GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA
Leto XIV
Številka 47/48 (457- 458)
Velenje, petek, 24. novembra 1978
' Cena 4 din
Ob dnevu republike
Po vsej Jugoslaviji bodo dan republike letos proslavili še posebej slovesno, saj mineva 35 let od takrat, ko so v bosanskem mestu Jajce na drugem zasedanju A VNOJ položili temelje nove Jugoslavije. Ta izjemen jubilej nas je spodbudil, da obiščemo Jajce in pobliže spoznamo, kaj je značilno za današnjo podobo tega zgodovinskega mesta. Reportažo našega novinarja Jožeta Krajnca, o današnjem utripu v tem mestu objavljamo na 3. in 4. strani.
Jutri osrednja slovesnost delavcev Gorenja
Na prireditvi, ki so jo poimenovali
,Govorim o sreči", v velenjski Rdeči dvorani bo govoril sekretar Predsedstva ZK Jugoslavije, Stane Dolanc
V soboto, 25. novembra se bodo zbrali v našem mestu delavci iz vseh tovarn Gorenja, da bi skupaj s številnimi gosti — predstavniki družbenopolitičnega, gospodarskega in javnega življenja ter naše JLA pregledali dosežene razvojne uspehe in se dogovorili za nove naloge. Udeleženci slavja se bodo zbrali v tovarni gospodinjske opreme , Gorenje in nato v sprevodu odšli do Rdeče dvorane, kjer se bo ob 12. uri začela slovesnost, poimenovana Govorim o sreči, na osrednji slovesnosti pa bo govoril sekretar Predsedstva ZKJ, tovariš Stane Dolanc.
25-letnico Gorenja te dni na svojstven način obeležujejo v vseh mestih oziroma krajih, kjer so delovne organizacije, predstavništva oziroma servisni centri Gorenja. Na priložnostnih slovesnostih oziroma manifestacijah govorijo zlasti še o nalogah, ki čakajo blizu 20.000 delavcev Gorenja pri uresničevanju načrtov prihodnjega razvoja.
Na poseben način so Srebrni jubilej zvestobe obeležili mladi delavci Gorenja. V sredo, 22. novembra, so pred tozdom Gradbeni elementi v Gorenju, kjer je začel razvojno pot ta pomemben člen našega gospodarstva, prižgali ,Plamen Gorenja" in ga po krajši priložnostni slovesnosti ponesli v vse kolektive Gorenja širom po Jugoslaviji. Akcijo, ki so jo mladi delavci Gorenja poimenovali „Plamen Gorenja gori povsod", bodo sklenili danes, v petek, 24. novembra zvečer, ko bodo plamen Gorenja" prinesli pred Rdečo dvorano v Velenju. Takrat bo pod gradom zagorel velik kres in napis „25 let Gore-
Nadaljevalo se bo suho vreme z meglo po nižinah.
nja". Sprejem „Plamena Gorenja" bo uvod v osrednjo slovesnost na čast 25-letnice Gorenja.
Zadnji teden je v središču Šaleške doline nasploh v znamenju Srebrnega jubileja zvestobe Gorenja. Na osnovnih šolah so učenci pisali sestanke o sreči; najboljša dela bodo nagradili. Pripravili so razstavo fotografij „Gorenje skozi 25 let v Gorenju in v Velenju". Vrtijo film o Gorenju. V galerijskem kotičku knjižnice Velenje pa bodo odprli rastavo del kiparja Dušana Džamonje. Ob odprtju razstave bo nastopil Miroslav Čangalovič.
Izredno bogat in zanimiv kulturni program pa pripravljajo za jutrišnjo osrednjo slovesnost na čast 25-letnice Gorenja v Rdeči dvorani.
KOROŠKI PARTIZANI V SOLČAVI
V nedeljo dopoldne se bodo v Solčavi zbrali koroški partizani Področni odbor koroških partizanov v Mozirju bo namreč v zadružnem domu pripravil občni zbor, na katerem se bodo člani pogovorili o svojem preteklem delu, si začrtali bodoče naloge in izvolili novo vodstvo.
Drugo zasedanje AVNOJ-a v Jajcu pomeni začetek nove Titove Jugoslavije, ki je s tem trenutkom stopila na svetovno prizorišče političnih dogajanj. Sprejeti so bili zgodovinski sklepi, ki so temelj in pravna podlaga za rojstvo samoupravne, socialistične skupnosti, osnovane na bratstvu in enakopravnosti narodov in narodnosti ter na spoštovanju človekove osebnosti.
Pot, ki smo jo prehodili v obdobju narodnoosvobodilne in socialistične revolucije, je bila izredno težka, saj so bila žrtvovana za cilje osvoboditve številna življenja najbolj zavednih sinov in hčera, domovina pa do tal porušena in izropana. Širina narodnoosvobodilnega gibanja in razredni značaj boja ter ljudska oblast, ki se je začela dobesedno oblikovati iz ljudstva, so bili in bodo vedno porok trajnim, demokratičnim odnosom v naši družbi. Vsa povojna družbena preobrazba kaže na to, da naše žrtve niso bile zaman!
Letos, ko slavimo 35. letnico tega zgodovinskega preloma, smo ponosni na prehojeno revolucionarno in ustvarjalno pot, še toliko bolj zato, ker smo vse, kar imamo, ustvarili sami z delom svojih rok in z lastnim znanjem. Napredek, ki je bil dosežen v tem obdobju, je ogromen. Ponosni smo na silni razmah naše socialistične demokracije, delavskega in delegatskega odločanja, torej na samoupravljanje nasploh. Vemo, da temeljijo vse te pridobitve izključno na zaupanju v moč delavskega razreda in delovnih ljudi.
V času, ko svet dnevno pretresajo vedno nova krizna žarišča, ko se nevzdržnost preživelih odnosov zdaj tu, zdaj tam, v svetu pokaže v krvavih spopadih, v kršitvah mednarodnopravnih, pa tudi čisto človeških norm in za zdrav razum samo po sebi umevnih pravic vseh ljudi, ko se s pozicij sile skuša urejati tako mednarodne in tudi notranje politične odnose drugih, ko se razrašča brezciljni, pa tudi z vsemi mogočimi barvami označen terorizem, ko izdatki za oboroževanje naprej naraščajo in se stabilnost lažnega ravnotežja sile, bomb vseh vrst in strahu kaže vsak dan bolj kot mora, se v naši domovini istočasno razvijajo humani odnosi med ljudmi, spodbujeni na osnovi samoupravljanja, svobodno združenih proizvajalcev, ki delajo in gospodarijo s sredstvi v družbeni lastnini v svoje in skupno družbeno dobro. Na tej podlagi urejamo delovni ljudje in občani vse svoje odnose, z delom in njegovimi rezultati si utemeljujemo svoj položaj, svoje mesto v kolektivu, mesto kolektiva aH druge delovne skupnosti v širši organizaciji in
nadalje v celotni družbeni skupnosti. Z ekonomskimi merili tega, zavestno in dogovorjeno usmerjenega in reguliranega, s svobodno menjavo dela, s socialistično solidarnostjo in soodvisnostjo gradimo z družbenim dogovarjanjem in samoupravnim sporazumevanjem svojo republiko dela. republiko svobode, lepubliko samoupravne demokracije.
Zadnje čase čutimo, da nam je proces samoupravljanja že krepko prevrednotil prvotni narodni značaj gibanja, da naš delavec, upravljalec, delegat in občan v Socialistični zvezi delovnih ljudi premore čedalje večjo silo osebnosti, sa se poraja nova, socialistična morala, etika in kultura. Vendar vse to ni naključno, vsega tega ne bi bilo brez idejne, razredne usmerjenosti in kontinuitete naše dinamične družbene preobrazbe. Naša skupnost sreče je nastala in nastaja po volji ljudi, z izgradnjo in dograjevanjem sistema oblasti od spodaj navzgor, z odločanjem v delegatskih skupščinah na vseh ravneh, z uresničevanjem delegatskih odločitev v samoupravnih interesnih in krajevnih skupnostih ter z nenehnim preverjanjem delovanja sistema
Gospodarska stabilizacija in cilji splošnega družbenega blagostanja, ki smo si jih zadali v tem srednjeročnem obdobju, zahtevajo od vseh nas, in vsakega posebej, več produktivnega dela, višjo storilnost in boljšo kvaliteto, več osveščenosti in učinkovitosti. Vse to bomo dosegli samo v stalni pristnosti samoupravnih odnosov, v organiziranosti in pripravljenosti za sprejemanje odločitev na celotni poti od pobud, do njihove končne izvršitve. K nenehni stalnosti dela nas zato v delegatskih zadolžitvah silijo konkretni družbeni odnosi ter tudi sistem sam. Že v naslednjem mesecu bomo volili krajevne organe SZDL, formirali ulične in vaške odbore ter organe krajevne skupnosti, na novo sprejemali pro-gramedela, opredeljevali naloge in obveznosti ter s tem izgrajevali naš politični sistem, osnovan na frontnem, to je širokem organiziranju socialističnih sil.
Naštete naloge so v tem trenutku prioritetne v naši družbi, njihova celovita izvršitev pa je istočasno tudi porok k našemu še večjemu blagostanju in napredku, kajti socialistično samoupravljanje prebuja v našh srcih in v srcih stotine milijonov delovnih ljudi širom po svetu novo upanje in sile dela in znanja, v delavski razred, ki mu pripada poslanstvo preobrazbe človeštva!
JOŽE KUMER predsednik OK SZDL Mozirje
Prireditve ob dnevu republike
V Šaleški in Gornjesavinjski dolini bomo nadvse slovesno proslavili 35. letnico rojstva naše Republike
Človek je bil in ostaja tvoje in naše vodilo
Na sobotni osrednji slovesnosti ob Srebrnem jubileju zvestobe Gorenja bodo članu Predsedstva SFR Jugoslavije in Predsedstva ZK Jugoslavije, tovarišu Edvardu Kardelju podelili spominsko listino, ki jo je podpisalo skoraj 20.000 delavcev Gorenja. Delavke in delavci Gorenja so tovarišu Edvardu Kardelju napisali nasldnje besede:
Skoraj 20. tisoč članski kolektiv Gorenja je praznovanje tega jubileja združil s proslavo ob njihovem srebrnem jubilejju. Na slovesnosti bo govoril Stane IDolanc, sekretar Predsedstva ZKJ.
Krajevna orrganizacija SZDL Mozirje bo v toirek, dan pred praznikom pripravilia ob 18. uri v kino-dvorani prosllavo s celovečernim koncertom mešanega pevskega zbora „Enakosst" iz Mozirja.
Na svojstvern način bodo proslavili dan repubilike velenjski rudarji. V torek, 28. noovembra jim bodo priredili ob 13. uri na jašku Skale učenci osnovme šole Anton Aškerc Velenje kulturrni spored. Z recitacijami in petjerm borbenih ter delovnih pesmi i in nastopom njihove folklorne skupiiine bodo obudili spomin na rojstvo > naše Republike in velike dni NOB. \V počastitev praznika pa so učenci vv ponedeljek, 20. no-irembra, v prosfetorih Jaška odprli razstavo spisov in i risb o 29. novembru.
Tudi v krajevnih skupnostih velenjske občine se bodo v dneh pred praznikom zvrstile mnoge proslave. V Šoštanju bo proslava, v torek, 28. novembra ob 19. uri v domu kulture. Program bodo izvedli učenci osnovne šole Biba Roeck, pianistka Brina Zupančič in mešani pevski zbor Svoboda Šoštanj. V torek ob isti uri se bodo na proslavi zbrali tudi krajani Šmartnega ob Paki. V tamkajšnjem kulturnem domu bodo program pripravili člani kulturnega društva, učenci in člani moškega pevskega zbora. Priložnostne proslave pa bodo tudi v drugih krajevnih skupnostih.
V počastitev praznika bodo 28. novembra ob 10. uri v Velenju izročili namenu nov dijaški dom, v nedeljo 26. novembra ob 10. uri pa bodo znova odprli RTC Golte. 29. november je tudi praznik najmlajših. Na vseh osnovnih šolah bodo v teh dneh pionirski odredi sprejeli učence prvih razredov v pionirsko organizacijo.
„Ob našem slavju 25-letnici, Ti člani 20-tisoč članskega kolektiva Gorenja pošiljamo iskrene pozdrave in izražamo našo srčno željo, da bi nas še dolgo usmeijal in osveščal ter naravnaval na zmagoviti poti k vedno novemu, bolj sodobnemu, bolj človeškemu in bolj humanemu.
Kot velika družina kovinarjev, ki zdiužuje svoje delo v Jugoslaviji in izven nje, Ti moramo z našo enostavno besedo povedati, da se napajamo ob tvojem znanju in zajemamo usmeritve našega dela v stvaritvah koncepta samoupravne družbe ter v naši vsakdanji borbi za večji kos kniha soustvarjamo novo kakovost življenja.
Ponosni smo, da imamo v Tebi velikega sina Slovenije, ki s prav takšno strastjo zagnanosti vztraja kot velik sin Jugoslavije ter v nenehni znanstveni, filozofski in družbenopolitični zavzetosti daje nova pota družbenih rešitev vsemu napred-
nemu svetu.
Smo otroci revolucije in vemo, da uživamo največji vrednoti: mir in pravico, da soustvarjamo naše današnje življenje, osnove naše bodočnosti in predvsem uresničujemo pre-davni sen vseh generacij človeštva: pot k sreči.
Na poti k sreči pa moramo dajati v naš osmišljeni boj vse naše sile, na vsakem koraku učvrščati vrednoto naše revolucije: bratstvo in enotnost naših narodov in narodnosti ter dosledno vztrajati na politiki ne-
uvrščenosti, kot največjega jamstva neodvisnosti in svObnde.
Ponosni smo na naš doprinos. Pred 25 leti je pričelo 11 delavcev, danes nas je 20-tisoč. Letos ustvaijamo 15 milijard skupnega prihodka in vsak tretji proizvod roma na mednarodni trg. V rasti blaginje v vsakdanji borbi in trdi, neizprosni šoli življenja resnično raste zavest in smelost samoupravljanja.
Vemo, da moramo z znamenjem in dobrinami upravljati, zavest pa vzgajati. Toda naše pravice ne morejo biti večje od
V današnji številki preberite
stran 2,3:
Tu se je rodila nova Jugoslavija.. . str. 4:
Nov dom Rudarskega šolskega centra str. 5:
Gorenje naj nam daje srečo tudi v bodoče
naših dolžnosti. Z delom dokazujemo, da se naše delovno mesto ne neha pri tovarniški ograji.
Tvoje življenje je zgodovina našega naroda. Ti si sostvaritelj naše revolucije. Bil si vedno na čelu in z nezmogljivim instinktom sodobnega filozofa, marksista, politika in vodje si v naša omahovanja vnašal novo vero in nove cilje. Globoko zaupaš razredu, ki mu pripadaš, partiji, ljudstvu. Vedno si znal poiskati in izraziti vse tisto skrivno, kar je bilo v nas, in nam povedati, kaj želimo.
Človek je bil in ostaja tvoje in naše vodilo. Zato dosegamo tako pomembne uspehe.
Tvoja pot je naša pot. S svojimi podpisi jamčimo, da bomo na tej poti vztrajali v dobrem in hudem, v najtrših preizkušnjah. Verjamemo človeku, zaupamo sebi in zaupamo Tebi in Ti preprosto želimo povedati, da Te imamo iz vsega srca radi Tvoji"
Tu se je rodila nova Jugos
Ta zapis vetja Jajcu danes — Zrcalil naj bi delovni in življenjski utrip mesta in njegovih občanov danes, 35 let p velikih dohodkih, ki so v zgodovini nove Jugoslavije in Jajca zapisane z največjimi in najlepšimi črkami - Jajce n
pozablja, toda tudi Jajca ni moč pozabiti, pravijo domačini
35 let nove Jugoslavije
Bilo je v noči med 29. in 30. novembrom leta 1943. osvobojeno Bosansko mesto Jajce je bilo po ukazu Vrhovnega štaba popolnoma zatemnjeno. Le v dvorani Kulturnega doma je gorela luč. Točno ob 19. uri je vanjo vstopil tovariš Tito s člani Centralnega komiteja Komunistične partije Jugoslavije in Vrhovnega štaba. Delegati in gostje so navdušeno pozdravili njegov prihod. Zbor gledališča narodne osvoboditve Jugoslavije je zapel himno „Hej Slovani" in vsi so vstali ter zapeli z njimi Nato je h govorniškem odru pristopil Ivan Ribar, predsednik Izvršnega odbora AVNOJ-a. Med prisotnimi je zavladala popolna tišina. Za govorniškim pultom je stal oče, ki je v tem mestu pred dvema dnevoma zvedel, da sta v boju z okupatorjem padla oba njegova sina. Jurica in Lola Ribar. Tišino je prekinil gromski glas očeta obeh mladih herojev: „Tovariši delegati, začenjamo drugo zasedanje ANVOJ-a!"
Tako se je pričelo zgodovinsko drugo zasedanje ANVOJ-a, kije s svojimi odločitvami izpisalo najsvetlejše strani zgodovine narodov in narodnosti Jugoslavije. V osvobojenem Jajcu je 142 delegatov enoglasno sprejelo Deklaracijo drugega zasedanja A VNOJ, ki je med drugim poudarila velike uspehe narodnoosvobodilne borbe v Jugoslaviji in potrdila izdajalsko delovanje kralja Petra II., Draže Mihajloviča in jugoslovanske emigrantske vlade v Londonu. A VNOJ se je preoblikoval v vrhovno zakonodajo in izvršno predstavniško telo Jugoslavije kot vrho-
vni predstavnik suverenosti narodov in narodnosti Jugoslavije. Ustanovljen je bil Nacionalni komite osvoboditve Jugoslavije (NKA) kot organ z vsemi značilnostmi narodne vlade. Dogovorjeno je bilo tudi to, da se Jugoslavija gradi na demokratičnem federativnem principu kot državna skupnost enakopravnih narodov. Drugo zasedanje A VNOJ pa je prineslo še posebne odločitve o vrhovnem zakonodajnem in izvršnem narodnem predstavniškem telesu in NKOJ kot začasnem organu vrhovne narodne oblasti v Jugoslaviji v času vojne, o odvzemu zakonitih pravic pobegli vladi, o prepovedi vrnitve kralja Petra II., o izgradnji Jugoslavije na federativnem principu, o priznanju in zahvali narodnoosvobodilni vojski, o uvedbi naziva maršala Jugoslavije in o potrditvi odločitev ukazov in izjav Izvršnega odbora A VNOJ ter Vrhovnega štaba NOV in POJ.
Drugo zasedanje je potrdilo tudi odločitve predsedstva AVNOJ: o dodelitvi naziva maršal Jugoslavije Josipu Brozu-Titu, o . imenovanju NKOJ, o priključitvi Slovenskega Primorja in vseh anektiranih delov Slovenije svobodni Sloveniji in federativni Jugoslaviji, o priključitvi Istre, Rijeke, Zadra in nekaterih jadranskih otokov Hrvatski in Jugoslaviji ter o ustanovitvi državne komisije za raziskovanje zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev.
Vse te odločitve drugega zasedanja A VNOJ so označile dokončno ustanovitev vrhovnih državnih organov in začetek razvoja nove Jugoslavije.
Šolski center stoji v novem delu mesta
Mesto spomenikov, mesto stoletij, zgodovinska zakladnica, kontinentalne Benetke. Po-topisci, ki so Jajce slikali s takimi nazivi, so povodov za to imeli in imajo več kot dovolj. Narava tod ponuja najlepše kar zmore in njene nedoumljive stvaritve se vešče prepletajo s številnimi sledovi, ki jih je tudi tu puščala razgibana zgodovina prejšnjih ;toletij. Kotlina pod Humom je ob ustju Vrbasa in Plive, kjer se razprostira Jajce, resnično pravi muzej na prostem. S takimi značilnostmi je Jajce vaba in paša za oči številnih obiskovalcev iz vse Jugoslavije in od drugod, ki prihajajo, da bi videli rojstni kraj nove Jugoslavije in njegove lepote. Pliv-ska jezera, kanjon Vrbasa, slapovi Plive, reke Pliva, Vrbas, Ugar in množica kulturno-zgo-dovinskih znamenitosti so tisto, zaradi česar je Jajce znano po vse svetu. Mesto pa si vsako leto nadane posebno slovesno podobo v času praznovanja Dneva republike. Takrat je Jajce Jugoslavija v malem, kajti praznik republike je najlepša priložnost, da se obišče mesto, kjer so pred petintridesetimi leti obrnili prvo stran zgodovine nove Jugoslavije. Jajce pa ni le zgodvina marveč tudi sedanjost. Živi, raste in razvija se kot vsa ostala mesta pri nas, z industrijo, s šolami in vrtci, z zagnanim družbenopolitičnim in društvenim delom z izrednimi pogoji za turizem in še z marsičem. Ob vsem tem pa niti za trenutek ne pozablja na bogato tradicijo iz narodnoosvobodilnega boja. Ponosno je zaradi tega in to kaže v vsakem trenutku in na vsakem koraku.
Mesto Jajce predstavlja s približno 11.000 prebivalci edini večji center občine Jajce. Le-ta se s številnimi okoliškimi vasmi širi na območju 390.000 kvadratnih kilometrov in sodi v krog srednje razvitih občin socialistične republike Bosne in Hercegovine. V občini Jajce živi skupaj že preko 38.000 prebivalcev skoraj vseh narodov in narodnosti Jugoslavije, med njimi zelo veliko mladih. Prav zaradi tega mnogi imenujejo Jajce tudi mesto mladosti.
VSEHITREJŠI GOSPODARSKI RAZVOJ
Občina in mesto Jajce stopata v zadnjem času z vseveč-jimi koraki tudi po poti gospodarskega napredka. V Jajcu je v organizacijah združenega dela
najrazličnejših panog, z različnim obsegom, strukturo ter ustvarjenim dohodkom, zaposleno preko 8000 občanov.
Najstarejša delovna organizacija v Jajcu je Elektro Bosna, ki je lani svečano proslavila osemdesetletnico svojega delovanja. V njej združuje delo skoraj 2000 zaposlenih, osnovno področje njihove dejavnosti pa je proizvodnja ferolegur ter ele-ktrokemičnih izdelkov na bazi predelovanja soli. Ob prihodu v mesto vas na položnem gričku pozdravi napis z imenom te tovarne, ki ji mladi strokovnjaki načrtujejo še lepšo prihodnost. Srednje visoka planinska območja v okolici Jajca so prekrita s prostranimi bogatimi gozdovi in zato ponujajo izredno ugodne pogoje za razvoj lesne industrije. To naravno bogastvo je glavna predelovalna surovina sarajevskega Šipada, ki ima v Jajcu temeljno organizacijo s približno osemsto delavci. Le nekaj manj je zaposlenih v gradbenem podjetju Pliva. Ta na območju Jajca skrbi za izvajanje različnih novogradenj, kijih je iz leta v leto več. Njihovo delo je tudi nova četrt Jajca, vedno večja in po arhitektonsko-urbanistični rešitvi zelo zanimiva. V sestavu Energoinvesta iz Sarajeva delujeta v Jajcu tudi rudnik boksita in tovarna metalnih konstrukcij s 600 delavci, približno toliko kot jih ima tudi Avtotransportno in servisno podjetje Vrbas, ki prav tako sodi med največje delovne organizacije Jajca. Ž vsem tem pa naštevanja seveda še ni konec.
Omeniti velja še sistem hidroelektrarn na brzicah v kanjon vpetega zelenega Vrbasa, turistično hotelsko podjetje in še mnoge druge. V občini Jajce je blizu petintrideset organizacij združenega dela in vse razen ene se v zadnjih letih lahko pohvalijo s pokazatelji uspešnega gospodarjenja, ki jim med drugim zagotavlja tudi hiter vsestranski razvoj. Od vseh investicij, ki so trenutno v toku, jih je preko 60 odstotkov vloženih v razvoj gospodarstva. To je tudi ena izmed osrednjih poti srednjeročnega in dolgoročnega razvoja Jajca, ki je usmerjen predvsem v postavljanje novih proizvodnih panog ter v obnavljanje in razširitev že obstoječih zmogljivosti. Vzporedno s tem pa bodo nastajali seveda tudi objekti družbenega standarda in komunalne infra strukture. S tako razvojno naravnanostjo naj bi v bližnji bodočnosti odpravili
tudi vprašanje nezaposlenosti, v tem času v občini Jajce išče zaposlitev bhzu osemsto delavcev, med njimi več kot polovica nekvalificiranih.
