128 i 'brki in razprave ARHIVI XX 199/ Kazenski postopek na Slovenskem od leta 1930 do 1941 JLLKA M F LIK Kazensko pravo neke države sestavljata pred vserr kazensko materialno in kazensko procesno pravo. Materialno pravo predstavna pravila s katerimi država določi kazniva dejanja, kazni in druge ukrepe zoper njihove slonice, procesno pravo na poleg pravil o sestavi n pnstojnost: sodišč predvsem pravila po katerih delujejo sodišča, k udar _;c storieno kaznivo dejanje, Pri urejanji: arhivskega gradiva kazenskih sodišč je. dobro poznati vsaj esnovne elemente kazenskega postopka. V drugem desetletju prve Jugoslavije, ki ¡e nosila 'me Kraljevina Jugoslavija, je bih) v eelou postavljeno novo kazensko pravo, k. je končno združilo in poenotilo šest do tedaj različnih pravnih oodročjj, V Arhivih XVI1/1994 sem po dala glavne značilnosti kazenskega materialnega prava, ki ga ic vseboval Kazenski zakon za Kialjevino Srhov, Hrvatov in Slovencev ,1 ki je bil sprejel 2? januarja 1929 in jc začel veljati I, ¡anuarja 1930. Tokrat želim nekoliko predstaviti drugi del, kazensko procesno pravo ki so ga uporabljala oziroma so se po njem ravnala redna kazenska s odisea v zadnjih desetih letih kraljevine pa vse do njenega konca. Kazensk postopek je urejal Zakon o sodnem kazenskem posionku z dne 16. februarja 1929, ki jc prav tako začel veljat, leta 1930* in je do vojne doživel Šc nekaj sprememb, ki sta jih prinesla predvsem Zakon o izpremembah m dopolnitvah v kazenskem zakoniku, zakoniku o ;;odnem kazenskem postopanju zakonu o tisku in zakonu o izvrševanju kazni:i ter vladna Urcdna o piproslojšem n hitrejšem postopku pr kazenskih sodiščih z one 20, marca '935 4 Scdn kazenski postopek se pričenja s sporočilom o storjenem kaznivem dejanju, z ovadhn, se nadaljnje s presojanjem in zaključuje z razsodbo. Kr.zenski postopek poteka najprej na prvi stopnji in sc !ahko nadaljuje s postopkom s pravnimi sredstvi na višjih stopnjah Tu bomo obravnavali le prvostopenjski postopek. Splošni kiizenski postopek je bil kazenski postopek zaradi zločinstev" in prestopkov, torej postopek zaradi obeh vrst kaznivih dejanj, ki jn ic določal kazcr.sKi zakon. Postopek ni pil enoten. Postopek pred okrajnim a'i sreskim so- diščem jc bil nekoliko drugačen, kot pred okrož nim sodisčcm m spet drugačen, kadar jc tekel pred sodnikom pocdinecn), od onega, Ki jc tekel pred senatom. Raze. rt tega je :;odn. kazenski po stopnik poznal šc poseljen kuzenski postopek zoper ioladoleti,ike/' Poleg postopkov, ki jih jd urejal Zakon o sodnem kazenskem postopku, je tekel pred rednimi kazenskimi sodišči trni postopek, ki ga je nnjal tiskovni znkon Prav tako jc tekel pred okrajnimi sodiiiči zaea ¡no Eildi postopek /.¿ir;idi prekrškov Načrtovan je bil po>eben zakon o le-teh. Postopek so začasno določali predpisi prejšnjega kazenskega poslopnika, Kazenskopravdncga reda z dne 23, maja 1873,7 Poseben kazensk postopek, različen od rc.