Štev. 6	Nedelja, 5. februarja	1933
_________________________- ----------------------.	_	_i-S
Tone Gaspari:
Vse, vse je kimaJo otrokoma. Posta* la sta vsa razgreta v lička. »Hvala! Hvala!« sta oba šepetala. Več nista mo= gla. Takrat je obema prvič šinilo skozi srce: O, ko bi naju zdajle videla ma* ma! Ko bi videla ta prstana! Ko bi po* kusila vsaj nekaj kapljic iz teh čaš!«
Naposled }e spet ukazala kraljica Luna:
»Rajalčki, moji metuljčki, pridni deč»
ki, postrezite gostom z okusnimi jedili! Vodometi, zasvirajte muziko mojih glo» bin in višin! Dvor zaziblji se v vrto» glav ples!«
K Tinčku m Jerici so priskakljali kar trije metuljčki. Na steklenih krožnikih so ponujali najslajših okusov: maslene ploščice, polite z jagodnim sokom;
citronatne čolničke, napolnjene s čo» koladno polivko;
španske vetrce, nadevane z dišečimi mandeljni;
V tistem hipu se je utrgal nekje zu» naj veter. Butnil je, da se je vesoljno okno zaprlo. Vrtovi so se pošibili pod pišem vetra. Vse bakle so zafrfotale, kakor bi se spustili z njih rdeči metulji, in ugasnile. Se celo biseri, razen one* ga velikega nad mizo, so se omračili. Polnoč...
Kraljica Luna je oddala prstana kra« ljeviču.
Kraljevič Mars se je približal kral.iič* ni ter ji nataknil prelepi prstan. Po= gledal ji je globoko v višnjeve oči, pri* jel jo je z obema rokama za mehka lič* ka in jo poljubi] na čelo ...
Buč in piš sta polagoma ponehala.
Luči so se spet same oplamenile, bi* seri so se nalili z mavricami Rajalčki so sklenili krog in zarajali okrog mize.
makova srčeca, potopljena v penast sneg;
mandolatne šibice, polite s m«reiič»
no sladkornino...
Jerica se je zagledala v citronatne čolničke. Znala pa ni povedati, zato je pokazala s prstkom: »Tole, tole bi rada!« Slina ji je zlezla po grlu.
»Prosim, kar dvigni skledico!«
Spretno je Jerica izluščila iz krožnika srebrno posodico ter jo postavila predse. »Hvala!« Ko je pokusila sla* ščico, sta ji dobrota in sladkost napol« nili vse bitje.
Tudi Tinček si je sam izbral Španske vetrce, ki so se mu kar tajali v ustih. Jerica je dobro videla, kako gre Tinčku vse v slast. Vsi gostje so postali nena* vadno pisane volje in dovtipnih besed.
Tisti pdemič, ki je sedel nasproti kra» ljeviču in neprenehoma pomežikovai, je bil preveč sladkosnedem
»Mmtn... m mm,« je mamljal po vseh srebrnih posodicah. Nazadnje še ni imel dovolj.
»Ej, mm ... metuljčki, ne pp*pozabi» te name!« Jecljajoče je priganjal veno mer mlade strežaje in jim mežikal na vse strani.
»Plemič Merkur,« ga je opozorila kra* ljica Luna, »za tvoj želodček bo pre* več!«
»Aha, še s seboj bo nesel! Poglej, kraljica, koliko si nalaga!« Kar po vr= sti so vsi tožili Merkurja.
Ta pa je le mežikal, mežikal, mamljal in zlagal slaščice v svilene prtiče.
Tedaj je zahtevala kraljica: »Plemič Merkur, povej, čemu zbiraš toliko?«
Plemiči Uran, Jupiter in Saturn so prihiteli h kraljici: »Mi pa vemo! Do« ma se bo sladkal! Kraljica, naši domo* vi so tako daleč! Ali smemo tudi mi?«
Tedaj si je tudi Tinček zaželel prti* ča s slaščicami, ki bi ga nesel s seboj. Kako bi se doma razveselili! Tudi on je stekel h kraljici, proseč: »Kraljica, prosim, dovoli, da vzamem tudi jaz ne* kaj s seboj za mamo!«
In že je bila tudi Jerica poleg kra» ljice.