SKRB ZA STROKOVNO USPOSABLJANJE MLADIH
V Jajcu se dobro zavedajo, da je eden izmed poglavitnih pogojev uspešnega gospodarjenja strokovno usposabljanje mladih delavcev. Pred leti so zato zgradili sodoben srednješolski center in ga imenovali po Džemalu Bijediču. Iz dvajsetih osnovnih šol v občini (tri se ta
čas še gradijo) se v centru Džt mal Bijedič zbira preko 2001 dijakov, ki se lahko vpišejo sedem srednjih šol: gimnaziji ekonomsko, strojno, kemijski in elektrotehnično ter v šoli t električaije in strojne ključa* ničaije. Sedanje zmogljivost postajajo premajhne, zato so a čeh razmišljati o gradnji novegi centra, kjer bo prostora za i več dijakov. Premajhen je tud otroški vrtec. Sprejme lahki 150 otrok, to pa je spričo vse večjega razvoja mesta mnogi premalo. V teh dneh bodo zatt zasadili prvo lopato za izgrad njo novega vrtca, ki ga mladi mamice v Jajcu že nestrpno pri čakujejo.
Zapisali smo že, da dobiva novi del Jajca vedno večje raj sežnosti in nasproti nestetij zgodovinskim obeležjem ras tej spomeniki moderne arhitefc ture. Letno zgradijo približni 150 družbenih in 200 zasebni stanovanj, komunalno pa i urejujejo tudi okoliški področni centri. V vseh petnajst oko! ških krajevnih skupnosti so oi koncu leta 1976 napeljali elektriko, skoraj vse so preskrbljeral tudi s pitno .vodo, večja naselji pa povezujejo sodobne asfalti rane ceste. V občini Jajce posvečajo veliko pozornosti tudi izgradnji raznih domov, zdravst venih postaj ter industrijskih trgovinskih, športnih in drugil objektov na podeželju. Tod si izrazita hribovska oziroma pla ninska področja, ki so dolgale-ta zavirala razmah kmetijstva. V zadnjih nekaj letih pa je le čutiti, da se posamezniki vse boj odločajo za tiste panoge, kiji tukajšnji klimatski pogoji dov» ljujejo.
Staro in novo si v središču mesta podajata roke
Kulturni dom si je ob otvoritvi ogledal tudi predsednik Tito
Značilna bosanska arhitektura s trdnjavo v ozadju.
V hiši Šarenica je bila ustanovljena agencija Tanjug

ilka 47/48 (457 - 458) - 24. novembra 1978
r£3
Ivija, tu je mesto mladosti
MESTO ZGODOVINSKE TRADICIJE
IV zgodovinskem Jajcu so se |) sotočju Vrb asa in Plive pre-
tosti iz bogate zgodovinske zakladnice se ponujajo skoraj ob vsakem koraku sprehoda skozi Jajce.
Posebno poglavje pa predstavljajo spomeniki iz časa na-
totografij in dokumentov tistega časa. Ta muzej je med najbolj obiskanimi v naši domovini. Na hiši v parku ob Vrbasu ter na Buričevi hiši v starem delu mesta sta vzidani plošči, ki
tale najrazličnejše kulture in mestu puščale spomenike, ki ohranjeni in negovani še da-s. Tu je videti ostanke mate-ne prazgodovinske kulture, me antike in rimskega obdo-, srednjega veka, obdobja [njih bosanskih kraljev, bano-le ter vladavine Turkov in polje Avstro Ogrske. Ostanki iz eznih stoletij pričajo o ži-isanem življenju prebivalcev sta in njegovi razgibani zgo-bvini. Zato občudovalcev teh namenitosti nikoli ne manjka.
iatakombe, Sahat kula, Med-led kula, hram boga Mitrasa, folp svetega Luke, staro mesto 114. stoletja in druge znameni-
Del bogate muzejske zbirke
rodnoosvobodilnega boja. Jajce je bilo osvobojeno štiristo dni in zavetišče je ponudilo maršalu Titu ter vrhovnemu štabu, zavezniškim vojnim misijam, agenciji Tanjug, Gledališču narodne osvoboditve Jugoslavije, delegatom drugega zasedanja AVNOJ in mnogim drugim. Jajce je v tistih dneh predstavljalo nekakšno politično in kulturno središče okupirane Jugoslavije. V vrsti obeležij iz obdobja naše socialistične revolucije pa seveda stopa v ospredje Kulturni dom z dvorano, kjer se je v noči od 29. na 30. november leta 1943 odvijalo drugo zasedanje AVNOJ. V njej je Muzej drugega zasedanja AVNOJ z zbirko
mm ■■	v;--.s.
Udeleženci spominskega pohoda so prikorakali v Jajce
'fdSL -
SFriv fcLlf
domu, kjer se je odvijalo drugo zasedanje AVNOJ, je danes tuzej
takrat, ko so v Kulturnem domu zatemnjenega Jajca delegati iz vse Jugoslavije sprejemali zgodovinske sklepe. Mesto je živelo z njimi v tistih dneh in z njimi živ-tudi danes. Zato bodo velik praznik počastili ponosni, da so bili priče teh dogodkov. Na dan republike bodo predali namenu številne pomembne pn-dobitve: tovarni metalno predelovalne in lesne industrije, gospodarske, kulturne in komunalne objekte, odprli pa bodo tudi obnovljeno zbirko v Muzeju drugega zasedanja AVNOJ. Te delovne zmage bodo hkrati pomenile tudi začetek prizadevanj za doseganje novih. Ob tej priložnosti bodo namreč položili tudi temeljne kamne za izgradnjo novega šolskega centra, zgradbe skupščine občine in sodobnega trgovinskega središča.
Jajce raste smelo, ponosno na svojo preteklost in hkrati čvrsto zazrto v prihodnost. Zavedajoč se svoje vrednosti, simbolov, kijih predstavlja in misli, ki jih vzbuja, upravičeno vzklika skupaj s svojimi prebivalci: „Spominja se Jajce, toda tudi Jajca se vedno spominjaš!"
JOŽE KRAJNC
Zgodovinska dvorana drugega zasedanja AVNOJ
Tu je živel in delal tovariš Tito
Staara trdnjava je najvišja točka v mestu
pričata o tem, da je tu v času svojega bivanja v Jajcu, živel in delal tovariš Tito. V neposredni bližini Buričeve hiše, ki je tipičen primer bosanske arhitekture iz 2. polovice 18. stolelja, stoji zgradba imenovana ,,Šare-nica". Tu so 4. novembra leta 1943 ustanovili poročevalsko agencijo Tanjug. V njenih prostorih so živeli in ustvarjali Mo-ša Pijade, Ivo Lova Rib ar, Vladimir Dedijer, Vladimir Ribni-kar ter kipar Antun Augustin-čič. V hiši Jove Grubača pa je med tretjo osvoboditvijo Jajca delal Edvard Kardeli.
Ljudje, živeči v ambientu, ki ga obdaja toliko kulturno zgodovinskih spomenikov, se seveda trudijo to tradicijo ohranjevati in nadaljevati. Kulturno življenje je zato v Jajcu tudi dandanes sila razvejano in večje ali manjše prireditve se vrstijo skozi vse leto: srečanje jugoslovanskih radijskih postaj, gledališke igre Bosne in Hercegovine, Septembrski večeri, ki jih pripravljajo mladi, Avto rally po poteh AVNOJ-a, kulturna in športna srečanja mladih iz vseh krajev Jugoslavije in številne druge podobne manifestacije.
Jajce se ponaša tudi z velikim novim kulturnim domom, ki je nekakšno središče kulturnega dogajanja v tej občini. V njem so knjižnica, delavska univerza, glasbena šola in delovni prostori Kulturno umetniškega društva ,,29. november." V različnih sekcijah tega društva dela kar preko štiristo mladih, ki pravijo, da jim v njihovem mestu nikoli ni dolgčas. Svoje moči razdajajo na vseh področjih: v osnovnih organizacijah Zveze socialistične mladine (skupaj štejejo preko 7000 članov), v različnih društvih, na športnih poljih, predvsem pa na mnogih udarniških delovnih akcijah. Delovne uspehe brigadirjev iz Jajca poznajo po vsej Jugoslaviji. Na letošnjih akcijah Samac-Sarajevo, Podrinje-Kolubara in Istra 78 so bili med najboljšimi in zaradi tega so prejeli tudi dvoje velikih priznanj: plaketo Veljko Vlahovič in prehodno zastavo Šamac—Sarajevo. Ob vsem tem resnično ni težko ver-jeti, da mladi v veliki meri uravnavajo življenjski in delovni utrip Jajca.
V Jajcu je te dni že vse nared za veliko praznovanje, ki ga bodo pripravili na dan, ko se je pred petintridesetimi leti z drugim zasedanjem AVNOJ pričelo najpomembnejše poglavje v zgodovini jugoslovanskih narodov in narodnosti. Slovesno bo kot

★ * * ★ * ★ ★ ★ ★ * ★ ★ ★ ★ ★ * ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ * ★ ★ ★ ★ * ★ ★ ★ ★ * ★ ★ * ★ ★ ★ ★ * ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ * ★ ★ ★ ★ ★ * ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ * * ★ ★ ★ ★ * ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ * ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ * ★ * ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ * * ★ * * ★ ★ ★ ★ * ★ *
Ponosni smo na naše mesto
Vsi prebivalci Jajca so na svoje mesto nadvse ponosni. In skupaj z njimi kaže ponosno in slovesno podobo tudi mesto samo. Biloje priča rojstvu nove Jugoslavije in v svobodi je preživelo štiristo viharnih vojnih dni. Odprtih rok, prisrčno in toplo pozdravljajo številne obiskovalce, ki prihajajo v njihovo mesto in vsakemu so pripravljeni pripovedovati o pisani preteklosti krajev, ki jihvkot pravijo mnogi, ne bi zapustili za nič na svetu.
HADŽERA SALIDŽK: „Štirideset let že živim v Jajcu in skupaj z njim sem preživela že marsikaj. Vsi, ki smo med vojno živeli v Jajcu, se dobro spominjamo, s kakšno ihto je vojni vihar divjal tudi po našem področju. S posebnim ponosom in veseljem pa se spominjamo
mi je bilo petnajst let. Kot mlad skojevec sem pomagal pripravljati ter urejevati dom in v dneh pred zasedanjem sem se vsak večer srečal tudi s tovarišem Titom. To so bila zame nepozabna doživetja, ki se jih spominjam z ve-
E-jadžera Salidžik
zadnjih novemberskih dni pred petintridesetimi leti, ko se je v Domu kulture odvijalo drugo zasedanje AVNOJ. Takrat sem bila stara sedemnajst let. V zatemnjenem mestu smo dosledno spoštovali vse ukaze in nismo se ganili iz hiš. Zasedanja se je udeležil tudi moj brat, toda na žalost ga nisem uspela videti. Vedeli smo, da gre za pomembne stvari, zato smo bili veseli, da se to dogaja prav v našem mestu. V Jajcu je tudi danes zelo živahno. Od vsepovsod prihajajo v zgodovinsko dvorano, privabljajo pa jih tudi druge znamenitosti, kot na primer Medvjed kula v katere neposredni bližini stanujem tudi sama."
ZUAH EMRIČ: „V času drugega zasedanja AVNOJ
Zijah Emrič
likim ponosom. Vzdušje v mestu je v tistih dneh bilo normalno, ker smo se disciplinirano držali navodil. Ob koncu pa smo seveda bili vsi navdušeni. Po končani vojni smo mladi Jajčani sodelovali v številnih delovnih akcijah po Jugoslaviji in v domačem kraju, kjer smo pomagali graditi novo Jajce. Nanj smo prav tako ponosni, še posebej na velik sodoben kulturni dom, ki ga je ob otvoritvi obiskal tudi maršal Tito."
BRANKO MEDIC: čeprav mlada generacija Jajča-nov nismo bili priče najsvet-
bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti. Bogata revolucionarna tradicija našega mesta nas mlade še bolj obvezuje k plodnemu delu in zavzetosti.
V Jajcu se srečujemo mladi iz vse Jugoslavije, izmenjujemo življenske in delovne izkušnje, prirejamo skupne delovne akcije, športna tekmovanja, zabavne prireditve in podobno. Skratka, mladim v Jajcu ni in ne bi smelo biti nikoli dolgčas. V Jajcu živi veliko mladih, zato ga mnogi imenujejo mesto mladosti. Pa tudi med obiskovalci je največ naših vrstnikov. Predvsem ob prazniku republike jih pride veliko, da spoznajo nas in naše mesto, ki jim ga radi razkažemo."
MARIJA DŽIDARA: „V narodnoosvobodilnem gi-
Branko Medič
lejšim trenutkom zgodovine našega mesta, živimo s temi dnevi in jih spoznavamo z velikim ponosom. Trudimo se ohranjati in širiti tradicije in pridobitve našega narod-
Marija Džidara
banju na našem območju sem sodelovala kot borka Jajačkog odreda. Ko se je v Jajcu mudil Vrhovni štab, sem večkrat imela priložnost srečati njegove člane in tovariša Tita. Ta srečanja so bila za vse borce izjemna doživetja in velika moralna spodbuda za težke spopade s sovražnikom, ki so se odvijali na območju Jajca. V času zasedanja smo se mudili v neposredni bližini mesta in dobili smo posebne zadolžitve. Ko smo Jajčani zvedeli za odločitve zasedanja, smo bili navdušeni kot takrat, ko je mesto bilo osvobojeno. Vsi s ponosom izgo-vaijamo ime našega mesta, kije nudilo zatočišče ustvarjalcem nove Jugoslavije."
J. KRAJNC
noosvobodilnega boja ter
★ * ★ ★ ★ ★ ★ ★ * ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ * ★ ★ ★ ★ * ★ ★ ★ ★ ★ ★ * ★ ★ ★ ★ * ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ * ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ * * ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ * ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ * ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ * * ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ * ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ *
;
Nov dijaški dom Rudarskega šolskega centri
Novega dijaškega doma v Velenju so se gotovo najbolj razveselili dijaki, saj se raz-
Josip Tomaševič
mere v starem domu sploh ne morejo primerjati z novim domom. Dijak drugega letnika poklicne rudarske šole Josip Tomaševič, kije preteklo šolsko leto stanoval v
Domu II na Jenkovi 6 v Ve-1 lenju, je najbolj navdušen nad prostori, ki jih imajo zi interesne dejavnosti, k urednik časopisa Srečno mladi, ki je v starem domu izhajal v izredno težkih pogojih, saj niso imeli primernega prostora, kjer bi lahko delali. V novem domu pa teh težav ne bo; zato upajo, da bo njihov časopis še boljši.
Seveda pa so Josip Tomaševič in njegovi prijatelji navdušeni nad domom tudi zaradi sodobnih sob, ki so jih pridobili. V starem domu so živeli pri družinah v zelo tesnih sobah, kjer niso imeli niti miz.
Pogoji v novem dijaškem domu so po njegovem mnenju resnično idealni, zato je prepričan, da se bodo dijaki v njem dobro počutili, pri učenju pa dosegli boljše rezultate.
I
--
Prizadevanja delavcev Rudarskega šolskega centra in širše družbene skupnosti naše občili ne, da v Velenju zgradimo sodoben prepotreben dijaški dom, so bUa letos končno uresničena. Na desnem bregu Pake, pri Šaleku je po dveh letih gradnje zrasel lep in težko pričakovan dom za učence Rudarskega šolskega centra, služil pa bo tudi drugim mladim našega mesta.
Pot do izgradnje doma ni bila lahka. Za uresničitev tega obsežnega projekta je namreč vedno zmanjkalo denarja. Se ob sklenitvi družbenega dogovora o iz-
O tej pomembni pridobitvi smo se pogovarjali z v. d. direktorja Panetom Semečnikom
mesta. Takšno odločitev je narekoval poseben položaj učencev Rudarskega šolskega centra, ki le redko odhajajo domov in ostajajo v Velenju preko celega leta. V tem času pa jim je seveda potrebno ustvariti kar najprimernejše pogoje za preživljanje prostega časa. Dom pa mora nadomestiti vsaj delno tudi življenje v družini.
Kljub temu, da bo otvoritev šele prihodnji teden pa je življenje v domu pravzaprav zaživelo ob začetku novega šolskega leta. Iz obeh prejšnjih domov so se takrat semkaj preselili dijaki Rudarskega šolskega centra.
DOM BO POL ODPRTEGA TIPA
Organizacija dela v novem domu še ni popolnoma zaživela, predvidevajo pa, da bo deloval na principu hotelske recepcije in bo pol odprtega tipa. To pomeni, da bodo imeli vstop v dom vsi občani, zlasti mladi, če se bodo vključili v interesne dejavnosti, ki bodo imele prostore za svoje delovanje v novem domu. Kot nam je povedal v. d. direktorja Doma učencev Pane Semečnik, bodo imele v*domu svoj prostor razne sekcije ljudske tehnike, šahovski klub, planinsko društvo, taborniki, alpinisti in dnigi. Zanimiva novost v domu je tudi zobozdravstvena služba z dvema ambulantama. Ta ambulanta ne bo služila le potrebam stanovalcev doma, ampak bo širšega pomena. V domu je tudi večji prostor, ki bo namenjen športnim plesom, folklori ter ob ustrezni zagotovitvi določenih pogojev tudi primernemu disko klubu.
V finačni konstrukciji investicije je zmanjkalo sredstev za ureditev prepotrebnih športnih igrišč. To bo velik problem, saj se večina učencev, ki bivajo v domu navdušuje nad športi za katere so potrebne športne površine na prostem. V domu pa vendar upajo, da bodo to težavo ob sodelovanju samoupravne telesno kulturne skupnosti v prihodnjih letih uspešno rešili.
HRANO VOZIJO IZ DRUŽBENE PREHRANE REK
Zaradi odločitve, gradbenega odbora, da je potrebno prehrano učencev organizirati zunaj
V. d. direktorja Dijaškega doma Pane Semečnik
gradnji domov v SR Sloveniji za obdobje 1976/80, dom učencev Velenje ni bil vključen v program, vendar je kasneje ob sodelovanju delovnih organizacij naše občine, ko so uvidele potrebo po gradnji takšnega objekta in ga bile pripravljene tudi sofinancirati, prišlo do sprememb v programu družbenega dogovora. Ker je bila dokumentacija za izgradnjo doma pripravljena hitreje kot za druge domove v Sloveniji, se je gradnja tega objekta vidno povzpela na prednostni lestvici.
Odbor podpisnikov dmžbenega dogovora se je odločil za gradnjo doma s 480 ležišči.in potrebnimi skupnimi prostori. Gradbeni odbor, ki ga sestavljajo predstavniki delovnih organizacij naše občine pa je smatral, da je takšna velikost doma premajhna za potrebe Rudarskega šolskega centra. Zato so se odločili za gradnjo doma s 720 ležišči in približno 3000 kvadratnimi metri skupnih prostorov za interesne dejavnosti, ki bodo namenjeni gojencem doma in ostali mladini iz našega
nja pred vstopom v dom, za spoznavanje njegove prilagodljivosti skupnemu življenju, za spoznavanje njegove odprtosti do medsebojnih dogovorov, za spoznavanje njegovih hib in razvad, za spoznavanje njegovih prikritih osebnostnih odlik . . .
Vzgojitelj torej nima ničesar v roki s čimer bi si lahko pomagal, razen povsem neznane, iz različnih okolij sestavljene skupine tridesetih mladih ljudi, ki bi jo lahko primerjali testu. Pek je vzgojitelj. On je tisti, ki v začetku najprej tipaje spoznava „testo" s pomočjo pogovora po sobah, vendar odločno to „tes-to" gnesti na skupnih sestankih, na sestankih posameznih komisij (za učni uspeh, medsebojne odnose, gospodarstvo, kulturo, šport in rekreacijo ...), na obiskih kulturnih prireditev, ob poslušanju glasbe, na debatnih urah, na obisku pri praktičnem delu v delavnicah, v vzgojiteljski sobi ob poslušanju različnih izpovedi, pritožb, groženj in zahval. Drugi „pek", ki v domu oblikuje „kruh" so samouprav-
ni organi, ki jih tudi usmeij .vzgojitelji.
Vse to delo, ki ne pozna p stih sobot, nedelj, veselja sih terske noči, je velikokrat tal da nas spravlja na rob obu posebno dokler do podrobne ne spozna vsakega svojega fai ali dekle in si ga ne pridobi, traja včasih po pol leta, najv krat pa veliko dlje. Uspeh: šega dela je največkrat viden treh letih oblikovanja mlad< rodu, ko se v organizacij združenega dela zaposlijo dot vestni delavci.
Boleč občutek prevzai vzgojitelja, ko vidi svojega vai vanca, kako osamljen tava mestu in išče vzgojitelju podt no osebo, da bi se razgovoril potožil o težavah, ki z odloči o zaposlitvi niso minile." Njei pripoved so potrdili tudi ost vzgojitelji doma učencev, ki omenili tudi, da se počutijo n hovi varovanci, ki pridejo v na mesto, še kot otroci, pogos zapostavljeni. Velenjčani gl damo še vedno nanje, kot i nam niso enaki.
doma, je dejal Pane Semečnik, v domu niso zgradili kuhinje. V osnovnem projektu je bila le razdelilna kuhinja. Tako morajo hrano pripeljati iz Družbene prehrane Rudarsko elektro energetskega kombinata. V domu pa je sodobna jedilnica, katere kapaciteta pa je 160 sedežev. Čeprav hrane ne bodo pripravljali v domu, upajo, da bodo vseeno lahko v optimalni meri zadovoljili potrebe učencev.
Učenci bivajo v tro in šest posteljnih sobah. Poleg spalnega dela ima po 12 oziroma 18 učencev skupne sanitarije, skupno učilnico, ki je tudi večnamenski prostor ter gospodinjsko sobo, kjer lahko učenci urejajo svojo garderobo.
KORISTNO IZBRATI PROSTI ČAS
Za dobro počutje mladih dijakov v domu, je pomembna tudi vzgoja učencev za koristno izrabo prostega časa, ki je prav gotovo ena najbolj bistvenih sestavin vzgoje in izobraževanja. Kako se bodo tega problema lo-
Vzgojiteljica Majda Šuk je spregovorila o delu vzgojiteljev, ki ni lahko
V domu smo se pogovarjali tudi z vzgojitelji. Predvsem nas je zanimalo, kako vidijo svoje delo in kako ga ocenjujejo?
O tem nam je vzgojiteljica Majda Šuk povedala naslednje: „Novi dom je med občane prinesel poleg pripomb o lepem izgledu verjetno tudi vprašanja o delu tistih ljudi, ki delajo z mladimi v domu, o vzgojiteljih.
Kaj pravzaprav vzgojitelj dela? Na to vprašanje bi vsakdo izmed nas stežka stresel odgovor iz rokava. Učitelju bi bilo veliko lažje odgovoriti. Rekel bi: danes sem jih učil o medvedu, do jutri se bodo otroci naučili in stvar je, grobo rečeno, gotova. Vzgojitelji pa smo stalno navdani z dvomi o svojem delu, saj so rezultati tako oddaljeni od nas.
Vsi vemo, da je postavila družba za cilj našega dela obli-
tili v domu? Vsak vzgojitelj bo v okviru svojih osebnih delovnih načrtov planiral delo v interesnih dejavnostih. Tako imajo zagotovljeno mentorstvo in načrtno delo v okviru interesnih dejavnosti, ki bodo v domu.
Učenci prispevajo od svojih nagrad za organizacijo svobodnih dejavnosti določen delež, menijo, da bodo v bodočnosti poleg prostorskih pogojev lahko ustvarili tudi druge materialne pogoje, da bo organizacija različnih dejavnosti potekala, tako kot si želijo učenci in vzgojitelji.
