POLDE MAČEK ml.se je rodil 1. 1928 v Zdogu. Osnovno šdo je končd v Polju in se vpisal na gimnazijo za Bežigrad Že tedaj je prenašd pošto za ncče partijsko vodstvo ter soddovd pri gradnji bunkarfev zanj in pri propagndnih akcifah ter prevažd hrano in zdravila za prve partizanske skupine pa vzhodu Ljubljane.
Maja l. 1942 je odšel v partizane in bil kot skojevec izbran v ze&čitno enoto vojno-pdhičnega vodstva, bil l. 1944 sprejet v partijo, šel v vojaško šdo v Gradac in partijsko šdo v Cermošnjice ter prešel k oddelku za zaščito naroda. Kot tak je prekrižaril tako rekoč vso Slovenijo in dobršen dd Jugoslavije, sodeloval pri osvoboditvi Trsta, bi V AjdovSčini ob proglasitvi prve slovenske vlade ter med prvimi v osvobojeni Ljubljani. Kot sodelavec odddka za zcščito narodaje delal v različnih krajih Slovenije, šel l. 1943 na višjo vojaško šdo v Beograd, nakar je deset let ddd v Murski Soboti. L. 1961. je prišel v Ljubljano na republiški sekretariat za notranje zadeve, se vpisalna visokošdo zapolitične vede in novinarstvo ter l. 1964. diplomiral. Naslednje leto je bil za dve leti izvdjen za podpredsednika, nato pa za sedem let za predsednika skupščine naše občine. Sedaj je direktor SOZD živilske industrije HP
Mimo tega, da je znan javni ddavec in temperamenten govornik, se posveča tudipisani besedi:pSe in objavlja spomine na partizanska leta - npr. Borba v Belški grapi, Spomin na roško ofenzivo -, z aktualrami prispevki sodeluje pri radiu Ljubljana in v Naši skupnosti, najobsežnejše njegovo dosedanje delo pa je monogmfija Komunističnapartija in njena vloga v revolucionamem delavskem gibanju pred 2. svetovno vojno in v NOB na področju predvojne občinePdje (Zbomik 1965), iz katere objavljamo nekdiko skrajšano poglavje.
KONCENTRACIJSKA TABORIŠČA V JUGOSLAVIJI
V Evropi je zagorel požar druge svetovne vojne. Fašistični vojni stroj je 1. septembra 1939 udaril na Pdjsko, nakar sta Anglija in Francija napovedali vojno Nemčiji. v Jugoslaviji se je pdožaj delovnega človeka za-radi vojnih razmer še podabšal. Profašistični del jugoslovanske buižoazije se je še tesneje naslo-nil na fašistične sile. Zaradi vse močnejšega protifašističnega in demokratičnega gibanja se je vlada Cvetkovič-Maček poslu-žila reakcionarnih ukrepov in decembra 1939 dopdnila za-kon o zaščti države (dodan je bil člen 12 a), s katerim je uvedla koncentracijska tabo rišča za komuniste in napredne sile (Bfieča, Lepoglava in dniga).
Prvi udarec po členu 12 aje bil naperjen proti vodstvu Ko munistične partije. Dobro pla-nirana pdi c ijska akcija ni uspela, ker je Partija že ob sprejemu člena 12 a vedda, da je naperjen proti komunistora, ki lahko vsak čas ptičakujejo aretacije. Vodstvo KP v Pdju je
bJo o pripravah na aretacije tudi obveščeno. Edvard in Pep-ca Kaidelj, ki sta do tedaj sta-novala v Spodnji Zadobrovi, sta se januarja 1940 preselJa na Je-žico.
Ko se je Pepca Kardelj 6. 2. 1940 vmila na stanovanje v Spodnjo Zadobrovo, je takoj za njo prišlapdicijain jo aretirali Isti dan je bila aretirana tudi Angela Dovč. Edvarda Kardelja niso našli, čeprav sta nanj upri-zorila pravi lov specializirana pdicijska agenta Vrečar in Je-ranče.