(l negr. kazenskega postopku, predpisanega za red na sodišča, jc bil postopek, po katerem je poslovalo izredno sodišče, državno sodis;t za zcscito države. Splošni postopek zarudi "zločinstev" in pre stopkov seje na prvi stopnji delil na pripravljeni postopek, vmesn: ali prehodni postopek ter glav no obravnavo. Pripravljalni kazenskega posiopka jc imel nalogo ohranil, zbrati in pripravili potrebno gradivo za morebitno obtožbo določene osebe m njLjno sojenje. Sestavljen je hil z poizvedb in preiskave. Prehodni del je bil 'isti del kazenskega postopka, v katerem jc tožilce na podlagi pripravljenega gradiva Eihtož i 1 obdolženca m g j izročil sodišču, k; jc pripravilo glavno obrav navo ih pa ustavil postopek ¡TiIswi del kazenskega postopki jc h.! glavna obravnava, kjer jc sodišče ob navzočnosti tožilca i;i obtožcnca izvedlo dokaze in sprejelo sodbo, 1. Kiizenski postopek pred scmitom okro/ncgii sodisco A. I'oi z vedite Pr< kaznivih dejanjih, kjer jc h"! pregon v rokah državnega tožilca, so sc zbirala sporočila o storjenih kaznivih dejanjih pi, njem, Državni tožilce je moral ovadbe kaznivih dejanj oceniti, ukreniti vse za ohranitev sledov ter zbrali vse Uradni lisi ljubljanske in umih,irske obiasli, lA!V)'?i). Urailni lisi Dravske b;innvinc Slu>bcni tisi kraljevske banske uprave ilravskc bannvinc >1. (V7/IMI. SH/bcni lisi kraljevske ban :,kc uprave ilravskc I nnnvine si. ^n/19^5. V najsir.cm smislu .spaila v ka/enski puslnpjk lu.li i/vršilev la/ni. 1'iislnpck :npernc/nan . ixlsnlnc in pobegle slnrikc ka/nivij^a ilejanja jc vscbnval Ic ilnliK.be pripravljalnega ilcla piislupka saj pnsliivilcv p ■lin/bil' glavna razprava in sixJba nisn hile iliipiislnc /npcr nUiilnn iisehii (j, s.k.p.). Več d tem ¡lIc^ MciikI Dnlcnc, Scilanje slanje glcile ka/nnva-nja prcVrškuv, prejšnjih prrstunkiiv, SInvenski t'ravnik XI,IV 193(1, sir. I-IS: Mciml Dolcnc. S.Klni ka/enski pnsinpnik Kra Ijcvine Jugi is Li vije, Ljubljana I')} 2, sir. 61, 02. ARHIVI XX 1997 Članki in razprave n potrebno za odkritje storilca (§91 s.k.p ) Poizvedbe so. na zahtevo državnega ložiica, opravljali: preiskovalni sodnik, okrajno sodišče al po licijskl oblast vo. Po opravljenih po izvedb.-h je državn tožilec occml, ali obstajajo razlogi za kazenski postopek zoper določeno osebo. Če se je zanj odločil, je podal predlog za uvedbo prci.;kavc aii cclo takoj vložil obtožnico. V nasprotnem primeru je s kratko obrazložitvijo naznanilo zavrr.il (§ 96 s,k.p.). V zakonsko določenih primerili sta 1 ali ko sprožila kazensko postopanje [rti i zasebni tožilce in zasebni ndclcžcnec kol iožilec. Svoj zahtevek sla podala okrožnemu sodišču s predlogom, naj preiskovalni sodnik izvrši potr:bnc poizvedbe ( 92 s.k p ). It Preiskava Preden sc jc postavila osamljena oseba pod obtožbo, jc lahko tožilce predlagal preiskoval nemil sodniku uvedbo preiskave Obvezna -jo b.la preiskava It v primerih najtežjih kaznivih ttejmijl "zločin ste v", kjer je bila zagrožena smrtna kazen ah kazen dosmrtne "robijc". Namen preiskave jc bil