Dom bo zaseden približno 80 odstotno, prosta mesta pa bodo namenjena učencem, ki se bodo izobraževali ob delu (razni seminarji).
Otvoritev tega pomembnega objekta bo 28. 11. 1978 ob 10. uri. Zunanja ureditev v celoti še ni končana, pa tudi bivalne enote C ob otvoritvi ne bodo mogli pokazati.
Tako težko pričakovana dobitev Rudarskega šolsl centra, ki jo bomo uradno dali namenu v prihodnjem nu pomeni neizmerno vei delavcem tega našega največj izobraževalnega centra, p: vsem pa mladim, ki iz različ krajev naše domovine priha v Velenje iskat znanje, boljš večji kot kruha.
kovanje celovite, zrele socialistične osebnosti. Enotnega priročnika, kako to doseči pa ni in
ga ne bo, saj bi rabil vzgojitelj za vsakega izmed svojih učencev poseben priročnik s šiframi za spoznavanje njegovega življe-
Vzdrževanje in vodenje takšnega doma zahteva tudi precejšnja finančna sredstva. Vzgojno dejavnost, minimalno amortizacijo ter minimalne materialne stroške bo pokrivala izobraževalna skupnost. Osebne dohodke tehničnega osebja, uprave, vzdrževalna dela, prehrana, večji del materialnih stroškov pa se bo 'financiralo iz oskrbnine, ki jo plačujejo učenci ter iz drugih storitev, ki jih opravljajo v domu (usluge pralnice, oddajanje prostorov).
novem
domu je dovolj prostora za različne aktivnosti
Gorenje naj nam daje srečo tudi v bodoče
Gorenje mora doseči še večji družbeni pomen. Ustvariti moramo Gorenje kot celoto, brez vseh psevdonimov ali je to Gorenje TGO, Varstroj... Ampak Gorenje je povsod. Na to, kar smo ustvarili, smo danes lahko ponosni. Nobenemu delavcu Gorenja se ni treba sramovati, da ni prispeval svoj delež za ta razvoj. Toda mislim, da je prav, da razmišljamo, da še nismo naredili dovolj, da bi lahko še več. Prav v tem je naša naloga. Bolj moramo razmišljati, kako več ustvarjati z manj vloženega dela, z manj vloženega denarja, kako več dati za razvoj, kako nameniti do leta 1985 10 milijard dinarjev za investicije, 3 milijarde za razvoj in nove milijarde za družbeni standard za naše delavce. Pozabiti ne smemo tudi na osebne dohodka in nagrajevanje, ki mora odigrati svojo vlogo ter dati spodbudo tudi pridnim delavcem, ki s svojim umskim delom doprinašajo, da bi delavci lahko več ustvarjali in tudi več imeli.
Odločili smo, da uresničimo našo usmeritev, naše načrte! To je naloga vseh in upam, da bo Gorenje šlo s svojim bodočim razvojem še hitreje naprej."
• Jutri bo v Velenju osrednja slovesnost ob srebrnem jubileju zvestobe Gorenja. Kakšno je v tem prazničnem terenutku, pred velikim slavjem, vaše sporočilo delavkam in delavcem Gorenja?
*
'MHhM|

Skorajda 20.000 delavcev združuje danes delo v Gorenju
,floram reči, da zelo lepi. Seveda pa je bilo naše delo v teh 25 letih prepleteno z raznovrstnimi dobrimi stvarmi, pa tudi slabimi. Vseskozi nas je združevala enotnost, enotna hotenja nas vseh skupaj in veliko vloženega dela, da smo dosegli to, kar imamo danes. Takrat, na začetku, smo bih prepojeni z veliko skromnostjo, s poštenih gledanjem, da si moramo sami zaslužiti vsak stroj, da bi se lažje preživljali, dvigovali produktivnost, da bi nekaj več ustvarili, kot pa sicer. Vse to je bilo v krvi in mišljenju vseh zaposlenih delavcev.
No, ne smem reči, da tudi danes ni tako, kajti Gorenje izpred 25 let je res spremenilo svojo fiziognomijo, ni pa spremenilo misli, ki je takrat vzniknila: z lastnimi silami za napredek, za preživljanje samega sebe in za doprinos družbi."
• Znani so podatki o razvoju Gorenja in o njegovem vključevanju v svetovno tržišče. Kateri so, po vašem mnenju, najpomembnejši mejniki na tej poti?
„Prizadevanja Gorenja so bila vseskozi usmerjena v to, da bi postali svetovni proizvajalci, prisotni na svetovnih tržiščih: ta veličina ni nastala danes, ampak leta 1964, ko smo prodali prve aparate v Zvezno republiko Nemčijo. Takrat je to bil tudi mejnik vstopa na svetovna tržišča. Pri tem pa ni pomembna samo prodaja na tuje, ampak tudi sprememba mišljenja, spremljanje svetovne tehnologije, svetovne funkcije izdelkov in seveda itudi svetovne kvalitete. To so prednosti, ki jih ima danes Gorenje in s tem tudi jugoslovanski potrošniki.
Danes sie lahko upravičeno štejemo med največje proizvajalce gospodinjskih aparatov v vsej Evropi in v svetu. Danes smo eden od največjih proizvajalctev barvnih televizorjev v Evropi; to ne meni, da ne bomo jutri še večji proizvajalci hiš, ne bor»o eden največjih proizvajalcev izdelkov kmetijskega programa, ali morda pojutrišnjem eden najvetčjih proizvajalcev računalnikov itd. Za nas je jugoslovanski trg premajhen. Pogoj našega razvoja je,, da smo prisotni na svetovnem trgu!
• Verjeetno je eden od pomembnih mejnikov tudi leto 1970, ko so se začele v Gorenju vključevati! tudi druge delovne organizacije?
„Gorenjje je svojo strukuro spreminjalo vseskozi in vsrsebino dopolnjevalo. Rezultat tega je, da danes slskorajda 20.000 delavcev združuje delo v Gorenju?; da ni prisotna med njimi le socialna varnost, teemveč mnogo drugih elementov, hotenj za boljšimi in na osnovi takšnega hotenja so prihajali dilrugi k nam in se združevali z Gorenjem. Izhajali so) iz želje po še večjem napredku, edino .možnost titakšnega razvoja pa so videli v Gorenju. In če danaes pogledamo, vidimo, da so iz majhnih kolektivovv nastali veliki, denimo Gorenje-Fecrro v Slovenj j Gradcu, Gorenje na Muti, Gorenje v Lendavi, (Gorenje v Radgoni. To velja tudi za
• Nedavno tega, ob odprtju tretjega tradicionalnega vzorčnega sejma sozda Gorenje ste govorili tudi o poglavitnih izhodiščih prihodnjega razvoja Gorenja. Bi hoteli podrobneje opredeliti nekatere poglavitne smernice, ki ste jih takrat navedli?
„V Gorenju vemo, kaj želimo. Menim pa, da je sedanji koncept o nadaljnjem razvoju, o katerem bodo sedaj razpravljali delavci, tako zasnovan, da so konture razvoja vidne ne le do leta 1985, ampak do leta 2000. Zajemajo celotno področje filozofije, strategije, animacije do dela, razvršče-nost v posamezna področja. Vse to je popolnoma jasno in definirano. V končni fazi želimo še bolj navezati slehernega, ki v Gorenju dela, na naš kolektiv, da bo še več ustvarjal, da bo še bolj ponosen na ta kolektiv."
• Gorenje je med prvim pri nas preseglo občinske in republiške meje ter se v sorazmerno kratkem času v presenetljivem obsegu vključilo v mednarodno delitev dela. Pomembno pa je doslej vplivalo tudi na pospeševanje razvoja manj razvitih območij pri nas. Kakšne so prihodnje naloge v zvezi s tem, zanimajo pa nas tudi doseženi uspehi na tem področju?
Takrat, na začetku, smo bili prepojeni z veliko skromnostjo
„Logično je, da bi bil razvoj Gorenja samo v občinskih, republiških pa tudi jugoslovanskih meja nerealen. Ambicije so bile tako široko zastavljene, da je moralo dobiti umsko kot ostalo delo tako prostrane meje. Zavedali smo se, da moramo napraviti preokretnico, decentralizirati proizvodnjo in centralizirati tiste dejavnosti, ki morajo biti centralizirane zaradi optimalnosti in dajejo slehernemu delavcu več. To je trg, razvoj, tudi združevanje finančnih sredstev v skupne naložbe servisna dejavnost, zunanje trgovinska dejavnost itd. To smo tudi storili. Zaradi zaposlovanja samih delavcev proizvajamo Srom domovine in ne glede na to, kje delamo, moramo pod enakimi tehnološkimi pogiji, z enakim konceptom razvoja, doseči enako produktivnost in učinkovitost same proizvodnje. Prav takšen koncept nam je omogočil, da smo toliko dosegli. Istočasno pa je naše poslanstvo ogromno prispevalo, da smo mnoge občine dvignili iz nerazvitosti na raven razvitih. To, na primer, velja za Radlje ob Dravi, Radgono, Lendavo, Črnomelj in še nekateredruge iz drugih republik. Znanje, ki smo ga dosegli, skušamo vsak dan nuditi vsem, ki sodelujejo v okviru Gorenja. Tu ne mislimo le na tehnologijo, temveč tudi na razvojni koncept, marketing itd. Zdaj smo zgradili ogromen centralni laboratorijj, ki bo prva osnovna odskočna deska za vse, ki sodelujejo z Gorenjem.
Naša izredno pomembna obveza je, da mora sleherna temeljna organizacija izvažati 30 odstotkov izdelkov in se tako vključevati na trg. Spodnja meja je določena, zgornja je prosta. Zakaj? Zato, ker želimo vsak proizvod delati v
Še hitreje naprej!
takšni količini, ki bo omogočalo najracionalnejšo proizvodnjo. S tem pridobivamo nova tržišča, odpira pa se tudi na ta način mnogo možnosti za nadaljnjo proizvodnjo in nadaljnje zaposlovanje delavcev, še posebej tam, kjer je delovne sile dovolj."
• Leta 1978 je jubilejno leto Gorenja. Za delavkami in delavci Gorenja je uspešno prehojena pot prvih 25 let, obdobje, v katerem se je Gorenje nenehno potijevalo doma in na tujem. Začrtana pa je tudi že vizija prihodnjega razvoja, za prihodnjih 25 let, pa tudi za naprej. Kakšne naloge so pred novimi generacijami delavk in delavcev Gorenja, ki so veijetno še zahtevnejše, če jih primeijamo s tistimi, s katerimi ste se srečevali pred četrt stoletja?
„Drugačne so, kot so bile takrat in oziroma če primerjjamo velikost samega Gorenja, vsebinske so se spremenile in tudi dopolnile. Prvi in glavni poudarek je namenjen ustvarjanju enotnosti teh kolektivov in nadaljnjemu samoupravnemu razvijanju in razreševanju notranjih ekonomskih odnosov in povezovanju navzven. Glede notranjih ekonomskih odnosov mislim, da smo prišli zelo daleč, saj bodo vse tovarne v letu 1979 v skupnem prihodku. Več poudarka moramo v prihodnje nameniti stroškom, saj še vedno premalo gledamo na naš dinar, ki je preveč obremenjen glede na prelivanje dohodka v druge smeri, ki ne stremijo za gospodarskim razvojem. Skratka, ne planira se tako, kot bi se moralo in se na zasluženi denar v tozdih še vedno računa s pretiranimi obveznostmi. Gotovo je, da bomo morali še več pozornosti nameniti kadrom, manj intenzivno zaposlovati nove delavce in več vlagati v tehnološke razrešitve. Več vlagati v strokovnjake vseh področij.
„Samo to: čestitajmo sil Bodimo skromni glede našega dosedanjega ustvarjanja in ambiciozni glede prihodnjega razvoja, da bomo več ustvarili. Se naprej moramo biti ponosni na Gorenje, katero nas naj združuje tako doma kot na delovnem mestu. Gorenje naj nam daje srečo tudi v bodočem življenju!"
Pred osrednjo slovesnostjo ob Srebrnem jubileju zvestobe Gorenja je sprejel generalni direktor sestavljene organizacije združenega dela Gorenje, Ivan Atelšek naša urednika Marijana Lipovška in Staneta Vovka. V imenu uredništva Našega časa in Radia Velenje sta mu zastavila ob 25-letnici Gorenja več vprašanj. Takole je tekel pogovor:
• Strma razvojna pot Gorenja, tega vse pomembnejšega člena našega gospodarstva, se je začela preti četrt stoletja v kraju Gorenje. Kakšni so vaši spomini na čas pred 25 leti?
Sever iz Subotice, ki je bil do nedavnega še naš član, saj je število zaposlenih povečalo od 1.800 delavcev na 4.500, vrednost proizvodnje pa od 70 milijonov na 2 milijardi dinarjev. Reči moram, da je Gorenje nudilo in nudi možnost vsakomur, ki se je želel vključevati vanj in slediti takšnemu razvoju!"
Bilo jih je enajst, ki so pred 25 leti položili
Proslava srebrnega jubileja Gorenja pomeni veliko radost tudi za delavce, ki so pred 25 let. v vasi Gorenje zanetili iskro, iz katere je začel goreti plamen, ki je danes znan oo vsem svetu Pionirji Gorenja so: Ivan Atelšek, Danilo Hramec, Franc Klančnik (že upokojen) Vinko Klinar, Franc Ločičnik, Anton Orešnik, Zdravko Satler, Franc Vrhovnik, Anton Zlovse ter Jakob Brunet in Ivan Cizej, ki pa sta že umrla. Obiskali smo se zivece začetnike Gorenja in zapisali nekaj njihovih spominov
VINKO KLINAR iz Paške vasi se tudi po četrt stoletja še živo spominja dni, ko je kot dvaindvajsetletni mladenič sodeloval pri nastajanju Gorenja. Skupaj z ostalimi desetimi sodelavci je v tistem času poprijel za vsako delo, ki ga je bilo potrebno opraviti, bodisi za primežem v delavnici, bodisi kot strojnik v kamnolomu ali kjerkoli diugje. Danes je oddelkovodja pri proizvodnji hladilnikov.
Spominski posnetek izpred 25. let
priložnost. In ko gledam današnje Gorenje se z nadvse prijetnimi občutki spominjam njegovega začetka in dni, ko smo se od srca smejali napovedim, da bomo v Gorenju nekoč izdelovali tudi televizorje."
FRANC VRHOVNIK, 47: „Ko sem prišel od vojakov, sem zvedel za to delavnico v vasi Gorenje. Odšel sem tja in zaprosil Ivana Atelška naj me sprejme v službo. Vendar me ni mogel takoj vzeti, ker ni bilo prostora. Čakal sem par mesecev.
kolektiv, v katerem je danes zaposlenih več tisoč delavcev. „No", je nadaljeval, ,jaz nisem bil vseh 25 let zvest Gorenju. Ko sem se izučil za ključav-ničarja, sem se tukaj v vasi (Gorenje) zaposlil. Od leta 9153 do 1960 je bilo za nas najtežje obdobje.
Preživljali smo precejšnjo krizo. Toda bili smo zagnani. Spomnim se, da smo imeli nekega vajenca, ki je po nekaj dneh dela rekel, da smo tukq vsi nori, ker tako delamo. Morali smo, če smo hoteli naprej. Bili smo strojniki, ključavničaiji, kamnoseki, nakladalci, prevozniki. .,. Skratka, vsakdo je moral poprijeti za vse, če je bilo treba.
Leta 1964 sem zapustil kolektiv. Predtem sem se poročil in potreboval sem stanovanje. Tu mi ga takrat seveda niso mogli dati, zato sem odšel v Kmetijsko zadrugo Šmartno ob Paki, kjer sera dobil stanovanje. Po osmih letih pa sem se znova vrnil v Gorenje.
Na delo smo se v glavnem vozili s kolesi. Vsak dan sem prevozil po 10 km na eno stran. V zimskem času pa sem moral to pot opraviti peš.
Kljub slabim delovnim pogojem smo radi delali. Pri tem nam je zaupanje vlival tovariš Atelšek, saj nam je nenehno govoril, da si moramo z marljivim delom ustvariti boljše delovne in življenjske pogoje, da se bomo v tem kolektivu upokojili.
Tovarna je iz leta v leto rastla in širi se še danes. Sedanji direktor nam je vseskozi pripovedoval, kako veliki bomo postali, če bomo znali pravilno gospodariti. Cilji, ki so se rodili takrat v vasici Gorenje, so se danes uresničili. In danes, ob 25. letnem jubileju Gorenja ugotavljamo, da je naš razvoj segel tako daleč, da česa podobnega niti največji optimisti niso pričakovali. Ponosen sem na to. Vesel, da sem skupaj z Gorenjem preživel vsa ta srebrna leta od najskromnejših začetkov do danes, in da bi tudi sedanja generacija delavcev in naši zanamci z enakim entuzijazmom nadaljevali pot, ki smo jo začrtali pred 25. leti."
FRANC LOČIČNIK, 44: „Bili smo zelo zagnani", je med drugim odgovoril Franc Ločičnik, ko smo ga vprašali, zakaj je iz 11 delavcev zrastel
„Zdi se mi skoraj neverjetno, daje v petindvajsetih letih mogoče toliko narediti. Če se samo spomnim delovnih barak in orodja, ki smo ga imeli na razpolago. Ena stružnica in nekaj pri-mežev, vse ostalo pa smo delali ročno. Hranili so nas kar domačini, če pa smo se hoteli umiti v topli vodi, smo jo morali pogreti z razbeljenim železom. Iz leta v leto je bilo nato boljše, posebno pa po letu 1958, ko smo izdelali prvi štedilnik.
Ko smo se leta 1960 preselili v Velenje, smo se širili seveda še hitreje in mi, ki smo bili neposredni udeleženci tega razvoja od samega začetka, smo ga spremljali s prav posebnimi občutki, čeprav se nam danes zdi, daje šlo vse skupaj zelo hitro mimo nas. Kdo bi si ob postavljanju prvih barak v vasi Gorenje upal pomisliti, da se bomo razvili v takega velikana? Prepričan sem, da se danes vsi z veseljem spominjamo prvih dni Gorenja, saj smo kljub težkim razmeram, v katerih smo začeli ustvarjati, bili kot ena družina in ob veliki zagnanosti vseh tudi uspeh ni mogel izostati."	5
ANTON ZLOVŠE iz Šmartnega ob-Paki malo za šalo malo zares pove, da je bil prvi vajenec Gorenja. Z učno dobo je pričel v mesecu juniju 1953 in o tem takole pripoveduje:
„Zače1niki Gorenja so me kot petnajstletnega vajenca zelo lepo sprejeli in dobro smo se razumeli, čeprav sem moral v takratni Špehovi kovač-nici prijeti za vsako delo. Veliko je bilo na začetku še obrtniškega, zlasti kovaškega dela, pa seveda izdelovanja mlatilnic, sadnih mlinov, raznih drugih kovinskih izdelkov, lopat, rezervoaijev za olje in podobnega. Kadar pa je občasno prihajalo do večjih ali manjših kriz na tržišču pa smo v
Potem so začeli graditi novo delavnico, v kateri sem se tudi jaz zaposlil, še predno je bila gotova. Delovne prostore smo imeli a več krajih, izdelovali pa smo več vrst mlatilnic, mline za sadje, posebne posode za olje, pluge itd. Seveda so bili delovni pogoji takrat zelo slabi. Nismo imeli umivalnic niti toplih malic, kaj šele kosil, čeprav smo imeli deljen delovni čas.
1» I.
mmm
FRANC KLANČNIK iz Šmartnega ob Paki je v prvih pionirskih dneh in še dolga leta pozneje skrbel za mizarska opravila v Gorenju. Po petindvajsetih letih se takole spominja dni, ko je skupaj s tovariši začel delati v mali vasici Gorenje:
„Ko se je leta 1953 rojevalo današnje Gorenje, smo mizarska dela v prvih dneh opravljali v delavnici Satlerjeve hiše. Pa ne le pri mizarskih, tudi pri vseh ostalih delih je bilo treba pomagati sodelavcem, ko smo izdelovali sadne mline, mlatilnice in drugo. Pozneje smo se mizarji preselili k Bri-novšku in se največ ukvarjali z embaliranjem takratnih izdelkov. Kmalu smo se še mi preselili v prostore, kjer so delali ostali in največ izdelovali „riflne", kot smo imenovali takratne pripomočke za ročno pranje. Delovni pogoji res niso bih idealni, toda vzdušje med delavci je bilo pravo prijateljsko in čeprav je bilo delo naporno, večkrat tudi pozimi na prostem, smo se tu in tam znali tudi poveseliti. Ko se je Gorenje preselilo v Velenje, smo mizarji še ostali v starih barakah do leta 1963. V tem času smo šli za drugimi tudi mi in se naselili v eni izmed delavnic starega rudniškega jaška. Z vse večjim Gorenjem je bilo vedno več dela tudi za nas. Z aktivnim delom v tovarni sem končal leta 1966, ko sem se upokojil. Strmo razvojno pot Gorenja pa sem seveda budno spremljal še naprej in jo spremljam še danes. Tudi v tovarno še zaidem z velikim veseljem, če je le
kovinarsko eksploatacijskem podjetju Gorenje, kot se je imenovalo, posegli predvsem za kopanjem bentonitov, barve ter tufa v kamnolomu Gorenje. Ko pa smo začeli izdelovati štedilnike na trda'goriva, smo se dokončno utrdili in bilo nas je vedno več. Že leta 1959 smo v sodelovanju z italijansko tvrdko Gibo pričeli proizvajati tudi prve plinske štedilnike. Vsi vemo, s kakšnimi koraki je Gorenje nato stopalo naprej in, ko se spominjam začetkov z enim ognjem in primitivnim orodjem v kovačnici, takega razvoja kar ne morem dojeti. Sam sem sodeloval pri uvajanju vseh novih proizvodov iz programa bele tehnike in si pri tem seveda pridobil veliko dragocenih izkušenj, ki so m; pomagale do napredovanja na delovnem mestu. Sedaj opravljam delo tehničnega asistenta v temeljni organizaciji Gradbeni elementi, ki stoji v rojstni vasi Gorenja. Ker spet delam na mestu, kjer se je rodilo Gorenje, se v prijetnih spominih seveda večkrat vrnem nazaj, toda preveč je teh, da bi se jih dalo strniti v kratko pripoved."
ANTON OREŠNIK, 49: V takratnem okni 'j nem Kovinskem podjetju sem se izučil za k^u- č čavničarja. Začeli smo v bivši Špehovi kovačnici. ' ( Delali smo v zelo težkih pogojih. Orodja ni bila Imeli smo samo eno staro stružnico, na kateri smo delali vse. Bili smo tudi, seveda, brez delov- [
Ko smo začeli izdelovati štedilnike na trda goriva, mislim, da je bilo to leta 1958, se je za nai kolektiv začel velik vzpon. Ko pa smo začeli zaposlovati prve ženske, so starejši ljudje zmajeval z glavami, češ, kakšni le bodo naši izdelki, če jih bodo delale ženske. Danes pa je Gorenje večinoma ženski kolektiv . ..
Ko danes premišljujem o 25. letnem razvoju Gorenja, tudi jaz takrat na začetku nisem mislil, da bo iz kolektiva z 11 zaposlenimi zrasel gigant z dvajset tisočimi delavci, ki bo znan po celem svetu. Enako kot drugi, sem tudi jaz ponosen m ves ta razvoj našega Gorenja."
ZDRAVKO SATLER, 54: „Najprej sem bil zaposlen pri železnici kot nadzornik pjEOge. Nato so me hoteli premestiti v Bosno. Nisem se mogel ločiti od domačega kraja, pa sem se zaposlil tukaj in ostal vse do danes. In iz Gorenja bom odšel tudi v pokoj. S to tovarno sem rastel, živel. Tovarna je moj drugi dom. V njej sem pustil svojo mladost pa tudi svojo moč. Toda zadovoljen ter srečen sem, da smo prebrodili vse težave, ki so nam pogostokrat stale na poti našega 25. letnega razvoja in da se je tedaj sanjavi cilj danes uresničil.