Ker so bale to prve akcije na csnovi člena 12 a in so pome-nie uvajanje fašističnih metod v Jugodaviji, je proti njim od-ločno protestirala vsa napredna jugodovanska javnost V občini Pdje, kjer sta bUi Pepca Kardelj in Angela Dovč znani in pii-ljubljeni ievducionarni delavki, je Partija organizirala in siste-matično vodila boj proti členu 12 a, proti fašističnim meto-dam in protijudskemu režimu Cvetkovič-Maček.
Za začetek naj zapišemo izja-
vo Angele Dovč-Ocepek o pred-vojnem gibanju, ki jo je dala na sestanku 22. 10. 1956 v Pdju: Ko so nas aietitali, nismo ve-deli, kam gremo. S Pepco Kap-delj sva biii zaprti dva ali tri dni. Tov. Kardeljeva je bia taktat, ko so jo aretirali, že v legali, mene pa so aietirali v tovarnL Ko so nas pripeljali na pdicijo, smo dobili odiok za internacijo v Bi-leči. Mi smo bili v diugi skupini. Prvo skupino ki je odšla dan prej, so naložili v Ljubljani na kclodvoru na vlak. Veijetno pa so bili poleg tudi ljudje, ki so de-monstriiali in so zaiadi tega ho-teli naložjti drugo skupino v Za-logu, in to na nsti vlak, ki obi-čajno v Zalogu ne ustavlja. Zad-nji dan so nam reHi, da vsak lah-ko fe pokliče kakega svojega so-rodnika. K raeni je prišel biat, ki sem mu naiočila, da naj gie ta-koj k tovarišu Pcidetu Mačku in mu pove, da nas bodo naložili na viak verjetno v Zalogu.
lakoj po sprejemu obvestila, da jfli bodo odpdjali z brzo vlakom iz Zaloga (tako so sto-rili že s ptvo skupino, a se je od nje poslovilo le nekaj Založa-nov, ki so prišli na postajo z rdečimi nageljni), so kanunisti organizirali akcijo in o njej ob-
vestili komuniste in simpati-zerje v Zalogu in okdiških va-seh. Skušali so pieprečiti pdi-cijskim avtomobilom pravo-časni prihod na postajo v Zalog, in sicer tako, da so nastavili na cesti Pdje—Zalog deske z žeblji. Če pa akcija ne bi uspda, je bio ddočeno, naj se demon-stranti zberejo pred postajo v Zalogu in skušajo pieprečiti po-liciji in aretiianim vstop v vlak. Ovire, katere so pri ,,Kamnar-jevi ulici" nastavili Stane Bob-nar in komunisti iz Zaloga, niso dosegle namena. Avtomobili so deske, ki so bLe zakopane v sneg, odrinili s ceste in nemo-teno nadaljevali pot v Zalog. Na postaji je bilo zbranih več kot sto ljudi, največ delavcev, kme-tov in mladine. PiMo je do buč-nih demcmstracij. Ljudje so vzklikali: ,,Dd s fašizmom!", ,,Fuj Cvetkovič-Maček!", ,,Sra-mota!", ,,Fašisti!", Angeli, Pepci in drugim pa: ,,Dobro se dižite — mi smo z vami!"
