MEBLO ► v* Poleg elementarnih nesreč so letos tudi miši začele uničevati pridelke. Če se to ne bo nehalo, se bomo morali resno začeti ukvarjati s problemi skladiščenja. Karikatura. ANDREJ NOVAK Preden izbereš svojo vzmet- samo nlco me dobro poglej mene kličejoj g"r ' | ...kajti vzmetnic Je mnogo. JOCJ8 pa samo tista, ki jo proizvajal5 | Vsi mora- | 1 mo živeti ( stran 6 j | Svetilke | | v jami J stran 8 [ | Pozor — | | sevanje J stran 9 | s 1 l!ii!l!lllli;!illl!lll!!l!lillllllll!lll[|||llll!lli:!!l!lllllii!llll!l!!!!!llll!!!llll!llil!!lllll![!ll!lll!l!l! Sobota, 9. septembra 1957 4? hO Delavska en&tnost letos slavila 25-letnico ; Tovarna barv in lakov ...da Delavska e-, notnosj; objavlja reportaže, članke, komentarje in glose z vseh področij našega družbenega in gospodarskega življenja ; • • • da Pe.lsv3ka e-notnost objavlja po najugodnejših Cenah komercialne bglase, razpise in natečaje..• PRVI OBRTNIŠKI ZBOR V DOBRNI KOLEKTIV LIP V SLOVENSKIH KONJICAH NA NOVI POTI 4 St m IS zarie? Razrahljane organizacijske vezi in sedanji ekonomski položaj in problemi obrti so spontano pripeljali do prvega povojnega zbora slovenskih obrtnikov v Dobrni, ki ga je minulo soboto in nedeljo pod pokroviteljstvom Gospodarske zbornice SR Slovenije vzorno organiziralo celjsko poslovno združenje za obrt, gostinstvo in komunalo. Priznati je treba, da so si številni udeleženci lahko ogledali več zanimivih, kulturnih, zabavnih, športnih in še drugih prireditev oziroma razstav in da so jih pravzaprav razjezile le posebej za to priliko močno zvišane cene gostinskih uslug, ki jih je nudilo Zdravilišče Dobrna. Navzlic temu je po tej, družabni strani prvi obrtniški zbor v Dobrni zares lepo uspel. Veletrgovina •mport-e X p o r t N U D 1 VEDNO S V E 2 E Slovenski obrtniki pa so tokrat imeli tudi priložnost, da se še enkrat temeljito pogovorijo o današnjih razmerah v obrti. To so tudi poskušali storiti tako na seji poslovnih združenj za obrt iz Ljubljane, Reke, Celja in Zagreba, kakor tudi na razširjeni seji sveta za obrt pri Gospodarski zbornici SR Slovenije. Zal, je t.eba reči, da je edino svetlo točko in novost v vseh teh razpravah pomenilo izvajanje podpredsednika Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije Vinka Hafnerja, kajti sicer se obrtniki niso prikopali do nobenih novih spoznanj; prepad med družbenim in zasebnim sektorjem obrti pa se je samo še poglobil. (Nadaljevanje na 7. strani) Pot predsednika Tita to njegovega spremstva po Sloveniji je bila posuta s cvetjem, v gostih špalirjih so stali ljudje ob poti v krajih, skozi katere se je peljal dragi gost. Najprej so minulo soboto pozdravili Tita na mednarodnem vinskem sejmu v Ljubljani. Prisrčen je bil sprejem v Slovenjem Gradcu, kjer si je predsednik Tito ogledal veliko umetnostno razstavo »Mir, humanost in prijateljstvo med narodi« v novi galeriji. Ljudje so ga navdušeno pozdravljali v Velenjiu, v Žalcu, v Preboldu in na partizanskih Vrheh. Topel je bil stisk roke s prvoborci v revirjih in nadvse koristen razgovor o gospodarski problematiki Trbovelj, Hrastnika in Zagorja. Pred meseci so prišli predstavniki sindikata lesno-indu-strijskega podjetja v Slovenskih Konjicah k svojemu nekdanjemu računovodji Miomiru Deleviču in ga prosili v imenu kolektiva, naj se po dveh letih spet vrne mednje in prevzame direktorsko mesto v podjetju. Tovariš Delevič je tedaj odklonil laskavo ponudbo, svojih nekdanjih sodelavcev pa v stiski ni pustil na cedilu. Dotedanji direktor je zapustil kolektiv, za njim pa je moralo oditi še 7 vodilnih delavcev. Zavoženo podjetje se je znašlo preko noči brez vodstva. Na njegovo mesto so stopili samoupravni organi. Za strokovnega svetovalca pa so izbrali Miomira Deleviča kot zunanjega sodelavca. V kratkem času je podjetje spet shodilo. Miomir Delevič pa je dobil vdrugič ponudbo, naj se javi na razpis za direktorja. Na zadnji seji, minuli četrtek, je delavski svet v LIP volil direktorja in si izvolil Miomira Deleviča. Na isti seji so člani delavskega sveta prvič po dolgem, dolgem času siišstli, da je kolektiv 109-odstotno izpolnil mesečni načrt — , Specializirana za proizvodnjo najsodobnejših zaščitnih sredstev za potrebe industrije in široke potrošnje. Najnovejše za pomorstvo — avtomobilistiko — les — gradbeništvo in ostale veje lahke in težke industrije — antiko-rozivna zaščita — zaščita proti kemikalijam — atmosferskim razmeram in različnim mehaničnim in kemičnim vplivom. ZAHTEVAJTE PROSPEKTE, NAVODILA, NASVETE IN TEHNIČNO POMOČ! realizacije, hkrati pa so samozavestno potrdili operativni načrt za naslednji mesec, ki mora prinesti podjetju še višjo realizacijo. »Mi smo stari znanci,« pozdravlja novoizvoljeni direktor svoje naj ožje sodelavce, člane delavskega sveta. »Velikokrat smo se pogovarjali, da je narobe vezati usodo kolektiva na enega človeka ali skupino ljudi. Uspehi, ki smo jih dosegli v zadnjih mesecih, zato niso zasluga posa-(Nadaljevanje na 11. strani) Št. 35. leto XXVI OD LJUBLJANE D'"' SLOVENJ GRADCA: Živel Tito! REZERVIRANI STOLPEC VLADO GRUDEN •»' ' ' pomočnik ravnatelja na Strokovni šoli za notranje zadeve Rozmanov gaj v Tacnu: ■ Torek, 5. septembra, je bil prvi šolski dan miličnikov-kadetov, Povejte nam prosim, zakaj ste se odločili za kadetski način šolanja bodočih miličnikov. Vzrokov je več: močno povečan priliv tujih turistov, odprte meje, naraščajoči promet, splošni dvig kulturne ravni našega prebivalstva, vse to je zahtevalo od miličnikov poglobljeno znanje. Novoustanovljena miličniška šola ima rang srednje šolo, Šolanje bo trajalo tri leta; razen srednješolskih predmetov bo obsegalo tudi strokovne in vojaške predmete. Vseh predmetov je 33. Miličniki kadeti imajo brezplačno stanovanje in hrano, uniformo, pet tisočakov mesečno pa še dobe za lastne potrebe. Vsega skupaj se je k razpisu prijavilo 430 kandidatov, na preizkušnjo pa jih je prišlo 340. Izmed teh smo v prvi letnik kadetske šole sprejeli 148 fantov med 14. in 17. letom. Ti so uspešno prebrodili zdravniški pregled, slovensko pismeno nalogo, test iz fizkulture in psihološke teste. Največ kadetov je iz bivšega ljubljanskega okraja 45, iz mariborskega jih je 28, iz koprskega 17, iz celjskega 13, iz novomeškega in novogoriškega po 16 in 6 iz murskosoboškega. Kadeti so se s pogodbo zavezali, da bodo po končanem šolanju služili kot miličniki 6'Tet. V vojsko pa ne bodo šli: Izračunali smo, da bomo ob sedanjem prilivu miličnikov kadetov zadostili kadrovskim potrebam milice v Sloveniji v naslednjih 10 letih. MARJAN FERK miličnik kadet, doma iz Maribora: H Kaj te je napotilo, da si se vpisal na Strokovno šolo za notranje zadeve? Branje kriminalk, pustolovščine agenta 007 ali kaj drugega? Prizanti moram, da do kriminalk nisem ravno ravnodušen, pa tudi akcijski filmi so mi všeč. Na miličniško šolo pa sem se le prijavil bolj iz praktičnih kot pa akcijskih pobud. Zaključeval sem osemletko in še nisem vedel, kam po končani šoli. V gostinstvo ali kovinarsko stroko, sem premišljeval. Da bi pa šel kam drugam, ne tega pa nisem nameraval. Pa ne, da bi ne hotel iti, toda saj sami veste, kako je. Knjige< zvezki, učni pripomočki, obleka, vse to stane. Ko sem še hodil v osemletko, so starši te izdatke še nekako zmogli, na srednji šoli pa jih ne bi več. Ko sem v časopisu prebral razpis Uprave za notranje zadeve, sem se takoj prijavil. Uspešno sem opravil sprejemni izpit in bil sprejet. Ko pa bom v nekaj naslednjih, dneh dobihše uniformo, bom postal pravi miličnik kadet. Z vsemi predpisanimi oznakami na ramenih in dvojno modro črto na hlačah. Po domu pa mi ne bo dolgčas, sem tega že navajen. Šolske počitnice sem namreč do sedaj vedno preživljal pri sorodnikih na deželi. Pa tudi v šoli za dolgočasenje kar nimamo časa: pouk, izvenšolske dejavnosti in šport nas v celoti zaposle. MARTA RUMEŽ upokojenka iz Pragerskega: * Ali ste sinu, kadetu na Strokovni šoli za notranje zadeve, branili, da bi se vpisal v to šolo in kaj ste mu vi svetovali? Kaj bi mu branila! V osemletki je bil fant priden, v šolo je rad hodil in bi naj ostal kar doma? Nameraval je na tehniško srednjo šolo v Maribor, samo kako? Pokojnina je prenizka, da bi mogla pošiljati svojega sina v mesto v šolo. Tehnika ga zanima. Na tej šoli pa je veliko tehniških predmetov, ki ga bodo pritegnili. Delo miličnikov tudi že pozna. Doma v Pragerskem stanujemo v hiši, kjer je postaja milice. Veliko miličnikov je njegovih prijateljev, radi so ga imeli in tudi oni so mu svetovali, naj kar gre v to šolo. In tako se je odločil. Sedaj je že v Ljubljani. Malo mi je res dolgčas po njem. Pa saj me bo prišel obiskat. Enkrat na mesec. V Ljubljani mu ni nič hudega. V Soli ima vse, kar potrebuje, pa tudi sicer sem brez skrbi. Predstojniki so nam obljubili, da bodo pazili na kadete, jih učili lepega obnašanja in kar je najvažnejše — sin bo prišel do svojega kruha. •ecoe« Vam nudi moden asortiment konfekcije, galanterije in metražnega blaga J PRODAJNI SERVIS modna hiša LJUBLJANA - MARIBOR »a—g—eaeco««— NAJMODERNEJŠE ROČNO ORODJE ZA VSAKEGA VOZNIKA Vsestransko uporabno tudi v gospodinjstvu in pri drugih hišnih opravilih PROGRAM DELA LJUBLJANSKEGA MESTNEGA ODBORA SINDIKATA DELAVCEV INDUSTRIJE IN RUDARSTVA ____________ SIGNALI OBILO DELA Akcijski program dela mestnega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva je izdelan po zaključkih ustanovnega občnega zbora, na osnovi razprave 1. seje predsedstva in razprav v komisijah, po zaključkih zadnjega plenuma mestnega sindikalnega sveta, upoštevane pa so tudi pripombe članov sindikata iz delovnih organizacij. skih sredstev, zlasti preko Delavske enotnosti pa bo odbor o svojem delu sproti seznanjal širšo iavnost in tako skušal vplivati na pospešeno urejanje problemov. ki so širšega družbene- KATERE SO OSNOVNE NALOGE MESTNEGA ODBORA? Spremembe v družbenih odnosih, ki jih poraja izvajanje družbene in gospodarske ref orne. so z vso ostrino razgrnile vprašanje brezposelnosti. To je še zlasti občutno v Ljubljani, saj imamo trenutno pri Komunalnem zavodu za zaposlovanje registriranih 3600 brezposelnih delavcev. Pri tem pa n,i všteta mladina, ki ie letos končala s šolanjem in ki že pritiska na vrata delovnih organizacij. Zaskrbljujoče ie še dejstvo, da v mnogih delovnih organizacijah napovedujejo odpuščanje, in to kar večjega števila delavcev. Zavoljo tega bo Mestni odbor sindikata delavcev, industri-' je in rudarstva problematiko zaposlovanja obravnaval na svoji prvi plenarni seji s štirih vidikov: z vidika gospodarskega razvoja ljubljanskega gospodarskega prostora, potem z vidika idejnopolitičnih problemov družbenega samoupravljanja, nato z vidika kadrovskih struktur v gospodarskih organizacijah in z vidika vloge in naloge sindikalnih podružnic pri urejanju problemov zaposlovanja. v ljubljanskih industrijskih podjetjih in do usmeritve njihovega nadaljnjega dela, bo Mestni odbor analiziral razprave \ na njihovih občnih zborih. Za zagotovitev večje akcijske enotnosti in višje ravni pri reševanju problemov v delovnih organizacijah bo ljubljanski mestni odbor sindikata delavcev industrije in rudarstva posvetil vso pozornost medsebojnemu obveščanju s sindikalnimi podružnicami in se še naprej posluževal neposrednih razgovorov v podružnicah, kot jih ie že organiziral v juliju in avgustu, ko so se pogovarjali o uresničitvi sklepov 5. plenuma Mestnega sindikalnega sveta o nalogah ljubljanskih sindikatov za izvajanje gospodarske reforme. Preko javnih komunikacii- ga pomena. Ljubljanski Mestni odbor bo sodeloval tudi z mestnimi odbori sindikata delavcev industrije in rudarstva glavnih mest bratskih republik. Pri tem se bo predvsem posluževal izmenjave analiz in informacij. Sodeloval na bo tudi v pripravah na medmestno posvetovanje o vlogi in nalogah sindikalne podružnice. V Da pa bi ljubljanski mestni odbor sindikata delavcev industrije in rudarstva mogel uresničiti svoje programske naloge, bo treba posvetiti kar največjo pozornost organizacijskim in kadrovskim vprašanjem. Pri tem bo potrebna ustrezna delitev dela med komisijami pri mestnem odboru in predsedstvom ter mestnim odborom, in to v tesnem sodelovanju z Mestnim sindikalnim svetom in drugimi strokovnimi odbori ter Republiškim odborom sindikata delavcev industrije in rudarstva Mi Ž. Letos se je predvsem na ob' močju Notranjske" močno uve-1 javil nov način prodaje .industrijskega blaga, zlasti tekstilnega. Pod okriljem sindikata prodajajo podjetja vsakovrstno blago od brisač, nogavic do vseh vrst konfekcije« pletenin, odej in metrskega blaga. Mesečni promet takšne trgovine znese tudi po neka) milijonov starih dinarjev. Takole se odvija takšna trgovina: podjetja, ki imajo na zalogi največkrat nekuratn0 blago, se obrnejo na sindikalne podružnice v delovnih organizacijah. Te organizirajo prodajo, delavci pa kupujejo blago v dobri veri, da so cene res nižje kot v trgovinah in da je blago kvalitetno. Neredko Pa kasneje ugotovijo, da bi v trgovini dobili prav tako ali Pa še boljše blago in še ceneje' Toda to je samo ena stran problema. Druga plat je v tem, da se na tak način prodajalci izognejo občinskem11 prometnemu davku. Občinske tržne inšpekcije so nekaj takih prodajalcev že pregnale-Pa so prišli nazaj v delovne kolektive skozi stranska vrat8. Potniki različnih, zlasti tekstilnih podjetij, pridejo v delovno organizacijo, s pomočj° sindikalne podružnice zberejo naročila po predloženih vzorcih, nato pa blago pošljejo naknadno. In tako prodaja poteka nemoteno mimo trgovske mreže naprej. Ali sindikat re* nima drugega dela? G. T. Se vrsta drugih nalog Glede na dejstvo, da ie ljubljanska industrija neenakomerno razvita, a ie vendar razporejena po sicer enotnem urbanističnem prostoru, bo Mestni odbor ocenil njen razvoj in letošnje rezultate devetmesečnega gospodarjenja. Da oa bi prišli do kar najbolj popolne ocene delovanja sindikalnih podružnic V ponedeljek dopoldne so se v Strokovni šoli za notranje zadeve v Rozmanovem gaju pri Ljubljani zbrali prvi miličniki-kade-ti. Po uvodni slovesnosti so si v spremstvu staršev in starejših miličnikov še ogledali prostore, kjer bodo preživeli naslednja 3 leta. V miličniški službi bodo ostali 6 let po končanem šolanju. - (Foto: Matjaž Vizjak) STIKI S TUJINO FRANCOSKI RUDARJI ODPOTOVALI IZ ZAGORJA Pred dnevi ie odpotovala v domovino skupina rudarjev in članov njihovih družin iz občine Avion iz severne Francije. Francoski rudarji so bili gostje občinskega sindikalnega sveta in sindikalne organizacije zagorskih rudarjev in so preživeli tri tedne na oddihu v počitniškem domu rudnika Zagorje v Crikvenici. v domu revirsko-saviniskih borcev na Vrheh nad Trbovljami in nekaj dni v Medijskih toplicah na Izlakah. Prihodnje leto bo skupina zagorskih rudarjev s člani svojih družin vrnila obisk svojim vrstnikom v občini Avion. Zagorjani bodo .prav tako tri tedne na oddihu v Franciji. Občinska skupščina Zagorje je že pred leti podpisala z ob- čino Avion pogodbo o prijateljskem sodelovanju. V ta namen šo razen izmenjave delavcev letos letovali francoski otroci v Zagorju oziroma ob morju, medtem ko je 15 zagorskih šolarjev preživelo del svojih počitnic v Franciji. Francoski rudarji so bili navdušeni nad naravnimi lepotami revirjev in Kvarnerja. Omenimo naj še to, da so v času bivanja v Zagorju obiskali rudarje pri delu v jami obrata Kisovec in se seznanili z njihovim delom. Neposredno pred odhodom v domovino sta jih sprejela tudi predsednik skupščine občine Zagorje Dušan Kolenc in predsednik občinskega sindikalnega sveta Rudi Prašnikar. V razgovoru so se francoski rudarji zahvalili za gostoljubje in v imenu svoje sindikalne zveze pozdravili vse delovne ljudi Zagorja, zlasti zagorske rudarje. Obljubili so, da bodo svojim so-tovarišem pri delu v občini Avion pripovedovali o vsem, kar so videli v času obiska V Sloveniji, Razen tega so menili, da bo v prihodnje vse več francoskih delavcev prihajalo na dopust v Jugoslavijo, predvsem na Jadran, ker so se prepričali o zavidljivi ravni .jugoslovanskega turizma in naporih zagotoviti turistom kar najbolj prijetno ob morju in drugod. M. VIDIC ČLAN! VODSTVA GGIL V SLOVENIJI Člani vodstva splošne zveze dela (CGIL) za Goriško provinco so minuli teden obiskali Slovenj Gradec in Velenje. Goste so v Slovenjem Gradcu sprejeli predsednik občinske skupščine tovariš Čerče in predstavniki družbeno-politič-nih