Vsega tega pa ne bi bih dosegli, če ne bi bili naši medsebojni odnosi zdravi. Vsi smo si bih enaki.
Direktor nam je bil kot pravi tovariš, ko pa je bilo treba delati pa strog in smo se ga vsi bali," se z nasmehom rad spominja danes Zdravko Satler.
„Takrat v prvih letih je bila mizarska delavnica na mojem domu. Bil sem njen vodja. Do leta 1958, ko smo prevzeli izdelavo štedilnikov na trda goriva, samo v glavnem delali mlatilnice in sadne mline. Ko niso šli več v zadostnih količinah v prodajo, smo izdelovali nekakšne omare, v katerih so v trgovinah shranjevali olje. Zadnje, kar je ta mizarska delavnica izdelovala za trg, so bili leseni pralni stroji.
Seveda me danes navdajajo občutki ponosa, da sem bil med tistimi delavci, ki so zanetili osnovno iskro razvoja koletkiva Gorenje in hvaležen, daje naša takratna velika zagnanost in želja, da postanemo veliki, še danes cenjena. Takrat smo resnično bili zelo majhna iskrica v današnjem velikem plamenu Gorenja. Z veseljem smo hodih v službo. Kljub težavam, katere so nas, razumljivo, spremljale.
Želeli smo si boljše delovne in življenjske pogoje, toda nikoli nismo mislih, da bo v različnih tovarnah Gorenja kdaj zaposlenih blizu 20 tisoč delavcev."
ZAZRTI V PRIHODNOST
V	Gorenju je postala že kar domača misel, da se je prihodnost že pričela. Že danes postavljajo osnove za vse tisto, kar bo Gorenje prihodnje leto, načrtujejo že leto 1985 in razmišljajo o letu 2000 ...
Živimo v času prave tehnološke eksplozije, kar pomeni, da bo vse tisto, kar je danes na tržišču najsodobnejše, že v petih letih star, zaprašen vsakdanji eksponat, ki bo našel svoje mesto v že prenatrpanem muzeju včerajšnjih tehnologij.
V	trdi, ostri tekmi na vseh tržiščih sveta ohranijo svoje mesto predvsem tisti, ki že danes jasno načrtujejo svojo prihodnost Prostor je predvsem za ambiciozne in dobro omišljene načrte, takšne, ki gredo že sedaj za korak ali dva pred časom.
V	Gorenju so znali gledati v prihodnost. Že takrat, ko je mala obrtna delavnica pričela z osvajanjem prvih proizvodov bele tehnike, ali pred slabim desetletjem, ko so stopili v krog proizvajalcev elektronike..,.
In danes, ob 25-!etnici, ob srebrnem jubileju zvestobe, je Gorenje, bolj kot kdaj koli, obrnjeno k tej svoji prihodnosti, načrtom, viziji jutrišnjega dne.
RAZVOJNI PROGRAMI
Razvoj Gorenja je začrtan v programih DOM, INDUSTRIJA in RAČUNALNIŠTVO, da bi tako lahko resnično nudili vsakomur vse. V svojem razvoju je prišlo Gorenje tako daleč, da že lahko in hoče prispevati svoj delež k osvajanju vesolja. Program DOM je v svoji vsebini zaokrožena celota, ki naj bi nudila človeku popolnoma opremljeno hišo in tudi del tistega, kar sodi v njeno okolje. Drugi program INDUSTRIJA nakazuje silnice za razvoj proizvodnje elementov za program DOM. Tretji program, RAČUNALNIŠTVO, pa je začetek novega. V Gorenju se zavedajo, da mora naša družba vse bolj obvladovati vrhunsko tehnologijo, med katero brez dvoma spada tudi računalniška.
Smisel reprodukcijske celote DOM je v vse večjem vključevanju porabnika v celotni razvojno-raziskova I ni-proizvodno-prodajni krog z namenom zbliževanja skupnih ciljev in potreb.
V	veliki viziji jutrišnje organizacije Gorenja je vse današnje samo dopolnjeno, novo in sodobno ter povezano v proizvodnji in ponudbi kot celosten ambient — sodoben, primeren, funkcionalen ter estetsko dovršen skladen okvir srečnega življenja.
NA PRAGU XXI. STOLETJA
Uresničitev vizije jutrišnjega Gorenja bo omogočena z delom, z gospodarskimi kalkulacijami, s povezovanjem znanosti in proizvodnje, z razvojem tehnologije, z raziskovanjem tržišča, z vključevanjem v svetovno delitev dela, s čimboljšo organizacijo proizvodnje in ponudbe — to je z združevanjem dela in sredstev, pri čemer zasledujejo cilje: rentabilnost, racionalizacijo, planiranje razvoja in kreditne politike - skratka vse tisto, kar je gospodarska strategija kolektiva Goren-
je danes in kar bo jutri. Prav v tem se skriva misel, ki jo je vse pogosteje slišati v Gorenju: delamo in mislimo danes za jutri!
Mar ni današnje Gorenje prav tako tista ..nerealna vizija" enajstih pionirskih delavcev, ki so pričeli pred 25 leti v eni baraki?
Prav zato je današnji trenutek Gorenja največje jamstvo njegove prihodnosti.
V OKVIRIH SVETOVNE DELITVE DELA
Če so bili nekoč cilji Gorenja prenos svetovnih tehnologij na jugoslovanska tla, potem so danes v zavzemanju enakopravnega položaja na svetovnem trgu med najmočnejšimi. Podatki o izvozu Gorenja, v 62 dežel so doslej prodali že nad 6 milijonov izdelkov, samo letos pa bo vrednost izvoza presegla 100 milijonov dolarjev, dovolj zgovorno pričajo o -vključevanju v svetovno delitev dela.
V	pogovornem jeziku Gorenja ni več pravega mesta za pojem „tuje tržišče", kajti že danes potuje vsak četrti proizvod iz Gorenja preko meja domovina
Ustanovitev proizvodnih, trgovskih in servisnih organizacij na mednarodnem trgu so dolgoročna strategija vse večjega integriranja Gorenja v svetovno tržišče. Podjetja, kot Gorenje — Pacifik, Gorenje — Helas, Gorenje — Koerting in druga, morajo še bolj odpreti vrata za prodor znanstveno-tehničnih dosežkov na naša tržišča.
Cilj, razvijati se vzporedno z najrazvitejšimi in ožiti prostor, ki nas od njih loči pomeni, da moramo poslovati na njihovem tržišču, se krepiti v konkurenčni borbi in pridobivati na ugledu, k čemer nas vodijo zmogljivosti proizvodnje.
Prav v tem je smisel teze Gorenja, da ne obstoja naše in svetovno temveč enotno tržišče.
Z ustanovitvijo firme Gorenje — Nigerija pa se odkriva še ena težnja Gorenja, ki je v skladu z obče jugoslovasko politiko neuvrščenosti in širjenja gospodarskega sodelovanja z deželami v razvoju.
Bodoča zamisel in vizija Gorenja se torej ogleduje v pravi internacionalni firmi, kolektivu, ki je odprt vsem svetrvno znanstveno-tehničnim in gospodarskim gibanjem.
V	Gorenju načrtujejo nova investicijska vlaganja, številne nove obrate, in to predvsem v manj razvitih predelih naše domovine, kjer bodo gradili najsodobnejše obrate. Tako bo z integracijo Gorenja na svetovnem tržišču doseženo, da se bodo manj razviti hitreje približali tehnološki ravni svetovnega trga.
NAJBOLJŠE JAMSTVO - DOSLEJ. PREHOJENA POT
Takšni poglavitni okvirni cilji poslovne politike Gorenja terjajo novo organizacijo, tako na razvojno-tehnološkem kot na prodajnem področju nastopa na tržišču.
Dosedaj prehojena pot pa je ob jubileju -25-letnici obstoja Gorenja - najboljše jamstvo, ki kaže na zadostno moč, sposobno samoodrekanja in zaupanja vase, torej vse tisto, kar je potrebno, da se vizija in plan spremeni v resničnost.
ICV
temelje Gorenju
gorenje
srebrni jubilej zvestobe
f Pravi praznik pa je za nas bil, ko smo dobili novo stružnico. Zdi se mi, daje bilo to leta 1955. Ponjo smo šli s konji in o tej naši pridobitvi smo govorih vsepovsod.
Bogati so spomini teh petindvajsetih let. Bilo je slabo in tudi lepo. Tedaj smo delali v veliko slabših pogojih, toda zadovoljni smo bili veliko bolj kot danes, ko imamo vsega.
Sedaj sem zaposlen v Keramiki, kjer delam v laboratoriju sitotiska. Tovarna je nova, sodobni prostori, imam vse pripomočke oziroma naprave, ki jih potrebujem. Velikanska razlika od takratnih delovnih pogojev. V Gorenju sta zaposlena tudi hčerka in sin in želim si, da bi tudi onadva, kot ostala mlada generacija enako zagnano, z ljubeznijo, v medsebojnem tovarištvu in veliki slogi, nadaljevala pred 25. leti začeto delo."
lih oblek in drugih zaščitnih sredstev. Imeli smo pač to, kar je vsak sam prinesel. Plača ni bila lajslabša, najboljša pa tudi ne.
Na prostoru, kjer danes stoji keramika" v vasi Gorenje, je bila stara lesena uta, last kmetijske zadruge. Na pobudo Atelška smo to uto odkupili in jo sami z udarniškim delom pozidali. To e bila naša prva nova delavnica. Tu so bih že boljši delovni pogoji, tudi topleje je bilo v njej. In tako smo se počasi širili. Ko mlini in mlatilnice, ki smo jih do takrat izdelovali, niso šli več najbolje v prodajo, smo se lotili vsakršnega dela. Izdelovali smo nekakšne omare oziroma posode za olje, opravljali razna remontna dela. Ce ni bilo dela v vasi, smo šli v Železarno Štore, kjer smo kopah bentonite, kopali v kamnolomu itd."
[ Zanimivo pa je, da kljub vsem krizam, ki so nas doletele, nismo nikoli imeli izgube. Zmeraj smo se izvlekli.
plače. Verjeli in upali smo v Atelškove besede. Vedno nam je govoril: „Pobi vzdržati moramo, saj bo bolje." In danes sem ponosen, da smo vzdržali, da je Gorenje doseglo ta ogromen razvoj. Dosedanjih 25 let pa seveda terja od vseh nas, da tudi v nadaljnji razvoj zremo enako smelo in pogumno."
DANILO HRAMEC, 44: „Najprej sem delal v tovarni tehtnic v Celju, kjer sem napravil kovinarsko šolo. Da sse mi ne bi bilo treba vsak dan voziti z vlakom v Celje, sem se zaposlil tukaj v vasi Gorenje. Hud o je bilo tedaj; še zlasti, če primerjamo s tem, kar pomeni Gorenje danes. Takrat smo bili velikokrat v hudi krizi. Na začetku smo med drugim iizdelovali sadne mline in preproste mlatilnice. Vssak delavec je moral sestaviti 11 sadnih mlinov na dan. Te smo nato vozili na postajo s Satleijevimii konji. Običajno smo postavili dva roza skupaj Ker tako peljali naše izdelke na postijo v Šmartneim ob Paki.
Delovni pofgoji so bili zelo težki, saj na začetku nismo imeli niobene prave delavnice. - Delali smo i barakah, kjeer je bilo zelo mrzlo. Pozimi je skozi špranje celo sneg nosilo v notranjost. Mlini in mlatilnice so v začetnem obdobju zelo Hi v pro-iajo, ker je ;zadruga dajala kmetov v ta namen regrese. Ko psa tega ni bilo več, smo začeli delati r tukajšnjih kamnolomih. Eno leto in šest mese-:ev sem vozil neke vrste vlečno vozilo, ki ni bilo jodobno nitii tovornjaku niti traktorju. Velik nojster si mooral biti, da si ga vžgal. Ko pa je tekel, je tak<co ropotalo, da so ga ljudje slišali laleč naokoLii. Na njem sem bil dan in noč. Po-;osto sem šel l od doma zjutraj ob štirih in se šele zvečer vrnil. 1 Bili so zelo slabi pogoji. Na njem me e med vožnjoo zeblo, saj nisem imel nobene bun-le. Le suknjicič. Pozimi sem pogostokrat ponoči >bstal na sredili ceste.
Res hudo je bilo velikokrat. Toda odnehali lismo, pa čepprav smo prejemali tudi 60 odstotne
Številka 47/48 (457 - 458) - 24. novembra
S seje predsedstva občinskega sveta ZSS Velenje
Prejšnji teden se je na peto redno sejo sestalo predsedstvo Občinskega sveta Zveze sindikatov Slovenije Velenje. Na začetku so se člani predsedstva seznanili s stanjem v zdravstvu, Rudarskem šolskem centru, Komunalnem centru ter gostinstvu. Na dnevnem redu je bila tudi obravnava osnutkov resolucij o politiki uresničevanja družbenih planov za obdobje 1976 - 80 v letu 1979. Obravnavali so stališča komisije za samoupravne in družbeno ekonomske odnose pri občinskem svetu Zveze sindikatov Slovenije Velenje na zvezni in republiški usnutek resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana za obdobje 1976 - 80 v prihodnjem letu ter na smernice za sestavo občinske resolucije. Ugotovili so, da nam porabljena sredstva rastejo z istim indeksom kot celotni prihodek in da tudi v prihodnjem letu ne bomo poboljšali ekonomičnosti poslovanja. Takoj v začetku prihodnjega leta je potrebno ugotoviti vzroke neskladne rasti, ki so v povečanju cen materiala ali tujih storitev, odvisnost od uvoza, dragem tehnološkem procesu in organizaciji dela, večjem obsegu investicijskega vzdrževanja, prevelikem obsegu osebnih prejemkov v breme materialnih stroškov, izrednih izdatkih za primanjkljaje pri materialu, drobnem inventarju, zalogah, zneskih
odpisanih terjatev, zamudnih obresti, prevelikem obsegu stroškov za propagando, reklamo, sejme, reprezentanco. Spregovorili so tudi o stopnji rasti zaposlovanja, ki znaša 8
odstotkov. Del dohodka za skupne in splošne potrebe raste hitreje kot dohodek. Ugodno pa so planirana razmeija med uvozom in izvozom, saj je za leto 1979 devizna bilanca skoraj pokrita.
Na seji so člani predsedstva analizirali gibanja osebnih dohodkov v letošnjem polletju. Ugotovili so, da so v nekaterih organizacijah združenega dela osebni dohodki nenormalno porastli in postavili vprašanje, če je delitveno razmeije med sredstvi za akumulacijo in izplačanimi osebnimi dohodki ustrezno in družbeno opravičljivo. Nekatere organizacije združenega dela so osebne dohodke povečale celo za 25 odstotkov, kar seveda ne more biti sprejemljivo. So pa tudi takšne delovne organizacije, kjer se je osebni dohodek delavcev v primerjavi z lanskim letom zmanjšal. Prav tako ugotavljajo v nekaterih kolektivih prevelike razpone med osebnimi dohodki, kritično pa so spregovorili tudi o upravičenosti nadurnega dela. Izplačani osebni dohodek za delo preko polnega delovnega časa dosega ponekod namreč tudi povprečni mesečni osebni dohodek na delavca.
Seminar Šaleškega študentskega
kluba v Šoštanju
V želji za čim neposrednejši stik med mladimi, ki so vključeni v študentske vrste in združenim delom ter političnim sistemom socialističnega samoupravljanja, je bil v soboto, 18. novembra posvet s študenti.
Posveta oziroma predavanja, ki je trajalo od 8. do 13. ure, se je udeležilo preko 30 študentov iz ŠŠK Velenje, poleg njih pa so na posvetu sodelovali še predstavniki OS ZSS Velenje, OK ZKS Velenje, OK ZSMS in kluba samoupravljalcev naše občine, ki je posvet tudi organiziral. V prvem delu posveta, so Šaleški študentje in aktivi iz Ljubljane, Celja in Maribora usklajevali in pripravili program dela
za prihodnje šolsko leto, pri čemer so posebni poudarek namenili delu komisije za odnose z združenim delom ter potrebi po njihovem praktičnem družbenopolitičnem usposabljanju.
V drugem delu posveta pa so se v obliki predavanja in proste razprave neposredno seznanili s temo „Delovanje delegatskega sistema na sploh", ki jo je praktično podal Viktor Sušin, dipl. pravnik.
Študentje in vsi prisotni so se razšli z željo, da se še srečajo, saj bodo le s sodelovanjem lahko postali pripravljeni na delo, ki jih čaka po končanem študiju-
Obisk v prodajalni Avto Celja v Velenju
Pogovor z vodjem trgovine Avto Celje prodajalna Velenje Martinom Anderličem
V	teh poznih jesenskih dneh imamo precej dela s pripravo našega avtomobila za zimske dni. Zato se še bolj ustavljamo v trgovinah, kjer prodajajo rezervne dele t&r zimsko opremo za avtomobile. Tudi mi smo obiskali prodajalno Avto Celje na Partizanski cesti v Velenju, kjer smo se z vodjo trgovine Martinom Anderličem pogovaijali o založenosti, povpraševanju, o težavah, ki jih ima ta sedemčlanski kolektiv.
V	Avtu Celje Prodajalni Velenje nudijo ves Zastavin program z vsemi rezervnimi deli, rezervne dele za avtomobile znamke NSU, VVartburg, Škoda, TAM, vse vrste gum ter eiektro potrošni material. Poleg tega pa nudijo tudi vso avtomobilsko opremo, sredstva za vzdrževanje avtomobila, to so razna olja, pa sredstva za zaščito avtomobila in podobno. Na voljo je tudi dodatna oprema kot so prevleke za avtomobile, preproge, prtlažniki (tudi za smuči).
Kot je dejal Martin Anderlič je trenutno največ povpraševanja po rezervnih delih za 101, po zimskih gumah, verigah ter drugih zimskih pripomočkih.
Bralce pa bo prav gotovo za-' nimalo tudi, kako je s prodajo ' avtomobilov v tej prodajalni. Trenutno sicer ne sprejemajo naročil, vendar meni Martin
Anderlič, da jih bodo pričeli že prihodnji mesec. Upa tudi, da se bodo dobavni roki skrajšali.
Martin Anderlič
S poslovanjem v letošnjem letu so v velenjski prodajalni Avto Celje zadovoljni, saj so letni plan dosegli v osmih mesecih.
Aktivno se ta sedem članski kolektiv, ki izobražuje tudi tri učence, vključuje v dmžbeno politično življenje svoje delovne organizacije. Res je potrebno na vse sestanke v Celje, vendar pravijo, da razdalja ni ovira. Za dobro preživljanje prostega časa pa organizirano kegljajo.
M. T.
Ugotovili so še, da posamezni vodilni in vodstveni delavci prejemajo plačilo za nadurno delo, kar pa je v nasprotju s stališči zveze komunistov in sindikata.
Predsedstvo občinskega sveta Zveze sindikatov Slovenije Velenje je spregovorilo tudi o nalogah za volitve v organe SZDL in skupščine Krajevnih skupnosti.	T.
Jutri ob 17. uri bo občinsko kviz tekmovanje Mladost v pesmi, besedi in spretnosti, ki ga organizira občinska konferenca ZSMS Velenje. Na tekmovanje se je prijavilo 11 ekip, ki se bodo ob 14. uri najprej pomerile v predtekmovanju. Pet prvouvr-ščenih ekip bo nato ob 17. uri tekmovalo v finalu.

ste že
naročeni
na
naš tednik?
O PROBLEMIH ZAPOSLENIH ŽENSK
Svet za družbenoekonomski in politični položaj žensk pri občinski konferenci SZDL Moziije je v sodelovanju z občinskim svetom zveze sindikatov v torek pripravil problemsko konferenco. Temo tega posveta so namenili delavki v zdru-zenem delu, še posebej pa so se posvetili problemom na področjih varstva otrok in izobraževanja zaposlenih žensk. Konferenca je bila v prostorih Modne konfekcije Elkroj.
Vezi ŠŠK z združenim delom
Naš klub sestavlja pet komisij: informativna, športna, kulturna, komisija za odnose z združenim delom, in komisija za SLO. Vsaka ima specifične zadolžitve in naloge. Komisije so se sestale že pred seminarjem in sprejele svoj delovni načrt, iz česar je bilo potrebno sestaviti enoten plan kluba. Za nekatere konkretne akcije smo določili roke, druge, ki potekajo dalj časa, pa smo splošno opredelili.
V prihodnje želimo dejavnost kluba čim bolj usmeriti v povezovanje in sodelovanje z združenim delom v bočini, ter vzpostaviti stike z delavsko mladino. Tako bo že v drugi polovici novembra sestanek predstavnikov ZSMS Vegrad in našega kluba, kjer se bomo dogovorili o nadaljnjem sodelovanju in skupnih akcijah. Poleg tega nas v novembru čaka sodelovanje na kvizu Mladost v pesmi, besedi in spretnosti, za katerega se že pripravljamo. V decembru bomo pričeli z debatriimi večeri, ki smo jih organizirali že v preteklem letu. Letos jih želimo z raznovrstno izbiro še popestriti in tako pritegniti čim več ljudi ne samo iz vrst ŠŠK. Tema prvega debatnega večera bo Kitajska. Nadaljevali bomo z obiski pri velenjskih maturantih. Za letošnje leto smo predvideli dva, v decembru in februaiju. Njun namen je predstavitev našega kluba, kamor se bodo maturanti v času študija vključevali in seznanjanje z načinom in pogoji študija. 7. delovnimi organizacijami smo že navezah stike in se dogovorili o sodelovanju. Naleteli smo na razumevanje in pripravljenost delovnih organizacij, da vzpostavimo medsebojni stik. Akademski ples bo 19. januarja 1979 v prostorih kavarne REK. Februarja
se bomo udeležili tradicionalnega pohoda po poteh XIV. divizije in pripravili na to temo debatni večer. Ob pomoči študentskega kluba Forum bomo organizirali enotedenski smučarski tečaj. Spomladi se bomo trimsko udejstvovali. Priredili bomo vsakoletni kolesarski ra-lly s piknikom in tek po gozdu. Skozi vse leto potekajo športna srečanja in rekreacija. Stike na športnem področju imamo s posavskimi študenti, poleg tega pa občasno prirejamo športna srečanja med aktivi našega kluba. Največ naporov pri športnem udejstvovanju pa usmerjamo v sodelovanje pri Kaju-hovem pokalu, kjer imamo že nekaj lepih uspehov.
Že nekaj let se trudimo, da bi izboljšali informiranje v klubu in sproti predstavljali svoje delo tudi okolici. V letošnjem letu bomo to izvajali z obveščanjem preko Našega časa in informatorjev v delovnih organizacijah, na Radiu Študent pa bomo imeli redno polurno oddajo. Plan dela smo nato finančno ovrednotili in upamo, da nam bo uspelo zagotoviti čim več sredstev, s čimer bo omogočeno nemoteno izvajanje načrta dela.	z Lah
T. Guček

Tudi letos kviz tekmovanje
Letošnje kviz tekmovanje Mladost v pesmi, besedi in spretnosti je osvečeno temi Samoupravljanje na-sedanjost in bodočnost. Mladi tekmovalci bodo odgovaijali na vprašanja, ki se nanašajo na resolucijo 11. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije, referat predsednika republike maršala Tita in knjigo tovariša Edvarda Kardelja Smeri razvoja družbenega sistema socialističnega samoupravljanja. Mladi bodo pripravili tudi kratek kulturni program.
Tekmovalci dveh prvouvrščenih ekip jutrišnjega občinskega tekmovanja se bodo udeležili regijskega kviz tekmovanja, ki bo 2. decembra v Rimskih Toplicah.
B. Z.
SEJA OBČINSKE KONFERENCE ZKS MOZIRJE
V sredo popoldne so se na 5. redni seji sestati člani občinske konference ZKS Mozirje. Najprej so ocenili samoupravne družbenoekonomske razmere v občini in zatem obravnavali in potrdili zaključke z nedavnega seminarja za sekretarje osnovnih organizacij Zveze komunistov. Ti zaključki so pomembni še zlasti zaradi tega, ker komunistom v mozirski občini pomenijo temeljno usmeritev pri njihovem bodočem delu. Se posebej velja to za razreševanje konkretnih problemov, ki se pojavljajo pri vsakodnevnem delu v krajevnih skupnostih in v temeljnih ter diugih organizacijah združenega dela.
