DRNOVO 2 Petra Vojaković, Matjaž Novšak 104Arheologija na avtocestah Slovenije 3 3 2 E S DRNOVO 2 Petra Vojaković, Matjaž Novšak ⁞ Prispevki: Rafko Urankar, Jure Krajšek, Iris Bekljanov Zidanšek, Tina Žerjal, Jerica Brečić, Tomaž Verbič, Tamara Leskovar, Borut Toškan, Tjaša Tolar, Andrej Šemrov 104 Drnovo 2  ⁞Zbirka: Arheologija na avtocestah Slovenije Uredniški odbor Avtorja Recenzentka  ⁞Barbara Nadbath, glavna in odgovorna  ⁞Petra Vojaković  ⁞Irena Lazar urednica  ⁞Arhej, d. o. o.  ⁞Inštitut za arheologijo in dediščino,  ⁞Bojan Djurić, strokovni svetovalec  ⁞Drožanjska 23, SI-8290 Sevnica  ⁞Fakulteta za humanistične študije,  ⁞Tomaž Fabec, pomočnik glavne urednice  ⁞petra.vojakovic@gmail.com  ⁞Univerza na Primorskem  ⁞Nives Zupančič, oblikovalka zbirke  ⁞Titov trg 5, SI-6000 Koper in likovna urednica  ⁞Matjaž Novšak  ⁞Vanja Celin, tehnična urednica  ⁞Arhej, d. o. o. Lektorici  ⁞Matija Črešnar, član  ⁞Drožanjska 23, SI-8290 Sevnica  ⁞Nina Krajnc (slovenščina)  ⁞Milan Sagadin, član  ⁞arhejdoo@gmail.com  ⁞Fiona Thompson (angleščina)  ⁞Maša Saccara, članica  ⁞Katharina Zanier, članica Avtorji prispevkov  ⁞Bernarda Županek, članica Prevod  ⁞Iris Bekljanov Zidanšek  ⁞Maja Sužnik  ⁞Arhej, d. o. o. Izdajatelj  ⁞Drožanjska 23, SI-8290 Sevnica  ⁞Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije Oblikovanje in prelom  ⁞iris.bekljanov@gmail.com  ⁞Poljanska cesta 40, SI-1000 Ljubljana  ⁞Nives Zupančič  ⁞Tina Žerjal Zanj  ⁞Arhej, d. o. o. Tehnična priprava publikacije  ⁞Jernej Hudolin, generalni direktor  ⁞Drožanjska 23, SI-8290 Sevnica  ⁞Vanja Celin, Nives Zupančič  ⁞tina.zerjal@guest.arnes.si Računalniška obdelava in priprava slik  ⁞Jerica Brečić  ⁞Robert Erjavec, Borut Plohl  ⁞Arhej, d. o. o.  ⁞Drožanjska 23, SI-8290 Sevnica Fotografije – terenski posnetki: arhiv najdišča  ⁞jericabrecic@gmail.com  ⁞Katja Hrobat  ⁞Tomaž Verbič Fotografije – geologija  ⁞Arhej, d. o. o.  ⁞Tomaž Verbič  ⁞Drožanjska 23, SI-8290 Sevnica  ⁞tomazver@gmail.com Načrt najdišča  ⁞Robert Erjavec, Matej Strašek  ⁞Tamara Leskovar  ⁞Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta, Geodetske izmere Univerza v Ljubljani  ⁞Arhej, d. o. o.  ⁞Zavetiška 5, SI-1000 Ljubljana Risbe predmetov  ⁞Rafko Urankar  ⁞Andreja Izlakar, Jerneja Kobe, Jerica Brečić,  ⁞PJP, d. o. o. Borut Plohl  ⁞Trg Alfonza Šarha 1, SI-2310 Slovenska Bistrica  ⁞rafko.urankar@guest.arnes.si Fotografije predmetov  ⁞Jure Krajšek  ⁞Jašar Skorupan  ⁞Pokrajinski muzej Celje  ⁞Trg celjskih knezov 8, SI-3000 Celje Risbe rekonstrukcij poslikav v grobnicah  ⁞jure.krajsek@guest.arnes.si  ⁞Iris Bekljanov Zidanšek  ⁞Borut Toškan Restavriranje in konserviranje kovinskih  ⁞ZRC SAZU, Inštitut za arheologijo predmetov  ⁞Novi trg 5, SI-1000 Ljubljana  ⁞Jože Lorber, Irma Langus Hribar  ⁞borut.toskan@zrc-sazu.si Restavriranje in konserviranje keramičnih  ⁞Tjaša Tolar predmetov  ⁞ZRC SAZU, Inštitut za arheologijo  ⁞Darja Čirič  ⁞Novi trg 5, SI-1000 Ljubljana  ⁞tjasa.tolar@zrc-sazu.si Ljubljana, 2022  ⁞Andrej Šemrov  ⁞Numizmatični kabinet, Narodni muzej Slovenije Spletna izdaja  ⁞Prešernova 20, SI-1000 Ljubljana  ⁞andrej.semrov@nms.si Vse edicije zbirke Arheologija na avtocestah Slovenije so brezplačne. http://www.zvkds.si/sl/knjiznica/saas-e-knjige Vse raziskave je omogočil DARS, d. d. Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 136385027 ISBN 978-961-7169-38-6 (PDF) Vsebina 1⁞ Uvod Matjaž Novšak 5 2⁞ Geomorfološki in geološki oris prostora Tomaž Verbič 6 3⁞ Historični oris prostora Petra Vojaković 10 4⁞ Predhodne arheološke raziskave 12 ⁞ 4.1 Potek del Matjaž Novšak, Rafko Urankar 12 ⁞ 4.2 Izsledki 17 ⁞ 4.3 Splošna stratigrafska slika Petra Vojaković, Rafko Urankar, Jure Krajšek 17 ⁞ 4.4 Poselitvene faze 21 ⁞ 4.4.1 Faza I: rimsko obdobje Petra Vojaković, Rafko Urankar, Iris Bekljanov Zidanšek, Jure Krajšek 21 ⁞ 4.4.2 Faza II: novoveško oziroma polpreteklo obdobje Petra Vojaković, Jerica Brečić 83 5⁞ Analize 85 ⁞ 5.1 Antropološka analiza Tamara Leskovar 85 ⁞ 5.2 Analiza živalskih ostankov Borut Toškan 96 ⁞ 5.3 Paleobotanična analiza Tjaša Tolar 101 ⁞ 5.4 Numizmatika Andrej Šemrov 103 ⁞ 5.5 Radiokarbonske analize 104 6⁞ Sklep Petra Vojaković 105 7⁞ Drnovo 2 108 8⁞ Literatura Petra Vojaković 110 9⁞ Katalog stratigrafskih enot Petra Vojaković 117 ⁞ 9.1 Poselitvena faza I: rimsko obdobje 117 ⁞ 9.2 Faza II: novoveško oziroma polpreteklo obdobje 124 ⁞ 9.3 Splošna stratigrafska slika 124 ⁞ 9.4 Sonde 125 10⁞ Katalog gradiva Petra Vojaković, Iris Bekljanov Zidanšek, Tina Žerjal, Jerica Brečić 126 ⁞ 10.1 Poselitvena faza I: rimsko obdobje 128 ⁞ 10.2 Poselitvena faza II: novoveško oziroma polpreteklo obdobje 192 ⁞ 10.3 Sporadična najdba 194 1UvodMatjaž Novšak Arheološko najdišče Drnovo 2 je eno izmed petih novo Izsledki raziskav so pokazali, da je bilo obravnavano obmo-odkritih najdišč na trasi avtocestnega odseka Krška vas− čje v rimskem času del enega izmed neviodunskih poko- Smednik. Gradbena dela so se izvajala ob južnem ob- pališčnih arealov, natančneje del jugovzhodnega neviodun- robju Drnovega, ob obeh vpadnicah iz smeri Cerklje in skega grobišča. Odkritih je bilo več zidanih grobnic, ki so Gorice. V obdobju treh mesecev (od sredine julija do bile, razen redkih izjem, ob nenadzorovanih posegih v mi-sredine septembra 2003) so bila izvedena obsežnejša nulih desetletjih deloma že izpraznjene. Ob grobišču so bili izkopavanja na površini 7900 m2. Z zaključkom teren-odkriti še ostanki lokalne rimske vicinalne ceste. Vzporedno skega dela raziskav v septembru je bil teren sproščen z njo so bili odkriti sledovi lesene konstrukcije, natančneje za nadaljnjo gradnjo. Dela je izvedla ekipa Arhej, d.o.o., linija parov jam za navpične nosilce – stojke. Slednje so bile pod vodstvom Matjaža Novšaka. V ekipi so sodelovali še glede na usmeritev in naklon terena opredeljene kot nosilni arheologi Rafko Urankar, Jure Krajšek, Bojana Rozman, stebri južnega lesenega vodovoda, po katerem bi se iz še Katja Hrobat ter absolventi in študentje arheologije Mišo aktivnega vodnega izvira v vasi Izvir lahko napajalo mesto, Otmar Kovač, Sašo Porenta, Helena Bešter in Marjetka o čemer sta poročala že Pečnik in Petru (Bezlaj 1888, 564; Colarič. Za geološko spremljavo je poskrbel dr. Tomaž Petru 1978). Verbič. Vse faze raziskav je usklajevala skupina za arhe- Najmlajši materialni sledovi kažejo na obljudenost prostora ologijo na avtocestah Slovenije (SAAS), strokovni nadzor tudi v novoveškem oziroma polpreteklem obdobju. pa je izvajal pristojni konservator ZVKDS OE Ljubljana Boris Vičič (Novšak et al. 2005). Drnovo 2, AAS 104, 2022 5 2Geomorfološki in geološki oris prostora Tomaž Verbič Drnovo je obcestno naselje, ki leži sredi Krškega polja približno 100 km2, med Krškim, Brežicami, obronki Gorjan- (sl. 1–4). Krško polje tvori široka ravnina, prekrita s pro- cev in Krakovskim gozdom, v holocenu pa je reka del zasipa dnimi savskimi zasipi, ki ležijo drug na drugem ali nepo- med Krškim in Brežicami erodirala in tam je nastala holo- sredno na terciarnih usedlinah (KLDB 1937, 254; Verbič, censka terasa. Drnovo leži prav na robu nekdanje savske Berič 1994, 327). struge, ki je bila aktivna v antičnem času, morda tudi še ka- Arheološko najdišče Drnovo 2 se nahaja na zgornjepleisto- sneje (sl. 5). censki savski terasi. Sava je v obdobju viška zadnje pole- Naplavljanje peščenega proda v zgornjem pleistocenu je denitve in deglaciacije, med približno 25.000 in 15.000 leti, potekalo v okolju pretežno plitvih prepletajočih se rečnih na Krškem polju naplavila okoli 10 metrov debel peščeno strug, ki so jih omejevale prodne sipine. Struge in sipine so s prodnat aluvialni zasip. Prvotno je obsegal površino, veliko časom hitro spreminjale svojo lego. Na ta način se je peščen 1 Geografski položaj najdišča na DMR 100; ©GURS. 3 Položaj najdišča na trasi AC Smednik–Krška vas; podlaga TTN5, listI H220700, H220800, H234700 in H234800 ter idejni projekt DARS; ©GURS, ©DARS. Merilo 1 : 20 000. 2 Lokacija najdišča na geografski karti; vir: https://ipi. eprostor.gov.si/jgp/data. Merilo 1 : 100 000. 4 Pogled na najdišče Drnovo 2. 6 Drnovo 2, AAS 104, 2022 Holocenska savska terasa Drnovo Zgodnjepleistocenski savski zasip 0 1 km 5 Geomorfološki okvir lokacije arheoloških izkopavanj 7 Ena izmed nekdanjih strug na zgornjepleistocenskem (Lidarski posnetek: http://gis.arso.gov.si/evode/profile. savskem zasipu, zapolnjena izključno z bočnim aspx?id=atlas_voda_Lidar@Arso). premeščanjem materiala z vrhov prodnih sipin, kjer so tla danes zato povsem skeletna, prodnata. V ozadju Drnovo. Ap1 Ap2 Bv 6 Pogled z roba arheološkega najdišča Drnovo 2 proti 8 Profil tal na robu prodne sipine. Obdelovalni horizont Ap1 zahodu. Zaporedje plitvih rečnih strug nekdanjega je izrazito skeleten, posledica premeščanja proda z vrha prepletajočega se rečnega režima na zgornjepleistocenski prodne sipine proti nekdanji strugi. Tudi debel pokopan savski terasi nakazuje na valovit teren pred intenzivno obdelovalni horizont Ap2 je delno premeščen z vrha prodne kmetijsko rabo tal. Struge v smeri sever−jug, prečno na sipine, delno pa avtohton. izkopno polje, so omejene s prodnimi sipinami, katerih vrhovi so porezani, večinoma zaradi globokega oranja, ki je izravnalo naravno valovit teren. prod odlagal vse dokler je Sava do Krške kotline prenašala Veliko bolj pestra je sestava tal v nekdanjih opuščenih stru-dovolj talnega tovora, ki so ga v alpske doline prinesli lede- gah prepletajočega se rečnega toka (sl. 8–10). Tu je talni niki. Ko je kasneje dotok kamnitega materiala iz Alp oziroma profil zaradi omenjenega bočnega premeščanja materiala iz zgornjega savskega porečja usahnil, je Sava začela ero-praviloma v zgornjem delu sestavljen iz dveh ali več obde- dirati svoj prej akumulirani sediment. Zadnje struge in sipi- lovalnih horizontov. ne na zgornjepleistocenskem vršaju smo lahko opazovali v Večinoma so tla na tej terasi sestavljena iz zaporedja ho-profilih arheološkega izkopnega polja praktično vzdolž ce- rizontov A-Bv-C. Redkeje sicer v svoji začetni fazi razvoja lotnega izkopnega polja vzdolž avtoceste med Krakovskim nastopata tudi eluvialni E in iluvilani Bt horizont (sl. 10); tam gozdom in Krko (sl. 6–7). je zaporedje horizontov A-B/E-Bt-C. Na stiku med peščenim Na vrhovih prodnih sipin so dandanes zaradi oranja in s tem prodom in horizontoma Bv ali Bt praviloma lahko opazuje-povezanega bočnega premeščanja materiala tla izrazito mo tanko plast svetlih karbonatnih prodnikov (sl. 11), ki se skeletna, prodnata in omejena le na obdelovalni horizont, zaradi večje namočenosti intenzivno raztapljajo (apnenče-ki leži neposredno na savskem peščenem produ (sl. 6–7). vi prodniki) ali pa preperevajo v peščena in meljasta zrna Drnovo 2, AAS 104, 2022 7 (dolomitni prodniki). Tako horizonta Bv in Bt ne vsebujeta karbonatnih prodnikov. Oba horizonta se pogosto pojavlja- ta v obliki pedogenih žepov oziroma klinov (sl. 10). Ap1 Na najdišču so okoli grobišča ponekod ohranjena antična Ap2 pokopana tla, ki so verjetno funkcionirala kot obdelovalna površina (sl. 9, 12), najverjetneje kot taka tudi še kasneje. Ta B/E pokopana tla so vezana na dno prodne sipine oziroma na Bt območje nekdanje plitve rečne struge. Razen tega smo na tem območju v nekaj profilih lahko sledili manjšemu kanalu, C zapolnjenemu z meljastim peskom (sl. 12). Ta pojav si raz- lagamo kot lokalni resediment. Podoben resediment vzho- dno od tega najdišča, jugozahodno od Drnovega, prekriva veliko večje površine in ga povezujem z osjo krške sinklina- le, torej z območjem intenzivnega tektonskega posedanja ozemlja. Grobovi in grobnice so bili zgrajeni na eni strani iz različnih krednih kamnin, rdečkastega in zelenkastega skrilavega me- ljevca in ploščastega rdečega apnenca (sl. 14), na drugi pa iz miocenskega slabo vezanega apnenčevega peščenjaka in iz litotamnijskega apnenca (sl. 15). Slednji kamnini se lahko klešeta v lepe bloke in sta primerni za kamnoseštvo, sta pa manj obstojni proti preperevanju. 10 Žepasta tla z inicialnim iluvialnim horizontom Bt. Ta horizont se na zgornjepleistocenski terasi pojavlja sporadično, največkrat v obliki žepov oziroma klinov. Ap1 Ap2 Ap3 (B)v C - peščen prod 9 Talni profil na dnu ene izmed nekdanjih strug 11 Na stiku med peščenim prodom in horizontom Bv ali prepletajočega se rečnega toka. Obdelovalni horizont Bt je viden pas svetlih karbonatnih prodnikov, ki se zaradi Ap3 je verjetno antični, mlajša dva povezana z bočnim namočenosti tal bodisi površinsko raztapljajo (apnenec) ali pa premeščanjem tal z vrha prodne sipine. preperevajo v dolomitna peščena in meljasta zrna (dolomit). Slednji pojav poznamo pod pojmom Zogovićev efekt. 8 Drnovo 2, AAS 104, 2022 Ap nasutje Apb meljast pesek Bvb C 12 Profil ob podvozu, ob cesti Drnovo−Cerklje. Na peščenem 14 Vkopan grob obložen s ploščami rdečega in zelenega produ (C) je nastal horizont Bvb (pokopan horizont), ki ga skrilavega meljevca kredne starosti. Ta kamnina se v naravi deloma prekriva pokopana antična (in verjetno tudi mlajša) lomi v obliki plošč in jo najdemo tako na Gorjancih kot tudi v obdelovalna površina (Apb), deloma pa meljast pesek, verjetno Krškem hribovju. naplavina, ki jo prav tako prekriva omenjena antična plast. Ap nasutje Bv cestni tampon C - peščen prod 13 Prečni pofil (zahod−vzhod) preko nekdanje novodobne 15 Grobnica zidana s klesanimi bloki miocenskega ceste, severno od magistralke, ob cesti Drnovo−Cerklje. litotamnijskega apnenca. Ta kamnina je pogosta na vznožju Ugotovljena je bila na podlagi odstranjenega naravnega Gorjancev, na Libni in na Orlici. talnega profila: podlaga je v celotnem profilu peščen prod (C). Na njem so na desni razvita tla s horizontoma Ap in Bv. Na levi pa je so tla odstranjena in nasut oziroma utrjen je sicer tanek cestni prodnat tampon. Na njem je debelo nasutje, levo od nasutja pa je na vrhu obdelovalni horizont Ap. Drnovo 2, AAS 104, 2022 9 3Historični oris prostora Petra Vojaković Historični oris Drnovega in njegove ožje okolice poka- vodila iz Krakovskega gozda na območju Žabjeka v Veliko že, da je bilo območje privlačno za poselitev že v pozni vas,2 prečkala potok med cerkvijo in graščino ter se nada-bronasti in starejši železni dobi. Iz Velike vasi pri Krškem ljevala po današnji cesti proti Drnovem. Od Drnovega dalje je znanih več prazgodovinskih lokacij. Najnovejša za-pa je trasa itinerarske ceste proti Sisciji sovpadla z današnjo ščitna izkopavanja pred izgradnjo avtocestnega odseka lokalno cesto skozi vasi Mrtvice, Vihre, mimo Sv. Urha, skozi Krška vas–Smednik so odkrila izjemno veliko nižinsko vas Skopice do Krške vasi in Čateškega griča. poznobronastodobno naselbino Velike njive pri Veliki Na območju najdišča Velika vas pri Krškem je bilo poleg vasi (Mason 2003, 273). Poznobronastodobna grobišča prazgodovinskih odkritih tudi več rimskih naselbinskih ter pa so znana s Pečin pri Gorenjih Skopicah, Žadovinku grobiščnih ostankov, in sicer opekarski obrat iz 2. stoletja pri Krškem (Pavlin, Bavec 2017, 85–104) ter Kalce − Naklu n. št. (zahodno od vasi) ter lončarska peč iz 1. do 3. stoletja (Vinder 2014, 48).1 n. št. na ledini Ciglana (ANSl 1975, 255). Nekaj peči pa se je V neposredni bližini Velikih njiv na ledini Grofove njive je nahajalo tudi vzhodno od vasi (Bavec 2009, 57). V Velikem bil odkrit manjši starejšeželeznodobni zaselek s pripadajočo Dolu pri Veliki vasi, tik ob Krakovskem gozdu, je bila odkrita gomilo in podeželsko potjo (Pavlovič 2007; Pavlovič 2014, podeželska vila (Vičič, Masaryk 2004). Na območju Velike 491–504; Pavlovič 2018, 353–365; Tica 2022). Ena od go-vasi pa so bili odkriti številne rimske grobnice in grobovi mil se nahaja tudi na obrobju Krakovskega gozda, na ledi-zahodnega neviodunskega grobišča, ki se razprostira ob ni Škratov breg, tik ob trasi rimske državne ceste, ki jo tod že omenjeni glavni rimski cesti od vrta Pirčevega gradu v imenujejo Rimska ali Šumska cesta (Rihter 2017, 74, sl. 1: 23; Veliki vasi vse do Nevioduna (ANSl 1975, 255 in nadaljnje Rihter 2014, 71, 81; ANSl 1975, 255; Bezlaj 1888, 506; Rutar raziskave).3 1899, 117). Na najdišču Drnovo so bili odkriti nakit iz starejše Naselbina keltskih Latobikov ( opiddum Neviodunum) naj bi železne dobe ter nekaj predmetov iz mlajše železne dobe, nastala v 1. stoletju pr. n. št. Iz nje naj bi se razvilo rimsko in sicer štirje keltski srebrniki vzhodne skupine (ANSl 1975, mesto, ki je bilo za časa cesarja Vespazijana leta 70 povzdi-253–254; Lovenjak 2003, 96). Posamezni odlomki prazgo- gnjeno v municipij Flavium Latobicorum Neviodunum (ANSl dovinske lončenine pa so bili odkriti tudi med arheološkimi 1975; S. Petru, P. Petru 1978). Mestu sta izjemen pomen dolo-terenskimi pregledi za gradnjo kanalizacijskega sistema Kr- čala rečno pristanišče in lega ob glavni cesti Emona–Siscija. ško na ledini Brežice severno od Viher (Pergar, Rihter 2009a; Odkrita je bila množica ostankov rimske arhitekture, kot so Olić 2008) ter na več lokacijah južno od vasi Skopice. terme, ceste, kanalizacije, obrtniški obrati (lončarski ipd.), V neposredni bližini trase današnje avtoceste je v rimskem rečno pristanišče ter ostanki domnevne centuriacije oziroma obdobju potekala itinerarska cesta Emona–Neviodun–Sisci-njivske razdelitve okoliških njiv (ANSl 1975; S. Petru, P. Petru ja (ANSl 1975, 101–102). Rimsko cesto skozi Dolenjsko je v 1978; Lovenjak 1998; Bavec 2009). Nove raziskave so poka-fazi postopnega osvajanja zahodnega Balkana v avgustej- zale, da se je mestni areal raztezal tudi preko stare savske skem obdobju zasnovala in zgradila rimska vojska. Ko je t. struge na severu na ledino Žabjek (Topličanec 2009; Pergar, i. vojaško cesto ( via militaris) prevzela civilna uprava, je ta Rihter 2009b). Ob cestah, ki so vodila iz mesta proti Emoni, postala državna cesta ( via publica) s celotno infrastruktu-Sisciji in Celeji, so se razprostirale razsežne nekropole, od ro obcestnih postaj (Lovenjak 2006). Slednja je v ravni črti koder izvira večina rimskih kamnov, najdenih na Drnovem 2  Iz Velike vasi je poznan miljnik Marka Avrelija (CIL III 4620 + 11319) (ANSl 1975, 255). Pred desetletjem pa so domačini tik ob trasi ceste odkrili še enega in ga postavili na ogled na otoku sredi vasi (Rihter et al. 2014). 1  Bronasti jezičastoročajni meč iz pozne bronaste dobe, ki naj bi bil 3  Odlomek kamnite stele enega od nagrobnih spomenikov te nekro-najden v stari rečni strugi, naj bi v resnici izviral z najdišča Gradišče pole je vzidan v južni zunanji steni cerkve sv. Martina v Veliki vasi pri Dunaju (Šinkovec 1995, 104; Dular 2009, 37–38). (Lovenjak 1997a, 78–79). 10 Drnovo 2, AAS 104, 2022 in po celem Krškem polju (RKD; ANSl 1975; S. Petru, P. Petru V Velikih Njivah pri Veliki vasi so bili odkriti tudi sledovi po-1978; Ciglenečki 1997, 191–202; Lovenjak 1998; Bavec 2009, znorimskodobne in zgodnjesrednjeveške naselbine pode-58; Topličanec 2009; Pergar, Rihter 2009b). Mesto je bilo želskega značaja (Mason 2003, 273). Ostanki utrjene nasel-opuščeno konec 4. ali v prvi polovici 5. stoletja n. št. bine iz časa 4. in 5. stol. ter kasnejša slovanska naselbina pa so bili izpričani severno od rimske ceste Neviodun–Siscija, Od vasi Izvir, jugovzhodno od Drnovega, je bil v dolžini pri- na Pečini pri Gorenjih Skopicah (Bavec 2006, 44–45; Bavec bližno 8 km zračne linije postavljen rimski vodovod iz lon- 2009, 62–63). Prav tako naj bi bilo nekaj grobov z Drnovega čenih cevi, ki je oskrboval municipij Neviodun (ANSl 1975, datiranih v čas preseljevanja, omenja pa se tudi staroslo-249; RKD). vanski grob (ANSl 1975, 253–254; Lovenjak 2003, 96). Na Južno in zahodno od Drnovega se rimske ostaline najdejo območju cerkve sv. Urha so bile odkrite tudi stojke in jame, še na območju Velikega Podloga, kjer sta bila odkrita del ki kažejo na srednjeveško poselitev območja (12./13. stoletje) jugozahodne neviodunske nekropole in baza miljnika (ANSl (ANSl 1975, 255; RKD; Bavec 2009, 52). 1975, 255), in na območju Goric pri Krškem, kjer je bila prav tako delno odkrita jugozahodna neviodunska nekropola in v njeni bližini lončarska peč (ANSl 1975, 254). Vzhodna neviodunska nekropola se je ob glavni cesti Emo- na–Siscija razprostirala tudi na območju Mrtvic, kjer so bili ob trasi rimske ceste odkriti ostanki manjšega rimskodob- nega zaselka, svinčene vodovodne cevi in žrmlje v obliki stožca (ANSl 1975, 255). Rimske najdbe se neprekinjeno nadaljujejo na območje Viher, kjer se nadaljujejo grobovi vzhodne neviodunske nekropole. Na tem območju so bili odkriti tudi rimski vodnjak in stavbni ostanki rimskodobnega zaselka z vodovodom (ANSl 1975, 255). Na platoju zahodno od Viher, kjer danes stoji cerkev sv. Urha, so bili ob rimski cesti odkriti tudi miljniki (ANSl 1975, 255; RKD). Jugozahodno od cerkve je bil leta 2003 odkrit zgodnjerimski vojaški tabor z jarkom s palisado iz začetka 1. stoletja n. št. s pripadajočim žganim grobiščem. Shrambne jame v taboru so bile sekundarno uporabljene za skeletne in žgane pokope v 4. stoletju (ANSl 1975, 255; RKD; Bavec 2009, 52). Z ekstenzivnim terenskim pregledom leta 2009 so bili ugotovljeni sledovi rimskodobne poselitve na več lo- kacijah južno od vasi Vihre. Na območju Viher – Postarišine so bili najdeni odlomki rimskega gradbenega materiala; na najdišču Vihre – Sredje odlomki rimske lončenine, gradbe- nega materiala in lepa, na najdišču Gorenje Skopice – Pod- gornica pa odlomki rimske lončenine in gradbenega mate- riala (RKD). Sledovi rimske poselitve (lončenina in gradbeni material) so bili najdeni tudi na več lokacijah južno od vasi Skopice, natančneje v Dolenjih Skopicah. Severno od rimske ceste Neviodun–Siscija so bile na Peči- ni pri Gorenjih Skopicah izkopane sledi manjše rimske po- deželske vile z grobiščem iz 1. stoletja n. št. (Bavec 2006, 44–45; Bavec 2009, 62–63). Veliko izoranega kamenja, razlomljenih kosov tegul, imbreksov in lončenine kaže na široko antično poselitev ob trasi rimske ceste Drnovo–Krška vas, ki je zaščitena pod registriranim arheološkim najdiščem Dolenje Skopice – Ravne (RKD). Drnovo 2, AAS 104, 2022 11 4Predhodne arheološke raziskave 4.1 Potek del debele orne zemljine, do geološke osnove pa ročni stra- tigrafski izkop kulturnih plasti ter vkopanih struktur (Dju- Matjaž Novšak, Rafko Urankar rić, Tica 2000). Arheološki potencial najdišča na Drnovem (AC odsek Raziskave so se začele 14. junija 2003 ob podvozu lokalne Krška vas–Smednik, med cestnimi profili 326 in 348, 362 ceste Drnovo–Gorica. Območje je bilo razdeljeno na dva in 369 ter 403 in 415) je bil ugotovljen pri ekstenzivnem sektorja (sektor 1 – izkopno polje 1 in 2 in sektor 2 – izkopno pregledu v letu 1998 (sl. 16) in potrjen z intenzivnim pre-polje 3), zbirne enote pa v mrežo 5 × 5 m (sl. 18). Na zaho- gledom v mreži leta 1999/2000 (sl. 17). Na navedenih dnem delu sektorja 1, ki se je nahajal pri podvozu pod hitro površinah je metodologija SAAS narekovala izvedbo za-cesto, smo stratigrafijo preverili do globine 2 m. Tako v sek- ščitnih raziskav s strojnim odstranjevanjem vrhnje 0,22 m torju 1 kot v sektorju 2 nismo ugotovili intaktnih arheoloških raziskano območje testni jarki TJ 12 TJ 11 TJ 10 TJ 9 TJ 8 TJ 7 TJ 3 TJ 2 TJ 1 TJ 4 TJ 5 TJ 6 16 Pregledane površine z ekstenzivnim pregledom. Merilo 1 : 5000. raziskano območje antika gradbeni material 17 Območje intenzivnega pregleda. Merilo 1 : 5000. 12 Drnovo 2, AAS 104, 2022 struktur, temveč le razpršene posamične najdbe iz rimskega Fotografirali smo na črnobele in dia filme formata leica obdobja. Z izkopom večje odprte površine smo nadaljevali (24 × 36 mm), pri fotografiranju z A-stativom pa smo upo-v smeri proti vzhodu ob hitri cesti, sočasno pa tudi raziskave rabljali črnobel film formata 6 × 6. Poleg klasične (kemične) v sektorjih 3 (izkopno polje 5) in sektorju 4 (izkopno polje 4, fotografije smo uporabljali tudi digitalni fotoaparat. Tako 6 in 7) – ob podvozu lokalne ceste Drnovo–Cerklje (sl. 18). pridobljena fotografija v digitalnem zapisu nam je služila V sektorju 3 so izkopavanja pokazala, da smo ob robu tudi kot osnova za izdelavo fotoskic, na katere smo zaradi ceste naleteli le na vhode v grobnice, ostanek pa je bil takojšnje obdelave z roko zarisali strukture in plasti, dokler še pod lokalno cesto. Georadarske raziskave so pokaza-so bile še in situ. le, da je pod cesto še več objektov, zato je Cestno pod- Pomembnejše dogodke in najdbe smo dodatno zabeležili jetje Krško zaprlo polovico cestišča, da smo lahko od- še z digitalno video kamero. stranili asfaltno prevleko, cestni tampon pa je že ležal Raziskave na območju omenjenih sektorjev smo zaključili in neposredno na uničenih ostankih grobnic. Oblika uničenja teren sprostili 13. septembra 2003. je jasno pokazala, da so bile poškodovane ob gradnji ceste. Osnova naše dokumentacije je risba na milimetrskem pa- pirju v merilu 1 : 10. Poleg tega smo arheološke in naravne strukture beležili še s fotografiranjem in merjenjem z geo- detsko totalno postajo (laserskim teodolitom). raziskano območje testni jarki TJ 12 TJ 11 TJ 10 TJ 9 TJ 8 TJ 7 TJ 3 TJ 2 TJ 1 TJ 4 TJ 5 TJ 6 raziskano območje antika gradbeni material Drnovo 2, AAS 104, 2022 13 raziskano območje presek kvadrant 5 × 5 m N B M A Sektor 3 Izkopno polje 5 D E C F Sektor 4 H Izkopno polje 4 J I G L K Sektor 4 Izkopno polje 6 Sektor 4 Izkopno polje 7 18 Sektorji in kvadrantni raziskanega območja ter lega presekov. Merilo 1 : 1500. 14 Drnovo 2, AAS 104, 2022 raziskano območje presek kvadrant 5 × 5 m N B M A Sektor 3 Izkopno polje 5 D E C F Sektor 4 H Izkopno polje 4 J I G L K Sektor 4 Izkopno polje 6 Sektor 4 Izkopno polje 7 Drnovo 2, AAS 104, 2022 15 raziskano območje I. faza: rimska doba II. faza: novi vek Sektor 3 Izkopno polje 5 Sektor 4 Izkopno polje 4 Sektor 4 Izkopno polje 6 Sektor 4 Izkopno polje 7 19 Kompozitni načrt najdišča. Merilo 1 : 1000. 4.2 Izsledki zahodnem robu sektorja 4, v kv. E1–4, tik pod hitro cesto raziskano območje Ljubljana–Zagreb. V tem delu je bila opazna tudi močna I. faza: rimska doba Glede na stratigrafsko sliko in podroben pregled najdb lah- poglobitev (sl. 20a−f), ki je bila zapolnjena z izrazito vo- II. faza: novi vek ko dogajanje na arheološkem najdišču Drnovo 2 strnemo dnimi sedimenti – nekdanja struga (SE 6A, SE 6, SE 7, SE 13, v dve časovni fazi (sl. 19), in sicer v rimsko ter novoveško SE 8, SE 21, SE 22), in se je nadaljevala pod obstoječo hitro oziroma polpreteklo obdobje. V nadaljevanju najprej po-cesto Ljubljana–Zagreb. dajamo splošen stratigrafski pregled najdišča, nato pa po- drobneje opisujemo najdene arheološke strukture in najdbe Vse grobne strukture smo zasledili šele v geološki osnovi v kronološkem sosledju od najstarejše do najmlajše faze. – produ SE 4, v sektorju 3, kjer je bila humusna plast debe- lejša, pa tudi v plasti SE 3. 4.3 Splošna stratigrafska slika Na preostalih območjih pa se je nad SE 3 po celotni površini formirala od 25 do 30 cm debela svetlo rjava humusna plast Petra Vojaković, Rafko Urankar, Jure Krajšek (SE 2). Njen zgornji del, ki je bil zaradi oranja rahel, smo in- terpretirali kot rjavo humusno plast (SE 1 = SE 9) (sl. 20a–f), Primarno geološko podlago na najdišču predstavlja plast ki je vsebovala posamezne rimskodobne kot tudi novoveške pleistocenskega proda (SE 4). Na njem se je oblikovala do najdbe (G254–G259). 40 cm debela plast rdečerjavega peščenega melja (SE 3). Sektor 3 Na stiku so bile odkrite naravne zajede (SE 5), ki nastaja- Izkopno polje 5 jo ob razvijanju tal, med B in C pedološkima horizontoma (sl. 20a−f). Sektor 4 Izkopno polje 4 V sektorju 3 ter na zahodnem delu sektorja 4 smo nad SE 3 odkrili od 10 do 25 cm debele svetlo rjave do črnorjave ze- mljene plasti (SE 17, SE 24, SE 16, SE 39 ter SE 41). Slednje predstavljajo ostanke rimskih plasti, ki so se formirale ob uporabi prostora (sl. 20). V njih so bili odkriti odlomki rimske lončenine (G201–G214, G227–G243), kovine (G218–G226, G245), stekla (G216–G217, G244, G249), sežgane kosti ter oglje difuzno poroznega listavca.4 Plasti so imele v tlorisu podolgovato obliko, debelile pa so se v smeri od severa proti jugu. Videti je bilo, kot da bi plasti zapolnjevale na- ravno depresijo, katere najgloblji del se je kazal ravno na Sektor 4 Izkopno polje 6 SE 1 – plast meljastega peska rjave barve SE 3 – plast rdeče rjavega meljastega peska s prodom SE 5 – plast naravnih zajed A B Sektor 4 KK1012 LL1012 LL1013 Izkopno polje 7 z = 157,57 1 3 5 20a Presek A−B v sektorju 3. Merilo 1 : 50. 4  VZ 17. Drnovo 2, AAS 104, 2022 17 SE 1 – plast meljastega peska rjave barve SE 3 – plast rdeče rjavega meljastega peska s prodom SE 4 – plast pleistocenskega proda, geološka osnova SE 5 – plast naravnih zajed C D DD1006 DD1005 EE1005 z = 157,04 1 5 4 3 4 20b Presek C−D v sektorju 4. Merilo 1 : 100. SE 1 – plast meljastega peska rjave barve SE 2 – plast svetlo rjavega meljastega peska SE 4 – plast pleistocenskega proda, geološka osnova E F DD1003 CC1003 CC1002 z = 156,86 124 20c Presek E−F v sektorju 4. Merilo 1 : 75. SE 1 – plast meljastega peska rjave barve SE 2 – plast svetlo rjavega meljastega peska SE 3 – plast rdeče rjavega meljastega peska s prodom SE 4 – plast pleistocenskega proda, geološka osnova G H D1z = 156,47 1 2 3 4 20d Presek G−H v sektorju 4. Merilo 1 : 50. 18 Drnovo 2, AAS 104, 2022 SE 6 – struga SE 8 – struga; svetlorjava plast peščenega melja in proda SE 9 – plast meljastega peska rjave barve SE 14 – plast malte I J E4 E3 z = 156,95 9 14 8 8 6 6 20e Presek I−J v sektorju 4. Merilo 1 : 75. SE 4 – plast pleistocenskega proda, geološka osnova SE 6 – struga SE 7 – struga SE 8 – struga; svetlorjava plast peščenega melja in proda SE 9 – plast meljastega peska rjave barve SE 10 – plast zbitega peska in proda; kolovozna pot SE 11 – plast nasutega proda SE 12 – novodobni jarek za električni kabel SE 13 – plast sivorjavega peščenega melja in proda; struga SE 14 – plast malte K L E6 E5 9 14 8 10 13 11 7 12 6 4 z = 154,73 20f Presek K−L v sektorju 4. Merilo 1 : 75. Drnovo 2, AAS 104, 2022 19 grobnica 1 raziskano območje grob 2 grobovi in grobnice grob 20 grobnica 3 rimski vodovod grobnica 4 rimska cesta grobnica 5 grobnica 6 grobnica 7 grobnica 8 74 73 grobnica 10 grobnica 9 grobnica 11 Sektor 3 Izkopno polje 5 Sektor 4 75 Izkopno polje 4 76 93 77 78 7981 80 grob 19 82 84 85 grobnica 12 86 87 grobnica 13 88 91 grobnica 14 90 92 grobnica 15 grobnica 16 109 grobnica 17 grobnica 18 Sektor 4 Izkopno polje 6 111 40 43 151 45 42 47 44 49 46 150 Sektor 4 48 114 21 Razprostranjenost rimskodobnih ostalin Izkopno polje 7 113 − I. faza. Merilo 1 : 750. 115 20 Drnovo 2, AAS 104, 2022 4.4 Poselitvene faze Cesta 4.4.1 Faza I: rimsko obdobje Po zahodnem robu sek. 3, kv. AA-KK1–8, je bila nad geo- loško osnovo SE 4 odkrita 3 m široka rimska cesta (SE 92) Petra Vojaković, Rafko Urankar, Iris Bekljanov (sl. 21–23). Usmerjena je bila severozahod–jugovzhod. Zidanšek, Jure Krajšek Zgrajena je bila iz tankega sloja zbitih prodnikov, velikosti do 5 cm, ter peska, pomešanega z zemljo. Debelina nasutja Najstarejšo ter hkrati najintenzivnejšo fazo človeške priso- je znašala do 10 cm. tnosti na obravnavanem območju predstavljata rimskodob- na cesta ter sočasno grobišče z zidanimi grobnicami, ki so Najdbe se razprostirale vzdolž ceste. Vzporedno z njo so bili v razV cesti nismo odkrili arheoloških najdbe. Da gre za rimsko- dalji več kot 200 metrov odkriti sledovi lesene konstrukcije dobno strukturo, predvidevamo predvsem na podlagi lege oziroma linija parov jam za navpične nosilce – stojke (sl. 21). in njene orientacije. SE 1 – plast meljastega peska rjave barve SE 2 – plast svetlo rjavega meljastega peska SE 3 – plast rdeče rjavega meljastega peska s prodom SE 4 – plast pleistocenskega proda, geološka osnova SE 17 – svetlo rjava plast peščenega melja SE 73/73A – jama/vodovod SE 92 – cesta M N KK9 KK8 KK7 LL7 z = 157,37 1 2 2 92 17 17 3 73 4 3 73A 4 22 Presek skozi rimsko cesto. Merilo 1 : 50. 23 Ostanki rimske ceste. Drnovo 2, AAS 104, 2022 21 raziskano območje grobovi in grobnice rimski vodovod rimska cesta 2. odsek 75 CC1 76 93 CC1001 CC1002 77 CC1003 78 BB1 79 BB1001 80 BB1002 BB1003 81 82 1. odsek AA1 84 AA100185 AA1002 AA1003 74 73 86 KK8 A1001 A1002 87 88 A1003 M 1 : 500 89 B1001 90 B1002 B1003 91 M 1 : 500 Sektor 3 Izkopno polje 5 Sektor 4 Izkopno polje 4 M 1 : 2500 Sektor 4 Izkopno polje 7 Sektor 4 Izkopno polje 6 3. odsek 111 O8 O9 O10 40 O11 O12 151 43 P8 P9 42 45 P10 P11 P12 44 47 49 46 R8 R9 R10 R11 150 48 R12 114 S8 S9 S10 S11 113 S12115 M 1 : 500 24 Tloris jam za navpične nosilce – stojke. Merilo 1 : 2500, odseki – merilo 1 : 500. Lesena konstrukcija Najdbe Vzporedno s cesto je bila v sek. 3 in 4 odkrita več kot Za časovno opredelitev ostankov lesene konstrukcije sta 200 m dolga linija parov jam za lesene nosilce – stojke reprezentativna dva odlomka. Prvega predstavlja ustje in (SE 40A/40B, SE 42A/42B/42C, SE 43A/43B/43C, SE 44A/44B ostenje sklede, ki posnema obliko Drag. 37 (G4). Slednje /44C, SE 45A/45B/45C, SE 46A/46B/46C, SE 47A/47B/47C, so na severno emonskem kot tudi zahodno poetovionskem SE 48A/48B/48C, SE 49A/49B/49C, SE 58/58A, SE 73/73A, grobišču, neviodunskih ter ostalih grobiščih na Dolenjskem SE 74/74A, SE 75/75A, SE 76/76A, SE 77/77A, SE 78/78A, (Knez 1992, t. 29: 2; t. 31: 1; t. 75: 9) pogost pridatek v gro-SE 79/79A, SE 80/80A, SE 81/81A, SE 82/82A, SE 83/83A, bovih (Plesničar Gec 1972, 54; Istenič 1999, 100; Petru 1978, SE 84/84A, SE 85/85A, SE 86/86A, SE 87/87A, SE 88/88A, t. 34: 1, 2, 8, 17), datiranih od začetka 2. do druge polovice SE 89/89A, SE 90/90A, SE 91/91A, SE 93/93A, SE 111A/111B 3. stoletja (Plesničar Gec 1977, 54; Brukner 1981, 39). Poja- /111C, SE 112A/112B/112C, SE 113A/113B/113C, SE 114A/114B/114C, vljajo pa se tudi v naselbinskih kontekstih v Celeji, kot tudi v SE 115A/115B/115C, SE 150A/150B/150C, SE 151/151A) (sl. 21, svetiščnih kontekstih, kot npr. Podkraju pri Hrastniku ter na 24–25). Jame so bile poševno vkopane v geološko plast Dolenjskem (Krajšek 2015, 128–129; Krajšek, Stergar 2008, (SE 4) in so imele okroglo (premer od 35 do 55 cm) do oval-252–254). Najdbo ostenja posode severnoafriške sigilate no obliko (dolžine od 50 do 60 cm). Stene so bile poševne, (G10) lahko glede na svetlo maso, tanko ostenje in bleščeč dno konkavno do ravno. Zapolnjene so bile s plastjo temno gladek premaz pripišemo t. i. C1 proizvodnji in jo datiramo rjavega meljastega peska. Nekatere so vsebovale odlomke od let 220–230 naprej (Vidrih Perko 1992, 96).7 rimske lončenine (G1–G11), nekatere pa drobce oglja (v stojki SE 48B difuzno porozen listavec,5 v stojki 40B pa cf. Alnus/Corylus/Carpinus).6 Jame (SE 42, SE 43, SE 44, SE 45, SE 46, SE 47, SE 48, SE 49, SE 111, SE 112, SE 113, SE 114, SE 115, SE 150) so imele dve polnili. Vkopane so bile od 30 do 60 cm globoko. 1. odsek 157,20 73A 73B 157,26 74A 74B 24a Tlorisa stojk v odseku 1. Merilo 1 : 20. 5  VZ 60. 7  Odlomek je premajhen, da bi bilo mogoče določiti tip posodja in s 6  VZ 50. tem tudi natančnejšo datacijo. Drnovo 2, AAS 104, 2022 23 2. odsek 157,31 157,25 157,19 157,24 75A 76A 77A 78A 77B 75B 76B 78B 157,30 157,19 157,23 157,32 79A 81A 82A 81B 79B 80C 80A 82B 80C 81C 157,23 157,25 157,26 157,23 84A 85A 86A 87A 85B 86B 84B 87B 157,30 157,25 157,30 157,28 157,25 88A 89A 90A 91A 93A 88B 89B 90B 91B 93B 24b Tlorisi stojk v 2. odseku. Merilo 1 : 20. 24 Drnovo 2, AAS 104, 2022 157,37 157,37 157,29 157,29 49A 49A 157,37 49A 49A 49A 49A 157,37 49A 49A 49B 49B 49B 43B 43B 49B 49C 49C 49C 49C 49C 49C 43A 43C 43A 49C 43C 43A 43A 43C 49C 43C 156,99 156,99 111A 111A 111A 157,39 111A 157,39 44A 44A 44A 44A 111B 44B 44B 111B 111C 3. odsek 3. odsek 111C 44C 44C 40A 40A 40A B A 40A B B A B 44C 44C 156,96 156,96 40B 40B 156,89 156,89 112A 112A 112A 112C 112C 112A 112C 112C 112A 156,80 112A 112C 112C 156,80 112C 40A 40A 112A 112C A 112A A 112B 112B 112B 157,37 112B 157,37 45C 45C 45A 45C 45A 45C 45A 45A 3. odsek 45B 45B 40A 40A B A B 156,96 40B 156,89 156,80 40A 157,43 157,43 A 3. odsek 46A 46A 40A 46A 46A 40A B A B 46B 46B 156,96 40B 156,89 46C 46C 156,80 40A A 42A 42A 42A 42A 42B 157,42 157,42 42B 157,33 157,33 47A 47A 47A 47C 47A 47C 47C 47C 42C 42C 47B 47B 42C 42C 42A 42A 48A 48A 157,38 157,38 48B 48B 42B 157,33 48A 48A 42C 48C 48C 42C 42A 42A 42B 24c Tlorisi stojk v 3. odseku. Merilo 1 : 20. 157,33 42C 42C Drnovo 2, AAS 104, 2022 25 157,30 113A 113A 113B 113C 157,30 113A 113A 113B 157,30 113A 113A 113C 157,30 113B 113A 113A 113B 113C 157,33 114A 114A 113C 114B 157,30 157,30 113A 113A 113A 113A 114C 113B 113B 157,33 114A 114A 113C 113C 114B 157,33 114A 114A 114C 114B 157,33 114A 114A 157,27 114C 114B 115A 115A 115B 114C 157,33 157,33 115C 114A 114A 114A 114A 114B 157,27 114B 115A 115A 115B114C 114C 157,27 115A 115C 115A 115B 157,27 115A 115A 115B 115C 157,38 25 Ostanki rimskega vodovoda. 156,94 150A 150A 115C 151A 151A 150B 157,27 151B 157,27 115A 115A 115A 115A 115B 115B 157,38 156,94 150A 115C 150A 115C 151A 151A 150B 157,38 151B 156,94 150A 150A 151A 151A 150B 157,38 156,94 151B 150A 150A 151A 151A 150B 151B 157,38 157,38 156,94 150A 156,94 150A 150A 150A 151A 151A 151A 151A 150B 150B 151B 151B 24d Tlorisi stojk v 3. odseku. Merilo 1 : 20. 26 Drnovo 2, AAS 104, 2022 Grobišče Sežgane človeške kosti so bile odkrite tudi v ruševinski pla- sti znotraj grobnice (SE 62C). Gre za 349 g sežganih kosti9 Ob cesti se je v sek. 3 in 4 razprostiralo grobišče z zidanimi (0,5 g zob, 36 g lobanje, 11 g vretenc, 2 g reber, 15 g nadlah-grobnicami ter posameznimi žganimi in skeletnimi grobo- tnice, 10 g podlahtnice, 7 g koželjnice, 5 g dlani/stopal, 1 g vi. V nadaljevanju sledijo opisi posameznih grobov oziroma medenice, 42 g stegnenice, 3 g golenice, 66 g dolgih kosti, grobnic od najmanjše številke proti največji. 12 g sklepnih površin ter 135 g nedoločljivih kosti), ki so bile Grobnica 1 – SE 62, SE 62A, SE 62B, SE 62C, SE 62D, sek. izpostavljene temperaturam med 300 °C in 900 °C. Kosti so 3, kv. RR9–10 (sl. 21, 26–30) pripadale minimalno trem osebam. Ena oseba je umrla v sta- rosti med 20 in 40 let, ostali dve sta bili otroka. Pri odrasli ose- Način pokopa: žgan pokop v zidani grobnici. bi so bile vidne morfološke spremembe, ki morebiti kažejo Opis: Poškodovana grobnica 1 se je nahajala na območju sek. na vnetje vezi med stegnenico in sklepno površino črevnice, 3, v kv. RR9–10 (sl. 21, 26). Oglato oblikovana grobna jama bodisi zaradi patologije bodisi morebitne intenzivne uporabe (SE 62D) (vkopana v SE 3) je merila je 1,9 × 1,9 m ter je bila kolčnega sklepa. globoka do 40 cm. Na njene stene so bili naslonjeni zidovi Živalski ostanki: V ruševinski plasti znotraj grobnice (SE 62C) kvadratne zidane grobnice (SE 62B). Zunanja dolžina grobni-so bile odkrite tudi živalske kosti, in sicer odlomki 3 kosti ce je merila 1,9 × 1,9 m, zidovi pa so bili v višino ohranjeni do Micrommamalia ter okoli 500 odlomkov nedoločljivih žival-40 cm. Širina posameznega zidu je znašala do 45 cm. Zidana skih kosti.10 je bila iz večjih apnenčevih lomljencev, velikosti do 40 cm, ter posameznih odlomkov rimskih opek, velikosti do 20 cm. Organski/rastlinski ostanki: / Vse skupaj je bilo vezano z apneno malto (sl. 27). Notranjost Grobni inventar: G12–G19 grobnice je bila ometana s približno 1 cm debelim finim ome- tom, dno pa z apnenim estrihom. Ob severno, vzhodno in Radiokarbonska datacija groba:11 LTL18316A 1569 ± 45 južno steno je bila postavljena 25 cm visoka polica (sl. 28), ki BP, kar ob standardni deviaciji 1ẟ (68.2% verjetnost) pomeni je bila prav tako kot ostala notranjost ometana. Razdrobljena razpon od 428 do 538 AD, ob 2ẟ (95.4% verjetnost) pa med žara (G12) z žganino in sežganimi kostmi ter ostali grobni pri-398 do 548 AD (sl. 168–169). datki (G13–G16) so brez reda ležali v ruševinski plasti sivor- Datacija grobnega inventarja: 2.–3. stoletje javega meljastega peska (SE 62C), ki je vsebovala še apnen- čeve lomljence, rimsko opeko, drobce malte, kose ometa ter žganino s sežganimi kostmi (sl. 29). Vhod v grobnico je bil z zahodne strani (sl. 30). Do vhoda je vodil dromos, ki se je ohranil kot večja ovalna jama U-preseka (SE 62A) (vkopana v SE 3, SE 4 in SE 17) in je merila 1,2 × 0,9 m ter je bila globoka do 60 cm. Zapolnjena je bila z rumenorjavo plastjo peščene- ga melja (SE 62), ki je vsebovala še drobce oglja ter odlomke rimske lončenine (G17–G19). V bližini grobnice 1 sta bili odkriti še dve jami. Prva (SE 65/65A) se je nahajala v kv. RR10. Bila je pravokotne oblike, velika 0,47 × 0, 31 m ter globoka 10 cm. Polnilo je vsebovalo tudi manjše kose malte. Drugo (SE 61/61A) pa smo zaradi ostankov sežganih človeških kosti interpretira- li kot ostanek močno poškodovanega groba 20 (glej opis groba 20). Kostni ostanki: V žari, ki se je nahajala v grobnici 1, je bilo odkritih 267 g sežganih kosti8 (48 g lobanje, 5 g vretenc, 1 g dlani/stopala, 7 g medenice, 13 g stegnenice, 6 g golenice, 97 g dolgih kosti, 5 g sklepnih površin ter 85 g nedoločljivih kosti), ki so bile izpostavljene temperaturam med 600 °C in 900 °C. Antropološke analize so pokazale, da gre za odraslo osebo, ki je umrla mlajša od 30 let. 9  VZ 89 ter FL 70. 10  FL 70. 