Tik pied prihodom bizovlaka je pripdjal na postajo tudi lo-kalni vlak iz LjubJjane. Z vla-kam se je pripeljala tudi Cilka Maček, ki je v zaporu obiskala Pepco in Angelo ter zvedela, da jih bodo peljaii v Zalog in nato napiej neznanokam v inter-nacijo. Na vlaku je o tem obve-stila ljudl Ti so se v večini, ko so izstopji, takoj priključii de-monstrantom. Cilki je uspelo priti v čakalnico, kjer so sedeli Pepca Kardelj, Angda Dovč, Lojze Hohkraut, Jože Umek, Ivan Keše, Lojze Ocepek, Vili Maurer, Stefan Kovač, Aladar Kardoš in Rudi Čačinovič. Vsa-kemu je segla v roke in pomoto-ma tudi poiicijskemu agentu Kukoviču, ki je spremljal trans-port Nekdo od zapornikov je tedaj zaklical: ,,Ta pa ni naš." Cflka si je obrisala roko, plju-nia pred njega in takoj odhitda iz čakalnice med množico, ki se je že prerivala z žandarji in poli-caft. Najbdj ievdutioname so bili zaloške žene, med njimi Ivana, Vika, Dragica in druge, ki so suvale pdiciste, jih tdkle in vpile na vse grlo: ,,Fašisti!" Zaostajali niso niti zaloški mla-dinci — skojevci, ki so s kame-njem napadfi pdicijske avtomo-bile in razbili šipe. Ljudi je še posebej podžgalo, ko je pdicij-ski agent Kukovič udaril Angelo Dovč, ko se je ta poiavljala od očeta, čeprav mu je Angela klo-futo takoj vmila. Taka akcijaje imela izieden pomen, kajti bua je med pivimi v Sloveniji uper-jena proti členu 12 a, proti faši-stičnim metodam in proti viadi Cvetkovič - Maček. Ta in dru-ge akcije širom po Sloveniji so pieprečile pošiljanje aietirancev v Bfleča
Čeprav je bilo za priprave zelo malo časa, je komunistom uspelo organizirati množične akcije in tako obliko boja, ka-kišne policija že dolgo ni doži-vela. Ogorčenje demonstrantov v Zalogu se je tako stopnjevalo, da so pdkaji takoj po odhodu vlaka poskakali v avtomobfle in johitro odkurili proti Ljubljani. Tudi vevški žanSarji s Sušnikom na čdu so se hitro pobrali v var-no zavetje.
Take sramote Ijubljanska po-licija in oblast nista mogli pre-
nesti. Zato sta že takoj nasled-nji dan s hitro akcijo nastopili proti demonstrantom z zaloške postaje. Uradniki sreskega na-čelstva so zasedi prostoie obči-ne v Polju in začeli odmerjati kazni. Podatke o demonstrantih so dobili od članov Katdiške akcije, piofesorja Janeza Gruma iz Kašlja, Jožeta Matna iz Za-loga in še nekaterih, ki so se
SpomeniK zenam pred Ijubljan-skim sodiščem (kamen — de-talj)
Nikolaj Pimat: Otroke, zene, staice so odpeljali z domov
prejšnji dan pripeljali z lokal-nim vlakom iz Ljubljane in so pozomo opazovali dogodke. Vsi navedeni so že tedaj ovajali klerofašističnemu iežimu ko-muniste in vse napredne ljudi.
Tako so bili zaradi sodelova-nja pri demonstracijah kazno vani z zaporom Ivana Židan, Vida in Dragica Sluga, Johana Pangeišič, Marija Mam, Franc-ka Maček, Jože Anžur, Peter Čeimelj, Tone Maček, Stane Crne in še več drugih; mnogi drugi so bili kaznovani z denar-no kaznijo.
Akcija proti taboriščem, proti kišenju najosnovnejših de-mokratičnih pravic in osebnih svoboščin je prerasla v splcšno jugoslovansko gibanje vseh de-mokratičnih sil. Da bi organizi-rali neposredni stik z interni-ranci, vzpostavili kanal in sode-lovanje, povezali akcije zunaj in v taboiišču, je Edvard Karddj odpotoval v Boko Kotoisko. Tam je o vseh teh stvareh go vonl s črnogotskimi komunisti in se z njimi tudi dogovoril, kako bi rešilikomuniste v tabo iišču, če bi se režim še zaostril in se poslabšalo splošno stanje. Z njim je potoval tudi Pdde Maček, ki je vzpostavil po na-logu Edvarda Karddja nepo siedne stike s Pepco Kardelj in z drugimi interniranci v Bfleči. Pepco je v taborišču trikrat obi-skal, govoril je tudi z drugimi intemiranci ter oddal in iz-menjal pošto med interniranimi in Edvardom Kardeljem, ki ga je čakal v Trebinju. Ti stiki so bJi vzpostavljeni konec febniar-ja leta 1940, kar je razvidno iz Bilečkega dnevnika Alija Kar-doša, v katerega je dne 26. fe-biuarja 1940 zapisal: Obisk Ma-ček-Pepca.