Pa jč vstal plemič Merkur. Pred njim sta ležala dva zavezana prtiča, polna sladkarij. Pomežiknil je kraljici in po* mežiknil okrog.
»Kraljica Lbluna! Res sem nnmabral slaščic! Nabral pa jih nisem zase, tt*temveč za tvoje gg*goste, ki jih tudi jaz vidim pprvič. Dovoli, da vzameta tt«to darilce Tinček in Jerica s seboj kot spomin na pp*plemiča Merkurja!«
»Izvrstno, plemič Merkur!« ga je po* hvalila Luna.
Burno so zaploskali vsi gostje: »Zi* yel, Merkur! Živela, Tinček in Jerica!«
Metuljčki so prevzeli prtiča ter ju postavili pred otroka.
(Dalje prihodnjo oedtfjo)
Bela mačica
Nekoč je živel kralj, ki je imef tri sinove. Najmlajšega so imeli za nekakšnega bebca, zato so ga le malo upoštevali ter mu dajali najnižja opravila. Ko se je kralj postaral in je imel že zadosti skrbi z vladanjem, je dejal svojim sinovom: »Utrujen sem že, idi-te po svetu in kdor od vas mi prinese čoln brez vsakega žeblja in klina, ta dobi kraljestvo in krono.«
W?NAT
Odpravila so se vsi trije po sveto, a starejša brata sta rekla najmlajšemu: »Le pojdi sam, kamor hočeš, čolna itak ne prineseš,« in pustila sta ga samega sredi gozda. Kraljevič je sedel na hrastov štor pa začel jesti svojo malico. Ko je tako jedel, je prišel mimo majihen be1 možiček ter ga vprašal, kam je namenjen. Kraljevič mu je vse povedal ter dodal: »Sedi k meni in jej z menoj, saj imacm jedi za oba dosti
Tedaj je sedel beli možiček zraven kraljeviča in ko je pojedel, je položil svojo glavo v njegovo naročje in je zaspal. Kraljevič je podil muhe, da bi možička ne zbudile in ko se je le-ta zbudil, je povabili kraljeviča v svoj grad, kjer bo dobil, česar si žela. Ko sta prišla v grad, je skočila možičku naproti bela mačica, gledala ga je žalostno ter se je laskajoč drgnila ob njegovih no>gah.
Kraljevič jo je po&SegetaJ po glavi in mačica ga je pogledala tako prijazno, kakor bi bila hotela nekaj povedati. Potem sta belli možiček in kraljevič sedla k mizi, mačica pa je prinesla Skodelice in krožnike. Ko je prinesla še jedi in pijače, je prisedla k mizi ta vsi trije so jedli in poli. Ko so se okrepčali, je možiček peljal kraljeviča v sosedno sobo, kjer so stali čolni, ki niso imela niti žebljev niti klinov v dolgi vrsti.
Kraljevič si je enega izbral in ga je ho-* tel odnesti. Možiček pa je dejal: »Kaj bi se ti s tem trudil, le pojdi domov, čoln ti že iaz pošljem.«
Zadovoljen se je kraljevič poslovil in odšel. Ko je prišel domov, sta bila oba brata že tu in ko sta videla, daje prišel brez čolna, sita vzkliknila: »Saj sva vedela, da ne boš nič prinesel!« »Le počakajta. moj čoln še pride.« ie dejal, a komaj je to izrekel, so že sužnji prinesli njegov čoln. ki se je tako bliščal v sotacu. d.a so si morali vsi z roko zasenčiti oči.
Tedaj je oče mo-ral priznati, da je čoln njegovega najmlajšega sina najlepši, zakai na drugih dveh je bilo tu in tam videti kakor žebelj ali klin. Ali kraljestva mu še ni hotel dati ampak je dejal: »Kdor mi prinese najfinejše platno, ta bo kralj.«
Ko so se bratje odpravili na pot, ste dejala starejša mlajšemu: »Le pojdi tja, kjer si našel čoln. išči tudi platno.«
Ko sta bila brata že daleč, je stopil pred najmlajšega kraljeviča zopet beli možiček in ga vprašal, kam je namenjen. Kraljevič mu je povedal, kako in kaj ter je delil z možičkom svojo malico. Ko sta pojedla, sta šla v starčkov grad, spet jima je prišla naproti bela mačica, jima se laskala in postregla z jedjo in pijačo. Sedla je poleg kraljeviča in ko jo je ta pobožal po hrbtu, se je ljubeznivo pritisnila k njemu.