8  VZ grob 1 – žara. 11  VZ 88, SE 62C. Drnovo 2, AAS 104, 2022 27 Grobnica 1 polnilo jame 65A opeka 65 62D kamen malta, omet 62B dromos estrih 62C 62A 62 Sektor 3 Izkopno polje 5 3 61A 61 65A 62D 62B B 62A A 3 A B 157,56 157,34 62A 062B 62D 3 62B 61A 156,94 26 Tlorisa ter presek skozi grobnico 1. Merilo 1 : 50. 28 Drnovo 2, AAS 104, 2022 27 Kamnita arhitektura grobnice 1. 29 Ruševina v grobnici 1. 28 Polička v grobnici 1. 30 Dromos in vhod v grobnico 1. Drnovo 2, AAS 104, 2022 29 Grob 2 – SE 66, SE 66A, sek. 3, kv. RR9 (sl. 21, 31–33) Način pokopa: skeletni pokop v preprosti grobni jami. Opis: Grob 2 se je nahajal v kv. RR9 (sl. 21, 33). Grobna jama je bila pravokotne oblike (SE 66A) (vkopana v SE 4) in je merila 1 × 0,5 m (sl. 31). Ohranjen je bil le njen spodnji del, zato je ohranjena globina znašala le 20 cm. V grobno jamo je bil položen skelet pokojnika, ki je bil ohranjen v celoti (sl. 32). Pokojnik je ležal v iztegnjeni legi v smeri sever−jug, z nogami proti severu. Roke so bile iztegnjene ob telesu. Ob levi nogi je ležala keramična čaša (G20). Jama je bila na koncu zasuta s plastjo temno rjavega meljastega peska in proda (SE 66), v katerem je bil odkrit še bronast novec M. 31 Grobna jama groba 2. Aurelius ali Commodus 161–192 (G21). Kostni ostanki: Glede na antropološko analizo je bil v grobu 2 pokopan otrok, ki je umrl v starosti 3,5 let ± 1 leto. Ohra- njenost stegnenice je dopuščala tudi rekonstrukcijo višine, ki je za časa življenja znašala 83–87 ± 2–4 cm. Otrok je do- mnevno ženskega spola, vendar je ocena zelo nezanesljiva. Živalski ostanki: V polnilu grobne jame (SE 66) je bilo odkri- tih tudi 10 odlomkov nedoločljivih živalskih kosti.12 Organski/rastlinski ostanki: Ohranjen preperel (tj. nezogle- nel) les listavca, ki bi lahko bil ostanek krste. Grobni inventar: G20–G21 Datacija grobnega inventarja: druga polovica 2. stoletja 32 Skelet iz groba 2. Grob 2 A polnilo jame 66A 66A keramika kost 66 Sektor 3 Izkopno polje 5 B A B 157,23 157,23 66A 157,03 33 Tloris in presek skozi grob 2. Merilo 1 : 20. 12  FL 71. 30 Drnovo 2, AAS 104, 2022 Grobnica 3? – SE 67, SE 67A, sek. 3, kv. PP9 (sl. 21, 34–35) Način pokopa: žgan pokop v zidani grobnici? Opis: V kv. PP9 je bila odkrita elipsasta jama dolžine 2,2 m, širine 1,05 m in globine do 45 cm (SE 67A) (vkopana iz SE 3 in SE 4) (sl. 21, 34). Jama je bila zapolnjena s plastjo temno rjavega meljastega peska in proda (SE 67), v polnilu pa sta bila odkrita tudi odlomek neopredeljive posode (G22) ter večji apnenčev lomljenec, velikosti do 25 cm. Glede na obli- ko zahodnega dela jame bi lahko sklepali, da gre za vhod v grobnico, ki pa je bila povsem uničena (sl. 35). Kostni ostanki: V polnilu močno poškodovane grobne jame (SE 67) je bilo odkritih le 9 g sežganih kosti (2 g nadlahtnice, 1 g podlahtnice, 1 g koželjnice, 3 g dolgih kosti ter 2 g nedo- 35 Ostanek močno poškodovane/uničene grobnice 3. ločljivih kosti).13 Zaradi slabe ohranjenosti je mogoče oceniti le, da so bile kosti izpostavljene temperaturam med 600 °C do 900 °C ter da najverjetneje pripadajo eni osebi. Živalski ostanki: / Organski/rastlinski ostanki: / Grobni inventar: G22 Datacija grobnega inventarja: datacija zaradi pomanjkanja gradiva ni možna. polnilo jame B Sektor 3 Izkopno polje 5 67A A A B 67 157,25 67A 67A 156,82 34 Tlorisa in presek skozi ostanke močno poškodovane/uničene grobnice 3. Merilo 1 : 50. 13  VZ 103. Drnovo 2, AAS 104, 2022 31 Grobnica 4 – SE 103, SE 103A, SE 103B, SE 103C, SE 60, Poleg tega je bila prisotna otroška ličnica, ki pa ni bila sež- SE 54, SE 54A, sek. 3, kv. OO-PP8–9 (sl. 21, 36–42) gana (VZ 102). Antropološke analize so pokazale, da so bili v grobnici posmrtni ostanki vsaj štirih oseb, in sicer starejše Način pokopa: žgan pokop v zidani grobnici. odrasle osebe, odrasle osebe, mlajše od 30 let, otroka, ki je Opis: Grobnica 4 se je nahajala na območju sek. 3, v kv. umrl mlajši od 5 let, ter otroka, ki je umrl v 34. do 36. tednu OO-PP8–9 (sl. 21, 36). Nepravilno oblikovana grobna jama razvoja. Ena izmed odraslih oseb, verjetno starejša, je bila (SE 103A) (vkopana v SE 3, SE 4 in SE 17) je merila 2,25 × morda moškega spola, saj je zatilnična izboklina precej izra-2,25 m in je bila globoka do 1,3 m. V njej je bila zgrajena žena. Slednja je izražena tudi pri mlajši osebi, a manj, zato kvadratna zidana grobnica (SE 103), preostali del grobne je ocena, da gre za moškega, nezanesljiva. Poleg tega so jame pa je bil zasut s temno rjavo plastjo meljastega peska bile na lobanjskih kosteh ene izmed odraslih oseb opazne in proda (SE 60), kjer je bila odkrita tudi rimska lončenina spremembe, ki bi lahko bile patološke. Zaradi slabe ohra- (G37). Grobnica je bil na vzhodni strani v širini notranjosti njenosti je opredelitev sprememb dvomljiva, a morda gre podaljšana za približno 0,4 m. Zunanja dolžina grobnice za posledice pomanjkanja hranil, najverjetneje vitamina C. je merila 2,1 × 2,1 m, zidovi pa so bili v višino ohranjeni Živalski ostanki: V ruševinski plasti znotraj grobnice (SE 103C) do 1,25 m. Širina posameznega zidu je znašala do 45 cm. so bile odkrite tudi živalske kosti, in sicer odlomki 3 kosti Zidana je bila iz večjih apnenčevih lomljencev, velikosti do Micrommamalia ter okoli 400 odlomkov nedoločljivih žival-40 cm, ter posameznih odlomkov rimskih opek, velikosti do skih kosti.15 20 cm (sl. 37). Vse skupaj je bilo vezano z apneno malto. Na vrhu je bila zaključena z obokom, ki je bil zidan iz rimskih Organski/rastlinski ostanki: / opek (sl. 39). Del oboka nad vhodom je bil še ohranjen, del Grobni inventar: G23–G39 pa je ležal v ruševinski plasti (SE 103B) na dnu grobnice. Dno je bilo iz apnenega estriha, ki je bil še dodatno premazan z Datacija grobnega inventarja: 2.–3. stoletje glinenim premazom (SE 103C) (sl. 36). Ob vzhodni steni je bila 25 cm visoka polica (sl. 38), ki je bila prav tako kot ostala notranjost ometana s približno 1 cm debelim finim ometom, ki je bil tudi poslikan (sl. 40). Grobni pridatki in sežgane kosti so brez reda ležali na dnu (G23–G33) oziroma v ruševin- ski plasti (G34–G36) rjavosivega meljastega peska na dnu grobnice (SE 103B) (sl. 42). Ruševinska plast je vsebovala še apnenčeve lomljence, rimsko opeko ter drobce malte. Vhod v grobnico je bil z zahodne strani (sl. 41). Do vhoda je vodil dromos, tj. večja ovalna jama U-preseka (SE 54A) (vkopana v SE 3, SE 4 in SE 17), ki je v dolžino merila 2 m ter je bila globoka do 95 cm. Zapolnjena je bila s temno rjavo plastjo peščenega melja (SE 54), ki je vsebovala še drobce oglja ter odlomke rimske lončenine (G38–G39). V neposredni bližini, v kv. OO8, je bila odkrita še 1, 3 × 0,8 × 0,12 m velika siva plast proda (SE 50), ki bi jo morda lahko povezali z gradnjo grobnice. Kostni ostanki: Na dnu in v ruševinski plasti grobnice 4 (SE 103B, SE 103C) je bilo odkritih 3114,5 g sežganih kosti (2 g zob, 425 g lobanje, 86 g vretenc, 6 g lopatice, 2 g ključnice, 41 g reber, 224 g nadlahtnice, 130 g podlahtnice, 47 g koželjnice, 65 g dlani/stopala, 64 g medenice, 286 g stegnenice, 53 g golenice, 40 g mečnice, 659 g dolgih ko- sti, 61 g sklepnih površin ter 725 g nedoločljivih kosti),14 ki so bile izpostavljene temperaturam med 300 °C in 900 °C. 37 Kamnita arhitektura grobnice 4. 14  VZ 44, VZ 79, VZ 74, VZ 102, FL 69. 15  FL 69. 32 Drnovo 2, AAS 104, 2022 polnilo jame keramika ožgana zemlja Sektor 3 opeka Izkopno polje 5 kamen malta, omet dromos 103 103A 103A 103 103 103D 103 103C 54A 54A 103C 54 50 50A 50A 60 17 17 3 60 3 103 4 103A 4 60 17 103 17 3 60 3 4 103B 103A 36 Tlorisi in preseki skozi grobnico 4. Merilo 1 : 50. 38 Polička v grobnici 4. 39 Obok v grobnici 4. Drnovo 2, AAS 104, 2022 33 Grobnica 5 – SE 70, SE 70A, SE 70B, SE 70C, SE 70D, SE 70E, sek. 3, kv. OO8 (sl. 21, 43–45) Način pokopa: žgan pokop v zidani grobnici. Opis: Močno poškodovana grobnica 5 se je nahajala na ob- močju sek. 3, v kv. OO8 (sl. 21, 45). Oglato oblikovana grob- na jama (SE 70E) (vkopana v SE 4) je merila je 1,25 × 1,3  m ter je bila globoka do 30 cm. V njej so bili odkriti ostanki dna kvadratne zidane grobnice (SE 70B). Zunanja dolžina grobnice je merila 1,25 × 1,3 m, zidovi pa so bili v višino ohranjeni do 30 cm. Širina posameznega zidu je znašala do 25 cm. Grobnica je bila zidana iz večjih apnenčevih lomljen- cev, velikosti do 40 cm. Vse skupaj je bilo vezano z apneno 40 Freske v grobnici 4. malto (sl. 44). Dno je bilo iz apnenega estriha, v katerega je bila približno na sredini grobnice vdelana lončena posoda (G41) (sl. 44). Grobni pridatki (G40, G42) ter večja koncen- tracija žganine s sežganimi kostmi so ležali tik ob vzhodni steni grobnice, v ruševinski plasti črnosivorjavega meljastega peska in proda na dnu grobnice (SE 70C) (sl. 44). Ruševinska plast je vsebovala še apnenčeve lomljence, rimsko opeko, drobce malte ter kose ometa. Vhod v grobnico bi lahko bil z zahodne strani (sl. 43)? Do vhoda je vodil dromos, ohranjen kot večja ovalna jama U-preseka (SE 70A) (vkopana v SE 4), ki je merila 0,85 × 0,45 m ter je bila globoka do 30 cm. Zapolnjena je bila s temno rjavo plastjo peščenega melja in peska, ki je vsebovala še večjo koncentracijo oglja (SE 70). Na severni zunanji strani grobnice je bila odkrita manjša 41 Ruševina v grobnici 4. jama pravokotne oblike (SE 70D). Merila je 0,3 × 0,4 m ter je bila ohranjena do globine 15 cm. Zapolnjena je bila z rjavo plastjo meljastega peska in proda. V neposredni bližini, v kv. 008, je bila odkrita še 2,8 × 2,8 × 0,1 m velika sivorjava plast proda in peščenega melja (SE 51). Slednjo bi morda lahko povezali z gradnjo grobnice. Kostni ostanki: V ruševinski plasti grobnice 5 (SE 70C) je bilo odkritih 76,5 g sežganih kosti (1,5 g zob, 9 g lobanje, 1 g reber, 2 g podlahtnice, 2 g dlani/stopala, 3 g stegnenice, 3 g mečnice, 15 g dolgih kosti, 2 g sklepnih površin ter 38 g nedoločljivih kosti),16 ki so bile izpostavljene temperaturam med 600 °C in 900 °C. 42 Dromos in vhod v grobnico 4. V polnilu dromosa (SE 70) je bilo odkritih 65 g sež- ganih kosti (5 g lobanje, 7 g podlahtnice, 27 g dol- gih kosti ter 26 g nedoločljivih kosti),17 ki so bile iz- postavljene temperaturam med 600 °C in 900 °C. Antropološke analize so pokazale, da gre kljub dvema raz- ličnima lokacijama skupkov kosti znotraj grobnice za pokop ene osebe, stare med 12,5 in 30 let. Morda ni odveč, da 16  VZ 105, FL 87. 17  VZ 98, VZ 100, FL 79, FL 86. 34 Drnovo 2, AAS 104, 2022 na tem mestu izpostavimo, da je bila skupna teža sežganih Organski/rastlinski ostanki: V polnilu dromosa (SE 70) je kosti zgolj 140 g. bila odkrita tudi večja koncentracija oglja, in sicer cf. Alnus, Živalski ostanki: V ruševinski plasti znotraj grobnice (SE 70C) Corylus, Caprinus.20 so bile odkrite tudi živalske kosti, in sicer 459 odlomkov ne- Grobni inventar: G40–G42 določljivih živalskih kosti.18 V polnilu dromosa (SE 70) pa 259 Datacija grobnega inventarja: 2.–3. stoletje odlomkov nedoločljivih živalskih kosti.19 polnilo jame keramika opeka kamen Sektor 3 Izkopno polje 5 dromos estrih 70D 51A 70D 70B 70E 70C 70A 43 Vdelana posodica na dnu grobnice in ostaline grobne 70 51 4 arhitekture grobnice 5. 70B 70D 51A 70B 70E 70A 4 70B 44 Ruševina v grobnici 5. 45 Tlorisa grobnice 5. Merilo 1 : 50. 18  FL 87. 19  FL 79, FL 86. 20  VZ 86. Drnovo 2, AAS 104, 2022 35 Grobnica 6? – SE 64, SE 64A, sek. 3, kv. NN7–8 Živalski ostanki: / (sl. 21, 46–47) Organski/rastlinski ostanki: / Način pokopa: žgan pokop v kamniti skrinji? Grobni inventar: G43–G49 Opis: V sek. 3, kv. NN7–8 je bila odkrita ovalna jama dolžine Datacija grobnega inventarja: druga polovica 2. stoletja 2,7 m, širine 1,65 m in globine do 40 cm (SE 64A) (sl. 46) (vkopana iz SE 4). Zapolnjena je bila s plastjo temno rjavega meljastega peska in proda (SE 64), v polnilu pa so bili odkri- ti tudi večji apnenčev lomljenec, odlomki rimske lončenine (G43–G48), bronast novec Marka Avrelija ali Komoda (161– 192) (G49; PN 106) ter koncentracija sežganih kosti. Glede na obliko zahodnega dela jame bi lahko sklepali, da gre za vhod v grobnico, ki pa je bila povsem uničena (sl. 47). Večja apnenčeva plošča na južnem delu jame bi lahko nakazova- la, da je bila grobnica obložena s kamnitimi ploščami. Kostni ostanki: V močno poškodovani grobni jami (SE 64)21 je bilo ohranjenih le 1 g sežganih dolgih kosti. Zaradi slabe ohranjenosti je mogoče oceniti le, da so bile kosti izposta- vljene temperaturi okoli 900 °C ter najverjetneje pripadajo eni osebi. 47 Ostanki grobne jame grobnice 6. GROBNICA 6 polnilo jame keramika 64A kamen dromos 64 64A Sektor 3 Izkopno polje 5 46 Tlorisa grobnice 6. Merilo 1 : 25. 21  VZ 59. 36 Drnovo 2, AAS 104, 2022 Grobnica 7 – SE 100, SE 100A, SE 100B, SE 100C, SE 100D, (SE 100B) (vkopana v SE 3, SE 4), ki je merila 1,94 × 1,47 m SE 100E, SE 100F, SE 100G, SE 100H, SE 100I, SE 20, SE 14, ter je bila globoka do 1,6 m (sl. 55). Zapolnjena je bila z rja-SE 15, sek. 3, kv. MM6–7 (sl. 21, 48–56) vo plastjo peščenega melja in proda (SE 20), ki je vsebovala Način pokopa: žgan pokop v zidani grobnici. še drobce oglja, sežgane kosti ter manjše odlomke rimske lončenine. Opis: Grobnica 7 se je nahajala na območju sek. 3, v kv. MM6–7 (sl. 21, 48). Oglato oblikovana grobna jama V vodoravni liniji pred dromosom so bile v kv. MM7 odkri- (SE 100A) (vkopana v SE 3, 4) je merila je 2,66 × 2,66 m ter te še štiri manjše jame (SE 55A, SE 56A, SE 57A in SE 59A) je bila globoka do 1,6 m. Na njene stene so bili naslonjeni (sl. 21, 48). Odkrili smo jih na nivoju geološke plasti SE 3 zidovi kvadratne zidane grobnice (SE 100). Na severni in juž- in SE 4. Prve tri so bile okrogle in so merile 0,45 m ter so ni zunanji zid grobnice sta se naslanjali 10 cm debeli plasti bile ohranjene do globine 0,45 m. Stene so bile poševne, malte (SE 14 in SE 15), ki nakazujeta nivo gradnje oziroma dno konkavno. Zapolnjene so bile s sivorjavo plastjo pešče-ostanke gradnje grobnice. Zunanja dolžina grobnice je me- nega melja (SE 55, SE 56 in SE 57), v njih pa so bili odkriti rila 2,66 × 2,66 m, zidovi pa so bili v višino ohranjeni do 1,6 tudi odlomki rimske lončenine (G72–G73) ter oglje, v jami m. Širina posameznega zidu je znašala do 45 cm. Zidana je SE 55 celo ostanki sežganih kosti in železna verižna srajca bila iz večjih apnenčevih lomljencev, velikosti do 40 cm, ter (G74, PN 116). Četrta je bila pravokotne oblike. Merila je posameznih odlomkov rimskih opek, velikosti do 20 cm. Vse okoli 0,4 m ter je bila ohranjena le do 5 cm in je imela v skupaj je bilo vezano z apneno malto (sl. 50). Na vrhu je bila polnilu ohranjene tudi ostanke malte (SE 59). Prvo jamo bi najverjetneje zaključena z obokom (sl. 49). To nakazuje kos morda lahko povezovali z obredi, ki so se odvijali tekom in oboka, ki je ležal v ruševini v notranjosti grobnice. po pokopu v grobnico 7, morda celo kot grob, podobno kot grob 20 pred grobnico 1. Drugi dve bi morda lahko po- Notranjost grobnice je bila ometana s približno 1 cm debe- vezovali z ostanki lesenega nadstreška? Četrto pa z ostanki lim finim ometom, ki je bil poslikan s floralnim motivom v temelja žrtvenika? več barvah (zelena, rdeča, vijolična, modra, rumena) (sl. 51). Dno je bilo položeno iz kosov tankih apnenčevih plošč, ki Kostni ostanki: V ruševinski plasti grobnice 7 (SE 100C, so bile zalite z apnenim estrihom. Ta pa je bil še dodatno SE 100D) je bilo odkritih 2948,5 g sežganih kosti (7,5 g zob, premazan z glinenim premazom (SE 100H) (sl. 52–53). Na 464 g lobanje, 102 g vretenc, 2 g lopatic, 24 g reber, 108 g sredini je bila pod estrihom skrita talna niša (SE 100I) velikosti nadlahtnice, 75,5 g podlahtnice, 9 g koželjnice, 80,5 g dla-0,8 × 0,6 m, ki je bila pokrita z večjo apnenčevo ploščo ni/stopala, 69 g medenice, 224 g stegnenice, 2 g poga- (SE 100F) (sl. 53). Niša je bila zapolnjena s plastjo temno rja- čice, 109 g golenice, 31,5 g mečnice, 697,5 g dolgih kosti, vega do črnega meljastega peska (SE 100E), ki je vsebovala 131 g sklepnih površin ter 812 g nedoločljivih kosti),22 ki so še železne žebljičke (G70) ter žganino s sežganimi kostmi. bile izpostavljene temperaturam med 300 °C in 900 °C. Pod njo pa se je nahajala še plast žganine (SE 100G). Ob V polnilu niše (SE 100G, SE 100E) je bilo odkritih še 60 g sež- severni, vzhodni in južni steni je bila sezidana 35 cm visoka ganih kosti (4 g lobanje, 2 g vretenc, 0,5 g reber, 2,5 g dlani/ polica, ki je bila prav tako kot ostala notranjost ometana, na stopal, 2 g medenice, 15 g dolgih kosti, 2 g sklepnih površin vrhu pa je bila obložena z opeko (sl. 52). Grobni pridatki ter 32 g nedoločljivih kosti),23 prav tako izpostavljenih tempe- (G50–G63, G65, G67–G68) ter žganina s sežganimi kostmi raturam med 300 °C in 900 °C. Antropološke analize so po-so brez reda ležali na dnu grobnice v ruševinski plasti sivor- kazale, da je bila v grobnici pokopana vsaj ena odrasla oseba, javega meljastega peska (SE 100C) (sl. 54). Ruševinska plast stara med 23 in 40 let. V ruševinski plasti (SE 100C, SE 100D) in je vsebovala še apnenčeve lomljence, velikosti do 30 cm, v niši (SE 100G, SE 100E) je prepoznati le kosti odrasle osebe, rimsko opeko, drobce malte ter kose ometa. Pod njo pa je morda ženske, saj je kolčni vozel videti odprt. V čeljustnici je bila odkrita še sivorjava plast odpadlega ometa ter melja-videti, da so nekateri zobje izpadli pred smrtjo. Poleg tega je stega peska (SE 100D), ki je vsebovala še odlomke lončenine bila na lobanjskih kosteh opazna poroznost, morda posledica (G64), stekla (G66), koščenih predmetov (G69) ter sežgane patologije, ki pa je ni mogoče natančneje opredeliti. Vendarle kosti. Vhod v grobnico je bil z zahodne strani in je bil še je treba opozoriti, da so lobanjske kosti odrasle osebe števil-posebej lepo obdelan, saj je bil zgrajen iz večjih obdelanih ne, nekateri odprti šivi kažejo na mlajšo odraslo osebo, delo-kosov peščenjaka, samo odprtino pa je zapirala plošča veli- ma zaprti šivi in izguba zob pred smrtjo na nekoliko starejšo kosti 0,94 × 0,7 m iz enakega materiala, ki je imela približno odraslo osebo. Zaradi slabe ohranjenosti je nemogoče trditi, na sredini vdelano železno rinko za odpiranje (sl. 49, 55). 22  VZ 66, VZ 72, VZ 79, VZ 91, VZ 97, VZ 99, VZ 101, FL 72, FL 76, FL Do vhoda je vodil dromos, večja ovalna jama U-preseka 77, FL 78, FL 80, FL 81, FL 83. 23  FL 84, FL 85. Drnovo 2, AAS 104, 2022 37 da sta bili v grobnici pokopani dve, mlajša in starejša odrasla 50 odlomkov nedoločljivih živalskih kosti pa je bilo odkritih oseba, a ni nemogoče. tudi v eni izmed jam (SE 5527 in SE 5628) pred grobnico 7. 4 g sežganih kosti (1 g lobanje ter 3 g nedoločljivih kosti)24 Organski/rastlinski ostanki: V polnilu niše (SE 100E)29 ter v ru-je bilo odkritih tudi v eni izmed jam (SE 55) pred grobnico ševinski plasti znotraj grobnice (SE 100D)30 je bila odkrita tudi 7. Kosti so bile izpostavljene temperaturam med 300 °C in večja koncentracija oglja (difuzno porozen listavec). Oglje 900 °C ter verjetno pripadajo eni odrasli osebi, mlajši od 30 pa je bilo odkrito tudi v dveh jamah pred grobnico (SE 5531 let. in SE 5732), in sicer v cf. Quercus/Fraxinus v prvi ter venčasto Živalski ostanki: V ruševinski plasti znotraj grobnice porozen listavec v drugi. (SE 100D) so bile odkrite tudi živalske kosti, in sicer 2 odlom- Grobni inventar: G50–G74 ka zob Microtus agrestis/arvalis, 5 odlomkov zob Arvicola Datacija grobnega inventarja: 2.–3. stoletje sp., 77 odlomkov Micromammalia, 3517 odlomkov nedolo- čljivih živalskih kosti.25 V polnilu niše (SE 100E) pa 1 odlomek Grobnica 8 – SE 68, SE 68A, SE 68B, SE 68C, SE 68D, sek. mandibule Soricidae, 2 odlomka zoba Microtus agrestis/ 3, kv. KK-LL5–6 (sl. 21, 57–63) arvalis, 2 odlomka mandibule Arvicolinae ter 185 odlomkov GROBNICA 7 polnilo jame keramika 100 16 16 15 ožgana zemlja 14? 3 3 opeka 100 kamen železo 4 4 malta, omet 100A dromos 100 Sektor 3 Izkopno polje 5 100C 100A M 1 : 50 57 57A 100 56A 20 56 100B 59A 59 4 55 55A 48a Tlorisi in presek skozi grobnico 7. Merilo 1 : 50. 27  FL 31. nedoločljivih živalskih kosti.26 28  FL 32. 29  VZ 84. 24  VZ 31, FL 31. 30  VZ 72. 25  PN 118, FL 72, FL 73, FL 75, FL 76, FL 77, FL 78, FL 80, FL 81, FL 83. 31  VZ 31. 26  FL 84. 32  VZ 33. 38 Drnovo 2, AAS 104, 2022 M 1 : 25 100D 100 49 Zaprt vhod v grobnico 7. 100H 100E 100G 100F 100 50 Kamnita arhitektura grobnice 7. 100I 100H 52 Polička v grobnici 7. 48b Tlorisi in presek skozi grobnico 7. Merilo 1 : 25. Drnovo 2, AAS 104, 2022 39 51 Freske. 54 Ruševina v grobnici 7. 53 Niša v grobnici 7. 40 Drnovo 2, AAS 104, 2022 56 Jame pred grobnico 7. 55 Dromos in vhod v grobnico 7. Drnovo 2, AAS 104, 2022 41 Način pokopa: žgan pokop v zidani grobnici. Opis: Grobnica 8 se je nahajala na območju sek. 3, v kv. KK- -LL5–6 (sl. 21, 57). Oglato oblikovana grobna jama (SE 68D) (vkopana v SE 3 in SE 4) je merila 1,95 × 2 m in je bila glo- boka do 40 cm. Na njene stene so bili naslonjeni zidovi kva- dratne zidane grobnice (SE 68B). Zunanja dolžina grobnice je merila 1,95 × 2 m, zidovi pa so bili v višino ohranjeni do 40 cm. Širina posameznega zidu je znašala do 45 cm. Zi- dana je bila iz večjih apnenčevih lomljencev, velikosti do 40 cm, ter vezana z apneno malto (sl. 58). Notranjost grobnice je bila ometana s približno 1 cm debelim finim ometom, ki je bil tudi poslikan (sl. 59), dno pa z apnenim estrihom, ki je bil dodatno premazan z rdečim glinenim premazom (sl. 61). Ob vzhodni steni je bila sezidana 25 cm visoka polica, ki je 58 polnilo jame Kamnita arhitektura grobnice 8. bila prav tako kot ostala notranjost ometana (sl. 60). Raz- keramika opeka drobljene žare (G75) in ostali grobni pridatki (G76–G79) ter Sektor 3 kamen Izkopno polje 5 žganina s sežganimi kostmi so ležali v sivorjavi ruševinski malta, omet plasti na dnu grobnice (SE 68C) (sl. 62). Ruševinska plast je dromos vsebovala še apnenčeve lomljence, rimsko opeko, drobce estrih malte ter kose ometa. Vhod v grobnico je bil z zahodne 68D strani (sl. 63). Na vhodu je bila v notranjost sezidana 60 cm široka in 10 cm globoka stopnica. Do vhoda je vodil dromos, viden kot večja ovalna jama U-preseka (SE 68A) (vkopana v 3 SE 3, SE 4), ki je merila 2,6 × 0,85 m ter je bila globoka do 69 69A 68 80 cm. Zapolnjena je bila s temno rjavo plastjo peščenega melja in proda (SE 68), ki je vsebovala še odlomke rimske lončenine (G80–G84). 68 Na zahodni strani dromosa je bila v kv. LL6 odkrita manjša 59 Freske. 68A 4 okrogla jama (SE 69A) (sl. 21, 57). Merila je 0,35 m ter je bila polnilo jame 68B 3 68D keramika opeka Sektor 3 69 69A 68C kamen Izkopno polje 5 malta, omet dromos 68 estrih 68A 4 68D 68B 3 3 68D 69 69A 68 69A 68 68A 4 68A 4 57 Tlorisi grobnice 8. Merilo 1 : 50. 42 Drnovo 2, AAS 104, 2022 68B 3 68D 69 69A 68C 68 68A 4 68B 3 68D 69A 68A 4 60 Polička v grobnici 8. 62 Ruševina v grobnici 8. 61 Dno z glinenim premazom. ohranjena do globine 45 cm. Zapolnjena je bila s sivorjavo plastjo peščenega melja (SE 69), v njej pa je bilo odkrito tudi oglje. Kostni ostanki: V ruševinski plasti grobnice 8 (SE 68C) je bilo odkritih 28 g sežganih kosti (2 g lobanje, 4 g vretenc, 2 g reber, 15 g dolgih kosti, 1 g sklepnih površin ter 4 g nedo- ločljivih kosti),33 ki so bile izpostavljene temperaturam med 63 Dromos in vhod v grobnico 8. 300 °C in 900 °C. V polnilu dromosa (SE 68) je bilo odkritih Ocena spola odrasle osebe ni mogoča, pri skeletu otroka še 131 g sežganih kosti (1,5 g zob, 14 g lobanje, 1 g vre-gre zelo vprašljivo za deklico. tenc, 1 g reber, 1 g koželjnice, 3,5 g dlani/stopal, 36 g dolgih kosti, 2 g sklepnih površin ter 71 g nedoločljivih kosti),34 ki Živalski ostanki: V ruševinski plasti znotraj grobnice (SE 68C) so bile izpostavljene temperaturam med 300 °C in 900 °C. so bile odkrite tudi živalske kosti, in sicer 40 odlomkov ne-Antropološke analize so pokazale, da sta bili v grobnico po- določljivih živalskih kosti.35 V polnilu dromosa (SE 68) pa 357 kopani vsaj dve osebi, odrasla oseba, stara med 23 in 30 odlomkov nedoločljivih živalskih kosti.36 let, ter otrok, star med 1,5 in 2,5 let. V ruševinski plasti so Organski/rastlinski ostanki: / predvsem sežgane kosti odrasle osebe in nekaj odlomkov nesežganih otroških kosti. V polnilu dromosa so bile priso- Grobni inventar: G75–G84 tne sežgane kosti odrasle osebe ter nesežgane kosti otroka. Datacija grobnega inventarja: 3.–4. stoletje 33  VZ 93, VZ 95, FL 82. 35  FL 82. 34  VZ 83, VZ 87, VZ 92, VZ 96, VZ 104, FL 68, FL 74. 36  FL 68, 74. Drnovo 2, AAS 104, 2022 43 Grobnica 9 – SE 19, SE 19A, SE 19B, SE 19C, SE 19D, SE Kostni ostanki: V skledi PN 12 je bilo odkritih 1491 g se-19E, SE 19F, SE 19G, SE 19H, SE 19I, SE 19J, sek. 3, kv. KK6 žganih kosti (7 g zob, 253 g lobanje, 115 g vretenc, 32 g (sl. 21, 64–71) lopatice, 51 g reber, 89 g nadlahtnice, 76 g podlahtnice, Način pokopa: žgan pokop v kamniti skrinji. 19 g koželjnice, 114 g dlani/stopal, 76 g medenice, 176 g stegnenice, 1 g pogačice, 38 g mečnice, 180 g dolgih ko- Opis: Grobnica 9 se je nahajala na območju sek. 3, v kv. KK6 sti, 14 g sklepnih površin ter 250 g nedoločljivih kosti),37 ki (sl. 21, 64). Oglato oblikovana grobna jama (SE 19F) (vkopana so bile izpostavljene temperaturam med 300 °C in 900 °C. v SE 17) je merila je 1,17 × 1,15 m ter je bila globoka do 100 V žganini v kamnitem prekatu (SE 19G) je bilo odkritih 12 g cm. Vanjo je bila postavljena kamnita skrinja (SE 19E), preostali sežganih kosti (0,5 g zob, 3 g dolgih kosti ter 8 g nedolo-del grobne jame pa je bil zasut z rumenkasto rjavo plastjo čljivih kosti),38 v žganini v prekatu (SE 19H) pa še 2,5 g se-meljastega peska, proda in lomljencev (SE 19A), kjer so bili žganih kosti (0,5 g zob ter 2 g nedoločljivih kosti),39 ki so odkriti tudi rimska opeka ter ploščati kamni, velikosti do 18 bile izpostavljene temperaturam med 300 °C in 900 °C. cm. Zunanja dolžina kamnite skrinje je merila 1 × 0,6 m, v vi- V ruševinski plasti grobnice 9 (SE 19C, D) je bilo odkritih šino pa do 70 cm. Zgrajena je bila iz šestih večjih apnenčevih 26,5 g sežganih kosti (1 g zob, 7 g lobanje, 2 g vretenc, plošč, velikosti od 68 do 95 cm (vzhodna, severna in južna 1,5 g reber, 1 g dlani/stopal, 2 g medenice, 2 g dolgih stranica so bile zgrajene iz ene plošče, zahodna stranica pa kosti ter 10 g nedoločljivih kosti),40 ki so bile izpostavlje-iz treh plošč) ter debeline do 7 cm (sl. 65). Stranske plošče ne temperaturam med 300 °C in 900 °C. Nad pokrovom oziroma konstrukcija so bile na vrhu prekrite s pokrovom iz grobnice (SE 19) pa je bilo odkritih 1445 g sežganih kosti dveh apnenčevih plošč (SE 19), velikosti od 78 do 152 cm, (9 g zob, 201 g lobanje, 103 g vretenc, 2 g lopatice, 4 g poleg njiju pa so bili odkriti tudi odlomki rimske lončenine. ključnice, 47 g reber, 82 g nadlahtnice, 40 g podlahtnice, Pokrova sta bila prekrita s plastjo (SE 18). Ob vzhodni steni 30 g koželjnice, 49 g dlani/stopal, 125 g medenice, 237 g je bila iz enakih kamnitih plošč izdelana votla polica, ki je v stegnenice, 4 g pogačice, 106 g golenice, 14 g mečni-svoji notranjosti skrivala dva prekata, napolnjena z žganino ce, 144 g dolgih kosti ter 248 g nedoločljivih kosti),41 ki so (sl. 66–67). V južnem prekatu so se nahajali žganina (SE 19G) bile izpostavljene temperaturam med 300 °C in 900 °C. s sežganimi kostmi in srebrn predmet (G93), v severnem pa Antropološke analize so pokazale, da so bili v grobnici po- žganina (SE 19H) s sežganimi kostmi in železen žebelj (G94). kopani vsaj štirje pokojniki. Dve odrasli osebi in mlajši otrok Na polico sta bili položeni dve večji skledi z žganino (G85– so bili položeni v skledo PN 12. Glede na morfološke zna- G86; PN 12, PN 13), na dno pa še tri glinene posode: glinen čilnosti gre za odraslo osebo, staro med 40 in 50 let, mlajšo lonec, v katerem je bila manjša čaša (G88–G89; PN 14, PN odrasla osebo, staro med 20 in 30 let, ter otroka, mlajšega 15), in v kotu pri vhodu skodelica (G87; PN 30). Dno ni bilo od dveh let. Ostri očesni oboki ene izmed odraslih oseb obdelano. Notranjost groba je bila zapolnjena s tremi plastmi morda kažejo na žensko. Poleg tega so bili v ruševinski plasti (sl. 69), in sicer novodobnim nasutjem (SE 19B), pod njim je še posmrtni ostanki otroka, starega med 7,5 let in 11,5 let bila črnorjava plast meljastega peska in proda (SE 19D), ki je ± 1 leto. Na zgornji čeljustnici ene izmed odraslih oseb so vsebovala večjo koncentracijo oglja, sežganih kosti in kovine opazne patološke spremembe, in sicer cista, ki jo spremlja (G92; PN 16), pod njo pa je ležala še sivo rumenkasto rja-vnetje, v očesnih strehah mlajšega otroka pa poroznost, ki va plast meljastega peska in proda (SE 19C), ki je vsebovala kaže na cribro orbitalio ter tako morda pomanjkanje hranil sežgane kosti, oglje ter ostale grobne pridatke (G90–G91). ali bolezen metabolizma. Vhod v grob je bil z zahodne strani, prekrivala pa ga je večja kamnita plošča (sl. 70). Do vhoda je vodil dromos, tj. večja Živalski ostanki: V ruševinski plasti znotraj grobnice (SE 19C, ovalna jama U-preseka (SE 19J) (vkopana v SE 3 in SE 17), ki je D) so bile odkrite tudi živalske kosti, in sicer 150 odlomkov merila 0,85 × 0,7 m ter je bila globoka do 65 cm. Zapolnjena nedoločljivih živalskih kosti.42 V žganini v prekatu (SE 19G) 50 je bila s temno rjavo plastjo peščenega melja (SE 19I), ki je odlomkov nedoločljivih živalskih kosti,43 v prekatu (SE 19H) vsebovala še drobce oglja, sežgane kosti ter odlomke rimske pa 15 odlomkov nedoločljivih živalskih kosti.44 lončenine (sl. 71). 37  VZ 12. Južno od grobnice 9 je bila v kv. JJ-KK5 odkrita tudi jama 38  FL 12. nepravilne oblike (SE 23A), ki je merila 1,36 × 0,53 m. Ohra- 39  FL 4, FL 11. njena je bila do globine 15 cm. Stene so bile poševne, dno 40  VZ 3, VZ 4, VZ 15, FL 6, FL 8. 41  VZ 8. nepravilno oblikovano. Zapolnjena je bila z maltnim pol- 42  FL 6, FL 8. nilom (SE 23B). Morda je šlo za ostanke grobne jame ter 43  FL 12. njenega polnila in ne za novo jamo. 44  FL 4. 44 Drnovo 2, AAS 104, 2022 Organski/rastlinski ostanki: V ruševinski plasti znotraj grob-Grobni inventar: G85–G94 nice (SE 19C) je bila odkrita tudi večja koncentracija oglja. Datacija grobnega inventarja: prva polovica 2.–začetek Izkazalo se je, da gre za cf. Quercus/Fraxinus. 3. stoletja polnilo jame keramika 18 opeka kamen Sektor 3 Izkopno polje 5 dromos 19 23A A B 157,67 157,60 157,23 19F 19E 19E 156,96 19A 156,90 17 PN 12 19E 19D 19C PN 13 19E 19E 19I 19A C D 19J 19J PN 14, PN 15 17 17 19I 3 3 17 19F 4 19A 19H B D E 19G 19E 19A E F A F 17 19A 19J 17 C 3 19A 19E 3 4 19F 4 64 Tloris in preseki skozi grobnico 9. Merilo 1 : 25. Drnovo 2, AAS 104, 2022 45 65 Kamnita arhitektura grobnice 9. 67 Prekat v grobnici 9. 68 Stene grobnice 9. 66 Polička v grobnici 9. 46 Drnovo 2, AAS 104, 2022 69 Ruševinske plasti v grobnici 9. 71 Pokrov grobnice 9. 70 Dromos in vhod v grobnico 9. Drnovo 2, AAS 104, 2022 47 Grobnica 10 – SE 71, SE 71A, SE 71B, sek. 3, kv. KK5 V neposredni bližini grobnice je bila odkrita še manjša okro- (sl. 21, 72–75) gla jama (SE 72), velikosti 0,5 m. Ohranjena je bila do globine Način pokopa: žgan pokop v zidani grobnici. 20 cm. V polnilu slednje je bil odkrit odlomek krožnika (G96). Opis: Močno poškodovana grobnica 10 se je nahajala na Kostni ostanki: / območju sek. 3, v kv. KK5 (sl. 21, 72). Oglato oblikovana Živalski ostanki: / grobna jama (SE 71A) (vkopana v SE 4) je merila 2,2 × 1,4 m Organski/rastlinski ostanki: / in je bila globoka do 30 cm. Na njene stene so bili naslonjeni zidovi kvadratne zidane grobnice (SE 71B). Zunanja dolži- Grobni inventar: G95 na grobnice je merila 1,4 × 1,4 m, zidovi pa so bili v višino Datacija grobnega inventarja: datacija zaradi pomanjkanja ohranjeni le do 10 cm, torej se je ohranilo le dno grobnice. gradiva ni možna. Širina posameznega zidu je znašala do 45 cm. Zidana je bila iz večjih apnenčevih lomljencev, velikosti do 30 cm, ter od- lomkov rimske opeke. Vse skupaj je bilo med seboj vezano z apneno malto (sl. 73). Notranjost grobnice oziroma njeno dno je bilo iz apnenega estriha, ta pa je bil še dodatno pre- mazan z glinenim premazom (sl. 73). Razdrobljeni grobni pridatki (G95) so ležali na dnu grobnice (sl. 74). Vhod v grobnico je bil najverjetneje z zahodne strani (sl. 75), saj je do tam vodil dromos, dokumentiran kot večja nepravilno oblikovana jama U-preseka (SE 71), ki je merila 2,2 × 0,8 m ter je bila globoka do 10 cm. Zapolnjena je bila s temno rja- vo plastjo peščenega melja (SE 71), ki je vsebovala še malto ter odlomke rimskih opek. 73 Kamnita arhitektura grobnice 10 in dno z glinenim premazom. polnilo jame glinen estrih opeka kamen Sektor 3 Izkopno polje 5 malta, omet dromos 4 71B 71A 71B 71 74 Ruševinska plast v grobnici 10. 71 72A 72 72 Tloris grobnice 10. Merilo 1 : 50. 75 Dromos in vhod v grobnico 10. 48 Drnovo 2, AAS 104, 2022 Grobnica 11 – SE 53, SE 53A, SE 53B, SE 53C, SE 53D, prisotnosti vsaj dveh (grobna jama in konstrukcija grobnice) SE 53E, SE 53F, sek. 3, kv. II4–5 (sl. 21, 76–79) pokojnikov, pri čemer so otroške kosti predvsem v konstruk- Način pokopa: žgan pokop v kamniti skrinji. ciji grobnice. Opis: Grobnica 11 se je nahajala na območju sek. 3, v kv. Živalski ostanki: V ruševinski plasti znotraj grobnice (SE 53) II4–5 (sl. 21, 76). Oglato oblikovana grobna jama (SE 53B) so bile odkrite tudi živalske kosti, in sicer 150 odlomkov (vkopana v SE 17) je merila 1,3 × 1,1 m in je bila globoka do nedoločljivih živalskih kosti.48 V grobni jami (SE 53B) je bilo 55 cm. Vanjo je bila postavljena kamnita skrinja (SE 53C, D, najdenih 45 odlomkov nedoločljivih živalskih kosti.49 V konE), preostali del grobne jame pa je bil zasut s temno rjavo strukciji grobnice (SE 53C) pa 275 odlomkov nedoločljivih plastjo meljastega peska in proda (SE 53F). Zunanja dol- živalskih kosti.50 žina kamnite skrinje (SE 53C) je merila 1 × 1,3 m, v višino Organski/rastlinski ostanki: V konstrukciji grobnice pa do 60 cm. Zgrajena je bila iz do 15 cm debelih večjih (SE 53C)51 ter v ruševinski plasti znotraj groba (SE 53)52 je apnenčevih plošč, velikosti od 70 cm (sl. 77). H kamniti skri-bila odkrita tudi večja koncentracija oglja, in sicer cf. Alnus/ nji (SE 53C) so pripisani grobni pridatki (G103–G107). Ob Corylus/Carpinus, cf. Acer sp., Fraxinus sp., difuzno porozen vzhodni steni je bila iz enakih kamnitih plošč izdelana 15 listavec. Odkrita pa so bila tudi semena Lens culinaris. cm visoka polica (SE 53D), kamnita plošča pa je ležala tudi Grobni inventar: G97–G107 na dnu skrinje (SE 53E) (sl. 78). Notranjost grobnice je bila zapolnjena s črno plastjo meljastega peska in proda (SE 53), Datacija grobnega inventarja: druga polovica 3.–4. stoletje ki je vsebovala še drobce oglja, sežgane kosti in odlomke rimske lončenine (G97–G98, G100) ter nedoločljiv bronast novec iz 1.–2. stoletja (G99; PN 73). Vhod v grobnico je bil kamen z zahodne strani, prekrivala pa ga je večja kamnita plošča dromos (sl. 79). Do vhoda je vodil dromos, tj. večja ovalna jama U- Sektor 3 -preseka (SE 53A) (vkopana v SE 17), ki je merila 1 × 1 m ter Izkopno polje 5 je bila globoka do 55 cm. Zapolnjena je bila z isto plastjo kot grobnica (SE 53). Kostni ostanki: V ruševinski plasti grobnice 11 (SE 53) je bilo odkritih 39 g sežganih kosti (3 g lobanje, 1 g vretenc, 6 g dol- gih kosti, 2 g sklepnih površin ter 27 g nedoločljivih kosti),45 53B ki so bile izpostavljene temperaturam med 300 °C in 900 °C. V grobni jami (SE 53B) je bilo odkritih še 149 g sežga- nih kosti (21 g lobanje, 1 g reber, 19 g nadlahtnice, 14 g 17 podlahtnice, 3 g koželjnice, 9 g stegnenice, 1 g mečni- 53E 53D ce, 51 g dolgih kosti ter 46 g nedoločljivih kosti),46 prav 53C tako izpostavljenih temperaturam med 300 °C in 900 °C. V konstrukciji grobnice (SE 53C) pa je bilo odkritih 128,5 g 53A sežganih kosti (24 g lobanje, 3,5 g reber, 7 g nadlahtni- 53C ce, 2 g podlahtnice, 0,5 g koželjnice, 1 g dlani/stopal, 3 g 53 stegnenice, 2 g golenice, 3 g mečnice, 35 g dolgih kosti, 53F 1 g sklepnih površin ter 47 g nedoločljivih kosti),47 ki so bile izpostavljene temperaturam med 300 °C in 900 °C. Antropološke analize so pokazale, da je bil v grobnici po- 76 Tloris grobnice 11. Merilo 1 : 25. kopan najmanj en pokojnik, verjetno otrok. Kljub temu, da pri skeletnih posmrtnih ostankih ni opaziti podvojenih skeletnih elementov ali izrazitih razlik v njihovi razvitosti, je ohranjenost zelo slaba, arheološki kontekst pa ne izključuje 48  FL 30. 49  FL 41, FL 42. 45  FL 30. 50  FL 44, FL 45, FL 47, FL 48, FL 49, FL 52, FL 152. 46  VZ 42, VZ 46, FL 41, FL 42. 51  VZ 44, VZ 45, VZ 47, VZ 48, VZ 49, VZ 52, VZ 152. 47  VZ 50, VZ 54, VZ 61, FL 44, FL 45, FL 47, FL 48, FL 49, FL 52, FL 152. 52  VZ 30. Drnovo 2, AAS 104, 2022 49 77 Kamnita arhitektura grobnice 11. 78 Polička v grobnici 11. 79 Dromos in vhod v grobnico 11. 50 Drnovo 2, AAS 104, 2022 Grobnica 12 – SE 105A, SE 105B, SE 105C, SE 105D, sek. 4, kv. AA6 (sl. 21, 80–82) kamen malta, omet Način pokopa: žgan pokop v kamniti skrinji. Opis: Močno poškodovana grobnica 12 se je nahajala na Sektor 4 Izkopno polje 4 območju sek. 4, v kv. AA6 (sl. 21, 80). Oglato oblikovana grobna jama (SE 105A) (vkopana v SE 4) je merila 1,6 × 1,3 m in je bila globoka do 35 cm. V njej je bila sestavljena kamnita skrinja (SE 105C). Zunanja dolžina kamnite skrinje je merila 1,5 × 1,2 m, v višino pa je bila ohranjena le do 20 cm (ohra- njeno le dno grobnice, ostalo izropano zaradi sekundarne uporabe kamenja?). Zgrajena je bila iz do 10 cm debelih večjih apnenčevih plošč, velikosti od 55 do 95 cm (sl. 81). Dno grobnice je bilo zidano iz apnenčevih lomljencev, veli- kosti do 20 cm, ki so bili med seboj vezani z apneno malto. 105C Notranjost grobnice je bila zapolnjena s temno rjavo pla- 105C 4 stjo meljastega peska in proda (SE 105B), ki je vsebovala še 105D apnenčeve lomljence, drobce malte, drobce oglja, sežgane kosti in grobne pridatke (G108–G113) (sl. 82). Pod njo je na dnu, v JZ delu, ležala žganina (SE 105D) z ostanki sežganih 105C kosti, odlomki rimske lončenine in železen žebelj (G114). Zaradi slabe ohranjenosti vhod v grobnico ni znan. 105C 105A Kostni ostanki: V ruševinski plasti grobnice 12 (SE 105B) je bilo odkritih 35 g sežganih kosti (0,5 g zob, 2,5 g lobanje, 0,5 g reber, 1 g podlahtnice, 1 g koželjnice, 0,5 g dlani/stopal, 6 g stegnenice, 14 g dolgih kosti ter 9 g nedoločljivih kosti),53 80 Tlorisa grobnice 12. Merilo 1 : 25. ki so bile izpostavljene temperaturam med 600 °C in 900 °C. V žganinski plasti na dnu grobnice (SE 105D) je bilo odkritih še 30 g sežganih kosti (3 g lobanje, 0,5 g podlahtnice, 10 g dolgih kosti, 1 g sklepne površine ter 15,5 g nedoločljivih člo- veških kosti),54 prav tako izpostavljenih temperaturam med 600 °C in 900 °C. Antropološke analize so pokazale, da je bil v grobnici pokopan najmanj en pokojnik, starejši od 11,5 let in mlajši od 30 let, a verjetno odrasel. Živalski ostanki: V žganinski plasti na dnu grobnice (SE 105D) so bile odkrite tudi živalske kosti, in sicer 150 odlomkov ne- določljivih živalskih kosti oziroma 1 odlomek Bos taurus.55 Organski/rastlinski ostanki: / 81 Kamnita arhitektura grobnice 12. Grobni inventar: G108–G114 Datacija grobnega inventarja: od sredine 1. do konca 2. stoletja, morda še 3. stoletje 53  VZ 19, VZ 25. 54  VZ 22, VZ 24. 55  FL 18. 82 Ruševinska plast v grobnici 12. Drnovo 2, AAS 104, 2022 51 Grobnica 13 – SE 104A, SE 104B, SE 104C, SE 104D, sek. 4, kv. A-AA6–7 (sl. 21, 83–86) opeka kamen Način pokopa: žgan pokop v zidani grobnici. malta, omet Opis: Močno poškodovana grobnica 13 se je nahajala na dromos Sektor 4 Izkopno polje 4 območju sek. 4, v kv. A-AA6–7 (sl. 21, 83). Oglato obliko- vana grobna jama (SE 104A) (vkopana v SE 4) je merila 1,55 × 1,5 m in je bila globoka do 25 cm. Na njene stene so bili naslonjeni zidovi pravokotne zidane grobnice (SE 104C). Zunanja dolžina grobnice je merila 1,45 × 1,35 m, zidovi so bili v višino ohranjeni le do 13 cm (ohranjeno je bilo le dno grobnice, ostalo izropano zaradi sekundarne uporabe kamenja?). Širina posameznega zidu je znašala do 25 cm. 104C Zidana je bila iz večjih apnenčevih lomljencev, velikosti do 45 cm, ki so bili med seboj vezani z apneno malto (sl. 84). Notranjost grobnice oziroma njeno dno je bilo iz apnene- ga estriha. Ob vzhodni steni nasproti vhoda so jasno vidni ostanki police (sl. 85). Razdrobljeni grobni pridatki (G115– 104B G117) ter žganina s sežganimi kostmi so ležali v svetlo rjavi plasti peščenega melja in proda (SE 104B) na dnu grobnice (sl. 86). Vhod v grobnico je bil z zahodne strani (sl. 84). Do 104A vhoda je vodil dromos, od katerega pa je bila ohranjena le še elipsasto oblikovana temno rjava plast peščenega melja 104 in proda, ki je vsebovala še rimsko opeko (SE 104D). 4 Kostni ostanki: V ruševinski plasti grobnice 13 (SE 104B) je 104D bilo odkritih 528 g sežganih kosti (66 g lobanje, 33 g vre- tenc, 2 g lopatice, 4,5 g reber, 18 g nadlahtnice, 14 g pod- lahtnice, 10 g koželjnice, 5 g dlani/stopal, 12 g medenice, 126 g stegnenice, 12 g golenice, 2 g mečnice, 65 g dolgih kosti, 4 g sklepnih površin ter 154,5 g nedoločljivih kosti),56 ki so bile izpostavljene temperaturam med 300 °C in 900 °C. Antropološke analize so pokazale, da sta bila v grobnici po- 104C kopana vsaj dva pokojnika, in sicer ena odrasla oseba, stara nad 30 let, ter en otrok, vendar prevladujejo kosti odrasle osebe, otroških pa je le nekaj manjših odlomkov. Na vratu stegnenice odrasle osebe je vidna dodatna sklepna povr- 104A šina, Poirierjeva površina. Površina sicer lahko predstavlja 4 le skeletno variacijo, vendar jo nekateri povezujejo tudi z intenzivno uporabo kolčnega sklepa. 