Edvard Kardelj se je dva dni zadiževal v Črni gori, nato pa sta se s Pddetom Mačkom od-peljala iz Dubrovnika v Split, kjer je Edvard Kardelj ostal na nekem sestanku.
Pdde Maček je dobil ob tem neposrednem stiku v BHeči ustne in pisne infomacije o sta-nju v taborišču. Od pisnih informacij je diranjeno tudi pismo Pepce Kardelj. Napisano je bflo konec februarja 1940, verjetno nekaj dni pred obi-skom, in sestavljeno v obliki ne-kakšne resducije oziroma pro testa.
Ohranila se je le četrta stran, pa še ta je v zeio slabem stanju:
... Dopisovanje nam je ome-jeno kot ..robijasem" samo na najbUžje svojce, pisma senzuri-rajo v nasprotju z ustavo, ki jamči tajnost pisem. Obiske lah-ko sprejemamo samo en da v tednu. So pa omejeni in izldjud-na pravica upiavnika taborisča. Piavilnik ne vsebuje nobenfli jamstev ter prepušča dovolitev obiska in njegovo trajanje svo-1 bodni odočitvi upravnika tabo rišča. Popolnoma nezakonita in neupiavičena je piepoved spreje-manja časopisja. Kako je sestav-ljen piavilnik, je azbrati iz dej-stva, da nam prepoveduje celo petje, v tem ko v kaznilnicah same upiave skrbijo za to, da ,,iobijaši" gojijo petje celo v pev-skih zborih m z orkestrL Piavil-nik predvideva kot eno od disci-plinskfli kazni zapor od 1 do 30
dni z zmanjšano in omejeno ko-ličino hiane. . . Izvrfevanje kaz-nj na prostosti je mngo bolj za-ščitilo ,,robijaše". .. Kako zelo smo prepuščeni samovoljiizvrJil-nih organov, je tazvidno iz do-ločb piavflnika, ki dopuSča upo rabo strelnega orožja tako v pri-meru poskusa bega, upora in na-slja kakor tudi za nepokorščino nasproti organom straže. Mon-stiuozno je, da nam piavUnik prepoveduje vsak razgovor z organi, ki se že po značaju vtt kajo v vsako nase gibanje. Oni lahko v najnez . . . nesporazumih vidijo nepokorščino in se podu-žijo pooblastila,,P ... ter upora-biio strelno in rezno orožje. S to odločbo piavilnika... ost našega življenja zmanjšana na minimum in smo vsak tre-nutek ... ogroženi.
Podpisana najodločnejfe pro-tes... proti temu, da smo pri-sijeni ziveti v bilečkem tabo-ri&ču p .. . Kučnim redom v opi-sanih razmerah, ki so slabše ka-kor razmere v kaznilnicah, pro-testiramo proti temu nezakoni-temu načinu konflnacije. Ker pa je njena odreditev sploh nezako-nita in neupiavičena, poudarjam našo na začetku te spomenice obrazloženo zahtevo .. .
Takoj iazveljavite prvostopne odločbe o naši konfinacije oziio-ma da . .. teh odločb ... re-šitve, vprašanje njihove zako-nite . . Bilcči . ..
Pismo zdo jasno govori o sta-nju v taborišču in ne potrebuje nobenega posebnega komentrja. Vsa dovenska javnost je bila hi-tro seznanjena s pogoji, v kate-rih so živeli intemiranci.