TOVARNA NOGAVIC n. «ol. o. POLZI TOZD ŽENSKE NOGAVICE
VABI K SODE L O V A NJU
VEČ DELAVK V STAROSTI DO 30 LET J KROJENJE, ŠIVANJE, OBLIKOVANJE IN D DE LAVO NOGAVIC.
Nudimo izredne delovne pogoje. Delovno razmerje sklenjeno za nedoločen čas. Predvideno je trimesei poskusno delo. Stanovanja niso zagotovljena. Kandid bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po prispeli vlogi.
Svoje vloge naj kandidati pošljejo na naslov:
POLZELA — Tovarna nogavic, Polzela.
■##///#/##/##/##/##/####/#/#/####/##//j \
1 *
I
RDEČA DVORANI Velenje
Šaleška cesta
objavlja
prosta dela in naloge za RTC GOLTE
1.	ekonom
2.	štiri blagajnike
3.	deset žičničarjev
4.	štiri gondolske sprevodnike
5.	sobarica
6.	pomožni delavci
Pogoji:
pod 1. trgovska šola pod 2. trgovska šola
pod 3., 4., 5., 6., dokončana osnovna šola pod 3. delo se združuje za določen čas
Kandidati naj vložijo pismene prijave v roku 15 dni po obji razpisa na naslov: Rdeča dvorana Velenje, Velenje.
FRANC KOLENC
V Šoštanju je žalostno odjeknila vest, da je nenadoma umrl komaj 65-letni upokojeni šofer avtoturističnega podjetja Izletnik iz Celja in dolgoletni zaslužni športni delavec Franc Kolenc.
Pokojni, ki se je rodil 6. 12. 1912 v delavski družini, je že v rani mladosti moral stopiti na samostojno življenjsko pot, saj sta mu že v 6. letu starosti umrla starša. S težavo se je prebijal skozi življenje dokler ni ustvaril družine in se zaposlil kot avtobusni šofer. Poleg svoje službene obveznosti je bil vseskozi aktiven športni delavec, dolgoletni igralec šo-štanjskega nogometnega kluba, kasneje pa vrsto let iz-
redno prizadeven nogon sodnik celjske nogomet podzveze. Zaradi bolezii bil predčasno invalidi upokojen, vendar je vsesl ostal vnet obiskovalec \ nogometnih tekem v Šoi nju in okolici, hkrati pa budno spremljal in pori pri vzgoji nogometnegan ščaja.
Na njegovi zadnji pot pokopališču v Pod kraju se v soboto, 11. novem od njega poslovili šte prebivalci Šoštanja, ste ski tovariši in športni di ci, za njegovo družbenoi lovanje pa se mu je ob i prtem grobu zahvalil j sednik Krajevne skupni Šoštanj Miloš Volk. I
POJASNILO
V 45. številki Našega časa so na zadnji strani v članku Dober dan dragi bralec dvakrat omenjeni onesnaženi kletni prostori Standarda. K temu besedilu smo dolžni popravek oziroma pojasnilo. Niso namreč mišljeni prostori delovne enote Standard Trgovsko proizvodnega podjetja ERA, ampak kletni prostori stanovalcev bloka (Šaleška 2), kjer je v pritličju tudi ta delovna enota.
ODKUPUJEMO SVINJSKE KOŽE PO UGODNEJŠI CENI KOT PREJŠNJA!
KOTO
Kotoks tobui iz zbiralnic* kmetijskih zadrug I
Mati, žena, kmetica, delegatka in še kaj
Kmečka žena je danes vse kaj drugega kot je bila še pred leti, čeprav njenega dela še vedno ne znamo vrednotiti v pravi meri — Joža Rakun na čremešnikovi kmetiji v Gornji Savinjski dolini se kot kmetica in družbenopolitična
delavka bori za to
Mati, žena, kmetica, nosilka turizma na kmetiji, družbenopolitična delavka. Vse to in še Imarsikaj v eni sami osebi. Njena, in moževa seveda, kmetija je znana daleč naokrog. Na pri-
Že takšno opozorilo pritegne mimoidočega
^lačnem mestu pod obronki mozirskih planin in Tera, dvignjeno nad dolino leži lepo urejeno kmečko gospodarstvo. Na njem redijo 17 govedi in dvakrat ali trikrat dnevno skupno namolzejo do 180 litrov mleka. Lani so ga oddali dobrih 44.000 litrov. Njiv ne obdelujejo. Usmeritev v načrtno govedorejo in v mlečno proizvodnjo teija pašno-košni sistem, za obdelovanje njiv in pridelovanje vseh vrst poljščin niti ni časa, pa tudi smotrnost takšnega početja že zdavnaj ni več vprašljiva. Skrbeti je treba za 11 prašičev, tudi delo v gozdu teija svojo mero časa in naporov, poleti, ko je časa najmanj in dela največ, pa je treba postreči še gostom, ki tukaj uživajo prepo-trebni mir in si nabirajo duševnih in telesnih moči. Teh na delovnem mestu in v vrvežu mestnega vsakdanjika nikoli ni preveč. Odmor torej za nekatere in podvojena mera dela in skrbi za i druge.
Ure tečejo kot minute in pre-nekatero si je treba odtrgati še za proučevanje skupščinskega in drugega gradiva. Tega ne manjka, ne pred sejo zborov skupščine občine, ne pred sejo družbenopolitičnega zbora skupščine SR Slovenije, pa še posvetovati se je treba z „bazo", kakor se neljubo zveneče radi izražamo, postoriti to in ono na zadrugi, prispevati svoj delež k naporom žena zad-ružnic ...
Dela za cel štab torej, pa vendarle se vse niti združujejo v osebi Jože Rakun. Z možem Ivanom zgledno gospodarita na Čremešnikovi kmetiji. Kje je to že vemo, če pa komu še vedno ni jasno, ga bo na to spomnilo lično oblikovano opzorUo nekaj sto metrov pred Okonino.
Kako Joža Rakun vse to zmore je jas;no samo njej sami, ah pa tudi me. Opravila na kmetiji seveda ležijo na moževih plečih, pa vseeno je vprašanje, kdo komu pomaga, najverjetneje eden drugemu. Čisto sama tudi nista im to ju še posebej veseli. Ne birez vzroka. Hčerka Fanika obiskuje kmetijsko šolo v Šentjurju. IN i jih malo jezikov, ki pravijo, daa bi ji lahko omogočili kaj „boljjšega", pa kaj ko jo delo na kmetiji resnično veseli in je že secdaj mamina desna roka v kuhimji, v sobah, v hlevu. Najveijetnejee z odhodom v Šentjur za ssabo tudi ni podrla vseh mostow po katerih vodijo poti k viišjim spoznanjem. Osnovnošoleec Ivo je poglavje zase. On in sstroji. Kosi in sploh poprime za vsako delo, ki ga njegove drobbne, a že mladeni-ško krepke rtoke zmorejo.
Vse lepo irin prav torej, vendar vedno ni bildo tako. Joža Rakun se je na ,,gn,runt" omožila leta
1962. Prišla je iz Ljubnega, le nekaj kilometrov stran, pa vendar je bilo to za takratne razmere nekaj nepojmljivega. Pomislekov, odporov in nerazumevanja je bilo pretek in od vsepovsod. „Res je, tistih in današnjih časov se ne da primerjati. Bila sem edinka, živela sem na Ljubnem in na vsem lepem se odpravim v hribe, za „kmeti-co". Ta izraz je bil takrat še nekaj slabega, žaljivega. Takrat si v prav nobenih sanjah ne bi upala pomisliti, da bo najina kmetija nekoč tako vzorno urejena, dajo bodo obiskovale številne skupine, da bom delegatka republiškega zbora, da bom ponosna, ker sem kmetica. Kar priznati moram, da me je bilo v tistih časih večkrat skoraj sram, toliko vsega sem morala poslušati. Tudi sicer je bilo skoraj vse narobe. Kmetija je bila neurejena, zastarela, do nje ni peljala niti cesta. Mož je bil prva leta še v službi in v tem času sva za silo obnovila hišo. Odplačati je bilo treba dediče in posodobiti kmetijo. Preveč dela za štiri roke, vendar sva zmogla tudi to. Po
je treba sedaj povrniti in okrepiti. Zgornjesavinjska kmetijska zadruga vlaga v to dejavnost veliko mero naporov in kaže, da bo uspela. Gostje, ki prihajajo od vsepovsod, vedo kaj želijo in napore tudi znajo pravilno vrednotiti. Večinoma se vračajo iz leta v leto na počitnice in še vmes, ob 1. maju, za silvestrovo in še kdaj.
Biti mati, žena, kmetica in gospodinja obenem ni lahko, skrbeti ob tem tudi za gosteje še teže, biti poleg tega še aktivna žena zadružnica in celo delegatka družbenopolitičnega zbora skupščine SR Slovenije je pa zares težko. Za vse to je treba najti čas po opravljenem delu in tega ni nikoli malo.
„Žene zadružnice smo odlično organizirane in zelo delavne, pri tem pa nam je zadruga v resnično oporo. Največ pozornosti posvečamo izpopolnjevanju in izobraževanju. Mesto kmečke žene ni le za štedilnikom in v hlevu, zagotoviti ji je treba tisto vlogo v družbi, kakršna ji nedvomno pripada. Žene se večinoma zavedamo, da imamo naj-
petih letih sva se odločila za preusmeritev gospodarjenja. Zagotovila sva si kredite in obnovila hlev, na enak način sva si nakupila prepotrebnih strojev in počasi je krenilo na bolje. Pred štirimi leti sva s pomočjo strokovnjakov ponovno obnovila hišo in se, na že preusmerjeni kmetiji, lotila še kmečkega turizma."
Da, turizem na kmetiji je obet Gornje Savinjske doline in njenega turizma v celoti. Še pred nedavnim je bil nemalokrat kamen spotike. Čremešni-kova kmetija je ena tistih, ki so stvar zgrabile na pravem koncu. Na njej je danes 12 ležišč in še kakšno več, če je treba. Joža Rakun pravi, da so dvomi o nadaljnji razvojni poti pravzaprav odveč. Že ne začetku se je treba soočiti z resnico in pogojem hkrati, da je kmečki turizem izključno le dopolnilna dejavnost na kmetiji. Ob jasnih in nedvoumnih določilih, ki urejajo razvoj te dejavnosti, nesporazumov pravzaprav ne bi smelo biti. Napak je bilo kljub temu precej in izigravanj tudi, vse skupaj pa je tej pomembni in obetajoči dejavnosti že na začetku dokaj skalilo ugled. Tega
nega zbora republiške skupščine. Edina kmetica je tam. Treme in negotovosti v začetku ni manjkalo, kaj kmalu pa se je vse spremenilo na bolje. Kot da so skupni problemi odpravili vse ovire in zadržke.
„Delegatom dela ne manjka, nam iz kmetijstva pa v zadnjem času še najmanj. V javni razpravi so osnutki novih kmetijskih zakonov. Za naše bodoče delo in življenje gre. Razprava je rodila obilo pripomb. Tudi v mozirski občini smo izoblikovali prenekatero pripombo in predlagali precej dopolnitev in sprememb. Nova zakonodaja je za nas življenjskega pomena in ničesar ne kaže prepustiti naključju. Res, zelo težko je ob vseh teh nalogah najti čas za vse. V tem času takšno vsklaje-vanje še nekako uspeva, poleti in jeseni pa zelo, zelo težko. Velikokrat si ukradeš čas, pa drugič bolj pritegneš, a vedno to le ne gre."
Morda pa le. Na Čremešnikovi kmetiji pravzaprav dokazujejo to zadnje. In še za prihodnost jim ni treba skrbeti.
J. P.
Do 180 litrov mleka dnevno in 44.000 litrov letno
Lesna industrija na novi poti
Nazarski lesni industriji je po vključitvi v Gorenje zagotovljen načrtovani razvoj — Nova tovarna montažnih hiš in najlepši obeti za razrešitev stalnih težav v proizvodnji ivernih
plošč
Obiskov nikoli ne manjka, iz domovine in tujine, mnogo jih prihaja tudi po napotke
bolj vroče železo v ognju same. Zato se moramo izobraževati, usposabljati. V naši občini imamo to zelo dobro urejeno. Žene same vemo česa se moramo še naučiti. Same se dogovarjamo in v sodelovanju z zadrugo lepo napredujemo. Od vseh oblik na tem področju so najbolj privlačna in koristna srečanja na domačijah. Zlasti pozimi se dobivamo enkrat tu, drugič tam in v ožjem, sproščenem krogu največ pridobimo. Pravilno vrednotenje kmečke žene je sicer na vse višji ravni, vse drugače je danes, kot je bilo še pred nedavnim, vendar to še ni dovolj. Žene se zavedamo, da se vsega ne da opraviti preko noči, pa vendarle bi lahko bile deležne več razumevanja in pomoči. Ob vsem delu moraš biti še mati, žena, na kmetijah je vse manj ljudi, kdo bo opravil tvoje delo ob bolezni in ob drugih nepredvidenih primerih!? "
Težav ne manjka in marsikatera ni od muh. Resnično bo treba najti za kmečko ženo več posluha in ne le za ženo, za vsako posamezno kmetijo posebej, za kmetijstvo v celoti. Tem nalogam se Joža Rakun posveča kot delegatka družbenopohtič-
Postopek vključevanja nazar-ske lesne industrije v sklop sestavljene organizacije združenega dela Gorenje je v polnem teku. Poročio o dosedanjem delu je na nedavni seji sprejel tudi izvršni svet skupščine občine Mozirje in v zvezi s tem sprejel nekatere sklepe. Med nje sodi tudi napotek, da je treba poiskati še ustrezni način sodelovanja z Gomjegrajsko Smreko, kar je zaradi sorodnosti proizvodnega programa še zlasti pomembno.
V	tem času posvečajo največ pozornosti prilagajanju GLIN-ove organizacijske strukture strukturi Gorenja. Na tem področju vsklajujejo vse samoupravne splošne akte, preurejajo temeljno organizacijo trgovina in gostinstvo, nazarsko komercialno službo bo treba vključiti v Gorenje promet — servis, urediti je treba bodoče odnose med slednjo organizacijo združenega dela in GLIN-om in opraviti vključitev v interno banko. Poleg tega so bile v Nazarjah že opravljene kadrovske spremembe v temeljnih organizacijah Žagarstvo in Iverna, znatno pa se je povečala tudi delovna disciplina in odgovornost za uresničevanje dogovorjenih nalog.
V	skladu s programom, ki je bil sprejet obenem z referendumom o združevanju, se nadaljuje tudi aktivnost v pripravah na nova vlaganja v tovarno montažnih hiš predvsem na kadrovskem in proizvodno tehnološkem področju, na področ-
ju poslovno-tehničnega sodelovanja in kreditiranja izgradnje ter izdelkov. Delovna skupina je v oktobru obiskala podjetje OKAL v Lauensteinu in se podrobno seznanila s proizvodnjo in montažo objektov. Ob zaključku so pripravili protokol, ki vsebuje vzorčno dokumentacijo normativov za hišo določenega tipa, dokumentacijo za instalacijski material, do konca meseca pa bo izdelana še prečiščena metodologija za proizvodnjo ostrešij, masivnih stopnic, priprave profiliranega lesa, montažo stenskih in stropnih panelov in za transportni trak ter mehanizacijo. Proizvodnja v novi tovarni bo predvidoma stekla konec leta 1980.
Finalizacija lesne industrije v Nazarjah je bila zasnovana že z izgradnjo tovarne ivernih plošč. Vse preteklo obdobje so težili k tej nujni in pravilni usmeritvi, zaradi pomanjkanja sredstev in omejevanje vlaganj na to področje, pa doslq ni bila uresničena. Obilne možnosti za nadaljnjo predelavo lesa in zlasti ivernih plošč se ponujajo šele sedaj ob vključitvi v Gorenje. Najprej so v Nazarjah nameravali povečati proizvodnjo kuhinjskih elementov, sedaj pa so v ospredju načrti za izdelavo montažnih hiš. Tem načrtom so seveda sedaj prilagodili tudi program fi-nalizacije ivernih plošč in namesto prejšnje usmeritve se bodo poslej usmerili v proizvodnjo stropnih in stenskih oblog (zunanjih in notranjih), predelnih
sten in vratnih podbojev, višek proizvodnje oplemenitenih ivernih plošč pa bodo prodajali na tržišču in sicer kaširane plošče za katere se cene prosto oblikujejo.
Investicijski načrt za ta vlaganja je že izdelan, pripravljena je tudi lokacijska dokumentacija z vsemi soglasji, kmalu pa bo pripravljen še projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja. Če ne bo nepredvidenih težav bo do konca leta nared tudi oprema, ki jo morajo uvoziti. Lastne udeležbe v prihodnjem letu predvidevajo za 10 milijonov dinarjev, za toliko so se dogovorili še z gradbenim podjetjem, pri Ljubljanski banki Velenje so že zaprosili za 49 milijonov kredita, precejšnje paje tudi zanimanje za devizne kredite v tujini.
Ko bodo zagotovljeni vsi ti viri in ko bo urejen uvozni postopek bodo poskrbeli za gradbeno dovoljenje. Tega bodo predvidoma dobili v marcu in v tem primeru bi vlaganja zaključili v načrtovanem roku, kar pomeni, da bi z delom pričeli že v drugi polovici prihodnjega leta. Prav tako je vse urejeno pri vlaganjih v žagarstvu v predelavo drobne oblovine, ki je bila predvidena že v lanskem letu. Priprave so se zavlekle zaradi uvoznih zaostritev, zdaj paje že jasno, da oodo z gradbenimi deli pričeli v marcu, opremo pa bodo postavili v juliju in avgustu.
J. P.
RDEČA DVORANA VELENJE
Rdeča dvorana Velenje obvešča, da je začel obratovati RTC Golte.
Ljubitelje planin, dobre jedače in pijače ter zabave vabimo, da preživijo praznične dni v prijetnem okolju Golt.
Višja stopnja predelave lesa in odpravljene težave v Iverni
gorenje®®
V jubilejnem letu zvestobe, ob 25-letnici Gorenja, ko beležimo nove delovne zmage,
čestitamo
vsem delovnim ljudem in občanom občin Velenje in Mozirje
za 29. november — praznik Republike!
s
2=
gorenje®!©
TOZD Štedilniki
TOZD Kuhalni aparati
TOZD Pralna tehnika
TOZD Hladilna tehnika
TOZD Pohištvo
TOZD Zamrzovalniki
TOZD Elektronika Velenje
TOZD Elektronika Ptuj
TOZD Gradbeni elementi
TOZD Mali gospodinjski aparati Nazarje
TOZD Kondenzatorji Rogatec
TOZD Galvana
TOZD Plastika
TOZD Orodjarna
TOZD Vzdrževanje
TOZD Embalažnica
TOZD Avtopark
TOZD Gostinska enota
Delovna skupnost skupnih služb
ne interesne kulturne skupnosti občine Velenje ter gledališki strokovnjak. Na tem posvetu smo izvolili gradbeni odbor, ki naj bi poskrbel. da bi z gradnjo pričeli v prihodnjem letu. Ta investicija bo seveda zelo visoka, zato sredstva samoprispevka ne bodo dovolj. Dom naj bi poleg velike dvorane za kino predstave in druge kulturne prireditve imel še vse ostale potrebne prostore kot so garderobe, sobe za vadbo najrazličnejših sekcij kulturnega društva, stanovanje za hišnika v njem pa naj bi našla svoj prostor tudi knjižnica in mladinski klub. Poglavitna težava, ki se je pojavljala pri oblikovanju tega koncepta je dilema, ali naj dom služi izključno kulturno prosvetnim namenom ali pa tudi za različne družabne prireditve. Mnenje projektanta, kije predvidel gradnjo v več etapah, je bilo, da sta potrebni dve dvorani. Večja za kulturne in manjša za družabne prireditve. O tem vprašanju se bomo dokončno odločili z razpravo na zboru občanov. Dejstvo pa je, da so sedanji prostori za organiziranje raznih kulturnih prireditev neprimerni in da z obnovitvijo ne gre odlašati. Dela, ki jih bo s svojimi sredstvi omogočila krajevna skupnost pa so:
V Šmartnem ob Paki so spregovorili o nalogah, ki jih čakajo do konca leta 1980 -Dogovoru o začetku obnavljanja kulturnega doma - V teh dneh največ pozornosti pripravam na volitve krajevnih samopravnih organov
Osrednje področje, ki mu v vseli krajevnih skupnostih v tem času posvečajo največ pozornosti, so prav gotovo priprave na volitve v organe krajevne samouprave in konference Socialistične zveze delovnega ljudstva. Čeprav so pripravljalni postopki v poliiem zamahu pa je vzporedno s tem treba reševati tudi številna druga vprašanja, pomembna za delo in življenje krajanov, za razvoj sredine, kjer živijo. V krajevni skupnosti Snartno ob Paki so tako pred dnevi pregledali delovni načrt, ki naj bi ga uresničili do konca leta 1980 v zvezi s tem obravnavali opravila, ki jih v tem času še čakajo. Predsednik sveta krajevne skupnosti Franc Ma-lus o njih takole pripoveduje:
„V naslednjih dveh letih stojijo pred nami velike in pomembne naloge. Naj začnem naštevati pri največji, ki jo bomo skušali uresničiti s sredstvi samoprispevka krajanov. Gre za kulturni dom, ki potrebam v kraju že davno ne zadošča ireč in ga je zaradi tega nujno potrebno adaptirati. O tem vprašanju smo razpravljali na nedavnem posvetu, ki so se ga poleg predstavnikov laa-jevne skupnosti, družbeno političih organizacij in društev udeležili tudi projektant, predstavnik samouprav-
Izdelovati tudi potrebno opremo !
Star kulturni dom kmalu v novi preobleki
asfaltiranje cestnega odseka Žerjav- Šabac, obnovitev cestne razsvetljave v Šmartnem in Rečici ob Paki, izdelava _primarne kanalizacije za zgornje Šmartno, obnavljanje približno trinajstih kilometrov makadamskih cestišč in izgradnja novega pokopališča. Trgovsko podjetje Vino iz Šmartnega, Vegrad in železniška postaja pa bodo skupaj investirali postavitev avtopralniee za sedanjim pokopališčem, kjer naj bi se prali predvsem tovornjaki in seveda tudi osebni avtomobili. S pomočjo različnih samoupravnih interesnih skupnosti pa bomo v naslednjih dveh letih nadaljevali z regulacijo reke Pake, zgradili rekreacijski center ter primarni vodovod Družmir-je-Šmartno preko Velikega vrha, ki naj bi služil potrebam krajevnih skupnosti Šmartno in Gorenje."
Šmartno ob Paki naj bi po predvidevanjih prostorskega plana občine Velenje postalo nekakšno delavsko naselje industrijskih občinskih centrov. V tem smislu so izdelali tudi urbanistični načrt kraja, z dovolj velikim številom zazidalnih mest, ki pa jih bo potrebno čimprej komunalno urediti.
„Dela je več kot dovolj," pravi Franc Malus, „toda upamo, da bomo uspeli narediti tisto, kar smo si zadali. Večen problem v naši krajevni skupnosti je na primer tudi velika potreba po zaposlitvi profesionalnega tajnika, prav zaradi take obilice dela in različnih administrativnih opravil. V naslednjem letu bomo skušali urediti tudi to, čeprav se pojavlja problem sredstev za njegovo nagrajevanje. Sicer pa v tem času lahko ocenimo, da delegatska razmeija v naši krajevni skupnosti dobivajo vse bolj kvalitetne razsežnosti, saj se mnogi delegati v polni meri zavedajo svoje odgovornosti. Ena največjih pomanjkljivosti, ki se pri tem še kažejo, je slabo povezovanje med temeljnimi organizacijami združenega dela in krajevno skupnostjo. Z izvolitvijo delegatov združenega dela v skupščino krajevne skupnosti pa si tudi na tem področju obetamo boljše rezultate."