104D Živalski ostanki: V ruševinski plasti grobnice (SE 104B) so bile odkrite tudi živalske kosti, in sicer 310 odlomkov nedo- ločljivih živalskih kosti.57 83 Tlorisa grobnice 13. Merilo 1 : 25. Organski/rastlinski ostanki: / Grobni inventar: G115–G117 Datacija grobnega inventarja: 2.–3. stoletje 56  VZ 21, VZ 26. 57  FL 19, FL 22. 52 Drnovo 2, AAS 104, 2022 84 Kamnita arhitektura grobnice 13. 85 Polička v grobnici 13. 86 Ruševina v grobnici 13. Drnovo 2, AAS 104, 2022 53 Grobnica 14 – SE 102A, SE 102B, SE 102C, sek. 4, kv. A7 plasti peščenega melja in proda (SE 102B) na dnu grobnice (sl. 21, 87–89) (sl. 89). Slednja je vsebovala še apnenčeve lomljence, veli- Način pokopa: žgan pokop v zidani grobnici. kosti do 35 cm, ter drobce malte. Vhod in dromos nista bila ohranjena, predvideva pa se, da je le-ta ležal na zahodni Opis: Močno poškodovana grobnica 14 se je nahajala na ob- strani. močju sek. 4, v kv. A7 (sl. 21, 87). Oglato oblikovana grobna jama (SE 102C) (vkopana v SE 4) je merila 1,75 × 1,75 m in Kostni ostanki: V ruševinski plasti grobnice 14 (SE 102B) je je bila globoka do 44 cm. Na njene stene so bili naslonjeni bilo odkritih 47 g sežganih kosti (11 g lobanje, 1 g vretenc, 1 g zidovi kvadratne zidane grobnice (SE 102A). Zunanja dolži-podlahtnice, 1 g dlani/stopal, 4 g medenice, 16 g stegnenice, na grobnice je merila 1,75 × 1,75 m, zidovi pa so bili v višino 2 g mečnice, 7 g dolgih kosti ter 4 g nedoločljivih kosti),58 ki ohranjeni le do 11 cm (ohranjeno le dno grobnice, ostalo so bile izpostavljene temperaturam med 600 °C in 900 °C. izropano zaradi sekundarna uporaba kamenja?). Širina po- Antropološke analize so pokazale, da je bil v grobnici verje- sameznega zidu je znašala do 35 cm. Grobnica je bila zida- tno pokopan en pokojnik, ohranjenost kosti pa je preslaba na iz večjih apnenčevih lomljencev, velikosti do 30 cm, ki so za nadaljnje interpretacije. bili med seboj vezani z apneno malto (sl. 88). Ohranjeni so Živalski ostanki: / deli dna grobnice, ki je bilo izdelano iz apnenega estriha, in Organski/rastlinski ostanki: / deli sten do višine 15 cm, ki so bile ometane s približno 1 cm debelim finim ometom. Ob vzhodni steni nasproti vhoda so Grobni inventar: G118–G132 bili vidni ostanki police? (sl. 88). Razdrobljeni grobni pridatki Datacija grobnega inventarja: 2.–3. stoletje (G118–G132) ter žganina s sežganimi kostmi so ležali v rjavi kamen malta, omet estrih Sektor 4 Izkopno polje 4 102C 88 Kamnita arhitektura grobnice 14. 102A 4 102B 102A 89 Ruševina v grobnici 14. 87 Tloris grobnice 14. Merilo 1 : 25. 58  VZ 15, 20, 23. 54 Drnovo 2, AAS 104, 2022 Grobnica 15 – SE 101A, SE 101B, SE 101C, SE 101D, SE 101E, ter 18 g nedoločljivih kosti),59 ki so bile izpostavljene tempe-SE 101F, SE 101G, SE 101H, SE 101I, SE 1101J, SE 101K, sek. raturam med 300 °C in 900 °C. 4, kv. A-B8 (sl. 21, 90–96) V žganini (SE 101H) je bilo odkritih še 78 g sežganih kosti Način pokopa: žgan pokop v zidani grobnici. (1 g zob, 12 g lobanje, 0,5 g vretenc, 2,5 g reber, 2 g nadlah- Opis: Grobnica 15 se je nahajala na območju sek. 4, v kv. tnice, 3 g podlahtnice, 2,5 g dlani/stopal, 13 g stegnenice, A-B8 (sl. 21, 90). Oglato oblikovana grobna jama (SE 101F) 5 g mečnice, 15 g dolgih kosti, 2 g sklepnih površin ter 24 g (vkopana v SE 4) je merila 1,8 × 1,8 m ter je bila globoka do nedoločljivih kosti),60 prav tako izpostavljenih temperaturam 1,2 m. Vanjo je bila postavljena pravokotna zidana grobnica med 300 °C in 900 °C. (SE 101E), preostali del grobne jame pa je bil zasut s prodom V polnilu dromosa (SE 101I) je bilo odkritih 43,5 g sežganih in peskom (SE 101G). Zunanja dolžina grobnice je merila 1,4 kosti (2 g zob, 2 g lobanje, 1,5 g vretenc, 1 g reber, 13 g ste- × 1,6 m, zidovi pa so bili v višino ohranjeni do 65 m. Širina gnenice, 5 g mečnice, 10 g dolgih kosti ter 27 g nedoločljivih posameznega zidu je znašala do 30 cm. Zidana je bila iz kosti), 61 ki so bile izpostavljene temperaturam med 300 °C večjih apnenčevih lomljencev, velikosti do 55 cm, ki so bili in 900 °C. med seboj vezani z apneno malto (sl. 91). Grobnico se te- Antropološke analize so pokazale, da sta bila v grobnici po- kom uporabe pregradili (sl. 94). Po fini obdelavi notranjosti kopana vsaj dva pokojnika, in sicer odrasla oseba, stara nad je bil naknadno ob severno steno postavljen dodaten zid 30 let, ter otrok star med 11,5 in 12,5 let. Tako v žganini kot s pravokotno odprtino (SE 101D), ki je omogočala komuni-v polnilu dromosa prevladujejo otroške kosti, vendar je bilo kacijo med osrednjim prostorom in nišo med zidovoma, ki v obeh primerih prisotnih tudi nekaj odlomkov kosti in zob je bila zapolnjena z žganino (SE 101H). Slednja je vsebovala odrasle osebe. Tudi v ruševinski plasti grobnice so prisotne odlomke grobnih pridatkov (G144–G145). Tudi polica ob kosti otroka in odraslega, a prevladujejo slednje. Na vreten-južni in vzhodni steni je bila zgrajena in ometana nakna- cih odrasle osebe so bili vidni osteofiti, ki potrjujejo, da ne dno (sl. 93). Dno je bilo iz apnenega estriha. Grobni pridatki gre za zrelo ali starejšo odraslo osebo. (G133–G142) ter žganina s sežganimi kostmi so brez reda ležali v ruševinski plasti rjavega meljastega peska (SE 101B = Živalski ostanki: V ruševinski plasti znotraj grobnice (SE 101B SE 101C) (sl. 95), z apnenčevimi lomljenci, rimsko opeko ter = SE 101C) so bile odkrite tudi živalske kosti, in sicer 3 od-drobci ometa in malte. Nad njima je ležala mlajša ruševin- lomki zob Microtus agrestis/arvalis, mandibula Arvicolinae, ska plast rjavega meljastega peska (SE 101A), ki je prav tako 19 odlomkov (zobje, dolge kosti, različni skeletni elemen-vsebovala še apnenčeve lomljence, grobne pridatke (G143), ti) Micromammalia, 2 hišici Gastropoda, mandibula Repti-rimsko opeko ter drobce malte in ometa. Vhodni del, ki se je lia, 1257 odlomkov nedoločljivih živalskih kosti.62 V žganini nahajal na zahodni strani, je bil zidan iz obdelanih kosov pe- (SE 101H) mandibula Arvicolinae, hišica Gastropoda ter 140 ščenjaka, sam vhod pa je prekrivala večja plošča iz enakega odlomkov nedoločljivih živalskih kosti.63 V polnilu dromosa materiala. Glede na nagib sten sklepamo, da se je konstruk- (SE 101I) pa 110 odlomkov nedoločljivih živalskih kosti.64 cija na vrhu zaključila s kupolo (sl. 92). Do vhoda je vodil Organski/rastlinski ostanki: V polnilu dromosa (SE 101I)65 je dromos, tj. večja ovalna jama U-preseka (SE 101K) (vkopana bila odkrita tudi večja koncentracija oglja, in sicer cf. Alnus/ v SE 4) (sl. 96), ki je merila 0,8 × 0,6 m ter je bila globoka Corylus/Carpinus ter difuzno porozen listavec. do 35 cm. Zapolnjena je bila s črnorjavo plastjo peščene- ga melja in proda (SE 101I), ki je vsebovala še drobce oglja, Grobni inventar: G133–G148 ožgane kosti ter odlomke rimske lončenine (G146–G148). Datacija grobnega inventarja: 2.–3. stoletje Krožno okoli grobnice so bili v radiju 6 m odkriti močno po- škodovani ostanki rjave plasti pečenega melja (SE 101J). Sle- dnja morda predstavlja ostanke zemljenega nasutja-gomile. Kostni ostanki: V ruševinski plasti grobnice 14 (SE 101B = SE 101C) je bilo odkritih 1047 g sežganih kosti (1,5 g zob, 103 g lobanje, 18 g vretenc, 1,5 g lopatice, 3 g reber, 23 g 59  VZ 9, VZ 16, VZ 27, VZ 28, FL 14, FL 15, FL 21, FL 23, FL 24, FL 27. nadlahtnice, 21 g podlahtnice, 3 g koželjnice, 23,5 g dlani/ 60  VZ 17, FL 16, FL 26. stopal, 8 g medenice, 13 g stegnenice, 2 g pogačice, 6 g go- 61  VZ 25, VZ 28, VZ 29. 62  FL 14, FL 15, FL 21, FL 23, FL 24, FL 27. lenice, 5 g mečnice, 254 g dolgih kosti, 18 g sklepnih površin 63  FL 16, FL 26. 64  FL 25, FL 28. 65  VZ 25, VZ 28, VZ 29. Drnovo 2, AAS 104, 2022 55 opeka kamen malta, omet dromos Sektor 4 estrih Izkopno polje 4 101C 4 101D 101B 101F 101E 101A 101I 101E 101K 101B 101F 101D 101E 101K 101H 101G 101G 1 3 1 101E 3 101F 4 4 90a Tlorisa in presek skozi grobnico 15. Merilo 1 : 25. 56 Drnovo 2, AAS 104, 2022 101F 101E 101G 4 101J 90b Tloris skozi grobnico 15. Merilo 1 : 50. 91 Kamnita arhitektura grobnice 15. 92 Kupola. 93 Polička v grobnici 15. Drnovo 2, AAS 104, 2022 57 94 Prezidava grobnice 15. 95 Ruševinske plasti v grobnici 15. 96 Dromos in vhod v grobnico 15. 58 Drnovo 2, AAS 104, 2022 Grobnica 16 – SE 107A, SE 107B, SE 107C, SE 107D, SE kosti ter 44 g nedoločljivih kosti),67 ki so bile izpostavljene 107E, SE 107F, SE 107G, SE 107H, SE 107I, SE 107J, sek. 4, temperaturam med 300 °C in 900 °C. V polnilu dromosa kv. K7 (sl. 21, 97–100) (SE 107F) je bilo odkritih 19 g sežganih kosti (1 g zob, 2 g Način pokopa: žgan pokop v zidani grobnici. lobanje, 11 g dolgih kosti ter 5 g nedoločljivih kosti),68 prav tako izpostavljenih temperaturam med 300 °C in 900 °C. Opis: Grobnica 16 se je nahajala na območju sek. 4, v kv. Antropološke analize so pokazale, da sta bila v grobnici po-K7 (sl. 21, 97). Oglato oblikovana grobna jama (SE 107A) kopana vsaj dva pokojnika, in sicer odrasla oseba, stara nad (vkopana v SE 4) je merila 1,9 × 1,5 m in je bila globoka do 30 let, ter otrok. V žganini prevladujejo kosti odrasle osebe, 100 cm. Na njene stene so bili naslonjeni zidovi pravokotne saj je opaziti le nekaj manjših odlomkov otroških kosti, med-zidane grobnice (SE 107C). Zunanja dolžina grobnice je me- tem ko so bile v polnilu dromosa prisotne predvsem otroške rila 1,5 × 1,2 m, zidovi pa so bili v višino ohranjeni do 80 cm. kosti in le dve korenini zob odrasle osebe. V ruševinskih pla- Širina posameznega zidu je znašala do 35 cm. Zidana je steh so prepoznavne predvsem kosti odrasle osebe. bila iz večjih apnenčevih/peščenjakovih lomljencev, velikosti do 30 cm, ki so med seboj vezani z apneno malto (sl. 98). Živalski ostanki: V ruševinski plasti znotraj grobnice Na vrhu se je zaključila s kamnitim obokom, na kar naka- (SE 107B, SE 107D, SE 107I) so bile odkrite tudi živalske kosti, zuje nagnjenost sten v zgornjem delu. Notranjost grobnice in sicer 19 odlomkov mandibule, ulne, humerusa, femura, je bila ometana s približno 2 cm debelim finim ometom, tibie, calcaneusa, coxe, phalanx, metatarsusa Lepus euro-dno pa z apnenim estrihom. Ob vzhodno in južno steno je paeaus, 2 odlomka mandibule Microtus agrestis/arvalis, bila postavljena 25 cm visoka polica, ki je bila prav tako kot 4 odlomki humerusa, femura, scap. ter coxe Amphibie, ostala notranjost ometana (sl. 99). Razdrobljena žara (G49), 10 odlomkov delno ohranjenega skeleta Canis/Vulpes ter razdrobljena steklena posoda (G150) ter žganina s sežga-okoli 120 odlomkov nedoločljivih živalskih kosti.69 V žganini nimi kostmi so brez reda ležali v ruševinski plasti rjavega (SE 107E) pa okoli 120 odlomkov nedoločljivih živalskih kosti.70 meljastega peska (SE 107G) (sl. 100), bronast novec Anto- Analiza živalskih ostankov je pokazala, da bi smeli okostje nin Pij (G151; PN 75) ter železen žebljiček (G152) v rjavem zajca, psa/lisice in morda tudi žabe v grobnici 16 razumeti meljastem pesku (SE 107D), bronast novec Hadrijana (G154; kot del obreda, ki se je izvajal tekom pokopa. PN 88) ter ostali grobni pridatki (G153, G155–G171) so se Organski/rastlinski ostanki: V ruševinski plasti (SE 107D)71 je nahajali v žganini (SE 107E). V notranjosti grobnice pa sta bili bila odkrita tudi večja koncentracija oglja, in sicer difuzno odkriti še plast svetlo rjavega meljastega peska (SE 107H) ter porozen listavec. plast sivega meljastega peska (SE 107I) z odlomki steklene Grobni inventar: G149–G176 posode (G172), ki je ležala pod žganino. Nad njimi je bila zgornja ruševinski plasti temno rjavega meljastega peska in Datacija grobnega inventarja: 2.–3. stoletje proda (SE 107B), z apnenčevimi lomljenci, drobci malte ter kosi ometa. Vhod v grobnico je bil s severne strani (sl. 101). Do vhoda je vodil dromos, tj. večja ovalna jama U-preseka (SE 107J) (vkopana v SE 4), ki je merila 1,25 × 0,7 m ter je bila globoka do 50 cm. Zapolnjena je bila s črnorjavo plastjo pe- ščenega melja in proda (SE 107F), ki je vsebovala še drobce oglja, sežgane kosti ter železne predmete in odlomke stekla (G173–G176). Kostni ostanki: V ruševinskih plasteh grobnice 16 (SE 107B, SE 107D, SE 107G) je bilo odkritih 125 g sežganih kosti (0,5 g zob, 22,5 g lobanje, 4 g vretenc, 12 g nadlahtnice, 0,5 g dlani/stopal, 4 g medenice, 23 g golenice, 6 g meč- nice, 27,5 g dolgih kosti ter 25 g nedoločljivih kosti),66 ki so bile izpostavljene temperaturi med 300 °C in 900 °C. V žganini (SE 107E) je bilo odkritih 76,5 g sežganih ko- sti (2 g zob, 14 g lobanje, 1 g reber, 3 g nadlahtnice, 0,5 g 67  VZ 38, VZ 40, VZ 49, VZ 51, FL 39, FL 40, FL 43, FL 51. 68  VZ 41, VZ 70, VZ 77. podlahtnice, 1 g stegnenice, 6 g mečnice, 11 g dolgih 69  FL 34, FL 35, FL 56, FL 62. 70  FL 40, FL 43, FL 51. 66  VZ 32, VZ 37, VZ 48, VZ 65, FL 34, FL 35, FL 38. 71  VZ 35, VZ 38. Drnovo 2, AAS 104, 2022 59 keramika kamen malta, omet 107C dromos Sektor 4 Izkopno polje 4 estrih 107B in 107D 107E 107A 4 107G 107F 107F 107A 107A 107C 107H 107G 107G 4 4 107C A 107A 107G 107A A B 157,13 157,06 107G 107C 107C 156,63 4 4 107C 156,30 B 97 Tlorisi in presek skozi grobnico 16. Merilo 1 : 25. 60 Drnovo 2, AAS 104, 2022 98 Kamnita arhitektura grobnice 16. 99 Polička v grobnici 16. 101 Dromos in vhod v grobnico 16. 100 Ruševinske plasti v grobnici 16. Drnovo 2, AAS 104, 2022 61 Grobnica 17 – SE 108A, SE 108B, SE 108C, SE 108D, SE estrihom. Ob južni steni je bila sezidana 30 cm visoka polica, 108E, SE 108F, SE 108G, sek. 4, kv. L8 (sl. 21, 102–106) ki je bila prav tako kot ostala notranjost ometana (sl. 104). Način pokopa: žgan pokop v zidani grobnici. V notranjosti grobnice je ležala ruševinska plast sivorjave- ga meljastega peska in proda (SE 108B) (sl. 105). Ruševinska Opis: Grobnica 17 se je nahajala na območju sek. 4, v kv. plast je vsebovala še apnenčeve lomljence, drobce malte, L8 (sl. 21, 102). Oglato oblikovana grobna jama (SE 108A) kose ometa ter odlomke grobnih pridatkov (G182–G183). (vkopana v SE 3) je merila 1,6 × 1,3 m in je bila globoka do Razdrobljena žara (G177–G181) ter sežgane kosti skupaj z 90 cm. Na njene stene so bili naslonjeni zidovi pravokotne žganino so brez reda ležale pod zgornjo ruševinsko plastjo, zidane grobnice (SE 108C). Zunanja dolžina grobnice je me-v ruševinski plasti svetlo rjavega meljastega peska, proda in rila 1,55 × 1,2 m, zidovi pa so bili v višino ohranjeni do 90cm. večjih apnenčevih lomljencev (SE 108D = SE 108E). Vhod v Širina posameznega zidu je znašala do 30 cm. Zidana je bila grobnico je bil s severne strani (sl. 106). Do vhoda je vodil iz večjih apnenčevih lomljencev, velikosti do 35 cm, ki so bili dromos, tj. večja ovalna jama U-preseka (SE 108G) (vkopana med seboj vezani z apneno malto (sl. 103). Na vrhu se je v SE 4), ki je merila 1 × 0,7 m ter je bila globoka do 50 cm. zaključila s kamnitim obokom, na kar nakazuje nagnjenost Zapolnjena je bila z rjavo plastjo peščenega melja (SE 108F). sten v zgornjem delu. Notranjost grobnice je bila ometana kamen malta, omet dromos estrih Sektor 4 Izkopno polje 4 108A 108B 108C 3 108G 108G 108A 108F 108A 108C 108D = 108E 108C 102 Tlorisi grobnice 17. Merilo 1 : 25. s približno 1 cm debelim finim ometom, dno pa z apnenim 62 Drnovo 2, AAS 104, 2022 Kostni ostanki: V ruševinski plasti grobnice 17 (SE 108D) je bilo odkritih 34,5 g sežganih kosti (2,5 g lobanje, 6 g na- dlahtnice, 8 g golenice, 6 g mečnice, 8 g dolgih kosti ter 10 g nedoločljivih kosti),72 ki so bile izpostavljene tempera- turam med 600 °C in 900 °C. V polnilu dromosa (SE 108F) je bilo odkritih 57,5 g sežganih kosti (1 g zob, 13 g loba- nje, 0,5 g reber, 1 g dlani/stopal, 9 g stegnenice, 6 g meč- nice, 22 g dolgih kosti ter 11 g nedoločljivih kosti),73 ki so bile izpostavljene temperaturam med 600 °C in 900 °C. Antropološke analize so pokazale, da sta bila v grobnici po- kopana vsaj dva pokojnika, in sicer ena odrasla oseba ter en otrok. V ruševinski plasti prevladujejo otroške kosti z nekaj odlomki dolgih kosti odrasle osebe, medtem ko v polnilu dromosa prevladujejo kosti odrasle osebe, z nekaj odlomki 104 Polička v grobnici 17. otroških dolgih kosti. Živalski ostanki: V ruševinski plasti znotraj grobnice (SE 108D) so bile odkrite tudi živalske kosti, in sicer 1 odlo- mek Micromammalia ter 11 odlomkov nedoločljivih živalskih kosti.74 Organski/rastlinski ostanki: / Grobni inventar: G177–G183 Datacija grobnega inventarja: 2.–3. stoletje 105 Ruševinska plast v grobnici 17. 103 Kamnita arhitektura grobnice 17. 106 Dromos in vhod v grobnico 17. 72  VZ 58, VZ 67, VZ 78. 73  VZ 76, VZ 82, VZ 86. 74  FL 65. Drnovo 2, AAS 104, 2022 63 Grobnica 18 – SE 110A, SE 110B, SE 110C, SE 110D, SE drobci oglja. Grobni pridatki (G184–G188) ter sežgane kosti 110E, SE 110F, SE 110G, SE 110H, sek. 4, kv. L-M8–9 (sl. 21, skupaj z žganino so brez reda ležali pod zgornjo ruševinsko 107–111) plastjo, v ruševinski plasti zelo temno rjavega meljastega pe- Način pokopa: žgan pokop v zidani grobnici. ska, proda in enega kosa tegule (SE 110F). Pod njo je ležala plast proda (SE 110G) z odlomki grobnih pridatkov (G189– Opis: Grobnica 18 se je nahajala na območju sek. 4, v kv. G191). Vhod v grobnico je bil s severne strani (sl. 111). Do L-M8–9 (sl. 21, 107). Oglato oblikovana grobna jama vhoda je vodil dromos, tj. večja ovalna jama U-preseka (SE 110A) (vkopana v SE 3, SE 4) je merila 1,8 × 1,4 m in je (SE 110I) (vkopana v SE 4), ki je merila 1,2 × 0,5 m ter je bila globoka do 100 cm. Na njene stene so bili naslonjeni zi-bila globoka do 50 cm. Zapolnjena je bila z rjavo plastjo dovi pravokotne zidane grobnice (SE 110C). Zunanja dolžina črnorjavega meljastega peska in proda (SE 110B = SE 110H), grobnice je merila 1,8 × 1,4 m, zidovi so bili v višino ohranje-z odlomki grobnih pridatkov (G192–G193) in drobci oglja. ni do višine 100 cm. Širina posameznega zidu je znašala do 45 cm. Zidana je bila iz večjih apnenčevih lomljencev, veli- Nad grobnico je bila odkrita zbita plast proda (SE 110E), ki kosti do 35 cm, ki so bili med seboj vezani z apneno malto je ležala na črnorjavi zemljeni plasti (SE 39), s posamezni- (sl. 108). Na vrhu se je zaključila s kamnitim obokom, na kar mi odlomki lončenine (G194) ter rdečerjavi zemljeni plasti nakazuje nagnjenost sten v zgornjem delu. Notranjost grob- (SE 41). Interpretirali smo jo kot polpreteklo dovozno cesto. nice je bila ometana s približno 1 cm debelim finim ometom, Kostni ostanki: V ruševinski plasti grobnice 18 (SE 110D, SE dno pa z apnenim estrihom. Na celotni južni ter na polovici 110F, SE 110G) je bilo odkritih 332 g sežganih kosti (2,5 g zob, vzhodne stene je bila 30 cm visoka polica, ki je bila prav tako 53,5 g lobanje, 4,5 g vretenc, 1 g reber, 7 g nadlahtnice, 12 g kot ostala notranjost ometana (sl. 109). V notranjosti grob-podlahtnice, 3 g koželjnice, 4,5 g dlani/stopal, 4 g medeni- nice je ležala ruševinska plast temno rjavega meljastega pe- ce, 40 g stegnenice, 29 g golenice, 17 g mečnice, 118 g dol- ska in proda (SE 110D) (sl. 110), z apnenčevimi lomljenci in gih kosti, 6 g sklepnih površin ter 31 g nedoločljivih kosti),75 GROBNICA 18 kamen malta, omet 110B = 110H dromos estrih Sektor 4 Izkopno polje 4 110A 110C 110I 110D 3 4 110I A 110A A B 110C 157,25 157,19 110I 110C 110C 156,52 3 156,25 B 107 Tlorisa in presek skozi grobnico 18. Merilo 1 : 50. 75  VZ 68, VZ 71, VZ 80, VZ 81, VZ 84, FL 61, FL 66, FL 67. 64 Drnovo 2, AAS 104, 2022 ki so bile izpostavljene temperaturam med 300 °C in 900 °C. V polnilu dromosa (SE 110H) sta bila odkrita še 2 g sežganih dolgih kosti76, prav tako izpostavljena temperaturam med 300 °C in 900 °C. Antropološke analize so pokazale, da gre za pokop ene od- rasle osebe, stare med 20 in 40 let. Gracilnost kosti in odprt kolčni vozel morda kažeta, da gre za žensko. Živalski ostanki: V ruševinskih plasteh znotraj grobnice (SE 110D, SE 110F, SE 110G) so bile odkrite tudi živalske kosti, in sicer 42 odlomkov nedoločljivih živalskih kosti.77 Organski/rastlinski ostanki: V ruševinski plasti znotraj grobnice (SE 110D)78 je bila odkrita tudi večja koncentracija oglja, in sicer difuzno porozen listavec. V polnilu dromosa (SE 110B) pa cf. Quercus sp., semena Lens cullinaris ter lupine Corylus avellana.79 Grobni inventar: G184–G194 Datacija grobnega inventarja: prva tretjina 2.–3. stoletje, morda še 4. stoletje V kv. L-K8, sektorja 4, je bila v smeri SZ−JV odkrita linija apnenčevih in peščenjakovih lomljencev, velikosti do 20 cm (SE 109) (sl. 21). V njej so bili odkriti tudi dve rimski opeki ter odlomki steklene posode (G200). V dolžino je merila 4,5 m, v širino pa 0,7 m. Domnevamo, da gre pri slednji za ostanke 109 Polička v grobnici 18. močno poškodovane meje med grobnima parcelama grob- nic 17 in 18. 110 Ruševinska plast v grobnici 18. 108 Kamnita arhitektura grobnice 18. 76  VZ 85. 77  FL 62, FL 66, FL 67. 78  VZ 62. 79  VZ 37. 111 Dromos in vhod v grobnico 18. Drnovo 2, AAS 104, 2022 65 Grob 19 – SE 200, SE 200A, sek. 4, kv. AA4 (sl. 21, 112–114) Živalski ostanki: / Način pokopa: žgan pokop v preprosti grobni jami. Organski/rastlinski ostanki: / Opis: Grob 19 se je nahajal v kv. AA4 (sl. 21, 114). Grobna Grobni inventar: G195–G196 jama je bila okrogle oblike (SE 200A) (vkopana v SE 4) in je merila 0,4 × 0,4 m, v globino 10 cm (sl. 112). Odkrita je bila Datacija grobnega inventarja: druga polovica 2. stoletja pri kopanju geološke sonde. V grobno jamo so bile polože-ne sežgane kosti z žganino ter grobni pridatki (G195–G196) (sl. 113). Jama je bila na koncu zasuta s plastjo temno rjave- ga meljastega peska in proda (SE 200). Kostni ostanki: izgubljeno. keramika kost oglje Sektor 4 Izkopno polje 4 200A 4 200 112 Grob 19. 200A 4 114 Tlorisa groba 19. Merilo 1 : 10. 113 Grobna jama groba 19. 66 Drnovo 2, AAS 104, 2022 Grob 20 – SE 61, SE 61A, sek. 3, kv. PP-8 (sl. 21, 115–117) Živalski ostanki: / Način pokopa: žgan pokop v preprosti grobni jami. Organski/rastlinski ostanki: / Opis: V neposredni bližini grobnice 1 je bila v kv. PP-8 odkri- Grobni inventar: G197–G199 ta okrogla jama U-preseka (SE 61A) (vkopana v SE 3, SE 4 in SE 17?) (sl. 21, 115). Njen premer je znašal 0,28 m, globina Datacija grobnega inventarja: 2.–3. stoletje, morda še pa 11 cm (sl. 116). Zapolnjena je bila s plastjo črnega melja-4. stoletje stega peska (SE 61), ki je poleg odlomkov rimske lončenine (G197–G199) ter sežganih kosti vsebovala še večjo koncen- tracijo oglja (sl. 117). Kostni ostanki: V grobni jami (SE 61A) je bilo odkritih 102,5 g sežganih kosti (0,5 g zob, 28 g lobanje, 2 g vretenc, 1 g na- dlahtnice, 8 g podlahtnice, 10 g stegnenice, 7 g pogačice, 24 g dolgih kosti, 5 g sklepnih površin ter 17 g nedoločljivih kosti),80 ki so bile izpostavljene temperaturam med 600 °C in 900 °C. Antropološka analiza je pokazala, da gre verjetno za odra- slo osebo, ki je umrla mlajša od 30 let. keramika kost Sektor 3 Izkopno polje 5 3 61A 61 4 116 Grobna jama groba 20. 61A 3 4 115 Tlorisa groba 20?. Merilo 1 : 10. 117 Grob 20. 80  VZ 35. Drnovo 2, AAS 104, 2022 67 Analiza grobnih pridatkov ki je izrazito krščanski simbol in ga lahko kot ornament na Petra Vojaković, Iris Bekljanov Zidanšek, Jure Krajšek skledah, ki posnemajo sigilatno obliko Drag. 37, datiramo v sredino in v drugo polovico 3. stoletja. Na Drnovem 2 je bilo odkritih 12.347 odlomkov rimskodob- Sledijo jim bikonične sklede z vodoravnim navzven izviha- nih najdb (406,8 kg). Najdbe izvirajo iz vseh štirih sektorjev, nim ustjem ter s prstanastim dnom (G17, G45, G87, G203). vendar so med njimi izredno neenakomerno razporejene. So oksidacijsko žgane z rdečim premazom ali redukcijsko V sektorju 1 in 2 je bilo odkritih le nekaj odstotkov, večina žgane s temno sivim premazom. Primerjave jim najdemo v pa izvira iz grobov ter neposredne bližine le-teh, torej iz noriškem območju. V kastelu Mautern (vzhodnonoriški del sektorjev 3 in 4. Prevladovali so odlomki keramičnega grad-obdonavskega limesa) so bile takšne sklede v uporabi dalj- benega materiala, in sicer 6.811 odlomkov, sledi lončenina s še časovno obdobje. Najbolj podobne so jim sklede tipa 1 5.271 odlomki. 63 odlomkov pripada steklu, 45 kovini, 165 ( Knickwandschüssel typ 1), prisotne v 3. fazi Mauterna med pa živalskim kostem. Med lončenino prevladuje namizna leti 130/140–170/180. Na območju Recije se takšne sklede keramika s 4.485 primerki, sledi kuhinjska keramika s 717 pojavijo predvsem sredi 2. stoletja, v Karnuntu v flavijsko-primerki ter fina namizna keramika z 32 primerki in tran- -trajanskem času, na pokopališču v Klosterneuburgu pa v sportna keramika s 25 primerki. Odkritih je bilo tudi 6 pri- poznem 2. stoletju do začetka 3. stoletja (Groh, Sedlmayer merkov oljenk in 1 primerek meljnice. 2002, 212–214, abb. 139). Podobne so jim tudi lokalno izde- Fina namizna keramika lane sklede iz Celja (tip II.5.2.1). Odkrite so bile med raziska- Namizna keramika s premazom vami na Mariborski cesti, vendar so izdelane v bolj grobi, Med namizno keramiko s premazom prevladujejo sklede. namizno-kuhinjski fakturi (Krajšek 2015, 138–139, t. 23: 123, Najštevilčnejše so zastopane polkroglasto oblikovane sklede 124). Zaradi oblikovnega ujemanja s trinožniki z recipientom z zaobljenim in navzven odebeljenim robom ustja. Gre za takšne oblike (trinožniki tip II.4.2.1) jih Krajšek datira istoča-posnetke sigilatnih skled oblike Dragendorff 37 (G4, G13, sno – od prve polovice 2. stoletja dalje. G23, G25–G28, G34, G38, G43–G44, G53–G62, G76, G85– Recijske čaše G86, G115, G123–G125, G134–G136, G178, G189, G202, Z enim primerkom je bil zastopan tudi posnetek recijske G228–G229, G255–G256), kakršne so v naše kraje priha- čaše (G20). Čaša je kroglaste oblike, ima izvihano ustje in jale večinoma iz galskih in germanskih lončarskih centrov razmeroma ozko dno. Na prehodu v rame ima koleščkast – Rheinzaberna, Blickweilerja, Heiligenberga, La Madeleina okras. Zunanja stran je v celoti prekrita s temno rdečesi-ter Trierja (Curk, 1969, 6, 51). Odkriti primerki so lahko oksi- vim premazom. Odkrita je bila v edinem skeletnem grobu dacijsko žgani z rdečim premazom ali redukcijsko žgani s 2. Recijsko keramiko so v 2. in 3. stoletju izdelovali v Re-sivimi in črnim premazom. Večina jih je neokrašenih. Neka- ciji (Czysz, Endres 1988, 84–87), od tam pa so jih izvažali tere imajo pas žigosanega okrasa v obliki podkev in palmet na vzhod v sosednje province vse do Panonije (Miglbauer (G23, G28, G53, G80, G228–G229, G255–G256), spet dru-1990, 16). Prav tako pogosto pa lahko v Panoniji naletimo ge pa so okrašene s koleščkanjem v horizontalnih pasovih tudi na posnetke recijskih čaš, ki so izdelki lokalnih delavnic (G25, G27, G38, G44, G56, G59–G62, G123–G125, G189). (Istenič 1999, 134). Redke, npr. G58 in G178, pa so okrašene s figuralno orna- Glazirana keramika mentiko, a le v zelo preprosti tehniki žigosanja. Podobne Glaziran kozarec je bil odkrit v grobnici 8 (G80). Zunanja oblike so pogoste tudi na drugih najdiščih. Na emonskih površina kozarca in notranja površina ustja ter vratu sta grobiščih takšne sklede sodijo k t. i. polkrožnim skodelam prekriti s svinčeno glazuro svetlo zelene barve. Kozarec je (Plesničar Gec 1972, 54), na zahodno petovionskih grobiščih okrašen v tehniki barbotina z vzorcem podkev. Spominja na k tipom PTS 14 (Istenič 1999, 100). Sklede tega tipa pa so izdelke iz severne Italije (tako severovzhodne kot severoza-pogoste tudi v Celeji, kjer so označene kot sklede tipa II.2.1.1 hodne Italije). Takšne posode so bile običajno izdelane na (Krajšek 2015, 128–129), ter na rimskem svetišču iz Podkraja lončarskem vretenu, s figurativnim ali rastlinskim okrasom, pri Hrastniku (Krajšek, Stergar 2008, 252–254). Na Dolenj-izdelanim v tehniki barbotina. Oblike so si lončarji izposodili skem jih zasledimo tako na neviodunskih grobiščih (Petru iz repertoarja oblik keramike tankih sten (Maccabruni 1995, 1978, t. 34: 1, 2, 8, 17) kot tudi med gradivom novoveških 51−52). Obravnavana čaša je bila dvojno žgana – najprej grobov (Knez 1992, t. 29: 2; t. 31: 1; t. 75: 9). Sklede tega oksidacijsko, po nanosu glazure pa v redukcijskih pogojih. tipa se v Panoniji pojavljajo od začetka 2. do druge polo- Kozarec ima primerjave v Karnuntu (Grünewald 1979, t. 64/ vice 3. stoletja (Plesničar Gec 1977, 54; Brukner 1981, 39). 14, 15, 14) in Akvinku, kjer je datiran v drugo polovico 4. Časovno bolj občutljiv je motiv pava z nerazprtim repom, 68 Drnovo 2, AAS 104, 2022 stoletja (Grünewald 1979, 72). Tovrstni izdelki so dobro do-nizko ležečim poudarjenim trebuhom pa morda kažejo na kumentirani v osrednji Italiji v kontekstih od 2. vse do konca poznejšo fazo tipološkega razvoja loncev LF 1.1 in LF 1.2. 4. oziroma začetka 5. stoletja in so široko razprostranjeni (Istenič 1999, 130–131, sl. 123). tekom cesarskega obdobja (Coletti 2012, 183, fig. 1: 2). Odkriti pa so bili tudi lonci z narebrenim cilindričnim vratom Hišaste žare (G190). Takšen tip loncev je pogost na Dolenjskem (Borštek Med namizno keramiko s premazom lahko uvrstimo tudi pri Metliki, Veliki Kamen, Novo mesto − Beletov vrt, Stran-posebno funkcionalno-tipološko skupino t. i. hišastih žar ska vas pri Novem mestu, Pristava pri Trebnjem, Rosalnice, (G12, G18, G50–G52, G75, G97, G101, G118–G122, G133, Rosalnice ter Otok pri Podzemlju), Posavju (Drnovo, Dobo-G149, G177, G184, G201). Hišaste žare so lončene posode, va) in Celju, zaradi večjih koncentracij prav na območju Ne-ki ponazarjajo hišo z vhodom, okenskimi odprtinami in stre- vioduna in Celeje, pa Petru predvideva izdelovalne centre ho, ki se gumbasto ali v obliki petelina zaključujejo na vrhu ravno v slednjih dveh (Petru 1969). Posamezni primerki pa posode. V notranjosti so vsebovale sežgane človeške kosti, so znani tudi iz hrvaških najdišč, in sicer Stenjevec, Donja z gotovostjo pa smemo trditi, da so v duhovno-religioznem Lomnica, Velika Gorica, Ščitarjevo in Dumovac (Gregl 1981, smislu predstavljale posebno obliko zadnjega počivališča 57). Najstarejši primerki, ki imajo na vratu tri rebra, se poja- (Križ 2003, 24) in obenem nakazovale na močno vero v vljajo od prve polovice 1. stoletja do konca 1. stoletja, na za-posmrtno življenje. Tudi te so med odkritim gradivom zelo četku oziroma prvi polovici 2. stoletja pa se pojavljajo lonci pogoste, kar seveda ne preseneča, saj so značilne prav za s cilindričnim vratom z dvema rebroma ter brez reber (Petru keltske Latobike na Dolenjskem (Petru 1966, 361). Odlomki 1968; Gregl 1981). ostenj, gumbastih zaključkov in »pokrovov« oziroma streh Med večje lonce oziroma pitose sodi jajčasto oblikovan lo-pripadajo vsaj 24 različnim žaram. Kljub velikemu številu nec, z izvihanim navzdol nagnjenim ali vodoravnim profili-različnih tipov žar se s pomočjo le-teh ne da natančneje ranim ustjem (G108). Na zahodnem poetovionskem gro-datirati posameznih grobov, saj se takšne žare pojavljajo od bišču so takšni lonci uvrščeni k finim loncem tipa LF 4 in LF 1. do sredine 3. stoletja (Križ 2003, 24). Prva tipologija in 5 in so datirani od druge polovice 1. stoletja do 3. stoletja kronologija hišastih žar (Petru 1971) pa se je zaradi velikega (Istenič 1999, 133, sl. 124). Od sredine 1. stoletja pa vse do števila na novo odkritih tipov žar (najdišči Draga in Drnovo) sredine 2. stoletja se takšni lonci pojavljajo tudi na emonskih pokazala kot neustrezna. nekropolah (Plesničar Gec 1977, 45), v Dolenjem Brezovem Namizna keramika pa od sredine 1. do konca 2. stoletja (Vičič 1983, 292). Ne- kaj primerkov je bilo odkritih tudi na rimskodobnem sveti- Med lončenino je največ namizne keramike. Predvsem gre šču Podkraj pri Hrastniku (Krajšek, Stergar 2008, 255, t. 7: za odlomke finih loncev, vrčev, krožnikov, skled ter čaš, izde-110–113). Takšni lonci naj bi se z manjšimi razlikami v fakturi lanih iz svetle prečiščene keramike brez premaza. pojavljali tudi še v 3. stoletju (Brukner 1981, 43). Fini lonci Vrči Med njimi so najštevilčnejše zastopani večji trebušasti lonci Od vrčev sta ohranjena le dva ročaja (G209–G210) ter eno-z navzven izvihanim in rahlo odebeljenim ustjem, ki je okra- ročajni vrč z odebeljenim ustjem (G260), odkrit sporadično. šeno z navpičnimi vrezi (G88, G138, G179, G208). Najboljše Ta oblika je na petovionskih grobiščih opredeljena kot tip primerjave jim najdemo na neviodunskih nekropolah (Petru VE8 in je na podlagi grobnih celot datiran v konec 1. in v 1978, t. 28: 5, 7; t. 29: 8) ter na nekropoli Draga pri Beli prvo polovico 2. stoletja (Istenič 1999, 122). Cerkvi, ki je datirana v 2. in 3. stoletje (Križ 2003, 49, sl. 7.4). En primerek pa je bil odkrit tudi na rimskodobnem svetišču Krožniki Podkraj pri Hrastniku (Krajšek, Stergar 2008, 251, t. 3: 57). Poleg skled so bili v večjem številu zastopani tudi krožni-Podobne oblike je tudi lonec (G41), ki ima prehod iz vratu v ki. Med njimi prevladujejo krožniki z ravnim dnom, med rame okrašen z valovnico, ter manjši lonec (G103), ki je imel katerimi so najpogosteje zastopani tisti, ki imajo navzven vidne poteze čopiča. nagnjene izbočene ali ravne stene in navznoter nagnjeno (uvihano) ustje (G35, G96, G204–G205). Na zahodnem po- Z nekaj primerki so zastopani manjši jajčasto oblikovani lonci etovionskem grobišču so takšni krožniki uvrščeni h krožni-oziroma čaše z ozkim vratom ter navzven izvihanim ustjem kom tipa K2 in so datirani od konca 1. stoletja ter v prvo po- (G29–G30, G233). Najpogosteje so okrašeni z žlebovi. Na lovico 2. stoletja, verjetno pa že od druge polovice 1. stoletja zahodnem poetovionskem grobišču so takšni lonci uvrščeni in morda še v drugo polovico 2. stoletja ter v 3. stoletje (Is-k finim loncem tipa LF 1.2 in so datirani v 2. stoletje. Tisti z tenič 1999, 118–119, sl. 102). Na rimskem svetišču Podkraj pri Drnovo 2, AAS 104, 2022 69 Hrastniku so takšni krožniki razdeljeni na dva tipa, in sicer na in nepoudarjenim ustjem (G89). Na najširšem delu je ime-tip K4, za katere je značilno izrazito odebeljeno ustje na no- la dve liniji peresastega okrasa. Premazana je bila s črnim tranji strani, tik pod odebelitvijo pa se je nahajal plitev žleb premazom. (Krajšek, Stergar 2008, 252, sl. 6). K temu tipu bi tako sodili Kuhinjska keramika neviodunski primerki (G182, G204–G206), ki so bili odkriti v grobnici 17, in rimski plasti/hodni površini SE 16. Krožnik Lonci (G35), ki je bil odkrit v grobnici 4, pa bi sodil k prehodni Z nekaj primerki je bilo zastopana tudi lokalna kuhinjska ke-različici K1/K4, za katero je značilno uvihano in rahlo ode- ramika, med katero prevladujejo jajčasti lonci z izvihanim beljeno ustje na notranji strani (Krajšek, Stergar 2008, 252, ustjem. Takšni lonci so na predelu največje širine okrašeni sl. 6). Krožnik z močno odebeljenim ostenjem na zunanji z glavničenjem (G16, G37, G71, G197–G198, G211–G212, strani (G139), premazan s temno sivim premazom na obeh G234–G235). Med slednjimi izstopata lonec (G37), ki ima površinah, tako notranji kot zunanji, sodi k tipu K3 (Krajšek, na izvihanem ustju še žleb, ter lonec z močno izvihanim Stergar 2008, 252, sl. 6). Na primeru krožnikov iz emonske-ustjem (G234). Na zahodnem poetovionskem grobišču so ga grobišča lahko ugotavljamo, da so vsi tipi zgoraj opisanih takšni lonci uvrščeni h grobim loncem tipa LG 1.1 in so da-krožnikov sočasno v rabi že v začetku 2. stoletja (Plesničar tirani od flavijskega, morda tudi že neronskega časa in še v Gec 1977, 55), pri čemer se krožniki tipa K4 pojavljajo še vse prvo tretjino oziroma polovico 2. stoletja (Istenič 1999, 137, do konca 3. stoletja (Plesničar Gec 1972, t. 52: 18). sl. 130). Na emonskih nekropolah pa so opredeljeni kot lon- ci z izvihanim ustjem. Slednji se pojavljajo v grobovih iz 1. Zastopani so bili tudi krožniki z navzven nagnjenimi, ravnimi stoletja oziroma najkasneje do sredine 2. stoletja (Plesničar ali rahlo izbočenimi stenami in enostavnim ustjem (G72–73, Gec 1977, 38), zaradi grobov 212 in 157 pa lahko pojav tega G146, G231–G232). Takšni so na zahodnem poetovion-tipa loncev zasledimo še v 4. stoletju (Plesničar Gec 1972, t. skem grobišču opredeljeni kot krožniki tipa K1 in so datirani 43: 6; t. 59: 1). Na rimskem svetišču Podkraj pri Hrastniku ta-od 1. do 3. stoletja, nekateri celo do sredine 4. in do za- kšni kuhinjski lonci sodijo k loncem tipa L2 (Krajšek, Stergar četka 5. stoletja. Prav tako so tovrstni krožniki na rimskem 2008, 257–258). svetišču Podkraj pri Hrastniku opredeljeni kot tip K1 (Iste- nič 1999, 118–119, sl. 102; Krajšek, Stergar 2008, 252, sl. 6). Oljenke Krožnik (G231) odkrit v rimski plasti SE 17, pa lahko pripi-Med gradivom smo prepoznali tudi 6 odlomkov oljenk. Z šemo krožnikom tipa K3 iz Podkraja, za katere je značilna enim primerkom je zastopan odlomek noska volutne oljen-močna odebelitev na zunanji strani (Krajšek, Stergar 2008, ke (G215) slabe, rustikalne in zagotovo lokalne izdelave. 