predvsem toliko sodno razb:stiiti in razjasnili zade vo, kolikor jc hilo lo potrebno za odločitev, ali osumljeno osebo obtožili ali postopanje zoper njo ustaviti (tj 97 s.k.p.). Preiskavo jc vodil preiskovalni ¡špdnik. pravi loma oseh no in neposredno. Preiskava sc jc končala na dva načina z ustavitvijo ali s skic nilvijo. Preiskovalni sodr.ik jc ustavil preiskavo z rešitvijo, če jc tožilec umaknil zahtevek z« pregon ali pa po dovršeni preiskavi iSavil. da ni osnove za nadaljnji pregon. Preiskava sc jc za ključila. kadarjc imel preiskovalni sodnik dovolj podatkov za odredbo glavne razprave ali usta v i te v postopka, Po sklenitvi preiskave je pre i skoval ni srdnik vročil spise državnemu točilen, ki j t moral podali predlog za dopolnitev pre iskavc ali pa vložili obložmeo. C, Postavitev pod obtožbo Pripravljalnemu postopku jc sledil obtožni postopek. Kadar je nudilo naznani o kaznivega dejanja dovolj podatkov m preiskava ji bila ob vezna, se je mi postopek uvedel cclo br:z poi/ vedb in prciskiivc. 'lomilce jc vložil če sc je vršila preiskava, preiskovalnemu sodniku, sicer pa predsedniku senata, ohtnžnico. predlog iaj sc zoper obdolženca zaradi kaznivegi pejauja opravi glavna ohravnava in izda rt tiha (§ 1 slkfp.). Obtožnica se jc vročila i*bdrižcncii Ob vročitvi jc moral preiskovalni sodnik obdolženca poučili, da sme vložili ugovor irt zali i č v» ti, mj odloči apelacij: ko sodišče o Icir »li jc obložb umestna in ah jc piistojnosl sodišča, ki g) pred laga tožilce, utemeljena \pclacijsk >' idišče jc o ugovoru odločilo na seji. ko jc zaslišalo višjega državnega ložiica. Č, Piipniva na glavno obravnavi) Takoi ko je stop a postavitev pod obtožbo v veljavo, so sc spisi izročili predsedniku Sffnita. kb jc vodil la del postopka, katerega namen jc bil pripraviti vse potrebno za glavno obravnavo in zagotoviti njen nemoten poick, Predsednik senata ic odredil dan za glavno obravnavo in pozval nanjo predvsem obtoženca njegovega zagovornika, tožilca ter druge pnza-delc osebe, kakor tud. priče in izvedenec, ki jih jc predlagala obtožmea. !Stranke so tud' v tem delil kazenskega po slopki» smele zahtevali, da se dokazi (navedeni v obtožnici al; v rcšil"i apelacijskega sodišča o obtožnici) dopolnijo aii da naj se dobavijo novi dokazi in pokličejo nove priče al' izvedenci (§ 217 s.k p.). O zahtev' jc odloči" predsednik sc nala in v primeru zavrnitve poučil stranke, da lahko svojo zahtevo ponoviio n? razpravi ali eelo neposredno tja pokličejo priče m izvedence Končno odločitev jc imelo v rokah sodišče (§ 218 s.k.p.). Zaradi novib poizvedb >c smel tožilce umaknili svojo obtožnico ir jo nadomestili z novo ali odstopili od obtožbe (v tem primeru jc predsednik ustavil postopek s sklepom), Siecr p? sc jc oernitev naknadnih pc izvedb prepustila glavni obravnavi (§ 219 s.k.p.). I) Glavna obravnava* Glavna obravnava ali glavna razprava, kot jo jc imenoval sodr-- kazenski postopek, jc bila glavni in osrednj del kazenskima postopni