Po jedi ie skočila mačica na tla in odšla. Vrnila se je pa takoj in prinesla Kraljeviču lešnik. Belli možiček mu je rekel, naj lešnik vzame in nese domov.	f
emrvir
a________t
h®
Odpravil se je in ko je prišel domov, sta bila prinesla oba brata tudi že vsak svoj košček prelepega platna. Ko je kralj odprl lešnik, je bilo v njem ječmenovo zrnce in ko je še to prelomil, je bil notri košček platna, ki se je bleščalo kakor sivila in je bUo krasno tkano.
Toda oče ni maral še izročiti svojega kraljestva najmlajšemu sinu, zato je deial:
»V tretje gre rado; pojdite še enkrat vsi trije v svet in kdor pripelje na dom najlepšo princeso, bo imel kraljestvo.«
Tedaj sc odšli bratje od doma in zgodilo se je tako. kakor dvakrat poprej. Ko je najmlajši povedal belemu možičku svojo nalogo, in sta prišia v grad. je dejal možiček: »Odsekaj ma-čici vse štiri noge in glavo.« Kraljevič se ie branil in je rekel, da ne more ljubi mačici storiti kaj žalega. Možiček mu ie le prigovarjal, da naj stori, kakor mu veleva, da bo vse dobro. Kraljevič je položil mačico na hlod in od-
pirnat
sekal eno nogo. Tedaj je tako zagr-melo, da se je hiša stresla, kraljevič se pa neznansko prestrašil. Ko se je zavedel, je videl, da ima mačica namesto tačke človeško nogo; zdaj je vedel, da je bilo tu nekaj začaranega. Tedaj je odsekal naglo še druge noge in glavo in prikazala se je najlepša princesa, kar jih je kdaj videl svet. Tudi beli možiček in vse kar je bilo v gradu še začarano, se je spremenilo. Kraljevič se je poročil z lepo princeso in jo peljal na dom k svojemu očetu. Ta se je zdaj moral vdati in odstopiti sinu svoje kraljestvo, ki ga je sin združil še s kraljestvom svoje neveste.
Ivan Albreht:
Zima
Kima, kima, teta "*:r , prha, kiha, stoka, piha: »Hu hu, t, treba bo ledu.«
Čisto vštric hodi stric, mete, brije, -jnete, vije: »Modra ta — le snega, snega!«
In oblak, skoraj tak kakor gora vrh gore line hkratu vse odpre, siplje moko, melje, melje od sobote do nedelje: »Teta, striček, ha ha ha, ali dosti je snega ?«
Burja strina se odpravi po ravani in planjavi, vzdolž in v šir ir še navprek, 3ez potoke, preko rek pleše, dirja brez miru: »Ali bo dovolj ledu?«
»Deca mi na sani,
na drsalke, smučke vsi! Juhuhu,
dosti bo snega, ledu dosti solnca, dobre volj«, da ne more biti bolje!«
Farčnik Ivo:
Naša igra
Pred več ko dvajsetimi leti. ko je divjala balkanska vojna, je med nas Šolarje prišla v navado bojna igra, v kateri smo dali duška navdušenosti ta občudovanju do junaških Srbov, ki so tako slavno prodirali proti Skoplju.