252, sl. 6). Krožniki K1 se na emonskem grobišču pojavljajo Volutne oljenke so značilne predvsem za 1. stoletje, vendar že od sredine 1. stoletja, so pa nato, prav tako kot krožniki gre pri tem odlomku za očitno lokalno kopijo, zato jo lahko tipa K3, K4 in K1/K4, sočasno v uporabi v začetku 2. stoletja datiramo v konec 1. oziroma že v začetek 2. stoletja. (Plesničar Gec 1977, 55). V rimski Celeji so takšni krožniki, za katere se je uveljavilo ime ‚‘Soldatenteller‘‘ (Miglbauer 1990, Štirje odlomki pripadajo pečatnim oljenkam (G7, G77, 20), ki so nedvomno posnemali t. i. ‚‘pompejanske‘‘ krožni-G110, G186), od katerih obd. 78 sodi k tipu Loeschcke Xc. ke ali pekače, uvrščeni v tip III.2.2. Pojavljajo se sicer v več Pečatne oljenke z odprtim kanalom Loeschcke X so razvili v oblikovnih različicah, vendar natančne tipološke delitve po antični Mutini, današnji Modeni, v drugi polovici ali ob kon-poročanju J. Krajška niso dale pričakovanih rezultatov (Kraj- cu 1. stoletja (okoli leta 90) (Loeschcke 1919, 255−256; Buchi šek 2015, 144). Najzgodnejši primerki so z lokacije Osrednja 1975, XXIV−XXXVIII). Tehnološko dovršeni modenski izdelki knjižnica Celje in se pojavljajo v plasteh iz druge polovice so bili visoke kakovosti, razvili so se v vodilno obliko oljenk 1. stoletja. Na ostalih najdiščih v Celju in okolici so pogosti 2. in 3. stoletja. V različnih centrih po severni Italiji, Gali-predvsem v plasteh 2. in 3. stoletja Izdelani so brez izjeme iz ji, severnih in podonavskih provincah ter tudi na severnem namiznih fakturnih tipov s premazom ter skoraj brez pustil Jadranu in verjetno v Dalmaciji so lokalni lončarji že v prvi in talil. Čeprav naj bi bili ti fakturni tipi manj odporni na ne-polovici 2. stoletja posnemali priljubljene izdelke in pri tem posreden stik z ognjem, številni ožgani sledovi na zunanjih mnogokrat prevzeli tudi žige uveljavljenih severnoitalskih stenah in dneh posodja pričajo o namerni izpostavljenosti proizvajalcev. Proizvodnja se je zavlekla v 4. stoletje, najdejo ognju (Krajšek 2015, 144–146). pa se celo v kontekstih 5. in 6. stoletja (Buchi 1975, XXXIV– XLI; Harris 1980; Ferraresi 2000, 228–250; Istenič 1999). Naj- Čaše mlajše različice Loeschcke Xc se običajno datirajo v drugo K namiznemu posodju sodijo tudi čaše. V grobnici 9 je bila polovico 3. stoletja, 4. in 5. stoletje (Istenič 1999, 157; Žerjal odkrita čaša na visoki nogi kroglaste oblike z visokim vratom 2008, 109–112; Perko 2012), čeprav jih nekateri postavljajo že 70 Drnovo 2, AAS 104, 2022 v drugo polovico 2. stoletja (Ferraresi 2000, 205–250; Žerjal času republike, še posebej priljubljen pri oficirjih. Legionarji 2008, 109–112). so ga uporabljali še skozi flavijski čas, prav tako obstajajo Odkrit pa je bil tudi odlomek oljenke s premazom (G129), upodobitve legionarjev z verižnim oklepom iz trajanovega lokalne proizvodnje, ki bi jo lahko datirali v 3. ali 4. stoletje. časa (Bishop, Coulston 2006, 95). Varon (De lingua Latina 116) izvor verižne srajce pripisuje Keltom, od katerih naj bi jo Kovina Rimljani prevzeli. V posamezni verižni srajci z obročki pre- Železo mera okrog 12 mm bi lahko prešteli 20.000 obročkov, v pri- Med kovinskimi najdbami prevladujejo železni žebljički meru rabe manjših obročkov se je število le-teh večalo (Sim, (G40, G70, G84, G107, G113, G152, G155–G171, G173– Kaminski 2012, 123). Videti je, da je bila verižna srajca pred G175, G248). Dolžina slednjih je med 12 in 15 mm, premer zakopom premišljeno zložena. glavic pa med 7 in 10 mm. Majhni železni žebljički s krat- Bron kim trnom in gobasto, kupolasto ali piramidalno glavico so Pomenljivo je dejstvo, da je bilo odkritih izredno malo bro-se uporabljali kot žebljički za okovanje obutve (angl. hob- nastim predmetov. Bronasta okova (G117, G131) bi morda nails). V žganih grobovih se običajno pojavlja manj žele- lahko pripadala delu pasne garniture. znih žebljičkov kot v skeletnih, na kar vpliva tudi selekcija pri nabiranju žganih ostankov pokojnika in pridatkov, ki so Novci bili sežgani skupaj z njim. Iz istega razloga je tudi določanje Skupno je bilo odkritih 8 novcev. Trije bronasti novci Mar- žebljičkov kot delov obutve težje kot pri skeletnih grobovih ka Avrelija ali Komoda so bili odkriti v skeletnem grobu 2 (Miškec et al. 2020, 208; Powell 2010a, 318–320). Okovani (G21), v grobnici 6 (G49) in v grobu 19 (G196). En nedolo- čevlji se pojavljajo v moških, ženskih in otroških grobovih, čljiv bronast novec je bil odkrit v grobnici 11 (G99). Bronasta bolj so pogosti na grobiščih v ruralnih predelih kot na gro-novca Antonina Pija in Hadrijana sta bila odkrita v grobnici biščih v večjih mestih. Powell povezuje to dejstvo s konfigu- 16 (G151, G154). Srebrn novec Gordijana III in bronast no- racijo terena, ki ga je bilo treba prečkati, in z delom, ki ga je vec Severa, Maksimina II. ali Konstantina I. (G218–G219) pa bilo potrebno opraviti (Powell 2010a, 313, 318). sta bila odkrita v plasti SE 16. Za več informacij glej poglavje Na najdišču so prisotni tudi kovani železni žeblji različnih Numizmatična analiza. velikosti (G9, G36, G83, G92, G94, G113–G114, G245). Steklo Pojavljanje železnih žebljev v grobovih z oljenko, majhno V grobnici 7 je bil odkrit lonec iz razbarvanega stekla izde-keramično posodico in z novcem, je pogosta kombinacija lan s pihanjem (G66). Površina lonca je irizirana, kar kaže najdb, predvsem v grobovih iz 2. in 3. stoletja (Alfaye Villa na propadanje stekla. Mavrični vtis obarvanosti je posledi-2010, 429–431, sl. 11–12). Tudi na emonskih grobiščih se tovr- ca razklona svetlobe na razplasteni propadli površini stekla stna kombinacija najdb pojavi v nekaj deset grobovih (Petru – najprej nastanejo zaplate, ki se ob nadaljnjem propada-1972; Plesničar Gec 1972). Žeblji bi lahko zaradi svoje suro- nju začnejo luščiti (Lemajič 2001, 3, sl. 2−4). Tovrstni lonci vine in oblike imeli apotropejski in magičen pomen (Alfaye kroglaste ali jajčaste oblike z izvihanim navznoter zavitim Villa 2010, 432–451). ustjem so zelo pogosta najdba v zahodnem delu rimskega V skupino rimskega železnega orodja spada vejnik s širokim imperija, posebej v vlogi grobnih žar (Lazar 2003, 166–167). ukrivljenim ploščatim rezilom in zoženim trnom pravoko- Isings jih opredeli kot tip 67a in jih časovno umešča od ti- tnega preseka za nasaditev (lesenega?) ročaja (G222). Gre berijskega ali klavdijskega časa do konca 2. stoletja, s po-za obliko orodja, ki je dolgotrajna in se težko ožje datira. samičnimi mlajšimi primerki (Isings 1957, 86−87; Rütti 1991, V isti plasti SE 16 je bilo odkritih nekaj najdb orožja, izdela- AR 117, 51, sl. 35). V Sloveniji jih Lazar pripiše skupini loncev nega iz železa: samostrelna ost (G223), puščična konica z tipa 7.2.2 in jih časovno zameji od sredine 1. do začetka 3. listom deltaste oblike in s sploščenim presekom (G225) ter stoletja (Lazar 2003, 163, 167). dvokrilna puščična ost s tulcem (G224). V grobnici 8 je bilo najdenih 6 ploščatih narebrenih jagod V jami (SE 55) pred grobnico 7 je bila najdena korodirana iz na pogled črnega stekla (G78). Na spodnji strani so rav-sprijeta kepa železnih obročkov (G74). Obročki so med ne, na gornji izbočene in okrašene s podolžnimi vrezi, ki seboj prepleteni. Zunanji premer posameznega obročka so vzporedni z dvema luknjicama v vsaki jagodi. T. E. Hae-znaša 0,9–1 cm. Gre za zakovičene obročke, ki tvorijo vo- vernick jih je poimenovala Trilobitenperlen (Haevernick 1975, jaški dvodelni verižni oklep – lat. lorica hamata. Bil je stan-106−107, 124, Abb. 1: 1, 2, 3). V Akvileji so bile takšne jago- dardna oprema tako legionarjev kot tudi pomožnih enot v de odkrite kot zaključni del ogrlice (Mandruzzato 2008, 63, Drnovo 2, AAS 104, 2022 71 sl. 80). Primer ogrlice z dvema takšnima jagodama na koncu pa je bil najden tudi v Neviodunu (S. Petru, P. Petru 1978, 65, t. 17: 2). Časovno naj bi se pojavile nekje v 3. stoletju, najbolj pa so bile razširjene v kontekstih 4. stoletja. Razprostranjene so predvsem v osrednji in vzhodni Evro- pi, posamezni primerki pa so bili odkriti tudi v Sredozemlju (Lazar 2019, 42). Rahlo sploščena okrogla steklena jagoda (G100), izdelana iz modrega stekla, je bila najdena v grobnici 11. V grobnici 18 pa paličasta jagoda iz temno modrega stekla (G192). Ste- klene jagode so bile priljubljene skozi celotno rimsko obdo- bje. Pridajanje ogrlic iz nanizanih steklenih jagod v ženske grobove naj bi bilo sicer zelo značilno za drugo polovico 3. in vsaj še celo 4. stoletje (Riha 1990, 77−92; Buora 1996; Mandruzzato 2008, 156−170). Sicer pa se okrogle, včasih sploščene jagode pojavljajo v širokem naboru barv, od mlečno bele, rumene, turkizne, zelene, modre do rdeče. Ja- gode kot posamično najdbo težko ožje datiramo, pojavljajo pa se še v 5. stoletju (Mandruzzato 2008, 160). Omet Ohranjeni odlomki stenskih poslikav imajo dve, nekateri tudi tri plasti ometa. Grob izravnalni omet iz proda, mivke, apna in plev je bil debel 1−1,6 cm. Vsebuje prodnike, velike do 2,2 cm. Na nekaterih kosih je površina, ki je bila na podlagi, ravna, nekateri pa imajo rahlo vidne odtise šibja – včasih so ga dali za podlago zaradi boljšega oprijema ometa. Izravnalni omet ni ohranjen na vseh kosih in tudi na ohranjenih rad odstopa. Nanj je bil nanesen nosilni omet v debelini 1−1,2 cm. Nosilni omet se od izravnalnega loči v tem, da nima plev in prodni- kov, je finejši ter bolj kompakten. Poslikava je bila izvedena na intonacu (fini omet, ki nosi barvno plast) iz kremenčevega/ silikatnega peska in apna v fresko tehniki na še svež omet. 118 Poskus rekonstrukcije izgleda notranjosti sten oz. Intonaco plast je bila debela 0,5–0,7 cm. poslikave v grobnici 7 (izdelala: Iris Bekljanov Zidanšek). Slikanje na omet (freske) smo zasledili v treh grobnicah (4, 7 in 8). Grobnica 15, ki je imela zidan obok iz kamna, je bila znotraj ometana, vendar omet ni bil slikan, prav tako so bile tri grobnice manjših dimenzij (16, 17 in 18) znotraj ometane, vendar brez poslikav na ometu. Vprašanje je, ali je dejstvo, da so le nekatere grobnice okrašene s freskami, izraz osebnih želja ali finančnih zmožnostih žalujočih oziro- ma pokojnih. Najbolj kompleksna je poslikava v grobnici 7 (sl. 59, 118). Ometane in poslikane so bile tri stene, severna, vzhodna in južna, na zahodni strani je bil vhod. Poslikava je ohranje- na fragmentarno, saj je bil grob ohranjen do višine 1,6 m. Na stene je bil od tal do roba polic (približno 35 cm višine) 119 Poskus rekonstrukcije izgleda notranjosti sten oz. poslikave v grobnici 4 (izdelala: Iris Bekljanov Zidanšek). nanesen bolj enostaven linijski vzorec v beli, rdeči, oker in 72 Drnovo 2, AAS 104, 2022 zeleni barvi. Od polic navzgor je poslikan geometrično ra-datacija vzorca oglja: LTL18316A 1569 ± 45 BP, kar ob stan- stlinski vzorec na beli podlagi s svetlo rdečo, bordo, zeleno dardni deviaciji 1ẟ (68,2% verjetnost) pomeni razpon od 428 in svetlo modrikasto sivo. Razdelitev na bolj enostavno po- do 538 AD, ob 2ẟ (95,4% verjetnost) pa med 398 do 548 slikavo spodnjega dela pod polico in bolj kompleksno po- AD (sl. 168–169), iz grobnice 1, ki ponuja nekoliko starejši slikavo nad polico morda lahko razumemo kot upoštevanje datum. Slednjega predvsem zaradi dejstva, da je bilo oglje trojne razdelitve poslikave sten (podzidek, srednji del, friz), odkrito v ruševini grobnice 1, razlagamo kot čas uničenja pri čemer spodnji in zgornji del predstavljata »okvir« srednje grobnice 1. Nedotaknjena je ostala le grobnica 9 (SE 19), v poslikave, ki je vidna že v začetku drugega stila v Pompejih kateri so se ohranili skledi s sežganimi kostmi, večja vaza z (Plesničar Gec 1998, 14). narebrenim ustjem, čaša ter manjša skodela s premazom. Ta V grobnici 4 so bile stene ometane in poslikane s freska- edina ohranjena grobnica in primerjava s pridatki v grobo- mi linijskega vzorca v temno rdeči, oker rumeni, črni in beli vih/grobnicah nekropole v Dragi pri Beli Cerkvi jasno kažejo, barvi (sl. 40, 119). da je moral biti inventar večjih grobnic bistveno bogatejši (Križ 2003). Sklep Prevladujoče posodje – odlomki namizne keramike, kera- mika s premazom in hišaste žare – dokazujejo dolgotrajno uporabo jugovzhodne neviodunske nekropole, katere ča- sovni razpon lahko zamejimo v čas med koncem 1. oziroma začetkom 2. stoletja in vsaj do druge polovice 4. stoletja. Elementov, ki bi nastanek oziroma uporabo grobišča datirali v 1. stoletje, med keramičnim gradivom praktično ni. Ohranil se je le en odlomek noska volutne oljenke (G215) slabe, rustikalne in zagotovo lokalne izdelave. Odkriti pa so bili tudi odlomki lončenine, ki uporabo tako grobišča kot tudi drugih struktur na najdišču postavljajo še v konec 3. in 4. stoletje, in sicer zvončasta čaša, ornamentirana s polmese- častimi aplikami in glazirana s svetlo zeleno glazuro (G80, grob 8), ki jo lahko na podlagi analogij datiramo v drugo polovico 4. stoletja (Grünewald 1979, 72), ter odlomek se- vernoafriške sigilate (G10), ki glede na svetlo maso, tanko ostenje in bleščeč gladek premaz zelo verjetno pripada t. i. C1 proizvodnji, ki je značilna za čas od let 220–230 naprej (Vidrih Perko 1992, 96). Potrebno pa je poudariti, da ta od- lomek ne izvira iz grobov, ampak iz ene od stojk (SE 089) domnevnega vodovoda. Na podlagi najdb lahko tako zaključimo, da je bila jugo- vzhodna neviodunska nekropola v uporabi od konca 1. ozi- roma začetka 2. stoletja in skozi celotno 4. stoletje ter da je bilo v vsakem grobu oziroma grobnici pokopanih več oseb. Ceste na podlagi gradiva ni mogoče ožje datirati. Najdbe iz dvojne linije jam (domnevni vodovod, ki je potekal vzpo- redno s cesto in tik ob njej) pa nakazujejo, da je bil slednji okvirno v uporabi vsaj v 3. oziroma do začetka 4. stoletja. Glede na stanje grobnic in razporeditev odlomkov keramič- nih in tudi steklenih posod v njih ter dejstva, da so bili v relativno bogati grobni arhitekturi (poslikava na stenah, kamniti portali itd.) odkriti le odlomki cenene lokalno izdelane lončenine, lahko trdimo, da so bili grobovi že v rimskem obdobju izropani. Na to bi nakazovala tudi radiokarbonska Drnovo 2, AAS 104, 2022 73 Analiza jugovzhodnega neviodunskega grobnica 1 grobov razdelili v tri večje skupine, za katere pa ni nujno, da grobišča kažejo realno sliko širjenja grobišča. Grobišče je bilo namreč grob 2 grob 20 raziskano območje grobovi in grobnice Petra Vojaković v polpreteklih obdobjih močno poškodovano z izgradnjo grobnica 3 lokalne ceste Drnovo−Cerklje s pripadajočim podvozom in grobnica 4 rimski vodovod Dosedanje raziskave na območju jugovzhodne neviodun- izgradnjo hitre ceste Ljubljana−Zagreb ter z izkopom proda rimska cesta grobnica 5 ske vpadnice, t. i. cerkljanske ceste, so poleg sledov lokalne v neposredni bližini druge skupine. Še posebej uničujoča je grobnica 6 rimske ceste ter rimskega vodovoda razkrile tudi obsežnej- bila gradnja prve, saj njena trasa poteka točno v liniji poko- grobnica 7 šo jugovzhodno neviodunsko nekropolo. Za to območje pov. Po drugi strani pa nenavadna poglobitev v sondi 4 in Jernej Pečnik pravi: »Ob cesti proti Cirkljam ne nahajamo grobnica 8 sam potek plasti 17 nakazujeta neko anomalijo v sicer precej 390 m daleč nič grobov, potem pa so našli kapelici podo- homogenem prostoru, zaradi katere bi lahko bilo grobišče grobnica 10 ben zidan grob, za tem 200 m daleč več prav malih in slabo malce prestavljeno od rimske ceste, ki se je tej strukturi iz-grobnica 9 zidanih grobov s slabimi posodami brez denarjev in brez ognila. Glede na sediment (SE 6 v južnem profilu sonde 4) igel – najbrž je bilo to pokopališče siromakom. Na konci je lahko na tem mestu predvidevamo zadrževanje vode. grobnica 11 stala spet nizka kapelica. Tudi tukaj so še sledovi rimske ce- ste, ki je držala skozi vas Zasap med Račjo in Župečo vasjo V prvo skupino smo vključili grobove/grobnice 1 do 11, ki so h Krki. Onostran Krke pa še sedaj sledimo rimski vodovod bili odkriti v sektorju 3 (sl. 121). Slednji so ležali v liniji, dobrih od reke notri do Izvira pod Gorjanci« (Bezlaj 1888, 564). To 8 m vzhodno od rimske ceste. Njihovi vhodi so bili usmerjeni območje je v svoji diplomski nalogi podrobneje preučeval pravokotno na cesto, kar pomeni, da je vhod ležal na zaho-Sektor 3 tudi J. Rihter. Rihter je na podlagi ustnega izročila ter retro- dni strani grobnice. V tej skupini je bil pokop najmanj enoten, Izkopno polje 5 gradne analize zemljiškega katastra predvidel obstoj južnih saj so bile odkrite tako zidane grobnice (šest), grobovi ozi-neviodunskih vrat na ledini Bore, ki leži onkraj cerkljanske roma grobnice v kamnitih skrinjah (tri) kot tudi skeletni (en) ceste ob skrajnem JV robu drnovskega polja, na mestu, kjer ter žgani pokop v preprosti grobni jami (en). Med njimi bi Sektor 4 se ob stranski poti Mrtvice−Bore−Gorica in Brege−Bore− izpostavili grobnico 9 zaradi svoje nedotaknjenosti in lepo vi- Izkopno polje 4 Hrastje srečata katastrski občini Veliki Podlog in Cerklje ob dnega načina gradnje iz kamnitih plošč. Da gre za večkratno grob 19 Krki, hkrati pa tudi poljske meje vasi Hrastje, Drnovo, Gorica pokopavanje znotraj grobnice, ne nakazujeta le dromos in grobnica 12 grobnica 13 in Brege (Rihter 2015, 234). Bore so se izkazale kot prehod v večja kamnita plošča, ki je služila kot vhod v grobnico, ampak grobnica 14 predmestje nekdanjega Nevioduna, ki se uvaja z jugovzho- tudi antropološka analiza kostnih ostankov, ki kaže, da so bile grobnica 15 dno nekropolo. Drugi robovi drnovskega zemljišča (zaho- v grobnici pokopane vsaj štiri osebe. Med njimi sta bili dve dno, vzhodno in jugozahodno) pa so prav tako omejeni odrasli osebi, ena ženskega spola (zrela odrasla oseba, stara z neviodunskimi nekropolami, pri čemer se je naselbinski med 40 in 50 let, ter mlajša odrasla oseba, stara med 20 in del današnjega Drnovega ustalil neposredno nad mestnimi 30 let) in otrok (mlajši od 2 let) položeni v skledo na polički ruševinami Nevioduna (Rihter 2017). Da je pokop znotraj ur-PN 12 (G85). Posmrtni ostanki otroka starega med 7,5 in 11,5 banega pomerija prepovedan, je določal zakonik dvanajstih let ± 1 leto pa so bili odkriti v ruševinski plasti (SE 19C in SE plošč, ki je zadostil duhovni potrebi po ločevanju mrtvih od 19D). Žganina z manjšo koncentracijo sežganih kosti je bila živih (Hope 2007, 129–130). Grobišča v širšem zaledju Rima odkrita tudi v obeh prekatih (SE 19G in SE 19H). Večja kon-so se tako vrstila ob konzularnih cestah, glavnih prometni- centracija sežganih kosti pa se je nahajala tudi nad zgornjo cah ter odcepih. Nagrobniki pa so bili vidni mimoidočim ploščo grobnice (SE 19) (glej poglavje Antropološka analiza, in so s tem ohranjali spomin na umrle (Heinzelmann 2001, tu str. 87). Znotraj grobnice so bile odkrite tudi sežgane kosti 25–26). kokoši/petelina, ki jih je smiselno razložiti kot simbolno dari- tev (glej poglavje Analiza živalskih ostankov). V obravnavani Prostorska organizacija grobišča skupini izstopata tudi grobnici 4 in 7 zaradi značilne zidane grobnica 16 109 grobnica 17 V letu 2003 je bilo na trasi avtocestnega odseka Krška konstrukcije in ostankov opek, ki kažejo, da so imele vsaj ne-grobnica 18 vas−Smednik, tj. Drnovo 2 odkritih dvajset grobov, od katere grobnice te skupine obok zidan iz tegul. Pomenljivo Sektor 4 tega 13 kamnitih zidanih grobnic, 4 kamnite skrinje oziro- pa je tudi odkritje, da so imele nekatere od njih na stenah Izkopno polje 6 ma manjše grobnice iz kamnitih plošč, 2 žgana ter 1 ske- ohranjene freske (grobnica 4, 7 in 8). Če so bile s freskami leten grob. Odkrito grobišče se je, kot kaže, razprostiralo okrašene le bogatejše grobnice, potem ne drži podatek, ki ob rimski cesti, ki je iz Nevioduna preko vasi Zasap vodi-ga navaja Pečnik, da so bili na tem delu pokopani siromaki la proti današnji Župeči oziroma Račji vasi ter je pripada- (Bezlaj 1888, 564; S. Petru, P. Petru 1978, 18), ampak gre man- lo jugovzhodnem neviodunskem grobišču (sl. 120, 170). ko grobnih pridatkov pripisati preteklim roparskim pohodom Sektor 4 Odkrito grobišče bi lahko glede na lego posameznih in uničenju ob številnih posegih. Kostni ostanki nakazujejo, da Izkopno polje 7 74 Drnovo 2, AAS 104, 2022 grobnica 1 grob 2 grob 20 raziskano območje grobnica 3 grobovi in grobnice grobnica 4 rimski vodovod rimska cesta grobnica 5 grobnica 6 grobnica 7 grobnica 8 grobnica 10 grobnica 9 grobnica 11 Sektor 3 Izkopno polje 5 Sektor 4 Izkopno polje 4 grob 19 grobnica 12 grobnica 13 grobnica 14 grobnica 15 grobnica 16 109 grobnica 17 grobnica 18 Sektor 4 Izkopno polje 6 Sektor 4 120 Razprostranjenost jugovzhodnega Izkopno polje 7 neviodunskega grobišča. Merilo 1 : 750. SS9 raziskano območje grobnica 1 grobovi in grobnice grob 2 grob 20 RR10 RR9 RR8 Sektor 3 RR7 Izkopno polje 5 grobnica 3 PP9 PP8 grobnica 4 PP7 PP6 grobnica 5 OO9 OO8 OO7 OO6 grobnica 6 NN9 NN8 NN7 NN6 NN5 Sektor 3 grobnica 7 Izkopno polje 5 MM8 MM7 MM6 MM5 LL8 grobnica 8 LL7 LL6 LL5 KK8 grobnica 9 grobnica 10 KK7 KK6 KK5 JJ8 JJ7 JJ6 JJ5 JJ4 grobnica 11 II5 II4 121 Prva skupina grobov. Merilo 1 : 200. 76 Drnovo 2, AAS 104, 2022 Sektor 4 Izkopno polje 4 grob 19 grobnica 12 AA4 AA5 AA6 AA7 AA8 raziskano območje grobnica 13 grobovi in grobnice A5 grobnica 14 A6 A7 A8 A9 Sektor 4 Izkopno polje 4 grobnica 15 B5 B6 B7 B8 B9 122 Druga skupina grobov. Merilo 1 : 200. so bili tudi v grobnici 4 pokopani posmrtni ostanki vsaj šti- rih oseb, in sicer moška starejša odrasla oseba, moška mlajša raziskano območje odrasla oseba (pod 30 let), otrok, mlajši od 5 let, ter otrok v grobovi in grobnice 34. do 36. tednu razvoja. V grobnici 7 pa je bila le ena ženska odrasla oseba (med 23 in 40 let) (glej poglavje Antropološka analiza, tu str. 87). Drugo skupino predstavljajo ostanki štirih zidanih grobnic, grobnice 12 do 15 (sl. 122). Slednje so ležale v sektorju 4 in so bile od prve skupine oddaljene približno 100 m proti Sektor 4 jugovzhodu. Tudi te so ležale v liniji, prav tako pa so imele Izkopno polje 6 vhode obrnjene pravokotno na rimsko cesto. Oddaljenost in linijska razporeditev druge skupine napram prvi daje slu- titi, da so bili grobovi organizirani v več vzporednih vrst in so se prilagajali poteku ceste. Morda pa je k oddaljenosti od rimske ceste botrovala v sondi 4 odkrita naravna po- grobnica 16 globitev (glede na odkrite sedimente bi lahko na tem delu Sektor 4 Izkopno polje 6 predvidevali zadrževanje vode) (sl. 20). Med drugo skupino 109 je najlepše ohranjena grobnica 15, ki je imela obok zidan K7 K8 K9 iz kamna. Slednja je bila tudi ometana, vendar fresk v njej grobnica 17 oziroma v tej skupini nismo zasledili. Grobnica 15 pa je po- grobnica 18 sebna oziroma se od ostalih razlikuje tudi v tem, da smo v radiju 6 m okoli nje zasledili ostanke zemljene plasti, ki bi morda nakazovala ostanke zemljenega plašča gomile. To L7 L8 L9 bi pomenilo, da gre pri grobnici 15 za ostanke t. i. noriške- -panonske gomile. V njej sta bili pokopani vsaj dve osebi, 123 Tretja skupina grobov. Merilo 1 : 200. in sicer odrasla oseba (nad 30 let) ter otrok (glej poglavje Drnovo 2, AAS 104, 2022 77 Antropološka analiza). Odkrito goveje vretence pa bi bilo mogoče razložiti kot primer simbolne pogrebne popotnice, glinen estrih kakršne so, denimo, poznane iz nekaterih rimskih grobov z opeka Beletovega vrta v Novem mestu (Turk 1992). Sežgana ptičja kamen malta, omet kost je verjetneje simbolno daritev bogovom (glej npr. Turk estrih 1992; Toškan 2020, 255–257). Ostanki posmrtne popotnice (odlomke diafize goveje golenice) so bili odkriti tudi v grob- Tip A nici 12. Grobnica 9 Tretja skupina se je prav tako nahajala v sektorju 4, le na drugi strani današnje hitre ceste (sl. 123). Predstavljajo jo tri grobnice manjših dimenzij, grobnice 16, 17 in 18, zgrajene iz lomljenega kamna in znotraj ometane ter ohranjene skoraj v celoti. Tudi te so ležale v liniji, vendar je imela ta skupi- na vhode obrnjene vzporedno z rimsko cesto, kar pomeni, da so vhodi ležali na severni strani grobnice. Oddaljenost, manjši proporci ter usmerjenost vhoda nakazujejo na neko spremembo organizacije te skupine. Morda je k slednji bo- trovala v sondi 4 odkrita naravna poglobitev (glede na od- krite sedimente bi lahko na tem delu predvidevali zadrževa- Tip B nje vode), ki se je nadaljevala tudi onkraj hitre ceste (sl. 20). Morda pa bi smeli zaradi praznega preostalega območja Grobnica 12 slednjega razumeti kot skrajni južni rob jugovzhodnega ne- viodunskega grobišča in s tem drugačno usmeritev zadnjih grobov. V tretji skupini sta bili v grobnici 16 in 17 pokopani vsaj dve odrasli osebi, v grobnici 18 pa vsaj ena odrasla ose- ba (glej poglavje Antropološka analiza, tu str. 87). Pomenlji- vo je tudi odkritje ostankov kosti pasjega oziroma lisičjega in zajčjega mladiča ter žabe v grobnici 16, ki bi jih morda lahko povezovali s Hekato (glej poglavje Analiza živalskih ostankov, tu str. 98). V grobnici 18 oziroma v njenem dro- mosu pa so bili odkriti tudi ostanki leče. Slednji pričajo o gojenju vsaj ene kulturne rastline, kar je običajno za rimske kontekste. Leča je stročnica, ki se na slovenskih arheoloških najdiščih pojavi v mlajši in pozni bronasti dobi (znana je npr. 124 Žgan pokop v kamniti skrinji tip a in b. Merilo 1 : 25. z najdišč: Orehova vas, Dragomelj, Grosuplje – ob železnici, Ljubljana – Tribuna, Repovnice, Sovič – Postojna). Od takrat Kremacija vs. inhumacija dalje je redno prisotna v kulturnih plasteh mlajših, tudi rim-Zakonik dvanajstih plošč je Rimljanom dovoljeval, da so se skodobnih, najdišč (glej poglavje Paleobotanična analiza, tu lahko po svoji izbiri oziroma izbiri svojcev odločali med kre-str. 103). macijo in inhumacijo. Čeprav je bil tradicionalen pokop v Oblike in načini pokopa Rimu inhumacija, so ga v 1. stoletju pr. n. št. ohranile le še V arheološkem zapisu raziskanega grobišča se kažejo raz- redke rimske družine, Židje in še nekateri semitski narodi ter like v velikosti in obliki posameznih grobov, načinu pokopa, vzhodne dežele. Prevladalo je sežiganje pokojnih in to je grobni arhitekturi, grobnem inventarju, spolu in starosti po-obveljalo vse do Trajanovega časa (Toynbee 1982, 49; Šter- kojnikov ter lokaciji posameznih grobov v prostoru in s tem benc Erker 2002, 91; Hope 2007, 107–111). morda nakazujejo notranjo razslojenost populacije. Glede Ostanki žganih pokopov na obravnavanem grobišču kažejo na pridatke v grobovih se je pogrebno obredje znotraj od-enak način sežiganja pokojnikov, tj. na skupnem sežigališču kritega dela jugovzhodnega neviodunskega grobišča kon- (ustrina). Ko je grmada na sežigališču dogorela, so bile iz tinuirano opravljalo od konca 1. oziroma začetka 2. stoletja pepela pobrane kosti, le-te pa nato shranjene v (hišasto) pa do druge polovice 4. stoletja. žaro ali skledo ter med pogrebno ceremonijo, ki je sledila, 78 Drnovo 2, AAS 104, 2022 odložene v grobnico, grob ali pa so bile le-te prosto posute vseh naštetih primerih je manjši prostor služil za shra-po grobni jami. Za gradnjo grobnih konstrukcij so posegali njevanje pepela pokojnika, večji prostor pa je bil name- po različnih materialih. Prevladovala sta neobdelan ali kle- njen za pridatke (Knez 1964–65, 156). san lokalni apnenec ter peščenjak, v nekaterih primerih pa • Grobove s pravokotno kamnito skrinjo, grajeno iz so bile med kamni uporabljene tudi tegule (grob 4 in 7). kamnitih plošč brez notranje ureditve (grob 6 in 12) Žgan pokop v preprosti grobni jami (sl. 124). Grobovi brez notranje členitve so najbolj eno- Ta način pokopa je bil zastopan le z dvema primeroma stavni in na področju rimskodobne Dolenjske zelo raz- (grob 19 in 20?). Pri obeh gre za preprosto obliko okrogle širjeni. Takšne grobne konstrukcije so znane v Novem grobne jame, s premerom od 0,28 do 0,4 m. Njuna globina mestu (Šribar 1958–1959a, 110–111; Knez 1968, 224– je znašala le 11 cm, kar pomeni, da sta bila groba močno po- 226), v Drnovem (Deschmann 1886, 22–23), v Straži pri škodovana. Pri obeh je žganina skupaj s sežganimi kostmi Šentrupertu (Gabrovec 1954, 144), v Beli Cerkvi (Šribar prosto ležala v grobni jami, na vrhu pa so se nahajali pridat- 1958–59c, 251–252), Veliki Loki (Šribar 1958–59b, 234– ki. Gre za najpreprostejšo grobno obliko, ki jo poznamo v 255), v Malem Globokem (Petru, Šribar 1956, 298), v Ro- antičnem času na Dolenjskem. Na ta način izdelani grobovi jah pri Šentjerneju (Knez 1960–1961a, 214), v Pristavi pri so bili odkriti še v Dobovi, Petrušnji vasi, Pristavi pri Trebnjem Trebnjem ( Praetorium Latobicorum) (Knez 1960–1961b, (Praetorium Latobicorum), Ribnici pri Brežicah (Romula) ter 209–211), v Dolenjem Polju pri Straži (Knez 1960–1961c, Vrhu pri Križu (Knez 1968, 222). Grobove s te nekropo- 240) in pri vasi Hrast na Gorjancih (Knez 1964–65, 155), le lahko na podlagi pridatkov datiramo v drugo polovico v Mrzlavi vasi, Ribnici pri Brežicah (Romula), Ruhni vasi 2. stoletja. (Knez 1968, 224–226). Na najdiščih izven Dolenjske so taki grobovi znani iz Starega trga pri Slovenj Gradcu Žgan pokop v kamniti skrinji ( Colatio), od tujih najdišč pa v Gornji vasi v Žumberaku Drug način pokopa znotraj odkritega grobišča predstavljajo (Gregl 2007) ter Sisku ( Siscia) (Leleković 2012, 319) ter pokopi v kamnitih skrinjah (grobnice obdane s kamnitimi pri Locarnu, Oggau in Au am Leithaberg na Gradiščan- ploščami). Ta način je bil zastopan s štirimi primeri (grob 6, 9, skem ter Saalburg (Knez 1964–65, 155). 11 in 12). Vsem je skupna večja oglata grobna jama, v katero Tak način pokopa lahko na tem grobišču na podlagi prije bila postavljena manjša od 1 × 0,6 do 1,5 × 1,2 m velika datkov datiramo predvsem v 2. stoletje, pri čemer izstopa kamnita skrinja, preostali del pa je bil zasut z zemljeno pla-grobnica 11, ki je datirana v 3.–4. stoletje. stjo. Grobnici 9 in 11 sta imeli ohranjen tudi dromos – dohod do vrat grobnice. Ohranjene višine so bile različne, odvisne Žgan pokop v zidani grobnici od pretekle poškodovanosti. Grajene so bile iz apnenčevih K najštevilčnejše zastopanemu načinu pokopa pa definitivno plošč, velikosti od 55 do 95 cm. Dna so bila bodisi neob-sodijo pravokotne zidane grobnice z enostavnimi dromosi delana (grobnica 9) bodisi iz kamnite plošče (grobnica 11) (grobnica 1, 4, 5, 7, 8, 10, 13, 14, 15–18). Grobnice so bile bodisi iz apnenčevih lomljencev, ki so bili med seboj vezani grajene iz večjih apnenčevih in peščenjakovih lomljencev, z apneno malto (grob 12). Notranja ureditev posameznih ki so bili med seboj vezani z malto, notranjost pa je bila grobov se je razlikovala, zato smo jih razdelili na: ometana s finim ometom, nekatere so bile celo dodatno • Grobove s pravokotno kamnito skrinjo, grajeno iz ka- okrašene s freskami z vegetabilnim okrasom (grobnica 4, mnitih plošč, ki so imeli v notranjosti na nasprotni stra- 7 in 8). Nasproti vhoda je v večini primerov stala prav tako ni vhoda votlo polico s prekati, v katero je bila posuta ometana med 25 in 30 cm visoka polica, na katero so bile žganina z ostanki pokojnika (grobnica 9 in 11) (sl. 124). odložene žare oziroma grobni pridatki. Police so bile odkriTi grobovi tvorijo posebno skupino, ki ni tako pogo- te v grobnicah 1, 4, 8, 13, 15, 16–18. Dno je bilo iz apnene sta. Doslej so bili taki grobovi na Dolenjskem znani le z malte, v nekaterih primerih premazano z glinenim prema-grobišča v Drnovem (Deschmann 1886, 22). Posamezni zom (grobnica 4, 7, 8, 10). Notranje mere grobnic so znašale grobovi pa so bili odkriti še v Straži pri Novem mestu od 1,3 × 1,3 do 2,6 × 2,6 m. Nekatere so bile ohranjene do (Knez 1964–65, 156), na Vrhu pri Križu (Knez 1964–65, te višine, da je bilo mogoče rekonstruirati kupolast zaklju-155), v Rojah pri Šentjerneju (Knez 1960–1961a, 214) ter ček, ki je bil zgrajen bodisi iz opek (grobnica 4 in 7) bodisi v Dolenjem Polju, Globodolu(?), Pristavi pri Trebnjem iz apnenčevih lomljencev (grobnica 15–18). Pri grobnici 4 je ( Praetorium Latobicorum) (Knez 1968, 226–227). Prav bil ohranjen tudi vhod – večje kamnite plošče, v grobnici 7 take grobove pa je izkopal že Egger pred prvo svetov- celo železni okov za lažje odpiranje. Do vhoda v grobnico no vojno v Starem trgu pri Slovenj Gradcu ( Colatio). V je vodil t. i. dromos oziroma večja ovalnaoziroma elipsasta Drnovo 2, AAS 104, 2022 79 Tip A Grobnica 1 Grobnica 4 Grobnica 8 Grobnica 18 Tip B Grobnica 7 glinen estrih opeka kamen malta, omet estrih 125 Žgan pokop v kamniti grobnici tip a in b. Merilo 1 : 50. Tip C Grobnica 15 opeka kamen malta, omet dromos estrih 126 Žgan pokop pod gomilo tip c. Merilo 1 : 50. 80 Drnovo 2, AAS 104, 2022 jama, v nekaterih primerih pa je bilo ob večji jami odkritih prevzemali rimske običaje, hkrati pa naj bi ohranjali tudi lo- še nekaj manjših jam za vertikalne nosilce, stojke (grobnica kalno tradicijo. Noriško-panonske gomile se redko pojavlja-7 in 10). Glede na odkrito predvidevamo enostaven oziroma jo kot osamljeni pokopi. Ponekod lahko govorimo o manjših lesen dohod do vhoda v grobnice. Zaradi skromnih pridat-skupinah gomil, na nekaterih predelih pa jih je mogoče najti kov, a hkrati zaradi bogato izvedene grobne arhitekture, tudi več kot 100 skupaj. Noriško-panonske gomile naj nače-predvidevamo, da je bila večina grobnic izropanih oziroma loma ne bi bile značilne za prostor Latobikov, vendar naj-uničenih že v rimskem oziroma preteklem času. dišče Medvedjek, kjer je bila odkrita ena noriško-panonska Glede na zgoraj opisane značilnosti jih lahko ločimo na tri gomila (Breščak 1985, 43–44), ter grob 36 iz Gornje vasi pri variante: Žumberku (Gregl 2007, 221–331), kažeta na to, da je obstajal tudi takšen način pokopa. • Grobovi z zidano pravokotno grobnico z vhodom, na- sproti katerega je stala polica, ki je služila za odlaga- Ta način pokopa lahko na obravnavanem grobišču na pod- nje žar ter grobnih pridatkov. Na zunanji strani se je lagi pridatkov datiramo predvsem v 2. in 3. stoletje, pri če-nahajal dromos. Grobnica je najverjetneje predvidena mer izstopa grobnica 8, ki je datirana v 3.–4. stoletje. za družinsko pokopavanje (grobnica 1, 4, 8, 13, 16–18) Poleg kremacije je bil na grobišču zastopan tudi en primer (sl. 125). inhumacije. O samem obredu inhumacije je malo znanega. • Grobovi z zidano pravokotno grobnico z vhodom in Še manj so poznani razlogi za spremembo rituala, ki so bili grobno nišo na dnu. Na zunanji strani se je nahajal verjetno kompleksni. dromos. Grobnica je bila najverjetneje predvidena za Skeletni pokop v preprosti grobni jami družinsko pokopavanje (grobnica 7) (sl. 125). Ta način pokopa je bil zastopan le z enim primerom (grob • Grobovi z zidano pravokotno grobnico z vhodom, na- 2). Preprosto oblikovana pravokotna grobna jama je merila sproti katerega je stala polica, ki je služila za odlaganje 1 × 0,5 m. Globina je znašala le 20 cm. V grobno jamo je bil žar ter grobnih pridatkov. Grobnica je bila prekrita z položen skelet pokojnika, ki je bil ohranjen v celoti. Izkazalo zemljeno gomilo, do vhoda pa je vodil lesen? dromos. se je, da gre za otroka, ki je umrl v starosti 3,5 let ± 1 leto. Grobnica je najverjetneje predvidena za družinsko po- Ohranjenost stegnenice je dopuščala tudi rekonstrukcijo vi- kopavanje (grobnica 15) (sl. 126). šine, ki je za časa življenja znašala 83–87 ± 2–4 cm. Otrok je Pravokotne zidane grobnice so bile odkrite tudi na Bele- domnevno ženskega spola, vendar je ocena zelo nezane- tovem vrtu (Knez 1992), v Bršljinu (Knez 1968, 228–229), sljiva. Ob levi nogi je ležala keramična čaša, na robu grobne Straži pri Novem mestu (Knez 1968, 228–229), v Beli jame pa je bil odkrit tudi preperel (tj. nezoglenel) les listavca, Cerkvi (Knez 1968, 228–229), Globodolu (Breščak 1990, ki bi lahko bil ostanek krste. Jama je bila na koncu zasuta z 85–86), Pristavi pri Trebnjem (Slabe 1990, 93–96), Dra-zemljeno plastjo, v kateri je bil odkrit še bronast novec Mar- gi (Križ 2003), Gornji vasi v Žumberaku (Gregl 2007, ka Avrelija ali Komoda 161–192. 221–331) in v Sisku ( Siscii) (Leleković 2012, 313–357). Smrtnost med otroki je bila v rimski dobi visoka (Šlaus, No- Že zgoraj smo omenili ostanke zemljene plasti, ki se je na- vak 2010), zato se na administrativnem nivoju ni predpiso- hajala v radiju 6 m okoli grobnice 15. Slednjo bi najverje- valo poudarjenega žalovanja za njimi. Plutarh (Vzporedni tneje smeli razumeti kot ostanke močno poškodovanega življenjepisi, Numa, 12) poroča, da za otrokom, mlajšim od zemljenega plašča gomile. Pokopi pod gomilo so značilni treh let, ni treba žalovati, za otroki od treh do deset let se za noriško-panonski prostor (SV Slovenijo, Avstrijo, Madžar- žaluje toliko mesecev, kolikor let je bilo otroku. Vendar pa so sko in SZ del Hrvaške). Pojavljajo se od sredine 1. do 3. sto- ob izgubi otroka starši ne glede na predpisane norme lahko letja n. št. Gomile so različnih velikosti in imajo obseg do izpeljali obred po svoji volji. Ker otroci pravno niso bili del 40 m. Pri gradnji je mogoče opaziti precejšnjo raznolikost. rimske družbe, so jih morali pokopati celo ponoči (Ortalli Ponekod gre zgolj za preprost žgan pokop, prekrit z gomilo, 2001, 225; Hope 2007, 10−14; Carroll 2011). ponekod je pod gomilo lesena ali preprosta kamnita grob- Število skeletnih grobov na Dolenjskem je v primerjavi z na skrinja. V 2. stoletju se pogosto začnejo pojavljati zidane grobovi z žganim pokopom tako majhno, da predstavlja grobnice z dromosom (Urban 1984, 51; Kremer 2001, 362; komaj 10 % vseh grobov. Vsi skeletni pokopi so zelo pre-Eibl 2014, 32). Grobne kamre so lahko krožne ali pravoko- prosti. Velika večina grobov je bila orientiranih v smeri V–Z, tne (za tipologijo glej Urban 1984). Poslikave s freskami so nekateri med njimi pa tudi v smeri S–J (Knez 1968, 232–233). redke. Slednje naj bi bile vezane na lokalne veljake, ki so se povzpeli do uglednih pozicij znotraj rimske družbe. Ti so Drnovo 2, AAS 104, 2022 81 raziskano območje II. faza: novi vek 35 25 28 Sektor 3 Izkopno polje 5 Sektor 4 Izkopno polje 4 12 10 106 Sektor 4 Izkopno polje 6 110 Sektor 4 Izkopno polje 7 127 Razprostranjenost novoveških oz. polpreteklih najdb − II. faza. Merilo 1 : 1000. 82 Drnovo 2, AAS 104, 2022 4.4.2 Faza II: novoveško oziroma odlomkov namizne lončenine je kar 71 %. Skoraj vso posod- raziskano območje je je bilo žgano v oksidacijski atmosferi, zgolj trije odlomki so II. faza: novi vek polpreteklo obdobje bili prepoznani kot deli posod, žgani v redukcijskih pogojih. Petra Vojaković, Jerica Brečić Oksidacijsko žganje je na Slovenskem značilno predvsem za V drugo fazo, tj. novoveška oziroma polpretekla pose- pozni srednji vek in novi vek. Za vse odlomke se zdi, da so lokalne izdelave, oziroma iz širšega dolenjskega območja. 35 litev prostora (sl. 127), sodijo jarek za energetski kabel (SE 28A/28B), ki je tekel vzporedno z lokalno cesto Dr- Lončarska obrt na Krškem polju in v okolici Šentjerneja ima 25 novo–Cerklje ter do 0,9 m širok in do 0,4 m globok jarek namreč dolgo tradicijo, ki sega že v prazgodovino (Križ et (SE 12A/12B), ki je bil odkrit vzporedno z linijo grobnic. Oba al. 1996). sta bila odkrita v sektorju 4. Na drugi strani ceste, v sek-Večina zbranih odlomkov namizne lončenine verjetno pri- torju 3, pa je vzporedno s prvim tekel jarek za cevovod pada raznim skledam različnih velikosti. Na večini njih so (SE 25A/25B), ki je povezoval železniško postajo v Krškem in sledovi lošča (85 % vseh odlomkov namizne lončenine). bližnje vojaško letališče v Cerkljah. Namenjen je bil oskrbo- Prevladujejo lošči prosojnih rjavkastih in zelenkastih tonov. 28 vanju z letalskim gorivom. Med temi je tudi 12 odlomkov s sledovi bele engobe pod Sektor 3 Izkopno polje 5 Večja, danes na površju povsem neopazna struktura, je bila prosojnim loščem, kar predstavlja 28 % celotnega nabora prav gotovo dovozna cesta (SE 35, SE 110E), ki je bila nasuta loščenih odlomkov. Poleg loščenja so se na treh odlomkih ob gradnji podvoza pod hitro cesto (SE 52), na njej pa so se ohranili sledovi poslikave. Sektor 4 Izkopno polje 4 po natančnem čiščenju jasno pokazale sledi vozila z gose- Med kuhinjsko lončenino pa prevladuje posodje z loščeno 12 nicami. Cesta je bila odkrita na robu sektorja 4, na njegovem notranjo ali zunanjo površino. Takih je kar 81 %, pri čemer 10 južnem delu pa je celo poškodovala dve grobnici. V istem velja izpostaviti, da v teh primerih lošč nima estetske vloge, sektorju, le v kv. A-E1–2, pa je bila odkrita še kolovozna pot temveč funkcionalno. Z oblivanjem posode z loščem le-ta 106 (SE 10), v kv. E2–4 pa še nasutje proda ob hitri cesti Ljublja- pridobi večjo trpežnost in nepropustnost in posoda tako na−Zagreb (SE 11). postane idealna za shranjevanje npr. raznih tekočin. Na območju sektorja 3, v kv. CD1003, pa sta bili odkriti še Za časovno opredelitev novodobne strukture SE 10 je v prvi dve vzporedni liniji apnenčevih lomljencev, velikosti do 20 vrsti služil odlomek cvetličnega lončka, ki je imel tik pod cm, ob katerih sta ležali še dve leseni deski (SE 106). Vse sku-ustjem prilepljeno vodoravno valovito rebro (G253). Ostale paj je sprva nakazovalo na ostanke pravokotno oblikovane- novodobne strukture, ki jih obravnavamo v besedilu, niso ga groba oziroma grobnice, v skupni velikosti 2,2 × 1,8 m. vsebovale reprezentativnega gradiva. Med izkopavanji pa se je izkazalo, da je bilo v slednji odkrito le novoveško gradivo. Vse ostale najdbe so bile odkrite v novodobnih plasteh. V vodnih sedimentih (SE 6 in SE 8) sta se npr. nahajala od- Sektor 4 Najdbe Izkopno polje 6 lomka novoveških loščenih loncev (G250–G251), ki imata Tekom raziskav je bilo pridobljenih 453 odlomkov novodob- notranjost oblito z loščem, zunanja površina pa ima vidne nih najdb oziroma 4,9 kg. Prevladoval je keramični gradbeni ostanke sekundarne ožganosti in kaže na to, da se je v teh dveh loncih kuhalo ali pogrevalo hrano. Kronološko sta ne-110 material s 119 odlomki, sledili so lončenina s 115 odlomki, kovina (151 primerkov), steklo (68 odlomkov) ter 3 odlomki koliko težje opredeljiva, saj je ohranjen le manjši del ostenja. tehnične keramike (pečnic). Najdbe so bile zastopane v raz- Ustje lonca (G250) je podobno novoveškim loncem s šen- Sektor 4 ličnih plasteh (SE 1, SE 2, SE 9, SE 10, SE 25, SE 35, SE 106) tjernejskega območja s konca 19. stoletja in prve polovice Izkopno polje 7 in v vodnih sedimentih SE 6, SE 8 in SE 13, kot tudi z nekaj 20. stoletja (Križ et al. 1996, kat. št. 80–83). manjšimi odlomki v plasteh, interpretiranih kot rimskodobne Vse ostale časovno oprijemljive najdbe izvirajo iz ornice hodne površine (SE 16, SE 17), ter s posameznimi manjšimi (SE 1 = SE 9). Zelo zanimivo oblikovan je odlomek ustja po-najdbami v rimskodobnih grobnih strukturah (SE 100, SE 102, sode (G259). Odebeljeno ustje je okrašeno z odtisi šila, ki SE 103, SE 105). Odlomki so dokaj majhni, dolžine od 1 cm se v vodoravni liniji ponavljajo verjetno po celotnem robu. do največ 9,5 cm (povprečno do 3,5 cm), večinoma deli Del ostenja je ožgan in nakazuje, da je bila posoda v stiku ostenj posod in zato slabše časovno izpovedni. z ognjem. Primernih analogij nismo našli. Oblikovno bi jo Vsa obravnavana lončenina je bila izdelana na hitrem lon- lahko opredelili kot skledo, lahko pa bi šlo tudi za pokrov čarskem kolesu. Glede na namembnost smo lončenino lah- ali celo pekač, kakršne poznamo še danes (prim. Križ et al. ko razdelili na kuhinjsko (loščeno in neloščeno) ter nami- 1996, 84–85, kat. št. 90 in 93). Poseben je tudi odlomek ustja zno (loščeno in neloščeno), pri čemer prevladuje slednja; in ostenja sklede (G258), ki je bila oblita z loščem po celotni Drnovo 2, AAS 104, 2022 83 notranji in zunanji površini. Dobre primerjave v literaturi nismo našli, saj gre za mlajši izdelek, verjetno lokalne izdelave, ki ga umeščamo v čas 19.–20. stoletja. V ornici pa so bili od- kriti tudi odlomki, ki jih prištevamo k fini namizni lončenini, in sicer dva odlomka beloprstene lončenine in dva odlomka porcelana, in jih umeščamo v 20. stoletje. Odkriti so bili tudi trije manjši odlomki pečnic (SE 9, SE 13, SE 16), ena izmed teh vsebuje sledove temno rjavega lošča. Zaradi njihove skromne ohranjenosti odlomkov ni mogoče natančneje opredeliti. Nekaj manjših odlomkov pa je bilo odkritih v t. i. rimskodob- ni plasti (SE 16 in SE 17). Npr. odlomek neloščenega lonca z večkrat profiliranim ustjem (G246), ki je med novoveškimi najdbami najstarejši. Ustja z večkratno profilacijo so se v šir- šem evropskem prostoru pojavila že v 14. stoletju in ostala priljubljena več stoletij (Predovnik 2003, 59). Obravnavano ustje lahko umestimo med lonce tipa 12b po Štularju, ki so kronološko umeščeni v čas 14.–17. stoletja (Porenta et al. 2015, sl. 10b). Našega morda lahko umestimo v mlajši čas, saj je ustje še nekoliko bolj odprto, podobno kot pri loncu s Podbočja pri Starem Gradu, le da ima slednji manj profilacij (Predovnik 2003, kat. št. 135) in se je nahajal v plasti, ki je bila datirana v 15. stoletje (Predovnik 2003, 66). V plasti pa sta bila odkrita tudi dva odlomka novoveških skled (G227, G247). Sklede so v kmečkem okolju najbolj pogosto nami- zno posodje. Izdelovali so jih v različnih velikostih, vedno so bile ornamentirane. Najpogostejši in še vedno zelo prilju- bljen način krašenja je bilo ob vrtenju posode nanašanje ko- lobarjev engobe s čopičem, nanjo pa so potem s tekočo gli- no »pisali« okras s »kruglco«. To je majhna okrogla posodica z ozkim vratom, v katero so namestili gosje pero, ki je služilo kot cevka, skozi katero so iztiskali glino (Križ et al. 1996, 36). V nemškem prostoru se tovrstno krašenje imenuje Malhorn, francosko Barrolet in angleško slip trailer, priljubljeno pa je bilo predvsem v 17. in 18. stoletju (https://de.wikipedia.org/ wiki/Malhorn; Clark 1983, 126–128). Medtem ko so bile skle- de izdelane v delavnicah Šentjernejskega polja okrašene z belim ornamentom na opečnati engobi, so lončarji s Krške- ga polja krasili sklede na beli engobi z zelenim, modrim in rjavim ornamentom (Križ et al. 1996, 46). Podobne barve so uporabljali (in jih še vedno) tudi lončarji iz Ribniške doline (Šifrer Bulovec et al. 2019). Ornament na ohranjenem dnu sklede, premazane z belo engobo in oblite s prosojnim lo- ščem (G247), ni viden, a glede na naštete lastnosti jo lahko pripišemo delavnici s Krškega polja (morda ribniškim?), in sicer v čas 17.