Iz Slomškove šolske risanke
VI. Ob knjigi in plugu.
Oče s plugom, z ostrim drugom,
rezali so brazde v njivo;
jaz sem s knjigo šel pred plugom,
z bolečino o srcu žioo.
Noga d istih gre razorih,
duh tezi po drugih vzorih.
AH oče so ozkipeli: »Saj mi še na plug bo sedelt Kdor ob plugu glasoo beli, komaj črni kruh bo> jedel. Konj in vol sta vez nerodna, plug in knjiga reč neplodna!«
Pot zastala je živini med počasnimi nogami, plug obstal je v ruševini, bič je pal po moji rami, knjiga pala po razoru kakor kruha kos na dvoru.
Gledali so maii s praga moje branje in oranje, oideli so mati draga oišjo misel in spoznanje. Prihiteli so na njioo: ¦»Kesne brazde! Kaj je krivd?
Ti za plug si, oče, ustvarjen, deiaj s plugom, pamet pravi; temu drug je dar podarjen, naj stori po sooji glavi. Pamet proa, volja druga, pusti sina izpred pluga!«
Knjigo mati so pobrali, sled so v brazdi poravnali.