Naša igra je bila taka: Nadeli smo si različna imena. Eden je bil Rus. drugi Srb, pa Turek. Nemec itd. Pri tem je vedno nastal nrepir. kajti vsakdo je hotel biti Srb. Črnogorec ali Rus. Ker se pa igra drugače ni mogla izvesti, se ie vedno moralo nekoliko dečkov zadovoljiti z nemiSko. turško ali katero drugo mami priljubljeno narodnostjo. Eden izmed nas pa je ostal nevtralen in ta je bfi sodnik.
izgrebli smo na igri-šču jamico, kamor smo položili žogico u papirja, prav
trdno povezano z vrvico. Sodnik je sedal na vzvišen prostor, vzel v roke svinčnik ter zapisal na list papirja vse narode, ki se bodo bojevali. Ostali smo sklonjeni z iztegnjeno desnico proti žogici in čakali začetka igre Zdajci je jeknil sodnik: »Srb«! Bliskovito seže »Srbova« desnica za žogico, ostali pa zbeže na vse strani. »Srb« pomeri in že zadene zalučana žogica bežečega Turka Sodnik mu takoj zaznamuje črno piko. To pomeni, da je Turek doživel en poraz Na ta način se igra nadaljuje. seveda pa sodnik kliče zdaj ta, zdaj oni narod. Nihče ne ve. kdaj pride na vrsto. Kdor ima pet pik. je naposled premagan in izločen iz i®re, ostali pa se bore še dalje.
Pomislite! Nikdar se ni zgodilo, da bi bi! premagan Srb. pač pa so bili vedno Turek, Nemec in Avstrijec tisti, ki so najprej dobiili po pet piik. Priznan moram, da je bilo pri razdelitvi narodnosti vedno tudi malo pristranosti. »Srbi« so bili le tisti, ki so bili znani kot najboljši strelci. Pa kaj hočete, saj je bilo tudi v resnici tako. Vsi ostali smo se s tem zadovoljili. Še celo »Turku. Nemcu ali Avstrijcu« bi bilo žal, ako »Srb« ne bi zmagal.
Ko je prišla pozneje svetovna vojna, je bilo konec naše igre. Srbov nismo smeli več javno častiti in so nam roditelji igro p repo /edali Skušali smo tu in tam skrivaj zaigrati priljubljeno bojno tekmo Nekoč nas ie pri tem zalotil sosedov ded. Prav previdno se je ozrl, ali nas kdo ne opazuje, potem pa je rekel: »Dragi morfi! Ako vas zaloti orožnik. bodo imeli vaši roditelji velike sitnosti zaradi te igre Zdaj ie vojna med Avstrijo ter našimi brati Srbi. KaT opustite rajši to igro aH pa,« pri tem nas je zvedavo pogledal, »jo igrajte tako, da ostane zmagovalec zmerom Avstrijec. Nemec ali pa celo Turek.«
Spogledali smo se. sosedov Mirko pa. k; je bil nekak vodja, je rekel: »Kar pustimo to igro«!
Ni nam šlo v glavo, da bi mogel biti zmagovalec kdo drugi kakor Srb. Od istega časa smo is.ro opustili.
Ko b< bili še majhni dečki, bi danes spet z navdušenjem zaigrali to našo bojno igric- 'n i>i ti' zmagovalec prav gotovo zmerom — Jugoslovan...
M. Lamntova:
Eredica moli
Hvala Bogu, da sem punčka,
in da nisem mucka;
mucka spi v drvarnici,
jaz pri svoji mamici,
mamica mi kupi torte ki pogače,
dobre tetke pa igrače;
da sem mucka, bi (»tanke le dobila,
služkinja bi vedno me spodila,
miške in podgane bi lovila,
joj, to bilo bi res strašno!
Hvala Bogu, da sem punčka
in da ni«»ftm mucka!
Manica:
Če zadremljem
Ce takole med pisanjem zadremljem, je vedno narobe. Pa še kako! Samo berite!
Kuža skače po travniku. Pa priteče mali konj, laja vanj in ga celo ugrizne v nogo. Kuža pa vzdigne nogo in brcne. Konj milo zacvili, se prekucne in obleži.
Mačka je ušla iz kletke. Zletela je na bližnje drevo in zažvižgala lepo pesmico. Pa jo je zapazil škorec in si v svoji grešni duši zaželel mastne pečenke. Previdno in potuhnjeno se je splazil na drevo. Mačka pa je pravočasno opazila nevarnost, razprostrla krila in zletela nazaj v kletko. Z njo je zletela tudi škorcu mastna pečenka izpred nosa.