–20. stoletja. Prav tako se sklede iz omenjenih območij ločijo tudi po obliki. Oba tipa skled imata širok nav- pičen rob ustja, šentjernejske imajo ravno steno, krške pa klek, kot ga ima tudi ohranjeno ustje manjše sklede (G227). 84 Drnovo 2, AAS 104, 2022 5Analize 5.1 Antropološka analiza – podvajanje ali odstopanja v razvitosti skeletnih elementov, oceno spola – odprtost kolčnega vozla in zaobljenost nado- Tamara Leskovar česnega oboka (Buikstra in Ubelaker 1994), oceno starosti ob smrti – odprtost ali zaraščenost lobanjskih šivov (Meindl, Uvod Lovejoy 1985), stopnja razvitosti korenin zob (AlQahtani et V antropološko analizo je bilo prejetih 173 vzorcev sež- al. 2009) in patoloških sprememb – poroznost in depoziti ganih in redkih nesežganih kosti ter en skelet iz skupaj 20 nove kosti (Ortner 2003). grobov,81 odkritih pri arheoloških raziskavah najdišča Dr- Pri vsakem vzorcu so bile zabeležene barve kosti in vzorci novo 2, na trasi avtocestnega odseka Krška vas–Smed- razpok. 37 odlomkov različnih skeletnih elementov različ- nik (sl. 165). Vsi vzorci so bili osteološko analizirani, pri nih barv iz šestih različnih grobov je bilo analiziranih tudi čemer so bili uporabljeni sežganim oziroma nesežga-z nedestruktivno Fourierjevo transformacijsko infrarde- nim skeletnim ostankom primerni metodološki postopki. čo spektroskopijo (FTIR), in sicer z uporabo oslabljenega Na podlagi pridobljenih podatkov in njihovih interpreta-popolnega odboja (ATR). Na osnovi vzorcev razpok je bil cij je bila vzpostavljena demografska slika obravnavane opisan proces sežiga ter spremembe na kosteh, do kate-populacije, ki pa je zaradi slabše ohranjenosti posmrtnih rih je prišlo zaradi izpostavljenosti visokim temperaturam. ostankov nekoliko omejena. Barva kosti je služila za grobo oceno temperatur, katerim Metodologija so bile kosti izpostavljene. Ker barva ni pogojena le z višino temperature, temveč tudi s časom izpostavljenosti, dosto- Analize sežganih kosti so bile opravljene po uveljavljenih pnostjo kisika, prisotnostjo mehkega tkiva, prisotnostjo dru-metodoloških postopkih (McKinley 1993a; McKinley 1994; gih organskih ali anorganskih snovi ipd. (Shipman, Foster, Cox, Mays, McKinley 2000; McKinley 2004; Brickley, McKin-Schoeninger 1984, 307−325; Mayne-Correia 1996, poglavje ley 2004; Schultz, Warren, Krigbaum 2008). Najprej so bile 18; Mays 1998, 217; Cox, Mays, McKinley 2000, 404; McKin-ločene človeške in živalske kosti. Nato so bili vsi odlomki ley 2004, 11; Walker, Miller, Richman 2008, 132−133), so bili človeških kosti v posameznih vzorcih natančno pregledani za natančnejšo oceno procesa sežiga uporabljeni rezultati in kategorizirani: pripisani so bili določenemu skeletnemu ATR-FTIR spektroskopije. Zabeležena je bila tudi oranžno elementu (lobanja, vretence, stegnenica itd.). Če to ni bilo rdeča obarvanost kosti oziroma depoziti rje na kosteh, ki so mogoče, so bili odlomki opredeljeni kot del stopala oziroma bili pripisani stiku kosti s kovino (železom). dlani, dolge kosti ali sklepne površine. Ko zaradi preslabe Najbolj izpovedni odlomki kosti iz vsakega vzorca so bili ohranjenosti tudi to ni bilo mogoče, so bili odlomki uvršče-fotografirani. ni med nedoločljive. Vsaki izmed vzpostavljenih kategorij je bila določena teža. Teže vseh kategorij posameznega vzor- Skelet je bil analiziran ločeno od vzorcev sežganih kosti. Na ca so bile seštete in predstavljajo skupno težo vseh odlom- osnovi osnovnega pregleda ohranjenih skeletnih elementov kov človeških kosti v vzorcu. V vsakem vzorcu je bil izmerjen je bilo ocenjeno, da gre za otroški skelet. Tako so bili za največji odlomek človeške kosti, ki predstavlja maksimalno vzpostavitev biološkega profila uporabljeni temu primerni velikost odlomkov v vzorcu. Izmerjene so bile debeline plo-metodološki postopki. Starost je bila ocenjena na osnovi ščatih lobanjskih kosti ter dolgih kosti rok in nog. Na podlagi razvitosti zob (AlQahtani et al. 2009) in dolžine stegneni-natančnega pregleda kosti so bile zabeležene značilnosti, ce (Schaefer, Black, Scheuer 2009), spol s precejšnjo mero ki omogočajo določitev minimalnega števila oseb (MNI) negotovosti na osnovi medenice in spodnje čeljustnice (Schutkowski 1993), telesna višina pa z uporabo dveh različnih regresivnih enačb (Telkkä 1962; Smith 2007). 81  Vzorci iz stratigrafskih enot, ki so pripadale istim grobovom, so bili analizirani (in so hranjeni) ločeno, a so pri rezultatih združeni oziroma upoštevani kot ena enota. Drnovo 2, AAS 104, 2022 85 Rezultati Minimalno število oseb v grobu Vzorci sežganih kosti V omenjenih treh grobovih z največ sežganimi človeškimi kostmi (grobovi 4, 9 in 7) ugotovljena teža močno presega Povzeti rezultati so podani na sl. 165. Skupna teža vseh 173 ocenjeno povprečno težo žganih človeških ostankov ene vzorcev sežganih človeških kosti znaša 13,023 kg, povpreč- osebe iz arheoloških kontekstov (~1600 g) (McKinley 1993b). no pa je bilo v posameznem grobu 425,7 g človeških ko- Visoko težo gre pripisati večjemu številu oseb v grobu, kar je sti. Največ človeških kosti je bilo v grobovih 4 (3114,5 g), 9 pokazala tudi analiza, saj so bile v grobovih 482 (sl. 130–132) (3031,5 g) in 7 (3008,5 g), najmanj v grobovih 6 (1 g), 3 (9 g) in 9 (sl. 133) pokopane minimalno štiri osebe. Večje število in v jami pred grobnico 7 (4 g). Velikost največjih odlomkov oseb se pojavlja tudi v drugih grobovih, v grobu 1 so bile v posameznem vzorcu niha med 5 mm in 100 mm. Naj-pokopane minimalno tri osebe, v grobovih 8, 13, 15, 16 in 17 manjši odlomki (5 mm in manjši) so prisotni le v jami pred pa minimalno dve osebi. V 18 grobovih in dveh jamah pred grobnico 7, do 100 mm veliki odlomki pa v grobu 9. Ske-grobnico je bilo tako skupaj pokopanih 34 oseb (sl. 132). letne elemente je bilo vsaj do kategorije dolgih kosti, dlan oziroma stopalo in/ali sklepna površina mogoče določiti pri MNI Število grobov vzorcih iz vseh grobov. V največ primerih je bilo mogoče 1 11 določiti odlomke dolgih kosti (18 grobov), predvsem ste- 2 6 gnenice (16 grobov), in ploščatih kosti lobanje (17 grobov), 3 1 ki tako z 21,3 %, 9,6 % in 14,2 % prevladujejo med prepo- 4 2 znanimi odlomki človeških kosti iz vseh analiziranih grobov. Skupaj oseb 34 Nedoločljivi odlomki so bili prisotni v vseh 18 grobovih in 129 Minimalno število posameznikov (MNI) v grobovih. predstavljajo 27,1 % odlomkov vseh analiziranih človeških kosti. Pogosto je bilo mogoče prepoznati tudi dolge kosti rok, ki skupaj predstavljajo 9,2 % analiziranih človeških kosti. Redkeje, a vendarle prisotni so bili tudi odlomki vretenc (v 14 grobovih), medenice (v 10 grobovih), dlani in stopal (v 15 grobovih) ter reber (v 12 grobovih), ki predstavljajo 3,1 %, 3 %, 2,9 % oziroma 1,5 % analiziranih človeških kosti. V 14 grobovih so bile prisotne tudi živalske kosti (sl. 128). Skeletni Skupna teža v Zastopanost Št. grobov element vseh grobovih skeletnih s prisotnim (g) elementov v skeletnim vseh grobovih elemenom (%) zob 55,5 0,4 12 lobanja 1854,5 14,2 17 vretence 398,5 3,1 14 lopatica 45,5 0,3 5 ključnica 6 0,05 2 rebra 191 1,5 12 nadlahtnica 624 4,8 12 podlahtnica 432,5 3,3 14 130 Povsem razvite dolge kosti (zgoraj) in vretenca (spodaj) koželjnica 139,5 1,1 11 odrasle osebe iz groba 4. dlan/stopalo 372 2,9 15 medenica 390 3 10 stegnenica 1245 9,6 16 pogačica 16 0,1 4 golenica 364 2,8 11 mečnica 166 1,3 10 dolge kosti 2772 21,3 18 sklepna površina 276,5 2,1 14 nedoločljivo 3525 27,1 18 82  Opozoriti velja, da je drugi otrok predviden zgolj na osnovi prisotnosti nekaj nesežganih kosti, ki odstopajo od preostalih, sežganih 128 Povprečna zastopanost skeletnih elementov v grobovih. kosti dveh odraslih in enega otroka. 86 Drnovo 2, AAS 104, 2022 Ocena starosti ob smrti Ocena starosti ob smrti (sl. 134–135) je bila do grobe de- litve otrok ali odrasel mogoča za 28 oseb (84,9 %). V dveh primerih (6,1 %) je bilo mogoče zgolj izključiti otroka mlaj- šega od 6 let, medtem ko natančnejša ocena starosti ni bila mogoča, v treh primerih (9,1 %) pa je bilo starost nemogoče oceniti. Glede na odprtost, delno ali popolno zraščenost lobanjskih šivov je bila pri petih odraslih starost ob smrti ocenjena na pod 30 let, pri treh na 20–40 let (sl. 136) ter pri treh nad 30 let. Pri tem razvitost tretjega kočnika (sl. 137) in zraščenost vretenčnih obročev (sl. 138) osebe iz groba 7 kaže na sta- 131 Sežgane lobanjske kosti otroka iz groba 4, ki je umrl rost nad 25 let, ohranjeni prsni konci reber oziroma njihove mlajši od 8,5 let. morfološke lastnosti (Iscan et al. 1986; Isan et al. 1987) dveh odraslih oseb iz groba 9 pa so omogočili oceno starosti ob smrti na 20 do 30 in 40 do 50 let (sl. 139). Starosti otrok ob smrti je bilo glede na razvitost zob (AlQahtani et al. 2009) in/ali skeletnih elementov (Shaefer, Scheuer, Black 2009) ocenjena na: 34–36 teden razvoja v maternici (sl. 130), 1,5–2,5 let (sl. 143), pod 2 leti (sl. 141), 3,5 let ± 1 leto, pod 5 let (sl. 142), 7,5–11,5 let (sl. 140), pod 8,5 let in 11,5–12,5 let (sl. 144).83 Starost Število oseb % otrok 13 38,2 odrasel 16 47,1 132 Nesežgana ličnica otroka iz groba 4, ki je umrl v 34.−36. nad 6 let 2 5,9 tednu razvoja v maternici. nedoločljiva 3 8,8 skupaj 34 100 134 Groba razdelitev oseb glede na starost ob smrti. Starost Število oseb pod 1 2 1–6 4 7–12 3 otrok 4 pod 30 5 nad 30 4 20–40 5 40–50 1 odrasel 1 133 Pogačici iz groba 9 sta v dveh različnih fazah razvoja, 135 Natančnejša ocena starosti oseb ob smrti. kar kaže na dve osebi. 83  V enem vzorcu (SE 18, iz flotacije 1), ki ga ni bilo mogoče pripisati nobenemu iz grobov, je bil prisoten tudi zob otroka, ki je umrl star med 0 in 1,5 meseca. Zaradi nejasnega konteksta ta otrok v statistični analizi ni upoštevan, saj je nemogoče trditi, ali dejansko predstavlja drugo osebo ali je zob pripadal enemu izmed otrok, starosti katerih ni bilo mogoče oceniti. Drnovo 2, AAS 104, 2022 87 136 Lobanjske kosti odrasle osebe iz groba 9 imajo odprte ali deloma zraščene šive in kažejo na osebo, ki je umrla med 20. in 40. letom starosti. 141 Kosti otroka iz groba 9, ki je umrl mlajši od 2 let. 137 Povsem razvit in obrabljen kočnik odrasle osebe iz groba 7 kaže na osebo, ki je umrla starejša od 23 let. 142 Distalni del otroške golenice iz groba 7, okrajek katere še ni bil zraščen z deblom in kaže na otroka, ki je umrl mlajši od 5 let. 138 Vretenci iz groba 7 imata zraščen obroč in kažeta na osebo, ki je umrla starejša od 25 let. 143 Nesežgana spodnja čeljustnica otroka iz groba 8, ki je 139 Prsni konci reber dveh odraslih oseb iz groba 9, mlajše umrl v starosti 1,5 – 2,5 let. (levo), ki je umrla v starosti med 20 in 30 let ter starejše (desno), ki je umrla v starosti med 40 in 50 let. 144 Zagozdnica iz groba 15 ima nagubano sklepno 140 Ličnika z nezaraščenim vršičkom korenine iz groba 9 površino, ki ni zraščena z bazilarnim delom zatilnice in kaže kažeta na otroka, ki je umrl v starosti med 7,5 in 11,5 let. na otroka, ki je umrl v starosti med 11,5 in 12,5 let. 88 Drnovo 2, AAS 104, 2022 Spol Število oseb % Ocena spola vprašljivo ženski 4 11,8 Ocena spola je bila zaradi slabe ohranjenosti skeletnih ele- vprašljivo moški 1 2,9 zelo vprašljivo ženski 1 2,9 mentov, predvsem izpovednih morfoloških značilnosti, ve- nedoločljiv 28 82,4 činoma nemogoča in je podana le za šest oseb (17,6 %) 145 Ocena spola. (sl. 145). V grobu 4 je glede na izrazito zatilnično izboklino in ozek kolčni vozel vsaj ena izmed odraslih oseb verjetno moškega spola. V grobovih 7, 9 in 18 deloma ohranjeni kolčni vozli (sl. 146) morda kažejo na ženski spol. V grobu 7 temu pritrjujejo tudi ostri nadočesni oboki (sl. 147). Patološke spremembe Patološke spremembe je bilo le redko opaziti. V grobu 1 je na vidno povečani jamici na glavi stegnenice ( fovea femo- ris) opaziti depozite nove, zrele, a porozne kosti, ki morda kažejo na vnetje vezi med stegnenico in sklepno ponvijo črevnice (sl. 148). Na zagozdnici ene izmed odraslih oseb iz groba 4 so vidne makropore velikosti 1–2 mm, ki imajo lepo zaobljene robove (sl. 149) in morda kažejo na pomanjka- nje hranil in/ali bolezen metabolizma. Opozoriti velja, da je ohranjenost slaba in je zgolj na podlagi enega kazalnika dia- gnoza nemogoča, vendar so tovrstne spremembe pogosto povezane s pomanjkanjem vitamina C oziroma skorbutom (Brickley, Ives 2008). V grobu 7 je na dveh odlomkih zunanje skorje lobanje odrasle osebe prisotna poroznost. Sicer ni mogoče izključiti tafonomskih sprememb, vendar opažena poroznost morda kaže na stanjšano kompaktno kost. Toč- nega vzroka ni mogoče podati, so pa tovrstne spremembe običajno povezane s pomanjkanjem hranil in/ali boleznijo metabolizma, predvsem s pomanjkanjem vitamina C oziro- ma skorbutom ali pomanjkanjem železa oziroma anemijo (sl. 150). V istem grobu je na nebnih odrastkih zgornje če- ljustnice odrasle osebe videti poroznost in depozite nove, zrele kompaktne kosti. Ob tem je v zgornji čeljustnici na mestu levega prvega kočnika videti, da je zob izpadel pred smrtjo, zobnica pa se je deloma že zarasla (sl. 151). Pri od- rasli osebi iz groba 7 gre tako lahko za povsem nepoveza- ne patološke spremembe pomanjkanja hranil in/ali bolezni metabolizma ter vnetja in izgube zob pred smrtjo, a velja 146 Deli medenice z dokaj odprtim kolčnim vozlom iz omeniti, da je predvsem pri pomanjkanju vitamina C eden grobov 7 (zgoraj), 9 (v sredini) in 18 (spodaj). izmed znakov tudi izguba zob (Brickley, Ives 2008). Tudi na spodnji čeljustnici odrasle osebe iz groba 18 je videti zra- ščanje zobnice, in sicer prvega levega kočnika, ki je izpadel pred smrtjo. V grobu 9 je na zgornji čeljustnici odrasle ose- be pri vrhu zobnice oziroma na mestu vršička korenine dru- gega sekalca ali podočnika videti ovalno razširitev, morda posledico ciste (sl. 152). Poleg tega so na nebnih odrastkih zgornje čeljustnice vidni depoziti nove, porozne in zrele ko- sti, ki kažejo na vnetje, verjetno povezano s cisto. Na neka- terih telesih vretenc odrasle osebe iz groba 9 so na robovih 147 Ostri nadočesni obok verjetno ženske iz groba 7. Drnovo 2, AAS 104, 2022 89 vidne formacije nove, zrele kosti ( osteofiti), ki sicer nimajo Kot patološko spremembo jo je mogoče opredeliti zgolj ob natančno opredeljivega vzroka nastanka, so pa običajno prisotnosti drugih degenerativnih sprememb, npr. boleznih povezane s procesom staranja, posledicami poškodb, pre-sklepov, kar pa zaradi slabe ohranjenosti skeleta v tem pri- obremenjenosti hrbtenice in/ali bolezni sklepov (Hardcastle meru ni mogoče. et al. 2014). Del otroške lobanje z nadočesnim obokom iz groba 9 kaže poroznost v očesni strehi ( cribra orbitalia), ki je običajno povezana s pomanjkanjem hranil in/ali boleznimi metabolizma, najpogosteje z anemijo in skorbutom. V gro- bu 15 so na telesu enega izmed vretenc odrasle osebe vidne formacije nove, zrele kosti oziroma že omenjeni osteofiti. V grobu 13 je na prehodu med glavo in vratom stegnenice Poirierjeva površina (sl. 153) oziroma lateralno podaljšanje okrajka (glave stegnenice) proti anteriosuperiornemu delu vratu. Za časa življenja je bila prekrita s hrustancem, njen nastanek pa je neznan. Pogosto niti ni razumljena kot pa- tološka sprememba, temveč kot variacija v morfologiji kosti. 151 Deloma zaraščena zobnica zgornjega kočnika in poroznost s formacijami nove kosti na nebnem odrastku zgornje čeljustnice osebi iz groba 7, ki morda kaže na pomanjkanje hranil in/ali bolezen metabolizma. 148 Povečana jamica glave stegnenice z depoziti nove kosti odrasle osebe iz groba 1. 149 Poroznost očesne strehe (cribra orbitalia) otroka iz 152 Poroznost na mestu korenine zoba zgornje čeljustnice groba 4, ki morda kaže na pomanjkanje hranil in/ali bolezen odrasle osebe iz groba 9, morda posledica ciste. metabolizma. 150 Poroznost zunanje skorje lobanjskih kosti odrasle osebe iz groba 7, ki morda kaže na pomanjkanje hranil in/ali 153 Poirierjeva površina na glavi stegnenice odrasle osebe iz bolezen metabolizma. groba 13. 90 Drnovo 2, AAS 104, 2022 Spremembe na kosteh zaradi sežiga Različni vzorci razpok na odlomkih kosti pričajo o hitrih spremembah v vsebnosti kolagena v kosteh ter kažejo na prisotnost in krčenje mehkega tkiva med žganjem (U-obli- kovane razpoke), izhlapevanje in denaturacijo beljakovin (vzdolžne razpoke), postopno napredovanje ognja navzgor ali navzdol po deblu kosti (prečne razpoke) ter enakomerno izpostavljenost večjih delov kosti visoki temperaturi ali sež- ig mehkega tkiva (mrežaste razpoke) (Mayne-Correia 1996, poglavje 18; Cox, Mays, McKinley 2000, 405; Walker, Miller, 154 Združeni spektri kosti odrasle osebe iz groba 9 z vidnim vrhom pri ~630 cm-1. Richman 2008, 42−45). Barve odlomkov kosti segajo od črnih, temno sivomodrih, svetlo sivih do belih. Prevladujejo sicer beli in sivi odtenki, temno sivomodri in črni odtenki pa so najpogosteje opaženi v prelomih ali na notranji površini kosti. Rjave barve se med vzorci pojavijo le redko, večinoma na otroških in živalskih kosteh. Bele in svetlo sive barve tako pričajo o izpostavlje- nosti kosti temperaturam ~ 700 °C in več, medtem ko črni in temno modrosivi pričajo o temperaturah med ~ 300 °C in 500 °C. Rjavi odlomki kažejo, da nekatere kosti vendarle niso bile izpostavljene visokim temperaturam oziroma so 155 Združeni spektri otroških kosti iz groba 2 z ohranjenimi bile izpostavljene zgolj nizkim temperaturam pod 300 °C. amidnimi skupinami na valovnih dolžinah med ~1150 in 1750 cm-1. S pregledom spektrov spektroskopske analize (sl. 154–158) in opazovanjem vrha pri valovni dolžini ~630 cm-1, ki se pojavi šele po izpostavljenosti kosti temperaturam okoli 700 °C (Thompson, Islam, Bonniere 2013), je vidno, da so bile črne kosti izpostavljene temperaturam pod 700 °C, temno sive in temno modre temperaturam okoli ~700 °C ter sve- tlo sive in bele temperaturam nad ~700 °C. Rjavi odlom- ki ne kažejo izpostavljenosti visokim temperaturam. Glede na ohranjenost amidnih skupin na valovnih dolžinah med ~1150 cm-1 in 1700 cm-1, ki odražajo predvsem kolagen, je videti, da kosti niso bile izpostavljene niti temperaturam 156 Združeni spektri otroških in živalske kosti iz groba 8 z nad 300 °C. Nadaljnja analiza rezultatov spektroskopije in ohranjenimi amidnimi skupinami na valovnih dolžinah med njihove primerjave z eksperimentalno sežganimi kostmi je ~1150 in 1750 cm-1 in odsotnostjo vrha pri ~630 cm-1 pri pokazala84, da so arheološke rjave kosti sicer deloma pri- kosteh rjavih barv. merljive z modernimi kostmi, izpostavljenimi temperaturam okoli 300 °C, vendar ohranjenost amidnih skupin, predvsem amida I, vendarle govori o odsotnosti sežiga. Slednje je smi- selno, saj izpostavljenost kosti temperaturam pod 300 °C in diageneza v zemljo zakopanih, nesežganih kosti povzročita podobne strukturne in kemične spremembe (Behrensmeyer 84  Še vedno gre le za približno oceno temperature, saj eksperimen- talno sežgane kosti niso bile izpostavljene povsem enakim pogojem kot trupla ob sežigu na grmadi. Poleg tega so bile pri eksperimentih uporabljene kosti goveda in ne človeka. Hkrati so bile arheološke kosti izpostavljene tudi drugim diagenetskim procesom, kot je de- nimo izmenjava snovi z okoljem, kar povzroči dodatne razlike med 157 Primerjava med spektroskopskimi analizami vzorcev iz modernimi in arheološkimi vzorci. Drnovega in eksperimentalno sežganimi govejimi kostmi. Drnovo 2, AAS 104, 2022 91 158 Združeni spektri kosti otroka iz groba 9 z izstopajočim vrhom cinamidov pri ~2012 cm-1. 1978; Weiner, Bar-Yosef 1990; Stiner et al. 1995; Roberts et al. 2002). Arheološke kosti črnih barv so najbolje primerljive z vzorci, ki so bili izpostavljeni temperaturam med približno 300 °C in 600 °C, temno sive in temno modre tempera- turam med približno 600 °C in 900 °C, svetlo sive in bele pa temperaturam okoli 900 °C (sl. 157). Izpostavljenost raz- ličnim temperaturam je najverjetneje posledica prisotnosti mehkega tkiva, različne anatomske pozicije kosti ali/in loka- cije dela telesa na grmadi ter morda tudi različnega poteka sežiga. V vsakem primeru pa prevlada odlomkov svetlo sive in bele barve kaže, da je sežig trupla trajal dovolj dolgo, 159 Oranžno rdeče obarvane kosti in ostanki železa iz da je večina organskih snovi povsem izgorela in so kosti grobov 7 (zgoraj) in 8 (spodaj). kalcinirale. Oranžno rdeča obarvanost kosti (sl. 159) v dveh grobovih Nadalje je iz spektrov mogoče razbrati nizko vsebnost cia- (7 in 8) priča o tem, da so bili v bližini kosti tudi kovinski namidov, ki se kažejo z vrhom pri ~2012 cm-1. Njihova pri- oziroma železni predmeti. Vendar je treba opozoriti, da to sotnost v žganih kosteh sicer ni povsem pojasnjena, a je ne dokazuje sežiga trupla skupaj z železnimi predmeti, saj običajno povezana s sežigom kosti skupaj z mehkim tkivom do obarvanja lahko pride tudi s korozijo železa po pokopu in redukcijskimi pogoji pri sežigu (Snoeck, Lee-Thorp, Sc-posmrtnih ostankov (McKinley 2004, 11). hulting 2014; Snoeck et al. 2016). Kot omenjeno, analizira- Živalske kosti ni vzorci kažejo nizko vsebnost cianamidov, saj je razmerje med vrhom cianamida pri ~2012 cm-1 in fosfatnim vrhom V 14 grobovih so bile prisotne tudi živalske kosti. Te so ve-pri ~600 cm-1 (CN/P) < 0,25 (Snoeck et al. 2016). Glede na činoma temno rjavih in črnih barv ter tako nesežgane ali to, da pri večini vzorcev ni opaziti povišane vsebnosti ciana-deloma ožgane. Redko se pojavijo odlomki sivih in belih midov, očitno vpliv mehkega tkiva nanje ni bil izrazit, sežig barv, ki so bili verjetno izpostavljeni visokim temperaturam. pa je verjetno potekal v oksidacijskih pogojih. S tem je mo- Glede na to, da so slednji večinoma pomešani s človeškimi goče izključiti slabo prezračevanje, denimo zaradi sežiga v in kažejo podobne spremembe, je povsem mogoče, da so jami ali znotraj stavbe, veliko grmado in/ali postavitev trupla bili sežgani skupaj s človeškimi posmrtnimi ostanki. globoko v grmado (Snoeck et al. 2016). Izjemo predstavljata Skeletni pokop svetlo siva mečnica in bela stegnenica iz vzorca 102, kjer je razmerje CN/P 0,73, nekoliko bolj izrazit vrh pri ~2012 cm-1 V grobnici 2 je bil odkrit skeletni pokop (SE 66). Skelet je pa je opazen tudi pri svetlo sivi in beli kratki otroški kosti iz dobro ohranjen, saj je celovitost ocenjena na 70 %. Prisotni vzorca 8 (sl. 158). Vzrok povišanim vrednostim cianamidov so lobanja z zobmi, del ramenskega obroča, prsnega koša ni povsem jasen, verjetno pa je povezan s potekom sežiga. in hrbtenice, medenica ter spodnje okončine. Skeletni ele-Morda z lokalno vzpostavljenimi redukcijskimi pogoji, saj menti so srednje dobro ohranjeni in močno drobljivi. pretekle raziskave kažejo, da je ena od možnosti omejen dostop v času sežiga (Snoeck et al. 2016). To bi lahko odra- žalo nekoliko drugačne pogoje sežiga, denimo večjo grma- do, slabši pretok kisika, drugačno lego telesa na grmadi ipd. 92 Drnovo 2, AAS 104, 2022 Inventar Hrbtenica Lobanja Močno poškodovana telesa predvsem ledvenih in prsnih vretenc, eno telo vratnega vretenca in del okretača ter števil- Celotna lobanja, a so posamezni elementi precej poškodo- ni odrastki vretenc, ki še niso bili zraščeni s telesom (sl. 161). vani in razlomljeni (sl. 160). V desni senčnici je bilo nakoval- Poleg tega je ohranjenih vseh pet križničnih vretenc, S4 in ce. Prisotni sta bili zgornja in spodnja čeljustnica z mlečnimi S5 edina z že zraščenim telesom in odrastki, medtem ko so in stalnimi zobmi. Zgoraj desno so ohranjeni mlečni prvi krila S1 nezraščena s telesom. sekalec, podočnik in drugi kočnik, stalni sekalci, podočnik in prvi ličnik, ki so še v zobnicah, ter prvi stalni kočnik, ki je Prsni koš zaradi poškodbe zobnice izpadel po smrti. Zgoraj levo so Rebra so le deloma ohranjena in močno razdrobljena. prisotni vseh pet mlečnih zob ter stalni prvi in drugi sekalec, podočnik prvi ličnik in prvi kočnik. Spodaj desno je ohra- Ramenski obroč njenih vseh šest mlečnih zob, stalni so še vsi v zobnicah. V Del desne lopatice s sklepno jamico in medialnim delom zobnici je prvi stalni kočnik, medtem ko je zobnica drugega hrbtenice. stalnega kočnika izoblikovana in odprta, zob pa ni ohranjen. Medenica Spodaj levo so prav tako ohranjeni vsi mlečni zobje, stalni sekalci in podočnik so še v zobnici, medtem ko so stalni Leva in desna črevnica, leva v boljšem stanju, leva sednica ličniki in prvi kočnik zaradi poškodbe kosti izpadli po smrti. in del leve sramnice. Stalni sekalci, podočnik in prvi kočnik imajo zaključene kro- Spodnje okončine ne z vidnim začetkom rasti korenine pri vseh, razen podoč- niku. Prvi ličniki imajo krono razvito do polovice, ohranjen Nekoliko poškodovani stegnenici, močno poškodovani go-drugi ličnik ima zaključen vršič. Poleg tega je sklenina prvih lenici, mečnic ni prepoznati. ličnikov mrežasto razpokana. Ocena starosti Dolžina stegnenice je 17 cm, kar ustreza otroku, staremu 2 leti (Maresh 1970), medtem ko je na osnovi razvitosti zob (sl. 162) starost ocenjena na 3,5 let +/- 1 leto (AlQahtani, Hector, Liversidge 2010). Morda gre za spodnjo mejo staro- sti, ocenjene na osnovi zob, ali pa je skelet rahlo zaostajal v razvoju. Vsekakor odstopanje ni izrazito. Ocena spola Na osnovi morfoloških značilnosti medenice (sl. 163) in spodnje čeljustnice gre morda za deklico (Schutkowski 1993; Loth, Henneberg 2001), vendar je ocena spola pri otrocih zelo nezanesljiva. Glede na to, da zobje kažejo višjo starost kot stegnenica in so dečki v teh letih vendarle nekoliko višji, 160 Lobanjske kosti skeleta iz groba 2. morda krajša stegnenica potrjuje, da gre za deklico. 161 Nezaraščena telesa in okrajki vretenc skeleta iz groba 2. 162 Zgornja čeljustnica z ohranjenimi zobmi skeleta iz groba 2. Drnovo 2, AAS 104, 2022 93 Otroci so bili večinoma mlajši od 12 let, trije so bili v času smrti stari med 7 in 12 let, štirje med 1 in 6 let, eden pa je bil mlajši od enega leta. Pri šestih otrocih je bila starost povsem nedoločljiva. Večina odraslih je bila v času smrti relativno mladih, šest je bilo verjetno mlajših od 30 let, trije so bili stari med 20 in 40 let, štirje so bili starejši od 30 let, en odrasel pa je umrl v starosti med 40 in 50 let. Odstotek 36,4 % otrok govori o precej visoki smrtnosti, predvsem v obdobju prvih let življenja. Podatek je vendarle mogoče vzporejati z drugimi raziskavami, saj je 40–60 % otrok v rimskem imperiju umrlo mlajših od 5 let. Razloge 163 Deloma ohranjene črevnica, sednica in sramnica skeleta gre povezovati z različnimi boleznimi, nemalokrat pa je iz groba 2, ki med seboj še niso bile zraščene. bil vzrok za smrt pomanjkanje kakovostnih hranilnih sno- vi (Pilkington 2013; Wiedemann 2014, 16). Opažena visoka umrljivost v času med prvim in šestim letom starosti otrok iz obravnavanega grobišča morda odraža čas izraščanja zob in prehod iz dojenja na gosto hrano, ko so otroci posebej občutljivi. Raziskave (Fuller et al. 2006; Dupras, Tocheri 2007; Schmidt, Kwok, Keenleyside 2015) kažejo, da je bil v času rimskega imperija ta prehod izveden nekje do tretjega leta starosti. Občutljivost in večja umrljivost otrok v tem obdo- bju je vezana na upad njihove odpornosti z zmanjšanjem količine zaužitega materinega mleka na eni ter potencialno izpostavljenostjo bacilom in pomanjkanju hranil z vpeljeva- njem goste hrane na drugi strani (Herring, Saunders, Ka- 164 Desna stegnenica otroka iz groba 2. tzenberg 1998; Fuller et al. 2006). Slednje je v času rimske-Ocena telesne višine ga imperija toliko bolj mogoče, saj naj bi hrana na osnovi žitaric v tem času predstavljala 70–75 % vnesenih kalorij, Na podlagi izmere stegnenice (sl. 164) je bila z uporabo kar pomeni pomanjkanje živalskih beljakovin, železa in vi-regresivnih enačb za oceno telesne višine otrok, starih od taminov. Ob pomanjkanju hranil otroci niso razvili primerne enega do devet let (Telkkä, Palkama, Virtama 1962), telesna odpornosti na različne bolezni, zaradi česar je bila umrljivost višina otroka je ocenjena na 85 ± 3 cm. visoka (Pilkington 2013, 22). Četudi so otroci preživeli, je iz- Zaključki postavljenost boleznim in pomanjkanju hranil lahko pustila trajne posledice (Pilkington 2013). Tako so bili tudi odrasli, Opravljene antropološke analize 173 vzorcev sežganih ko- v otroštvu izpostavljeni pomanjkanju hranil, manj odporni sti in enega skeleta so pokazale, da je bilo v 18 grobovih proti različnim boleznim. Slednje bi morda lahko razložilo pokopanih minimalno 33 oseb, saj so bile v dveh grobovih na obravnavanem grobišču opaženo relativno nizko starost minimalno štiri osebe, v enem grobu tri, v petih dve in v odraslih ob smrti. Pozabiti ne gre niti, da na pomanjkanje dvanajstih ena (sl. 165). Pri tem je bilo predpostavljeno, da hranil in/ali bolezni metabolizma nakazujejo tudi nekatere vsak grob predstavlja zaključeno celoto in ni prišlo do me-opažene patološke spremembe. šanja sežganih ostankov več posameznikov pri zbiranju z Spol je bilo redko mogoče oceniti, ocene pa so zaradi iz-grmade. V vseh grobovih z več osebami gre za kombinacijo redno slabe ohranjenosti skeletnih elementov negotove. V otrok in odraslih, v grobovih z minimalno štirimi osebami štirih primerih gre morda za žensko, v enem za moškega in gre za dva otroka in dva odrasla, v grobu s tremi osebami v primeru skeletnega pokopa morda za deklico. za odraslega in dva otroka, v dvojnih grobovih pa odraslega in otroka. Opozoriti velja, da je drugi otrok v grobu 4 dolo- Prav tako je slaba ohranjenost botrovala omejenosti pri čen zgolj na osnovi nesežgane ličnice. prepoznavanju patoloških sprememb. Vendarle je bilo opa- ženih nekaj znakov, ki kažejo na zdravstvene težave oseb. Glede na ocene starosti je bilo v grobovih 12 otrok in 16 od- Opažene so bile posledice raznih vnetij, izpadanje zob pred raslih, pri ostalih osebah pa starosti ni bilo mogoče oceniti. smrtjo, cista ob korenini zoba, morda pomanjkanje hranil 94 Drnovo 2, AAS 104, 2022 in/ali bolezni metabolizma ter nastanek osteofitov. V enem sežganih kosti prisotnih tudi precej otroških kosti, je bila primeru je bila opažena tudi Poirierjeva površina, vzroka za odločitev o inhumacij ali kremaciji očitno bolj zapletena od njen nastanek ni mogoče določiti. zgolj odločitve glede na starost osebe, vendar zaenkrat še Barve in spektroskopske analize kosti pričajo o izpostavlje- ni jasno, kaj točno je vplivalo na to odločitev. Poleg tega nosti skeletov visokim temperaturam, večinoma nad 700 °C, raznolikost razpok na sežganih kosteh v vseh primerih go-nekateri deli pa so bili izpostavljeni celo temperaturam okoli vori o sežigu celotnega telesa, torej vključno z mehkim tki-900 °C. Kljub temu je opaziti odstopanja, saj določeni rjavi vom. Odsotnost cianamidov v večini primerov verjetno kaže in črni odlomki kosti kažejo na izpostavljenost veliko nižjim na oksidacijske pogoje sežiga, medtem ko nekaj vzorcev temperaturam, okoli 300 °C oziroma tudi odsotnost seži-vendarle izstopa in morda kaže redukcijske pogoje. Tako ga. Odstopanja so najverjetneje posledica lege na grmadi, je mogoče, da gre za razlike v velikosti, obliki in/ali lokaciji vpliva mehkega tkiva, okoliščin sežiga, telesne konstitucije grmade. ipd. Poleg nesežganega skeleta v grobu 2 se tudi v neka- Teže zbranih kosti v posameznem grobu močno nihajo in terih drugih gobovih pojavljajo nesežgane otroške kosti, ki vzpostavljeno povprečje ~1600 g presegajo le v grobovih tako kažejo odstopanje pri načinu pokopa. Ker je v vzorcih z več kot eno osebo. Videti je, da za pokop z grmade niso Grob Opomba SE Skupna Barva MNI Starost Spol Žival. Patologija Višina teža (g) kosti (cm) 1 62C 349 Č-B 3 20–40 let in dva DA Morda vnetje vezi med stegnenico in otroka sklepno ponvijo črevnice. 1 žara žara 267 TSM-B 1 odrasel < 30 DA 2 nesežgan 66 R 1 otrok 3,5 +/-1 leto Ž? DA 85 ± 3 3 67 9 SSM-B 1 ND 4 nesežgana 103B 2788,5 Č-B 4 odrasel < 30 let, M? DA Poroznost zagozdnice in očesnih otroška odrasel > 30 let, streh - morda pomanjkanje hranil ličnica otrok < 8,5 let, 34– in/ali bolezen metabolizma (morda 36 teden razvoja skorbut). 5 70, 70C 141,5 TSM-B 1 12,5 - 30 let, verjetno odrasel 6 64 1 B 1 ND 7 100C, D, G, E 3334,5 Č-B 2 23 - 40 let in otrok Ž? DA Poroznost lobanjskih kosti, formacije < 5 let nove kosti po nebnicah, izguba zob pred smrtjo - morda pomanjkanje hranil in/ali bolezen metabolizma (morda skorbut). 7 jama pred 55 4 TSM - B 1 NEMO a pod < 30 DA grobnico 8 kosti 68, 68C 195 R-B 2 23 - 30 let, otrok Ž?? DA otroka niso 1,5-2,5 let sežgane 9 19, 19C, D, 3031,5 Č-B 4 20 - 30 let, 40 - 50 Ž? DA Morda cista v zgornji čeljustnici, s G, H, PN12 let, otrok 7,5 - 11,5 katero je povezano vnetje na zgornji let +/- 1 leto, otrok čeljustnci; osteofiti na vretencih, < +/- 2 leti verjetno posledica staranja; poroznost očesnih streh pri otroku, morda posledica pomanjkanja hranil in/ali bolezni metabolizma. 11 53, 53B, C 319 Č-B 1 NEMO a otrok 12 105B, D 65 TSM - B 1 11,5 +/- 1 leto–30 let, DA a verjetno odrasel 13 104B 528 Č-B 2 > 30 let in otrok DA Poirierjeva površina. 14 102, 102B 47 TSM-B 1 ND 15 101, 101B, C, 1168,5 Č-B 2 odrasel > 30 let in DA Osteofiti na vretencih. H, I otrok 11,5–12,5 let 16 107B, D-G 220,5 Č-B 2 otrok in odrasel > DA 30 let 17 108, 108D, F 92 TSM-B 2 otrok in odrasel DA 18 110D, F, G, H 334 Č-B 1 20–40 let Ž? DA Izpad zoba pred smrtjo. 20 061A 102,5 TSM-B 1 odrasel < 30 165 Povzetek rezultatov antropoloških analiz skeletnega gradiva iz grobov iz Drnovega 2. Drnovo 2, AAS 104, 2022 95 bili pobrani vsi sežgani ostanki. Prisotnost vseh glavnih de-Taksonomija lov skeleta (lobanja, okončine, trup, medenica), predvsem majhnih kosti dlani in stopal ter zob vendarle kaže na skrb Analizirani živalski ostanki izvirajo iz 15 grobov oziroma oziroma natančnost pri zbiranju ostankov iz grmade. Tako grobnic, ožje taksonomsko opredeljeni primerki pa so so bili za pokop morda zbrani le po sežigu najbolje ohra-bili odkriti v zgolj petih izmed njih (sl. 166). Med temi so njeni in prepoznavni deli skeleta, pri čemer pa je bila po- bile ognju izpostavljene edino ptičje najdbe iz groba 9 in membna zastopanost vseh delov telesa. grobnice 15 (t. 1). Manjši zbir arheozooloških ostankov je bil pobran še iz posameznih dromosov, vendar to gradivo Prisotnost oranžnordeče obarvanosti kosti kaže na priso- vključuje zgolj taksonomsko neopredeljene kostne drobce tnost železnih predmetov v neposredni bližini pokojnika bo- z očitnimi sledmi izpostavljenosti ognju. Posledično more- disi ob sežigu bodisi kasneje v grobu. Na podlagi sežganih bitne vloge živali v obredih, ki so se utegnili odvijati pred in nesežganih živalskih kosti gre sklepati, da so bile nekatere vhodom v posamezne grobnice, ni mogoče oceniti. Glede živali ali njihovi deli sežgani skupaj s pokojnikom, medtem na izrazito fragmentiranost tega gradiva namreč pogrebci ko so bili drugi brez predhodnega sežiga položeni v grob. ob pobiranju sežganih kostnih drobcev s sežigališča med ostanki pokojnika in (skupaj z njegovim truplom?) sežganih 5.2 Analiza živalskih ostankov živali najbrž sploh niso razlikovali. Velika večina analiziranih arheozooloških najdb pripada se- Borut Toškan salcem (Mammalia), gradivo pa sicer vključuje še posame- Arheozoološka analiza je zajela več tisoč ostankov vreten- zne kosti ptičev (Aves; med njimi kokoši [ Gallus domesticus]), čarjev in nekaj posameznih odlomkov hišic kopenskih pol-plazilcev (Reptilia) in dvoživk (Amphibia) ter odlomke polž- žev. Ožje jih je bilo mogoče taksonomsko opredeliti 93. Pre- jih hišic (Gastropoda). Med ostanki sesalcev je bila doku- težni del gradiva izvira iz grobov oziroma grobnic oziroma mentirana prisotnost rovk (Soricidae) in glodavcev (Roden-iz ruševinskih plasti v njih, del pa z območij večjih ovalnih tia). Slednjim pripada nekaj posameznih primerkov velikega jam, ki so vodile do vhoda posameznih grobnic (t. i. dro-voluharja ( Arvicola ex gr. terrestris) in travniške ali poljske mosi). Nekaj deset neopredeljenih sežganih kostnih drob-voluharice ( Microtus agrestis/ arvalis), obenem pa tudi pre-cev je bilo pobranih še iz štirih izmed jam južnega lesenega težni del taksonomsko ožje neopredeljenih koščic manjših vodovoda, ki so bile vkopane vzporedno s cesto ob grobi-vretenčarjev (Vertebrata; N = 144). Ugotovitev je presene- šču, ter iz plasti z odlomki rimske lončenine (SE 24). Velikost tljiva, saj v grobovih z drugih rimskodobnih grobišč v regiji sežganih ostankov večinoma ne presega 2 cm, obarvanost praviloma prevladujejo ostanki gospodarsko najpomemb-kostnine pa največkrat niha med sivo in belo. nejših domačih živali, tj. goveda, ovce, koze in prašiča (Turk Obravnavani del neviodunske nekropole je bil v uporabi v 1992; Bavdek 2005; Tratnik 2014; Novšak et al. 2019; Toškan času od 1. do 4. stoletja (glej poglavje Sklep, tu str. 107). Takson Grobovi Grobnice Jama SE Plast SE Skupaj 2 9 11 12 1 4 5 7 8 13 15 16 17 18 Bos taurus 1 1 2 C. familiaris / V. vulpes 53 53 Lepus europaeus 19 19 Soricidae (Crocidura?) 1 1 Microtus agrestis/arvalis 4 2 6 Arvicola ex gr. terrestris 3 4 7 Arvicolinae gen. indet. 4 2 6 Rodentia fam. indet. 1 1 Gallus domesticus 5 5 Aves gen. indet. 1 1 Reptilia (Squamata) 3 3 Amphibia 5 4 9 Gastropoda 9 9 Mammalia ord. indet. A C C E D D D E A C E C B B B B E Vertebrata class. indet. 3 3 77 57 3 1 144 166 Analizirani živalski ostanki po posameznih strukturah. Sežgani primerki so podčrtani. Obrazložitev okrajšav za podatek o količini neopredeljenih ostankov: A – eden do nekaj primerkov; B – nekaj deset primerkov; C – med 100 in 500 primerki; D – med 500 in 1000 primerki; E – nad 1000 primerki. 