organizacij. V spremstvu ravnatelja umetnostne galerije so si gostje ogledali mednarodno likovno razstavo »Mir, humanost in prijateljstvo med, narodi«, nato pa so se s predstavniki mesta in občine pogovarjali o problemih ter o možnostih za sodelovanje na kulturnem področju. Drugi dan obiska so sii gostje iz Italije ogledali Velenje. Zelo jih je navdušila urbanistična ureditev novega mesta. T. B. Rudniki svinca in topilnica Mežica Naše akumulatorje znamk6 iyiUNJA Zagreb in VESNA Maribor, "prav tako akumulatorje tujih firm lahko odslej kupite po nižjih cenah v naših lastnih prodajalnah v B Ljubljani, Ilirska 7 9 Zagrebu, Trg žrtava fa' ■ šizma 9 kmalu tudi v Maribor*1 na Tržaški cesti 1 -7 -------------- (III) VSE VEČJA AKTIVNOST MESTNEGA SINDIKALNEGA SVETA LJUBLJANA SVETOV IKALNIH iiviri X7 v .. »'-f v HRASTNIK: Tako kot lani namerava letošnjo lesen občinski Sindikalni svet poskrbeti za “adaljnjo vzgojo in izobražene članov vodstev sindikalen . organizacij hrastniških P°djetij. Pred kratkim so v prastniku že sprejeli program , ošnjega izobraževanja, ki smelji na dosedanjih izkušaj1 pa tudi na potrebi okrep-lenega znanja sindikalnih delavcev. Marksistični krožek. r je v Hrastniku nova oblika jetičnega in praktičnega proučevanja sodobne jugoslovanske družboslovne misli, °do obiskovali tudi vodilni ‘pdikalni delavci. Za letos so p oral j kar 16 izbranih preda-abi z vseh področij družbe-oekonomskega sistema SFRJ. l.azen tega bodo imeli hrast->ski člani vodstev sindikal-1,1 organizacij poseben semi-ar. na katerem bodo proučeni gradivo zadnjih plenumov p Posvetovanj jugoslovanskih J1 slovenskih sindikatov, predan1*1 glede uveljavljanja samoupravljanja in izvajanja gospodarske reforme. Sindi-a‘bi svet namerava organizi-,a.i tudi oddelek večerne poli-'Cne šole skupno s sekretari-ptorn občinske konference ZK. oseben oddelek večerne poli-*cne šole bodo obiskovali čla-1 organov somupravljanja iz seh hrastniških delovnih or-,anizacij. Programe za ta od-kot za vse druge semi-so izdelale delavske ,miVerzeK v zasavskih občinah m ga nameravajo tudi skup-ohi. izva.iati. Razen omenjenih sP* izobraževanja bo občin-J1* sindikalni svet prirejal /kasna predavanja in posve-^Ltoja za hrastniški sindikal-‘ aktiv po posebnem progra-s Sredstva za izobraževanje A zagotovljena, zato v Hrast-L „u menijo, da bo letošnji j,acrt mogoče v celoti realizi- '*ti. -m- ® ZASAVJE: H priprave za poslavo 50- mice oktobrske revolucije v ®virjih se bodo vključili tudi .“minski sindikalni sveti v Ustniku. Trbovljah in Za-°r.iu. v Zagorju so že izbrali anski pripravljalni odbor, obeh sosednjih občinah bo-d odbore ustanovili prihodnje m Čeprav še niso v celoti ^stavljenj programi priredi-■. v počastitev 50-letnice ve-^ oga oktobra, so sindikalni fc eti nredlagali. naj bi v tednu ^°slav imeli organi samo-Ovijanja slavnostna zaseda-/a' na katerih at>thcnu -razvol socializma v svetu. bi oktobrske govorili o revolucije dodani a delavskih svetov 89Vskih pod j eti i naj bi bila 5(k k. avzaprav uvod v proslave e oktobrske revoluci- Jotnic, c udeležili pa naj bi se iih eJ°tni kolektivi. PROGRAMIRANJE IN INVESTICIJSKA POLITIKA »Ekonomske razmere nas vedno bolj silijo, da čimprej spremenimo dosedanji način individualnega programiranja in da čimprej obnovimo tiste razvojne programe, ki temelje na že zastarelih tehnoloških ali ekonomskih konceptih,« je ena od osnovnih misli, ki se je izkristalizirala po obisku članov Mestnega sindikalnega sveta v nekaterih ljubljanskih industrijskih delovnih organizacijah, ko so se z njimi pogovarjali o dobrih in slabih straneh programiranja ter investicijske politike. Na ljubljanskem Mestnem sindikalnem svetu sodijo, da so posamični programi nekaterih ljubljanskih podjetij nesmotrni, zlasti še, če upoštevajo samo enostransko programiranje, to je modernizacijo v golem pomenu besede. Toda modernizacije ne predstavlja zgolj modernizacija opreme ali tehnoloških postopkov, marveč gre tudi za modernizacijo dela, za spremembo kadrovskih struktur v podjetjih, za poglobljeno raziskovanje tržišča itd., česar pa ni mogoče uresničiti brez premišljenega načrtnega dela za daljše časovno obdobje. ZA MEDSEBOJNO PREPLETANJE IN POVEZOVANJE Pri programiranju bi morali zlasti upoštevati, da se gospodarstvo celotnega ljubljanskega bazena medsebojno prepleta in povezuje. Ali z drugimi besedami povedano, vse premalo ie take programske integracije na področju ljubljanskega industrijskega bazena, ki bi predvidevala gospodarsko smiselno povezovanje z drugimi organizacijami v panogi ali izven nje. Drug problem pa ie dokajšnja razdrobljenost finančnih sredstev. V večini primerov namreč financirajo gospodarske organizacije svoje razvojne programe vsaka zase. kar povzroča nena-črtnost s širšega ekonomskega stališča in hkrati prepočasno uresničevanje teh programov Po mnenju Mestnega sindikalnega sveta v Ljubljani ie zategadelj potreben boli organiziran odnos proizvajalcev do vseh družbenih in gospodarskih aktivnosti. pri čemer bi zlasti moralo priti do skupnega sodelovanja. zlasti pri sestavljanju razvojnih programov podjetij in njihovem financiranju. Omenjena prizadevanja bi morala spodbujati in povezovati tako gospodarska zbornica kot tudi banke in upravni ohgani. Za uspeh reforme ie nedvomno odločilnega pomena integracija v najširešm smislu. V zvezi s tem ie treba nujno spremeniti tudi vlogo bank. Kajti večina teritorialnih bank je sedaj usmerjena na kratkoročno kreditiranje. da bi si tako ustvarile kar največji dohodek. Tako poslovanje bank pa po mnenju Mestnega sindikalnega sveta v Ljubljani ni v skladu s splošno družbenimi principi selektivnosti in vlaganj v tiste gospodarske organizacije in dejavnosti, ki bodo v kratkem roku zagotovile večja sredstva in bodo omogočale. oziroma vzporedno reševale tudi vprašanje zaposlenosti. Za tako orogramiranie. ki ga terja reforma, pa je nujno, da vsi pristoini dejavniki na osnovi temeljitih analiz čimprej predložijo skupščinskim in samoupravnim organom predlog o tem. kaj ima v našem gospodarstvu perspektivo in kaj ne. BREZ VSAKRŠNIH ILUZIJ Z druge strani pa v ljubljanskih mestnih sindikatih odločno nasprotujejo slehernemu umetnemu podaljševanju »umiranja« neperspektivnih gospo- darskih delavnosti. V Ljubljani so bila namreč že porabljena precejšnja sredstva skupnih rezerv gospodarskih organizacij za saniranje nekaterih podjetij, za katera pa j e že dlje očitno, da nimajo pogojev za življenjski razvoj. Na ljubljanskem Mestnem sindikalnem svetu se zavzemajo za to. da tudi banke dosledneje uveljavljalo ekonomske kriterije pri dodeljevanju kreditov in da prenehalo s prakso »usmiljenega« reševanja vsega. tudi tistega, kar nima objektivnih možnosti za obstoj in razvoj Izvršni odbori sindikalnih podružnic nai zato odločno zahtevajo. da v podjetjih realno in brez najmanjših iluzij ugotove. v kakršnem položaju so. kaj žele in kaj zmorejo. Temu ie treba nato podrediti vse od proizvodnega programa, modernizacije, do najbolj učinkovitega razmeščanja kadrov. In če bodo ugotovitve po temeljiti presoji negativne. nai sindikat predlaga zamenjavo vodilnih oseb že pred potekom zakonskega roka za reelekcijo. Iz razgovorov v podjetjih, ki so iih obiskali predstavniki Mestnega sindikalnega sveta Ljubljana, lahko v kratkem povzamemo naslednje probleme pri programiranju in investicijski politiki: S Značilna je velika nena-črtnost v razvoju papirno-pre-delovalne industrije. V Jugoslaviji ie namreč registrirano že 301 podjetje te stroke. Posledice nenačelnosti pa se kažejo zlasti uri pogostem odpiranju nepotrebnih proizvodnih zmogljivosti in v neustrezni rekonstrukciji že obstoječih proizvodnih zmoglijovsti. Dogaja se. da se tovarne valovitega kartona grade tam. kjer ni surovinske baze, in ne tam. kjer baza je, pogosto, žal, zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. V Kartonažni tovarni iz Ljubljane so. denimo, začeli s proizvodnjo embalaže za praške in olja, ki bi zadostovala za potrebe vsega jugoslovanskega trga, v drugi naši republiki pa so kupili enak avtomat za proizvodnjo omenjene embalaže. ■ Po mnenju udeležencev pogovorov so poslovna združenja in zbornica premalo učinkoviti. Gospodarske organizacije pričakujejo od njih več nomoči zlasti pri izdelavi strokovnih analiz domačega in tujega tržišča H V podjetju Elma iz Črnuč so energično posegli v obstoječo organizacijsko strukturo, da bi se tako izkopali iz težav Uspešno so preusmerili proizvodnjo. aktivna pa ie tudi sindikalna podružnica, ki obravnava tekočo nrohlematiko gospodarjenja. M V Tovarni dekorativnih tkanin v Ljubljani posvečajo precej pozornosti nadaljnji modernizaciji tovarne in razširitvi proizvodnje, strokovne službe pa so hkrati izdelale programe za izboljšanje dela v letošnjem letu. Močneje so se usmerili na izvoz, poiskali notranje rezerve v organizaciji dela in uveljavili številne druge ukrepe. Več pozornosti nameravajo posvetiti tudi raziskavi tržišča. B5 Tudi v Lesnem kombinatu Ljubljana so uspešno nrodrli na zunanje tržišče, za kar so poprej pripravili podrobno analizo. No v noslovni koncept, ki je bil izdelan po vsestranskem analiziranju gospodarjenja v novih razmerah, je razkril, da je bila odločitev o ukinitvi dveh nerentabilnih obratov pravilna, v zadnjem času na se intenzivno pripravljalo na pripojitev podjetja Edilit. A kljub ukinitvi dveh obratov, so usnešno rešili vprašanje odvečnih delavcev. Odločili so se tudi za novo organizacijo. vendar imajo težave z Zavodom za produktivnost dela v Ljubljani, ki ie to nalogo prevzel Zavod ni v celoti izpolnil obveznosti do podjetja, zaračunal pa je 7 milijonov starih dinarjev za to svojo polovično opravljeno uslugo. M. Ž. ■ PRIHODNJIČ: KAKO JE Z ZAPOSLOVANJEM? LJUBLJANA.MIKLOŠIČEVA CESTA 5 BOUTIOUE NOVO COLIBRI /22 1967 1 TOMOS KOPER SEJA PODODBORA ZA KOMUNALNO DEJAVNOST PRI REPUBLIŠKEM ODBORU SINDIKATA DELAVCEV STORITVENIH DEJAVNOSTI SLOVENIJE KRITIČNE PRIPOMBE Na zadnji seji pododbora za komunalno dejavnost pri Republiškem odboru sindikata delavcev storitvenih dejavnosti Slovenije, ki je bila minuli torek, so člani odbora razpravljali o izvajanju stanovanjske reforme v Sloveniji. Gradivo za omenjeno razpravo je posredoval republiški sekretariat za urbanizem. V zelo obširnem gradivu so navedeni številni podatki o doslej doseženi stanovanjski gradnji v naši republiki, potem o dosežkih sistemov industrijske gradnje stanovanj, nato o kreditiranju stanovanj za trg itd. du in ceni ne ustrezajo željam večine interesentov za stanovanja. Zavoljo tega je tudi razumljivo, da posamezniki zelo pospešeno gradijo družinske hiše pretežno v lastni režiji, kar ustvarja videz najcenejše gradnje in omogoča za sedaj najhitrejši način razreševanja stanovanjske stiske mnogih občanov. O teh problemih so člani pododbora za komunalno dejavnost zelo kritično razpravljali, precej kritičnih pripomb pa so imeli tudi nh samo gradivo, ki ga je pripravil republiški sekretariat za urbanizem. Toda o teh kritičnih pripombah bomo obširneje pisali v prihodnji številki Delavske enotnosti. M. Z. Pri stanovanjski gradnji opažamo spremembe, predvsem pri odnosu gradnje v družbenem sektorju do zasebnega sektorja, je med drugim rečeno v gradivu. Podatki namreč kažejo, da je bilo lani v družbenem sektorju začetih gradenj za 2000 stanovanj manj kot predlanskim. Hkrati pa je vse več prošenj za dovoljenja za gradnjo individu- alnih stanovanjskih hiš. V materialu republiški sekretariat za urbanizem ugotavlja, da-vrzoki za takšna hotenja niso samo v sistemu decentraliziranega finansiranja stanovanjske gradnje, marveč tudi v tem, da gradbena operativa še ni prerasla v proizvajalca stanovanj in da še vedno gradi taka stanovanja, ki po kategoriji, kvaliteti,‘standar- xV\x\> XX'XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX\ ? VPRAŠANJE: -že več let delam kot rudar Pravna: posvetovalnica »K N\XXW«X<\XN>NXViXX>XSXNX>NXXXXNNNX v i - vet; ueiitm .«.1 v jami. Doslej sem bil zdrav. jc “tošn.icm letu pa se mi je nenadoma poslabšal sluh in mi zdravnik prepovedal nadaljnje delo v jami. Sluh mi je iiLU1 no zdravniškem mnenju zaradi prevelikega trušča v kij • Rad bi vedel, ali sc lahko izguba sluha šteje med poit,6 bolezni in kakšne so v tem primeru moje pravice? — ' *;• Velenje 18 pelini zakon o invalidskem zavarovanju določa v členu so poklicne bolezni določene bolezni, povzročene z daljni Posrednim vplivom delovnega procesa in delovnih razlit, na. določenih delovnih mestih ali delih. Po seznamu b0j lcnih bolezni, ki so sestavni del tega zakona, ie poklicna un tudi gluhost ali močnejša naglušnost. ki lahko nastane tj; Vseh delih, pri katerih nastaja ropot 80 fonov ^(decibelov) ' V tem primeru imate pravice, ki iih določa temeljni dru°n o invalidskem zavarovanju (pravica do usposobitve za VicXo delo. pravica do invalidske pokojnine. invalidnine, pra-tio zannelitve nrimerne preostali delovni zmožnosti in ____ _ _____ tJa *o do denarnega nadomestila), te pravice in njihov obseg tlost °dvisne od stopnje telesne okvare, invalidnosti in nevar-tvjjj1. za invalidnost na delovnem mestu Vaše pravice morate 2av_lavkiati pri pristojnem komunalnem zavodu za socialno r°vanje. nazaj. Mnenja sem, tla bi me morali o( tem obvestiti prej. da bi lahko v tem primeru gospodinjski1 pomočnici pravočasno odpovedal, ker je ta prispevek previsok in ga ne morem plačevati. — B. B. — Podbrdo Po sklepu o plačevanju prispevkov za socialno zavarovanje za nekatere kategorije zavezancev, ki ga ie sprejela skupščina Republiške skupnosti socialnega^ zavarovanja dne 14. 12 1966 (Uradni list SRS. št. 41/66), znaša prispevek za socialno zavarovanje za gospodinjske pomočnice in postrežnice. zaposlene z najmanj polovico polnega delovnega časa, 100 N-din mesečno. Ta sklep je začel veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. uporablja pa se od 1. 1. 1967. Glede na to. da ie ta sklep sprejet v okviru pristojnosti skupščine Republiške skupnosti socialnega zavarovanja, ste dolžni plačati prispevek za socialno zavarovanje za gospodinjsko pomočnico v znesku 100 N-din mesečno, kolikor ie zaposlena z najmanj polovico delovnega časa Omenjeni sklep ie bil namreč sprejet in objavljen pravočasno in ste zvišani prispevek dolžni plačevati na njegovi podlagi. To. da vas ie komunalni zavod za socialno zavarovanje Nova Gorica obvestil šele julija, ne vpliva na vašo obveznost plačila zvišanega prispevka STUPAN MITJA STUPAN MITJA VpRAŠANJE: EosPodinjsko pomočnico, k| mi gospodinji že dve leti, Plačeval prispevek za socialno zavarovanje v pav-N„a, 2nesku 60 N-din Dne 17. julija sem prejel dopis Ko-^Of^Oega zavoda za socialno zavarovanje iz Nove Gorice, da Nvo,.! v bodoče plačevati za gospodinjsko pomočnico mesečni 'y' Prispevek v višini 100 N-din, in sicer že od 1. 1. 