Naša koklja je zelo pridna. V zgodnjih jutranjih urah začne kikirikati in prepeva vse dotlej, da spravi pokoncu vso hišo. Čez dan ponosno hodi po dvorišču in vodi za seboj vso kurjo družino. Večkrat obišče tudi petelina, ki sedi na gnezdu in vali piščeta.
Otroci, ali ste brali to kolobocijo? Tako ne more ostati! Prosim vas, rešite me in spravite besede v pravi sklad! Ali boste? Kaj ne da?
Če še ne veš
Francoska pošta ne žigosa le znamk na pismih, ampak tiska na pisemske ovoje tudi druga besedila. Eden izmed napisov, ki jih lahko bereš na pismih iz Francije, je tale:
Žival trpi enako kakor vi! Imejte z njo usmiljenje!
Iz jugoslovanskih pregovorov
Zaman čistiš konja, če mu ne daš zofoL Nečista roka. črn obraz. Dokler osel vleče, je priljubljen. Ena sama garjeva ovca okuži vso čredo.
Ne daje tisti, ki ima bogastvo, temveč
tisti, ki ima srce. Lahko ie najti tovariša za petje, aH
težko je najti tovariša za jok. Ne pričakuj večerje s tuje mize. Dokler ie človek zdrav, mu je tudi voda sladka. Tudi črna kokoš nosi bela iajca. Dobra beseda železna vrata odpira. Ce bi na svetu ne bilo revnih, bi soince ne grelo.
Dober glas se sliši daleč, slab pa
še dalje.
Kdor krade jajca, ukrade tudi kokoš. Priliznjeno jagnje sesa dve materi Pijancu se še voz ogne. Težko je gospodarju, ki ga uči hlapec. Dolžnik je tudi o Božiču žalosten. Življenje od tujih žuljev ni pošteno. Težko volku, ki ga krmijo srake, težko junaku. ki ga branijo otroci Ce me solnce greje, mi mesec nI mar. Mnogi gradijo v oblake cele palače, toda na zemlji niso sposobni postaviti niti pasje hišice. Dolg }e slab tovariš.
Manica:
Tri uganke
L Koliko zrn prosa gre v en mernik? Z Skozi tri luknje skočim ven, toda potem sem šele notri? 3. Kaj teče brez nog?
Moja najljubša prijateljica je Milica Ja-nuš. Ko sem bila bolna, me je obiskovala in mi prinesla vse polno dobrih stvari za jesti. Zelo usmiljeno srce ima. Večkrat pride k meni in potem skupaj bereva »Mlado Jutro«. Zelo rada imam Mimico. V bolezni sem spoznala, kako dobra prijateljica je.	Marica čiaflarin,
učenka III. razreda v Domžalali.
imam dobrega prijatelja, ki s« imenuje Franček. Nekega dne sva se drsala. Nenadoma poči led in jaz padem v vod«. Franček je pritekel k meni in me potegnil iz vode na breg. Za to sem mu zelo hvadežen.
Pinoza Darinko,
»č. IV. r»ar. v Ptuju, Tratenj akov«. »1. L
>xoja najdražja prijateljica je muha. Čujte in čudite se! Vse poletje mi je prav zvesto služila. Povsod mi je bila zvesta spremljevalka. Pri jedi je kaj pridna. Kadar nesem meso v usta, se mi usede, če le more na košček Ko sem se nekega jutra poslovila od dobre mamice, da pojdem v šolo, se mi je usedla na nos, da mi s tem pokaže, kako sem ji draga, še nocoj, ko sem nesla večerjo v obednioo, me je ves čas spremljala. Meni se je muha is.kazala najboljšo prijateljico.
Lojzka Grahli, nč. IV. razr., Suhadol I, Zidani most.
