijsko cerkvijo, Mariji Devici po3večeno, v sredi ozke, prijazne dolinice, sv. Janža imenovane. — V tem skritem dolu delovalo je v teku jednega stoletja precejšnje atevilo čč. gg. župnikov v dušai in teleani blagor zagorakib dobrih župljanov, ki so dobajali v vseh potrebah k svojim dušnim pastirjem «ter se zatekali z zaupaujem in otroško udanoatjo k svoji mili, najboljši Materi. Radi tega 8ino vsi radostno pozdravili veselo vest. da ae ima letoa — ko je ob enem sv. leto — obhajati stoletnica Špitališke župnije, da se zahvaiimo premili Materi avoji za varstvo in preobilne milosti, katere smo prejeli od Boga po vaemogočni njeni prosnji. V to avrho trebalo je obleči avetišee Marijino v novo praznično opravo, da ae more izvanredna alovesnost obbajati sijajno, kolikor je akromnim našim možera mogoče. — Po nenmornem prizadetji vrlega g provizorja Iv. Čagrana oblekla je tudi naša farna cerkev po vsem praznično obleko. — Vže pred prihodom požrtvovalnega goapoda se je pouovila cerkev in popravile so se nove orglje, vsled tega narastlo je precej stroškov. Presvitli ceaar in baron Goedel, poslanec naa, pripomogla sta z milodarno roko, da ao se stroški večiaoma premogli. — Tako je bila cerkvica vsaj po večjem v lepi podobi; a trebalo je še znotranje drobne olepšave; stoprav tukaj akrbel je v prvi vrati č. g. provizor. Kljubu zaprekam in težavam, ki je ima izvršujoč neustrašeno versko in narodno dolžnost svojo, preskrbel nam je že lani tri kraane podobe predstavljajoce sv. Cirila in Metoda, av. Alojzija in prelepo podobo roženkranake Matere božje, in letos pripravil je iz milodarov dobrih faranov dragocen mešni plašč, 4 bandera ia nebo; veliki oltar kinča 6 novib vlitih svečnikov, krona vaemu pa je nova monštranca, ravnokar k tej svečanosti kupljena, okraaena z žlahnimi kameni. (Konec prih.) Iz Slatine. (Za žaloatjo pride veselje.) l'red dobrim pol letom počil nam je bil tretji zvon. Vsem je bilo žal za-nj. Kaj, ali hoeemo od zdaj le z dvema zvonoma zvoniti? Tako smo se vai pomenkovali. To ne gre, amo rekli, korajža velja. Po darežljivosti vrlih žnpljanov dala sta ae 2 nova zvona vliti. Ko so tedaj ta dva zvona v petek, dne 17. aept. iz Poličan na krasno ovenčanih vozovib med množino veaelih Bprenaljevalcev od Tekačovega tez Slatino proti sv. Križu vozili, gromeli so možarci in zbralo ae je po poti veliko radostnih gledalcev. To je pa bilo veselje, kakor ga le malo kdo doživi in vsklikalo ae je: Mi pač ni žal za krajcarje, katere aem za zvon vložil. V soboto na to so nas pa blagovolili milostljivi knezoškof obiskati. Po vednem streIjanju in po velikanakem kresu na Tepehovem bregu pripravljali smo ae na nedeljo. Rano mešo obhajali 80 v nedeljo milostljivi knez in škof in ko 80 ob pol desetih nova zvona na čaat 8v. Jožefu in sv. Matiji posvetili, bila je slovesua sv. meša z leviti med godbo in atrelom. Dubovnikov je bilo 11, ljudstva pa na tisoče, Štajarcev in Hrvatov. Kaj ne, to je bila cerkvena, kršcanska svečanoat! Posebno hvalo 8i na tem mestu zaalužijo naši domači pevci, ki so se pod vodstvom č. g. kaplana Dekortija prav izvratco izurili ter se v nedeljo pri škofovi in deveti meši prav dobro akazali. Pa tudi drugo ljudstvo je tako ginljivo k Bogu popevalo. da so ga prezvišeni knez dolgo po večernicah v žagradu poslušali. Drugo hvalo si zaalužijo mladenči in dekleta, ki so vence pleli in ž njimi cerkvo in okoli cerkve postavIjene smreke venčali. Najveeje hvale pa so seveda vredni. ki so kaj za zvonove darovali in med njimi najbolj boter Matija Drovenik in njegova žena Roza, Janez Ogrizek, Jožef Kužner in Jurij PlevČak. Niti Hoisel naš nekdanji alovenski rojak, niti ,,vahterca" nas niata ovirala, da si damo novih zvonov vliti. Akoravno je doktorček po celi Slatini od gosta do gosta skakal ter jih za Boga prosil, naj ne dajo nič za našo cerkev, vsa ta njegova ljubezen do cerkve in svojih rojakov — nismo na to ponosni — ni nič pomagala. — Križevljani imamo dva nova zvona. Tudi naprej nam še pomozi Bog! Iz Celja. (Katoliškemu podpornemu društvu) v Celju za vzdrževanje dekliške šole šolskih sester so nadalje darovali, oziroma letnino plačali^ p. n. 5č. gg.: Matjašič Jur. stolni prošt, Šuta Rup., žup. na Zavruu po 10 gld. — Kragl Mart, žup. na Poljn 6 gld. — Hrg Lovro, kan., Ribar Ant., prof'., Oocaj Jern., žup. na Paki, Kržič Ant., kat. v Ljnblj., Žolgar Mih., prof. v Celju po 5 gld. — Neimenovan na Vidmu, Gaberc Sim.. žup. v Framu, po 4 gld. — Skrbec Mart, vik. v Konjicah, Verk Henr., žup. v Pilštanju, Turnšek Ant., trg. v Nazarjih, Pihler Sim., kapl. v Makolab po 3 gld.— Sijanec AL, kapl. pri Novi cerkvi, Belšak Ant., žup. pri sv. Petru pri Radg., Urek Andr., žup. za Polzeli, Lempl Jak, žup. v Ulimju, Jurčič Jož., žup. v Dramljah, Ivanc Mart., č. kan. v Šmarju, Zmazek Fr,, žup. pri sv. Vubanu, Lendovšek Mih., žup. v Makolah. Koren Mat., žup. v Selnici, Rudl Jozefa, Fu^hs Franc, dimnikar, Kačič Iv., c. kr. not. v Šoštanju, Krempuš Marj., biš. Veršec Maka, tajn., Murnik Iv., trg. v Kamniku, Selišek M., krojač, Kamerer Fr., pos., Ostrožnik And., pos. na Teharjib; Šah Lovro, učitelj, Vreear Mart., poa. na Pečovniku; Majcen Jož., kapl. na Rečici po 2 gld. — Več skupaj: 12 gld, 17 kr. Bog plati vsem!