kir Tu sc jc odločilo o krivdi in ka/.n na prvi stopn ■ Glavna obravnava jc bila praviloinr javna (§ 7 2 s.k.p.). Obravnavo jc vodil prcdsedpi^. To nje govo vodstvo jc bilo tako formalno kol materialno proccsno vodstvo. Poskrbeti je moral najprej za pravilno sestavo sodišča, za navzočnost predmetov, ki so bili potrebn za dokazovanje Odločal jc o predlogih strank, zasliševal obtoženca, priče Sn izvcdcncc ter dajal bc.;cdc sodnikom, strankam, iz.vcdcnccm sporu jc odločilo sodišče z rcšilviju (§ 228 s.k.p,), Skrbel jc tudi za red, irnr in "dostojanstvo intd zasedanjem (§ 229 s.k.p.). Obravnava jc praviloma polekula neprekinjeno od začelka do konca (§ 227 s,k p.V 1, Predsednik jc otvoril zasedanje in razglasil predmet glavne obravnave ter sc prepričal, ali so prisotne pozvane osebe in sodišče (senal) sestavljeno (§s 236. 2,46 s.k.p.) 2 Nato je predsednik poklrcal obtoženca in zahteval od njega osebne podatke (§ 246 s.k.p.). Po uredbi z dne 20. marca I0359jc bilo mt ;oec opravili obravnavo izjemoma in ob določenih pogojih 11 rdi v obtožence vi odsotnosti (§ ?37a h Več iiicii1 tlej M. Dolenc (1932), In 245 ss. Slu/hcni lisi kraljevsko banske up.av dra.sk banovine il. 13Ü Članki in m/prave AKH1V] XX 1997 s.k.p.). 3. Na vrsti jc bilo klicanjc prič in izvcdcnccv (24"7s,k.p.j. 4. Tožilcc jc prr.br;:! obtožnico in /a čel a se jc glavna obravnava v ožjem sr.iishi besede 5. Sledilo jc zaslišanic ohložcn^a o dejanju, ki gaje bil obtožen (§§ 249, 250 s.k.p,). 6. Naslednja točka v poteku glavne obravnave je bil dokazni postopek. Po vrstnem redu, ki gaje dolo- il predsedn-k, so sc izvajali dokazi, od zaslišanja prič in izvedencev, predložitve predmetov, do branit zapisnikov, listin in drugih do kumenlov (g§ 254 267 s.k.p.). 7. Sle Ji 11 so govori strank. Predsednik jc izjavili da jc dokazn postopek končan. S povabilom. da poda in obrazloži svoj predlog o ob-toženčevi krivdi in kazenskih nredpisih, ki naj sc uporab |0, jc dal besedo tožilcu (§ 2/>8 s.k p.) Oškodovanec je dohil besedo takoj za tožilcem Nato sta labKo govorila obtožcncc :n njegov za govornik, ki sla odgovarpala na ložilčeve navedbe. Tožilcc in oškodovanec sta sc sicer smela povrnili na obrambo, loda po.slcdnti>, beseda jc vedno pripadla obtožencu (replika) (§ 269 s.k.p.j. 8. Po končani razprav i sc jc sodišče posvc lovalc in nato izreklo sodbo. Predme' sodbe jc hil obtožence in nje ovo dejanje, ki jc rilo predmet obtožbe Tožilccvi predlog' pa sodišča niso vezal* ni;i pr: pravni oceni Sejanja niti pri odmeri kazni. Sodbo jc smelo opreti sodišče le na dokaze, ki so'bili podani na glavni razpravi (5$ 272, 274,275 s.k p',). 9 Predsednik je nato na javnem zasedanju ob pr.sotnosti obtožcnca in tožilca sodbo razglasil. Prebral je njen izrek ter navedel zakonite do ločbe, ki jih jc sodisčc uporabilo. Poučil jc tudi obtožcnca o pravnih sredstvih, k* ph je imel na razpolago za izpodbijanje sodbe (Z 2H8 s.k p.). Pismeni) i/dchivu sodbe je praviloma sledila v treh dneb od razglasitve. Ta dokument predstavlja praviloma najvažnejšo listino v arhiv skem gradivu sodišč, zalo je prav, da si jo ogledamo nekoliko podrobneje. Pismeni "odpravek" sodbe, ki sla ga podpisala predsednik in zapisnikarje moral obsegali ('{j 291. 