1967 •pato moram povrniti tudi razliko 40 N-din mesečno za ZA VAS TRANSISTOR, ZA VAŠO ELEGANTNO BATERIJSKO SVETILKO SAMO 1,5 V BATERIJE ZAPISEK S SEJE PREDSEDSTVA RO SINDIKATA DELAVCEV STORITVENIH DEJAVNOSTI Ključe imajo občinske skupščine Z oktobrom se začenja rok, ko bodo občinske skupščine morale začeti izvajati letos aprila sprejeti republiški zakon o komunalnih delovnih organizacijah. Prizadetim kolektivom pa še zdaj niti < malo ni jasno, kako naj bi to potekalo v praksi. Republiški zakon namreč s kopico fakultativnih določb daje občinskim skupščinam popolnoma proste roke pri urejanju statusnih, samoupravnih in tudi ekonomskih vprašanj prizadetih kolektivov. Ustrezni občinski odloki tudi še niso sprejeti, tako da v komunalnih delovnih organizacijah sploh ne vedo, kakšna bo njihova usoda in perspektiva ... O vsem tem se bo zdaj, žal, spet treba zelo na hitro pogovoriti in odločiti. Svoje stališče o urejanju teh ;zadev je na zadnji seji predsedstva že povedal tudi republiški odbor sindikata delavcev storitvenih dejavnosti. V Mestni plinarni v Ljubljani vsako leto ob tem času praznujejo obletnico ustanovitve podjetja in uvedbo samoupravljanja. Stočlanski kolektiv se je tokrat s spominskimi darili oddolžil šestim sodelavcem, ki so svojemu podjetju ostali zvesti deset, oziroma dvajset let. Spregovorili pa so tudi o letošnjih poslovnih uspehih in načrtih njihove delovne organizacije. Več o tem preberite v naslednji številki DE. Na sliki: svečani seji delavskega sveta je razen dežurnih monterjev in delavcev prisostvoval ves korektiv. — (Foto: Tomšič) NA ROB SEJI PREDSEDSTVA OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA RADOVLJICA ZA SONCEM GREJE NAJCENEJE VELENJSKI UGNIT Vesela vest stotisocem potrošnikom "»K:# Predsedstvo RO sindikata delavcev storitvenih dejavnosti poudarja, da pri oblikovanju in sprejemanju ustreznih občinskih odlokov nikakor ne bi smeli prezreti predlogov prizadetih delovnih kolektivov, kar se je skoraj v. celoti zgodilo ob sprejemanju republiškega zakona. Z drugimi besedami povedano to pomeni, naj bi fakultativne zakonske rešitve razlagali tako, da bi tudi komunalne delovne organizacije imele vso svobodo in pobudo pri urejanju materialnih osnov, samoupravnega mehanizma, kadrovskih in še nekaterih drugih vprašanj. Predvsem pa bj morali ustrezne odloke sprejeti čimprej, da bi komunalne delovne organizacije sploh vedele, ob kakšnih pogojih bodo poslej delale in gospodarile. Gre namreč za to, da praktično še nobeni tovrstni delovni organizaciji ni jasno, ali bo poslej poslovala kot samostojna delovna organizacija, kot vsa druga podjetja, ali pa bo morda zavod ali nekaj tretjega; ali bo v njej uveljavljeno delavsko ali družbeno samoupravljanje; ali bo imela proste roke pri urejanju kadrovskih vprašanj ali pa bodo vsaj za izbiro vodilnih delavcev veljali posebni pogoji, ki jih bo narekovala pristojna občinska skupščina itd. Vse to v sedanjem času hromi pobude in delovno vnemo prizadetih kolektivov, saj zares ne vedo, kam in kako naj se . usmerijo, kakšne obveznosti lahko sprejemajo in kakšnih ne. Mrtvilo, ki marsikje vlada, pa gre samo v škodo vseh tistih, ki potrebujejo določene vrste komunalnih storitev. Predsedstvo RO sindikata delavcev storitvenih dejavnosti je končno izrazilo še prepričanje, da tokrat zares zadnjič po »naglem« postopku razrešujemo problematiko skupine delovnih organizacij, od katerih je pravzaprav odvisno, kako bodo urejena nekatera življenjsko važna vprašanja vseh naših občanov. Želeli bi, da bi res bilo tako. -mG IZPOLNJENE SKORAJ VSE NALOGE Na zadnji seji predsedstva občinskega sindikalnega sveta v Radovljici, ki ji je prisostvoval tudi Jože Marolt, tajnik republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, je tekla razprava okrog dveh, trenutno za radovljiške sindikate najbolj zanimivih temah. Najprej so člani predsedstva govorili o programu dela občinskega sindikalnega sveta in nato še o deprofesionalizaciji občinskega sindikalnega vodstva. DVA MILIJONA STARIH DINARJEV ZA BREZPOSELNE DELAVCE Člani predsedstva so ugotavljali. da so doslej izpolnili sko- £ Za vse kupce veljajo v trgovinah posebne ugodnosti raj vse delovne naloge, ki. so si jih ob začetku leta zapisali v program dela občinskega sindikalnega sveta Radovljica. Med najpomembnejše si na občinskem sindikalnem svetu v Radovljici štejejo, da so v redu izpeljali občne zbore sindikalnih podružnic in izvolili nova vodstva v vse tri občinske strokovne odbore, to je sindikata delavcev industrije in rudarstva, družbenih služb in storitvenih dejavnosti. Spodbudno je tudi, da je občinski sindikalni svet v Radovljici doslej zelo uspešno sodeloval s kranjskim Komunalnim zavodom za zaposlovanje in zlasti pomagal pri razreševanju problema brezposelnih delavcev v radovljiški občini. V ta namen je radovljiški občinski sindikalni svet posodil Zavodu za zaposlovanje 2 milijona starih dinarjev in s tem omogočil delo 200 brezposelnim delavcem v novem obratu Modnih oblačil iz Ljubljane v Bohinjski Bistrici. Člani predsedstva občinskega sindikalnega sveta v Radovljici pa so se tudi strinjali, da je s strani večine delovnih organizacij zelo neresno; ko razen petih delovnih organizacij, ni nobena druga poslala odgovora, niti pritrdilnega niti nikalnega, ali naj občinski sindikalni svet organi- zira konferenco samoupravljavcev ali ne? To je zategadelj ostala še zmeraj nelzvršena naloga občinskega sindikalnega sveta, kajti člani predsedstva so menili, da za organizacijo konference samoupravljavcev ni prepozno, če to še zmerai narekujejo potrebe. ZA IN PROTI PROFESIONALNEMU PREDSEDNIKU Okrog tega, ali naj bo v radovljiški občini še naprej profesionalni predsednik občinskega sindikalnega sveta ali ne, se je razvila zelo živahna razprava. Mnenja o tem so bila različna. Vendar je prevladalo mnenje, da bi v tako razviti občini, kot je radovljiška, tudi naprej potrebovali profesionalnega predsednika občinskega sindikalnega vodstva, ker bo le na ta način zagotovljeno aktivno delo občinskih sindikatov kot tudi delo v samih sindikalnih podružnicah. Ob neprofesionalnem predsedniku pa se lahko zgodi, da bo lepo začeta sindikalna aktivnost v minulem mandatnem obdobju kmalu zamrla. Težko si je namreč predstavljati, da bi predsednik občinskega sindikalnega vodstva, če je polno zaposlen v delovni organizaciji, in to celo na vodilnem delovnem mestu, lahko uspešno delal tudi v ObSS. Dokončno se člani predsedstva še niso izrekli o profesionalnem ali neprofesionalnem predsedniku občinskega sindikalnega sveta, marveč so odločitev prepustili plenumu, k; bo te dni. Hkrati so se dogovorili tudi za občni zbor občinskega sindikalnega sveta Radovljica, ki naj bi bil v novembru mesecu. M. Ž. OD VSEPOVSOD ® SLOVENSKA BISTRICA: V tovarni metalnih polizdelkov Impol v Slovenski Bistrici so ukrepi, ki so jih podvzeli v okviru gospodarske reforme, prišli do prave veljave šele letos. Blagovna proizvodnja po količini je v prvih šestih mesecih letos večja za okrog 8 % proti istemu obdobju lanskega leta, proizvodnja izražena v vrednosti pa je večja za okrog 12,5 % pri enakih cenah kot lani. Izredno dobra je bila v prvem polletju realizacija, saj je v primerjavi z istim obdobjem minulega leta večja kar za 32 %. Pravzaprav so zadovoljni tudi z izvozom, čeprav je bila količina izvoženih izdelkov manjša kot lani, pa je vrednost večja za celih 33 %, kar tudi nekaj pomeni. Zanje je zelo pomemben izvoz aluminijastih konstrukcij, zato se bodo bolj kot doslej posvetili izvozu končnih izdelkov. M. F. B MARIBOR: Integracija delovne organizacije »Sana« Hoče s Podravko je terjala izdelavo novega proizvodnega plana. Tega so sedaj že naredili. »Sana« se bo preorientirala predvsem na proizvodnjo praškastih izdelkov, dosedanjo proizvodnjo keksov pa nameravajo' opustiti. Ali bodo imeli po reorganizaciji preveč delavcev? O tem, kako bodo rešili te probleme, bomo poročali v eni izmed prihodnjih številk Delavske enotnosti. S kladivom... REFREN NA STARO VIŽO Bliža se čas. ko se bo treba oskrbeti z ozimnico. V revir] se delovni ljudje najraje ost« bijo septembra, kajti navad" so oktobra cene nekaterih P" delkov nekoliko višje. Ker J letošnji jesenski dinar znatn boli vreden kot lanski, si vsaka družina prizadevala varčevati nekai novih par tu z nakupom poceni ozimnice. Pravimo poceni. Ljudje Pr vijo drago. Predrago. Sadje. nP" jabolka so letos dobro obrodil* Zato so potrošniki pričakova1' da bodo cenejša, so pa draži kot lani. Dražji so tudi dru@ pridelki: zelje, deloma kromP"' pa repa pa še marsikaj. Pa ostanimo pri sadju. J? bolka prodajalo v revirjih » zdaj celo po 300 in več stari dinarjev. Pa niti lepa niso Vzemimo v roke nekatere Podat5, o prehrani delavskih družin. e revirje še zmeraj velja star pravilo, da so glede potrošnl sadja na zadnjem mestu. & boli zanimivi so nekateri zbrar podatki o prehrani otrok in šolarjev. Lani je svet za šolstv občinske skupščine v Zagorju neko anketo ugotovil, da orW ja dnevno v šolo več sto otro brez zajtrka. Zanimivo bi b" vedeti, koliko otrok pa ima vsa' v jesenskih mesecih na voti minimalne količine sadja, da ® govorimo o zimskem in sporni?, danskem obdobju? Kdorkoli proučeval porabo sadja pri otrocih. bi se po vsej verjetno* dokopal do sila žalostnih podatkov. . Delovni ljudje revirjev si 1 vrsto let prizadevajo najti usti zen odgovor na vprašanje. & mu so kmetijski pridelki v »a savju naj dražji? Dražji kot Ljubljani in drugih delavs®, središčih. Že res. da so prevO" Murnih 90 let odlične kvalitete dragi, toda prav tako je res. K imajo zdaj v Zasavju znatno 'L skladiščnih prostorov, kot t>r leti. To pa pomeni, da bi moč s pravočasnimi nakuo1.,, jeseni, ko so cene' nekoliko ri# je. obdržati take cene tudi pozni leseni „ Poglejmo še napovedi za vj cenitev kmetiiskih pridelkov-j hrastniški in zagorski obč' bodo prihodnja leta rodni sadi iabolk in hrušk. Obe kri ti iški zadrugi sta v nasade VL žili več kot sto miliionov st-rij^ dinariev. O tem ie v revir'.g dosti govora, toda liud.ie nič kai prepričam, da bodo ^ ko prihodnja leta kupovali ,, neiše sadie. čeprav bodo padli odvečni izdatki za preri’^ Ob vsem tem pravzaprav ,,f presenečalo pobude nekat®1^ sindikalnih organizacij. ki -tako kot ored 15 leti in več le važno vlogo pri preskrbi iih članov celo z ozimnico- .j, mo. da so tedaj sindikalni a‘^r-vi stopili v akciio zaradi ^ manjkanja. danes pa zaradi \ šokih cen. Ponekod ie n ari, članstvo predlagalo svojim dikalnim odborom, nai se dar pozanimalo, kie in kako ti do cenejših pridelkov. ■ ^ Komentar menda ni u° ben... — & uri CIB BOVEC KVALITETNO POSTELJNO PERILO s Izobraževanje m hultura Kje so meje rentabilnega poslovanja naših kinematografov? KINO ZA MANJ KOT 1 NOVI DINAR ® Je vredna kino predstava manj kot škatlica Dra-© ve...? Anketa gospodarske zbornice SRS je poka -® zala, da večina kinematografov v Sloveniji ne more © živeti od svojih dohodkov. In prav vprašanje: kaj se-© daj, oziroma, kako prej, je bilo glavna tema nedav-® nvga sestanka predstavnikov službe storitvenih de-© javnosti Gospodarske zbornice SRS. ., Vse potrebne podatke za ana-! Zo kriterijev prehoda kinematografov na poslovanje po sistemu dohodka je zbrala Gaspodar-zbornica SR Slovenije z Vzorčno anketo neposredno od Kinematografov. ,. Kljub temu, da zbrani podat-^ niso povsem zanesljivi in toč-nam vseeno prikažejo dolo-Cene ekonomske zakonitosti in omogočajo postavitev meje, kje ahko posluje kinematograf po Slstemu dohodka. Vseh podatkov toveda Gospodarski zbornici ni uspelo zbrati, čeprav bi zelo interesantni, ker so v lesni medsebojni odvisnosti gle- 1 na uspešnost poslovanja in bi veliko priporno-li prj določitvi meje poslovanja po sistemu dohodka: na primer število prebivalcev, ki spadajo v območje kinematografa. S temi podatki bodo morali vsekakor posamezni kinematografi dopolniti obstoječo analizo in postavljene račune, da bodo ugotovili,, ali glede na njihovo gravitacijsko 'območje sploh obstajajo poslovni objektivni pogoji, ki bi omogočili poslovanje po sistemu dohodka. Kinematografi imajo danes v Sloveniji različen status: so podjetja ali pa delujejo v okviru kulturno prosvetnih organizacij in drugih institucij. V vseh pri- merih je skrb zanje skromna in njihova ekonomska moč plahni, ker rastejo stroški vzdrževanja in drugi izdatki hitreje od cen kino vstopnic. Po ekonomskih načelih razširjene reprodukcije je danes sposobnih živeti le malo število kino podjetij. Sodeč po analizi, komaj četrtina ... V analizi Gospodarske zbornice SRS je postavljenih več zahtev in pogojev,' da lahko preidejo kinematografi na poslovanje po sistemu dohodka. Tako na primer, da ima kinematograf dve predstavi dnevno in dela 6 dni v tednu; na vsaki predstavi mora imeti 130 kinoobipkovalcev ali letno 81.120; povprečna cena kino vstopnice mora znašati najmanj 170 N-dinarjev itd. itd. V kolikor kinematografi ne izpolnjujejo postavljenih, kriterijev, potlej seveda nimajo možnosti poslovanja po sistemu dohodka in se morajo še vnaprej preživljati na račun dotacij. Kinematografi, ki danes ne poslujejo po sistemu dohodka, bodo pri preorientaciji na ekonomske principe ustvarjanja in delitve dohodka morali upoštevati kot osnovno načelo dejstvo, da bodo z namenskim usmerjanjem sredstev za modernizacijo objektov in tehnike ter za izboljšanje programa dosegli pogoje za poslovanje po principu dohodka. V nobenem primeru pa ne bi smel biti prehod usmerjen samo na povečanje osebnih dohodkov. V omenjeni analizi je podrobno prikazan primer kinematografskega podjetja Zarja iz Postojne, ki z ustvarjenimi skladi v kino dvorani v Postojni krije nastalo izgubo ostalih kinematografov v Prestranku in Košani. Podjetje s tako politiko pokrivanja nastalih izgub in prelivanja sredstev ne bo nikoli ustvarilo toliko finančnih sredstev, da bj zadostovalo za kritje in še za modernizacijo omenjenih kino dvoran. Povsem isto velja tudi za ostale kinomato-grafe v Sloveniji, kar pomeni, da v združevanju ni prave ekonomske rešitve. Analiza je še pokazala, da sedanje cene vstopnic ne zagotavljajo primernega dohodka za izboljšanje razmer večine kinematografskih podjetij. Cene vstopnicam se namreč gibljejo od 0,50 do 1,76 dinarjev. Zahtevam po ureditvi dvoran in prostorov, po izboljšani tehniki izvajanja in drugim zahtevam obiskovalcev lahko danes le deloma ustrežejo samo večji kinematografi. Marsikje pa prav neurejenost dvoran zadržuje gledalce, da ne obiskujejo pogosteje filmskih predstav. -a- TRBOVELJCANI bodo VRNILI OBISK PEVCEM IZ BOLGARIJE »SLAVČKI« POTUJEJO Pred osemnaistimi leti j^GORJE: GOSTITELJ MEDNARODNEGA POSVETOVANJA VODIJ >ADINSKIII PEVSKIH ZBOROV »MLADINSKA PESEM V MIRU« ustanovljen pevski zbor »Slavček« sodi med tiste zbore, ki še posebej širijo slovensko delavsko, rudarsko in partizansko pesem. Trboveljski »Slavčki« pa imajo še posebej prijateljske stike tudi s pevci iz Bolgarije. Pred leti so v Trbovljah go- Na pobudo zborovodij nekaterih predmutacijskih Pevskih zborov Sovjetske zveze, ČSSR, Bolgarije in SFRJ bo v, dneh od 5. do 8. oktobra letos v Zagorju posvetovanje o tesnejšem medsebojnem sodelovanju tovrstnih vokalnih ansamblov. K a to posvetovanje so poleg lenjenih pohabili še zboro- večjih pevskih zborov iz Švice in Avstrije. Po-V °viteljstvo zborovanja je pre-0rela Zveza kulturno-prosvetnih Sanizacij Slovenije, priprave pa je prevzela Občinska zveza kulturno-prosvetnih organizacij Zagorje. Predvideno je, naj bi na posvetovanju izdelali enoten memorandum o organizaciji in trdnejšem sodelovanju predmuta- cijskih zborov posameznih evropskih dežel. Sodelovanje naj bi se v prihodnje krepilo zlasti s pogostejšimi medsebojnimi gostovanji, organizacijo mladinskih pevskih festivalov, z izmenjavo mladinske vokalne literature in s stalnimi srečanji zborovodij. V kolikor bodo vsi udeleženci posvetovanja soglasni, bi že v Zagorju izdelali konkreten delovni program za obdobje 1968—1970, ki naj bi potekalo z geslom: »Mladinska pese? v miru!