J. KRAJNC
Uresničili sprejeti program
)biskali smo krajevno skupnost Škale, kjer smo se s predsednikom sveta krajevne skupnosti Hermanom Arličem pogovarjali o doseženih uspehih ter o prihodnjih načrtih
Krajani Skal in Hrastovca so v sadnjih treh letih zelo veliko prido->ili vendar pa so plani tudi za v pri-lodnje obsežni. O tem smo se pogovarjali s predsednikom sveta krajevne skupnosti Hermanom Arličem.
Ena največjih investicij v tej kra-evni skupnosti je bila izgradnja >troškega vrtca s kapaciteto za šti-ideset otrok, katerega so predali na-nenu lansko leto. Krajani so za izgradnjo tega objekta namenili kra-evni samoprispevek, pri Marlesu pa » najeli tudi kredit, katerega zadnji >brok bodo nakazali prihodnji nesec. Celotna investicijska vred-lost z opremo znaša okoli 2 milijona 500 tisoč dinaijev, seveda pa so trajam precej prihranili, ker so vsa nožna dela opravili s prostovoljnim delom. Kljub temu, da je bil lansko eto obisk v vrtcu Škale slab in so nnogi pripominjali, da je bila ta nvesticija neupravičena, je z leto-Bjim šolskimi letom vrtec namen jpravičil, saj ga obiskuje 28 otrok, car pa je zadovoljivo, saj je bila ka-nciteta 40 otfok dolgoročno na-Srtovana. Investicija vrtca je torej sključena, zato so na zadnji seji sveta krajevne skupnosti sprejeli klep, da vrtec predajo v upravljanje /zgojno varstvenemu zavodu /eienje.
Pomembna pridobitev vodovod
Zelo velika pridobitev za krajane kal vzhod, kjjer je predvidena tudi ikacija za 26 novogradenj je vodo-od, ki je že tiudi dograjen. Dolžina Jdovoda merii 800 metrov, njegova ivesticijska vrednost pa znaša okoli 50 tisoč dinaarjev. Nanj je priključnih 18 upoirabnikov, njegova ka-iciteta pa je (tolikšna, da bodo vo-
0	lahko korisstili tudi tisti, ki bodo adili na term področju. Tudi to ivesticijo so krajani z udarniškim slom precej ppocenili, na pomoč pa » jim priskoččili tudi rudarji jame kale. Ravno i pri tej delovni akciji,
1	so nekateriri krajani, ki se tudi ugače, ne vkldjučujejo v delo kra-
jevne skupnosti pokazali veliko nerazumevanja, saj kljub temu, da so jim zagotovili odškodnino, niso hoteli dovoliti, da bi napeljali vodovod po njihovem zemljišču.
Pri mariborskem Marlesu je krajevna skupnost Škale naročila izdelavo šestih avtobusnih postajališč. Sredstva v višini 240 tisoč dinarjev so namenili iz samoprispevka. Predvidevajo, da bodo postajališča izdelana v teh dneh. Tla postajališč bi radi še asfaltirali, okolico postajališč pa naj bi uredila mladinska organizacija s prostovoljnim delom.
Urediti prostore za delo družbeno političnih organizacij
Precejšen problem so prostori za delovanje družbeno političnih orga-
t .
Predsednik sveta krajevne skupnosti Stale Herman Arlič
nizacij in društev te krajevne skupnosti. Imajo sicer gasilski dom, katerega prostori pa niso ustrezni. Ker še nimajo točnih podatkov, če se bo ta dom porušil, ne morejo planirati preureditve. V kolikor se ta dom ne bo porušil, bodo v podstrešnih prostorih uredili prostore, ki bodo služili potrebam krajevne skupnosti.
Pristopili so tudi k izgradnji telefonskega omrežja in že napeljali nekaj primarnega voda, za izvedbo celotnega telefonskega omrežja pa bodo prišli na vrsto šele drugo leto. V tej krajevni skupnosti bo imelo telefonski priključek 40 gospo-
dinjstev. Iz sredstev krajevne skupnosti so zato namenili 100 tisoč dinarjev, precej bodo naredili z udarniškim delom, seveda pa bodo za to investicijo nekaj prispevali tudi krajani
V načrtu imajo tudi gradnjo kanalizacije Škale-jug, za kar bodo namenili 650 tisoč dinarjev.
Kako bo s telovadnico?
Ker se nekateri pomembni objekti Rudnika lignita Velenje selijo v to krajevno skupnost, poleg tega pa ta delovna organizacija še vedno ni poravnala škode za porušeno telovadnico v Skalah, je krajevna skupnost poslala prošnjo skladu za rudarske škode, da bi tudi ta problem krajevne skupnosti re Sli. Svet krajevne skupnosti pa bi seveda želel, da bi se v akcijo za pridobitev telovadnice v tej krajevni skupnosti vključili tudi predstavniki šole, ki kljub veliki potrebi, želje po telovadnici še niso izrekli.
Ureditev ceste v Hrastovcu
Zelo pomembna naloga čaka krajevno skupnost Škale tudi v bližnji prihodnosti. Do spomladi želijo" namreč urediti odsek ceste v Hrastovcu. Predvidevajo, da bodo dobli iz sredstev za financiranje krajevnih skupnosti v ta namen 500 tisoč dinarjev, krajani bodo zbrali okoli 100 tisoč dinarjev, računajo, da bodo z udarniškim delom prihranili 150 tisoč dinarjev, krajevna skupnost bo prispevala deset tisoč dinaijev, nekaj pa še samoupravna interesna komunalna skupnost.
Uspehi, ki jih je krajevna skupnost Škale dosegla v zadnjem ob-odbju so vsekakor zelo dobri. Omeniti je potrebno, da imajo pri tem zelo veliko zaslug člani sveta krajevne Skupnosti in seveda predsednik sveta ter predstavniki družbeno političnih organizacij, ki so v tej krajevni skupnosti zelo aktivne.
MIRA TAMŠE
S preselitvijo v nove prostore bodo v tozd Toplovodni-vodovodni obrati lahko razširili dejavnost — Ttežave z dobavo reprodukcijskega materiala
S
Velik del toplovodnih in vodovodnih opravil, ki jih narekujejo potrebe v naši dolini, izvaja temeljna organizacija združenega dela Toplovodni-vodovodni obrati delovne organizacije ESO Rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje. Ta dejavnost se pod streho velenjskega industrijskega velikana odvija že dolgo vrsto let, njene začetke, razvoj in današnje značilnosti pa vodja tozd Albin Venišnik takole opisuje:
„Dejavnost, ki jo opravlja naša temeljna organizacija, se je razvila iz male vzdrževalne skupine v velenjskem rudniku že kmalu po končani drugi svetovni vojni. Njeno razširitev je pogojila zlasti hitra rast Velenja, pri čemer je ta skupina izdatno pomagala in se temu primerno seveda tudi večala. Pri izgradnji Velenja smo opravljali najrazličnejša inštalacijska dela, sprva le vodovodna pozneje pa tudi toplovodna. Kot zanimivost naj povem, da je bil hotel Paka prvi objekt v našem mestu, ki smo ga opremili ■ s centralnim ogrevanjem. Izvajali smo različna nova dela in vzdrževali že obstoječe vodovodne ter toplovodne napeljave pri tem pa se seveda tudi kadrovsko krepili. Iz obrata nekdanje temeljne organizacije ESO smo se pred nedav-
nim preoblikovali v tozd Toplovodni vodovodni obrati, kjer je danes zaposlenih približno osemdeset delavcev."
Pretežni del proizvodnje tozd Toplovodni—vodovodni obrati predstavljajo potrebe naročnikov iz občine Velenje pa tudi drugih področij Slovenije in seveda
Albin Veniaiik
tovrstne zahteve, ki se kažejo v Rudarsko elektroenergetskem kombinatu. V dveh obratih (ogrevanje ter vodovod, prezračevanje in izolacije) opravljajo vodovodne in toplovodne zunanje in notranje inštalacije stanovanjskih ter industrijskih objektov, izdelujejo kotlovnice, toplotne postaje in skrbijo tudi za klimatizacijo, toplotno izolacijo ter prezračevalne in plinske napeljave. Poglavitna težava, ki spremlja opravljanje vseh teh del
pa so nedvomno premajhni in neustrezni delovni prostori.
„Zaradi širjenja naše dejavnosti se počutimo vsebolj utesnjene, toda ta problem bo, kot kaže, kmalu rešen. V novih proizvodnih prostorih, ki jih gradijo Elektro-strojni obrati, bo tudi naša temeljna organizacija dobila svoj prostor s približno 500 kvadratnimi metri površine. S tem bomo končno imeli tudi možnost izdelovanja vsaj nekatere opreme, ki jo potrebujemo pri našem delu. Seveda pa neprimerni prostori niso edina ovira, ki jo skušamo premagati. Na količino našega dela v veliki meri vplivajo investicije v gradbeništvu in nenazadnje tudi vreme, ker smo veliko na prostem. Tako je dela včasih več, včasih manj, večkrat pa se borimo tudi z nerednimi dobavami reprodukcijskega materiala, „pravi Albin Venišnik in doda: „Toda, kot že rečeno, novi delovni prostori nam bodo v marsičem izboljšali delovne pogoje. Zato naš srednjeročni razvojni načrt vsebuje tudi težnjo po taki razširitvi naših zmogljivosti, da bomo lahko zadostili vsem potrebam v velenjski občini ter začeli sami izdelovati najrazličnejšo opremo za našo proizvodnjo."
J. KRAJNC
*
Za 29. november 1978, 35 - rojstni dan nove samoupravne socialistične Jugoslavije, čestitajo
vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje
Skupščina občine Velenje Izvršni svet skupščine občine Velenje Občinska konferenca SZDL Velenje * Občinska konferenca ZKS Velenje J Občinski svet ZSS Velenje	\
Občinska konferenca ZSMS Velenje \ Občinski odbor ZZB NOV Velenje I Občinski odbor ZRVS Velenje
Odgovori na delegatska vprašanja
DELEGACIJA KS ŠOŠTANJ
Vprašanje: K odloku o prispevku za razširjeno reprodukcijo komunalnih objektov in naprav primarne individualne rabe postavlja delegacija naslednje vprašanje:
Zakaj k obrazložitvi predloženega odloka ni podan način financiranja iz investicijskega programa. Sklicujoč se na zakon o investicijski dokumentaciji, objavljen v Uradnem listu SRŠ št. 7/76 je namreč za vsako investicijo treba izdelati investicijski program, ki zajema tudi način financiranja (do sedaj zbrana sredstva, prispevek delovnih organizacij, lastna udeležba, krediti, drugi viri itd.)
To vprašanje postavljamo zato; ker občani želijo pri tako važni odločitvi imeti jasno sliko.
Odgovor: Za realizacijo srednjeročnega programa komunalnih dejavnosti do leta 1980 smo izdelah plan virov finančnih sredstev za primarno in sekundarno komunalno izgradnjo individualne rabe:
1.	prispevki za priključke na komunalne naprave — din 64.786,300,-
2.	prispevki v ceni vode za razširjeno reprodukcijo — din 42.500,000,-
3.	izredni prispevek organizacij združenega dela za vodovod - din 30.000,000,-
4.	sredstva 20 % od 7.053 % prisp. bruto OD - din 5.092.925,-
5.	sredstva 0,7 % od bruto OD - din 54.420.500,-
6.	sredstva veleodjema po pogodbah - din 36.000.000,-
7.	prenešena neuporabljena investicijska sredstva iz leta 1977-din 5.782.940,-
Vprašanje: Gradnja stanovanjskega bloka na Kajuhovi cesti v Šoštanju bi se morala pričeti že v lanskem letu, vendar z gradnjo še niso pričeli:
Prosimo skupščino občine Velenje, da preveri, zakaj se kljub vsem dosedanjim slabim izkušnjam in posledicam, ki iz tega izhajajo, stvari še vedno tako zavlačujejo pri stanovanjski gradnji.
Odgovor: Posredovala ga je DO ,JDOM" Velenje:
Po prvotni zasnovi je bila predvidena gradnja stanovanjskega stolpiča v Šoštanju, ob Kajuhovi cesti tako, da se porušita obe stanovanjski hiši, vogalna (Mravljakova) in srednja t.j. Kajuhova 3.
Na zahtevo zavoda za spomeniško varstvo je prišlo do spremembe tako, daje mogoča rušitev stanovanjske hiše Kajuhova 3, da pa je potrebno lokacijo novega objekta prilagoditi arhitekturi in obliki Mravlja-kove stanovanjske hiše. Le to pa je po dograditvi stanovanjskega stolpiča in prostorov vrtca sanirati.
Februarja 1978 smo naročili izdelavo lokacijske tehnične dokumentacije, katero smo prejeli v marcu 1978 od Zavoda za urbanizem Velenje.
Po prejemu lokacijsko tehnične dokumentacije smo zaprosili za vsa potrebna soglasja za izdajo odločbe o zazidljivosti (10.4.78).
10. 4. 1978 smo vložili vlogo za izdajo odločbe o zazidljivosti na Sob Velenje — oddelek za gospodarstvo s priloženo lokacijsko tehnično dokumentacijo.
Po prejemu soglasij smo le ta posredovali 26. 5. 1978 oddelku za gospodarstvo SOb Velenje. Soglasje za zaklonišče pa je bilo izdano 11. 10. 1978.
Programsko zasnovo za projektiranje objekta smo posredovali Projektivnemu biroju Velenje v začetku aprila 1978.
24. aprila 1978 smo podpisali pogodbo s Projektivnim birojem Velenje za izdelavo glavnega načrta za pogodbeno ceno (392.500,00 din (plačano 26. 6. 1978) Rok za izdelavo glavnega projekta do 15. 9. 1978.
Do dneva poročanja smo vplačali skupno za dokumentacijo in soglasja din 576.959,40.
V želji, da bi pričeli z gradnjo takoj po pridobljenih dovoljenjih, je delovna organizacija „DOM" pridobila dovoljenje za rušitev stanovanjske hiše Kajuhova 3, štev. odločbe 351-332/77-3 z dne 19. 7. 1978. Rušenje smo opravili v času od 27. 7. do 10. 8. 1978.
Dne 9. 11. 1978 smo prejeli koncept odločbe o zazidljivosti s štev. 351-147/78-3, ki nosi datum izdelave 13. 6. 1978 (vendar še ni prepisan).
Takoj, ko bo izdana odločba o zazidljivosti, lahko zaprosimo za izdajo dovoljenja za graditev, ker so projekti izdelani.
Sledi določitev izhodiščne cene in sklenitev pogodbe z izvajalcem in ureditev odnosov SISS v VVZ Šoštanj glede skupne gradnje.
Vprašanje: Pri predlogu za odobritev zazidalnega načrta za industrijsko cono, daje delegacija KS naslednjo opozorilo in pripombo.
Pri lociranju tako hrupnih objektov kot je oz. bo zračilna ventilacijska postaja Šoštanj, mora dati soglasje tudi pristojna krajevna skupnost.
Doslej KS Šoštanj ni prejela nobene tozadevne vloge, sicer pa opozarjamo, da mora biti objekt sprojektiran in zgrajen v skladu z zakonodajo in predpisi o zaščiti okolja (hrup mora biti dušen na predpisano vrednost).
Odgovor: Ta pripomba je posredovana Zavodu za urbanizem.
DELEGACIJA KS PODKRAJ - KAVČE
Vprašanje: Dne 29. IX. 1978 je bil v tedniku „Naš čas" objavljen „Javni natečaj" za oddajo gradbenih parcel za individualne hiše v zazidalnem coningu Podkraj. Iz njega je razvidno, da so gradbene parcele samo delno komunalno urejene. Občani krajevne skupnosti Podkraj - Kavče so na svojem zboru (na katerem so bili prisotni tudi delavci zavoda za urbanizem in projektant) dne 19. januarja 1975 obravnavah predlog zazidalnega načrta, v katerega je bila vključena tudi kompletna komunalna ureditev. Načrt smo potrdili pod pogojem, da bodo pred natečajem zgrajeni vsi komunalni objekti.
Iz že objavljenega natečaja pa je razvidno, da kanalizacija ni narejena. Smatramo, da v takšnem strnjenem naselju (in takšnem terenu) ponikalnice ne pridejo v poštev. Da pa se bi fekalije in druge odpadne vode stekale v odprte jarke, pa tudi ni dopustno
Že sedaj imamo v krajevni skupnosti več novih zaselkov, kjer ni narejene kanalizacije in je stanje že kritično. Kako se bo reševalo takšno stanje pa še neverno.
Zato svet krajevne skupnosti in delegacije za zbor krajevne skupnosti zahtevata od samoupravne interesne komunalne skupnosti, da dosledno izvrši sklepe zbora občanov.
1974
1975
Prodana količina vode (m3) Povprečna cena din (m3)
Sredstva za razšir. reprodukcijo v ceni za 1 m3 prodane vode Celotni prihodek Porabljena sredstva
3,464.634 4,365.883 2,18	2,75
0,71
7,552.000 7,881.900
0,81
11.989.400 12.487,400
1976
4,829.124 2,79
0,67
13.514.600 13,320.800
1977
5,009.893 2,88
0,14
14.458.840 13.877.200
1978
5,100.000 3,02
15,400.000 14.900.000
Celotni prihodek za 5-letno obdobje je 62,914,840,- din.
Vprašanje: Prispevki ob i
Odgovor (Posredoval ga je	nov gredo že preko vseh mej
odbor za urejanje in oddajanje Porabljena so bila za:	ne strinjamo se z podražitvi
stavbnih zemljišč):	- redno investicijsko 36.348.500,- 58 % Za investicije se morajo naje
Odbor za urejanje in oddaja-	vzdrževanje krediti (0,7 %).
nje stavbnih zemljišč samou-	- minimalno in pospešeno 15.064.000,- 23% Odgovor Na to vprašanje
pravne interesne komunalne	amortizacijo podan že odgovor pri odgorc
skupnosti občine Velenje je vi.	- drugi stroški in 11.054,800,- 18% Krajevni skupnosti Šoštanj
1977 večkrat razpravljal o tem,	obveznosti r	3
kako glede na pomanjkanje de-	~ ostanek dohodka za —-
narja opremljati stavbna zem-	sklad skupne 447.540,-	.
ljišča v zoningih (med katere	porabe in obvezne rezerve Vprašanje Predložiti se mo
sodi tudi območje, zajeto v	Za investicije je bilo 9 933 159 _	P^an izgradnje nujnih komuni
zazidalni načrt Podkraj!).	porabljenih ' ' '	nih naprav! Vodovodna zajet
Zazidalni načrt odnosno zon-	to je 16 % od zbranih se morajo locirati tam, da bo 1
ing običajno obsega del naselja,	sredstev amortizacije in 9 075 958 35	nekaj J™1- Ljubija po nek
kjer se deloma lahko koristijo	sredstev od prispevkov za priključke ' '	terih podatkih neustreza, izdi
cestni dostopi do zoningov, do	rv . , r- . . . x ... , , nost je premajhna,
čim je oskrba s pitno vodo	Pogled finančnih sredstev temelji na podatkih DO KOC Vlenje. . Odgovor:
nekje ^TS vdj^	—j v —0 —da za obdobje 1978_ Wso
oskrbo z električno energijo. V ------------------------------------------------------------------------------------
nobenem od naselij, kjer so _____________________________________________;1978____ _197L _____1980	skupaj
določeni zoningi, pa ni urejena	1. iz,|rndllia vodovoda Ljubija-Šoštanj 35,000^000	I	I	35~ooo~o
kanalizacija. Zato bi bilo nemo-	2. Dokončanje vodovodnega sistema
goče zahtevati od investitorjev	šaick - Gorica 2,000.000 -	-	2,000.01!
enodružinskih hiš, da bi urejali	3. Dokončanje vodovoda Jablaniski viri 250.000	-	-	'25o!o
kanalizacijo na celotnem ob-	4. Izgradnja l. etapo križ. sistema
močju, ker bi bilo tO mnogo	Staro Velenje-Trebuse-Šalek-Gorica 700.000	-	-	700,01
preveliko breme, ki ga graditelji	3- odpiacUo anuitet ooo.ooo 500.000 400.000	1,300.«
ne bi zmogli, dočim je urejanje	6> Elicrcjetski prispevek za investicije 1,850.400 591.360 1,158.460	4,600.1
omrežja kanalizacije samo na	7- izgradnja vodoovod.zanke šalek li. -	1,870.000 -	i,870.d
območju novih Itiš brez ureja-	8- Vodovoci Lokovica - Šmartno
nja ostalega omrežja v naselju	ob Paki "	6,700.000 -	6,700.0
nesmiselno	9" Prlmarni vodovod Skale vzhod -	1,600.000	-	1,600.0
Zato je odbor za urejanje in	10'" lvrajovni vodovodi " rinančna
oddajanje stavbnih zendjišč	„ p°moc ,-•■„• "	15°-°00 "	150,1
snreiel skleo da se V zoninau	Avtomatizacija vodov.sistemov -	2,000.000 1,000.000	3,000.0
sprejel SKiep, aa se V zoningu	12- vodovod strmina - Topolšica -
Podkraj poleg Odkupa zemljtšč	. Grmov vrh _	.	20,ooo.ooo 20,000.0!
ter nove parcelacije uredi cest-	13. Vodovod šalek m. -	-	900.000	9000
no omrežje ter vodovodno	14. Oprema za dejavnost vodovoda
omrežje. K stroškom se dodajo	in kanalizacije -	_	2,000.000	2000.®
še stroški zazidalnega načrta in	-------------------------------------------------------------------------------
načrtov komunalnih naprav.	Skupaj: 40,400.400 12,911.360 25,458.360 78,770.0
Tako je bil objavljen tudi javni	----------------------------------------------------------------------------
razpls- ..... ,	dinamika vlaganj v izgradnjo kanalizacije za obdobje 1978 - 1980 Kanalizacijo pa je potrebno
urediti na celotnem tem delu __________________________________________
soseske. Ko se bo urejala kana-	"97Š	1979	19Š0"	skuoai
hzacija na tem območju, se	--------------------------------------------------------------------- _ __ ikuPaJ
bodo vključili tudi graditelji 9	. , . - ,
• 11 ■	Izgradnia kolektoria Selo
hiš v zoningu, kakor so zavezani	„ ... J
v pogodbi o oddaji stavbnega	2. ^^izacije Staro "
zemljišča.	Velenje - Trebuše
Šalek - Gorica III.	1,100.000 2,600.000	-	3,700.<
Delegacija	3> Udeležba pri glavnem
KS Velenje-Center	" k°iektorju 1,000.000 2,000,000 1,000.000	4,000.1
Desni breg	4' Ener9etski prispevek 292.800 335.374 301.026	930.2
O	o. Kanalizacija Skale vzhod -	3,107.800	-	3 107 S
Vprašanje: Industrija si mora	^jena dokumentacija
sama rešiti vprašanje industrij-	naprave Smartno
skevode	"	600.000 -	6oo.i
I.	Čistilna naprava Penk	_	4,000.000 4,000.000	8,000 1
Odgovor: Porabniki industrij-	98; S"" Hrastovec I	,
Ske vode so že pristopili k	10. čistilna naprava Skale- 1,850.000	1,850.1
reševanju pomanjkanja vode.	-Hrastovec .	.	2)982.000	2 ,
Tako je npr. TGO Gorenje sama	________________________________________________________________________________________________________________________________________ '
zgradila napravo za črpanje	Skupaj: 6,392.800 14.09^m"~o78837o26	3i~370.(
vode iz Pake in jo uporablja za	---------------------------------------------------------1__________________
hladilne naprave. Pri maksimal-	dinamika vlaganj v primarno izgradnjo toplovoda 1978 - mo m izkonščenostic te črpalke
predstavlja prihranek 2.590 m3	----------------------------------------------------------------
vode na dan.	1978 ""1979	19Š0"	skupfl
Vprašanje: Želimo, da so seje	K V rocevodm vod Saluk „. 5194000 -	- mJ
vseh zborov skupne, ne ločeno	, vrocevodni vod s-,i,.k nt ' ~	J'ml
pri pomembnih odločitvah	3. v^-Sl! S c^ "	~	"•000'°00
občanov in industrije.	Staro Velenje - Salok _	.	20,000.000	-.ooooi
4. Črpališče za vod CEP
Odgovor: Pri pomembnih	staro \oio„j« - šmok _	.	5,000.000	3,000.,
odločitvah bodo seje Skupne	3. Primarno omrež je Sostanj 2,000.000	-	_	0 000 K
(primer bodoča 5. seja), drU-.	6. Primarno omrežje Šmartno vzhod 4,600.000	-	_	Aoo!«
gače ločeno	7. Primarno omrežje Šmartno 1,400.000 1,200.000	-	2'60o!«
8. Primarno omrežje Pesje	-	2,000.000	-	2,'oooj
Vprašanje: Vprašanje avto-	'>■ Primarno omrežje
busnega prevoza izpred Tržnice	Tomšičeva - Stanetova 1,800.000 3,000.000 3,000.000	7,800.0
— ni zveze! Postajališča!	10- Primarno omrežje Stara vas 500_,000	-	' _	'500')
II.	Razširitev CEP	41,000.000	-	_	41,000!» Odgovor: Delegatsko vpra-	1J- 1 <>drnvl.izračun toplov.omrežja 1,300 . 00 0 2 , 000 . 000 1,000 . 00 0 4,300.0
šanje glede avtobusne veze ERA	13. Vgrajov.avtomatike v obstoj.tpp 1,310.000 1,500.000 1,000.000
Tržnica - avtobusna postaja je	^-Signalizacija _	1,000.000 8,000.000 i2,ooojj
bilo posredovano Izletniku Ce-	lj" °i,romn 1,000.000 1,300.000 1,300.000	4,000.0
lje kot pripomba.	16. Anuiteta 1. 4,300.000 1,300.000 4,300,000	12,
1/. Anuiteta II.	_	1,300.000 1,500.000	3,001
Vprašanje: Želimo pregled	""
finančnih sredstev za 5 let na-	Skupaj: 61,604.000 19,300.000 47,050.000 131,094.1
zaj, kam je šlo cca 20.000.000,- din od vodarine in kanalščice.