Mojemu prijatelju je ime Franci. Je sin našega trgovca, kjer kupuje mamica vse, kar potrebuje za kuho in šivanje. Trgovina je prav nasproti šole, kjer je moj papa upravitelj, mamica pa učiteljica. Prostor je zelo lep. V sredi, med šolo in trgovino, je kostanj in znamenje, kjer posedrjo berači in tudi otroci. Tudi Franci in jaz se ■večkrat tam snideva. Kako sva si postala tako dobra, sam ne vem Samo to vem, da sva vsak dan skupaj. Zdaj pozimi pa še bolj, ko imava oba smučke in mu večkrat pomagam na noge. Franci še ne hodi v šolo in je dve leti mlajši od meme. Pa to nič ne de, ker je zeilo pameten fantiček. Mamica pravi, da ima lepe oči, jaz pa ne gledam na to. Zmerom hočeva biti enaka. Če ima om klobuček, ga imam jaz tudi, če imam jaz pero na »auifbiks«, ga tudi cm ima. Več. krat se kaj igrava. Nekoč sva napravila iz zabojev avto in sva vozila svoje sestre in brate v Ljubljano, Zagreb in Celje. Ker smo pa napravili veliko navleko, nas je hlapec napodil in nam zaboje skril. Potem smo se pa igrali »župnika in ministranta« Ker je pa vsak hotel biti župnik, je bilo naše igre kmalu konec. Začeli smo se obli-Tati z vodo, mamici sta bili hudi, in šiba

je za tisti dain končala najino prijateljstvo. Prijatelja ostaneva pa za večne čase. Jaz bom postaj častnik in general našega lju-oega kralja — Franci bo pa trgovec. Ko bo moral k vojakom, bom prosil, da bo prišel v mojo četo in se mu bo dobro godilo, če bom jaz njegov poročnik, ker ne bom pozabil, da sva prijatelja.
Sergij Pečarič, uč. III. raza-., Studence-Sevoica.
Moja najljubša prijateljica je Milena Koprivec. Rada jo imam zato, ker me uči hrvaščine, jaz pa njo slovenščine. Milena je obiskovala šolo v Splitu. Zato je ona moja najboljša pffijatejjica.
Marica Paš, uč. IV. razir. v Rogatcu.
Imam zelo dobro prijateljico, ime ji je Andreja. Prijateljstvo se ie začelo v I. razr. meščanske šole. Ko je bila ona nekoč bolna, me je poklicala njena mama, naj ji grem pokazat naloge. Tako sva se bliže spoznali in zdaj sva prav dobri prijateljici. Pomagava si druga drugi, v nesreči.
Lojza Bole, uč. L razr. mešč. š. t Ribnici sm. DoJ,
Na Pohorju sem se seznanila z ljuibko deklico Margito. Seznanili sva se že v vlaku. Potem mi je bila ves mesec najljubša prijateljica. Vprizarjale smo razne igre, kjer sva se izkazali dobri igralki. Se zdaj se je rada spominjam in ji mnogokrat pišem.	IVlarjanca Tomšič,
uč. IV. razr. v Ljubljani, Pred £ko.*ijo 20.
Moja najljubša in najzvestejša prijateljica je Zorka. hčerka našega hišnega gospodarja. Zelo ljuba mi je postala od tistih dob, ko smo se preselili v njihovo hišo. Zvoziti sem morala drva v novo hišo. Zorka me je vedno .pričakovala na kakem prostoru, da jaz še vedela nisem, in mi pomagala voziti drva. Ker je Zorka vedno zelo pridna v šoli, si jo jemljem za zgled in se boilj s veseljem učim.
Vikca Tome, uč. Lb razr. gimn. na Poljanah v Ljubljani.
Drago uredništvo »Mladega Jutra«! Ko sem čitala božično številko »Mladega Jutra«, je vznikla v mojem srcu želja, da tudi jaz napišem kratko zgodbico za Jutrovčke. — Na Miklavžev večer sva s sestrico nastavili čeveljčke v pričakovanju darov. Ko sem šla pozno v noč z mamico po čeveljčke, sem našla v svoje veliko začudenje v enem če v-

lju veliko itlobaao, drugega Čevlja pa sploh ni bilo. Težko mi Je bilo osumiti kraje sv.
Miklavža, ker vem, da je svetnik, ki nosi darove, nikakor pa ne krade. Drugi dan je našla mamica Čeveljček ne daleč od hiše. Bil je ves obgrizen in takoj nam je bilo jasno, da ga je odnesel z okna naš domači pes Kastor. Klobasa mu je dišala, pa jo je sne-del. Zdaj mi bo moral napraviti čevljar drugi čevelj, ali bom pa morala biti na eno nogo bosa.