« AGROKOMBINAT EMONA LJUBLJANA V treh dneh posvetovanja bo tudi gotovo možna bogata izmenjava izkušenj. Znano je, da so nekateri mladinski pevski zbori pri naših sosedih dosegli zavidljive uspehe. Pa tudi naš celjski festival si je že pridobil priznanje širom po Evropi, saj je mladinsko petje zlasti v večjih mestnih in delavskih središčih Slovenije zelo lepo razvito. MILAN VIDIC stovali mladi pevci »Bodre smja-ne«, zelo znanega pevskega zbora iz Sofije. Lani pa so imeli v gosteh pevski zbor »Temelko Nenkov« iz Pernika, znanega rudarskega in revolucionarnega središča Bolgarije. Takrat smo poslušali njihovo petje ne le v Trbovljah in Zagorju ob Savi, temveč tudi v Ljubljani in Cri-kvenici. V septembru bodo »Slavčki« vrnil; obisk pevcem iz Bolgarije. Sedemdeset trboveljskih pevcev in pevk bo gost sindikalnega kulturnega doma rudarjev v Perniku, v okviru katerega deluje tudi pevski zbor »Temelko Nenkov«. Poleg koncerta v Perniku bodo nastopili »Slavčki« še v Sofiji, Varni in Tolbuhinu. Ob tej priložnosti sj bodo lahko ogledali tudi Črno morje. Bolgarskim ljubiteljem zborovskega petja bodo »Slavčki« predstavili slovensko in jugoslovansko narodno, umetno in delavsko pesem. Naj ob koncu povemo, da so predvideno gostovanje v Bolgariji omogočile nekatere delovne organizacije iz Trbovelj. MARIJAN LIPOVŠEK ZAGORJANI BI TEŽKO POGREŠALI SVOJO RUDARSKO GODBO Redarska godba računa na pomoč Zagorjani bi težko pogrešali rudarsko godbo, navajeni so ie, saj jim igra v veselih, pa tudi žalostnih dneh. Godbeniki pa imajo težave s prostori za vadbo, zato ra- čunajo na pomoč družbe. xf:V • ,* ^ESNl izdelki na vikendu im doma Ograjeni na novosadskem sejmu z zlato medaljo Njihovi stari prostori so pretesni in neprimerni. Če sede k vaji 50 godbenikov, so kot vžigalice v škatlici. Kamionski prevoz premoga iz Kisovca mimo godbenega doma pa povzroča tak trušč in ropot, da je resno delo skorajda onemogočeno. Že pred , leti so se godbeniki začeli razgledovat; po novih prostorih. V Delavskem domu arhitekti niso upoštevali potreb godbe, ker so pač menili, da bi- vaje motile ostalo življenje v kulturnem domu. Pa tudi sicer so nekateri menili, da so takšne godbe že nekako »iz mode«. Godbeniki Zagorja pa so šli v korak s časom. Njihovo nedavno sodelovanje na koprski reviji je bilo zelo uspešno. Toda kaj to, ko pa so težave s prostori za vaje še vedno ostale. Že pred leti jim je Rudnik obljubil prostore nekdanje otroške ustanove za rudniško upravo. Godbeniki so dali izdelati načrt za adaptacijo teh prostorov, v katerih bi imeli lepo dvoranico za skupne vaje. klubskj prostor in shrambo za note. Za adaptacijo bi potrebovali samo 12 milijonov S-ain. Vsak godbenik bj sodeloval tudi s svojim prostovoljnim delom in tako bi se lahko adaptacija še pocenila. Toda kaj, ko zdaj v tej stavbi stanuje več ^se ie odvisno od tega, ali bodo lahko preselili stranke v Primernejša stanovanja. Godba tačuna na pomoč družbe, de-ovnid organizacij in posameznikov- ,ez te pomoči bodo ostali Ys' . ePi načrti godbe neuresničeni. M. V. wr , ZASLEDUJE ŠOLANJE ZAPOSLENIH V OSEMLETKAH ZA ODRASLE ODRASLI BODO ŠE MORALI DRGNITI ŠOLSKE KLOPI 0 Tako pravimo, kadar se šalimo, pa pri tem mislimo @ na resne reči. Več kot polovica nad 15 let starih aktivni no zaposlenih v Sloveniji je brez polne osemletne ® osnovne šole. In če se v prihodnje ne bo zmanjšal 0 odstotek tiste mladine, ki zapušča osnovno šolo, jie 0 da bi z uspehom končala osemletni program, bomo čez © deset let imeli nadaljnjih 110.000 odraslih ljudi brez 0 osnovne šole NA TO SO SINDIKATI V SLOVENIJI @) OPOZARJALI ŽE LETA 1965. Pomanjkljiva osnovna splošna usposobljenost delavcev močno ovira njihovo vključitev v celovite reformne in samoupravne procese. Že predlansko jesen je predsedstvo republiškega sveta objavilo svoja stališča do osnovne splošne izobrazbe zaposlenih. Naj na kratko spomnim na ta stališča: ... Da ne moremo biti zadovoljni s sedanjo sliko splošne osnovne izobrazbe zaposlenih... Da je treba učinkoviteje odpravljati tako stanje, predvsem z zmanjševanjem osipa mladine v osemletkah, pa tudi z ustvarjanjem večjih možnosti za dopolnilno osnovno izobraževanje odraslih.. Da bi si delovne organizacije morale zastaviti za cilj. da optimalno število zaposlenih doseže raven osnovne, splošne izobrazbe... V statute delovnih organizacij naj bi prodrlo stališče, da je eden izmed pogojev za sklepanje delovnega razmerja popolna osnovna splošna izobrazba oziroma, da bodo vsem na novo zaposlenim delavcem omogočili, da tako izobrazbo dosežejo... Občine naj bi v okviru svoje izobraževalne politike zajele zaradi družbene in ekonomske nujnosti tudi osnovno splošno usposobitev proizvajalcev-upravlja v-cev . Sindikalna vodstva in organizacije naj bi spodbujale odgovorne samoupravne organe in službe, da se bodo zavzemali na načrtno reševanje te problematike... Načelnih stališč — kot vidimo — torej res ne manjka. O nalogah v zVezi z izobraževanjem zaposlenih so razpravljali tudi letos že dvakrat: spomladi na skupni seji predsedstva republiškega sveta in Zveze delavskih univerz, poleti na razširjeni seji republiškega sveta. Ker torej vsi dobro vemo, za kaj gre. smo sc to jesen odločili za akcijo »Delavske enotnosti«, ki naj bi dala odgovor na vprašanje, kako in koliko postajajo vsa ta načelna stališča naša stvarnost in konkretna praksa. LETOŠNJA AKCIJA V MARIBORU © Prvič smo se ustavili v Mariboru, ki kot močno indu-© sirijsko središče po najnovejših statističnih podatkih © »premore« od 52.619 zaposlenih v družbenem sektorju 0 kar 19.232 zaposlenih brez popolne osnovne splošne © izobrazbe, to je kar 36,5 odstotka. Obiskali smo delavsko univerzo Maribor. Pogovarjali smo se z njeno direktorico tov. ELO URLIH in pedagoškim vodjem osnovne šole za odrasle tovarišem JANEZOM ARSEN JAKOM. Poleg kočevske in kranjske ima sedaj DU Maribor tretjo slovensko verificirano osemletko za odrasle. Potrebe po taki specializirani instituciji so v Mariboru res veliki: v industriji, kjer je največ zaposlenih, je od 31.550 delavcev kar 41 odstotkov brez popolne osemletke, v gradbeništvu skoraj 44 odstotkov, v prometu 47,5 odstotka, v gostinstvu 19,7 odstotka. v gozdarstvu kar 73,7 odstotka, medtem ko v komunali 43 odstotkov. Dosedanje investicije v osnovo šolo za odrasle pa je doslej prispeval le kolektiv delavske univerze, medtem ko šolnino za zdaj plačujejo delovne organizacije in posamezniki, ne pa tudi družbeno-politična skupnost, ki bi kot tretji zainteresirani partner tu gotovo morala kal prispevati. Na delavski univerzi Maribor pa so zelo veseli, ker so na letošnji razpis za honorarne predavatelje dobili zelo kvalitetno ponudbo. KATEGORIČNIH ODKLONITEV SKORAJ NI BILO Akcija za letošnji vpis v osnovno šolo za odrasle je ' Mariboru stekla že v poletnih mesecih. Delavska univerz; je okoli 100 delovnih organizacij seznanila s podatki o neza dovoljivi osnovni splošni izobrazbi zaposlenih, tovariš Arse njak saim pa ie obiskal 29 največjih kolektivov, ki zaposlu jejo skoraj dve tretjini vseh zaposlenih v Mariboru.. Ii kako so v kolektivih sprejeli akcijo delavske univerze sm< povprašali? „fr Kategoričnih odklonitev skorajda ni bilo. ie povedal Molčim sicer še vedno, npr v SAMOPOSTREŽNI ali npr. ’ ZTP, ki ima sam blizu 1000 zaposlenih brez popolne osem D? se. ?e začelo v tem pogledu kar nekakšni optimistično^ gibanje. V TAM sta npr. izobraževalni cente in kadrovska služba ugotovila, da od 4.768 zaposlenih 37.5 "/ nima popolne osnovne šole in da celo 400 delovnih mest. k terjam srednješolsko izobrazbo, zaposlujejo taki delavci DS je sprejel sklep, da morajo v 4 letih končati osnovo šolo sicer bodo morali zapustiti svoia delovna mesta. Dosiei si ,ph je menda prijavilo za šolanje okoli 100 za prvi ali drug rok, nekateri pa bodo šolo opravili p0 dopisni metodi. Velika večina delovnih kolektivov ie pripravljena šolanji materialno podpreti in omogočiti studii z delovnimi olajša 50 Pripravljeni šolnino plačati v KOVINARJU ZLT.TJR0GU' trgovskem podjetju KOLONIALE. nekater pa bodo prispevali polovico šolnine, med njimi npr TAM Tovarna železniških vozil Boris Kidrič zaradi finančnih težm takih0 fin»n*nCwla ŠOlnine' Da tudi ne PTT- ki menda nirn< takih finančnih težav, ima na vendale 40 odstotkov zaposlenih brez popolne osemletke Sicer pa je tudi res da i< menda edma LIVARNA v svoj statut doslej zapisala da i osemletka predpogoj za delovno razmerje. Desetega bo konec vpisovanja v šolo. Na delavski univerz računam da bodo odprli 10 oddelkov v Mariboru in 3 dis o cirane oddelke: dva v Rušah in enega na SladkLLcL vrhu. Tamkajšnja tovarna ima do let! 1969 vehke TmmsT ene z mednarodnimi krediti. Spoznali so. da nrekvZliRka?^ zaposlenih brez celovite osnovne splošne izobrazhe n k J :s3 In kai s šolanjem mladine, ki ni knnrola ie nezaposiena. Stališče delavske univerze fei Mlad1 na nai se na redni šoli šola dokler ii Lak™ £ omogoča. A ce se mladi ljudje zatečejo k nifm V - ? to ne bodo odklonili Sicer pa nričaVV, • • ' • ni lim solan.ie s predstavniki izobr!eTvMne Vt*!'1' r^ovore pričakujejo pomoč, vsa j toliko nnmn- ', anbo.,a’ od katere od šolskega sklada zlasti n kot 80 ?e b,i' deležni s sindikati nameravalo ! , r'jv” V ,m«fa|rih Pa ^i nalogah. Vodstva kot organizac^ ra"DrnvhaIi o skupnih sicer veliko interesa za rirnžh"' S° X.,?retek!ost' bpkazili članstva, mnogo dela na iih eno-nolitscno izobraževanje kolektivih. k.ier sniošnn ! J0V!fn .°VC < > Hš KJE PRAVZAPRAV SMO? K takšnemu stališču odgovornega republiškega predstavnika pravzaprav ni kaj pripomniti, ker zares pomeni realno osnovo, na kateri bo poslej mogoče graditi nadaljnji razvoj vseh storitvenih dejavnosti in tudi proizvodnih obrti. Kadar pa razpravljamo o tem, so mnenja močno deljena, če pomenek nanese na sredstva, s katerimi bi posamične načrte tudi uresničevali. Medtem ko se nekateri zavzemajo za ustanovitev posebnih bank, ki bi se specializirano ukvarjale s kreditiranjem obrti, drugi temu nasprotujejo, ker b[ taka politika po njihovem mnenju vodila v še večjo drobitev sredstev. Ne oziraje se na to, bi si končno morali biti na jasnem, kaj od obrti sploh pričakujemo in kdo vse je odgovoren, da se bo hitreje raz-x vijala mreža servisnih delavnic; kakšna sta pri tem vloga in naloga tako prizadetih kolektivov kot občinskih skupščin Itd, Konkretna praksa namreč opozarja, da bo potrebno spremeniti nekatera zdaj veljavna načela in stališča, še posebej pa glede konkretne politike razvoja storitvenih dejavnosti. Podrobneje o tem bomo pisah v seriji sestavkov o problemih obrti v naslednjih številkah naJ še6a Usta. E g ■ s E ■ m g g ■ g g ■ ■ m ■ E viteljev. In prav ta naša aktivnost, ki ni ostala brez rezultatov, nas je navedla na misel, da smo sprejeli nase obveznost oskrbeti našega zahtevnega potrošnika z najsodobnejšim in najkvalitetnejšim blagom, oziroma izdelki, kar jih lahko nudi mednarodno tržišče. Skratka potrošnika hočemo vključiti tudi pri nakupu v naši domovini na zavidljiv mednarodni nivo modnega oblačenja...« Tako naj bi trgovina Bou-tique, s svojo specialnostjo, ki je za sedaj poudarjena v usnjenem in krznenem blagu ter delno tekstilu, zadovoljila tudi najzahtevnejše domače kupce. Izbrana zaloga blaga v Boutique pa naj bi pritegnila razen zahtevnih domačih kupcev tudi tuje, ki si bodo zaželeli unikate domačih in tujih proizvajalcev. »V nastopajoči jesensko-zim-ski sezoni na žalost še nismo dovolj pritegnili k sodelovanju domačih proizvajalcev,« je povedal tovariš Polak, direktor Bou-tique. »Osnovni vzrok le v tern, da domači proizvajalci zavoljo zamrznjenih cen niso mogli izdelovati sicer iskanega blaga iz ustreznih materialov. Prav gotovo pa bo sproščanje cen odločilno pripomoglo k možnosti za naglo dviganje kvalitete izdelkov tudi domačih proizvajalcev.« V Boutique bo Imel kupec v vsakem primeru zagotovilo, da kupuje ekskluzivno blago, ki ga je mogoče dobiti le v omenjeni trgovini. Koteks-Tobus hoče s to trgovino doseči in omogočiti domačemu potrošniku, da si bo lahko kupil za dinar tisto, kar je doslej plačeval v inozemstvu s tujo valuto. »Poudarjamo, da je za Bou-tique potrebno blago majhnih serij in da smo z otvoritvijo te trgovine prevzeli do potrošnika precejšnje odgovornosti, predvsem v zvezi z zaščito izdelkov, modelov in barv...,« je povedal Milan Kojc, generalni direktor Koteks-Tobusa. Obisk v trgovini je bil v prvih dneh po otvoritvi zelo velik. Tudi prvi promet so že naredili. Točnih številk nam še niso posredovali. toda kot je videti, ženske zelo rade segajo po krznenih Plaščih, čeprav so dragi. M. Z. P oznam lepo število športnikov, ki nekaj pomenijo. Vsaj kot tekmovalci, kot ljudje, ki v športni areni nimajo veliko sebi enakih. Njihovi prijatelji jih imajo radi, na tekmah jih ljudje pogosto nagrajujejo z glasnim aplavzom... „ Sam delim te ljudi v dve skupini. V prvo sodijo vsi tisti — in ti so v večini — ki vse svoje sile posvečajo športu in ne poznajo ničesar drugega razen treninga, tekmovanj m spet treninga. . . ___ Seveda veliko bol) cenim one druge, ki ne štejejo v omenjeno skupino. To so odlični študentje, oziroma vzorni delavci ki najdejo poleg časa za vsakdanje obveznosti se vedno nekaj uric na dan za trening in so v športni areni povsem enakovredni in pogosto celo boljši od onih prvih...^ To so zreli ljudje, ki ne precenjujejo vrednosti športa in ne pozabljajo na to, da so tekmovanja le za mlade ljudi. Mednje šteje tudi študentka Marlenka Kovač. Naj za uvod v najino kramljanje povem le to, da ima 21 let, da je odlična študentka — pravkar se bo vpisala že v peti semester Visoke šole za telesno kulturo — in istočasno ena najuspešnejših tekmovalk v orodni telovadbi pri nas. Marlenka zmore torej za dve. Za dve pridni dekleti... »Kdaj sem se navdušila za telovadnico...?« ponovi moje vprašanje. »Veselje do orodne telovadbe je pravzaprav »maslo« moje kolegice. Enajst let mi je bilo, ko sem pričela ob ponedeljkih in četrtkih popoldne pogrešati eno izmed svojih najboljših prijateljic, in ko mi je ta povedala, da zahaja k redni telovadbi in da je tam zelo lepo, ker imajo med drugim v dvorani tudi klavir, sem se ji pridružila. Bila sem E E E E E E E E E E : E S razmeroma spretna, zato so me takoj uvrstili med mladinke, čeprav sem bila po letih seveda še vedno pionirka. Mladinke s tem v začetku niso bile zadovoljne in so nasprotovale potlej pa so me kaj kmalu sprejele medse ...« Marlenka Kovač je nadarjena športnica in zelo ljubi ure, ki jih preživi v telovadnici. Zato je tudi tako hitro napredovala in postala že v nekaj letih odlična telovadka Mirno lahko zapišem: postala je razred zase. Prijateljice in njen trener Draksler so jo začeli nagovarjati, da bi pričela tekmovati... »Toliko korajže' pa nisem in nisem mogla zbrati,« mi danes pripoveduje Marlenka »Prepričana sem bila, da za kaj takega nisem sposobna, da znam še veliko premalo. Ko pa sem leta 1960 spremljala na televizijskem zaslonu olimpij- ske igre v Rimu, sem pravza-. prav spoznala, da ljudje pretiravajo o sposobnosti najboljših telovadk na svetu. Zbrala sem torej vso korajžo in kot 15-letno dekletce nastopila naslednje leto na mladinskem državnem prvenstvu. Osvojila sem drugo mesto ...« Nastop na državnem mladinskem prvenstvu je pomenil za Marlenko ognjeni krst. Trema je sicer še, ostala-, toda tek. movanja se ni več bala. Danes tekmuje Marlenka za vse mogoče reprezentance v okv:ru republike, mest' in države in je vedno, zelo skromno povedano, uspešna. Istočasno patpridno študira* saj je šola njena prva skrb: »Odlična kava,« pohvalim pridno dekle, ko sediva v njeni sobi v Študentskem naselju in ob skodelici turške še nadalje skupno brskava po nje: ni preteklosti. »Hvala... Kava je moja šibka točka. Toda imam jo tako zelo rada, da se ji ne mo- Dvakrat odlična rem pa ne morem odpovedati...« »Marlenka, kako je mogoče, da imate poleg študija še vedno dovolj časa za aning in tekmovanja?« »V študijski telovadnici sem vsak dan. Običajno po dve uri. Počitek si privoščim le ob nedeljah in to mi zadostuje. Kako združujem študij in svojo telovadbo ...? Mislim, da to ni tako težko, če dela človek oboje z veseljem. In kadar pomis-iim, da sem še pred leti telovadila v Zagorju, kjer sem doma, celo zimo v dveh trenerkah, ker je bila telovadnica nezakurjena in kjer se običajno nisem mogla niti pošteno ogreti, se mi zdi danes vse še toliko bolj lahko in preprosto. Res, če imaš veselje, potlej.. « Ob svojem kratkem obisku v Študentskem naselju sem spoznal, da je Marlenka Kovač po svoji dejavnosti in razgledanosti široko dekle. Poleg vsega omenjenega je tudi dobra atletinja, ceni in spremlja razvoj zabavne glasbe itd. itd. Škoda, da ima med vrhunskimi športniki razmeroma tako malo sebi enakih. |lllllll!llll!lllll«lllllllll A. ULAGA nama L JU BIJ AN A 1 Velika poletna j razprodaja 1 20 do 50 % znižanje I © V vseh treh prodaj*a!nah veleblagovnice Na-ma lahko vsak kupec najde kaj zase in za svoj dom © Veleblagovnica Na-ma nudi kupcem potrošniški kredit! Jlllll!lll!lllll!llllllll|llllll|]|llillllllllllilllllll!llllll!lllllllllllllllllll!llllll* l!Hllllln!i|llll!llll POMENKI Z RUDARJI V ČRNI PRI KAMNIKU lll!lllll!l!lllllllllllllllllllllllll!lll!llllll Svetilke v lami KB MOVO »Težko je tole vaše delo.« Obsedim na kupu kaolina in jalovine in se na vse pretege trudim, da ne bi pokazal, kako zelo me je zdelalo vzpenjanje do odkopne številke po kakih 40 metrov visoki lestvi. »Ni lahko,« pritrdi Stane Šlebir, kopač, »pa se ga človek vseeno navadi. Je pač tako — knapi smo!« V siju svetilke se mu lesketajo potne srage na obrazu in oči se mu smejijo. Sredi lestve, po kateri plezam na odkopno številko ena, me inženir Golt opomni: -Tole je ena redkih suhih številk.« DOBRO DELO TERJA DOBRO PLAČILO Že kako uro hodim po jami v Črni, se spuščam po lestvah in spet plezam po njih do od-kopnih številk in se pogovarjam z rudarji. -Vsega ne boste mogli videti, lahko vam pokažem le nekaj tega, čemur pravimo — jama," je dejal inž. Ivan Golt, obratovodja jame, ko sva se na obratu preoblekla, vzela svetilki in sem se wioral podpisati, da grem v rudnik na lastno odgovornost. Ustaviva se pri jašku, kjer Ivan Urh, pritegač, pošilja va-gončke, polne sivobele rude in temnejše jalovine na dnevno svetlobo. »Sedemnajst let že delam v jami.