Odgovor: Podajamo grobi pregled finančnih sredstev za petletno obdobje. Podrobnejši podatki so v materialih skupščine SIKS.
Predlog investicije izgradnje vodovoda iz zajetja ljubija temelji na naslednjih študijah:
1. Študija vodopreskrbe prebivalstva in industrije v Šaleški dolini z vodo ter bogatenje Pake.
2.	Primerjalna študija variantnih rešitev preskrbe s pitno vodo in tehnološko vodo ter bogatenje Pake v Šaleški dolini.
3.	Študija vodopreskrbe prebivalstva in industrije v Šaleški dolini iz dodatnih virov.
4.	Industrijski vodovod j Velenju I. faza.
5.	Tehnična in ekonom primerjava med odvzemom j izvira Ljubija.
Te študije so pokazale, dal najustreznejše pridobivanje ] ne vode iz izvira Ljubija.
Številka 47/48 (457 - 458) - 24. novembra 1978
iv5T3
VELENJE
RUDARSKI ŠOLSKI CENTER VELENJE
TOZD
RUDARSKI PRAKTIČNI POUK TOZD
ELEKTROKOVINARSKI OBRATI TOZD
PEDAGOŠKA DEJAVNOST DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB
Samoupravni organi in družbenopolitične organizacije temeljnih organizacij združenega dela, delovne skupnosti skupnih služb ter delovne organizacije in učenci ter slušatelji
ČESTITAJO
vsem občanom in delovnim ljudem občine Velenje za 29. november — praznik Republike z željo za dosego še večjih delovnih, samoupravnih in družbenopolitičnih uspehov!
/Q ljubljanska banka
Temeljna banka Velenje
s
Vsem delovnim ljudem in občanom občin Velenje in Mozirje, vsem članom delovnega kolektiva, vsem delavcem drugih delovnih organizacij iskreno čestitamo za 29. november — praznik Republike!
SOZD REK VELENJE DELOVNA ORGANIZACIJA
RUDNIK LIGNITA VELENJE
TOZD Jama Preloge TOZD Jama Pesje TOZD Jjima Skale TOZD Jamska mehanizacija TOZD Jamski transport TOZD Priprave TOZD Jamske gradnje TOZD Klasirnica TOZD Zunanja dejavnost TOZD Mizarska dejavnost TOZD Gradbena dejavnost Delovna skupnost Zračenje Delovna skupnost Kopalnica Delovna skupnost skupnih služb
Prizadevamo si, da bi nakopali kar največ lignita in tako zadostili potrebe naše skupnosti po tem pomembnem energetskem viru!
Vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje, vsem članom delovnega kolektiva,
vsem delavcem drugih delovnih organizacij združenega dela sozda REK Velenje in vsem poslovnim partnerjem iskreno čestitamo
za 29. november — praznik Republike!
tj

14
Številka 47/48 (457 - 458) - 24. novembra 1971
TERMOELEKTRARNE ŠOŠTANJ
Septembra 1978 je poteklo leto dni, odkar je novi blok TEŠ IV v termoelektrarnah Šoštanj proizvedel prve KWh električne eener-gije. Da v tem letnem času, kljub suši in pomanjkanju vode, ne prihaja v Sloveniji do redukcij pri dobavah električne energije, je zasluga termoelektrarn, pri čemer pa TE Šoštanj dajejo največji prispevek. V sedanjo rekordno proizvodnjo je uspešno vključen tudi novi 335 MW blok. Do konca septembra letos je proiz-vodel 934 Gwh. Zlasti v prvem obdobju svojega obratovanja - v času od decembra lani do marca letos - je blok odločilno prispeval k zadovoljivosti preskrbe SRS z električno energijo in omogočil, da ni bilo redukcij. Ugodne hidrološke razmere so v obdobju od marca letos dalje povzročile, da je bila proizvodnja nižja od načrtovane, hkrati pa tudi omogočile, da je premagovanje začetnih težav potekalo bolj umirjeno ter brez posledic za nemoteno preskrbo Slovenije z električno energijo.
Dosedanje obratovanje bloka lahko ocenjujemo kot zadovoljivo. Seveda pa ima blok še svoje pomanjkljivosti — kot vsaka nova naprava. Ne smemo pozabiti, da je v blok vgrajeno preko 23.000 ton najzahtevnejše in najsodobnejše opreme, ki mora preživeti svoje ,,otroške bolezni," pa tudi naši delavci morajo še intenzivno bogatiti svoje znanje in nabirati izkušnje, da bodo v celoti obvladali obratovanje in vzdrževanje nove naprave.
V prvi polovici oktobra letos so bile izvedene najvažnejše garancijske meritve, s katerimi dobavitelj opreme dokazuje izpolnjevanje pogodbeno določenih karakteristik opreme. Rezultati še niso znani, iz prvih približnih izračunov pa je možno sklepati, da bodo garancije dobavitelja izpolnjene.
Preostaja še precejšen del prevzemnih meritev, ki se nanašajo na kvaliteto regulacije, zagonske čase in karakteristike naprav za pri-
pravo vode. Predvidoma bodo izvedene do konci) letošnjega leta.
Razen teh zadolžitev imajo delavci, ki so nadzorovali gradnjo, že nove naloge. Po dograditvi TEŠ IV, se je pričel TOZD Inženiring usmerjati tudi v delo na graditvi ostalih termoenergetskih postrojenj v okviru plana graditve elektrogospodarstva. Taka usmeritev je bila deležna polne podpore republiških organov. V resolucijah skupščine SRS je bilo večkrat poudarjeno, da mora biti delo na izgradnji tako zahtevnih objektov, kot so termoelektrarne, poverjeno izkušenim kadrom.
Tej usmeritvi sledi načrtovani plan dela in razvoja TOZD Inženiring.
Kot prvo nalogo izven Termoelektrarn Šoštanj je TOZD Inženiring prevzel investitorski inženiring pri gradnji Toplarne Ljubljana II.
Na predlog naših delavcev je bil prej enotno zastavljen program izgradnje razdeljene v dve etapi:
1.	Izgradnja nizkotlačne kotlovnice z enim toplovodnim kotom 50 Gcal/h, dvema kotloma za proizvodnjo industrijske pare 20 t/h ter pripadajočim mazutnim gospodarstvom.
2.	Izgradnja odjema - kondenzacijskega bloka 50 MW s toplotno postajo 100 Gcal/h, transportom premoga in drugimi pomožnimi objekti.
Po sprejemu odločitev o etapni izgradnji v februarju letos je bila- zaprta finačna konstrukcija za 1. etapo objekta. Kot najugodnejši ponudnik je bil izbran IMP - Ljubljana v sodelovanju s TPK - Zagreb, za izvajalca gradbenih del pa je bil izbran Pionir iz Novega mesta. Gradbena dela so se pričela v začetku oktobra letos. V tovarnah teče izdelava opreme in pričakujejo, da bodo z montažo pričeli še letos. S tem bo omogočeno, da bo naprava do ogrevne sezone 1979/80 že probolela svoje
A
DELOVNA ORGANIZACIJA
TERMOELEKTRARNE
ŠOŠTANJ
TOZD TERMOELEKTRARNA ŠOŠTANJ I TOZD TERMOELEKTRARNA ŠOŠTANJ II TOZD VZDRŽEVANJE TOZD INVESTICIJSKI INŽENIRING DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB DELOVNA SKUPNOST DRUŽBENA PREHRANA
Za 29. november — praznik Republike
čestitamo
vsem občanom in delovnim ljudem občine Velenje, vsem drugim delovnim kolektivom v sozdu REK Velenje in vsem poslovnim partnerjem!
= i
,,otroške bolezni" in da bo takrat sposobna zanesljivo proizvajati toploto za potrebe potrošnikov v Ljubljani.
Pričakovati pa je tudi mogoče, da bo že v kratkem tudi podpisana pogodba za 2. etapo - glavni objekt s pomožnimi napravami.
V okviru plana gradnje termoenergetskih objektov na premog pa so v zaključeni razgovori in je že pred podpisom pogodba za sode-
lovanje TOZD Inženiring pri razširitvi Termoelektrarne Trbovlje za novo enoto 150 MW s toplotno postajo. Ta bo omogočila, da se prebivalci in delovni ljudje Zasavja prav tako oskrbujejo s toploto za ogrevanje iz elektrarne, podobno kot mi v Šaleški dolini.
Zaupane naloge kažejo na visoko usposobljenost delavcev Termoelektrarn Šoštanj, ki so sposobni svoje bogate izkušnje uveljaviti tudi v širšem slovenskem prostoru!
LETOS PRAZNUJEMO 20 LET TOPUFIKACUE VELENJA
Vsem občanom občine Velenje, posebej še poslovnim partnerjem, in članom delovnega kolektiva
čestita
za 29. november praznik republike
Delovna organizacija Elektrostrojna oprema Velenje-Preloge beleži v letu 1978 nov, velik napredek v doseganju proizvodnih rezultatov, v dograjevanju samoupravne organiziranosti ter pri širjenju proizvodnih zmogljivosti. Uspesno nadaljuje izgradnjo novih nadomestnih proizvodnih prostorov svojih TOZD. Prizadevamo si, da bi dosegli čimboljše rezultate pri širitvi novih proizvodnih programov.
Ob tem pomembnem jubileju čestitamo vsi člani kolektiva delovne organizacije Toplovod občanom Velenja za dan Republike - 29. 11. 1978
DELOVNA ORGANIZACIJA ZA PRENOS IN DISTRIBUCIJO TOPLOTNE ENERGIJE
»TOPLOVOD« VELENJE
Leta 1958 se je pričela na področju rudarskega mesta Velenje izgradnja prve toplotne mreže v Jugoslaviji.
Prva toplotna energija za ogrevanje je bila dobavljena iz takratne Termoelektrarne Velenje, na dan 29. 11. 1959 za potrebe upravne gradbe RLV (sedaj skupščine občine Velenje)
in bližnje stanovanjske objekte.
Razvoj v letih	1958	do 1978
-	kapaciteta	3,2 Gcal/h	124 Gcal/h
-	dolžina omrežja	5 km	70 km
-	število podpostaj	8	162
-	poraba energije	11.000 Gcal	240.000 Gcal
-	število delavcev	3	80
-	stopnja toplifikacije	-	85 %
Z zelo smelo odločitvijo takratnega vodstva Rudnika lignita Velenje so bili postavljeni temelji za boljši stanovanjski standard, zaščito našega okolja in racionalno trošenje energije.
Tako imamo danes v Velenju edinstveno čisto okolje in ohranjene ostale ekološke razmere za razvoj in življenje mesta.
Izmenjevalci toplote v centralni energetski postaji Velenje
SOZD REK VELENJE DELOVNA ORGANIZACIJA
ELEKTRO STROJNA OPREMA VELENJE-PRILOGE
TOZD Strojni obrati TOZD Eiektro obrati TOZD Vodovodno-toplovodni obrati TOZD Krovsko-ključavničarski obrat Delovna skupnost skupnih služb
Centralna energetska postaja v Velenju
EPUK
velenjska plastika n.sub.o. 63230 velenje celjska cesta telefon (063) 850 138, 850 410
GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE
VEGRAD
VELENJE, PREŠERNOVA 9

vegrad velenje 20
od obrtniške do V41 -—i- industrijske ^ssr^m gradnje
let
TOZD Gradnja Velenje TOZD Vemont Velenje TOZD DOM 101 Velenje TOZD Lesna Šoštanj TOZD Zaključna dela Velenje TOZD Industrija ostrešij »Gradbenik" Ljubno ob Savinji TOZD Kamin Ljubljana TOZD Mehanizacija Velenje Inženiring
Delovna skupnost skupnih služb
Pridružujemo se čestitkam
delovnim ljudem in občanom občine Velenje
za 29. november — praznik Republike
t.
tozd Integral n.sub.o. 63320 velenje celjska cesta telefon (063) 850 138, 850 410
tozd Galip n.sub.o. 63325 šoštanj cesta talcev 3 telefop (063) 881 011, 881 023
PROIZVODNI PROGRAM
—	čelade za motoriste
—	navijalci za rolete
—	natron in perforirani papir
—	kovinska in plastična galanterija
—	storitve sitotiska in ekonomska propaganda
PROIZVODNI PROGRAM
—	izdelava vseh vrst gumbov in zaponk
—	izdelki iz armiranega poliestra
—	kadi in drugi pripomočki za podvodno masažo
Vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje
čestitamo za 29. november-praznik Republike!
GRADBENO
INDUSTRIJSKO
PODJETJE
LJUBLJANA
TOZD
GRADBENA ENOTA CELJE
OB DNEVU REPUBLIKE
POTROŠNIKOM
IN ŠIRŠEMU KROGU
naših dobaviteljev in odjemalcev
DELOVNE POZDRAVE IN VOŠČILA
TOZD
•	MALOPRODAJA
•	VELEPRODAJA
•	TOK KMETIJSTVO
Če si gradite lasten dom ali opremljate stanovanje, si oglejte bogate zaloge
Poslovnim sodelavcem
ter vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje iskreno čestitamo
za praznik Republike — 29. november
V BLAGOVNICAH LGI3 J VELENJE
Številka 47/48 <457 - 458) - 24. novembra 1978
i\517
ss
nama
LJUBLJANA
TOZD
veleblagovnica velenje
Vsem poslovnim partnerjem ter delovnim ljudem in občanom občine Velenje
čestitamo
za praznik Republike -29. november
JBJEŽS
DELOVNA ORGANIZACIJA ZA VZDRŽEVANJE STANOVANJSKIH HlS
dsjm
VELENJE
Šaleška 19 a
Vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje, posebej pa še stanovalce, hiš, s katerimi upravljamo, čestitamo
ob 29. novembru - prazniku Republike
MLADINSKA KNJIGA TOZD TRGOVINA
K
KNJIGARNA, PAPIRNICA IN
GALERIJA
VELENJE
Čestitamo za praznik Republike
vsem poslovnim partnerjem in ostalim kupcem
ter se priporočamo!
=

projektivni biro velenje
Prešernova 3a - telelon 850051
Priporočamo svoje usluge in čestitamo za praznik Republike — 29. november
TOZD ZA PTT PROMET VELENJE
Za 29. november—praznik Republike iskreno čestitamo
vsem delovnim ljudem in občanom občine
Velenje
in Mozirje,
posebej še koristnikom PTT storitev, in jim želimo tudi v prihodnje obilo novih delovnih zmag!
zavod za urbanizem velenje
tomšičeva ulica št. 16
Vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje čestitamo za 29. november — praznik Republike in jim želimo veliko uspehov pri nadaljnji graditvi naše samoupravne socialistične skupnosti!
wA RDEČA DVORANA w Velenje
Organizacija za-izvedbo sejmov, gospodarskih razstav, športnih
in kulturnih prireditev, turistična agencija
Telefoni: (063) 852-600, (063) 851-195, (063) 850-835
Vsem delovnim ljudem in občanom,
posebej pa tudi vsem sodelavcem,
čestitamo
za 29. november — praznik Republike!
TOVARNA USNJA SLOVENJ GRADEC
62380 SLOVENJ GRADEC, Pohorska 6a
■*
TOZD „UTEKS"
TOZD JMTU" (v sodelovanju s firmo E. A. H. NAUE
KG ESPELKAMP, ZRN)
TOZD „KO-SI"
TOZD „PREVENT"
Delovna skupnost skupnih služb
Čestitamo vsem delovnim ljudem in občanom za 29. november — praznik Republike!
JS T #
Trgovsko podjetje
»VINO«
ŠMARTNO OB PAKI
Ob 29. novembru - prazniku Republike čestitamo vsem delovnim ljudem in občanom občin Velenje in Mozirje
ter vsem članom našega delovnega kolektiva.
Priporočamo se z bogatim izborom alkoholnih in brezalkoholnih pijač!
REK VELENJE - DELOVNA ORGANIZACIJA
tiskarna velenje
Za 29. november — praznik Republike čestitamo
vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje
g SOZD REK VELENJE - DELOVNA ORGANIZACIJA
plastika velenje
TOZD PLASTIČNI IZDELKI TOZD KOVINSKI IZDELKI DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB
čestitamo vsem delovnim ljudem
in občanom občine Velenje,
posebej še poslovnim partnerjem
za 29. november praznik Republike
ter jim želimo kar največ delovnih uspehov!
• NOGOMET
NOGOMETAŠI RUDARJA ZADALI BOLEČ PORAZ MARIBORU
Nogometaši velenjskega Rudarja so v 14. kolu tekmovanja v II. zvezni nogometni ligi v nedeljo zadali prvi poraz nogometašem Maribora na njihovem terenu v letošnjem prvenstvu. Rezultat 0:1. Obenem pa so se Velenjčani krepko oddolžili Mariborčanom za poraza v lanski prvenstveni sezoni.
Zanimanje za slovenski derbi je bilo med ljubitelji nogometa izredno, saj se je v Ljudskem vrtu zbralo blizu 12.000 gledalcev. Med njimi je bilo tudi nekaj tisoč navijačev Rudarja. Mariborski navijači so se izredno izkazali. Opremljeni so bili z raznoraznimi navijaškimi rekviziti in že uro pred pričetkom srečanja so si dali duška s pesmijo „Maribor je najboljši, Maribor- prva liga." Njihova zanesenost je bila celo tako velika, da so se z vijoličastimi zastavami v nedeljo dopoldne pojavili celo v Velenju.
Toda stari pregovor pravi: Kdo se zadnji semeje, se najslajše smeje. Za lep nogometni dekor je bila potrebna samo še pika na i domačega moštva in igralci Maribora bi bili gotovo jesenski prvaki. Tako pa . .,. so se jim rudarji približali na dve točki, za vodečim čelikom pa zaostajajo za tri. Uspeh, ki se ga verjetno nihče ni nadejal po lanskem Rudarjevem krčevitem boju za obstanek v ligi.
Nogometaši Maribora so silovito začeli, saj so hoteli srečanje odločiti čimprej. Nevarni napadi so se vrstili eden za drugim. K temu pa jim je pomagala(? ) tudi taktika gostujočega moštva, ki je igralo obrambno, saj je bil le Šuica v napadu. Kadar pa je Suica prejel žogo, so bili v trenutku poleg njega dva ali trije nasprotnikovi igralci. Navijači Maribora so bili na nogah že v drugi minuti, ko je desno krilo Maribora Radmanovič zatresel Vukovičevo mrežo. Zadetek je sodnik Alajbegovič iz Mostarja upravičeno razveljavil na posredovanje stranskega sodnika, saj je bil eden izmed domačih igralcev v nedovoljenem položaju. Mariborčani so z nevarnimi napadi nadaljevali, toda obramba Rudarja, kateri so pogostokrat pomagali kar vsi napadalci, je bila vselej uspešna. In ko smo že vsi videli žogo v mreži, seje
izkazal vratar Rudarja Savo Vukovič, ki je na nedeljskem srečanju dokazal, da je Rudar z njim resnično veliko, veliko pridobil. Igralci Maribora so se prijemali za glavo, ko je njihove strele lovil ali odbijal kot za šalo. Največji šok pa so nogometaši Maribora in njihovi navijači doživeli v 25. minuti, ko je sodnik piskal sporno enajstmetrovko v korist domačega moštva. Mnogi so tedaj že mislili, da je usoda Rudarja zapečatena. Toda ... na vratih je bil Vukovič.
Prosti strel je izvajal Zolotič, vendar ga je Vukovič ukanil. Postavil se je bGže svoje leve statiteve, in ko je Zolotič sprožil sirel, se je vrgel v desno, z nogo pa odbil žogo, ki je letela naravnost. Navijači in igralci Rudarja so najprej od veselja skočili v zrak, nato pa onemeli, ker je sodnik zahteval ponovitev strela; Češ da je eden izmed igralcev Rudarja prehitro stekel v kazenski prostor. Zolotič je še drugič izvajal prosti strel. Vukovič znova brani. Drugič je žogo celo ujel. In takrat je nekaj tisoč navijačev Rudarja utišalo Mariborčane. Prvi polčas se je tako končal brez zadetka.
V drugem pa so gostje nekoliko odprli svojo igro in imeli dve - kot temu rečemo - stoodstotni priložnosti za zadetek. V 53, minuti je vratar Maribora Nalbantič s skrajnim odporom odbil žogo, ki jo je z glavo streljal Mujič, v kot, v 53. minuti pa je Gašič pobegnil po levi strani, pred sabo je imel le še domačega vratarja, vendar je njegov strel le za las zletel mimo leve stative.
Igra Mariborčanov je postajala vse bolj nervozna, v 77. minuti pa so bili vsaj za nekaj časa pokopani njihovi upi na prvo mesto. Gostje so izvedli hiter protinapad, Rusmir je z leve strani poslal žogo v domači kazenski prostor, kjer jo je silovito zadel Kustadič in 0:1.
Mnoge navijače je ta poraz tako prizadel, da so bili po tekmi njihovi obrazi solzni. Drugi pa so se vedli skrajno nešportno in so celo pljuvali na igralce Rudarja, ko so zapuščali Ljudski vrt. . .
Posebna žirija novinarjev je za najboljšega igralca derbija izbrala Sava Vukoviča, ki je za nagrado dobil dragoceno ročno uro.
Za Rudar so igrah: Vukovič, Oruč, Gašič, Rusmir, J. Hudarin, Raukovič, Šujica, Kikič, Kustudič, Vlajič, Miljkovič (Mujič).
S. V.
LE NEODLOČENO
Nogometaši selekcije iz Šmartnega ob Paki so preteklo nedeljo zapravili priložnost, da se povzpnejo na 4. mesto Slovenske nogometne lige-vzhod in se še bolj približajo vodečim ekipam. Na domačem igrišču so igrali neodločeno 1:1 z Uniorjem iz Slovenskih Konjic in se z osvojeno točko pomaknili s 6. na 5. mesto prvenstvene lestvice. Srečanje je v zelo hladnem in meglenem vremenu spremljalo rekordno majhno število gledalcev, ki s prikazano igro vsekakor niso mogli biti zadovoljni. Večji del srečanja se je odvijal na polovici gostov, ki so se uspešno branili in poskušali presenetiti z nevarnimi protinapadi. To jim je uspelo že v 27. minuti, ko so po lepi akciji dosegli vodilni zadetek. Tudi v nadaljevanju so se pred vrati Konjičanov vrstile nevarne priložnosti in eno izmed njih je izkoristil Nežmah ter rezultat izenačil. Do konca srečanja so nespretni domači napadalci zamudili še vrsto zrelih priložnosti za osvojitev obeh točk, najlepšo pa je v zadnjih minutah imel Goršek, ko je z nekaj metrov zadel vratnico.