96 Drnovo 2, AAS 104, 2022 2020). Med najdbami z Drnovega je od teh štirih vrst zasto-torej le najbolj krhke in najmanjše kosti. Med prve sodijo pano le govedo ( Bos taurus), in sicer z odlomkom golenice možganski del lobanje, lopatici, dlančnice in stopalnice, iz groba 12 in delno ohranjenim vretencem iz grobnice 15. med druge pa vretenca, zapestne in gleženjskih kosti ter Ob navedenem so večjim sesalcem (tj. takšnim z maso nad prstnice. Ugotovljen vzorec zastopanosti posameznih ske-1,5 kg) pripadali še deloma ohranjeni okostji poljskega zajca letnih elementov bi lahko pričal o tem, da izkopavalcem ni ( Lepus europaeus) in psa ( Canis familiaris) ali lisice ( Vulpes uspelo pobrati vseh najmanjših ostankov. Ne nazadnje so vulpes) iz grobnice 16. bile zajčje kosti z drnovske grobnice 16 brez izjeme odkri- te med pregledovanjem presejanih frakcij sedimenta (flot. Predstavitev pomembnejših vzorec št. 56), kar nazorno priča tem, kako težavno je pre- kontekstov poznavanje tovrstnih najdb s prostim očesom med sami- mi izkopavanji (Toškan 2015). Verjetnost, da je bilo ročno Živalski ostanki iz grobov, ki se tam niso znašli po naključju, vzorčenje arheozoološkega gradiva v primeru grobnice 15 se v arheozoologiji praviloma razlagajo bodisi kot pogreb- suboptimalno, se zdi torej velika. Manj privlačna se zdi teza, na popotnica bodisi kot grobni pridatek. Pri tem je lahko po kateri bi bila ugotovljena odsotnost posameznih kosti bila popotnica razmeroma bogata, kot v primeru svinjskih posledica deponiranja zgolj dela zajčjega kadavra. Način krač in stegen v grobovih 16, 60, 63 in 97 z Beletovega vrta razkosavanja, pri katerem bi bili odstranjeni le ena od obeh v Novem mestu, ali pa zgolj simbolna, kar denimo velja polovic spodnje čeljustnice, zgolj obe koželjnici, ne pa tudi za skupek sežganih prašičjih ostankov iz groba 1002 z lju-katera od komolčnic, le nekatere od stopalnic iste okončine bljanskega (emonskega) Kozolca ter za govejo stopalnico ali pa, denimo, vsa vretenca, ne pa tudi glava in medenica, iz groba 141 z že omenjenega Beletovega vrta (Turk 1992, bi bil namreč zelo neobičajen. Toliko bolj zato, ker so bile t. 1; Toškan 2020, 245). Raznolikost je še večja pri grobnih prav vse pobrane epifize dolgih kosti okončin nezraščene in pridatkih. Ti so lahko bili v grobove položeni kot pričeval-je skelet očitno pripadal mladiču. ci (visokega) socialnega statusa umrlega za časa življenja, njegovega poklica, priljubljene dejavnosti (npr. lov) ali oseb- Kvečjemu nekajmesečnemu mladiču je pripadalo tudi del- ne navezanosti na določeno žival (npr. zvestega psa, ko- no ohranjeno okostje psa ali lisice. Zgodnjo starost živali ob nja), služiti so utegnili kot amuleti ali kot kazalec določene poginu dokazujejo nezraščene epi- in diafize ter zgolj del-osebnostne lastnosti umrlega (npr. pogum, moč), lahko pa no razvite krone stalnih zob. Najdbe so bile pobrane roč- so bili seveda pridani tudi kot neposredna daritev bogovom no med izkopavanji, zato kaže tudi v tem primeru vsaj del (Cherici 1999; Cleary 2001; Ragolič, Toškan, v tisku). Izbor manjkajočih kosti in zob zelo verjetno pripisati suboptimal- žrtvene živali praviloma ni bil naključen, saj so bile različnim nemu vzorčenju. Zaradi odsotnosti nekaterih taksonomsko vrstam pripisovane različne lastnosti (npr. moč, hitrost, zve-relevantnih skeletnih elementov in nizke starosti živali zane- stoba, zvitost). Prav tako so bile zelo natančno opredeljene sljivo morfološko razlikovanje med psom in lisico v danem navezave posameznih živalskih vrst na posamezna božan-primeru ni mogoče. Na podlagi analogij z drugih okvirno stva (Cleary 2001, 139). sočasnih grobišč v tem delu Evrope bi kazalo sicer domne- Grobnica 16 vati, da je bil v grobnico 16 položen kadaver psa (glej npr. De Grossi Mazzorin, Minniti 2006; Peters 2009; Ragolič, To- Pri gradivu, popisanem na sl. 166, je o obrednem ozadju škan, v tisku), čeprav so bile na območju jugovzhodnoalp-najbrž najbolj utemeljeno razmišljati v zvezi z nepopolno skega prostora izjemoma dokumentirane tudi posamezne ohranjenima (pobranima?) okostjema zajca in psa ali lisice najdbe lisice (Toškan 2020, 254–255). iz grobnice 16. Obe sta bili odkriti v plasti sivega meljastega Kakšna bi utegnila biti namembnost pridajanja lisičjega ka-peska (SE 107I) neposredno pod žganino, zato ju je smisel- davra v grob, je težko soditi. Znano je, da so Rimljani enkrat no razumeti kot načrtno odložena pridatka. Antropološka letno lisice žrtvovali boginji plodnosti Cereri (Kitchell 2014, analiza je pokazala, da sta bila v grobnici pokopana vsaj 71–72), ki se kot naslovnik daritve mlade svinje ( porca pra-dva pokojnika: odrasla, nad 30 let stara oseba, in otrok (glej esentanea) razmeroma pogosto pojavlja tudi v okviru po-poglavje Antropološka analiza, tu str. 87). grebnega obredja (Šterbenc Erker 2002, 85–86; Giovannini Zbir zajčjih najdb, med katerimi so le redke ohranjene v ce- 2016, 331; Toškan 2020, 256). Poleg tega je bila lisica – po- loti, vključuje levo spodnjo čeljustnico s četrtim ličnikom in dobno kot zajec – lovna žival, pogosto razumljena kot ško-vsemi tremi kočniki, večino dolgih kosti okončin, več odlom- dljivec, služila pa je tudi kot vir za pripravo različnih zdravil kov iste medenice, obe petnici, tri stopalnice (eno levo in (Kitchell 2014, 72). Nobena od naštetih razlag sicer ne po-dve desni) ter dve prstnici. Z izjemo obeh koželjnic manjkajo nuja prepričljivejših nastavkov za odgovor na vprašanje o Drnovo 2, AAS 104, 2022 97 tem, zakaj bi pogrebci v obredje ob pokopu pokojnika v obilnejših padavin naslednjo pomlad. Ne preseneča torej, drnovsko grobnico 16 vključili prav lisico. da so se žabe (in krastače) v številnih mitologijah – vključ- Običaj pridajanja psov je bil v tem smislu lokalno vseka- no z grško in rimsko – uveljavile kot simbol prenavljanja in kor bistveno bolj razširjen, in sicer že v predrimskem času ponovnega rojstva (Crump 2015, 84–91). Nazoren primer (Hincak, Guštin 2011, 247; Škvor Jernejčič, Toškan 2018). Na-takšnega razumevanja je najti v dveh bronastih fibulah v membnost takšnih pridatkov je utegnila nihati od pokopa obliki žabe, ki sta bili leta 2017 odkriti v bogatem dvojnem pokojniku dragega ljubljenčka in zagotovitve simbolnega žganem grobu s konca 1. oziroma začetka 2. stoletja na naj- čuvaja groba, preko klasične posmrtne popotnice do nasla- dišču Nova tabla II pri Murski Soboti (Kerman 2018), mor- vljanja nekaterih (predvsem htoničnih) božanstev (Ragolič, da pa tudi v neobičajni koncentraciji žabjih kosti v polnilih Toškan, v tisku). Med slednjimi je tudi v navezavi na jugo-vodnjaka s Kozolca v okviru severnega emonskega grobi- vzhodnoalpski prostor morda najzanimivejša Hekata, ki so šča (Toškan 2020, 261). Še ena zanimiva navezava žab (pa jo povezovali z luno, nočjo (temo), magijo in rojstvom. Imela tudi krastač, kuščarjev in kač) na grško-rimska božanstva se je vlogo zaščitnice križišč in podzemlja, obenem pa tudi po-pojavlja pri Dionizu/Bakhu. Asociacija ima sicer orientalske vezovalke med svetovoma živih in mrtvih. Ikonografsko je korenine in se navezuje na tračanskega ter frigijskega boga bila upodabljana v spremstvu psa, kot psica ali kot ženska Sabazija, vendar je bila razširjena tudi na evropskih tleh s pasjo glavo. Zaradi njene močne navezave na podzemlje (Wohlberg 2015, 340–341). Kult navedenega božanstva je so ji bili v grško-rimskem antičnem svetu žrtvovani pasji bil v antiki med drugim razumljen tudi kot kult duš, Dioniz/ mladiči, kar je bilo razumljeno kot del očiščevalnih obredij Bakh sam pa kot posrednik med živimi in mrtvimi (John- (De Grossi Mazzorin, Minniti 2006, 63; Vuković-Bogdanović, ston 2007). S tem v zvezi je treba omeniti najdbo kultnega Jovičić 2015, 698–699; glej tudi Toškan 2020, 252–255). Ob predmeta, povezanega s čaščenjem Sabazija, ki je bil leta tem so bile psu pripisovane tudi zdravilske moči, kar naj bi 1912 odkrit prav na Drnovem. Gre za bronasto roko s štirimi bil med drugim razlog za skupne pokope otrok in (mladi-različnimi simboli, namenjenimi odganjanju slabih vplivov, in čev) psov (glej npr. Pedrucci 2014; Toškan 2020, 261). sicer s kačo, žabo, želvo in kuščarjem. Okoliščine najdbe žal niso poznane (Istenič 2014, 113). S Hekato so Grki in Rimljani povezovali tudi zajca (Cirlot Laporta 1958, 139), ki se v pogrebnih kontekstih tedanje- V zvezi z ostanki dvoživke v grobnici 16 je treba sicer pou- ga časa pojavlja predvsem kot simbol prokreacije in s tem dariti, da nemara sploh ne sodijo v kontekst grobnih pridat-povezanega ponovnega rojstva (Macchioro 1909, 104–110). kov, saj bi lahko šlo za kosti naravno poginule živali. Zaradi V tem smislu so, denimo, pomenljive upodobitve zajcev, ki prisotnosti ostankov še nekaterih drugih manjših vretenčar-lezejo iz polžjih hišic (Kitchell 2014, 85). Lupin školjk in hišic jev, med katerimi je bilo do ravni vrste mogoče opredeliti polžev z rimskodobnih grobišč namreč načeloma ne kaže le levo in desno spodnjo čeljustnico najbrž iste travniške razumeti zgolj kot pogrebno popotnico, pač pa tudi (pred-oziroma poljske voluharice, se zdi ta možnost po svoje vsem?) kot simbol upanja v posmrtno življenje (Mikl Curk celo verjetnejša. In to navkljub dejstvu, da so bili lomljenci 2005, 312). v zidovih grobnice med seboj vezani z malto, strop naj bi se zaključeval s kamnitim obokom, notranjost in dno pa sta Še tretjo potencialno navezavo na Hekato je med favni- bila dodatno ometana s približno 2 cm debelim finim ome- stičnim gradivom iz grobnice 16 mogoče najti v prisotno- tom oziroma apnenim estrihom (glej Grobnica 16), kar je sti posameznih ostankov taksonomsko ožje neopredeljene eventualne poskuse vstopa kakršnih koli živali prav gotovo dvoživke (sl. 166). V že omenjeni plasti sivega meljastega oteževalo. Vendar pa so se posamezni manjši vretenčarji v peska (SE 107I) so bili namreč odkriti po en odlomek lopa-grobnico verjetno lahko izmuznili skozi špranje med kamni- tice, nadlahtnice, medenice in stegnenice najbrž iste žabe. tim blokom, ki je zapiral vhod v grobnico, in robovi vratne Razloge za asociacijo teh živali s Hekato, pa tudi z nekateri-odprtine (sl. 49). Kot je pokazalo eksperimentalno opazo- mi drugimi sorodnimi božanstvi tedanjega časa (glej npr. Ni- vanje, se lahko namreč v pokrite vkope uspešno prebijejo fosi 2019, 77), kaže iskati v njihovem prehajanju med dvema tudi dvoživke in ne le plazilci ter različni mali sesalci. Izstop različnima svetovoma, tj. med vodnim (paglavci s škrgami) iz takšnih pasti je zanje praviloma veliko težavnejši. Za žabo in kopenskim (odrasle živali s pljuči) življenjskim prostorom. iz drnovske grobnice 16 je utegnila biti v tem smislu usodna Pozornost sta vzbujali tudi levitev, po kateri žaba odmrlo že okoliščina, da so bili pragovi grobnic večinoma med 20 kožo zaužije in s tem pridobi nove moči, ter vsakoletno in 30 cm nad tlemi (sl. 101), zato so bile špranje med ka-navidezno izginotje teh živali v jesenskem času, ki mu je mnitimi vrati in robovi vhodne odprtine ob poskusu izstopa sledil njihov vnovični nenadni množični pojav ob nastopu zanje težko dosegljive (Whyte 1988, 35–45). 98 Drnovo 2, AAS 104, 2022 Ob že predstavljenem arheozoološkem gradivu iz plasti si- Če drži teza, da so se v notranjost grobnic 7 in 15 mali se- vega meljastega peska SE 107I so bile tri dolge kosti morda salci prebili kar sami, potem kaže najbrž enako domnevati istega taksonomsko ožje neopredeljenega manjšega vre-tudi za plazilce, dvoživke in polže. Dodaten komentar v tem tenčarja odkrite tudi v ruševinski plasti SE 107G, žganina pa smislu nemara zaslužijo kvečjemu tisti ostanki, ki so bili od-je med drugim vključevala približno 200 sežganih kostnih kriti v ločenih nišah. V grobnici 7 je bila takšna niša vkopana drobcev taksonomsko neopredeljenih srednje velikih (npr. v dno, ki je bilo izdelano iz tankih apnenih plošč, zalitih z drobnica, prašič) in velikih sesalcev (npr. govedo). Velikost apnenim estrihom in dodatno premazanih z glinenim pre-odlomkov praviloma ne presega poldrugi cm, obarvanost mazom (glej Grobnica 7). Prekrivala jo je večja apnenčeva kostnine pa večinoma niha med sivo in sivobelo. plošča, ki pa je bila v enem izmed vogalov poškodovana Grobnici 7 in 15 (sl. 52). V niši je bil domnevno urejen dodaten (naknadni?) pokop odrasle, med 23 in 40 let stare osebe, najverjetneje Zbir živalskih ostankov iz grobnic 7 in 15 vključuje nekaj sto ženske. Zbir tam odkritih živalskih najdb vključuje več de-oziroma nad tisoč odlomkov kosti in zob, med katerimi jih set taksonomsko neopredeljenih sežganih ostankov srednje je bilo mogoče ožje taksonomsko opredeliti zgolj peščico. velikih in velikih sesalcev ter peščico ognju neizpostavljenih Z izjemo delno ohranjenega govejega vratnega vretenca najdb: dva izolirana desna prva spodnja kočnika travniške iz grobnice 15, ki je bil odkrit v ruševinski plasti SE 101B, in ali poljske voluharice, delno ohranjeno spodnjo čeljustni-odlomka sežgane neopredeljene ptičje dolge kosti iz žga- co rovke in pet dolgih kosti najbrž iste žabe. V plasti nad nine v isti grobnici, je bilo mogoče vse ostale prepoznane navedeno nišo (tj. na dnu grobnice) je bilo sežganih ko-primerke pripisati bodisi manjšim vretenčarjem (rovke, volu- stnih drobcev taksonomsko ožje neopredeljenih sesalcev še harice, kače oziroma kuščarji, dvoživke) bodisi mehkužcem nekajkrat več, zbir nesežganih najdb pa vključuje tri zobe (kopenski polži). Med taksonomsko ožje neopredeljenimi najbrž istega velikega voluharja, dva izolirana desna spo- živalskimi ostanki prevladujejo sežgani kostni drobci srednje dnja prva kočnika travniške ali poljske voluharice, dva druga velikih in velikih sesalcev. Njihova velikost praviloma ne pre-zoba taksonomsko ožje neopredeljenih voluharic in 77 raz- sega 2 cm, obarvanost kostnine pa niha med sivo in sivo- lično ohranjenih primerkov postkranialnih skeletnih elemen- belo. Ožje neopredeljeni ostanki manjših vretenčarjev niso tov (domnevno) glodavcev. Človeško gradivo je pripadalo ožgani, v obeh obravnavanih grobnicah pa jih je bilo skupaj pod pet let staremu otroku in najmanj eni odrasli osebi (glej odkritih 134 (sl. 166). poglavje Antropološka analiza, tu str. 87). Goveje vretence bi bilo načeloma mogoče razložiti kot pri- V grobnici 15 je bila niša ustvarjena z naknadno postavitvi- mer simbolne pogrebne popotnice, kakršne so, denimo, jo pregradnega zidu ob severni steni. Prehod med obema poznane iz nekaterih rimskih grobov z Beletovega vrta v prostoroma je omogočala pravokotna odprtina. V žganini Novem mestu (Turk 1992). Pri sežgani ptičji kosti gre verna dnu niše je bilo odkritih pribl. 150 sežganih kostnih drob- jetneje za simbolno daritev bogovom (glej npr. Turk 1992; cev ožje taksonomsko neopredeljenih srednje velikih (npr. Toškan 2020, 255–257). Interpretacija ostankov dvoživk in ovca, koza, domači prašič) in velikih sesalcev (npr. govedo), mehkužcev, ki bi jih načeloma sicer kazalo pripisati naravno od nesežganih najdb pa so delno ohranjeni leva spodnja poginulim primerkom, je zaradi že izpostavljene simbolike v čeljustnica voluharice, sekalec ožje neopredeljenega glo-ozadju obrednega pridajanja njihovih kadavrov v grobove davca in štirje drobci ene ali več polžjih hišic. Kopica (N > nemara vendarle nekoliko bolj dvoumna. Enako velja tudi 1200) sežganih kostnih drobcev taksonomsko ožje neopre-za ostanke kač in/ali kuščarjev (glej npr. Macchioro 1909, deljenih srednje velikih in velikih sesalcev je bila skupaj z 111–120; Sorabella 2007; Wohlberg 2015, 340; Crump 2015, bežno že omenjeno delno ohranjeno sežgano ptičjo kostjo 92–98). V grobnici 15 so bile sicer prepoznane še dve ali odkrita tudi v žganini in ruševinski plasti na tleh osrednje-celó tri različne vrste voluharic. Pri tem je pomenljivo, da se ga dela grobnice. Zbir tam pobranih arheozooloških najdb tako poljska in travniška voluharica kot tudi veliki voluhar vključuje še nekaj posameznih ostankov brez opaznih sledi bolj ali manj pogosto gibljejo po podzemnih rovih (Kryštu-izpostavljenosti ognju. Gre za že omenjeni odlomek gove- fek 1991, 139, 144–145), zato bi odkriti ostanki utegnili pripa- jega vretenca, po dva leva in dva desna spodnja prva koč- dati v grobnici ujetim, naravno poginulim živalim. Podob- nika poljske in/ali travniške voluharice, skoraj celo spodnjo no naj bi veljalo za rovko, ki verjetno sodi v rod belozobih čeljustnico ožje neopredeljene voluharice, tri izolirane glo-poljskih rovk ( Crocidura sp.). Te se včasih v globlje luknje davčeve sekalce, odlomke treh spodnjih čeljustnic kač in/ oziroma vkope ujamejo že zaradi tega, ker tja sledijo žabam ali kuščarjev, nekaj deset ostankov različnih skeletnih elein drugemu potencialnemu plenu, ki je v past zašel že pred mentov manjših vretenčarjev in pet odlomkov hišice ožje tem (Whyte 1988, 51–94). Drnovo 2, AAS 104, 2022 99 neopredeljenega kopenskega polža. Človeški ostanki so bili domnevno naravno poginulih malih sesalcev že odkrite tudi pripisani najmanj dvema pokojnikoma: odrasli, nad 30 let v planih grobovih (glej npr. Grahek 2017, 212), ne kaže dvo-stari osebi, in med 11,5 ter 12,5 let staremu otroku. Kosti sle- miti, da je pokop v zidanih grobnicah s prostim dostopom dnjega so bile pogoste predvsem med žganino v grobnici do vratne odprtine prehod glodavcem, dvoživkam, plazil-in v polnilu dromosa, medtem ko večina ostankov odrasle cem in polžem v marsičem olajšal. Po drugi strani so z malto osebe izvira iz ruševinske plasti (glej poglavje Antropološka zidane in praviloma naknadno tudi fino obdelane stene, tla analiza, tu str. 87). V polnilu dromosa je bilo ob človeških in strop teh grobnic ujetim živalim oteževali ponoven izstop. najdbah odkritih tudi nekaj deset taksonomsko ožje neo- Ker je bil v okviru arheološkega terenskega raziskovanja po- predeljenih sežganih kostnih drobcev srednje velikih in ve- memben delež izkopanih polnil, žganine in ruševine iz teh likih sesalcev. struktur presejan, kar je nujen predpogoj za zadovoljivo Ugotoviti je torej mogoče, da vključuje arheozoološki sku- vzorčenje drobnih arheozooloških ostankov (Toškan 2015), pek iz grobnice 7 nesežgane ostanke najmanj ene žabe, vključuje pridobljeno gradivo nadpovprečno veliko ostan-rovke in velikega voluharja ter štirih travniških oziroma polj- kov malih vretenčarjev. S tem v zvezi je na načelni ravni sicer skih voluharic, tisti iz grobnice 7 pa kosti in/ali zobe vsaj treba omeniti možnost, da so utegnili katero od teh živali v dveh voluharic ter prav toliko kuščarjev oziroma kač. Za no-grob pridati pogrebci, čeprav se za večino tukaj obravna- beno od teh živali ni bilo mogoče z zanesljivostjo ugotoviti, vanih primerkov to ne zdi verjetno. Enako kaže domnevati da so bili njihovi ostanki prisotni tako v osrednjem prostoru za tovrstne najdbe v ločenih nišah grobnic 7 in 15. Prehod grobnice kot v naknadno urejeni niši. Ugotovitev je mogoče vanje je bil namreč mogoč skozi odprtino v poškodovani razumeti kot indic v prid tezi, da najdbe iz obeh ločenih krovni plošči (talna niša v grobnici 7) oziroma skozi lino v skupkov znotraj iste grobnice pripadajo različnim osebkom. naknadno postavljeni pregradni steni (grobnica 15). Grobova 9 in 12 Med izjeme, pri katerih je špekuliranje o malih vretenčarjih kot načrtno deponiranih pridatkih nemara vendarle ute- Ožje taksonomsko opredeljenih živalskih ostankov je bilo v meljeno, utegne soditi žaba iz grobnice 16. Zaradi odkritja posameznih grobovih odkritih vsega skupaj le šest. Pri tem ostankov domnevno naravno poginulega primerka travni-se zdi sežgane kosti kokoši oziroma petelina iz groba 9 smi- ške ali poljske voluharice v isti plasti iste grobnice je sicer selno razložiti kot simbolno daritev (glej zgoraj), odlomek treba ugotoviti, da tafonomske okoliščine takšni razlagi na-diafize goveje golenice iz groba 12 pa kot ostanek posmrtne sprotujejo, bi pa v njen prid načeloma lahko govoril pridatek popotnice. kadavrov zajčjega in pasjega mladiča. Zajca, psa in žabe Razprava in sklep so namreč Rimljani povezovali s Hekato, ki so ji pripisovali vlogo zaščitnice križišč in podzemlja ter povezovalke med Analiza živalskih ostankov z obravnavanega dela neviodun- svetovoma živih in mrtvih. Zanimiva je okoliščina, da je bil v skega grobišča je zanimiva predvsem iz treh razlogov, tj. za- grobnici 16 ob najmanj eni odrasli osebi pokopan tudi otrok. radi (1) neobičajnega zbira ostankov v grobnici 16, ki vključu- Asociacija pasjih mladičev in/ali zajcev s tovrstnimi pokopi je je nepopolno ohranjena skeleta pasjega in zajčjega mladiča bila v antičnem grško-rimskem svetu dokumentirana na kar ter posamezne kosti ožje neopredeljene žabe, pri čemer nekaj lokacijah (glej npr. Crummy 2010, 80; Pedrucci 2014). nobena od navedenih najdb ne izkazuje sledi izpostavljeno- Obenem je na podlagi nizke starosti pridanega psa mogoče sti ognju, (2) razmeroma številnih najdb malih vretenčarjev, ovreči razlago, po kateri naj bi ta služil kot čuvaj grobnice, ki prav tako niso sežgani, in (3) skorajšnje odsotnosti kosti in kot tudi možnost, da je bila žrtvovana žival pokojnikov po-zob velikih sesalcev. Kot je bilo že navedeno, so namreč ar- sebej drag ljubljenček. heozoološke raziskave drugih rimskodobnih grobišč z ob- Zadnja izmed uvodoma izpostavljenih specifik obravnava- močja današnje Slovenije izpostavile očitno prevlado kosti in nega arheozoološkega gradiva je pičlost ostankov goveda, zob gospodarsko najpomembnejših domestikatov (govedo, prašiča in drobnice. V rimskih grobovih z novomeškega Be-drobnica, prašič), medtem ko se ostanki psov, divjadi in ma- letovega vrta so daleč najbolje zastopane živalske vrste prav lih vretenčarjev pojavljajo le izjemoma. Zakaj je analizirano te (Turk 1992), enako pa velja tudi za grobišče Draga pri gradivo z Drnovega drugačno? Beli Cerkvi (lastni neobjavljeni podatki) ter za druga sočasna Vsaj kar zadeva številčnost ostankov malih vretenčarjev je grobišča v širšem jugovzhodnoalpskem prostoru. Da bi bila razloge zelo verjetno iskati v načinu terenskega raziskova-skorajšnja odsotnost najdb najpomembnejših domestika- nja, deloma pa tudi v načinu pokopa. Čeprav so bile na- tov odraz lokalno-specifičnih pogrebnih običajev tedanje- mreč na Slovenskem zelo bogate koncentracije ostankov ga prebivalstva Dolenjske je torej malo verjetno. Glede na 100 Drnovo 2, AAS 104, 2022 odkritje številnih drobnih najdb je mogoče ovreči tudi mo-Rezultati in kratka diskusija žnost, da so bili ostanki večjih živali med izkopavanji spre- gledani oziroma da je njihov manko posledica tafonomskih Oglje iz različnih stratigrafskih enot ima skoraj enotno vr-izgub. Stopnja ohranjenosti kostnine pri odkritih primerkih stno sestavo (približno 6 vrst; glej sl. 167), pretežno difuzno je namreč razmeroma dobra, kar je ne nazadnje skladno poroznih listavcev (dpl). Iglavcev ni bilo identificiranih. Glede z nevtralno do kvečjemu zelo zmerno kislo pH vrednostjo na močno fragmentiranost oglenih ostankov predvidevamo, lokalnega sedimenta (P. Vojaković, ustno poročilo). So po-da gre za ostanke žganine, ki je bila pobrana iz sežigališča in grebci ob naknadnih pokopih notranjost grobnice morda ne konstrukcijskega lesa. do neke mere počistiti, pri čemer so odstranili tudi pretežni Da bi ugotovili morebitno namensko izbiro lesa, smo vzorce del predhodno odloženih živalskih kosti? Morda res. Kot je grupirali glede na kontekste, in sicer na grobove (polnila in pokazala analiza lončenine, so se namreč tudi od posod in ruševinske plasti), grobnice (polnila, ruševinske plasti in dro- žar ohranile le posamezne črepinje. S tem v zvezi je treba mosi), lesen vodovod ter rimska hodna površina (sl. 167). omeniti, da je bila večina grobov in grobnic močno poško- S slike 167 je razvidno, da ni mogoče delati korelacij in dovanih in/ali izropanih, kar pa na in situ ohranitev arheo- zaključkov med različnimi konteksti in vrstami lesa, sploh zoološkega inventarja najbrž ni imelo večjega vpliva. Jasnih ker je pogosto (v 16 primerih) določena le širša sistematska odgovorov na vprašanje o razlogih za slabo zastopanost skupina difuzno poroznih listavcev (dpl), kamor sodi večina goveda, drobnice in prašiča v obravnavanih grobovih ozi-domačih listavcev. Dokaj pogosto (v 9 primerih) je bil identi- roma grobnicah torej še ni mogoče podati, si jih pa kaže ficiran les z agregiranimi trakovi, ki je značilen za jelšo, lesko obetati od že zastavljenih nadaljnjih arheozooloških analiz ali gaber. Blizu mu sledi venčasto porozen les, značilen za neviodunskega grobišča. hrast ali jesen (v 8 primerih). 4 vzorci sodijo k javorju, 3 k rožnicam in 2 k bukvi. 5.3 Paleobotanična analiza Če pogledamo po kontekstih, je dromos grobnic v 4 prime- Tjaša Tolar rih vseboval jelšo/lesko/gaber, v petih primerih hrast/jesen in v 4 primerih dpl. V pregled in obdelavo smo prejeli približno 50 vzorcev z izločenimi odlomki oglja in nekaj ostanki zoglenelih semen Ruševinska plast grobnic je poleg 5 primerov dpl, v 2 prime-oziroma plodov z rimskega grobišča v Drnovem. rih vsebovala javor, v 3 primerih les rožnic ter po 1 primer bukve in leske/jelše – torej zelo pester in raznolik nabor le- Oglje večine vzorcev je fragmentirano v zelo drobne od- snih vrst. lomke, na katerih so komaj ohranjeni in prepoznavni lesno- -anatomski znaki, potrebni za določitev vrste. V teh primerih Polnilo žganega groba je vsebovalo 1 primer hrastovega identifikacija do vrste natančno ni mogoča, temveč je poda-oglja, polnilo kamnite skrinje pa zopet zelo raznolik nabor: na širša taksonomska skupina, npr. difuzno porozni listavec jelša/leska/gaber v 3 primerih ter po 1 primer jesena, bukve (sl. 167; dpl), kamor sodi večina današnjih listavcev, razen in javorja. npr. hrasta, jesena, kostanja, bresta, oreha, češnje in ostalih V grobu 2 (polnilo skeletnega groba) pa je bil ohranjen tudi redkih venčasto do pol-venčasto poroznih listavcev (sl. 167; preperel (tj. nezoglenel) les listavca, ki bi lahko bil ostanek pvpl). Pri vzorcih, kjer je bilo ohranjenih več kot 10 odlom-krste. kov, smo pregledali po 2 do 3 primerke, zato pri nekaterih Med redkimi (le 5 primerkov) ostanki semen oziroma plo-vzorcih na sl. 167 dvojna identifikacija. dov sta omembe vredna le dva prehransko pomembna ta- Pri identifikaciji smo uporabljali stereomikroskop Leica MZ75 ksona: leča ( Lens culinaris) in lešnik ( Corylus avellana), kate-in mikroskop Nikon Eclipse ME 600, slikovne ključe (npr. rih ostanki so bili odkriti v dromosu grobnice 18 in v kamniti Schweingruber 1990; računalniški program INTKEY) ter la-skrinji groba 11. Ostanki pričajo o gojenju vsaj ene kulturne stno referenčno zbirko oglja. Strokovna nomenklatura (tj. rastline (tj. leče), kar je običajno za rimske kontekste. Leča poimenovanje rastlinskih vrst) sledi Mali flori Slovenije (Marje stročnica, ki se na slovenskih arheoloških najdiščih po- tinčič et al. 1999). javi v mlajši in pozni bronasti dobi (znana je npr. z najdišč: Orehova vas, Dragomelj, Grosuplje – ob železnici, Ljubljana – Tribuna, Repovnice, Sovič – Postojna), in je od takrat dalje redno prisotna v kulturnih plasteh mlajših, tudi rimskodob- nih najdišč. Drnovo 2, AAS 104, 2022 101 Zaključek Odlomki oglja z najdišča Drnovo 2003 povedo nekaj o okoljskem drevesno-grmovnem rastju, ki je v rimskem ob- dobju tam uspevalo in so ga naseljenci izkoriščali tudi pri sežiganju pokojnih na sežigališču, ustrini. Prevladuje les di- fuzno poroznih vrst listavcev, ki uspevajo v nižje ležečih pre- delih Slovenije, kot npr. jelša/leska/gaber, hrast, jesen, javor, rožnice in bukev. Potrdimo lahko le gojenje leče, ki je poleg lešnikov tudi edini možen rastlinski pridatek, ohranjen s tega rimskodobnega grobišča. V grobu 2 (polnilo skeletnega groba) je bil ohranjen tudi preperel (tj. nezoglenel) les listavca, ki bi lahko bil ostanek krste. Acer sp. Fagus Alnus/Corylus/ Rosaceae Fraxinus sp. (jesen) dpl (javor) sylvatica Carpinus (jelša/ (rožnice) (bukev) leska/gaber) Grob - kamnita skrinja Grob 11 1 vzorec 1 vzorec 3 vzorci 1 vzorec 2 vzorca Žgani grob - polnilo Grob 20 Quercus sp. (1 vzorec) Grob - ruševinska plast Grob 9 1 vzorec Fraxinus/Quercus ( jesen/hrast) (1 vzorec) Grob 11 2 vzorca Grobnica - polnilo Grobnica 7 1 vzorec Grobnica - ruševinska plast Grobnica 7 1 vzorec Grobnica 13 1 vzorec Grobnica 14 1 vzorec Grobnica 15 Corylus/Alnus (1 vzorec) Grobnica 16 dpl (3 vzorci) pvpl (1 vzorec) Grobnica 18 1 vzorec 1 vzorec 2 vzorca dpl (1 vzorec) Grobnica - dromos Grobnica 1 Quercus sp. (1 vzorec) Grobnica 5 1 vzorec dpl (1 vzorec) Grobnica 7 Carpinus betulus Fraxinus/Quercus dpl (1 vzorec) (1 vzorec) ( jesen/hrast) (2 vzorca) Grobnica 15 2 vzorca 2 vzorca Grobnica 17 Quercus sp. (1 vzorec) Grobnica 18 Quercus sp. (1 vzorec) Lesen vodovod 1 vzorec 1 vzorec Hodna površina 1 vzorec 167 Identifikacije lesnih vrst oglja iz različnih kontekstov. 102 Drnovo 2, AAS 104, 2022 5.4 Numizmatika FMRSl 300/2-2) so nove najdbe v celoti vezane na anto- ninsko obdobje, kljub starejšemu Hadrijanovemu asu (125– Andrej Šemrov 128), ki pa je bil najden skupaj z ulito imitacijo asa Antonina Pri arheoloških raziskavah v letu 2003 je bilo na območju Pija v grobnici 16. Sporadični najdbi antoninijana Gordijana Drnovega (Neviodun – južna nekropola) dokumentiranih III. (241–243) in numusa Severa, Maximina II. oziroma Kon-osem novcev. Dva sta bila odkrita kot sporadični najdbi, stantina I. (305–307) sta lahko ostanka iz mlajših izropanih ostali pa so bili odkriti v grobovih 1, 2, 6, 11 in v grobnici grobov ali sta bila izgubljena zgolj slučajno. 16. Glede na starejše tri že zabeležene novčne najdbe iz Novci iz grobov kažejo na aktivni obstoj tega dela južne grobov z neviodunskih grobišč (Augustus, D, 27 pr. Kr.–14, ?, nekropole v antoninskem obdobju, to je v drugi polovici 2. RIC ?, FMRSl I 300/2-1; Vespasianus, As, 69–79, Roma, RIC stoletja. ?, FMRSl 300/1-88; Antoninus Pius, D, 138-161, Roma, RIC ?, Posamična najdba Prostorski kontekst Teža Velikost Ohranjenost Pol. Ostalo peč. Rim Gordianus III 1 Antoninianus 241−243 Rom RIC 83 kv. 3, sek. 3/GG, SE 16, PN 57 1,01 g 19,5 × 21 mm fragmentiran 6 Severus, Maximinus II ali Constantinus I 2 Nummus 305−307 Sis/Ale RIC? kv. 5, sek. 3/JJ, SE 16, PN 29 5,04 g 25,5 × 26 mm 1 tip: Perpetuitas Augg Grobne najdbe Rim Hadrianus 3 As 125−128 Rom RIC? kv. K7, sek. 4, grobnica 16, 13,06 g 27,5 × 29 mm 6 SE 107E, PN 88 Antoninus Pius 4 As po 147 RIC (ad sek. 4 − jug, grobnica 16, 7,85 g 24,5 × 24 mm 12 ulita imitacija 853a) SE 107D, PN 75 M. Aurelius (Commodus) 5 As 178 Rom RIC 1597 grob 1 10,57 g 24,5 × 3,8 mm 12 M. Aurelius ali Commodus 6 Dupondius 161−192 Rom RIC? kv. 9, sek. 3/PP, grob 2, SE 66 9,71 g 22,5 × 24 mm 7 As 161−192 Rom RIC? kv. 8, sek. 3/NN, grob 6, 8,75 g 25,5 × 26 mm SE 64, PN 106 Nedoločljiv 8 As 1.−2. stol. Rom RIC? 168 Numizmatična analiza. Drnovo 2, AAS 104, 2022 103 5.5 Radiokarbonske analize Rezultati radiokarbonske analize so bili opravljeni v labora- toriju CEDAD (AMS and radiocarbon dating facility, Univer- sity of Lecce, Italy) (sl. 169–170). LTL18316A Drnovo 2, ruševina v grobnici 1 SE 62C, sek. 3, kv. RR9, VZ 88 Carbonated wood (charchol) Sample depth: 0,70 m VZ 88 R_Date (1569 ± 45 BP) 68.2% probability: cal 428 AD (68.2%) 538 AD 95.4% probability: cal 398 AD (95.4%) 584 AD References for calibration: 170 LTL18316A, DRNOVO 2, ruševina v grobnici 1, SE 62C. The conventional radiocarbon ages of the samples were converted into calendar years by using the software OxCal Ver. 3.5 based on the last atmospheric dataset [Reimer PJ et al. 2013 Radiocarbon 55 No. 4-1869-1887]. The results of the calibration are reported in the following figures. Terenska Lab. Radiokarb. Radiokarb. Radiokarb. Material Globina SE Opis Interpretacija Faza Datacija na oznaka oznaka datum (BP) datum (BC) datum (BC) konteksta osnovi najdb vzorca - ẟ 68.2% - ẟ2 95.4% verjetnost verjetnost VZ 88 LTL18316A 1569 ± 45 428 AD 398 AD oglje 0,7 62C ruševinska grobnica 1 I. faza 2.−3. stoletje (68.2%) (95.4%) plast v n. št. 538 AD 584 AD grobnici 169 Rezultati radiokarbonske analize. 104 Drnovo 2, AAS 104, 2022 6Sklep Petra Vojaković Arheološke raziskave na trasi avtocestnega odseka Krška grobišče. Zahodno je locirano od vrta Pričevega gradu v vas–Smednik pričakovano kažejo, da je bilo območje Veliki vasi vse do Neviodun a (Petru 1978, 17; ANSl 1975, najintenzivneje izrabljeno v rimskem času (I. faza; sl. 21). 255). Vzhodno pa od Nevioduna po trasi glavne ceste proti Raziskano je bilo 7900 m² veliko območje, ki je bilo razdeljeno Mrtvicam ter Vihram (Petru 1978, 18; ANSl 1975, 255). Na na štiri sektorje. Sektorja 1 in 2 sta se izkazala za praktično prazna. obeh so bili odkriti tako žgani in skeletni grobovi, arhitektur-V sektorjih 3 in 4 pa so bili odkriti ostanki lokalne rimske ceste no pa izstopajo zidane grobnice. V mesto sta vodili vsaj še ter lesene konstrukcije, ob njima pa se je razprostiralo grobišče. dve lokalni vpadnici. Prva, tj. jugozahodna, je vodila iz smeri Lokalna rimska cesta je bila odkrita na zahodnem robu sek-Kostanjevica na Krki, proti Velikem Podlogu v Neviodun. Ob torja 3, v kv. AA-KK1–8 (sl. 21–23). Potekala je v smeri SZ−JV. njej so bili odkriti posamezni grobovi tako v Velikem Pod-Zgrajena je bila iz do 10 cm debelega prodnatega nasutja, ki logu kot tudi na območju Goric (Pečnik 1892a, 30; Pečnik se je nahajalo tik nad geološko osnovo – savskim prodom. 1892c, 223; Petru, Petru 1978, 21; ANSl 1975, 254; Tica et al. Širina je znašala 3 m. Cesta je bila slabše kakovosti. Predvide- 2004; Tica et al. 2005, 48; Rihter 2014, 222–233). Drugo, tj. vata se njeno nadaljevanje pod obstoječo hitro cesto Ljublja- jugovzhodno vpadnico, pa smo omenili že zgoraj (sl. 171). na–Zagreb in nadaljnji potek po sektorju 4, vendar tu zaradi Ob njej je bilo v letu 2003 odkritih 20 grobov, ki so pripadali predhodnega strojnega izkopa ni bila odkrita. Del iste ceste jugovzhodni neviodunski nekropoli. je bil odkrit tudi v okviru arheoloških raziskav znotraj vasi Dr- Odkrito grobišče bi lahko glede na lego grobov razdelili v novo oziroma južno od vasi. Na tem delu je potekala v smeri tri večje skupine. S−J (z rahlim odklonom proti V; Topličanec 2008, 59). To daje V prvo skupino smo vključili grobove 1 do 11 iz sektorja 3. slutiti, da današnja Cerkljanska cesta v smeri Zasapa okvirno Ležali so v liniji, dobrih 8 m vzhodno od rimske ceste. Vhodi sledi rimskodobni cestni trasi (prim. Bezlaj 1888, 564; Rutar so ležali na zahodni strani, torej pravokotno na cesto. V tej 1899, 118; S. Petru, P. Petru 1978; Topličanec 2008, 59; Urankar, skupini je bil pokop najmanj enoten, saj so bile odkrite tako Novšak 2003, 31; Krajšek 2003; Rihter 2017, 61). zidane grobnice (6×) in grobovi v kamnitih skrinjah (3×) kot Vzhodno od ceste je bila v kv. KK8 ter A-C1001–1003 in tudi skeletni (1×) ter žgani pokop v preprosti grobni jami (1×). AA-CC1 sektorja 3 odkrita linija parov stojk oziroma ostan- Med njimi bi izpostavili grobnici 4 in 7 zaradi značilne zidane ki lesene konstrukcije (sl. 21, 24–25). Linija je bila z rahlim konstrukcije in ostankov opek, ki kažejo, da so imele grobnice odmikom oziroma z rahlo ukrivljenostjo odkrita tudi v kv. te skupine obok zidan iz tegul. Pomenljivo je tudi odkritje, da O-S8–12 sektorja 4. Tako Pečnik kot tudi Petru sta poročala, so imele nekatere grobnice v tej skupini na stenah ohranjene da je imel Neviodun preskrbo z vodo rešeno z vodovodom, freske z rastlinskimi motivi (grobnica 4, 7 in 8). ki se je napajal v stalnem izviru v vasi Izvir pod Gorjanci (Be- Drugo skupino predstavljajo ostanki štirih zidanih grobnic, zlaj 1888, 564; Petru 1978). Ker je teren med izvirom in Dr- od 12 do 15. Slednje so ležale v sektorju 4 in so bile od prve novim precej neraven, so morali ponekod premostiti večje skupine oddaljene približno 100 m proti jugovzhodu. Tudi depresije. To so lahko naredili ali s precej visokim nasutjem te so ležale v liniji, prav tako pa so imele vhode obrnjene ali pa z leseno konstrukcijo, ki pa je bila, kot kažejo globine pravokotno na rimsko cesto. Oddaljenost in linijska razpore-in velikosti odkritih jam, precej mogočna. Zračna razdalja ditev druge skupine glede na prvo daje slutiti, da so bili gro-med skrajnima stojkama je znašala 200 m, linija pa kaže ver- bovi organizirani v več vzporednih vrstah in so se prilagajali jetnost, da se nadaljuje v obe smeri. konfiguraciji terena ter poteku rimske ceste. V drugi skupini Vzporedno z lokalno rimsko cesto in vodovodom se je po je najboljše ohranjena grobnica 15, ki je imela obok zidan iz obeh sektorjih razprostiralo eno izmed grobišč rimskega kamna. Bila je tudi ometana, vendar fresk v njej oziroma v Nevioduna. Neviodun je imel toliko grobišč, kolikor vpa-tej skupini nismo zasledili. Grobnica 15 je posebna oziroma dnic je vodilo v mesto. Ob glavni cesti Emona–Siscija sta se se od ostalih razlikuje tudi v tem, da smo v radiju 6 m okoli razprostirali dve, in sicer zahodno in vzhodno neviodunsko Drnovo 2, AAS 104, 2022 105 itinerarska cesta 1. skupina odkritih grobnic domnevni potek itinerarske ceste (po Rihter 2015) 2. skupina odkritih grobnic JV vpadnice 3. skupina odkritih grobnic domnevni potek JV vpadnice domnevni potek JZ vpadnice (po Rihter 2015) vodovod domnevni potek vodovoda 171 Razprostranjenost neviodunskih vpadnic in grobišč (dopolnjeno po Petru, Petru 1978). 106 Drnovo 2, AAS 104, 2022 nje zasledili ostanke zemljene plasti, ki bi morda nakazovale površin, z izjemo (SE 16, SE 17), nismo odkrili. V omenjenih ostanke zemljenega plašča gomile. plasteh pa so bili odkriti tudi pivsko in kuhinjsko posodje Tretja skupina se je prav tako nahajala v sektorju 4, le na drugi ter živalski ostanki, ki pa so se pojavljali izključno v posa-strani današnje hitre ceste. Predstavljajo jo tri grobnice manj- meznih grobnicah oziroma grobovih. Tako je bilo mogoče ših dimenzij, grobnice 16, 17 in 18. Zgrajene so bile iz lomlje- pogrebno popotnico razbrati izključno v grobnicah 12 in 15, nega kamna in znotraj ometane ter ohranjene skoraj v celoti. simbolno daritev pa v grobnicah 9, 15 in 16. Tudi te so ležale v liniji, vendar je imela ta skupina vhode po- O izvajanju obredja morda pričajo nekatere izmed jam, od- stavljene na severno stran, torej vzporedno z rimsko cesto. krite v bližini posameznih grobnic. V bližini grobnice 1 sta bili Oddaljenost, manjši proporci ter usmerjenost vhoda nakazu-odkriti dve jami. Prva (SE 65/65A) je bila pravokotne oblike jejo na neko spremembo organizacije te skupine. in je v polnilu vsebovala tudi manjše kose malte, druga pa V vseh treh skupinah prevladuje žgan pokop v pravoko- je bila okrogla (SE 61/61A), ki pa smo jo zaradi ostankov se- tni zidani grobnici. Takšen način je bil zastopan s 13 primeri žganih človeških kosti interpretirali kot ostanek močno po- (grobnica 1, 4, 5, 7, 8, 10, 13, 14, 15–18). Grajene so bile iz ve- škodovanega groba 20. Tudi ob vhodu v grobnico 7 so bile čjih apnenčevih in peščenjakovih lomljencev, ki so bili med odkrite tri okrogle jame (SE 55/55A, SE 56/56A, SE 57/57A) seboj vezani z malto, notranjost pa je bila ometana s finim in ena pravokotna (SE 59/59A), ki je v polnilu ravno tako ometom. Nekatere so bile celo dodatno okrašene s slikanim vsebovala kose malte. Okrogle jame bi lahko predstavlja-ometom (grobnica 4, 7 in 8). Nasproti vhoda je v večini pri- le ostanke lesene konstrukcije – nadstreška, z izjemo jame merov stala prav tako ometana, med 25 in 30 cm visoka po- SE 55/55A, ki je imela na sredini skoraj celo posodico, kar lica, na katero so bile odložene žare oziroma grobni pridat- kaže, da v jami ni mogel biti še lesen kol. Je šlo pri slednji za ki. Police so bile odkrite v grobnicah 1, 4, 8, 13, 15, 16–18. Dno obredno (daritveno) jamo ali morda celo za ostanek groba, je bilo iz apnene malte, v nekaterih primerih premazano z v prid čemer bi pričala tudi železna verižna srajca, odkri-glinenim premazom (grobnica 4, 7, 8, 10). Notranje mere ta v njej? Na daritvene obrede pa morda kažejo tudi večje grobnic so znašale od 1,3 × 1,3 do 2,6 × 2,6 m. Nekatere so koncentracije žganine ter lončenine, odkrite v dromosih, tik bile ohranjene do te višine, da je bilo mogoče rekonstruirati pred vzhodi v grobnice (grobnica 5, 8, 15, 16, 17, 18). Mal-kupolast zaključek, ki je bil zgrajen bodisi iz opek (grobnica ce skrivnostni sta pravokotni jami SE 65/65A in SE 59/59A 4 in 7) bodisi iz apnenčevih lomljencev (grobnica 15–18). Pri pred grobnico 1 in 7. Zaradi malte v polnilu bi morda lahko grobnici 4 je bil ohranjen tudi vhod – večje kamnite plošče, sklepali, da gre za ostanek zidanega temelja za kamen, ki je v grobnici 7 celo kamnita plošča z železnim okovom za lažje stal na tem mestu; morda je označeval grob, morda gre za odpiranje. To bi dokazovalo, da so bile grobnice namenjene žrtvenik. Nagrobne označbe so bile postavljene glede na več pokopom, kar so pokazale tudi antropološke analize razpoložljive finance. Pokojni je lahko v oporoki določil, ka- (glej poglavje Antropološka analiza, tu str.). Več pokopov je kšen nagrobnik si želi, ali pa si ga je naročil že pred smrtjo. bilo dokazanih v grobnicah 1, 4, 8, 9, 13, 15, 16, 17. Do vho- Na obcestnih grobiščih so jih postavljali z licem obrnjene da v grobnico je vodil t. i. dromos, dokumentiran kot večja proti cesti, da so vabili pozornost mimoidočih (Hope 2007, ovalna oziroma elipsasta jama, v nekaterih primerih pa je 64−67, 141). bilo ob večji jami odkritih še nekaj manjših jam (grobnica Z večjimi posegi pa je izpričana človeška prisotnost tudi v 7 in 10), zaradi česar domnevamo enostaven oziroma le-polpreteklem obdobju (sl. 127). sen dohod do vhoda. Dokazov za to, ali so bile vse zidane grobnice prekrite z zemljenim nasutjem – gomilo, nimamo, razen pri grobnici 15. Zaradi skromnih pridatkov, a hkrati bogate grobne arhi- tekture, predvidevamo, da je bila večina grobnic izropanih oziroma uničenih že v rimskem oziroma polpreteklem času. Med skupinami skoraj ne obstajajo kronološke razlike. Ve- čino grobov bi namreč na podlagi grobnih pridatkov lahko časovno umestili v 2. in 3. stoletje. Odstopata le grobnici 8 in 11, ki ju datiramo v 3. oziroma 4. stoletje. Kakšni obredi so se na grobišču odvijali, je na podlagi od- kritega arheološkega gradiva težko reči. Rimskih hodnih Drnovo 2, AAS 104, 2022 107 7Drnovo 2 Petra Vojaković As expected, archaeological research on the route of One of the cemeteries of Roman Neviodumum ran through the highway section Krška vas–Smednik reveals that the both sectors parallel to the local Roman road and aqueduct. area was most extensively used in Roman times (Phase I; Neviodunum had as many cemeteries as there were roads Fig. 21). leading into the town. Two were located along the main road A total of 7,900m² was excavated and the area was di- Emona– Siscia, i.e. the western and eastern cemetery of Ne-vided into four sectors. Sectors 1 and 2 turned out to viodunum. The western cemetery stretches from the garden be practically empty, while in sectors 3 and 4 remains of of Pričev grad in Velika vas all the way to Neviodunum (Petru local Roman road and wooden constructions were di-1978, 17; ANSl 1975, 255). The eastern cemetery encompas- scovered; alongside these sectors was a cemetery. ses the area from Neviodunum along the route of the main The local Roman road was discovered at the western edge road towards Mrtvice and Vihre (Petru 1978, 18; ANSl 1975, of sector 3, in square AA-KK1–8 (Figs. 21–23). It ran in the 255). At both, cremation and skeletal graves were discove-direction NW-SE. It was built from up to 10cm thick gravel red, while architecturally stone tombs stand out. At least two located immediately on the geological base – Sava gravel. other local roads led into the town. The first, the so-called It was 3 metres wide. The road was of a poorer quality. Its south-western one, led from the direction of Kostanjevica na continuation under the existing motorway Ljubljana–Zagreb Krki towards Veliki Podlog and into Neviodunum. Alongside is assumed and its further course in sector 4, even though it, individual graves were discovered both in Veliki Podlog and it was not discovered here due to previous machine exca-in the area of Gorice (Pečnik 1892a, 30; Pečnik 1892c, 223; vation. A part of this same road was also unearthed during Petru 1978, 21; ANSl 1975, 254; Tica et al. 2004 and 2005, 48; the archaeological excavations within