Na pntisk vse jugoslovanske demokratske javnosti je morala oblast spremeniti režiin v tabo-rišču in je v aprilu 1940 izpu-stita na svobodo prve interni-rance. Med njimi sta bili iz-puščeni tudi Angela Dovč in Anica Vipotnik. V Bileči je ostala kot edina ženska le še Pepca Kardelj. Vendar se pro fašistični iežim ni odrekel čle-nu 12 a niti nadaljnjemu pre-ganjanju kcmunistov in vseh na-prednin delovnih ljudi. To je bil le majhne poskus, da bi pre-iepil javnost in iz tega poteg-niti čimveč koristi. O tem go-vori tudi psmo 20. 4. 1940, ki ga je poslala po izpustu iz inter-nacije Angela Dovč Pepci Kar-delj v Bilečo. Iz njega je mo goče razbrati, da je bfla tudi po izpustu iz intemacijskega tabo-rišča pod stalnim pdicijskim nadzoistvom in pravzaprav intemirana v domačem kraju.
Angela se je morala vsak dan javljati na vevški žandamanji pri ,,Suši", žandarmerijskemu ko-mandirju Sušniku. Žandarme-rija jo je kontrdirala tudi v to-vami. Tako se praktični ni nič spiemenilo, ena internacija je zamenjala dniga Razlika je bila v tem, da je bua Angela intemi-rana v domačem kraju, bfla pa je še vedno pod stalnim nadzor-stvom, imela je omejen mož-nosti gibanja ita Vendar je bil že sam izpust iz internacijskega taborišča Bileča rezultat boja komunistov in vse napiedne jav-nosti. Ta uspeh pa so si nekateii komunisti napačno tdmačili in menili, da je bio že dovdj, če so intemirance izpustili. Pod vplivom piecej optimističnih pisem iz Bfleče (javljali so, da bodo kmalu vsi izpuščeni) so se pojavie govorice o izpustu intemirancev, kar pa je imelo za podedico, da je boj proti kon-centracijskim taboriSčem po členu 12 a začel izgubljati svojo cstrina Predvsem ležimu so bie take govorice zdo dobro došle. Postavimo lahko celo, da so bile iz teh krogov lansirane in pogojene. Jasno je, da bi bila prizadejana vdika škoda celo-kupni akciji, ne samo proti členu 12 a in intemacijskim ta-boriščern, ampak proti profaši-stičnemu režimu nasploh, če bi se take govorice še iazširjale ali celo prevladovale.
Ko je bil Edvard Kardelj ob-veščen, da se je začela pditična akcija izgubljati v pričakovanju posameznikov, je iz Zagreba, kjer je tedaj živel, poslal 30.4. 1940 Pddetu Mačku naslednje pismo:
DRAGA POLDE IN ROZA!
... Bilo bi mnogo bolje, če bi tisti, ki so zunaj, malo manj šLrili vesti o tem, da tam ni tako ,,slabo" in manj hodili čakat Pepco na Kolodvor, zato pa več delali pioti tabor .. . orgaruzirali akcije itn. Naj si vendar dajo do-povedati, da ne gre samo za to, da izpuste ljudi, ampak da tabo-rišča ukjnejo. Tudi mi, ki se skii-vamo kot divjačina, smo tu in bomo svobodni šele tedaj, ko ne
bo več člena 12 a in taborišč. To naj si tudi Angela zapomni in vsi naši Daj prebrati to moje pismo šc komu dnigemu, ki se ga tiče. Oni lahko izpuste vse ljudi, a člen 12 a bo ostal in ob pivi priliki bo zopet stopil v akcijo ...
To pismo je bilo zelo po-membno za nadaljnji potek akcij, ki so se nadaljevale širom po Sloveniji. Z njegovo vsebino so bili seznanjeni komunisti, obravnavali pa so ga tudi nase-stanku rajonskega komiteja Pdje, na katerem so bili navzo či Angela Dovč in drugi komu-nisti.