« Reče tako. kot da bi mi moralo samo to dejstvo povedati vse. POGOVOR OB JAŠKU V temini rova se zalesketajo svetilke. Vozači porivajo va-gončke po jašku. -Srečno!" Za vozači pride k jašku Alojz Sprunk, kopač. Sede. da bi v miru pojedel svojo malico. Voda pronica skozi stropno plast in curlja na naše čelade in obleke. -Mokra je tale naša jama« Kopač Sprunk je član sveta ekonomske enote. -Kaj ste razpravljali na zadnjem sestanku?" »Največ o disciplini.« Obratovodja pojasni: -Je nekaj ljudi, ki nikakor ne zdržijo brez plavih. V rudnikih je že od nekdaj tako. Pride dan, ko se človeku zazdi, da ima vsega dovolj, pa se napije in kak dan obleži. Lani smo imeli povprečno šest plavih na dan. Ob plačilnem dnevu jih je včasih tudi po petnajst, medtem ko je v obratu zaposlenih 138 delavcev." »In kaj ste sklenili?« »Spet enkrat smo rekli, da bo treba okrepiti delovno disciplino. Tri rudarje pa smo odpustili, ker jih ni bilo na delo več kot 5 dni.« Prisedejo še vozači in odprejo konzerve z ribami. »In kako ste zadovoljni z delom sveta ekonomske enote?« -Govorimo, odločati pa ne moremo." Spomnim se, kako mi je Gregor Irt, direktor rudnika kaolina, pred nekaj urami govoril: »Imamo štiri obrate: jamo v Črni, separacijo, rudnik kaolina v Selcah, ki ga pripravljamo za proizvodnjo, in obrat kalcita v Stahovici. V vsakem je svet enote, v podjetju pa delavski svet, ki ureja vse glavne zadeve. V enotah samostojno delijo osebne dohodke. Njihovi sveti pa se bolj poredko sestajajo« Alojz Sprunk poje in skupaj se odpravimo po rovu, tja, od koder vozači vozijo vagončke. Brodimo po brozgi vode in blata, se umikamo pred vagončki, se sklanjamo pod stropniki, v katere nenehno buta moja čelada. Obratovodja pove: »V Črni je rude še za nekaj let. Morebiti za deset. Pri raziskavah pa smo že naleteli na nove sloje in kaže, da še ne bomo tako kmalu zaprli tele naše jame.« Prejšnji mesec je dobil Ismet 150.800, Anton pa 120.000 starih dinarjev. Spet se spomnim direktorjevih besed: -Do nedavnega so bile cene našega kaolina plafonirane. Samo našega v vsej Jugoslaviji. Prodajali smo ga papirni, gumarski in kemični industriji po 33,60 S-din, medtem ko so drugi rudniki dobivali zanj 70 do 120 dinarjev. Proizvodni stroški pa so rasli. Zato smo imeli le malo skladov. Lani komaj 100 milijonov in čisti dohodek smo delili v razmerju 95 :5. V prvem polletju letošnjega leta je bilo še slabše in obveljalo je razmerje 93 :2. Zdaj, ko smo kaolin podražili, se dohodek povečuje in upam, da bomo do konca leta dosegli razmerje 90 :10, čeprav smo povečali osebne dohodke.« O SAMOUPRAVLJANJU IN O TEM, KJE JE RUDAR v Črni lahko samoupravljavec Se me zanima, kako je z njihovim samoupravljanjem. »Samoupravljavec sem lahko le doma, pri ženi« pravi učni kopač. Kopač pa pripomni: »V vseh rudnikih, kjer sem doslej kopal, smo imeli sindikalno organizacijo. Tukaj pa že dve leti in pol ni bilo sestanka.« »Sestajajo se samo nekateri,« pove delovodja, -torej svet enote. Ko pa je sestanka konec, se vprašujejo, zakaj so se sploh zbrali. Že leto dnj delamo na primer analitično oceno delovnih mest. Pa hoče vsak sebe preceniti, potem se skregajo in končno sklenejo, naj ostane vse po starem.« -Če je delo dobro organizirano, sem samoupravljavec na svoji številki,« reče kopač, -dalje pa moja beseda ne seže.« Ko odhajava, reče Hadžič: -Tovariš inženir, za stanovanje sem hotel vprašati, ne morem več tako živeti...« »Zaslužili smo to številko« pravi Stane Šlebir, kopač, »prejšnja leta je bila dovolj mokra.« Pogovarjamo se o delovnem učinku. Lani je bil povprečni jamskj učinek 2090 kg na moža, prvo polletje letos 2136. julija pa že 2292. »Organizacija dela je zdaj boljša. Vse orodje imamo na števni ki in ga ne iščemo po jami, kot poprej. Zaslužek je boljši in človek ima večjo voljo do dela. To pa je tudi prav: če pošteno delam, hočem imeti pošteno plačilo.« Na številko prileze strelec Ivan Galin in najprej s svetilko ugotovi, če je kaj metana. Ni ga! V vsako luknjo bo dal 400 gramov amonala. Potem se bo umaknil in odstrelil kakih 12 ton. Obratovodja zdrobi v roki kos kaolina in pravi: »Dober je, lahko bi ga takoj poslali v Vevče« Direktor mi je poprej dejal: »Kaolina ne izvažamo. Sedaj ga celo uvažajo. Odprli so tudi nove rudnike, v Srbiji in Bosni. Minili so časi, ko smo imeli monopol. Reforma nas je zbudila. Zato se trudimo, da bi zboljšali kvaliteto in bi imeli boljši izko-ristek.« Potem srečava kopača Franca Tovornika. »Moram še počistiti in preskrbeti les.- Samozavesten je. Govori in hkrati prepričuje. -Včasih se nažrem prahu, včasih po teden dni nosim domov mokre cunje. Več bi nas morali plačati.« »Kdo?« vprašam. -Saj si dobil tudi 180 tisoč« mu pravi obratovodja. »Zdaj že, ko sem zdrav. Jama izčrpa človeka. In kaj bo potem?« Umolkne, vendar'š tolikšnim poudarkom, da je njegov molk kot opozorilo. In še ihtavo reče: -Poglejte jo! Ona poje. Se vedno je zlata.« Ob podporniku je slonela lopata. VELIKO NAGRADNO ŽREBANJE NAMESTO ZAKLJUČKA Iz jame me popeljejo v šah-tu. Rekel sem, da bom raje ostal v njej. kori pa da bi se moral spet vzpenjati po lestvi. »Kaj pa rudarji,« me opomni inž. Golt. »vsak dan hodijo toliko, kot ste danes vi in morajo še 7 ur delati. Ob koncu šihta pa spet po lestvi na piano. Za zdaj ni pomoči, ko bo končano raziskovanje, bomo uredili že kupljeni nov jašek z dvigalom za rudarje, potem pa bomo kupili še lokomotive za nove proge in šele takrat bo v jamo posijalo nekaj sonca.« Ob izhodu me obratovodja predstavi nadzorniku Antonu Fišerju. »Tole je novinar iz Ljubljane.« »Ne,« pravim, »to je samo ostanek novinarja iz Ljubljane.« Pa ne mislim tako hudo. Še zdaj, ko je minilo nekaj dni in me še bolijo vse kosti, sem vesel, da sem jih obiskal. JANEZ VOLJČ Vlagatelji vezanih, stanovanjskih in kmetijskih hranilnih vlog, ki ste že ali boste do 31. decembra 1967 vložili najmanj 2000 N-d in na odpovedni rok nad 1 leto, ste vključeni v veliko nagradno žrebanje 1 osebni avto Renault R-16 1 traktor ZETOR R2011 1 osebni avto FIAT 850 3 motorni čolni LIBIS 2 šotora PULA 2 motorni žagi STIHL CONTRA 5 magnetofonov SONET 10 športnih oprem po izbiri po 500 N-din 10 kino kamer QUARZ 10 loncev EGONOM 10 jedilnih servisov 12 garnitur kuhinjskega orodja 10 hranilnih knjižic po 200 N-din @ S posojilom od 80—500 % na privarčevano vsoto do stanovanja KOLIKOR SVETILK — TOLIKO SKRBI IN ŽELJA Vozač Drago Oder je prišel v Črno iz Velenja. -Na tako slabi progi še nisem vozil.« Poriva vagon ček in se pritožuje: »V samskem domu plačam 40 tisoč dinarjev. Prav toliko pa mi tudi ostane. In še mami moram pošiljati v Mislinjo. Živi samo od tega, kar ji pošljem. Bi šel drugam, toda kam? Zdaj je težko z zaposlitvijo.« Janez Gruman je strojnik pri vitlu, s pomočjo katerega zvlečejo vagončke po vzpetini rova. »Avto me je povozil. Hodim težko, pa sem se lotil tegale dela. Prej sem bil kopač. Zaslužek je slab, samo režijska in kolektivna premija.« Vezane hranilne vloge vam prinašajo višje obresti in vsake 4 mesece nagradno žrebanje Za napredek kmetijstva vam dajemo na pri- varčevano vsoto od 50—200% posojila Odpiramo zasebne devizne tekoče račune In jih obrestujemo po 4—6% Zvišali smo obresti za hranilne vloge, vloge na vpogled obrestujemo po 6,25 %, vezane vloge nad eno leto po 7 %, vezane vloge nad 2 leti po 8 % PODROBNEJŠE INFORMACIJE LAHKO DOBITE PRI VSEH POSLOVNIH ENOTAH KREDITNE BANKE IN HRANILNICE LJUBLJANA: V LJUBLJANI: Osrednja poslovna enota, Šubičeva 2 — Mestna hranilnica Ljubljanska, Čopova 3 — Bežigrad, Titova 55 — Moste, Proletarska I — Stara Ljubljana, Mestni trg 16 — Šiška, Celovška 99 — Vič, Tržaška 36. IZVEN LJUBLJANE: Črnomelj, Domžale, Grosuplje, Hrastnik, Kamnik, Kočevje, Litija, Logatec, Medvode, Rakek, Ribnica. Trbovlje, Vrhnika, Zagorje. Vezane hranilne vloge sprej'emaj*o tudi vse pošte v Sloveniji. kreditna mm IN MINICA UIEIANA KB LJUBLJANA mini ■■■■■■■■^■■■■■■■■■■■■•■BBBBBBB»BB«BBBBBBBBBBBBBBBBBB»w« Odslej bo naš znanec e e e PRI DELU JE TREBA UPORABLJATI TUDI GLAVO IN NE SAMO ROKE Spet plezam po lestvi. Tokrat na številko pet. Tu koplje kaolin Ismet Hadžič. -V Zenici sem naredil kopa-ško šolo in že 12 let sem kopač. Dve leti in pol v Črni. Ženo in dva otroka imam v Bihaču. Težko je živeti takole ločeno.« -Ismet je eden naših najboljših kopačev,« pravi inženir Golt. »Delat; moraš z glavo,« reče Ismet Hadžič, -pa boš več nakopal in ne bo nesreč. Odkar delam v rudnikih — in bil sem v osmih — nisem doživel nobene nesreče.« Odloži odkopno kladivo in si obriše potno čelo. »Številka je samostojna delovna enota. Sama si uredi nad-kop. podstavi lestve in sipko, odpre delovišče, ga zavaruje s podporniki in stropniki, koplje rudo in jo po sipki spušča v vagončke. In vse to delata dva človeka — kopač in učni ko-pač.« Anton Bobek je učni kopač. »Zaslužim že, nič ne rečem, toda vsak dinar je trdo priga- S e še spominjaš, kako je bilo, ko je naju zalotil ravnatelj, ko sva na stranišču skrivaj kadila? Potem sva dobila * ukor. Hec je bil, ves razred se nama je smejal. Kaj sedaj kaj počnem, sprašuješ? Nič, kar bi te utegnilo zanimati. Ribe hodim lovit, prejšnjo nedeljo sem bil v Bohinju. In kakšna postrv mi je ušla! Več kot pol metra je merila! Vidiš, nekaj ti pa moram povedati. Tako lepo, kot so mi postregli v ljubljanskem Lovcu, tam, kjer prodajajo trnke in puške, pa že dolgo ne. Veš, da mi je prodajalec prinesel vse, kar sem nakupil, domov, in še nagrade ni hotel. Kako mu je ime, ne, tega pa ne vem. Ga boš že našel. Mlajši je še in črn. Strašno je ljubezniv, pravi trgovec!« , Kmalu nato sva odložila slušalki. Prijetno se je tako pogovoriti z nekdanjim sošolcem! K Lovcu bom pa šel, ga bom že našel tega trgovca. ke sva streljala, takrat sem se navdušil za ta šport. Odkar pa sem tu v službi, si oprtam puško le poredkoma. Raje jo mahnem na nogometno igrišče. Saj tudi tam streljajo. Včasih že ustrele takšnega kozla, da sem potem ves naslednji teden slabe volje. Sedaj me pa res že zanima, po kaj ste prišli?« »Od Delavske enotnosti sem!« no opravim izpite. Pa mi gredo v podjetju ,na roko’. Če imam popoldne predavanja, mi ni treba priti delat. Zaslužim pa navkljub temu dobro. Se ne morem nič pritožiti." »Malo boste morali počakati. Poslovodja je skočil nekam ven, bo pa kmalu nazaj.« -Prišel sem k vam in če bova še malo poklepetala, bo kmalu dovolj materiala za našo rubriko.« -Koliko časa pa boste še hodili v šolo?« -Se eno leto. Potem pa grem v vojsko. In kaj bom počel, ko se vrnem domov? Tega pa res še ne vem. Mogoče bo-m zopet prodajal, mogoče mi bodo pa dali kakšno drugo delo.« -Toda vi ste vendar rojen trgovec!« Janez Šobar V rjavi majici in zagorel -Nič, samo poklepetat sem je ravno pisal račun nekemu prišel,« nisem hotel pokazati kupcu. kart. »Z ljudmi so težave. Če blago hvališ, pravijo: ali ga vi- -Potem ste pa prišli plodiš, trgovca, še plešastemu bi zgodaj. Popoldne se tu zbira-prodal glavnik, če bi pa rekel, jo lovci in razpravljajo. Potem da je blago zanič, bi ga sploh pa jo mahnejo k Zlatorogu in ne kupili,« je v-dihnil Janez tam stresajo lovske. Saj se niše bar in me Vjriiprašal, kaj ti ne poslušajo, vsak je doživel bom kupil. nekaj izjemnega, enkratnega. In tako govorijo vsi, posluša pa nihče. -Pa jim tudi vi kdaj pritegnete? Saž ste gotovo lovec!« -Nič več! 8 ur lovskih in ribiških štorij na dan, potem pa, da bi šel še sam na lov za zgodbicami, hvala lepa. Ko še nisem tu delal in sem hodil v trgovino samo očetu pomagat, sem šel z njim tudi na lov. Zajce, fazane in srnja- »Pri nas kupujejo domači in tuji kupci. Aprila prihajajo ribiči, jeseni pa lovci. Dobra ribiška oprema velja do 100.000 starih dinarjev, lovska pa pol milijona in tudi več. Cene pri nas so nižje kot zunaj, zato radi prihajajo k nam Italijani, Avstrijci* Nemci in tudi Angleži. Ti že vedo, kaj bodo kupili in zato predolgo ne izbirajo« je uradno zdeklamiral Janez. -Pustiva to! Raje mi povejte, kaj počnete, kadar niste v službi.« -Študiram. Hodim na večerno ekonomsko šolo in imam kar precej dela, da pravočas- -Povejte jim to na zavodu za poklicno usmerjanje! ,Za katerikoli poklic ima fant nagnjenja, le dober prodajalec ne bo nikoli,’ so govorili. Pa jih nisem poslušal in sem šel vseeno v trgovino. Dobro sem se tu znašel. Približno eno leto pa je le trajalo, da sem spoznal delo. Trgovina je specializirana, kupci so dostikrat zahtevali stvari, za katere še nisem prej nikoli slišal, sedaj pa jim seveda tudi svetujem." -Kaj je to lov?« sem ga še skušal speljati na tenek led. -To je najdražji šport, takoj za ženskami!« se je hudomušno zasmejal Janez in poslovila sva se. MATJAŽ VIZJAK It/il J IBBBBBBBBBBS« ■ ■bbbbbbbbbbbbbbbbbbbbsubbbbbbbbbbbbi BBBBBBBBBBBBBBBBBBBi BBBBBBBBBBBBBBBBBeBBBBBaB, OBISK PRI LJUDEH, KI DELAJO OB JEDRSKEM REAKTORJU TRIGA V PODGORICI PRI LJUBLJANI POZOR:SEVANJE! Lani v začetku junija je začel obratovati na nuklearnem institutu Jožef Štefan jedrski reaktor TRIGA. Reaktorska stavba in ustrezni laboratoriji so zgrajeni v bližnji okolici Ljubljane, in sicer blizu vasi Podgorica ob cesti Črnuče—Litija. Pred nedavnim pa je kolektiv, ki dela ob jedrskem reaktorju v Podgorici, praznoval svoj prvi rojstni dan. Dobro leto je minilo, ko so strokovnjaki ob reaktorju prvič izobesili napise »POZOR - SEVANJE!« Leto prizadevanj, truda in. požrtvovalnosti naših strokovnjakov je minilo za javnost skoraj neopazno. Mi pa smo v prejšnji številki Delavske enotnosti obljubili, da vam bomo to pot kaj Več povedali o pomembnosti te znanstveno-raziskovalne ustanove in o prizadevnosti blizu oO-članskega kolektiva, ki dela ob reaktorju. In ker obljuba dela dolg, prisluhnimo! TEŽIŠČE JE NA RAZISKOVALNEM DELU Ob jedrskem reaktorju v Podgorici delajo mladi ljudje. To so tehniki in inženirji. Vsak se je že specializiral za delo v jedrski tehniki. Vodi jih inž. Zdravko Gabrovšek. . »Jedrski reaktor TRIGA je naprava, ki služi različnim namenom,« pripoveduje inž. Gabrovšek. »Težišče dela ob reaktorju' pa je na raziskovalnem delu. Z izsledki raziskav prispevamo h 'gradnji domače jedrske centrale. Hkrati pa skupaj z univerzo v Ljubljani vzgajamo strokovnjake, ki bodo upravljali s takimi centralami. S pomočjo jedrskega reaktorja vse bolj prihajamo do novih spoznanj v fiziki trdne snovi, reaktorski fiziki in analitski kemiji, kjer z nevtroni lahko določamo najneznat-nejše primesi v neki snovi...« V jedrskem reaktorju v Podgorici pa proizvajajo tudi izotope, in sicer take, ki jih zavoljo njihovega kratkega življenja ni mogoče kupovati drugje. Ti izotopi pa so izredno pomembni za naše medicinske klinike, kakor tudi za raziskave v fiziki in kemiji. »Za obratovanje in večino ra«skovalnega dela ob reaktorju, skrbijo sodelavci reaktorskega oddelka,« nadaljuje inženir Zdravko Gabrovšek, »razen tega se del sodelavcev ukvarja z analizami jedrskih central, ki bi bile Primerne za gradnjo tudi pri nas. Nekaj raziskovalcev proučuje reaktorske sisteme s posebno napravo — nevtronskim generatorjem. Doslej se je uveljavila zlasti posebna teoretična skupina strokovnjakov, ki raziskuje prenos sevanja v snovi.« NIMAJO ODMERJENEGA DELOVNEGA ČASA Inženir Gabrovšek me je povabil, naj si ogledam reaktor in Vse, kar je okoli njega. Zelo zamotana zadeva je to. Cela kopica gumbov na aparaturah ob reaktorju in na tone svinca povsod, seveda za zaščito Pred radioaktivnim sevanjem. Zelo previdno se je treba sukati okoli reaktorja, kajti za nepoznavalca teh »skrivnostnih« strojev in aparatur ter za ne-°Prezneža, je lahko vsak korak Usoden. Zavoljo tega je bil in-2enir Gabrovšek zelo koristen spremljevalec pri ogledovanju Poprav. Pridružili pa so se tudi t6hniki. ki delajo ob reaktorju, ^ed njimi tovariši Jovanovič, Svetek in Lipič. Natakniti smo si morali posebne copate iz nekakšnega poginila, ko smo se povzpeli na rhnjo ploščad reaktorja. . »To zato, da je ne boste kaj a°mov prinesli,« je pojasnil tehnik Jovanovič. Seveda je mislil na raUioak- dvnost. V žepu sem imel dozimeter, upravo za merjenje radioaktivnosti, , In naj kar zdaj povem, da je 6 mojem odhodu dozimeter kstal na 0,4, to je na tisti točki, °t ie bil tedaj, ko sem prišel v r°st°re reaktorja. .. Torej, v sebi nimam nič radioaktivnosti. Kontrola nad radioaktivnostjo je več kot od-ctla- In tudi mora biti. Inženir Gabrovšek pa je nadaljeval s pripovedovanjem, kako poteka delovni dan ob teh napravah. Pravzaprav pri delu z jedrskim reaktorjem ne poznajo točno odmerjenega delovnega časa. Strokovnjaki delajo praktično noč in dan. »Kot že rečeno, je reaktor TRIGA zelo primeren za obsevanje različnih snovi, ki jih želimo umetno aktivirati,« pripoveduje inženir Gabrovšek. »Zato vzorce posameznih snovi vstavimo v reaktor na določeno mesto v vrtiljak, še preden reaktor poženemo. Tekoče vzorce neke snovi in vzorce v prahu zatali-mo v ampule iz kremenčevega stekla. Te ampule nato vložimo še v posebne posodice za obsevanje ter jih nato s pripravo, ki spominja na ribiško palico, vlagamo v reaktorski vrtiljak ... KORISTI REAKTORJA SO VELIKE Ondan, ko sem si ves ta postopek ogledoval, so v reaktorju obsevali Vzorce natrija in kalija Inž. Zdravko Gabrovšek za Patofiziološki inštitut Medicinske fakultete v Ljubljani. »Na Patofiziološkem inštitutu uporabljajo radioaktivni natrij in kalij predvsem pri raziskavah prepustnosti celične membrane. Pri mišičnem in živčnem vzburjenju se namreč spremeni prepustnost natrija in kalija skozi celične membrane, in ta pojav raziskujejo na omenjenem inštitutu ...