the village of Drnovo Rihter 2014, 222–233). The second, the so-called south-ea-or south of the village. In this part, it ran in the direction N-E stern road, was mentioned above (Fig. 171). Alongside it, 20 (with a slight deflection towards the east; Topličanec 2008, graves were discovered in 2003 that belonged to the south-59). This suggests that the present-day Cerkljanska cesta in -eastern necropolis of Neviodunum. the direction of Zasap roughly follows the Roman period According to the position of graves, the discovered cemetery road route (cf. Bezlaj 1888, 564; Rutar 1899, 118; Petru and can be divided into three larger groups. Petru 1978; Topličanec 2008, 59; Urankar, Novšak 2003, 31; The first group includes graves 1 to 11 from sector 3. They Krajšek 2003; Rihter 2017, 61). were positioned in a line, a good 8m east of the Roman road. East of the road, in square KK8 and squares A-C1001–1003 Entrances were located on the western side, therefore per-and AA-CC1 of sector 3, a line of pairs of posts or the remains pendicularly to the road. In this group, the burial was the least of a wooden construction was discovered (Figs. 21, 24–25). uniform, since stone tombs (6×), graves in stone chests (3×), A line with a slight deflection or slight curve was also disco-and skeletal (1×) as well as cremation burials in a simple grave vered in square O-S8–12 of sector 4. Both Pečnik and Petru pit (1×) were discovered. Among them, tombs 4 and 7 could reported that Neviodunum was supplied with water through be highlighted due to the typical stone construction and re-an aqueduct which was powered by the permanent spring mains of bricks that indicate that tombs of this group had an in the village of Izvir pod Gorjanci (Bezlaj 1888, 564; Petru arch built of tegulae. The discovery that some of the tombs 1978). Since the terrain between the spring and Drnovo is in this group had frescoes with plant motifs preserved on the quite uneven, larger depressions had to be overcome in pla-walls is also very significant (tombs 4, 7, and 8). ces. This could have been done either by a fairly high filling The second group is represented by remains of four stone or by a wooden construction, which was, as indicated by the tombs, from 12 to 15. They were found in sector 4 and were depths and sizes of discovered pits, quite mighty. The air dis-located approximately 100m towards the southeast from the tance between the furthest posts was 200m, while the line first group. These were also placed in line and also had entran-points to the probability that it continued in both directions. ces facing perpendicularly to the Roman road. The distance 108 Drnovo 2, AAS 104, 2022 and linear arrangement of the second group in comparison Due to modest grave goods but simultaneously rich tomb with the first leads us to believe that graves were organised architecture, we assume that the majority of tombs were in several parallel rows and adapted to the configuration of looted or destroyed no later than in the Roman or recent the terrain as well as the course of the Roman road. The best-times. -preserved tomb in the second group is tomb 15, which had There are almost no chronological differences between an arch made of stone. It was also plastered, yet we did not groups. Namely, based on grave goods the majority of find any frescoes in this or any of the other tombs in this graves could be assigned to the 2nd and 3rd centuries. group. Tomb 15 is special or differs from the others in the fact Only tombs 8 and 11 stand out, which are dated to the 3rd that in a radius of 6m around it we recorded remains of an or 4th century. earthen layer that could indicate the remains of an earthen layer of a mound. Based on the preserved archaeological material it is diffi- cult to say what type of rituals took place at the cemetery. The third group was also located in sector 4, but on the other With the exception of SU 16, 17 Roman walking surfaces side of the present-day motorway. It is represented by three have not been found. Drinking- and kitchenware as well tombs of smaller dimensions, i.e. tombs 16, 17, and 18. They as animal remains were found in the mentioned layers, but were built from quarry stones and plastered on the inside appeared exclusively in individual tombs or graves. Hence, and almost completely preserved. These were also found funerary travel rations could be discerned only in tombs lying in a line; however, this group had entrances facing the 12 and 15, and a symbolic offering in tombs 9, 15, and 16. northern side, therefore parallel to the Roman road. The dis- tance, smaller proportions, and the direction of the entrance Some of the pits discovered near individual tombs could indicate a change in the organisation of this group. testify to the performance of rituals. Near tomb 1, two pits were found. The first (SU 65/65A) was of rectangular form In all three groups, cremation burial in a rectangular stone and included smaller pieces of mortar in the filling, while tomb prevails. Such manner was represented with 13 ex- the other was round (SU 61/61A) and, due to the remains amples (tombs 1, 4, 5, 7, 8, 10, 13, 14, 15–18). They were of burnt human bones, was interpreted as remains of se-built from larger limestone and sandstone quarry stones verely damaged grave 20. Three round pits (SU 55/55A, bound by mortar, while their interior was plastered with 56/56A, 57/57A) and one rectangular one (SE 59/59A) fine plaster, and some were even additionally decorated were discovered at the entrance to tomb 7, which also with painted plaster (tombs 4, 7, and 8). In the majority of included pieces of mortar in the filling. Round pits could tombs, opposite the entrance there was also a plastered be the remains of a wooden construction – a projection shelf, between 25 and 30cm high, on which urns or grave roof, with the exception of pit SU 55/55A, which had an goods were placed. Shelves were discovered in tombs 1, 4, almost complete small vessel in the centre indicating that 8, 13, 15, and 16–18. The bottom was made of lime mor- the pit could not also include a wooden pile. Was the lat-tar, in some cases coated with a clay coating (tombs 4, 7, ter a ceremonial (sacrificial) pit or possibly even remains 8, and 10). The internal measurements of the tombs were of a grave, to which the iron chain mail discovered in it from 1.3 × 1.3 to 2.6 × 2.6m. Some have been preserved to would testify? Larger concentrations of charcoal and pot-such height that the dome-shaped ending can be recon- tery found in dromoi, right in front of the tomb entrances, structed, which was built either from brick (tombs 4 and could indicate sacrificial rituals (tombs 5, 8, 15, 16, 17, and 7) or from limestone quarry stones (tombs 15–18). Tomb 18). Somewhat mysterious are rectangular pits SU 65/65A 4 also had the entrance preserved – a larger stone plate, and SU 59/59A in front of tombs 1 and 7. Due to mortar while in tomb 7 even a stone plate with iron hinges that in their filling we could assume that these are remains of a make opening easier. This could prove that tombs were stone foundation for a stone erected in this place; it could intended for several burials, which was also revealed by an- have marked a grave, or it could have been an altar. Grave thropological analyses (see chapter Anthropological anal- markings were placed according to finances available. The ysis). Several burials were proven in tombs 1, 4, 8, 9, 13, 15, deceased could have determined in the will what type of 16, and 17. The so-called dromos led to the entrance to the tombstone they wanted or could even have had it com-tomb, which is documented as a larger oval/elliptical pit; in missioned before their death. At the roadside cemeteries some cases several smaller pits were discovered alongside they were installed facing the road so that they attracted the larger pit (tombs 7 and 10), due to which we can as- the attention of passers-by (Hope 2007, 64−67, 141). sume a simple or wooden access to the entrance. We do not have proof of whether all stone tombs were covered by Human presence is also attested with major interventions an earthen layer – a mound, except for tomb 15. in the recent times (Fig. 127). Drnovo 2, AAS 104, 2022 109 8Literatura Petra Vojakovič ALFAYE VILLA, S. 2010, Nails For The Dead: A Polysemic Account BUORA, M. 1996, I soldati di Magnenzio. Scavi nella necropoli Of An Ancient Funerary Practice. − V: R. L. Gordon in F. Marco romana di Iutizzo Codroipo. − Archeologia di frontiera 1, Udine. Simon (ur.), Magical Practice in the Latin West. Papers from the International Conference held at the University of Zaragoza, 30 CARROLL, M. 2011, Infant death and burial in Roman Italy. – Journal of Roman Archaeology Sept.–1 Oct. 2005, Religions in the Graeco-Roman World 168, Le-24, 99–120. iden, Boston, 427–456. CHERICI, A. 1999, Amuleti nei corredi funebri paleoveneti e ALQAHTANIl, S. J., M. P. HECTOR in H. M. LIVERSIDGE 2010, Brief dell‘Italia antica. – V: O. Paoletti, Protostoria e storia del ‚Veneto-rum angulus‘ communication: The London atlas of human tooth development , Pisa, Roma, 169–216,. and eruption. – American Journal of Physical Anthropology CIGLENEČKI, S. 1997, Strukturiranost poznorimske poselitve Slo-142(3), 481–490. venije. – Arheološki vestnik 48, 191–202. ANSL 1975, Arheološka najdišča Slovenije. − Ljubljana. CIRLOT LAPORTA, J.-E. 1958, A Dictionary of Symbols. – New BAVDEK, A. 2005, Rimsko žarno grobišče Volarje pri Žirjah na York. Krasu. – Arheološki vestnik 56, 265–262. CLARK, K. 1983, The Potter‘s Manual. – London. BAVEC, U. 2006, Gorenje Skopice. – Varstvo spomenikov 42, 44. CLEARY, S. E. 2001, Putting the dead in their place: burial location BAVEC, U. 2009, Rimljani ob veliki reki − poskus opisa rimske in Roman Britain. – V: J. Pearce, M. Millett in M. Struck, Burial, society and context in the Roman world poselitve Posavja v času od 1. do 4. stoletja. – V: J. Peternel, Ukro- , Oxford, 127–142. čena lepotica. Sava in njene zgodbe, 51–68. COLETTI, F. 2012, La c eramica invetriata di età tardoantica di Roma BEHRENSMEYER, A. K. 1978, Taphonomic and Ecologic Informa- . − Rei Cretariae Romanae Fautorum Acta 42, 181–193. tion from Bone Weathering. – Paleobiology 4(2), 150–162. COX, M., S. MAYS in J. MCKINLEY 2000, Human osteology in BEZLAJ, J. 1888, Črtež rimskega mesta »Neviodunum«. – Lju-archaeology and forensic science. – V: M. Cox in S. Mays, The analysis of cremated bone bljanski zvon VIII/8, 503–506, 563–565 (dostopno na www.dlib. , London, 403–421. si). CRUMMY, N. 2010, Bears and Coins: The Iconography of Protec- BISHOP, M. C. in J. C. N. COULSTON 2006, Roman military tion in Late Roman Infant Burials. – Britannia 41, 37–93. equipment from the punic wars to the fall of Rome, Second edi-CRUMP, M. 2015, Eye of Newt and Toe of Frog, Adder‘s Fork and tion. – Oxford. Lizard‘s Leg: The Lore and Mithology of Amphibians and Reptiles. BRICKLEY, M. in J. MCKINLEY 2004, Guidelines to the Standards – Chicago. for Recording Human Remains, Institute of Field Archaeologists CURK, I. 1969, Terra sigillata in sorodne vrste keramike iz Poetovia. Paper No. 7. – Southampton and Reading, British Association for – Dissertationes 9, Beograd, Ljubljana. Biological Anthropology and Osteoarchaeology and Institute of CZYSZ, W. in W. ENDRES 1988, Archäologie und Geschichte der Field Archaeologists. Keramik in Schwaben. − Neusäßer Schriften 6, Neusäß. BREŠČAK, D. 1985, Oblike antičnih grobov na Dolenjskem. – Do- DE GROSSI MAZZORIN, J. in C. MINNITI 2002, Dog sacrifice in lenjski zbornik 7, 33–60. the ancient world: A ritual passage? – V: E. A. Moore in L.M. Sny- BREŠČAK, D. 1980, Grob 10 iz Zloganja pri Škocjanu. – Situla der, Dogs and People in Social, Working, Economic or Symbolic 20/21, 439–444. Interaction, Oxford, 62–66. BREŠČAK, D. 1990, Globodol pri Novem mestu. − Arheo – Arhe- DESCHMANN, K. 1886, Die neuesten römischen Funde von Der- ološka najdišča Dolenjske, 85–86. novo (Neviodunum) in Unterkrain. – Mitteilungen der Central- kommission in Wien BRUKNER, O. 1981, Rimska keramika u jugoslovenskom delu pro- XII, 22—24. vincije Donje Panonije. − Dissertationes et monographiae 24, DJURIĆ, B. in G. TICA 2000, Poročilo o rezultatih arheološke-Beograd. ga pregleda na potencialnem najdišču Drnovo 1–3. – Ljubljana BUCHI, E. 1975, Lucerne del museo di Aquileia. Vol. I. Lucerne (neobjavljeno). romane con marchio di fabbrica. – Aquileia. DULAR, J. 2009, Sava v bronasti in železni dobi. – V: J. Peternel , Ukročena lepotica. Sava in njene zgodbe, 36–41. 110 Drnovo 2, AAS 104, 2022 DUPRAS, T. L. in M. W. TOCHERI 2007, Reconstructing infant we-Jevtić, The Eastern Celts: the communities between the Alps and aning histories at Roman period Kellis, Egypt using stable isotope the Black Sea, Koper, 241–254. analysis of dentition. – American Journal of Physical Anthropolo-gy 134(1), 63–74. HOPE, V. M. 2007, Death in ancient Rome. – New York. EIBL, M. 2014, Untersuchungen zu den norisch-pannonischen ISINGS, C. 1957, Roman Glass from Dated Finds. – Archaeologica Traiectina Hü gelgrabern. – Institut für Archäologie, Geistenwissenschaftlihe 2, Gröningen, Djakarta. Fakultät der Karl-Franzes-Universität Graz. ISTENIČ, J. 1999, Poetovio, zahodna grobišča II. Grobne celote iz Deželnega muzeja Joanneuma v Gradcu. Ferraresi, A. 2000, Le lucerne fittili delle collezioni archeologiche – Katalogi in monogra- del Palazzo Ducale di Mantova. – Firenze. fije 32, Ljubljana. FULLER, B. T. et al. 2006, Isotopic Evidence for Breastfeeding and ISTENIČ, J. 2014, Rimske zgodbe s stičišča svetov. – Narodni muzej Possible Adult Dietary Differences from Late/Sub-Roman Britain. Slovenije, Ljubljana. – American Journal of Physical Anthropology 129(1), 45–54. JOHNSTON, S.I. 2007, The Myth of Dionysus. – V: F. Graf in S. I. GABROVEC, S. 1954, Poročilo o slučajnih najdbah v Sloveniji. – Johnston, Ritual texts for the afterlife. Orpheus and the Bacchic gold tablets Arheološki vestnik 5/1, 132–153. , London, New York, 66–93. GIOVANNINI, A. 2016, »Parva petunt Manes« (Ov. Fast. II, 535). JOVANOVIĆ, A. 1984, Rimske nekropole na teritoriji Jugoslavije. – Cibo e bevande nella necropoli di Aquileia. – Antichità Altoadri-Centar za arheološka istraživanja 5, Beograd. atiche 84, 323–349. KARLOVŠEK, J. 1951, Lončarstvo na Slovenskem. – V: Slovenski etnograf GRAHEK, L. 2017, Nova odkritja grobov iz starejše in mlajše že- 20–21, 87–111. lezne dobe na Viru pri Stični. – Arheološki vestnik 68, 197–244. KERMAN, B. 2018, Roman Road in the Reflection of Eternity. Dou- ble Roman Grave from the Site of Nova tabla II GREGL, Z. 1981, La né cropole romaine à Zagreb-Stenjevec. – In- . – Murska Sobota. ventaria archaeologica 26, Zagreb. KITCHELL, K.F. Jr. 2014, Animals in the Ancient World from A to Z GREGL, Z. 1989, Rimskodobna nekropola Zagreb-Stenjevec. – Ka- . – London, New York. talozi Arheološkog muzeja u Zagrebu, Zagreb. KLDB, 1937, Krajevni leksikon dravske banovine: krajevni repertorij z uradnimi, topografskimi, zemljepisnimi, zgodovinskimi, kultur-GREGL, Z. 2002, Žumberak – od prapovijesti do kasne antike. nimi, gospodarskimi in tujskoprometnimi podatki vseh krajev dra-Katalog razstave. – Arheološki muzej Zagreb, Zagreb. vske banovine. – Ljubljana: Uprava Krajevnega leksikona dravske GREGL, Z. 2007, Rimskodobna nekropola Gornja vas na Žum-banovine (dostopno na: www.dlib.si). berku. – Vjesnik Arheološkog muzeja u Zagrebu, 3, XL, Zagreb, 221–331. KNEZ, T. 1960–1961a, Roje pri Šentjerneju. – Varstvo spomenikov 8, 214. GROH, S. in H. SEDLMAYER 2002, Forschungen im Kastell Mau- tern-Favianis. Die Grabungen der Jahre 1996 und 1997. – Öster- KNEZ, T. 1960–1961b, Pristava pri Trebnjem. – Varstvo spomenikov reichische Akademie der Wissenschaften der Römische Limes in 8, 209–211. Österreiche 42. KNEZ, T. 1960–1961c, Dolenje polje pri Straži. – Varstvo spome- nikov GRÜNEWALD, M. 1979, Die Gefässkeramik des Legionslagers von 8, 240. Carnuntum (Grabungen 1968–1974). – Röm. Limes in Österr. KNEZ, T. 1964–65, Rimski grobovi v Straži. – Arheološki vestnik XXIX. 15–16, 145–164. HAEVERNICK, T. E. 1975, Trilobitenperlen . – Folia archaeologica KNEZ, T. 1968, Oblike antičnih grobov na Dolenjskem. – Arheolo-25, 105–129. ški vestnik 19(1), 221–238. HARRIS, W. V. 1980, Roman Terracotta Lamps: the Organisation KNEZ, T. 1992, Novo mesto II. Keltsko-rimsko grobišče. – Carniola of an Industry. – Journal of Roman Studies 70, 126–45. Archaeologica 2, Novo mesto. HEINZELMANN, M. 2001, Introduzione. La situazione di Roma. − KRAJŠEK, J. 2015, Keramika rimske Celeje. – Doktorska disertacija. V: M. Heinzelmann, J. Ortalli, P. Fason in M. Witteyer, Römischer Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Bestattungsbrauch und Beigabensitten. Culto dei morti e costu- Ljubljana. mi funerari romani. Internationales Kolloquium (Rom 1.−3. April KRAJŠEK, J. in P. STERGAR, 2008, Keramika s svetiščnega obmo-1998), Palilia 8, Wiesbaden, 21–28. čja v Podkraju pri Hrastniku. – Arheološki vestnik 59, 245–277. HERRING, D. A., S.R. SAUNDERS in M. A. KATZENBERG 1998, In- KREMER, G. 2001, Antike Grabbauten in Noricum. Katalog und vestigating the weaning process in past populations. – American Auswertung von Werkstücken als Beitrag zur Rekonstruktion und Journal of Physical Anthropology 105(4), 425–439. Typologie. – Sondenschriften 36. HINCAK, Z. in M. GUŠTIN 2011, Anthropological analysis of Celtic KRIŽ, B. 2003, Draga pri Beli Cerkvi, antična nekropola. Katalog graves from Brežice and Dobova (Slovenia). – V: M. Guštin in M. razstave. – Dolenjski muzej, Novo mesto. Drnovo 2, AAS 104, 2022 111 KRIŽ, I., V. PERKO, V. STARE, U. BAVEC in L. BRAS 1996, Od an-MASON, P. 2003, Velike njive pri Veliki vasi. – Varstvo spomenikov tičnega vrča do majolk. Katalog razstave. / Vom antiken Krug bis 40, 230–231. Majolka. Ausstellungs Katalog. Galerija Dolenjskega muzeja, 17. november 1995–4. marec 1996. – Novo mesto. MAYNE-CORREIA, P. M. 1996, Fire Modification of Bone. – V: M. D. Haglund in M. H. SORG, Forensic Taphonomy:The postmortem KRYŠTUFEK, B. 1991, Sesalci Slovenije. – Ljubljana. fate of human remains, Boca Raton, 275–293. LAZAR, I. 2019, Črno steklo – da ali ne? Rimski vrč i z groba MAYS, S. 1998, The Archaeology of Human Bones. – London. 4/1988 na ptujski obvoznici in nove najdbe posod iz na pogled črnega stekla. – Zbornik Pokrajinskega muzeja Ptuj–Ormož 6, MCKINLEY, J. 1993a, Anglo-Saxon cemetery excavations carried 29–43. out between 1976 and 1980: Cremated Bone. – Archaeological Journal 150, 243–365. LEMAJIČ, G. 2001, Steklo. – V: Z. Milič (ur.), Priročnik 1. Muzejska konzervatorska in restavratorska dejavnost. Tehnologija predelave MCKINLEY, J. 1993b, Bone fragment size and weights of bone surovin ter izdelava in obdelava predmetov, Skupnost muzejev from modern British cremations and the implications for the in-Slovenije, Ljubljana, 1–16. terpretation of archaeological cremations. – International Journal of Osteoarchaeology 3(4), 283–287. LELEKOVIĆ, T. 2012, Cemeteries. – V: B. Migotti, The Archaeology of Roman Southern Pannonia. The state of research and selected MCKINLEY, J. 1994, Bone Fragment Size in British Cremation Buri-problems in the Croatian part of the Roman province of Panno- als and its Implications for Pyre Technology and Ritual. – Journal of Archaeological Science nia. BAR International Series 2393, 313–357. 21(3), 339–342. LOESCHCKE, S. 1919, Lampen aus Vindonissa, Ein Beitrag zur MCKINLEY, J. 2004, Compiling a skeletal inventory: cremated Geschichte von Vindonissa und des Antiken Beleuchtungswesens. human bone. – V: M. Brickley in J. Mckinley, Guidelines to the Standards for Recording Human Remains – Zürich. , 9–13. LOTH, S. R. in M. HENNERBERG 2001, Sexually dimorphic mandi- MIGLBAUER, R. 1990, Die Gefä sskeramik der Grabung Wels bular morphology in the first few years of life. – American journal Marktgelä nde. – Rei Cretariae Romanae Fautorum Acta, Supple-menta of physical anthropology 115(2), 179–186. 7, Liestal. LOVENJAK, M. 1997, Štirje novi miljniki s ceste Emona–Neviodu- MIKL CURK, I. 2005, Religious and magical beliefs, funerary gifts num. – Arheološki vestnik 48, 89–96. and writting – a few details from from the Roman period in the Northern adriatic hinterland. – Histria Antiqua 13, 311–322. LOVENJAK, M. 1998, Neviodunum. – Ljubljana. MIŠKEC, A., B. ŽUPANEK, Š. KARO in G. TICA 2020, Severno LOVENJAK M. 2003, Municipium Flavium Latobicorum Neviodu- emonsko grobišče – raziskave na najdišču Kozolec. – Dissertatio- num. – V: M. Šašel Kos in P. Scherrer, The autonomous towns of nes Musei Nationalis Sloveniae, Situla 45, Ljubljana. Noricum and Pannonia. Pannonia I. Situla 41, 93–105. NIFOSI, A. 2019, Becoming a woman and mother in Greco-Ro- LOVENJAK, M. 2006, Rimski miljniki na Dolenjskem. – Rimske ce- man Egypt. – London, New York. ste in projekt avtocest. Delno dopolnjen separat iz revije Rast 2 (104), 39–47. NOVŠAK, M., J. KRAJŠEK, B. ROZMAN in R. URANKAR 2005, Po- ročilo o arheoloških izkopavanjih na lokaciji Drnovo 1-3 na trasi MACCABRUNI, C. 1995, Ceramica invetriata con decorazione a AC Smednik-Krška vas. – Ljubljana (neobjavljeno). rilievo. Nuovi ritrovamenti del territorio pavese, Alba Regia XXIV. – Rei Cretariae Romanae Fautorum Acta 34, 49–61. NOVŠAK, M., I. BEKLJANOV ZIDANŠEK in T. ŽERJAL 2019, Križišče pri Spodnjih Škofijah. – Arheologija na avtocestah Slovenije 81, MACCHIORO, V. 1909, Simbolismo nelle figurazioni sepolcrali ro-Ljubljana. mane. – Memoria letta alla R. Accademia di Archeologia, Lettere e Belle Arti di Napoli, Napoli, 1–143. OLIĆ, S. 2008, Poročilo o arheoloških terenskih pregledih na ob- močju predvidene gradnje sistema Krško - 1a. faze, S5.1. – Brežice MAGYAR, Z. 2007, Trilobitenperlen from Dunaszekcsô (Hungary) (neobjavljeno). 50–52 (2005–2007) 100–104, 2009. – A Janus Pannonius Múze- um Évkönyve 2 (2005–2007) 50–52: 100–104. ORTALLI, J. 2001, Il culto funerario della Cispadana romana. Ra- ppresentazione e interiorità. – V: M. Heinzelmann, J. Ortalli, P. Fa-MANDRUZATTO, L. 2008, Vetri antichi del Museo Archeologico son in M. Witteyer, Römischer Bestattungsbrauch und Beigaben-Nazionale di Aquileia. – CCV Friuli Venezia Giulia 4, Udine. sitten. Culto dei morti e costumi funerari romani. Internationales MARESH, M. M. 1970, Measurements from roentgenograms. – V: Kolloquium (Rom 1.−3. April 1998), Palilia 8, Wiesbaden, 215–242. R. W. Mccannon, Human growth and development, Springfield, PAVLIN, P. in U. BAVEC 2017, Poznobronastodobno grobišče Ža-157–188. dovinek pri Krškem. – Arheološki vestnik 68, 85–104. MARTINČIČ, A., T. WRABER, J. JOGAN, A. PODOBNIK, V. RAVNIK, PAVLOVIČ, D. 2007, Grofove njive pri Drnovem. Halštatskodobna B. TURK in B. VREŠ 1999, Mala flora Slovenije. Ključ za določanje naselbina in gomila. – Diplomsko delo. Oddelek za arhe-praprotnic in semenk. – Ljubljana. ologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana. 112 Drnovo 2, AAS 104, 2022 PAVLOVIČ, D. 2014, Drnovo, Grofove njive pri Drnovem. – V: B. Župnijski dom in Šentvid pri Stični. Analysis of the pottery and Teržan in M. Črešnar, Absolutno datiranje bronaste in železne animal remains. – Arheološki vestnik 66, 333–397. dobe na Slovenskem (Absolute dating of Bronze and Iron Ages in Slovenia), Katalogi in monografije 40, 491–504. POWELL, K. 2010a, Footwear: hobnails and boot plates. – V: P. Booth, A. Simmonds, A. Boyle, S. Clough, H. E. M. Cool in D. Poo- PAVLOVIČ, D. 2018, Gospa z uhani z Grofovih njih pri Drnovem. re, The late Roman cemetery at Lankhills, Winchester. Excavations – V: M. Črešnar in M. Vinazza, Srečanje in vplivi v raziskovanju 2000-2005, Oxford Archaeology Monograph series 10, Oxford: bronaste in železne dobe na Slovenskem. Zbornik prispevkov v Oxford Archaeology, 311–320. čast Bibi Teržan, Ljubljana, 353–365. POWELL, K. 2010b, Structural nails and coffin fittings. – V: P. Bo- PEČNIK, J. 1892A-C, Iz davne prošlosti Starinoslovne črtice o oth, A. Simmonds, A. Boyle, S. Clough, H. E. M. Cool in D. Poore, novejših izkopavanjih. – Dom in svet 5/1, 28–31, 3, 126–128, 5, The late Roman cemetery at Lankhills, Winchester. Excavations 223–226. 2000-2005, Oxford Archaeology Monograph series 10, Oxford: PEDRUCCI, G. 2014, Cuccioli d‘uomo, cuccioli di cane. Nuove Oxford Archaeology, 320–333. proposte per l‘interpretazione del materiale proveniente dalla PREDOVNIK, K. 2003, Trdnjava Kostanjevica na Starem gradu necropoli di Lugnano in Taverina. – V: C. Terranova, La presenza nad Podbočjem. – Archaeologia historica Slovenica 4, Ljubljana. dei bambini nelle religioni del Mediterranio antico, Roma, 185–216. RAGOLIČ, A. in B. TOŠKAN 2021, The Master and His Best Friend. PERGAR, M. in J. RIHTER 2009a, Vihre–Brežice. – Varstvo spome- The Role of the Dog in Human Life and Beyond in the South-Ea- nikov 44, 297. stern Alpine Region During Roman Times. – V: E. Piskin (ur.), Ar-PERGAR, M. in J. RIHTER 2009b, Drnovo–Žabjek. – Varstvo spo- chaeological, biological and historical approaches in archaeozoomenikov 44, 60. logical research, Proceedings of the 13th International Council of Archaeozoology Conference, 2018, BAR S3028, Oxford, 111–122. PERKO, V. 2012, Fiat lux! Svetila na prostoru današnje Slovenije v antiki. – V: V. Perko, A. Nestorović in I. Žižek (ur.), Ex oriente lux. RIHTER, J. 2014, Drobci iz preteklosti Velike vasi in Gorenje vasi Rimskodobna svetila in oljenke iz Slovenije, Ptuj, 24−83. v Leskovcu pri Krškem. Prebivalci in njihovo polje v luči franci- scejskega katastra, topografije in ustnega izročila. – V: J. Rihter, PETERS, J. 2009, Der Hund in der Antike aus Archäozoologischer L. Šribar, Z. Horvat in F. Pirc, Velika in Gorenja vas, Leskovec pri Sicht. – Archäologisches Korrespondenzblatt 39(2), 511–523. Krškem, Velika vas, 9–87. PETRU, P. 1966, Hišaste žare, dokaz migracije dela plemena Lato- RIHTER, J., L. ŠRIBAR, Z. HORVAT in F. PIRC 2014, Velika in Gore-bici. – Arheološki vestnik 17, 361–369. nja vas, Leskovec pri Krškem. – Velika vas . PETRU, P. 1969, Poskus časovne raporeditve lončenine iz rimskih RIHTER, J. 2015, Drnovo pri Krškem: retrogradna analiza kata-grobov na Dolenjskem in Posavju. – Razprave 1. razr. SAZU 6, stra, ustno izročilo, arheološka topografija in mitična pokrajina. Ljubljana. – Diplomsko delo. Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta, PETRU, P. 1971, Hišaste žare Latobikov. – Situla 11 , Ljubljana . Univerza v Ljubljani, Ljubljana. PETRU, S. 1972, Emonske nekropole (odkrite med leti 1635– 1960). – RIHTER, J. 2017, Območje jugovzhodne neviodunske vpadnice v Katalogi in monografije / Catalogi et monographiae 7, Ljubljana. ljudskem izročilu. – Studia Mythologica Slavica 20, 55–81. PETRU, P. In V. ŠRIBAR 1956, Nove najdbe. – Arheološki vestnik ROBERTS, S. J. et al. 2002, The taphonomy of cooked bone: cha-7/3, 297–304. racterizing boiling and its physico–chemical effects. – Archaeo- metry 44(3), 485–494. PETRU, P., T. KNEZ in S. ŠKALER 1961, Neviodunum. – Novo mesto. RUTAR, S. 1899, Rimska cesta »Aquileia-Siscia«. – Izvestja Muzej-PETRU, S. in P. PETRU 1978, Neviodunum. – Katalogi in monogra-skega društva za Kranjsko 9/4, 113–119. fije 15, Ljubljana. RUTTI, B. 1991, Die Römischen Gläser aus Augst und Kaiseraugst. PLESNIČAR GEC, L. 1972, Severno emonsko grobišče. – Katalogi – Forschungen in Augst 13, Augst. in monografije 8, Ljubljana. SCHMIDT, J., C. KWOK in A. KEENLEYSIDE 2015, Infant feeding PLESNIČAR GEC, L. 1977, Keramika emonskih nekropol. – Disser-practices and childhood diet at Apollonia Pontica: Isotopic and tationes et monographiae 20, Ljubljana. dental evidence. – American Journal of Physical Anthropology PILKINGTON, N. 2013, Growing Up Roman: Infant Mortality and 159, 284–299. Reproductive Development. – Journal of Interdisciplinary History SCHULTZ, J. J., M. W. WARREN in J. S. KRIGBAUM 2008, Analysis 44(1), Cambridge, 1–36. of human cremains: gross and chemical methods. – The analysis PORENTA, S., B. ŠTULAR, B. TOŠKAN, Z. MILEUSNIĆ in J. DIR- of burned human remains 4, 75–94. JEC 2015, Poznosrednjeveško in zgodnjenovoveško najdišče Žu- SCHUTKOWSKI, H. 1993, Sex determination of infant and juve- pnijski dom v Šentvidu pri Stični. Analiza lončenine in živalskih nile skeletons: I. Morphognostic features. – American Journal of ostankov. / The Late Medieval and Early Post-Medieval site of Physical Anthropology 90(2), 199–205. Drnovo 2, AAS 104, 2022 113 SCHWEINGRUBER, F. H. 1990, Mikroskopische Holzanatomie. – ŠRIBAR, V. 1958–1959b, Rimski žgani grob iz Velike Loke pri Žalni. Birmensdorf, Eidgenössische Forschungsanstalt für Wald, Schnee – Arheološki vestnik 9–10, 234–255. und Landschaft. ŠRIBAR, V. 1958–1959c, Zavarovalno izkopavanje antičnega pri- SHIPMAN, P., G. FOSTER in M. SCHOENINGER 1984, Burnt bones stanisšča v Beli cerkvi. – Arheološki vestnik 9–10, 251–252. and teeth: an experimental study of color, morphology, crystal structure and shrinkage. – Journal of Archaeological Science 11(4), TELKKÄ, A., A. PALKAMA in P. VIRTAMA 1962, Prediction of Sta-307–325. ture from Radiographs of Long Bones in Children. – Journal of Forensic Sciences 7(4), 474. SLABE, M. 1990, Pristava pri Trebnjem. – V: D. Breščak (ur.), Arheološka najdišča Dolenjske, Arheo, Ljubljana, 93–96. THOMPSON, T. J. U., M. ISLAM in M. BONNIERE 2013, A new statistical approach for determining the crystallinity of heat-alte- SIM, D. in J. KAMINSKI 2012, Roman imperial armour: the produc- red bone mineral from FTIR spectra. – Journal of Archaeological tion of early imperial military armour. – London. Science 40(1), 416–422. SNOECK, C., R. J. SCHULTING, J. A. LEE-THORP, M. LEBON in A. TICA, G. et al. 2004, 2005, Poročilo o arheoloških izkopavanjih na ZAZZO 2016, Impact of heating conditions on the carbon and najdišču Drnovo 1. – Ljubljana (neobjavljeno). oxygen isotope composition of calcined bone. – Journal of Ar- chaeological Science 65, 32–43. TICA, G. 2022, Grofove njive pri Drnovem. – Arheologija na avtocestah Slovenije 94, Ljubljana. SNOECK, C., J. A. LEE-THORP in R. J. SCHULTING 2014, From bone to ash: Compositional and structural changes in burned TOPLIČANEC, M. 2009, Drnovo. – Varstvo spomenikov 44, 58. modern and archaeological bone. – Palaeogeography, Palaeocli- TOŠKAN, B. 2015, Sejati ali ne sejati, to je tu vprašanje: o pomenu matology, Palaeoecology 416, 55–68. drobnih živalskih najdb v arheo(zoo)logiji. – Arheo 32, 65–81. SORABELLA, J. 2007, Eros and the Lizard: Children, Animals, and TOŠKAN, B. 2020, Živalski ostanki. – V: A. Miškec, B. Županek, Š. Roman Funerary Sculpture. – Hesperia Supplements 41, 353–370. Karo in G. Tica, Severno emonsko grobišče – raziskave na najdi- šču Kozolec STINER, M. C. et al. 1995, Differential Burning, Recrystallization, , Situla 45, Ljubljana, 244–261. and Fragmentation of Archaeological Bone. – Journal of Archae- TOYNBEE, J. M. C. 1982, Death and burial in the roman world. ological Science 22(2), 223–237. – London. ŠIFRER BULOVEC, M., U. MAGUŠAR in T. ZAJC ZVER 2019, Ribni- TRATNIK, V. 2014, Rimsko grobišče na Laurinovi ulici v Vipavi. – ško lončarstvo. Včeraj. Danes. Jutri? / Pottery in the Ribnica Valley. Arheološki vestnik 65, 255–322. Yesterday. Today. Tomorrow? – Ribnica. TURK, I. 1992, Živalski ostanki iz žganih keltsko-rimskih grobov ŠILJEG, B. 2016a, Katalog – Staklo. – V: T. Rosić in A. Konestra (ur.), na grobišču Novo mesto–Beletov vrt. – V: T. Knez, Novo mesto II. 845°C. Ad Turres. Katalog razstave, Crikvenica, 124–126. Keltsko-rimsko grobišče, Carniola Archaeologica 2, Novo mesto, ŠILJEG, B. 2016b, Nalazi rimskog stakla na području Crikvenice 103–105. i Vinodola. – V: T. Rosić in A. Konestra (ur.), 845°C. Ad Turres. URBAN, O. H. 1984, Das Gräberfeld von Kapfenstein (Steiermark) Katalog razstave, Crikvenica, 73–79. und die römischen Hügelgr.ber in Österreich. – Mü nchner Beiträge zur Vor- und Fru ŠINKOVEC, I. 1995, Katalog posameznih kovinskih najdb bakrene ̈ geschichte 35. in bronaste dobe. – V: B. Teržan, Depojske in posamezne kovinske URŠIČ, A. 1985, Rimsko grobišče na Velikem Kamnu. – V: M. Gu-najdbe bakrene in bronaste dobe na Slovenskem 1. Katalogi in štin, Veliki Kamen, Posavski muzej Brežice 7, Brežice, 19–32. monografije 29, 29–128. VERBIČ T. in B. BERIČ 1994, Struge reke Save med Krškim in Bre- ŠKVOR JERNEJČIČ, B. in B. TOŠKAN 2018, Ritual use of dogs and žicami v 19. stoletju. – Proteus 56, 327–333. wolves in the Late Bronze and Early Iron Age in the South-Ea- VIČIČ, B. 1983, Rimska villa rustica iz Dolnjega Brezovega pri Sev- stern Alpine region. New evidence from the archaeo(zoo)logi- nici. – Arheološki vestnik 34, 288–297. cal perspective. – V: S. Costamagno, Animal symbolisé, animal exploité: du Paléolithique à la Protohistoire. Actes des congrès VIČIČ, B. in R. MASARYK 2004, Poročilo o arheoloških izkopava-nationaux des sociétés historiques et scientifiques, Paris, 249−277. njih na lokaciji Veliki dol pri Veliki vasi na trasi Smednik - Krška vas. – Ljubljana (neobjavljeno). ŠLAUS, M. in M. NOVAK 2010, Anthropological analysis of human skeletal remains from the roman period necropolis Križišče near VIDRIH PERKO, V. 1992, Afriška sigilata v Emoni. – Arheološki ve-Spodnje Škofije, Slovenia. – Ljubljana (neobjavljeno poročilo). stnik 43, 93–104. ŠTERBENC ERKER, D. 2002, Quid lacrimis…Rimska ženska pred VINDER, J. 2014, Poročilo o predhodnih arheoloških raziskavah obličjem smrti med 2. stol. pr. n. št. in 2. stol. n. št. – Ljubljana. zaradi gradnje namakalnega sistema v Kalcah-Naklo. – Ljubljana (neobjavljeno). ŠRIBAR, V. 1958–1959a, Zavarovalna izkopavamia v Novem me- stu in okolici. – Arheološki vestnik 9–10, 108–132. VUKOVIĆ-BOGDANOVIĆ, S. in M. JOVIČIĆ 2015, Dog burials from the Cemeteries of the Roman City of Viminacium (Moe- sia Superior, Kostolac, Serbia). – V: L. Vagalinski in N. Sharankov, 114 Drnovo 2, AAS 104, 2022 Limes XXII. Proceedings of the 22nd International Congress of Roman frontier Studies, Sofia, 687–702. WALKER, P. L., K. W. P. MILLER in R. RICHMAN 2008, Time, Tem- perature, and Oxygen Availability: An Experimental Study of the Effects of Environmental Conditions on the Color and Organic Content of Cremated Bone. – V: C. W. Schmidt in S. A. Symes, The Analysis of Burned Human Remains, London, 129–135. WEINER, S. in O. BAR-YOSEF 1990, States of preservation of bo- nes from prehistoric sites in the Near East: A survey. – Journal of Archaeological Science 17(2), 187–196. WHYTE, T.R. 1988, An Experimental Study of Small Animal Rema- ins in Archaeological Pit Features. – Doktorska disertacija. University of Tennessee, Knoxville. WIEDEMANN, T. 2014, Adults and Children in the Roman Empire. – London. WOHLBERG, J. 1990, Haoma-Soma in the World of Ancient Gre- ece. – Journal of Psychoactive Drugs 22(3), 333–342. ŽERJAL, T. 2008, Rimska vila rustika v luči drobnih najdb: primer najdišča Školarice pri Spodnjih Škofijah. – Doktorska disertacija. Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana. ŽERJAL, T. in M. NOVŠAK 2020, Školarice pri Spodnjih Škofijah I, II. – Arheologija na avtocestah Slovenije 86, Ljubljana. https://de.wikipedia.org/wiki/Malhorn Drnovo 2, AAS 104, 2022 115 9Katalog stratigrafskih enot Petra Vojaković Katalog stratigrafskih enot je razporejen glede na krono- SE 40A/40B – jama za stojko, kv. P-O8–9 loške faze (od I. do II.), v okviru faz pa po posameznih V kv. P-O8–9, sektorja 4, je bila v geološko plast SE 4 strukturnih enotah (npr. cesta, vodovod itd.) ter zapore- vkopana jama za stojko okrogle oblike (SE 40A). Stene so dnih številkah stratigrafskih enot (SE). Stratigrafske eno- bile poševne, dno ravno do konkavno. Zapolnjena je bila te, ki pripadajo posameznim grobovom in grobnicam, s plastjo temno rjavega do črnega meljastega peska (SE so opisane med besedilom (glej poglavje 4.4.1. Faza I: 40B), ki je vsebovala še drobce oglja (cf. Alnus/Corylus/ rimsko obdobje/Grobišče). Navedbi stratigrafske enote Carpinus).146 Pr. 30 cm, gl. 30 cm. sledijo dodatna obrazložitev strukturne enote (npr. ce- sta, jama za stojko, …), lega, opis in navedba morebitnih najdb ter naravoslovni rezultati analiz. Sledijo mere v metrih/centimetrih. 9.1 Poselitvena faza I: rimsko obdobje Cesta SE 92 – cesta, kv. AA-KK1–8, sek. 3 (sl. 21–23) V kv. AA-KK1–8 je bil odkrit del 3 m široke rimske ceste. Potekala je v smeri SZ−JV. Zgrajena je bila iz tankega sloja zbitih prodnikov, velikosti do 5 cm, ter peska, pomešanega z zemljo. Debelina nasutja je znašala do 10 cm. Vodovod (sl. 21, 24–25) Vzporedno s cesto je bila v sek. 3 in 4 odkrita več kot 200 m dolga linija parov jam za navpične nosilce – stojke. SE 58/58A, SE 73, SE 74, SE 75, SE 76, SE 77, SE 78, SE 79, SE 80, SE 81, SE 82, SE 83?, SE 84, SE 85, SE 86, SE 87, SE 88, SE 89, SE 90, SE 91, SE 93 Jame so bile vkopane v geološko plast (SE 4) in so ime- le okroglo (premer od 35 do 55 cm) do ovalno obliko (dolžine od 50 do 60 cm). Stene so bile poševne, dno konkavno do ravno. Zapolnjene so bile s plastjo temno rjavega meljastega peska, nekatere pa so vsebovale tudi odlomke rimske lončenine (G1–G11), nekatere pa drobce oglja (v stojki 48B difuzno porozen listavec,144 v stojki 40B pa cf. Alnus/Corylus/Carpinus).145 Jame (SE 42, SE 43, SE 44, SE 45, SE 46, SE 47, SE 48, SE 49, SE 111, SE 112, SE 113, SE 114, SE 115) so imele dve polnili. Vkopane so bile od 30 do 60 cm globoko. 144  VZ 60. 145  VZ 50. 146  VZ 50. Drnovo 2, AAS 104, 2022 117 SE 42A/42B/42C – jama za stojko, kv. P9 V kv. P9, sektorja 4, je bila v geološko plast SE 4 vkopana jama za stojko okrogle oblike (SE 42A). Stene so bile po- ševne, dno ravno do konkavno. Zapolnjena je bila z dvema polniloma. Notranje, plast temno rjavega meljastega peska, je vsebovalo še odlomek keramike (SE 42B), zunanje pa le siv prod (SE 42C). Pr. 38 cm, gl. 30 cm. SE 44A/44B/44C – jama za stojko, kv. R9 V kv. R9, sektorja 4, je bila v geološko plast SE 4 vkopana jama za stojko okrogle oblike (SE 44A). Stene so bile po- ševne, dno ravno do konkavno. Zapolnjena je bila z dvema polniloma. Notranje, plast temno rjavega meljastega peska (SE 44B), ter zunanje, siv prod (SE 44C). Pr. 35 cm, gl. 30 cm. SE 43A/43B/43C – jama za stojko, kv. P9 V kv. P9, sektorja 4, je bila v geološko plast SE 4 vkopana jama za stojko okrogle oblike (SE 43A). Stene so bile po- ševne, dno ravno do konkavno. Zapolnjena je bila z dvema polniloma. Notranje, plast temno rjavega meljastega peska (SE 43B), ter zunanje, siv prod (SE 43C). Pr. 36 cm, gl. 30 cm. 118 Drnovo 2, AAS 104, 2022 SE 45A/45B/45C – jama za stojko, kv. P9 V kv. P9, sektorja 4, je bila v geološko plast SE 4 vkopana jama za stojko okrogle oblike (SE 45A). Stene so bile po- ševne, dno ravno do konkavno. Zapolnjena je bila z dvema polniloma. Notranje, plast temno rjavega meljastega peska (SE 45B), ter zunanje, siv prod (SE 45C). Pr. 35 cm, gl. 30 cm. SE 47A/47B/47C – jama za stojko, kv. R10 V kv. R10, sektorja 4, je bila v geološko plast SE 4 vkopana jama za stojko okrogle oblike (SE 47A). Stene so bile po- ševne, dno ravno do konkavno. Zapolnjena je bila z dvema polniloma. Notranje, plast temno rjavega meljastega peska SE 46A/46B/46C – jama za stojko, kv. R10 (SE 47B), ter zunanje, siv prod (SE 47C). Pr. 40 cm, gl. V kv. R10, sektorja 4, je bila v geološko plast SE 4 vkopana 30 cm. jama za stojko okrogle oblike (SE 46A). Stene so bile po- ševne, dno ravno do konkavno. Zapolnjena je bila z dvema polniloma. Notranje, plast temno rjavega meljastega peska, je vsebovalo še tri odlomek keramike (SE 46B), zunanje pa le siv prod (SE 46C). Pr. 60 cm, gl. 45 cm. 119 SE 49A/49B/49C – jama za stojko, kv. R10 V kv. R10, sektorja 4, je bila v geološko plast SE 4 vkopana jama za stojko okrogle oblike (SE 49A). Stene so bile po- ševne, dno ravno do konkavno. Zapolnjena je bila z dvema polniloma. Notranje, plast temno rjavega meljastega peska (SE 49B), ter zunanje, siv prod (SE 49C). Pr. 48 cm, gl. 40 cm. SE 48A/48B/48C – jama za stojko, kv. R10 V kv. R10, sektorja 4, je bila v geološko plast SE 4 vkopana jama za stojko okrogle oblike (SE 48A). Stene so bile po- ševne, dno ravno do konkavno. Zapolnjena je bila z dvema polniloma. Notranje, plast temno rjavega meljastega peska (SE 48B) je vsebovala še drobce oglja (difuzno porozen lista- vec147), ter zunanje, siv prod (SE 48C). Pr. 50 cm, gl. 35 cm. 147  VZ 60. 