Križan Ana, uč. IV. razreda v Slov. Bistrici
Moj najljubši prijatelj je Rudi. Ko me je hotel neki deček napasti, je pritekel Rudi in mi pomagal, da sem se ga ubranil. Tega mu ne bom nikoli pozabil. Dragomil Makuc, uč. III. razreda v Zalogu.
V zahvalo »Mlademu .Jutru«.
Zelo vesel sem zato, da sem ravno za Božička prejela knjižico lepo, zato zahvalim se srčno našemu Jutrovemu stričku in želim mu samo to, naj ga ljubi Bog ohrani nam še mnoga leta, da bo za nas mladino vedno poskrbel, da bomo vsi za brati kaj lepega imel'.
Francka Nadečar, učenka m. razreda v Novem Sadu.
Na sv. večer sem šla skozi gozd k polnoč-nici. Ker je bila zemlja zmrzla, sem padla. Ranila sem se na kolenu in rana je nekoliko krvavela. Moja prijateljica Micika je prišla za menoj in mi s svojim robcem zavezala koleno, da sem lahko nadaljevala pot. Hvaležna som ji za to in jo štejem k svojim najboljšim prijateljicam.
Ivanka Križan, učenka L razr. mešč. šolo v Slov. Bistrici.
MoJ najboljši prijatelj je Gajšefc Božo.
Spoznal sem ga pred tremi leti T Kostanjevici, ko je prišel k sosedovim na počitnice. Tudi zadnje počitnice sva skupaj preživela. Skupaj sva se- igrala, risala, se kopala itd. Taiko sem se tudi navadil plavanja. Sploh, kjer sem bil potreben pomoči, mi je on pomagal. Zato ga imam najrajši izmed vseh prijateljev.
Savo simončlč, tič. L razr. real. gtmn., Slav. Požela,
MoJa najljubša prijateljica Je Marica Skokova. Dostikrat se skupaj učiva ali pa igra,va. Pozimi se najrajši sankava, poleti pa skače?« po tratah in se igrava razne igre. Težko bi bilo slovo, če bi se morali ločiti.	Darinka Križan,
nčenka V. razr. t Sredi&ču.
MoJa najljubša prijateljica Je Julčka, gostilničar jeva hčerka. Nekoč sva šli s pokopališča domov. Leteli sva po bregu. Ker
je bilo spolzko, nem padla m neteiu v blato. Prijateljica je prihitela im me pobrala.
Odslej štejem Julčko za svojo prijateljico.
Jerica Ritonja učenka V. razr., Slov. Bistrica.
S prijateljem sva si hotela ogledati ij-ložbe v mestu. Hodil sem z njim ves zatopljen v druge misli. Ko sva stopila s pločnika na cesto, je pridrvel avtomobil in po meni bi bilo, da me ni potegnil prijatelj nazaj. Od tistih dob sem mu ostaj zvest in mu pomagam, kjerkoli mi je mogoče.	Herman Bischof,
uč. IV. razr. v Ljubljani.
Draga moja prijateljica, zveeta si mi kot sestrica. Lepše kakor druge punčke ona se igrati zna! V šoli rada se uči, preveč glasna tudi ni, zato jo/imam zmerom ra<: Poleti se greva kopat, pozimi pa se greva sajnkat, to najino veselje je!
Štefka štancer, uč. IV. razr. v Mariboru, Slomškov trg 11.
Vsak človek na svetu ima prijatelja ali prijateljico. Nekateri imajo dobre prijatelje, nekateri pa imajo tudi slabe. Moja prijateljica je Lidija. Zelo rada jo imam, ker je tako dobra. Zelo prijetno se je z njo sankaiti in igrati. Do svoje smrti je ne bom nikdar pozabila. Olga Mazijeva,
uč. osnovne šoie na Pr agerskem.