« Obsevali pa so tudi folije in zlitine aluminija in bakra, ki jih uporabljajo na katedri za metalurgijo na ljubljanski univerzi. »Pomagamo tudi našemu gospodarstvu,« so povedali strokovnjaki ob reaktorju. »Za zagrebško tovarno Rade Končar smo naredili že mnogo pslug, zlasti v pripravah za gradnjo nuklearne električne centrale. Prav tako smo delali usluge za Impol iz Slovenske Bistrice in še'in.še... In sploh vsakomur radi ustrežemo, če to želi od nas. Seveda vrednosti teh uslug za sedaj še ne moremo zmeriti...« Najbolj popularen pa je jedrski reaktor iz Podgorice takrat, kadar ga omenjajo v zvezi z Onkološkim inštitutom v Ljubljani. Marsikatero življenje je bilo že rešeno s 'pomočjo jedrskega reaktorja iz Podgorice. »To je zelo enostavno,« pravi inženir Gabrovšek. »Samo en dan prej nam z Onkološkega inštituta telefonirajo, da naslednji dan ob deseti uri potrebujejo radioaktivno iglo za operacijo ... In mi jo zanesljivo do tega roka pripravimo...« Se je pripovedoval o mnogih koristih jedrskega reaktorja v Podgorici. Nedvomno pa je, ob prvem rojstnem dnevu reaktorja zelo pomembno tudi to, da ob njem vzgajajo domače atomske fizike, ki ne bodo koristili samo medicini in znanstveno raziskovalnemu delu, marveč tudi našemu gospodarstvu. ZA DELO, KI GA OPRAVLJAJO SO RAZMEROMA SLABO NAGRAJENI Ko sem ga povprašal, kako so nagrajevani strokovnjaki ob jedrskem reaktorju, ki predstavlja enega izmed petih oddelkov nuklearnega inštituta »Jožef Stefan«, mi je inženir Gabrovšek v šali odgovoril: »Enkrat je nekdo od naših dal izjavo prav za časopis, da smo slabše nagrajevani kot delavci pri ljubljanskem komunalnem podjetju Snaga ...« No, to je bila Ig šala, V resnici pa tudi tako visoko-kvalitetni strokovnjaki, kakršni so ob jedrskem reaktorju, niso kaj preveč dobro nagrajevani za deio, ki ga opravljajo. »V našem ,Žaklju* je premalo denarja, da bi bili lahko dobro nagrajevani. Povprečni osebni .dohodki vodilnih strokovnjakov 'pri reaktorju se gibljejo tam nekje okrog 200.000 S-djnarjev, medtem ko tehniki zaslužijo povprečno 100.000 S- dinarjev na mesec,« je še dodal inženir Gabrovšek. »Pa kaj moremo, če ni denarja, z glavo skozi zid se tudi ne da.« Toda volja mladih strokovnjakov do dela ob jedrskem reaktorju večkrat premaga denar, saj je včasih res težko izmeriti vse. kar naredijo, še težje pa je to dovolj dobro nagraditi. Irt tako je tudi ob jedrskem reaktorju v Podgorici, kjer že dobro leto visijo na stenah napisi »POZOR — SEVANJE!« MILAN ŽIVKOVIČ Jedrski reaktor »Triga« SLOVENSKE KONJICE: * v UGODNI REZULTATI Podatki o gibanju prometa v trgovini, gostinstvu in v turistični dejavnosti na območju občine Slovenske Konjice za prvo polletje 1967 kažejo dokaj ugodno sliko v primerjavi z enakim obdobjem lanskega ista. V prvih šestih mesecih lanskega leta je ustvarila trgovina v konjiški komuni prometa za 15,700.000 N-dinarjev, letos pa je v prvi polovici leta promet narastel na nad 19,100.000 N-din ali za dobrih 21 %. Največji promet je bil ustvarjen v prodaji zdravil, tobačnih izdelkov in konfekcije, takoj za njim pa so poslovalnici Sloveni ja-avto in »Petrol«, ter obe trgovski podjetji v občini, to je Dravinjski dom v Slov. Konjicah in »Fu-žinar« v Vitanju. Najmanjše po- večanje prometa, in sicer le za okoli 6,5 To, je bilo doseženo v x prodajalni kombinata »Borovo«. Podobno kot v trgovini se je v prvi polovici letošnjega leta povečal tudi promet v gostinstvu, in sicer v celoti za 13,5 To, od tega v družbenem sektorju za 9.4 To, v privatnem pa za 26,3 To. Skupaj je znašal v tem času promet nekaj mani kot 2.272.000 N-dinarjev. Na tolikšno povečanje v privatnem sektorju sta največ vplivali dve novi gostišči, ki sta začeli obra- Zadovoljivo tudi v litijski občini Podatki o sedemmesečnem gibanju proizvodnje v industrijskih delovnih organizacijah na področju litijske občine so zadovoljivi. Ob koncu julija je celotna industrijska proizvodnja zaostajala za planskimi predvidevanji le za 3 desetinke odstotka, v primerjavi z lanskim letom pa je bila večja za skoraj 5 To. Omeniti tudi veljaj da dosegajo v litijskih industrijskih delovnih organizacijah takšno proizvodnjo ob nenehnem zmanjševanju števila zaposlenih. Seveda pa so dosežki posameznih delovnih organizacij različni. V Lesni industriji in v Industriji apna Kresnice so planske naloge ob koncu julija presegli za skoraj 8 To, v Predilnici proizvodnja nekoliko zaostaja za predvidevanji, najslabše pa je v Usnjarsko-krznarskem kombinatu Šmartno, kjer je za 5,5 To nižja od plana. Zanimivo pa je, da so pa izvozni dosežki večine industrijskih delovnih organizacij zado-voljivejši. V Strojni tovarni, kjer ne dosegajo predvidenega obsega proizvodnje, močno presegajo izvozni plan. Do konca julija so izvozili na tuja tržišča za 1210 tisoč dolarjev izdelkov, oziroma za 120.000 dolarjev izdelkov več, kot je določal plan. Tudi v Iskrini tovarni polprevodnikov so presegli izvozne naloge in so v prvih sedmih mesecih izvozili za 265.000 dolarjev izdelkov. Predilnica Litija, Lesna industrija in Usnjarsko - krznarski kombinat Šmartno pa so do konca julija izvozili skoraj za 1 milijon dolarjev izdelkov, s čimer so dosegli že 86,6 odstotkov letnega plana izvoza, v primerjavi z lanskim letom pa so povečali izvoz za 67 To. V predilnici in Lesni industriji močno presegajo izvozne naloge, v Usnjarsko-krz-narskem kombinatu Šmartno pa so do konca julija dosegli šele 29 % letnega plana izvoza. tovati v letošnjem letu. Zanimiv je tudi podatek, da je lanski delež privatnega sektorja v ce-ldtnem promretu približno 25 To, letos pa okoli 28 %. , Število zaposlenih se v obeh dejavnostih ni dosti spreminjalo in je v trgovini nekaj, delavcev več, v gostinstvu pa celo eden manj kot jih je bi!o: ob koncu lanskega leta. Ob znatno povečanem pčometu ter skoraj enakem številu zaposlenih delavcev so precej porastli tudi osebni dohodki. Ti so lansko prvo polletje dosegli v trgovini nekaj nad 750 N-dinarjev, letos pa 860 N-dinarjev, v gostinstvu pa so od lanskih povprečnih mesefčmh osebnih dohtidkov v znesku 510 N-dinarjev porastli na 670 N-dinarjev. Spričo tega je v povprečnih osebnih dohodkih tudi letos ostala trgovina na prvem mestu v občini. S turističnega področja zbrane številke povedo, da je bilo v prvih šestih mesecih letošnjega leta v celoti za 1 % manj gostov, pri čemer je posebej značilen padec tu!iih gostov, domačih pa je bilo celo za 7 % več. Močno pa so se povečale nočitve, in. sicer za dobrih 28,6%, pri čemer odpade na domače goste 31 To, na tuje pa blizu 18 % več. Skupaj je bilo v lanskem prvem polletju opravljenih 865 nočitev, letos v istem obdobju pa 1113 nočitev. VINKO LANGERHOLC VXx'^\\Xxvxx\xxx\xxx\x\x%xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx\xxxxxx\xxxxxx\xxxxxxxxxxxxxxxxxxxx\xx\xxx\x\x\xxxxxxx\.x\xxxvxxxxxxxvxxxxxx\xx\xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx\x\\xxxx\\xv?\\xxxxxxxxxxxxxxxv\xx\N\x- OCv\\\\\\\\\\\\V N\\\\V\\\\\\\\\\\ Klavsko enotnost berejo člani vseh delovnih kolektivov, zato vam oglas v delavski enotnosti zagotavlja USPEH Id S« vSh/ . „I,čfv»™sta = ROUtlOUf 90 let odlifine kvalitete ' L-# NOVO COLlBRl iSi ____ ... GjJ Igfg ««rok.»bi„„ EMONA '..MHiE. Ijubljan« y I I otacija in reelekcija sta v našem družbenem sistemu po-izkus, kako bi preprečili skupinam in tudi posameznikom, da bi jim politika postala poklic in vodstvo, vodilni po-olžaj v podjetju zagotovljen. Ta želja ima dva temeljna cilja: razbija naj monopolizem, zaprtost, daje večje možnosti širšemu krogu državljanov, spreminja politično delovanje v široko državljansko akcijo, obveznost in možnost, hkrati naj bi pa tudi prispevala, da pridejo na vodilna mesta najbolj sposobni. To so načela, zoper katera nimam pomislekov. Moti me pa praksa oziroma utvare, kako je dovolj, če ta načela samo proglasimo, jih razložimo širokemu krogu državljanov in demokratizacija, optimalen napredek družbe bo zagotovljen. Menim namreč, da je tako dobronamerno mnenje tudi — naivno. Velikokrat namreč slišimo, reelekcija in rotacija bosta najbolje pospeševali razvoj in zagotavljali, da pride na vsako delovno mesto najbolj usposobljen človek. Pri tem ni nobenih večjih nasprotij, samoupravni sistem, demokratizacija odpravlja zaostrene odnose. Se kapitalistična družba propagira, uvaja tople, človeške odnose »human relations«. Iz tega včasih kdo povzame sklep, kako ni več nasprotij med ljudmi, kako jih industrijska demokracija, samoupravljanje odpravlja. Pozablja pa, da povsem namerno, seveda z veliko mero previdhosti, čim man; boleče, kapitalistična družba izkorišča nasprotja za dosego boljših gospodarskih uspehov. Poglejmo, kako ti konflikti lahko delujejo na boljše delo, večjo prizadevnost, kako jih v kapitalizmu spretno izkoriščajo. Geslo: »Pravi mož na pravo mesto«, je najlaže uresničiti, če je za vsako mesto več kandidatov. Ni mogoče uspešno izpeljati načela, doseči uspehov, če je za eno mesto samo eden, vnaprej predviden kandidat. Kako se to lahko pokaže v praksi? V podjetju X bo odprto mesto obratovodje. V obratu imajo samo enega delavca z mojstrsko šolo. Če pri tem ostane, potem je jasno, da ne bo prišel najboljši mož na pravo mesto. Zasedel ga bo tisti, ki je na HIŠNO KADROVANJE razpolago, ki je že v podjetju. To velja za vse ravni, za delavce kot za vodilne. Več kandidatov z enakimi možnostmi nujno sproži tudi nasprotja, tekmo, potrebo po uspehih, kajti od treh bo zmagal, napredoval le eden — najboljši. Prav zato nam pomanjkljiva izobrazba, premajhna usposobljenost večjega števila proizvajalcev, ki želijo napredovati, dobiti odgovornejše mesto, ne zagotavlja, da bo prišel na zahtevnejše delovno mesto dovolj usposobljen človek. Praviloma bi šele boljša kvalifikacijska struktura zaposlenih od predvidene zagotavljaja, da bodo odgovorna mesta zasedli najbolj sposobni, da bodo med sabo tekmovali, se izobraževali, prizadevali, da se izkažejo, pridobijo zaupanje in šele tako tudi napredujejo. To je en vidik problema. Drugi pa je, kako poteka sam proces izbiranja? Se več, kako je v podjetju vodena, usmerjana kadrovska politika, kakšni so odnosi med skupinami, kdo ima največji vpliv na izbiro kadrov in odločanje? Če je v podjetju nivo strokovne izobrazbe nižji od predvidene in zahtevane, potem moramo povsem realno pričakovati, da bodo delovali posamezniki, skupine, da se ta odnos ne izboljša. Kajti izboljšana kadrovska struktura pomeni, da bodo napredovali bolj izobraženi in usposobljeni in da bodo dosedanji kandidati, ki so že preračunali, kdaj, katero mesto bodo predvidoma zasedli, odrinjeni. To so realni človeški interesi, s katerimi moramo tudi v socializmu, v samoupravnem sistemu računati. K,ajti tudi pri nas se želijo posamezniki odlikovati, dobiti večje področje in boljše možnosti za delovanje, hkrati pa seveda tudi večje osebne dohodke. To je povsein naravno in čimprej sb bomo tega zares zavedeli, toliko prej bodo opravljene utvare in nestvarna pričakovanja. Pri tem moramo posebej poudariti še to, da je pri nas kljub obilju besed in deklaracij o nagrajevanju po delu, po mojih ocenah v prek 100 pravilnikov o delitvi osebnih dohodkov slovenskih podjetij še za približno 90 odstotkov izpeljano načelo, da so po točkovnem■ sistemu ovrednotena delovna mesta, da je osebni dohodek najprej ali skoraj izključno odvisen od položaja, delovnega mesta, ki ga posameznik zaseda. Vse to pa daje samo še novo spodbudo doseči, zasesti čim višji položaj v podjetju, saj se osebni dohodki oblikujejo po položaju. Vse to, navajam z edinim namenom, da bi opozoril, kako iz najmanj dveh vzrokov v podjetju delujejo posamezniki in skupine, da bi bodisi obdržali ali zasedli vodilni položaj, ki bo ob manjšem številu kandidatov, njihovi možnosti, da ob natečaju zmagajo, predstavlja toliko večji doseženi ali želeni privilegij. Analize kadrovskih struktur v podjetjih bi najbrž pokazale, da če je v podjetju direktor ali vodilna ekipa strokovno usposobljena, da tam laže prihajajo, dobijo zaposlitev mladi strokovnjaki, da pa obratno tam, kjer je vodilna ekipa premalo usposobljena, bi se z novimi strokovnjaki čutila ogrožene, da so tam vrata novim skoraj zaprta. In pri tem, kot sem že enkrat omenil, družba mora, je dolžna posredovati! V nasprotnem primeru pa nastaja stagnacija, ohranjajo se stare navade, organizacija, odpor zoper novejše, sodobnejše, boljše. Ohranja se tudi stari način odbiranja, napredovanja. Vabljivejša delovna mesta se razdeljujejo predvsem med že zaposlenimi v podjetju, na različne načine se onemogoča zaposlitev novim, sposobnejšim. Ohranja se tudi staro gledanje, da je za neko podjetje zadostna takšna strokovna zasedba kot pred tridesetimi leti. Razumljivo je, da takšno gledanje prikrito ali tudi odkrito zagovarjajo predvsem tisti, ki imajo od tega neposreden interes. Združeni proizvajalci pa tega interesa nimajo. Zato morajo te probleme spoznati, videti njihovo nevzdržnost in se z vsemi silami zavzeti, da pride na zahtevano delovno mesto najboljši. Ne najboljši v podjetju, najboljši, ki ga je mogoče dobiti ob natečaju. VINKO TRINKAUS Novost! Novost! Cvetlični lonček, ki zagotavlja življenje cvetlic tudi ob vaši daljši odsotnosti, je novi izdelek »PoligaSaota« Volčja draga Nova Gorica Lončki so različnih velikosti in oblik. Njihova posebnost je v tem, da imajo v spodnjem prostoru vodo, ki po posebnem sistemu pronica v zemljo in jo ovlažuje. Povprašajte po njih v vaši trgovini! & ti O H C/3 ti O H < H 2 ti 2 o ti O H 0< ti O H c/3 05 O H < h £ w s o ti u w ti ti O H CZ) ▻ w 5 o h < H Z ti S O ti u ti o, ti o H C/3 05 O H < H 2 ti 2 O ti O H ti ti O h cn > ti 05 O H < h 2 ti 2 O ti u ti ti ti o H M > ti S o H C Eh Z ti 2 o ti u ti ti ti o H CZ) 05 O H < H 2 ti 2 o ti o ti ti ti o H CZ) > ti s O h < h 2 ti 2 O ti POLIC POTROŠNIŠKIH POLIC NOVO! Varnostna naprava za avto- mobile V Tovarni aparatov in instrumentov Vega iz Ljubljane so začeli izdelovati varnostno napravo za preprečevanje kraje avtomobilov. Varnostna naprava bo naprodaj v drugi polovici septembra in bo stala okoli 60 N-dinarjev. Rezultati prvih preizkušenj, opravili so jih prometna milica, zastopniki zavarovalnice in trgovskih podjetij, so zeio dobri. Delovanje naprave, ki je sestavljena iz krmilnika, priključnega kabla in klecnega stikala, temelji na vibracijskem postopku. Naprava preprečuje krajo avtomobila, še preden vžgemo avtomobilski motor. Dovolj je že, da avto samo malo potresemo in naprava, ki je priključena na avtomobilsko sireno, takoj reagira s h upom sirene. Kot Je enostavna uporaba, preden zaklenemo vrata avtomobila, napravo priključimo s sti- kalom, tako je tudi enostavna namestitev. Varnostno napravo je mogoče v 15 minutah namestiti v katerokoli znamko avtomobila po želji lastnika kjerkoli v avtu. Za novo varnostno napravo bo dajala tovarna Vega 6-mesečno garancijo, seveda pod pogojem, da lastnik ne bo samovoljno odvijal zapečatenih vijakov. r<■■■■■■■■■■■■■■■■! ■■■■■■■■■■■■■•a VPRAŠANJE NAJEMNIN POSLOVNIH PROSTOROV OBRTNIH DELOVNIH ORGANIZACIJ IZ DNEVA V DAN BOLJ PEREČE Doklej anomalije pri najemninah? -------------------------------/ Obrtne delovne organizacije, ki imajo delovne prostore v najem, v vedno bolj neenakopravnem položaji* nasproti tistim, ki imajo lastne poslovne prostore Številne obrtne delovne organizacije imajo svoje poslovne prostore v najem in to v celoti ali pa samo delno. Delovne organizacije morajo plačevati za najete poslovne prostore visoke najemnine ne glede na to, da vlagajo vanje lastna sredstva v obliki investicijskega vzdrževanja in tekočega vzdrževanja. Poleg tega plačujejo seveda tudi prispevek za uporabo mestnega zemljišča ... In prav tista podjetja, ki so doslej vlagala največja sredstva v svoje poslovne prostore, so danes najbolj prikrajšana. Stanovanjska podjetja so namreč ne glede na vir investicijskih sredstev točkovala poslovne prostore po vseh znanih kriterijih. S tem pa so prizadela tista podjetja, ki so vlagala večja sredstva v svoje poslovne prostore, saj so za to po novem točkovanju obremenjena z višjo najemnino. In ker so v najemnini zajeti tudi stroški investicijskega vzdrževanja, vlagajo tista podjetja, ki so največ investirala v svoje poslovne prostore, s tem tudi v poslovne prostore drugih delovnih organizacij. , Obrtne delovne organizacije, ki imajo poslovne prostore v najemu, so torej v neenakopravnem položaju s podjetji, ki imajo lastne poslovne prostore. v upravljanje delovnim kolek0' vom s posebnim zakonski1’’ predpisom, bi bilo treba omog0, čiti odkup poslovnih prostor0 po knjižni vrednosti. Le s tv' bi dali obrtnim podjetjem m°2. nost, da sj pod sprejemljivi"’^ pogoji zagotovijo lastne pos!