Akcije proti koncentracij-skim taboriščem so bile sestavni del akcij proti fašizmu, proti profašistični vladi pa za demo kratične pravice in druge zahte-ve delovnih ljudi. Prispevale so k naraščanju nerazpoloženja de-lovnih množic, ki so manifesti-rale svojo sdidamost in poveza-nost z intemiranimi tudi v pismih.
Pisec tega prispevka je imel na razpolago le pisma, ki so bila poslana Pepci Kardelj.
Tudi Edvard Kardelj, ki se je leta 1940 moral pred aretacijo zopet umakniti v ilegalo, je z internifanimi v Bileči vzdrževal stalne pisne stike. Obveščaljih
je o pdožaju doma in v svetu. Za 1. maja 1940 je poslal pismo svoji ženiPepci:
Cestitam Ti k temu bojevne-mu prazniku in Ti ob tej priliki voščim, da bi bilo to leto za na-prej zate prijetnejše in uspeš-nejse, kakor je bflo dodej. Zlasti pa želim, da bi čimpiej svo bodna sedla na vlak in se pri-peljala k meni Kdo ve, kam naju bodo še metali razburkani valovi naše iKmime in obenem velike dobe. Na prvi maj pregledujemo mlade sjle svoje moči in sposob-nosti V maju vzbrste popki in se umaknejo zadnji sledovi, zadnji ostanki starega leta. Zato tudi mlade delavske sile ta dan pre-gledujejo svoie moči, da bi se v sebi ohrabrile za bodočnost Tudi midva moiava napiaviti tako. Naj Te ta dan še bolj ohiabri in Ti še bolj poglobi za-vest, da si s svojo žrtvijo in s svo-jo zvestobo delavski stvari prene-hala biti paavna kapljica v morju, s katero se svojevoljno igrajo viharji, marveč si postala zavestni tvorec, ki bo po svojih moech prina ša svoj delež, da bi bilo jutri lepše in srečnejše ljudem na zemlji. Ta zavest naj Tj vliva ponos pa tudi občutek odgovornosti, da boš razmistila v sebi, kako bi tudi tam, kjer si, čimbolj koiistno uporabila svoje sje v sposobnosti, da ne bi osta-la brez koristL Uči se, uči, kajti s tEm, ko usposabljaš sebe in bo-gatiš svoje znanje, usposabljaš in bogatiš svoi lastni razied. Vidiš, da   si  ostala  edina  interniiana
ženska v dižavi. To pomeni, da te nasprotiniki cenijo. Ceni tudi Ti samo sebe. Ostani skromna, toda nikar se ne podcenjuj. Uči se! ...
Izroči moje prvomajske po-zdrave tudi vsem Tvojun tova-rišcm!
Boj, ki so ga vodili komu-nisti, se je pod pritiskom vse de-mokratične javnosti širom po dižavi končai z zmago in z raz-pustom koncentracijskega tabo-rišča v Bleči. Toda pditika profašistične vlade Cvetkovič-Maček se ni spremenfla.
Že nekaj mesecev kasneje je priredila policija nov lov na Pepco, Angelo in druge komu-niste. V taborišče Ivanica so bJi odpeljani France Kumše, Valerir tin Maiinko, Jože Kačarin Jože Anžur in na stotine borcev proti fašizmu iz drugih krajev. Uresničfla se je napoved Edvar-da Kardelja, ki je že v citiranem pismu 30.4. 1940 zapisal: ,,Oni lahko izpuste vse ljudi, a člen 12 a bo ostal in ob prvi priliki bo zopet stopil v akcijo." In res. Protiljudski režim je na-daljeval s preganjanjem komu-nistov in vsega napiednega, de-mokratičnega ljudstva vse do tedaj, dokler ni propadd, tako kot propade vse, kar je gnilega in ieakcionarnega.