Imam sicer mnogo prijateljic, vendar imam emo izmed njih najbolj rada. Zakaj? Ker se z njo najbolj razumem, kjerkoli sva: pri igri, na izprehodu, pri telovadbi, v Soli itd. Mnogo lepih pravljic zna pripovedovati. Tudi pravljice iz našega .Mladega Jutra« si vse zapomni in mi jih potem pripoveduje.	Ivica Zorinič,
*6. IV. razr. r Slov. Bistrici.
Zelo sem « razveseli!!, ko isem čital r
>Mladem Jutru« razpis novega natečaja. Sklenil sem, da napišem kaj o svojem najdražjem prijatelju Ediju. On je edini sin dobrih in imovitih staršev. Pa zaradi tega se v šoli nič ne povišuje nad drugimi. Seznanila sva se že v prvem razredu osnovne šole. Že takrat sem spoznal v njem dobrega prijatelja, ki mi Je vračal ljubezen. Bil je in je še vedno med najboljšimi učenci. Zaradi tega sem se ga oklenil. Ce ga prosi kak siromašen součenec kruha, mu ga takoj podari. V četrtem razredu osnovne šole je povabil mene in še dva druga prijatelja na obiranje božičnega drevesca. Najprej smo pobrali z njega vse okraske. Potem smo vse sladkarije razdelili na več delov Potem smo kegljali. In zdaj nam je razdelil vse sladkarije. Na njem mi je posebno draga njegova poštenost in radodarnost.
Anton Golnik, »5. H. razr. mešč. šole v Celju.
Dvoje stekel
V 17. stoletju živeči nizozemski bru-sač očal Hans Lippershey je sedel nekega dne v Middeiburgu v delavnici pri dnevnem delu. Brusi je optična stekla. Njegova otroka pa sta se igrala ob oknu z dvema stekloma od očal. ki sta ju držala enkrat bliže drugo od drugega potem pa spet bolj daleč. Kar naenkrat zakličeta otroka: »Oče, midva pa vidiva ijudi na cesti tako blizu pri nas. kakor da bi bili v sobi!« Mojster je posta! na to igračkanje pozoren in se ie temeljito lotil te stvari; uspeh vsega pa ie bil. da je tenašfe1 Hans Lip-pershey s pomočjo igračkama svojih dveh otrok z dvema stekloma od očal — daljnogled.
Za spretne roke
Plavajoča riba
NariMte si na karton ribo, kakor jo kaže slika ter jo izrežite. Od repa ure-fcite 2 mm široko špranjo, ki se proti sredini razširi v okroglo luknjico a.
Ako ribo ploskoma položite v posodo s vodo ter s trešči co. kanete na luknjico kapljico olja, bo riba pričela plavati.
Ako sta obe polovici repa simetrični, bo riba plavala v premi črti, ako pa je ena polovica repa nekoliko večja, bo riba plavala v krogu.
Kaj mislite kako je to, da riba sama plava? Ako ne veste, vam bom povedal. Olje teži za tem. da se razlije po površini vode, ker mu pa robovi luknjice tega ne dopuščajo, pritiska olje po špranji ter spravi s tem ribico v plavanje. Ako tega ne razumete, pa poskusite z ribo in natanko opazujte, kaj in kako se bo zgodilo.
Križanka »Plesalka«
Navpično: 1. dnevnik v dravski banovini, 3. predlog, 4, žensko krstno ime, 5. vrša za lovenje rib, 6. ploskovna mera.
	4			
	l	3		
jfs				6
rl				
				
S-S_JL
Vodoravno: 2. reka v vrbaski banovini, 5. žensko krstno ime, 7. reka v vardarski banovini, 8. ve2aiik.
Zlogovnica
Sestavi iz naslednjih 12 zlogov: Se— čr—je—lič—liv—na— nec—o—o— pi— ruh—sel 6 besed: 1. Narodna mmetnV-na. 2. Domača živai 3. Plast pod lipovo skorjo. 4. Dež. 5. Glavar rodbine. 6. Pripadnik plemena — katerih začetne črke dajo čas Jezusovega rojstva, končne pa ime njegovega prvega domovanja
Kvadrat
1	2	3	4
2			
3			
4			
Navpično hi vodoravno:
1.	gorstvo v Jugoslaviji,
2.	žensko krstno ime,
3.	svetopisemska oseba,
4.	slovanski vladar (623—658).