ŠMARTNO: P. Podgoršek, Pod-vratnik, Kralj, Nežmah, Omladič, Zalig, Završnik, Deželak (Meh), Ilič, Goršek, Krajnc (A. Podgoršek).
Selekcija Šmartnega bo v nedeljo nastopila v Ptuju.
J. K
ŠE DRUGA ZMAGA
V tem kolu tekmovanja v slovenski ženski odbojkarski ligi so igralke Ljubnega zmagale še drugič v tem prvenstvu. Prepričljivo in v manj kot eni uri so ugnale tekmice v boju za obstanek v ligi. Igralke Kamnika se razigranim domačinkam niso mogle uspešno upirati. V telovadnici osnovne šole sta pred 50
fledalci tekmo sodila Verbič iz laven in Jelen iz Polzele. Še rezultat: 3:0 (15:5, 15:3, 15:10).
Za Ljubno so igrale: Skok, Doberšek, Žagar, M. Jeraj, J. Jeraj in Mori.
ZBOR KOROŠKIH IN ŠTAJERSKIH ALPINISTOV V LOGARSKI DOLINI
Preteklo soboto je bil v Planinskem domu v Logarski dolini zbor
Takole je obtičala v mreži žoga, ki jo je streljal Kustudič.
Nogometaši Rudarja govoto niso pričakovali, da se bodo iz Maribora vrnili z obema točkama. Zato je bilo veselje po tekmi še toliko večje. Trenerja oziroma strokovnega vodjo Zorko Hlavača so dvignili na ramena in ga ponesli mimo tribune. (Vse foto: S. Vovk)
DRAGI POTNIKI
Gool.,. veselje med navijači Rudarja
% ■ ' ■
vseh koroških in štajerskih alpinistov. Zbrali so še vsi načelniki in člani alpinističnih odsekov in sekcij.
Alpinisti so bili zelo zadovoljni z delom in lepim številom vzponov v pretekli sezoni, pogovor pa je stekel tudi o skupni odpravi v tuja gorstva, la jo bodo organizirali v prihodnjih letih.
Šaleški alpinistični odsek je s preteklo sezono zelo zadovoljen. Opravili so 327 vzponov, zimskih pristopov in ponovitev najtežjih smeri v naših in francoskih alpah, ter Andih.
Med pomembnejšimi vzponi v tujini naj omenimo Ameriško-italijansko smer v Huascaranu (Andi), ki jo je ponovil Mišo Čulk še z dvema alpinistoma iz Celja, ter Allenovo v Druju, ki stajo ponovila Ivč Kotnik in Ivo Avberšek. V Julijskih in Savinjskih alpah, ter v Paklenici (Velebit) in Kleku (Gorski kotor) so opravili vrsto najtežjih ponovitev, kot so Direktna v Ste-narju (VI A3), Raz mojstranških veveric v Sfingi (VI A2 A3), Ljubljanska v Steni (VI), Zajeda v Šitah (VI), Janezova, Ruška in Centralna v Križevniku (V+, VI), jenijeva v Paklenici (VI A2 A3), Želežničarska v Kleku (VI A2 A3).
Člani ŠAO pa niso bili aktivni le na področju alpinizma. V mesecu septembru so namreč v treh dneh s splavom, ki so si ga sami naredili, prepluli kanjon Tare v Črni gori.
In še zadnji vzponi:
V	soboto dne 11. 11. 1978 so Avberšek, Cerjak in Lihtineger preplezali Sarino peč (V+) in Desno (V-) v Dedcu, Čulk in Lesjak (A0 Celje) pa Perčičev steber (VI) v Vežici.
V	nedeljo 12. 11. 1978 pa so Čulk, Cerjak in Lihtineger, Lesjak in Avberšek ponovili Kamniško (VI Al) v Vršičih. Lesjak in Avberšek sta sestopila po Lukmanovi (III) in preplezala še Levo (V) v Dedcu.
I. A
dobrodošli v DC-10, prvem širokotrupnem letalu v floti JAT.
Zračni » velikan« lahko sprejme v posebno komfortno kabino naenkrat 282 potnikov, njegova hitrost je 980 km na uro, na daljavo do 9500 km. Od 15. decembra bo letel DC-10 enkrat tedensko na neposredni liniji iz Ljubljane v New York.
Številka 47/48 (457 - 458) - 24. novembra 1978
koledar
Od 1. 12. do 7.	12. 1978 dipl.
veterinar Peter	Rihtarič, So
stanj, Prešernov	trg 7, telefon 881-143
r
Petek, 24. november - Janez Sobota, 25. november - Katarina
Nedelja, 26. november - Konrad
Ponedeljek, 27. november -Bernard
Torek, 28. november - Jakob Sreda, 29. november — Dan republike
Četrtek, 30. november -Andrej
Petek, 1. december - Marijan Sobota, 2. december - Blanka Nedelja, 3. december - Franc Ponedeljek, 4. december - Bar-5 ara
torek, 5. december - Stojan Sreda, 6. december - Miklavž četrtek, 7. december - Urban
dežurstva
ZDRAVSTVENI DOM VELENJE:
>4. 11. 1978 od 7. do 20. ure lr. Ivan Kralj
24. 11. 1978 od 20. dr. Valter 'irtovšek
!5. 11. 1978 do 7. ure dr. Val-erPirtovšek
!5. 11. 197 od 7. dr. Dušan Lo-;ar
!7. 11. 1978 do 7. ure dr. Du-an Logar
!7. 11. od 7. do 20. ure dr. Val-er Pirtovšek
!7. 11. 1978 od 20. dr. Franc kotnik
■8. 11. 1978 od 7. ure dr. ;ranc Kotnik
DRAVSTVENI DOM ŠOŠ-'ANJ:
4.	11. do 26. 11. 1978 dr. logdan Menih
7. 11. do 3. 12. 1978 dr. Jo-an Stupar
. 12. do 5. 12. 1978 dr. Bog-an Menih
. 12. do 10. 12. 1978 dr. Peter azar
OBNA AMBULANTA VELE-JE:
5.	11. in 26. 11. 1978 dr. Mili Ležaič, Prešernova 9 b, Ve-nje, telefon 851-335
9. 11. in 30. 11. 1978 dr. leksander Uršič, Kidričeva 3, elenje, telefon 850-894 d 8. do 12. ure je dežurni zo-ozdravnik v zobni ambulanti SZD Velenj«, sicer v pripravnosti doma
ETERINARSKA POSTAJA:
d 24. 11. do 30. 11. 1978 pl. veterinar Franc Blatnik, elenje, Stanetova 48
STAREJŠO žensko, ali mlajšo, vzamem na stanovanje za varstvo otroka, ostalo po dogovoru. Nada Simonič, Kidričeva 55, Velenje.
PRODAM plinsko peč za 2.500,00 din. Dragica Soline, Celjska 44, Velenje.
IŠČEM žensko za varstvo dveh otrok na domu. Informacije po telefonu 852-600.
UGODNO prodam kompletno spalnico z manjšo dnevno sobo. Cena 5.000- din. Telefon 850-888.
POŠTENEGA najditelja,kije našel otroško bundico prosim, da jo pusti v Semenarni, Jenkova 19.
UGODNO prodam avto SIM-CO 1000 LS komplet, ali po delih. Ogled možen vsak dan od 15. do 17. ure (razen nedelje). Informacije: Sitar, Škale 11.
PRODAM STEREO HI-FI radio (2 x 40 W) z zvočniki, kasetofonom, gramofonom s stroboskopom in slušalkami. Vodovnčnik, Aškerčeva 19, Velenje (telefon 850-076 interna 05)
OTROKE vzamem v varstvo na dom v dopoldanskem času. Informacije dopoldne od 11. do 12.30 ure in popoldne od 19. do 20. ure. Telefon 852-264.
PRODAM osebni avto Zapo-rožec, registriran za leto 1979. Naslov v uredništvu.
UGODNO prodam dobro ohranjeno spalnico. Naslov v uredništvu.
REDNI KINO VELENJE
24.	11. - petek ob 17.30 in 19.30 TIHI MAŠČEVALEC -italijanski vestem
25.	11. - sobota ob 17.30 in 20. POTOVANJE PREKLETIH
-	ameriški (zvišana cena 20,00 zaradi izr. dolž.) Režija: Stuar Rosenberg. Igrajo: Faye D-unaway, Oskar WernWr
26.	11.-nedelja ob 17.30 in 20. POTOVANJE PREKLETIH
-	ameriški
27.	11. - ponedeljek ob 17.30 in 19.30 TEŽKI DNEVI PODZEMLJA - francoska drama. Režija: Claude Lelouche. Igrajo: Marlene Jobert, Jaeq-uaes Dutrone
28.	11. - torek ob 17.30 in 19.30 TRENT - jugoslovanski vojni film. Režija: Stole Jenko-vič. Igrajo: Ratko Polič, Pavle Vujisič
29.	11. - sreda ob 17.30 in 19.30 TRENT - jugoslovanski vojni film.
30.	11. - četrtek ob 17.30 in 19.30 ZMEŠNJAVA V HONG KONGU - italijanska komedija. Režija: Steno. Igrajo: Bud Spencer, Robert Weber
Delovna organizacija za prenos in distribucijo toplotne
energije
..Toplovod"
Velenje
ob vešča
svoje potrošnike na območju mesta Velenja,
da v nedeljo, dne 26. 11. 1978 od 7. - 20. ure ne bo ogrevanja in ne tople vode zaradi nujnega prestavila transformatorske postaje.	Prosimo za razumevanje!
El. DELOVNA ORGANIZACIJA „EI KOMERC' TOZD SERVISNA MREŽA IZVRŠNI ODBOR
razglaša
prosto delovno mesto
vodje tehničnega servisa v Velenju
Pogoji:
diplomiran inženir šibkega toka ali VKV RTV mehanik z najmanj 3 leta delovnih izkušenj v stroki. Poleg navedenih zahtev morajo kandidati, ki kandidirajo za to delovno mesto, poznati problematiko servisiranja proizvodov iz programa Elektronske industrije in drugih proizvajalcev in da imajo organizacijske sposobnosti za opravljanje poslov na delovnem mestu, za katerega konkurirajo. Osebni dohodek po pravilniku o osnovah in merilih razdelitve sredstev za osebne dohodke delavcev TOZD SERVISNA MREŽA.
Rok prijave je 8 dni od dneva objave razpisa na naslov: El RO „EI KOMERC", OOUR SERVISNA MREŽA, BEOGRAD, Milorada Bondžuliča br. 1.

ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedka
VESELINA LAClMIČA
kapetan I. klase v pokoju,
iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga pospremili na zadnji poti, mu darovali cvetje in nam izrekli sožalje.
Hvala vsem družbeno političnim organizacijam, govornikom in godbi. Zahvaljujemo se dr. Kralju in'osebju internega oddelka bolnice Topolšica. Posebna hvala hišnemu zdravniku dr. Bogdanu Menihu.
Žalujoči: žena Marija, hčerka Ljuba z družino in sin Zvonko z družino.
rM
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega ata in starega ata
PAVLA REPNIKA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in sosedom, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in izrazili sožalje. Zahvaljujemo se dr. Kopitarju za lajšanje bolečin, govorniku tov. Podlesni-ku, pevcem za odpete žalostinke in duhovniku za opravljen obred.
Žalujoči: sin Roman z družino.
ZA HVA LA
Ob boleči izgubi skrbnega moža
IVANA STAKNETA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem za pomoč, gozdarjem za darovane vence in cvetje, servisu Gorenje, govornikom Ivanu Meleju m Milošu Vovku in duhovniku za opravljen obred.
Žalujoči: žena Marija, sin Slavko z ženo Lojzko in Slavček.
ZAHVALA
Ob bridki in mnogo prerani izgubi naše ljubljene hčerke
NATAŠKE MASTNAK
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, OOS ERA Velenje in sodelavkam, sodelavcem DSSS RŠC Velenje, sostanovalcem Šaleške 19, ki so z nami sočustvovali, jo spremljali na njeni zadnji poti ter darovali vence, cvetje ter nam izrekali sožalje. Zahvaljujemo se tudi predstavniku občiske skupščine Velenje za izrečene poslovilne besede.
Žalujoči: mamica, očka, bratec - stara mama in ata, teti Ivica in Sonja z družinama in ostalo sorodstvo.
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega
STANISLAVA CAMLEKA
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, rudniku lignita Velenje, članom kolektiva „Gorenje" Velenje, rudarski godbi, ZB Pod-kraj, pevcem in govornikom, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi dr. Jožetu Re-bemiku, ki mu je lajšal bolečine. Hvala za lepe vence in cvetje, za ustne in pismene izraze sožalja.
Žalujoči: žena Helena, otroci: Pepca, Stanka in Berto s svojimi družinami.
Kam bi s tabo, drobna pesem, pesem vetra, polj in hoj? Pesem drobna, kam bi s tabo? Grenko srcu je nocoj.
Umrla je
VESNA PLIBERŠEK
učenka 2. a razreda
Od nje smo se poslovili v četrtek, 23. novembra 1978 v Podkraju
Učenci in učitelji osnovne šole Anton Aškerc Velenje
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, brata in strica
FRANCA GERŠAKA
se iskereno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in poslovnim prijateljem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, ga pospremili v njegov zadnji dom v tako vvekkem številu in obsuli njegov grob s cvetjem	.
Poseboej se zahvaljujemo GD Velenje - mesto, kolektivu REK Velenje, pevcem rudarski goodbi ter govornikom za poslovilne besede.
Iskrenno se zahvaljujemo dr. Z.pancu za nesebično pomoč in g. Kovaču za tople besedae in pogrebni obred. Vsem še enkrat prisrčna hvala.
Žalujqoči: žena Justi, sin Peter z družino, hčerka Marjeta z Urško, brat, sestri in ostalo sonlo9stvo. Velenje, Laško, Bistrica ob Sotli, Bizeljsko, 19. 11.1978
V SPOMIN
Dne 29. novembra 1978 mineva leto dni, odkar nam je kruta in neusmiljena usoda iztrgala iz naše sredine nadvse ljubljenega očka, moža, sina in brata
TINETA BRLOŽNIKA
iz Sv. Floijana 58
Ne čas, ne solze ne morejo ublažiti bolečin. Za tabo je ostala praznina, ki je ne more nihče nadomestiti, tvoj vesel lik je vedno z nami, tvoj nasmeh in dobro srce nam bo za vedno ostalo v spominu dragi Tine.
Vsem, ki ste ga imeli radi in obiskujete njegov prerani grob ter prinašate e cvetje in prižigate svečke, iskrena hvala!
Žalujoči: žena Rozika z otrokoma Andrejem in Martino, mama in brat Tone z družino.

Pretekli teden je bila na obisku v velenjskem Modnem salonu 5-čfenska kitajska gospodarska delegacija. Predstavniki Modnega salona so se z gosti pogovarjali o možnostih nakupna kitajske svile.
Vse za družino in dom, za stanovanje in gospodinjstvo pod eno streho!
veleblagovnica
nama velenje
Smučarski klub Velenje je v nedeljo uspešno organiziral sejem smučarske opreme. V štirih urah s sejem ogledalo tri tisoč obiskovalcev. Seveda jih veliko med njimi zamenjalo smučarsko opremo
NAROČNIKOM DM BRALCEM NAŠEGA ČASA
Zaradi praznikov bo prihodnja, 49. števlika domačega tednika Naš čas izšla 8. decembra.
Vsem naročnikom in bralcem Našega časa čestitamo za 29. november - praznik Republike.
Uredništvo in uprava NAŠEGA ČASA
RDEČA DVORANA Velenje
V soboto, 25. novembra 1978 ob 20. ari v Rdeči dvorani Velenje
4. REVIJA NARODNO ZARAVNIH ANSAMBLOV
Slovenije, z Velenjem pobratenih občin Split, Subotica, Vrnjačka banja in zamejskih Slovencev
Vstopnice prodajajo od 17. novembra naprej vse poslovalnice Izletnika in trafike. Rezervacije miz po 50, 40, 30 din, tribune po 20.- din. Po reviji zabava do jutranjih ur.
Trenutno največja investicija v osnovnošolske objekte v naši dolini je adaptacija osnovne šole v Topolšici. Ta štiriletna osnovna šola je podružnica šole Karel Destovnik Kajuh v Šoštanju. Zgrajena je bila leta 1936, vendar ni bila prva šola v tem kraju. Učenci so že leta prej obiskovali pouk v stari kmečki hiši v Topolšici.
Sredstva za novo šolo so že tedaj zbirali s prispevki prebivalcev. Zaradi bolnice pa so šolo postavili nekoliko ob robu kraja. Prvi ravnatelj šole je bil Menhart.
Leta so prinesla svoje, šola se je postarala, postala nesodobna in neprimerna za pouk. Adaptacija je že nekaj let trkala na vrata.
Najprej je sicer prevladovalo mnenje, da adaptacija zaradi lesenih stropov ni možna, vendar so kasnejše analize pokazale, da bo popravilo vendar izvedljivo. Šola pa ne bo le adaptirana. Sprejet je bil namreč predlog, da se ob šoli zgradi prepo-trebna telovadnica, v šoli pa bodo s preureditvijo pridobili tudi prostor za dva oddelka vzgojno varstvenega zavoda, ki bosta zenkrat zadostSa najnujnejšim potrebam po otroškem varstvu v tem kraju.
Sicer pa poglejmo podrobneje kaj prinaša preureditev šole v Topolšici? Namesto treh bodo sedaj štiri učilnice, tako da bo šola prihodnje leto lahko prešla na celodnevno osnovno šolo. Uredili bodo kuhinjo, ki bo delala za potrebe šok; in vrtca, knjižnico, jedilnico, pionirsko sobo in tehnično delavnico. Šola bo tako brez telovadnice pridobila okoli 500 m2. Naročena je že nova oprema. Celotna investicija znaša približno 11 milijonov, od tega je dalo otroško varstvo 3 milijone, krajevna skupnost 3,2 milijona, telesno kulturna skupnost 250 tisoč din, občinska izobraževalna skupnost pa ostala sredstva.
Šolo bo zaenkrat obiskovalo 58 učencev, vendar so kapacitete večje. Med adaptacijo, ki se je začela letos jeseni obiskujejo učenci šolo Karel Destovnik Kajuh v Šoštanju, v svojo preurejeno šolo pa se bodo predvidoma vrnili po polletnih počitnicah. Tako vsaj zagotovlja izvajalec del gradbeno industrijsko podjetje Vegrad.
V febniarju mora biti končan tudi vrtec, telovadnica pa do konca
„NAŠ C AS", glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, Velenje, Titov trg 2, p.o.
„NAŠ C AS" je bil ustanovljen 1. maja 1965; do 1. januarji 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik „ŠALEŠKI RUDAR"; kot tednik pa izhaja „NAS ČAS" od 1. januarja 1973 naprej.
Uredništvo: Marijan Lipovšek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Jože Krajnc, Janez Plesnik, Mira Tamše, Boris Zakošek ter Niko Kupec in Dušan Lazar (tehnična urednika),
Izhaja ob petkih - Uredništvo in uprava 63320 Velenje, Titov trj 2/II, poštni predal 89, telefon (063) 850-087 - Brzojavni naslov; Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda 4 dinarje, letna naročnina 150 dinarje* (za inozemstvo 300 dinarjev).
Žiro račun pri SDK, podružnici Velenje 52800-603-38482.
Grafična priprava ČZP ..Dolenjski list" Novo mesto, tisk tiskarni »Ljudska pravica" Ljubljana.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za ,,NAŠ ČAS" se po mnenju Sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije številka 421-1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljnega davka od prometa proizvodov.
Miroslav ČANGALOVIČ se je rodil v Glamoču leta 1921. Po drugi svetovni vojni je študiral solo petje pri Zdenki Zikovi in že leta 1947 postal član beograjske opere. Pel je skoraj vse glavne basovske vloge v tujih in domačih operah in prepotoval vse evropske države (razen Albanije), Severno in Južno Ameriko, Azijo in Afriko. Domajerade-voljc prepeval po šolah, tovarnah, vaških dvoranah, mladinskih krožkih, delovnih akcijah in seveda v opernih hišah, koncertnih dvoranah in mednarodnih festivalih.
Čangalovič je eden največjih vokalnih umetnikov v zgodovini srbske glasbene kulture. Čangalovič enako izraža smisel in psihološke nianse besedila kot tudi glasbene fraze, ker sta pri njem besedilo in glasba neločljiva. Posebna igralska nadarjenost in globoko naštudirana vloga sta prispevali, da je Čangalovič ustvaril operne keracije na ravni največjih dramskih uspehov.
Razen ob otvoritvi razstave bo Miroslav Čangalovič pel še na eni izmed osnovnih šol v Velenju, ter na osrednji proslavi ob 25 letnici Gorenja v soboto dne 25. nov. 1978 v Rdeči dvorani Velenje.
SEMINAR ZA LOKOSTRELCE
V Rdeči dvorani v Velenju bo 3. decembra veliko mednarodno tekmovanje v lokostrelstvu. Pred tem bo v Velenju seminar o tej dejav-, nosti, ki se bo začel že 30. novembra. Zbirališče ob 10. uri v hotelu Paka. Seminar bo trajal tri dni, vodil pa ga bo trener italijanske lokostrelske reprezentance. Prijavi se lahko vsakdo, ki ga ta šport veseli.
Dušan Džamonja: Spomenik na Kozari, 1970-72, beton
gostoljubja nekaterim dejavnosti kijih je gostila že doslej.
Šola v Topolšici dobiva novo podobo
gimnazijo pa v Beogradu. Študiral je na Akademiji za likovno umetnost v Zagrebu, kjer je pri profesorju Antonu Augustinčiču tudi diplomiral. Prvič je razstavna! leta 1951. Nekaj časa je delal kot sodelavec mojstrske delavnice Frana Kršiniča, od leta 1953 pa ustvarja kot svobodni umetnik. Mnogo je potoval in razstavljal dema in po svetu. Med številnimi domačimi in mednarodnimi priznanji je najpomembnejše priznanje nagrada Rcmbrandt Fundacije Goethe v Baselu. Sedaj živi in dela v Zagrebu in Vrsarju v Istri.
O Džamonijevi umetnosti bo na otvoritvi govoril ravnatelj Moderne galerije v Ljubljani Zoran Kržišnik, ki je napisal tudi uvodno besedo za katalog, ki so ga ob tej priliki izdali. V kulturnem programu bo sodeloval prvak beograjske opere basist Miroslav Čangalovič, ob spremljavi pianistke Zorice Mihailovič.
aprila. Telovadnica bo služila potrebam celotne krajevne skupnosti in tudi šola najbrž ne bo odrekla
Mea osieunje prireditve oo srebrnem jubileju GORENJA spada tudi nocojšnja otvoritev razstave skulp-tur in risb kipaija hercegovskega porekla Dušana Džamonje. V galerij skem kotičku Kulturnega centra Velenje bo razstavil 11 monumen-talnih skulptur in 6 risb. Gre za skulpture iz železa in lesa, trikotnih ali okroglih lesenih jeder in železnih glavic, ki so spojene s taljenjem v nekakšio vzorčasto tkivo in ki nudijo očesu vrsto nikoli utrujajočih detaljov. Poleg tega bo v avli občinske skupščine razstavil fotografije nekaterih spoemnikov, ki jih je ustvaril in sicer: spomenik na Kozari, spomenik v Barlettiju (Italija), spomenik kmečke vstaje 1573. leta ter spomenik na Srcmsici fronti.
Dušan DŽAMONJA se je rodil leta 1928 v Strumici v Makedoniji. Osnovno šolo je končal v Zagrebu,