°v ne prostore. -3« BREZ KOMENTARJA Po podatkih, zbranih preko ankete Gospodarske zbornice SRS, so se najemnine v povprečju najbolj dvignile v Mariboru. Do povišanja je prišlo pretežno ob koncu leta 1966, indeks povišanja mesečnih najemnin pa se giblje od 283 do 324 %. • Primerjava skupnih poslovnih stroškov na 1 kvadratni meter poslovnih prostorov obrtnih delovnih organizacij kaže, da so le-ti znatno nižji v podjetjih, ki imajo lastne poslovne prostore. V teh podjetjih so bili mesečni stroški na 1 kvadratni meter v minulem letu od 0,85 N-din do 7,69 N-din. Pri podjetjih, ki imajo poslovne prostore v najemu, pa so bili mesečni stroški poslovnih prostorov na 1 kvadratni meter v istem obdobju od 1,82 N-din do 18,08 N-din. Ti podatki kažejo, da imajo podjetja znatno večje stroške s poslovnimi prostori, ki so v najemu. V povprečju kar za 135 %. Značilen primer je podjetje Elegant v Celju, ki je imelo v minulem letu v lastnih poslovnih prostorih 2,94 N-din mesečnih stroškov na 1 kvadratni me-ter, v poslovnih prostorih v najemu pa 15,25 N-din. S tem so bili mesečni stroški za poslovni prostor v najemu višji v povprečju za 419 %. Veliko povečanje najemnine za poslovni prostor zasledimo na primer tudi pri podjetju Obrtni servis v Kopru, kjer je mesečna najemnina narasla v minulih letih kar za 279 %, Skupni stro-šk; poslovnih prostorov so narasli na 1 kvadratni meter za 224 %. V podjetju Obrtnik v Murski Soboti je narasla mesečna najemnina poslovnih prostorov za 192 %. Do povišanja najemnine je prišlo dvakrat: po gospodarski reformi v letu 1965 ter ponovno naslednje leto. Mesečni stroški poslovnih prostorov so bili v letu 1966 na 1 kvadratni meter v lastnih poslovnih prostorih 0,85 N-din, v poslovnih prostorih v najemu pa 3,60 N-din. Ti podatki torej jasno kažejo na boljši finančni položaj tistih podjetij in obratov, ki imajo lastne poslovne prostore. Pomembno vlogo pri formiranju najemnine igra danes tudi lokacija poslovnih prostorov. Iz podatkov Gospodarske zbornice SRS je namreč razvidno, da so najemnine za poslovne prostore višje v mestih kot na deželi, in da je razlika tudi med posameznimi mesti, kot tudi v mestih samih, glede na to, ali so prostori v centru ali na periferiji. Stroški za lastne poslovne prostore so glede na razlike v lokaciji domala enaki, medtem ko prihaja prj najetih poslovnih prostorih do velikih razlik. POSLOVNE PROSTORE V UPRAVLJANJE DELOVNIM KOLEKTIVOM Stanovanjska podjetja bi morala torej voditi glede na vse to realnejšo politiko pri določanju najemnin. Upoštevati bi morala deficitarne storitvene obrti s širšega gospodarskega aspekta ter z reguliranjem najemnin omogočiti razvoj obrti. Ker so najemnine različne po raznih krajih in po različnih strokah in ker so stanovanjska podjetja tudi različno poviševala najemnine, bi bilo potrebno, da se najemnine postavijo na realno osnovo. Najemnine bi bilo treba določiti tako, da bodo obrtna podjetja poslovala pod enakimi ekonomskimi pogoji, ne glede na to, ali imajo lastne poslovne prostore ali pa imajo poslovne prostore v najemu. Ali stanovanjsko podjetje upošteva vložene investicije pri določanju višine najemnin ali ne, je zadeva medsebojne pogodbe. Vendar dosedanja praksa kaže, da investicije v poslovne prostore skoraj v nobenem primeru niso vplivale na znižanje najemnin, temveč nasprotno. Ker je z vlaganji lokal pridobil na vrednosti, je današnja najemnina še višja. Zaradi tega obstaja ena sama realna možnost rešitve vprašanja: # poslovne prostore bi bilo treba izročiti v upravljanje delovnim kolektivom, kar je povsem v skladu z načeli naše ustave. S prenosom poslovnih prostorov v last delovnih kolektivov bi dosegli enake pogoje poslovanja. Kolikor ne bi bilo možno doseči prenosa poslovnih prostorov Veletrgovina Ljubljana, Bežigrad 6 vas vabi, da izberete iz sor' tiranih zalog: Usnje, tesnila, potrebščin® sedlarje, čevljarje, tapetni1* » gumijeve cevi, gumo v PIoš.,fe in palicah, gumijeve Pr° klinasta in pogonska jermen * transportne trakove, PneV!^e> tiko in ostale gumijeve izdebv’ tehnični tekstil, klobučevin^ ‘uto, vrvarske izdelke, Pollfjjj liske, dekorativne tkanine vrvice, zaščitne obl %c, aasnike, pokrivala, č^nde. “L tke, očala, rokavice, obuva^ Ščitnike, plastične wias® 1 oredelavo, ju vi dur, vinil. v\Ii0e iltrapas, stragulo, plasti nase, gumo in usnje, barve ^ ake, usnjeno, tekstilno. K.0t itično in kovinsko galanter1-jisalne, računske, franki knjigovodske, razmnoževain .ztisne stroje ter tel c prim e ^ mremo za gostinstvo. PeB niško opremo in opremo mlinsko industrijo. ^ s’ c Xr A, -f' Jr l.J ■ V -'> MSI- SSSPEčiti Gigantov jubilej Dvajseta obletnica, ki jo te flni praznuje Litostroj, je pomemben jubilej ne samo za ko-lektiv tega giganta, temveč za • nas vse. Litostroj je ponesel naše ime tudi v širni svet. Do-®leJ so litostrojci opremili okoli mo hidroelektrarn doma in v ®vetu in izdelali zanje okoli 25b ‘Urbin raznih vrst v skupni mo-nad 3 milijone KM. Razen v Jugoslaviji so turbine Litostroja še v Turčiji, Pakistanu, In-diji, Nepalu, Burmi, Siriji, Etiopiji, Togu, Gvineji in v Maroku. S svojmi črpalkami je Lito-stfoj opremil ne le večino čr-Palnih postaj pri nas, temveč mdi črpalne postaje v Siriji in še Posebej v delti Nila v Egip- tu_> kjer deluje zdaj že kakih ”5 takšnih postaj, ki so vse 0Premljene z litostrojskimi črpalkami in stacionarnimi die-ieiskimi motorji. Dieselski motorji, ki jih Lito-*‘roj izdeluje po licenci znane Panske tvrdke tudi za ladje fPale obalne plovbe, za ribiške adje in kot pomožne motorje ja vse vrste ladij, so vgrajeni že v neštete ladje, ki so jih jugoslovanske ladjedelnice izdere v zadnjih letih za tujino. V Litostroju so izdelali tudi na stotine najmodernejših dvi-velike nosilnosti za hidroelektrarne doma in v tujini, ve-.ko število posebnih dvigal za jalezarne, livarne in druge podobne objekte. Skoraj 200 njegovih dvigal je danes samo v mdiji. Med njimi tudi največje mostno dvigalo v jugovzhodni fmiji z nosilnostjo 460 ton, vgra-t!n° v hidroelektrarno Bhakra Jangal pod Himalajo (na sliki). redaj imajo v gradnji še 800-orisko dvigalo za HE Djerdap, ?l bo eno največjih v Evropi in udi na svetu. Razen tega je Litostroj sodeloval tudi pri gradnji velikih sodobnih cementarn v Indiji, Etiopiji in Sudanu. V 20 letih so v Litostroju dosegli mnogo uspehov, prebrodili pa tudi mnogo težav. Včasih hudih težav in mnogim bi se lahko ognili, če bi bila na primer domača investicijska politika manj pristranska. Ne glede na vse to pa lahko ob 20. obletnici ugotovimo, da si je Litostroj priboril ugled doma in v svetu. Zato ob jubileju: litostrojci, srečno! Slavnostno zasedanje delavskega sveta podjetja ob 20. obletnici ^VVXXXX\NXXXXXXXXXXXVXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXvXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXV1XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX<\XXXXXXXXXVXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX\XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXVXXXXXXXXXX\XXXXXXX> Sindikatova obtožnica V začetku leta je zašel LIP v hude gospodarske škripce # Sindikati zavrnejo prisilno upravo, obtožijo krivce za nastali položaj in predložijo sanacijski načrt © V podjetju gospodari CD5 © V kolektiv se vračata trdnost in zaupanje © Med svoje nekdanje sodelavce se vrne, po dveh letih, nekdanji računovodja, ki mu kolektiv zaupa direktorsko mesto (Nadaljevanje s 1. strani) ?eznika, ampak vsega kolek- d Direktorjeve pozdravne bese-ne zvenijo kot formalno pla-lo za zaupanje. Prevarani brodolomci sl Upravljavci lesno industrij-v^a podjetja se niso rodili \,j,eraj. Pred 10 leti so si postavk’ delovne enote in izvolili tratne delavske svete, ki so že gospodarili ne le s sredstvi uosebne dohodke, ampak s ce-vj lrb ustvarjenim dohodkom. Oj0 je bilo dobro gospodarje-t)n •* se spominja takratni raču-'°dja Miomir Delevič. iet' ^ 1964 pa je zavel v pod-nov veter. Njegovo smer tp določilo novo vodstvo. Sa-tt)ouPravni organi po obratih so st Fab izpustiti iz rok eno pri-Itat °st za drugo. V glavah ne-„etih so se porajali nenasitni jil rti o velikem podjetju. Poso-tttn j.n nepokriti računi so se Zaloge so razrivale tt-,6t°lšča. Obrati so se začeli ob-Sega ati z očitki, da drug dru-^Sa Vzdržujejo. Vodstvo je od Des ^o časa natreslo kolektivu IjV tri mesece lanskega leta Ct)y0,titni pripovedovali članom hwP°slednje pravljice o »dobra11 gospodarjenju«. Septem-sklartSo Se hvalil; z 217 milijoni Hi >r0v, decembra s 140 milijo-sUšen.resnici pa so bili skladi iz-kraja. Ob 9-mesečnem §UjeiUnu so zatrjevali, da dol-iorJ* nekemu upniku 30 mili-dva tedna potem pa je io„0vtlv izvedel, da so 100 mili-Itou tarih dinarjev dolga zaiti Upniki so jih »vzgajali« Vm ?iso dobavljali surovin. *k>l6wačetku tega leta pa je v se ^ lvu Prekipelo. Dogodki so vrstili. Nekateri obrati v oči, da bi ga pomirilo. t,-^nsv-ai odcepitev. Pristojni Kl skupščini Slovenske sh» T;e in Slovenska Bistrica ■ tdlko, agali prisilno upravo. fctJu altle podružnice v pod-k^gzlnt- 80 Predlog odklonile z škodltvi3o: Prisilna uprava aio ^ ovala našemu ugledu. Z ^iv, ‘ zavarovali ljudi, ki so 1 Podw- gospodarski položaj zaščitili bi le tiste e, ki so zanikali in Beznik, poniževali delavsko samoupravljanje in ustvarjali razdor med upravo podjetja in obrati. No-tranjv-odnosi so naša zadeva, sami jih bomo uredili. SINDIKAT PREDLAGA CDS SANACIJSKI NAČRT Sindikalne podružnice se s hvaležnostjo spominjajo pomoči občinskih sindikalnih svetov Slovenska Bistrica in Slovenske Konjice. V marcu so trikrat razpravljali in skupno iskati pot iz nastalega položaja. Na osnovi teh razprav in razprav po obratih predložijo v začetku aprila sindikalne podružnice oziroma v njihovem imenu izvršni odbor centralnemu delavskemu svetu sanacijski načrt. 6 Predlagajo mu najbolj gospodaren okvir začetih investicij. • Za obratne delavske svete terjajo nekdanje pristojnosti: polno odločanje o materialnih sredstvih, samostojno urejanje delovnih razmerij, pogodbene odnose med delovnimi enotami in upravo podjetja. • Nadalje terjajo analizo proizvodnega načrta in opozarjajo na vzroke za nerentabilno proizvodnjo. O Predlagajo opustitev nerentabilnih izdelkov in povečanje proizvodnje z rentabilnimi izdelki. » Posebej opozarjajo na obrat v Slov. Konjicah, ki ustvarja skoraj polovico celotne proizvodnje v podjetju. « Za ureditev vseh teh in drugih gospodarskih in poslovnih zadev predlagajo posebno komisijo. ® Za nemoteno delo komisije pa terjajo kadrovske spremembe na upravi. Podjetje mora zapustiti 7 vodilnih delavcev. Sindikat jih obtožuje, da so zanikali delavsko samoupravljanje, da nestrokovno razpravljajo in ukrepajo. Obtožujejo jih. da so prikrojevali sklepe samoupravnih organov, da so jih slepili z raznimi podatki, da so diktirali in po svoje usmerjali razprave na zasedanjih centralnega delavskega sveta itd. itd. Obtožnica je dolga in neizprosna. Grobih samouprav- nih kršitev ni mogoče opravičiti. Vodilni so si zapravili vse zaupanje kolektiva. Centralni delavski svet hvaležno sprejme predlog sindikata. Začne se bitka ne le za obstoj, ampak za ponovni razcvet podjetja. Pri tem odgovornem delu pomagata centralnemu delavskemu svetu v. d. direktor inž. Bogo Hasenbihcl in njihov zunanji strokovni sodelavec Miomir Delevič. »V tem času so dejansko upravljali s podjetjem samoupravni organi,« ugotavlja tova- riš Delevič.. »Pri sanaciji podjetja nisem imel velikih težav, ker smo se prvi dan dogovorili, kako se bomo izvlekli iz nastalega gospodarskega položaja,« govori novoizvoljeni direktor članom delavskega sveta. Rane v LIP se celijo. Proizvodnja ne zmore vseh naročil. Kamioni odvažajo izdelke tako rekoč od strojev. V avgustu sc je nateklo na sklade prvih 100 milijonov starih dinarjev. V septembru bodo odplačali poslednje večje dolgove. Komi- sije pripravljajo nove samoupravne akte. V kolektiv se počasi vrača zaupanje. Oči upira v novoizvoljenega direktorja ih novo vodstvo. Miomir Delevič pa jih bodri: »V težavah si bomo vedno pomagali, kot si lahko pomagajo samo dobri tovariši. Taka složna pomoč veliko zaleže, kajti v tako slogo se ne moreta naseliti laž in hinavščina. Vedno mi morate odkrito povedati, če kaj ni v redu. Moja vrata so odprta za vsakega delavca ob vsakem času.« I. VRHOVCAK NOVOST IZ TOMOSA, TOVARNE MOTORNIH VOZIL IZ KOPRA Izdelki odslej tudi na kredit Kot smo zvedeli, se je Tomos, tovarna motornih vozil iz Kopra, odločila in s 1. septembrom že začela prodajati svoje izdelke na potrošniški kredit. To ji je omogočila koprska Kreditna banka s tem, ko je tovarni Tomos posodila 1 milijon N-dinarjev. Za sedaj bodo prodajali svoje izdelke na kredit le v prodajalni v Kopru. Trudijo pa se, da bi prodajali svoje proizvode tudi v drugih prodajalnah v Jugoslaviji. Kupci iz kateregakoli dela države pa bodo v primeru, da bi Tomosove izdelke kupili v Kopru, prav tako deležni potrošniškega kredita. Na potrošniki kredit bo možno kupiti vse izdelke, to je mopede, lamo motorje, motorne črpalke'1 in stabilne motorje v vrednosti od 100.000 do 600.000 S-din. Na potrošniški kredit pa sedaj še ne bo mogoče kupiti osebnih avtomobilov, ki jih prav tako proizvajajo v Tomosu. Upravni odbor tovarne Tomos je v zvezi s tem med drugim sklenil, da bo tovarna odobravala potrošniške kredite z dveletnim odplačevanjem. S tem pa bo nedvomno omogočila nakup Tomosovih izdelkov tudi tistim, k; imajo nižje osebne dohodke in si doslej niso mogli privoščiti deni mo priljubljenega Tomosovega mopeda. Naj dodamo še to, da kupcu ne bo treba imeti porokov, marveč bo ob nakupu plačal le zavarovalno premijo v višini 7600 S-din. Tako bo moral kupec ob prevzemu, na primer mopeda, plačati prvi obrok 56.000 S-din in zavarovalno premijo, nato pa skozi dve leti mesečne obroke. O tej poslovni potezi koprskega Tomosa, da je omogočil nakup svojih izdelkov tudi na obroke, lahko napišemo vse najlepše. Nedvomno pa je to poteza, ki bi jo lahko posnemale tudi druge naše tovarne, ki proizvajajo blago za široko potrošnjo, saj je znano, da še v marsikaterem skladišču leži dovolj neproda- SVEŽ VETER VEJE V RADGONSKEM »AVTOREMONTU« Dve leti je menda od tega, ko so se odnosi v obrtnem podjetju Avtoremont v Gornji Radgoni začeli zaostrovati. Delavski svet je že takrat začel opozarjati vodilne, da bi bilo treba hitreje odpravljati nakopičene nepravilnosti, ki so prispevale k temu, da se je naglo zmanjševal ugled nekoč renomiranega podjetja, ki je bilo znano zaradi kvalitete svojih uslug širom po Jugoslaviji. Kot kaže,, pa se stanje zadnji čas naglo izboljšuje. K temu so nedvomno prispevali nekateri ukrepi samoupravnih organov v zadnjih mesecih. Med drugim so v podjetju odpustili prejšnjega sekretarja . podjetja, ki so mu očitali, da je zelo površno skrbel za uresničevanje sklepov samoupravnih organov. Tehnični vodja podjetja je sam