292 s.k.p.j: A. Livotl. V tem prvoin delu sodbe so bili navedeni naslov sodišča; imena sodnikov in zapisnikarja; ,mc državnega ali zasebnega tožilca, zasebnega udcležcnca kol tožilca (tudi morebitnih zastopnikov poslednjih dveh); in.c obtoženca -n njegovega zagovorrrkn (z dostavkom, ali jc obtožcncc na prostosti ali v zaporu); dan naredbe. s katero jc bila odrejena glavna obrav nava; podatek o 'avnos'.i obravnave; dan izrečene sodbe, končne zahteve obtožbe in obrambe U Izrek sodbe (dispozitiv). V (cm delu sodbe jc b la poleg iincna obtožcnca -n njegovih osebnih podatkov Sc ena izmed možnih odločitev -sodišča: a. Obtožba sc zavrne, bodisi da pregon ni bil dopusten, da sc jc postopek začel ah nadaljeval brez zahteve ali proti volji upravičenega tožilca. da so (Cirile postopanje kakšne druge zaprek-; (§ 276. 277 s.k.p. i. b. Ofr.ozcncc sc oprosti obtožbe, če jc sodišče spoznalo, da dejanje, ki ga jc bil obložen, ni kaznivo dcianjc an ni bilo dokazov, da ga je storil, ali pa da so bile podane okohšcinc, ki so izključevale krivdo ali izključevale oziroma ukinjale kaznivost (§ 280 s.k.p.). c. Obtožcncc jc kri,' dejanja, k ga jc bil obtožen. V primeru ohsodilnc sodbe jc bilo polrchno v sodbi navesti katerega dejanja jc obtoženec kriv, z izrecno navedbo okoliščin, od katerih jc odvisna uporaba kazenskega zakona; katero kaznivo dejanje jc obiožcncc s svojim dcianjcm storil; odločitev o kazni in morebitnih "očuvalnih odredbah" ter odločba o zasebno pravnih zahtevkih in strošKih; katere določbe zakona sc upor;-bijajo za obtožcnca in njegovo dejanje ({? 281 s.k.p.). C Razlogi sodbe Navesti je bdo potrebno predvsem, katera dejstva jc štelo sodišče za dokazana ali nedokazana .n zakaj; kateri razlogi in nagibi so vodili sodišče pri reševanju pravnih vprašanj in zavračanju ugovorov, pri obsodbah tudi upoštevane obtcžcvalnc in olajševalne okoliščine. pri oprostitvah in zavrnitvah pa točna navedba razloga (§ 293 s.k p.). 2. kazenski postopek pred .sodnikom posti mczuiKom pri okrožnem sodišču Postopek pred sodnikom posameznikom jc t il v glavnem enak onemu pred senatom, vendar jc obstajalo nekaj razlik, Omenimo le, da tu pr;. viloma ni bilo preiskave. Državni tožilcc jc vložil obtožbo neposredno, bodisi na osnovi naznanila javnega oblaslva, kadar jc hil obdolžence zaloten pri dejanju in ga jc tudi pri nal, bodisi na osnovi policijskih ah sodnin poizvedb Preiskava jc bila obvezna le takrat, k^dar se jo, odredil preiskovalni zapor 372 s.k.p.). 3. Kazenski postopek pred sodnikom posameznikom okrajnemu sodišča Ta po;lopck naj bi bil sorazmerno teži in številčnosti kaznivih dt.jr.nj. ki jih je obravnaval, hitrejši in krajši oziroma enostavnejši. Postopek ■e vodil in o zadevi odločil sodnik posameznik. Kazenski postopek pred okr.jniin sodiščem jc. prr uradno prcgonljivib kaznivih dejanjih, sprožila zahteva državnega tožilca (v kraju, kjer jc bilo okrožno sodišče) aN vršilca dolžnosti dr "žavncgT tožilca, kjer ga ni hilo. pa zahteva drugega javnega oblastva ali organa ali naznanilo oškodovanca Pri kaznivih dejanjih, ki so se pre ganjala na z;»rcbno tožbo, sc je kazensk. po.ilo pek začel na zahtevo zasebnega tožilca 375 s.k.p."). Kadar jc bilo v zahtevi ali naznanilu podauib dovolj dokazov, jc odredil sodnik na njuni podlagi d;;n za ustno razpravo, čc jc spoznal, da jc AK Hl VI XX 1997 Članki in razprave 131 prislojcn in ni bilo razlogov za zavrnite^ in.pr,: deja ni t n1 kaznivo dejanje, obstoj okoliščin. ki .zkl-iieujejo krivdo kaznivosl al; pregon) 37I1 37X s.k.p.). Sodnik je smtl v dveh primerili celo takoj začel' ustno obravnavo brvi pr-mer če j" h' ob zahtevi javnega organa ali obla siva obdolženec, ki je bil zaloten pri dejanju in ga je Indi priznaval. pred sodišče priveden, in drugi takrat kadar sU prišla pred sodišče ložilce in obdolži1,nee vsak s .svojimi dokazi f§ 376 *.k.p )■ Kadar jc bilo pred uiitno obravnavo za razjasnitev zadeve polrebno opravili poizvedbe, "It je izvršil sodnik ob pnsolnosii zapriseženega zapisnikarja (§ 377 s.k.p.). Pri poizvedbah je sodnik fiporabljal predpise, ki so veljali za preiskovalnega sodnika, vendar z. nekaterimi omejil-vami (S 3X0 s.k.p.). Tu. pred okrajnim sodiščem, torej ni bilo postavitve pod obtožbo z obtožnico. lnci: ne glavne razprave.1(1 Priče so zapriscgali le DAS STB A1 ;Vl!.Rl!AlIiit;N IN SLOWENIEN 1930-1941 Das gcricliiüche Slrafvcrfiilu eri wurde ;m let/.len Jahr /chni vtir dein Zweilcn Wellkricg durch Straf-vcifahicnigcscl/ (Bkoh o sodncin kn/cnskem po.*op;i.iju) iiiis Jcm Jalnc 1929 (icrcgcH, das 1930 in Kruft im und ;ihg«tehgi von kleineren Änderungen his zum Kncg' beginn wigcwandl winde. Im /.weilen Jalazch'it des Hcsiclicns de« erslen iuf.o-slawischen Slaalci. slcllle imin das St>mHerht auf eine völlif neue Grundlage, woduich sccli his dahin vc schicdcriv. Reelltsf.cbicle endlich vci einigt lind vcicinfachi wurden- 11c: dci Hinoidnnng des gcrkhllichcn Arcln vgnls isi die Kciinlnisdci ci i schlügen t'robleinaiik iinciilbehrlich. SUMMARY I'fiNAL I'ROCliDilRliS IN SLOVENIA WOM 1930 TO 19-11 In ihc lust decade bcloic Woild W=ir (1 ihc rules governing coiiri proceedings pertaining lo criminal offences wcic set in Slovenia hy the Liiw on Judicial Criminal l'r.>cccdings passed in i929. The l;iw camt inio foice in 1930, ;ind was, wilh only sliglu change.s, implcmcmed umil the beginning of the war. In the .second dccadc of ihc Firsl Yugoslavia, a completely new criminal law was administered which finally iiniicd and homogenised six, up unlil ihc i, different legal fie'ds. The knowledge [>r these rales i> of parainoum importance ir ilic arrangemeni of archivul materia!'; of courts. Il) Več d leni M, Onlcne (1937). sir. 297 ss.