odpovedal delovno razmerje, pa tudi ostavko direktorja je delavski svet sprejel. Na seji delavskega sveta so veliko razpravljali o razmerah v podjetju. Krivično bi bilo naprtiti vso krivdo za stanje v Avtoremontu izključno direk--torju, ki se je po svojih močeh trudil, da bi podjetje vendarle napredovalo, so menili na seji. In še to so dodali, da je bil »premehak« pri svojem delu, od odgovornih ljudi v proizvodnji je premalo odločno zahteval izpolnjevanje nalog, bil je tudi precej popustljiv do svojih neposrednih sodelavcev. Zaradi tega so ga skoraj vsi zaposleni začeli jemati neresno. Iz tega pa je sledila nedisciplina, pijančevanje med delovnim časom, nesolidno delo, nepotrebne vožnje in splonšo zaostrovanje odnosov. Delavci in samoupravni organi so valili za tako stanje krivdo - predvsem na ljudi v upravi, oni iz uprave pa so se v glavnem izgovarjali na neposredne proizvajalce. Dejstvo pa je, da s0 za stanje v Avtoremontu predvsem krivi vodilni ljudje, ki niso niti poskrbeli za dosledno uresničevanje dobrih sklepov delavskega sveta. SINDIKAT JE SOGLASNO ODLOČIL Nezaupnica direktorju podjetja je bila prvič doslej najbolj jasno izražena na občnem zboru sindikalne podružnice, ki .je bil letos meseca marca in se ga direktor kljub povabilu ni udeležil, sicer pa smo takrat slišali, da se zelo rad izmika raznim sestankom v kolektivu. Na sestanku sindikata so člani z absolutno večino glasov izglasovali predlog delavskemu svetu podjetja, naj ta čimprej razpravlja o razrešitvi direktorja. Predlagali pa so tudi, naj bi direktor prevzel posle tehničnega vodje. Ta predlog so člani sindikata v večurni razpravi utemeljili predvsem s tem, da so za stanje v kolektivu krivi sicer skoraj vsi zaposleni, da pa je direktor odgovoren, ker ni izvajal poverjenih mu nalog, zlasti pa je premalo storil, za izboljšanje delovne discipline. Člani sindikata so predlagali, da je treba poostriti previdnost pri sklepanju pogodb, saj se je doslej večkrat zgodilti, da jim je kako delo namesto dobička navrglo izgubo. Na sestanku so tudi jasno povedali, da >6e stanje samo z zamenjavo direktorja ne bo v celoti izboljšalo in da morajo k temu prispevati vsi zaposleni, vsak v okviru svojih možnosti in pristojnosti. Odveč bi bilo nadaljnje naštevanje vseh »grehov«, ki so se nakopičili v radgonskem Avtoremontu v zadnjih letih. Dejstvo je, da je tudi v tem podjetju samoupravljanje, kljub občasnim napakam, naredilo zrelostni izpit. V PRIPRAVI SO POMEMBNI UKREPI Na zadnji seji delavskega sveta je novi sekretar podjetja razložil članom, katere naloge je treba v prihodnje opraviti, da bi se stanje kar se da čimprej popravilo. Delavski svet je bil zato enotnega mnenja, da je treba dobiti v najkrajšem času novega direktorja, ker se zaveda, da brez dobrega vodstva ne bo mogoče napredovati. S prihodom novega direktorja bo dejansko vsa vodilna ekipa v Avtoremontu zamenjana. Dobili so že novega sekretarja, sprejeli so v službo tudi novega tehničnega vodjo, medtem ko so dosedanjemu direktorju poverili delo v komerciali, kjer se bo zaradi sposobnosti za to delo lahko bolje izkazal. V podjetju pripravljajo stimulativnejši sistem nagrajevanja, pripravljajo pa sq tudi na to, da bi zaposlili čimveč' kvalificiranih delavcev, predvsem pa želijo vzpostaviti red in disciplino. pri čemer so že dosegli vidne uspehe. T. STEFANEC Radio je bil gluh kot noč. Toda, bil je nov in imel je garancije.'. Šestmesečno garancijo. Opremljeno z vsem, potrebnimi pečati in podpisi. Še bolj kot to pa me je pomirjalo dejstvo, da je bil napravljen v »Niški eletronski industriji«, ki slovi — po solidnosti. »Nič ne skrbite!« so mi dejali na servisu v. Ljubljani. »Aparat bomo poslali v Beograd. Če v dveh mesecih ne bo popravljen, dobite novega aU pa vam bomo vrnili denar...« jg Vendar radio ni bil po- H pravljen niti v dveh mese- g cih niti treh. jf »Še malo potrpite! Vsak jj dan pričakujte, da vam bo jj tovarna vrnila denar. Ver- jj jetno radia v Beogradu ni- 1 so mogli popraviti...« so 1 skušali ohladiti mojo vročo jj kri v Ljubljani. Potlej pa, ko sem čakal jj že četrti mesec in sem še jj zadnjič »urgiral« na ljub- jj ljanskem servisu, je končno jj le potrkal poštar na domača E vrata. Povsem uradno mi jj je' potisnil v roke starega gj znanca, ki sem ga zadnjič gj videl pred štirimi meseci. g !llllillllllli!llll!illlll!llllllllllllllllllllllll!!lllllllllllllIlllllllllllllillllll!!lllllll!llillllil!S iiiiiiiiniiiiiiiiiiififB^MnnifiiiiuuHiuKiUuiiiiiiiHiiumniiiippiiiiiiiL Kaj hitro sem opazil, da jj se kljub dolgi odsotnosti ni g spremenil niti za las. Bil je 1 molčeč kot takrat, ko sva p se spoznala, le sem in tja jj je rahlo zahreščal, kot da fj bi mi želel povedati, naj ga jj vendar pustim v miru. Zaradi vsega tega sem jj danes v dilemi: ali naj opi- B sani postopek ponovim in Jj tvegam, da mi servis vrne jj čez pol leta spet pokvar- 'jj jen aparat, ali pa se naj jj enostavno poslovim od 50 S tisočakov in jih podarim jj niškemu delovnemu kolek- jj tivu za modernizacijo pro- jj izvodnje, sam pa si omislim 1 nov radio? j A. Ulaga jj Kozerija I ! T a zasedanju občinske I Na skupščine so razprav-X N Ijali o izpolnjevanju plana razvoja kmetijstva v njihovi komuni in ugotovili, da na tem področju zaostajajo za drugimi občinami. Potem so iskali vzroke. Bilo je nič koliko različnih mnenj dokler ni predsednik skupščine dejal: »Čeprav spoštujem vaša mišljenja, vendar sodim, da bi morali predvsem okrepiti kadrovski sestav našega referata za kmetijstvo. Nujno potrebujem inženirja agronomije, ki bo skrbel za izpolnjevanje družbenega plana na tem področju.« In so sklenili, naj občinska uprava razpiše natečaj. I I 1 t Prijavilo se je sedem kandidatov. Po vsestranski analizi njihovih prošenj so štiri komaj pečene inženirje izločili, tri kmetijske strokovnjake z daljšim delovnim stažem pa so poklicali pred komisijo za sprejem novih delovnih moči. Predsednik komisije je bil referent za gospodarstvo. Bil je strog predsednik in sleherne-m/u kandidatu je stavil konkretno vprašanje. Prvega je vprašal: »Denimo, da ste reefrent za izpolnjevanje družpenega plana razvoja kmetijstva v gospodarsko šibki občim, ki nima dovolj sredstev, da bi plan uresničevala. Kaj boste storili?« Kandidat se je zamislil in rekel: »Ustanovil bi uvozno podjetje »Agroimport« in v tujini kupoval kmetijske pridelke ter jih prodajal na domačem trgu. Tako prisluženi dobiček, ki pa, kot nas praksa uči, gotovo ne bi bil majhen, bi porabil za razvoj kmetijstva v občini.« Drugega je vprašal: »Zamislite si, da je letina obilna in vi kot referent za izpolnjevanje družbenega plana kmetijstva ste se znašli pred dejstvom, da je pridelka več. kot ste planirali, odkupne cene pa so nižje, kot ste pričakovali in kmetijski artikli gnijejo na poljih in v sadovnjakih Kaj bi vi storili?« Kandidat je bil na tem področju očitno doma, saj je odgovoril, kot bi ustrelil: »Ničesar ne bi storil. Plan je tako ali tako petletni. Če je letos pridelka preveč, ga bo pa drugo leto manj in povprečje bo enako planiranemu. Isto velja za odkupnej. cene. Letos so nižje' drugo leto bodo višje in v petletnem, povprečju bodo tolikšne, kot smo pričakovali. Nekaj bi pa le napravil Svetoval bi zadrugi in zasebnim kmetom., naj denar, namenjen za nakup umetnih gnojil, porabijo za agrotehnične izboljšave, saj so polja že tako pognojena s pridelki.« Tretjega kandidata je predsednik vprašal: »Po temeljiti analizi izpolnjevanja družbenega plana razvoja kmetijstva v zadnjih dveh letih ste ugotovili velika odstopanja. Za kakšen ukrep bi se odločili?« Vprašani kmetijski strokovnjak se je najprej pozanimal: »Katerih pridelkov je bilo letos največ?« »Krompirja in koruze.« »Torej,« je dejal kandidat, »najprej bi plan poslal v arhiv in glede na izkušnje, ki jih imam, nacedil novega. Pri njegovi izdelavi bi upošteval naslednja dejstva: če je letos veliko krompirja in koruze, so odkupne cene teh artiklov nizke, drugi pridelki, ki jih je manj, pa so dragi. Drugo leto bomo potemtakem zasadili in posejali več tistih kultur, ki jih je bilo letos manj. denimo zelja, repe. čebule in česna, in jeseni bodo odkupne cene teh artiklov nizke, dražja pa bosta krompir in koruza, kar bo njun pridelek pičel. Zato ju bom,o tretje leto zasadili na večjih površinah. In tako naprej. Pri takšnem planu ne bo nobenih odstopanj.« Potem je predsednik no';' cal vse tri kandidate in jim dejal: »Vsi ste pokazali dobršno mero agronomskega znanja, potrebujemo pa samo enega. t Ko se bomo odločili, vas bomo * pismeno obvestili.« Kaj mislite, za koga se je ♦ komisija odločila? Ne veste? # Bom pa jaz povedal. Za nobe- ♦ nega! Tajnik je namreč pre- # gledal proračun občinske ♦ uprave in ugotovil, da ne mo- J rejo nastaviti referenta za iz- t polnjevanja družbenega plana * razvoja kmetijstva, ker nimajo J zanj niti ficka. »Predlagam pa,« je rekel na f naslednjem zasedanju občin- a ske skupščine, ko je pojasnje- # val občinskim možem, zakaj f ne morejo sprejeti na delo in- f ženirja agronomije, ki bi se * ukvarjal z izpolnjevanjem, J kmetijskega plana, »da njiho- * ve predloge proučimo in jih j uveljavimo v praksi.« Sodobno kmetijstvo SEM IN TJA PO LETOŠNJEM VINSKEM SEJMU V LJUBLJANI — ■ - ' .‘m snUI * '''-mm , —- , Samo še danes ves dan in jutri do trde noči in za nami bo tudi letošnji mednarodni vinski sejem v Ljubljani ter z njim že trinajsti zaporedni nastop boga Bacchusa na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Kako naj ocenimo letošnje njegovo gostovanje? Prav gotovo velja poudariti, da ljubljanski vinski sejem že dolgo ni več zgolj razstava vin, žganih pijač, sadnih sokov in opreme ter potrebščin za vinogradništvo in vzporedne dejavnosti, ampak vse več prostora daje tudi specializiranemu sejmu gostinske in turistične opreitfe. Poslovni in .navadni' ljudje se ob tem še vedno strinjajo s tradicionalno oceno vseh dosedanjih tovrstnih prireditev v Ljubljani, da namreč res ni prav, če hitro mine vse tisto, kar je lepo in dobro... Tisočeri obiskujejo vinske kar jih sploh daje vinska trta. nudila vsaj še 365 dni po tistem, sejme samo zato. da bi spet en- Predobro namreč vedo, da se ko bodo »zaključili« vinsko po- krat okusili najžlahtnejše solze, jim takšna priložnost ne bo po- kušnjo v kletnih prostorih Go- mMM 13. MEDNARODNI vinski LJUBLJANA samo še danes, 9. septembra in jutri, 10. septembra 25 % popust na železnici sejem GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE LJUBLJANA ^AAAAAAAAAAAAAAAAAAAA/NAAAAAAA/WWWW\AAAAA/WW\AAAAAAA/WWWWWVWWWVWWVViA/W' spodarskega razstavišča. S pijačami sicer postrežejo (za drage denarje) tudi na zabaviščnem prostoru razstavišča, vendar vsebina steklenic, ki naj b; zagotavljale originalno polnitev in pristnost sorte, v večini primerov ni več natančno tista, kot »vzorec« pri bitki za medalje in druge nagrade. Kakor v pravljici lepo pa bi bilo za vse malikovalce in prijatelje boga Bacchusa, če bi z zaostritvijo kriterijev pri ocenjevanju vina in žganih pijač vnaprej poskusili preprečiti neusmiljeno izkoriščanje vinskega sej-, rna in njegovih medalj v komercialne namene. Letos se je na primer za medalje potegoval 901 vzorec vin iz 17 držav. Z medaljami je bilo nagrajenih 848 vzorcev, od tega 405 vzorcev z zlato medaljo. Izmed 274 jugoslovanskih vinskih vzorcev jih le devet ni dobilo medalje. Kakorkoli že te številke govore o kvaliteti razstavljenih vinskih vzorcev, pa je podoba takoj drugačna, če se spomnimo, da se za nagrado na ljubljanskem vinskem sejmu lahko poteguje vsak proizvajalec, ki ima v skupini kvalitetnih vin ob času ocenjevanja na zalogi NAJMANJ TISOČ LITROV ISTE VRSTE VINA. V to skupino pa štejejo, razen drugih, tudi vsi rizlingi, muškati in traminci, potem pa še merlot, kabernet, šipon in še nekatera vina ... Zaradi tega res lahko govorimo o dveh straneh vinskih medalj, pa tudi o tem, da samo tržišču ni mogoče prepustiti vloge tistega razsodnika, ki jo v vseh vinorodnih državah neusmiljeno izvajajo vinske in druge inšpekcije. RAZSTAVA BODOČIH GOSTISC Omenili smo že, da ljubljanski vinski sejem vse bolj prerašča tudi v razstavo najsodobnejše gostinske in turistične opreme. Dejansko smo dočakali dan, ko so vsaj za teden dni pod isto streho združene vse možne kombinacije opreme bodočih gostišč in turističnih objektov, kar jih je trenutno dosegljivih na našem trgu. To hkrati pomeni tudi prvo celovito predstavo sposobnosti domačih in nekaterih tujih proizvajalcev. Paše za oči res ne manjka. Na srečo je slino mogoče poplakniti tudi s skodelico kave, ki jo brezplačno ponujajo kar na treh pultih, iz konkurenčnih vzrokov posod istočasno .. . Marsikatera gospodinja bi si zaželela stroj za pomivanje posode, ki na sejmu celo obratuje, če b; bil vsaj za polovico manjši in precej cenejši. Razstavlja ga ljubljanski CONTAL. Tudi najsodobnejša oprema za kuhinje, točilnice, sanitarije in še vse drugo, vštevši združeni nastop tekstilcev in nekaterih pohištvenih podjetij, mami poglede ne le privatnih interesentov, ampak tudi predstavnikov naših gostinskih podjetij. V paviljonu Industrije gostinske opreme, IGO Ljubljana smo se na primer srečali z Viktorjem Mačkom, k; na sejmu kupuje kombinirani hladilni pult za Kmetijsko zadrugo Žiri. Predstavniku podjetja IGO Martinu Zibertu je na vse kripije dopovedoval, da nekaj podobnega lahko ceneje kupi pri Loških tovarnah hladilnikov, vendar mu je njihova oprema bolj všeč. Skratka, brez kompromisa najbrž ne bo šlo ... Kako se je pomenek končal, ne vemo. Ni pa.nam žal, da smo obiskali tudi paviljon tega podjetja, saj je eden redkih tovrstnih specializiranih proizvajalcev pri nas, ki ima za mesece vnaprej razprodane vse svoje zmogljivosti. Njihovi zadnji uspehi so nove kuhinje v ljubljanskem hotelu Union ter v vrsti hotelov v Dalmaciji. Toliko jih je, da se Martin Žibert vseh niti spomniti ni mogel. Se to: konkurenca je že storila svoje. IGO ZASTONJ IZDELA VSE PROJEKTE za opremo prostorov z izdelki lastne proizvodnje. Ce so zaradi tega izdelki morda nekaj dražji, končno ni važno, ker interesenti dobijo v roke brezobvezno, vendar popolno ponudbo s kompletno dokumentacijo obenem. Kaže. da se jim to obnese. Sicer ne bi imeli toliko naročil, kot jih imajo... To pa je vsekakor zelo spodbudno tako za vse tiste, ki se zanimajo za nakup nove opreme, kot je pomenljivo za konkurente ... »VENDAR SE JE NEKDO SPOMNIL...« Tudi na tistem delu seji*3] kjer so razstavljeni razni kh16' tijski stroji in druga oprema potrebe vinogradništva, klet*1 stva in ostalih vzporednih dej*y nosti. ne manjka obiskovalcev. . pretežni večini med njimi s. .tisti, ki tudi kupujejo. Za devi^ in za dinarje. Izbira, čeprav J velika, povpraševanja še ne sega. Tudi to torej pomeni e0® ga od opozoril, da navzlic zadr gam z denarjem blago še naj® pot do kupca, če proizvajanj oziroma prodajalec zna usti'®1, vsem njegovim željam. Korak, dlje od konkurent® je šla kupcem naproti 1 jubljaIj, ska AGROTEHNIKA. Pri nakupih nudi pet odstotkov pusta. Pri kosilnici to znese ne- kaj več kot štirideset tisočak0 ' prj malem kmetijskem trakt0 ju že okroglih sto jurčkov . • • ( -Letos marca smo prav tem prostoru imeli prvi prod*., ni sejem kmetijske mehaniz*^ je,« pripoveduje predstav0. Agrotehnike Smiljan E'®.,. »Uspeh je presegel vsa prič'j\,t vanja. Prodali smo za več % 800 milijonov strojev in di"A opreme, hkrati pa zvedeli. % ljudje najbolj iščejo. Naši k*?,, pa so takrat imeli prvo Pri,% nost, da si podrobneje ogle®j,n, razpoložljive stroje in oprelU da jih tudi preizkusijo: tudi k večkrat, če se jim zdi potre* g. Zaradi tega, da bi razprodal loge in .otipali* trg za našle pomlad, ko bomo naš sejem po- novili, smo pripravili tudi se ^ njo prodajno razstavo. Kdo kakšnih komercialnih usP0*1 ^ si od nje sicer ne obetam0'^ pa to investicija za naprej- ^ vidimo po reakcijah obisk0^ cev, kj se že zdaj zanimaj0 ^ vse podrobnosti, čeprav ^ kupovali šele čez nekaj mese® oziroma po večini šele na v mlad.« ie Skratka, dobro je, če trži ^ vsaj nekatere že opozarja, j, svojemu blagu po sodobne) ^ poteh iščejo pot od skladišč* trga in kupcev ... O marsičem bi še lahko s? ^ govorili ob letošnjem vinS sejmu. Vendar ga vsakdo ^ življa po svoje, zato naj volj. Saj smo si končno vsl, ni v mislih, kakšna škoda lepo in dobro tako hitro m ^ va... Vseeno je, kaj si k tem misli! g MILAN GO VEKA