120 Drnovo 2, AAS 104, 2022 SE 58/58A – jama za stojko, kv. KK6 SE 75/75A – jama za stojko, kv. CC1 V kv. KK6, sektorja 3, je bila v geološko plast SE 3 in 4 V kv. CC1, sektorja 3, je bila v geološko plast SE 3 in 4 vkopana jama za stojko okrogle oblike (SE 58A). Stene so vkopana jama za stojko ovalne oblike (SE 75A). Stene so bile poševne, dno ravno do konkavno. Zapolnjena je bila bile poševne, dno ravno do konkavno. Zapolnjena je bila s plastjo črnega do sivega meljastega peska (SE 58), ki je s plastjo črnega do sivega meljastega peska (SE 75). Dl. vsebovala še odlomke rimske lončenine (G1–G2) in drobce 50 cm, š. 40 cm, gl. 40 cm. oglja. Pr. 50 cm, gl. 40 cm. SE 76/76A – jama za stojko, kv. CC1 SE 73/73A – jama za stojko, kv. KK8 V kv. CC1, sektorja 3, je bila v geološko plast SE 3 in 4 V kv. KK8, sektorja 3, je bila v geološko plast SE 3 in 4 vkopana jama za stojko ovalne oblike (SE 76A). Stene so vkopana jama za stojko okrogle oblike (SE 73A). Stene so bile poševne, dno ravno do konkavno. Zapolnjena je bila bile poševne, dno ravno do konkavno. Zapolnjena je bila s plastjo črnega do sivega meljastega peska (SE 76). Dl. s plastjo črnega do sivega meljastega peska (SE 73), ki je 50 cm, š. 40 cm, gl. 35 cm. vsebovala še odlomke rimske lončenine (G3–G7) in drobce SE 77/77A – jama za stojko, kv. BB1 oglja. Pr. 35 cm, gl. 30 cm. V kv. BB1, sektorja 3, je bila v geološko plast SE 3 in 4 vkopana jama za stojko okrogle oblike (SE 77A). Stene so bile poševne, dno ravno do konkavno. Zapolnjena je bila s plastjo črnega do sivega meljastega peska (SE 77). Pr. 40 cm, gl. 30 cm. SE 78/78A – jama za stojko, kv. BB1 V kv. BB1, sektorja 3, je bila v geološko plast SE 3 in 4 vkopana jama za stojko okrogle oblike (SE 78A). Stene so bile poševne, dno ravno do konkavno. Zapolnjena je bila s plastjo črnega do sivega meljastega peska (SE 78). Pr. 50 cm, gl. 45 cm. SE 79/79A – jama za stojko, kv. BB1001 V kv. BB1001, sektorja 3, je bila v geološko plast SE 3 in 4 vkopana jama za stojko okrogle oblike (SE 79A). Stene so bile poševne, dno ravno do konkavno. Zapolnjena je bila SE 74/74A – jama za stojko, kv. KK8 s plastjo črnega do sivega meljastega peska (SE 79). Pr. V kv. KK8, sektorja 3, je bila v geološko plast SE 3 in 4 35 cm, gl. 30 cm. vkopana jama za stojko ovalne oblike (SE 74A). Stene so SE 80/80A – jama za stojko, kv. BB1001 bile poševne, dno ravno do konkavno. Zapolnjena je bila V kv. BB1001, sektorja 3, je bila v geološko plast SE 3 in 4 s plastjo črnega do sivega meljastega peska (SE 74). Dl. vkopana jama za stojko ovalne oblike (SE 80A). Stene so 60 cm, š. 50 cm, gl. 50 cm. bile poševne, dno ravno do konkavno. Zapolnjena je bila s plastjo črnega do sivega meljastega peska (SE 80), ki je vsebovala še odlomke rimske lončenine (G8) in drobce oglja. Dl. 45 cm, š. 36 cm, gl. 30 cm. SE 81/81A – jama za stojko, kv. AA1002 V kv. AA1002, sektorja 3, je bila v geološko plast SE 3 in 4 vkopana jama za stojko ovalne oblike (SE 81A). Stene so bile poševne, dno ravno do konkavno. Zapolnjena je bila s plastjo črnega do sivega meljastega peska (SE 81), ki je vse- bovala še železen žebelj (G9) in drobce oglja. Dl. 40 cm, š. 30 cm, gl. 30 cm. SE 82/82A – jama za stojko, kv. AA1002 V kv. AA1002, sektorja 3, je bila v geološko plast SE 3 in 4 vkopana jama za stojko okrogle oblike (SE 82A). Stene so bile poševne, dno ravno do konkavno. Zapolnjena je bila s plastjo črnega do sivega meljastega peska (SE 82). Pr. 48 cm, gl. 35 cm. 121 SE 83/83A – jama za stojko, kv. A1002 SE 91/91A – jama za stojko, kv. B1003 V kv. A1002, sektorja 3, je bila v geološko plast SE 3 in 4 V kv. B1003, sektorja 3, je bila v geološko plast SE 3 in 4 vkopana jama za stojko okrogle oblike (SE 83A). Stene so vkopana jama za stojko okrogle oblike (SE 91A). Stene so bile poševne, dno ravno do konkavno. Zapolnjena je bila bile poševne, dno ravno do konkavno. Zapolnjena je bila s plastjo črnega do sivega meljastega peska (SE 83). Pr. s plastjo črnega do sivega meljastega peska (SE 91). Pr. 37 cm, gl. 30 cm. 42 cm, gl. 38 cm. SE 84/84A – jama za stojko, kv. A1002 SE 93/93A – jama za stojko, kv. CC1 V kv. A1002, sektorja 3, je bila v geološko plast SE 3 in 4 V kv. CC1, sektorja 3, je bila v geološko plast SE 3 in 4 vkopana jama za stojko okrogle oblike (SE 84A). Stene so vkopana jama za stojko okrogle oblike (SE 93A). Stene so bile poševne, dno ravno do konkavno. Zapolnjena je bila bile poševne, dno ravno do konkavno. Zapolnjena je bila s plastjo črnega do sivega meljastega peska (SE 84). Pr. s plastjo črnega do sivega meljastega peska (SE 93). Pr. 46 cm, gl. 30 cm. 46 cm, gl. 42 cm. SE 85/85A – jama za stojko, kv. A1002 SE 111A/111B/111C – jama za stojko, kv. O8 V kv. A1002, sektorja 3, je bila v geološko plast SE 3 in 4 V kv. O8, sektorja 4, je bila v geološko plast SE 4 vkopana vkopana jama za stojko okrogle oblike (SE 85A). Stene so jama za stojko okrogle oblike (SE 49A). Stene so bile po- bile poševne, dno ravno do konkavno. Zapolnjena je bila ševne, dno ravno do konkavno. Zapolnjena je bila z dvema s plastjo črnega do sivega meljastega peska (SE 85). Pr. polniloma. Notranje, plast temno rjavega meljastega peska 44 cm, gl. 30 cm. (SE 49B), ter zunanje, siv prod (SE 49C). Pr. 45 cm, gl. 38 cm. SE 86/86A – jama za stojko, kv. A1002 V kv. A1002, sektorja 3, je bila v geološko plast SE 3 in 4 vkopana jama za stojko okrogle oblike (SE 86A). Stene so bile poševne, dno ravno do konkavno. Zapolnjena je bila s plastjo črnega do sivega meljastega peska (SE 86). Pr. 30 cm, gl. 30 cm. SE 87/87A – jama za stojko, kv. A1003 V kv. A1003, sektorja 3, je bila v geološko plast SE 3 in 4 vkopana jama za stojko okrogle oblike (SE 87A). Stene so bile poševne, dno ravno do konkavno. Zapolnjena je bila s plastjo črnega do sivega meljastega peska (SE 87). Pr. 45 cm, gl. 40 cm. SE 88/87A – jama za stojko, kv. A1003 SE 112A/112B/112C – jama za stojko, kv. O8 V kv. A1003, sektorja 3, je bila v geološko plast SE 3 in 4 V kv. O8, sektorja 4, je bila v geološko plast SE 4 vkopana vkopana jama za stojko okrogle oblike (SE 88A). Stene so jama za stojko okrogle oblike (SE 112A). Stene so bile po- bile poševne, dno ravno do konkavno. Zapolnjena je bila ševne, dno ravno do konkavno. Zapolnjena je bila z dvema s plastjo črnega do sivega meljastega peska (SE 88). Pr. polniloma. Notranje, plast temno rjavega meljastega peska 30 cm, gl. 30 cm. (SE 112B), ter zunanje, siv prod (SE 112C). V polnilu 112B je SE 89/89A – jama za stojko, kv. B1003 bil odkrit odlomek rimske lončenine (G11). Pr. 48 cm, gl. V kv. B1003, sektorja 3, je bila v geološko plast SE 3 in 4 33 cm. vkopana jama za stojko okrogle oblike (SE 89A). Stene so bile poševne, dno ravno do konkavno. Zapolnjena je bila s plastjo črnega do sivega meljastega peska (SE 89), ki je vsebovala še odlomke rimske lončenine (G10) in drobce oglja. Pr. 40 cm, gl. 35 cm. SE 90/90A – jama za stojko, kv. B1003 V kv. B1003, sektorja 3, je bila v geološko plast SE 3 in 4 vkopana jama za stojko okrogle oblike (SE 90A). Stene so bile poševne, dno ravno do konkavno. Zapolnjena je bila s plastjo črnega do sivega meljastega peska (SE 90). Pr. 30 cm, gl. 30 cm. 122 Drnovo 2, AAS 104, 2022 SE 115A/115B/115C – jama za stojko, kv. S12 V kv. S12, sektorja 4, je bila v geološko plast SE 4 vkopana jama za stojko okrogle oblike (SE 115A). Stene so bile po- ševne, dno ravno do konkavno. Zapolnjena je bila z dvema polniloma. Notranje, plast temno rjavega meljastega peska (SE 115B), ter zunanje, siv prod (SE 115C). Pr. 57 cm, gl. 45 cm. SE 113A/113B/113C – jama za stojko, kv. S11 V kv. S11, sektorja 4, je bila v geološko plast SE 4 vkopana jama za stojko okrogle oblike (SE 49A). Stene so bile po- ševne, dno ravno do konkavno. Zapolnjena je bila z dvema polniloma. Notranje, plast temno rjavega meljastega peska (SE 49B), ter zunanje, siv prod (SE 49C). Pr. 60 cm, gl. 46 cm. SE 150A/150B/150C – jama za stojko, kv. R11 V kv. R11, sektorja 4, je bila v geološko plast SE 4 vkopana jama za stojko okrogle oblike (SE 150A). Stene so bile po- ševne, dno ravno do konkavno. Zapolnjena je bila z dvema polniloma. Notranje, plast temno rjavega meljastega peska (SE 150B), ter zunanje, siv prod (SE 150C). Pr. 45 cm, gl. 35 cm. SE 151/151A – jama za stojko, kv. P8 V kv. P8, sektorja 4, je bila v geološko plast SE 4 vkopana jama za stojko ovalne oblike (SE 151A). Stene so bile po- ševne, dno ravno do konkavno. Zapolnjena je bila s plastjo SE 114A/114B/114C – jama za stojko, kv. S12 črnega do sivega meljastega peska (SE 151). Dl. 56 cm, š. V kv. S12, sektorja 4, je bila v geološko plast SE 4 vkopa- 35 cm, gl. 42 cm. na jama za stojko okrogle oblike (SE 49A). Stene so bile poševne, dno ravno do konkavno. Zapolnjena je bila z dvema polniloma. Notranje, plast temno rjavega meljastega peska (SE 49B), ter zunanje, siv prod (SE 49C). Pr. 60 cm, gl. 48 cm. 123 9.2 Faza II: novoveško oziroma 9.3 Splošna stratigrafska slika polpreteklo obdobje SE 4 – plast SE 10 – kolovozna pot, kv. A-E1–2, sek. 4 Plast pleistocenskega proda. Geološka osnova. V kv. A-E1–2 je na plasti SE 6 ležala do 35 cm debela plast SE 5 – plast zbitega peska in proda (SE 10). V njej so bile odkrite novo- Naravne zajede, ki so bile odkrite na stiku med geolo- veške najdbe (med njimi G253). Gre za ostanke nekdanje ško osnovo (SE 4) ter višje ležečo plastjo (SE 3). Slednje kolovozne poti, ki je potekala v smeri SZ−JV. nastajajo ob razvijanju tal, med B in C pedološkima SE 11 – plast, kv. E2–4, sek. 4 horizontoma. V kv. E2–4 je na plasti SE 8 ležala do 44 cm debela plast SE 3 – plast nasutega proda (SE 11), ki je potekala vzdolž hitre ceste 40 cm debela plast rdečerjavega meljastega peska, z večjo Ljubljana−Zagreb. vsebnostjo proda. Gre za plast naravnega nastanka, pred- SE 12A/SE 12B – jarek, kv. A-D4–10, sek. 4 vsem zaradi ohranjenosti pa slednja predstavlja tudi hodno Po kv. A-D4–10 je bil v smeri SZ−JV odkrit novodobni jarek površino prve faze poselitve prostora. V njej so bile odkrite za električni kabel (SE 12A/12B). Njegova širina je znašala izključno rimske najdbe. Na njej so se formirale rimsko- 0,9 m, globina pa 0,4 m. dobne plasti (SE 16, SE 17, SE 24, SE 39 in SE 41) kot odraz uporabe prostora. SE 25A/SE 25B – jarek, sek. 3 V sektorju 3 je bil v smeri SZ−JV odkrit novodobni jarek SE 16 – plast, sek. 3 in 4 za cevovod (SE 25A/25B). Njegova širina je znašala 0,8 m, V sektorju 3 ter na zahodnem delu sektorja 4 je bila nad SE globina pa 0,3 m. Povezoval je železniško postajo v Krškem 17 odkrita do 10 cm debela temno rjava do črna plast pe-in bližnje vojaško letališče v Cerkljah, namenjen pa je bil ščenega melja, z manjšo vsebnostjo lomljencev, velikosti do oskrbovanju z letalskim gorivom. V polnilu jarka so bile 3 cm ter večjo vsebnostjo rimske lončenine, stekla, žganih odkrite tako rimskodobne kot tudi novoveške najdbe (med kosti ter posameznimi kosi kovine in opek (G201–G227). njimi G252). SE 17 – plast, sek. 3 in 4 SE 35 - cesta, sonda 7–8, kv. MM1012–1013, sek. 4 V sektorju 3 ter na zahodnem delu sektorja 4 je bila nad Do 16 cm debela svetlo rjava plast peska in proda. Do- SE 3 odkrita do 10 cm debela svetlo rjava plast peščenega vozna cesta je bila nasuta ob gradnji podvoza pod hitro melja, z manjšo vsebnostjo lomljencev, velikosti do 3 cm ter cesto (SE 52), na njej pa so se po natančnem čiščenju jasno večjo vsebnostjo rimske lončenine ter posameznimi kosi pokazale sledi vozila z gosenicami. stekla, kovin ter opek (G228–G247). SE 52 – dovozna cesta, kv. AA1002, sek. 3 SE 18 – plast, sek. 3, kv. KK6 Do 10 cm debela svetlo rjava plast peska in proda. Gre za Do 10 cm debela temno rjava plast peščenega melja, z polpreteklo hitro cesto. manjšo vsebnostjo rimske lončenine, stekla, kovine in opek (G248). Plast je bila enačena s plastjo SE 16. SE 106 – lesena konstrukcija, kv. CD1003, sek. 3 Na območju sektorja 3, v kv. CD1003 sta ležali dve vzpore- SE 24 – plast, kv. LL6–7, sek. 3 dni liniji apnenčevih lomljencev, velikosti do 20 cm, v skupni V kv. LL6–7 je bila odkrita do 10 cm debela zelo temno dolžini 2,2 × 1,8 m. Ob njima sta ležali dve leseni deski in rjava plast peščenega melja, z večjo vsebnostjo proda in odlomki novoveškega gradiva. odlomkov rimske lončenine in stekla (G249). SE 39 – plast, kv. M-P8–10, sek. 4 Do 22 cm debela plast črnorjavega meljastega peska, z manjšo vsebnostjo proda ter z večjo vsebnostjo rimske lončenine in opek (G194). SE 41 – plast, kv. N-T9–12, sek. 4 Do 20 cm debela plast rdečkasto rjavega meljastega peska, z manjšo vsebnostjo proda, lomljencev ter posameznimi odlomki opek. SE 6A, SE 6, SE 7 – struga, kv. E1–4, sek. 4 V kv. E1–4, sek. 4, je bila odkrita vsaj 2 m široka in do 1,35 m globoka struga (SE 6A). Potekala je v smeri V−Z. Zapolnjena je bila z več plastmi. Na dnu se je nahajala do 1,35 m debela plast temno rjavega peščenega melja (SE 124 Drnovo 2, AAS 104, 2022 6), ki je vsebovala še prod ter rimsko keramiko in opeke 9.4 Sonde (G250). Nad njo je bila 0,26 m debela plast olivno rjavočr- nega glinenega melja (SE 7). Š. 2 m, gl. 1,35 m. Sonda 5–9 SE 8 – struga, kv. E1–4, sek. 4 SE 26 – plast, sonda 5, kv. A1002, sek. 4 Do 130 cm debela svetlo rjava plast peščenega melja in Do 20 cm debela svetlo rjava plast meljastega peska, z proda (SE 8). Plast je vsebovala odlomke tako rimske kot manjšo vsebnostjo proda. Gre za naraven nanos. tudi novoveške lončenine ter opek (G251). SE 27 – plast, sonda 5, kv. A1003, sek. 4 SE 13 – struga, kv. E1–4, sek. 4 Do 40 cm debelo recentno nasutje. Do 75 cm debela plast sivorjavega peščenega melja in proda (SE 13). Plast je vsebovala odlomke tako rimske kot SE 28A/B – jarek, sonda 5–8, kv. A1003, sek. 4 tudi novoveške lončenine ter opek. Jarek za energetski kabel, ki je tekel vzporedno z lokalno cesto Drnovo–Cerklje. SE 21 – struga, kv. E3–4, sek. 4 Tanka, do 9 cm debela belosiva plast nasutega peska in SE 29 – plast, sonda 5–9, kv. A1001–1003, sek. 4 proda, ki se je vila vzdolž hitre ceste Ljubljana–Zagreb. Do 13 cm debela bela linija drobnih prodnikov, velikosti do 3 cm. Naraven nanos. SE 22 – struga, kv. E3–4, sek. 4 Do 35 cm debela rjava zemljena plast, ki se je vila vzdolž Sonda 6 hitre ceste Ljubljana–Zagreb. SE 2 – plast SE 30 – plast, sonda 6, kv. CC1006, sek. 4 Od 25 do 30 cm debela plast svetlo rjavega meljastega pe- Do 40 cm debela rjava plast meljastega peska, z manjšo ska, z manjšo vsebnostjo proda ter posameznimi odlomki vsebnostjo proda. Gre za naravno zasutje. novoveških in rimskih najdb (G214–G338). Plast je bila SE 31 – plast, sonda 6, kv. CC1006, sek. 4 interpretirana kot nekdanja ornica. Do 6 cm debela siva plast peska in proda. Naraven nanos. SE 1 = SE 9 – plast SE 32A/B – jama, sonda 6, kv. CC1006, sek. 4 Do 25 cm debela plast meljastega peska rjave barve. V kv. CC1006, sektorja 4, je bila v geološko plast SE 4 in Plast je poleg proda vsebovala še večje količine rimskega plast SE 33 vkopana jama okrogle oblike (SE 32A). Stene gradbenega materiala ter posamezne odlomke novoveških so bile poševne, dno konkavno. Zapolnjena je bila s plastjo in rimskih najdb (G254–G259). Plast je bila zaradi oranja rjavega meljastega peska (SE 32B). Pr. 1,1 m, gl. 55 cm. rahla ter interpretirana kot ornica. SE 33 – plast, sonda 6, kv. CC1006, sek. 4 Do 30 cm debela svetlo rjava do rdečkasto rjava plast peska in proda. Sonda 8 SE 34 – plast, sonda 8, kv. LL1013, sek. 4 Do 16 cm debela siva plast peska in proda. Sonda 9 SE 36 – plast, sonda 9, kv. A1, sek. 4 Do 16 cm debela siva plast peska in proda. SE 37 – plast, sonda 9, kv. A2–4, sek. 4 Do 80 cm debela svetlo rjava plast peska in proda. SE 38 – plast, sonda 9, kv. A1–3, sek. 4 Do 40 cm debela črnorjava plast meljastega peska, z manj- šo vsebnostjo proda. 125 10Katalog gradiva Petra Vojaković, Iris Bekljanov Zidanšek, Tina Žerjal, Jerica Brečić Najdbe so bile takoj po odkritju oprane ter po sušenju opisi predmetov, ki so oštevilčeni v skladu z risbami na ta-sortirane po zvrsteh (lončenina, kovina, steklo, kamen, blah. Njihovi podatki so navedeni v naslednjem zapored-gradbeni material itd.). Sledila je primarna obdelava, in ju: osnovna oblika, okras, zvrst, žganje, trdnost, lončarska sicer štetje, tehtanje in popisovanje posameznih kosov. masa, barva, opombe ter mere (v centimetrih). Pri nadaljnjem delu smo največ časa posvetili sesta- Keramika je izrisana v merilu 1 : 3, kovina, steklo in kamen vljanju in lepljenju fragmentirane lončenine. Sledila sta pa v merilu 1 : 1. izbor značilnih kosov ter njihova tipološko-funkcional- na in časovna opredelitev. Vsak kos je dobil posebno Gradivo je bilo po končani analizi predano v Pokrajinski mu- številko (PN), slednjo pa so že imeli tudi kosi, ki so bili zej Brežice. tekom izkopavanj ocenjeni kot značilni in so bili zato Okrajšave opredeljeni kot posebne najdbe (PN). Enak postopek smo izvedli tudi pri obdelavi kovinskega, kamnitega in SE stratigrafska enota steklenega gradiva. Vse pridobljene podatke smo vnesli kv. kvadrant v podatkovno bazo Tomb master. Pri izboru za nadaljnjo PN posebna najdba obdelavo smo se skušali držati določenih kriterijev, ki so inv. št. inventarna številka naslednji: odl. odlomek ohr. ohranjen/-a • med keramičnimi najdbami so številko PN dobili dl. dolžina vsa ustja, dna, ročaji, okrašena ostenja ter posebne š. širina fakture; v. višina • med steklenimi in kovinskimi najdbami pa tiste, ki smo db. debelina jih lahko tipološko opredelili; pr. premer • številko PN so dobili oziroma so imeli vsi kosi, ki so bili u. ustje že tekom izkopavanj zabeleženi kot posebne najdbe. d. dno Na podlagi teh kriterijev smo naredili izbor in dali v izris 260 vr. vrat kosov ter jih opisali v kataloškem opisu. Na začetku kataloga t. teža so opisane fakturne oziroma tehnološke skupine keramike, n. notranji ki se pojavljajo pogosteje, medtem ko so fakture, ki so priso- z. zunanji tne le pri posameznih odlomkih, opisane pri opisu odlomka. [] ni izrisano Razvrščene so po posameznih keramičnih zvrsteh. Za opise tehnoloških značilnosti smo uporabili priročnik Orton, Tyers, Tehnološke skupine keramike Vince 1993 in Horvat 1999. Pri keramični fakturi smo do-ločili zrnatost, prečiščenost, primesi (vrsto primesi, velikost Na začetku kataloga so opisane fakturne oziroma tehno-delcev in njihovo gostoto), trdoto, način žganja, poroznost, loške skupine keramike, ki se pojavljajo pogosteje, medtem značilnosti površine in njene morebitne obdelave ter način ko so fakture, ki so prisotne le pri posameznih odlomkih, izdelave posodja. Barve so bile določene z Munsell Soil Co-opisane pri opisu odlomka. Razvrščene so po posameznih lor Charts, 1992. Za opis primesi smo uporabili lestvico po keramičnih zvrsteh. Za opise tehnoloških značilnosti smo Horvat 1999: velikost delcev (zelo fina, fina, drobna, groba, uporabili priročnik Orton, Tyers, Vince 1993 in Horvat 1999. zelo groba); gostota delcev (redko, zmerno, obilna). Pri keramični fakturi smo določili zrnatost, prečiščenost, pri- mesi (vrsto primesi, velikost delcev in njihovo gostoto), tr- Kataloški opisi vseh izbranih predmetov so razporejeni gle- doto, način žganja, poroznost, značilnosti površine in njene de na kronološke faze, znotraj njih pa glede na pripadnost morebitne obdelave, način izdelave posodja. Barve so bile in stratigrafsko sosledje. Navedbi stratigrafske enote sledijo določene z Munsell Soil Color Charts, 1992. Za opis primesi 126 Drnovo 2, AAS 104, 2022 smo uporabili lestvico po Horvat 1999: velikost delcev (zelo na hitrem vretenu. Dvojno žgano – najprej oksidacijsko, po fina, fina, drobna, groba, zelo groba); gostota delcev (redko, nanosu glazure žgano v redukcijski atmosferi. zmerno, obilna). Kuhinjska keramika Rimsko obdobje KK1: nepopolno redukcijsko žgana, trda keramika. Drobno- Namizna keramika s premazom ali brez zrnata glina je neporozna in vsebuje obilno goste primesi; v NK1: oksidacijsko žgana keramika s trdo in gladko površino. prelomih so vidna zrnca kalcita (fina, drobna in groba zrnca, Glina je prečiščena, z redkimi do zmernimi vključki: v prelo-zmerno do obilno gosta) in sljude (fina zrnca, redka). Povr- mih so vidni vključki zdrobljene keramike (drobna in groba šina je hrapava in temno rjave do zelo temno rjave barve. zrnca, redko do zmerno gosta), železovih oksidov (drobna Posoda je bila delana na vretenu. do groba zrnca, redka do zmerno gosta), zrna kalcita (drob- KK2a: nepopolno oksidacijsko žganje, trda keramika. Drob- na zrnca, redko do zmerno gosta) in srebrne sljude (fine nozrnata glina je porozna; v prelomih so vidne luknjice (fine, luske, redko do zmerno goste). Prelom je svetle barve: sve-drobne in grobe, redko goste) in sljuda (fina zrnca, redka). tlo rdeča, rdeča, rdečerumena ali rumenordeča (2.5YR 6/6, Površina je hrapava in svetlo rjave do rdečerjave barve. Po-2.5YR 6/8, 7.5YR 6/6, 7.5YR 6/6, 5YR 6/8, 5YR 7/6). Keramika soda je bila delana na vretenu. je lahko brez ali z rdečim do temno rdečim premazom na KK2b: nepopolno redukcijsko žganje, trda keramika. Drob-zunanji in/ali notranji površini posode (2.5YR 4/8, 2.5YR 5/8, nozrnata glina je porozna; v prelomih so vidne luknjice (fine, 2.5YR 5/6, 2.5YR 3/6, 5YR 5/8). Posoda je bila izdelana na drobne in grobe, redko goste) in sljuda (fina zrnca, redka). hitrem vretenu. Površina je hrapava in temno rjave do zelo temno rjave bar- NK2: redukcijsko žgana keramika s trdo in gladko površino. ve. Posoda je bila delana na vretenu. Glina je prečiščena, z redkimi do zmernimi vključki: v prelo- Oljenke mih so vidni vključki zdrobljene keramike (drobna in groba zrnca, redko do zmerno gosta), železovih oksidov (drob- O1: pečatne oljenke, proizvodnja v Modeni (po Istenič 1999). na do groba zrnca, redka do zmerno gosta), zrna kalcita Oksidacijsko žgana in trda keramika z gladko površino. Pre- (drobna zrnca, redko do zmerno gosta) in srebrne sljude čiščena glina z redkimi vključki. Brez ali s premazom. Prelom (fine luske, redko do zmerno goste). Prelom je temne barve: je rdečkasto rumen. Izdelano v kalupu. svetlo siva, siva, temno siva (GLEY 1 7/N, GLEY 1 6/N, GLEY O2: pečatne oljenke, lokalne izdelave. Oksidacijsko žgana 1 5/N). Keramika je lahko brez ali s temno sivim do črnim ali in mehka keramika z gladko površino. Glina je prečiščena z močno rjavim premazom na zunanji in/ali notranji površini zmernimi vključki; v prelomih vidni vključki zdrobljene kera-posode (GLEY 1 4/N, GLEY 1 3/N , 7.5YR 5/6). Posoda je bila mike (drobna zrnca, redko do zmerno gosta), zrnca kalcita izdelana na hitrem vretenu. (fina in drobna zrnca, zmerno gosta), sljuda (fine in redke NK3: oksidacijsko žganje v končni fazi, dimljena keramika luske). S premazom. Prelom je svetle barve: svetlo rumen, s trdo in gladko površino. Glina je prečiščena, z manjšimi rdečerumen, roza ali rumenordeč. Izdelano v kalupu. vključki: v prelomih so vidni vključki zdrobljene keramike O3: volutne italske oljenke. Oksidacijsko žgana, mehka ke- (drobna do groba zrnca, redko gosta), železovih oksidov ramika z gladko površino. Prečiščena glina z redkimi vključ- (drobna do groba zrnca, redka gosta), zrna kalcita (drobna ki: v prelomu se vidijo redka zrnca kalcita (fina, drobna in zrnca, redko gosta) in srebrne sljude (fine luske, obilne go-redka), sljude (fine in redke luske), zdrobljene keramike (fina ste). Prelom je svetle barve: rdečerjav do rdečerumen (5YR in drobna zrnca, redka). Premaz na zunanji površini je sve-6/6, 5YR 5/4, 5YR 4/2). Keramika je lahko brez premaza tleč, temno rjave do rdeče in rjave barve ter se luskasto (5YR 4/1) ali z zelo temno sivim do črnim premazom na kruši. Barva preloma je roza do rdečkasto rumena. Izdelano zunanji in/ali notranji površini posode (10YR 2/1). Posoda je v kalupu. Naš primerek je sekundarno prežgan in zato sive bila izdelana na hitrem vretenu. barve. Glazirana keramika GK: posodje iz fino prečiščene gline z zelo redkimi vključki: mehka; rdečerumena keramika (7.5YR 6/6); olivno zelena glazura (5Y 4/3) na zunanji strani in ustju ter vratu notranje strani; v prelomih so vidni vključki zdrobljene keramike (zelo fina zrnca, redka), zrna kalcita (fina zrnca, redka). Izdelano 127 10.1 Poselitvena faza I: rimsko SE 112B obdobje 11 SE 112B, sek. 4, kv. S12, PN 109, inv. št. DRN2-11 Odlomki ostenja čaše; žlebovi na ostenju; NK2; premaz na Vodovod zunanji in notranji površini. Ohr. dl. 2,5 cm, ohr. š. 4,1 cm. SE 58 1 SE 58, sek. 3, kv. KK6, inv. št. DRN2-1 Odlomek ustja, ostenja in dna krožnika; keramika NK1; premaz na notranji površini. Pr. u. 28,3 cm, pr. d. 21,3 cm, ohr. v. 3 cm. [2] SE 58, sek. 3, kv. KK6, inv. št. DRN2-2 Odlomek ostenja lonca; vodoravno glavničenje; KK1. Ohr. š. 15,6 cm, ohr. v. 11,4 cm. SE 73 3 SE 73, sek. 3, kv. JJ4, inv. št. DRN2-3 Odlomki ostenja hišaste žare; rdeč slikan okras križajočih se trakov, med njimi so prazni nepravilni rombični liki; NK1; premaz na zunanji površini. Pr. oboda 26,9 cm, ohr. v. 10,7 cm. 4 SE 73, sek. 3, kv. JJ4, inv. št. DRN2-4 Odlomek ustja in ostenja sklede; posnetek oblike Drag. 37; NK2; sekundarno prežgano. Pr. u. 19,9 cm, ohr. v. 4,8 cm. 5 SE 73, sek. 3, kv. JJ4, inv. št. DRN2-5 Odlomek ustja in ostenja krožnika; NK1; premaz na notranji in zunanji površini. Pr. u. 14,2 cm, ohr. v. 1,2 cm. [6] SE 73, sek. 3, kv. JJ4, inv. št. DRN2-6 Odlomek ostenja lonca; glavničenje; KK2b. 7 SE 73, sek. 3, kv. JJ4, OBD. 48, inv. št. DRN2-7 Odlomek dna in ostenja pečatne oljenke; Loeschcke X; O1; ostanek rumenkasto rdečega premaza (5YR 5/6) na ostenju. Ohr. dl. 7,2 cm, ohr. š. 4 cm. SE 80 [8] SE 80, sek. 3, kv. /, inv. št. DRN2-8 Odlomek ostenja nedefinirane posode; NK1; premaz na zunanji površini. SE 81 9 SE 81, sek. 3, kv. AA1001, inv. št. DRN2-9 Železen žebelj. Ohr. dl. 3 cm, ohr. š. 1,3 cm. SE 89 [10] SE 89, sek. 3, kv. /, OBD. 58, inv. št. DRN2-10 Odlomek ostenja nedefinirane posode; afriška sigilata, C1 produkcije; trda; fino prečiščena keramika; svetlo rdeča (2.5YR 6/8), bleščeč gladek rdeč premaz (2.5Y 5/8) na obeh straneh. 128 Drnovo 2, AAS 104, 2022 1 3 4 5 7 9 11 1 SE 58, 3−5, 7 SE 73, 9 SE 81, 11 SE 112B; 9 merilo 1 : 1, ostalo 1 : 3. 1 SE 58, 3–5, 7 SE 73, 9 SE 81, 11 SE 11B; 9 merilo 1 : 1, ostalo merilo 1 : 3. 129 Grobišče Grobnica 1 12 SE 62C, sek. 3, kv. RR9, OBD. 66, inv. št. DRN2-12 Odlomki dna in ostenja hišaste žare brez pokrova; sprednja odprtina je trapezoidne oblike, na zadnji strani je le ena pravokotna lina, ohranjen odlomek repa petelinčka; NK1; premaz na zgornjih treh četrtinah zunanje površine. Pr. d. 8,8 cm, ohr. v. 24 cm. 13 SE 62C, sek. 3, kv. RR9, inv. št. DRN2-13 Odlomek ustja in ostenja sklede; posnetek oblike Drag. 37; NK1; premaz na zunanji površini in ustju ter vratu notranje površine. Pr. u. 19,1 cm, ohr. v. 4,7 cm. 130 Drnovo 2, AAS 104, 2022 12 13 12, 13 SE 62C; merilo 1 : 3. SE 62C, merilo 1 : 3. 131 14 SE 62C, sek. 3, kv. RR9, inv. št. DRN2-14 Odlomki ustja in ostenja finega lonca z rahlo navzdol visečim ustjem; žlebovi na ostenju; NK1; premaz na zunanji površini. Pr. u. 22,4 cm, ohr. v. 7,2 cm. 15 SE 62C, sek. 3, kv. RR9, inv. št. DRN2-15 Odlomki prstanastega dna in ostenja finega lonca; žlebovi na ostenju; NK3; zunanja in notranja površina temno siva, rdečkasto rumen prelom. Pr. d. 28,3 cm, ohr. v. 3 cm. 16 SE 62C, sek. 3, kv. RR9, inv. št. DRN2-16 Odlomki ustja in ostenja lonca z izvihanim ustjem; KK1. Pr. u. 12,9, cm, ohr. v. 2,6 cm. 17 SE 62, sek. 3, kv. RR10, PN 94, OBD. 39, inv. št. DRN2-17 Bikonična skodela s cilindričnim zgornjim delom in vodo- ravnim ustjem; žlebovi na ostenju; NK2. Pr. u. 23,4 cm, pr. d. 6,7 cm, v. 10,6 cm. [18] SE 62, sek. 3, kv. RR9, inv. št. DRN2-18 Odlomek ostenja hišaste žare, najverjetneje pripada žari G12. [19] SE 62, sek. 3, kv. RR9, inv. št. DRN2-19 Odlomki ostenja kuhinjskega lonca, najverjetneje pripada loncu G16. 132 Drnovo 2, AAS 104, 2022 14 15 16 17 14−16 SE 62C, 17 SE 62; merilo 1 : 3. 14–16 SE 62C, 17 SE 62; merilo 1 : 3. 133 Grob 2 Grobnica 4 20 SE 66, sek. 3, kv. PP9, OBD. 49, inv. št. DRN2-20 23 SE 103, sek. 3, kv. OO-PP8, OBD. 75, inv. št. DRN2-23 Kroglasta čaša z ozko nogo in izvihanim ustjem; žlebovi na Skleda; posnetek oblike Drag. 37; ostenje je okrašeno s pa- ostenju; NK1; temno rdečesiv premaz (5YR 4/2) na notranji sovi koleščkanja in žlebov, med katerimi je pas žigosanega površini ustja ter zunanji celotni površini; čaša je sekundar- okrasa v obliki podkev in palmet; NK1; premaz na notranji no prežgana. Pr. u. 6,2 cm, pr. d. 3,6 cm, v. 9,3 cm. površini in zgornjih treh četrtinah zunanje površine. Pr. u. 27,3 cm, pr. d. 9,7 cm, v. 17 cm. [24] SE 103, sek. 3, kv. OO-PP8, inv. št. DRN2-24 Žlindra. 21 SE 66, sek. 3, kv. PP9, inv. št. DRN2-21 25 SE 103C, sek. 3, kv. OO-PP8, OBD. 61 + del OBD. 45 (SE Bronast novec, M. Aurelius ali Commodus, 161–192, Dp, 103b), inv. št. DRN2-25 Roma, RIC ? Datacija: druga polovica 2. stoletja. Skleda; posnetek oblike Drag. 37; pasovi koleščkanja na ostenju; na dnu je sekundarno izvrtana luknja; NK1; premaz na notranji površini in zgornjih dveh tretjinah zunanje površine. Pr. u. 28,2 cm, pr. d. 13,3 cm, v. 13,1 cm. Grobnica 3 [22] SE 67, sek. 3, kv. PP9, inv. št. DRN2-22 Odlomek ostenja nedefinirane posode; žleb na ostenju; NK1. 134 Drnovo 2, AAS 104, 2022 20 23 25 20 SE 66; 21 merilo 1 : 3, 20 merilo 1 : 1. 20 SE 66, 23 SE 103, 25 SE 103C; merilo 1 : 3. 135 SE 103C, merilo 1 : 3. SE 103C, merilo 1 : 3. 26 SE 103C, sek. 3, kv. OO-PP8, OBD. 61a, inv. št. DRN2-26 29 SE 103C, sek. 3, kv. OO-PP8, OBD. 71, inv. št. DRN2-29 Skleda; posnetek oblike Drag. 37; žleb na ostenju; NK1; Trebušasto oblikovana čaša z ozko nogo, ozkim vratom premaz na notranji površini in zgornjih dveh tretjinah zu- in rahlo izvihanim ustjem; vzporedna žlebova na prehodu nanje površine. Pr. u. 28,9 cm, pr. d. 11,1 cm, v. 13,2 cm. rame v trebuh; NK1; premaz na notranji površini ustja in vratu ter zgornjih treh četrtinah zunanje površine. Pr. u. 8,1 cm, pr. d. 7 cm, v. 17,4 cm. 27 SE 103C, sek. 3, kv. OO-PP8, OBD. 74, inv. št. DRN2-27 Skleda; posnetek oblike Drag. 37; pasovi koleščkanja in kanelure na ostenju; NK1; premaz na notranji površini in zgornjih dveh tretjinah zunanje površine. Pr. u. 29,5 cm, pr. d. 13,3 cm, v. 13 cm. 28 SE 103C, sek. 3, kv. OO-PP8, OBD. 73 + del obd. 45 (103b), 59 (SE 68c), inv. št. DRN2-28 Skleda; posnetek oblike Drag. 37; ostenje je okrašeno s pa- sovi koleščkanja in žlebov, med katerimi je pas žigosanega okrasa v obliki podkev in palmet; NK1; premaz na notranji površini in zgornjih dveh tretjinah zunanje površine. Pr. u. 29,5 cm, pr. d. 13,3 cm, v. 13 cm. 136 Drnovo 2, AAS 104, 2022 26 28 27 29 28 SE 103C; merilo 1 : 3. 29 SE 103C; merilo 1 : 3. 137 SE 103C, merilo 1 : 3. SE 103C, merilo 1 : 3. 30 SE 103C, sek. 3, kv. OO-PP8, 37 SE 60, sek. 3, kv. PP9, OBD. 37, inv. št. DRN2-37 OBD. 72, inv. št. DRN2-30 Odlomki ustja in ostenja jajčastega lonca z izvihanim Jajčasto oblikovana čaša z ozkim ustjem; žleb na zgornjem delu ustja, glavničenje na ostenju; vratom in navzven izvihanim KK2b. Pr. u. 17 cm, ohr. v. 5 cm. ustjem; rebro na vratu in pasovi 38 SE 54, sek. 3, kv. OO8, inv. št. DRN2-38 žlebov na ostenju; NK1; premaz Odlomek ostenja sklede; posnetek oblike Drag. 37; ostenje na notranji površini na ustju in je okrašeno s pasovi koleščkanja; NK1; premaz na notranji vratu, na celotni zunanji površini površini, najverjetneje pripada skledi G27 ali G28. Ohr. dl. brez dna. Pr. u. 4,9 cm, pr. d. 6,2 cm, ohr. š. 3,4 cm. 4,7 cm, v. 9,2 cm. [39] SE 54, sek. 3, kv. OO8, inv. št. DRN2-39 Odlomki ostenj vsaj štirih nedefiniranih posod; NK1; brez 31 SE 103C, sek. 3, kv. OO-PP8, inv. št. DRN2-31 premaza ali s premazom na zunanji površini. Odlomka staljenega steklenega predmeta D-preseka, na enem delu nepravilna razširitev. Ohr. dl. 5,3 cm, ohr. š. 2 cm. [32] SE 103C, sek. 3, kv. OO-PP8, inv. št. DRN2-32 Odlomka ostenja steklene posode. 33 SE 103C, sek. 3, kv. OO-PP8, inv. št. DRN2-33 Železen predmet – trn? Ohr. dl. 1,7 cm, ohr. š. 1,3 cm. 34 SE 103B, sek. 3, kv. OO-PP8, OBD. 46 + del obd. 61 (SE 103c), inv. št. DRN2-34 Skleda; posnetek oblike Drag. 37; pasovi žlebov na ostenju; NK1; premaz na notranji površini in polovici zunanje povr- šine. Pr. u. 21,3 cm, pr. d. 9,1 cm, v. 13,5 cm. 35 SE 103B, sek. 3, kv. OO-PP8, OBD. 45, inv. št. DRN2-35 Odlomek ustja in ostenja krožnika; NK2, premaz na zunanji površini, zunanja stran ustja in notranja stran sekundarno ožgani. Pr. u. 16,5 cm, ohr. v. 3,1cm. 36 SE 103B, sek. 3, kv. OO8, PN 96, inv. št. DRN2-36 Železen žebelj. Ohr. dl. 9,3 cm, ohr. š. 2,5 cm. 138 Drnovo 2, AAS 104, 2022 30 31 33 34 36 35 37 38 30, 31, 33 SE 103C, 34−36 SE 103B, 37 SE 60, 38 SE 54; 31, 33, 36 merilo 1 : 1, ostalo merilo 1 : 3. 30–33 SE 103C, 34–36 SE 103B, 37 SE 60, 38 SE 54; 31, 33, 36 merilo 1 : 1, ostalo merilo 1 : 3. 139 Grobnica 5 40 SE 70C, sek. 3, kv. OO8, inv. št. DRN2-40 Odlomek glavice železnega žebljička. Ohr. dl. 1 cm, š. 0,8 cm. 41 SE 70, sek. 3, kv. OO8, OBD. 77, inv. št. DRN2-41 Fin trebušast velik lonec z odebeljenim ustjem; pas kolešč- kanja z dvema žleboma in užlebljena enojna valovnica na ostenju; NK1. Pr. u. 21,7 cm, pr. d. 14,5 cm, v. 45 cm. [42] SE 70, sek. 3, kv. OO8, inv. št. DRN2-42 Odlomki ostenj več nedefiniranih posod; NK1; brez prema- za ali s premazom na zunanji površini. 140 Drnovo 2, AAS 104, 2022 41 40 41 40 SE 70C, 41 SE 70; 40 merilo 1 : 1, 41 merilo 1 : 4. 40 40 SE 70C, 41 SE 70; 40 merilo 1 : 1, 41 merilo 1 : 4. 141 40 SE 70C, 41 SE 70; 40 merilo 1 : 1, 41 merilo 1 : 4. Grobnica 6? 43 SE 64, sek. 3, kv. NN8, inv. št. DRN2-43 Odlomek ustja in ostenja sklede; posnetek oblike Drag. 37; dva žleba in rebro na ostenju; NK2; premaz na zunanji in notranji površini. Pr. u. 21,6 cm, ohr. v. 4,5 cm. 44 SE 64, sek. 3, kv. NN8, inv. št. DRN2-44 Odlomek ostenja sklede; posnetek oblike Drag. 37; kolešč- kan okras na ostenju; NK1; premaz na notranji površini. Ohr. dl. 5,9 cm, ohr. š. 4,5 cm. 45 SE 64, sek. 3, kv. NN8, inv. št. DRN2-45 Odlomek ostenja bikonične sklede s cilindričnim zgornjim delom; NK1. Ohr. dl. 4 cm, ohr. š. 2,6 cm. 46 SE 64, sek. 3, kv. NN8, inv. št. DRN2-46 Odlomek ustja in ostenja krožnika; žleb na ostenju; NK2; premaz na zunanji in notranji površini. Pr. u. 18,4 cm, ohr. v. 2,5 cm 47 SE 64, sek. 3, kv. NN8, inv. št. DRN2-47 Odlomek prstanastega dna in ostenja sklede; NK1;, premaz na notranji površini. Pr. d. 6,9 cm, ohr. v. 2,1 cm. [48] SE 64, sek. 3, kv. NN8, inv. št. DRN2-48 Odlomki ostenj več nedefiniranih posod; NK1, NK2, KK; brez ali s premazom. 49 SE 64, sek. 3, kv. NN8, PN 106, inv. št. DRN2-49 Bronast novec, M. Aurelius ali Commodus, 161–192, As, Roma, RIC ? Datacija: druga polovica 2. stoletja. 142 Drnovo 2, AAS 104, 2022 43 44 45 46 47 SE 64: 43−47 SE 64; 49 merilo 1 : 1, ostalo merilo 1 : 3. SE 64; 49 merilo 1 : 1, ostalo merilo 1 : 3. 143 Grobnica 7 53 SE 100C in D, sek. 3, kv. MM6–7, OBD. 60a, inv. št. DRN2-53 50 SE 100C in D, sek. 3, kv. MM6–7, OBD. 67 + OBD. 59a Skleda; posnetek oblike Drag. 37; žigosan okras v obliki (SE 68c), inv. št. DRN2-50 podkev med vodoravnima žlebovoma, NK1; premaz na Hišasta žara s sprednjo pravokotno odprtino, površina notranji površini in zgornjih dveh tretjinah zunanje površi- rdeče barvana z vzorcem pravokotnikov, na ostenju dva ne. Pr. u. 25 cm, pr. d. 10 cm, v. 14,3 cm. žlebova v višini sprednje odprtine; NK1. Pr. oboda 25,1 cm, pr. d. 13,2 cm, ohr. v. 33,8 cm. 51 SE 100C, sek. 3, kv. MM6–7, OBD. 60_1, inv. št. DRN2-51 Odlomki ostenja hišaste žare; rdeč slikan okras križajočih se trakov, med njimi so prazni rombični liki, vodoravno rebro na ostenju; NK1. Pr. oboda 24,3 cm, ohr. v. 9,6 cm. 52 SE 100C, sek. 3, kv. MM6–7, OBD. 60_2, inv. št. DRN2-52 Odlomka ostenja hišaste žare; rdeč slikan okras križajočih se trakov, med njimi so prazni rombični liki, vodoravno rebro na ostenju; NK1. Pr. oboda 23,7 cm, ohr. v. 9,6 cm. 144 Drnovo 2, AAS 104, 2022 50 51 51 52 51 52 53 52 53 SE 100C, merilo 1 : 3. 53 SE 100C, merilo 1 : 3. 145 SE 100C, merilo 1 : 3. SE 100C, merilo 1 : 3. SE 100C, merilo 1 : 3. 54 SE 100C in D, sek. 3, kv. MM6–7, OBD. 69, inv. št. DRN2-54 Skleda; posnetek oblike Drag. 37; prehod v spodnji del recipienta poudarjen s kaneluro; NK3. Pr. u. 28,7 cm, pr. d. 11,1 cm, v. 13,7 cm. 55 SE 100C in D, sek. 3, kv. MM6–7, OBD. 70 + obd. 70a (SE 68), inv. št. DRN2-55 Skleda; posnetek oblike Drag. 37; dva poudarjena prehoda s kaneluro; NK3. Pr. u. 30,5 cm, pr. d. 11,9 cm, v. 13,4 cm. 146 Drnovo 2, AAS 104, 2022 54 55 SE 100C, merilo 1 : 3. SE 100C in D, merilo 1 : 3. 147 56 SE 100C in D, sek. 3, kv. MM7, OBD. 40a, inv. št. DRN2-56 Odlomek ustja in ostenja sklede; posnetek oblike Drag. 37; pasovi koleščkanja ter žleb in poudarjen prehod s kaneluro na ostenju; NK1; premaz na notranji površini in zgornji polovici zunanje. Pr. u. 30,5 cm, ohr. v. 11,7 cm. 57 SE 100C in D, sek. 3, kv. MM7, OBD. 40b, inv. št. DRN2-57 Skleda; posnetek oblike Drag. 37; žleb na ostenju; NK1; premaz na notranji in zgornjih dveh tretjinah zunanje po- vršine. Pr. u. 29,9 cm, pr. d. 9,7 cm, v. 14,3 cm. 58 SE 100C, sek. 3, kv. MM7, OBD. 40 + OBD. 54 (SE 108D), inv. št. DRN2-58 Odlomki ustja in ostenja sklede; posnetek oblike Drag. 37; pasovi koleščkanja, žlebov ter žigosanje v obliki pavov s stisnjenim repom in palmetami na ostenju; NK1; premaz na zunanji in notranji površini. Ohr. dl. 16,1 cm, ohr. v. 8,6 cm. 59 SE 100C, sek. 3, kv. MM7, OBD. 40c + obd. 62 (SE 100c), inv. št. DRN2-59 Odlomek dna in ostenja sklede; posnetek oblike Drag. 37; pasovi koleščkanja na ostenju; NK1; premaz na notranji in zunanji zgornji polovici površine. Pr. d. 12,1 cm, ohr. v. 10,8 cm. 148 Drnovo 2, AAS 104, 2022 56 57 58 59 SE 100C, merilo 1 : 3. 56–57 SE 100C in D, 58–59 SE 100C; merilo 1 : 3. 149 60 SE 100C, sek. 3, kv. MM7, inv. št. DRN2-60 Odlomek ustja in ostenja sklede; posnetek oblike Drag. 37; pasovi koleščkanja in žleba tik pod ustjem in na ostenju; NK1; premaz na notranji in zunanji površini. Pr. u. 33,1 cm, ohr. v. 10,3 cm. 61 SE 100C, sek. 3, kv. MM7, inv. št. DRN2-61 Odlomek ustja in ostenja sklede; posnetek oblike Drag. 37; pasovi koleščkanja in žleba tik pod ustjem in na ostenju; NK1; premaz na notranji in zunanji površini. Pr. u. 33,2 cm, ohr. v. 6,2 cm. 62 SE 100C, sek. 3, kv. MM7, inv. št. DRN2-62 Odlomek ostenja sklede; posnetek oblike Drag. 37; pasovi koleščkanja in žleb na ostenju; NK1; premaz na notranji in zunanji površini, slabo ohranjen. Ohr. dl. 5,9 cm, ohr. š. 5,4 cm. 63 SE 100C, sek. 3, kv. MM7, inv. št. DRN2-63 Odlomek vratu finega lonca; kanelure na vratu; NK2. Pr. vr. 10 cm, ohr. v. 4,4 cm. 64 SE 100D, sek. 3, kv. MM6–7, OBD. 68, inv. št. DRN2-64 Fin trebušast lonec z ozkim stožčastim vratom in izvihanim ustjem; rebro na vratu, kanelura na rami; NK2. Pr. u. 11 cm, pr. d. 8,9 cm, v. 22,5 cm. [65] SE 100C, sek. 3, kv. MM7, inv. št. DRN2-65 Odlomka ustja in ostenja dveh nedefiniranih posod; NK1; brez in s premazom. 150 Drnovo 2, AAS 104, 2022 60 61 62 63 64 60−63 SE 100C, 64 SE 100D; merilo 1 : 3. 60–63 SE 100C, 64 SE 100D; merilo 1 : 3. 151 66 SE 100D, sek. 3, kv. MM6–7, inv. št. DRN2-66 Odlomki ustja in ostenja steklene žare, izdelane s pihanjem. Ustje je cevasto zapognjeno navznoter. Steklo je razbarvano, površina močno irizirana. Pr. u. 19,6 cm, ohr. v. 3,2 cm. [67] SE 100C, sek. 3, kv. MM7, inv. št. DRN2-67 Odlomki ostenja steklene posode. 68 SE 100C, sek. 3, kv. MM6–7, inv. št. DRN2-68 Odlomek steklenega predmeta z okroglim presekom. Ohr. dl. 1,7 cm, ohr. š. 0,5 cm. 69 SE 100D, sek. 3, kv. MM6–7, PN 118, inv. št. DRN2-69 Koščena ploščica z dvema luknjicama. Ohr. dl. 3 cm, ohr. š. 1,5 cm. 70 SE 100E, sek. 3, kv. MM6–7, fl. 84, inv. št. DRN2-70 Vsaj 5 železnih žebljičkov. Ohr. dl. 1,7 cm, ohr. š. 0,7 cm. 71 SE 100, sek. 3, kv. MM7, inv. št. DRN2-71 Odlomek dna in ostenja lonca; glavničenje na ostenju; KK2a. Pr. d. 12 cm, ohr. v. 6,8 cm. 72 SE 55, sek. 3, kv. LL7, OBD. 33, inv. št. DRN2-72 Krožnik; NK1; premaz na notranji in zunanji površini; sekun- darno prežgano. Pr. u. 22,9 cm, pr. d. 19,3 cm, v. 4,1 cm. 73 SE 55, sek. 3, kv. LL7, OBD. 33a, inv. št. DRN2-73 Odlomki ustja, ostenja in dna krožnika; NK1; premaz na notranji in zgornji polovici zunanje površine; sekundarno prežgano. Pr. u. 16,3 cm, pr. d. 13,7 cm, v. 4 cm. 74 SE 55, sek. 3, kv. LL7, PN 116, inv. št. DRN2-74 Železna verižna srajca iz zakovičenih obročkov, sprijeta v kepo. Dl. 14,5 cm, v. 8,5 cm, š. 11,3 cm, t. 1902 g. 152 Drnovo 2, AAS 104, 2022 66 70 68 69 71 72 73 74 66, 69, SE 100D, 68 SE 100C, 70 SE 100F, 71 SE 100, 72−74 SE 55; 66, 74 merilo 1 : 2, 68−70 merilo 1 : 1, 71−73 merilo 1 : 3. 66, 69 SE 100D, 68 SE 100C, 70 SE 100E, 71 SE 100, 72–74 SE 55; 66, 74 merilo 1 : 2, 68–70 merilo 1 : 1, ostalo merilo 1 : 3. 153 Grobnica 8 [75] SE 68C, sek. 3, kv. LL6, OBD. 59a, inv. št. DRN2-75 Odlomki ostenja hišaste žare; NK1; premaz na zunanji površini. 76 SE 68C, sek. 3, kv. LL6, OBD. 59, inv. št. DRN2-76 Odlomek ustja in ostenja sklede; posnetek oblike Drag. 37; NK1; premaz na zunanji površini. Pr. u. 22,3 cm, ohr. v. 4,7 cm. 77 SE 68C, sek. 3, kv. LL6, PN 119, OBD. 78, inv. št. DRN2-77 Pečatna oljenka; Loeschcke Xc; prečiščena keramika z redkimi vključki; O1; premaz na zunanji površini. Dl. 7,8 cm, š. 5 cm, v. 3 cm. 78 SE 68C, sek. 3, kv. LL6, PN 120, inv. št. DRN2-78 6 ploščatih narebrenih jagod/razdelivcev za ogrlice iz na pogled črnega stekla. Ohr. dl. od 2,1 do 2,7 cm, ohr. š. od 1,4 do 1,9 cm. [79] SE 68C, sek. 3, kv. LL6, inv. št. DRN2-79 Odlomki ostenja posode iz razbarvanega stekla. 80 SE 68, sek. 3, kv. LL6, OBD. 57, inv. št. DRN2-80 Glaziran kozarec; žleb in aplike v obliki podkev na ostenju; GK; olivno zelena glazura (5Y 4/3) na zunanji strani in ustju ter vratu notranje strani. Pr. u. 8,1 cm, pr. d. 5,7 cm, ohr. v. 13,2 cm. 81 SE 68, sek. 3, kv. LL6, inv. št. DRN2-81 Odlomki ustja in ostenja čaše; žleba na ostenju; NK1. Pr. u. 9,8 cm, ohr. v. 5,4 cm. [82] SE 68, sek. 3, kv. LL6, inv. št. DRN2-82 Odlomki ostenj vsaj štirih nedefiniranih posod; NK1, KK; brez ali s premazom. 83 SE 68, sek. 3, kv. LL6, inv. št. DRN2-83 Železen žebelj. Dl. 5,3 cm, š. 1 cm. 84 SE 68, sek. 3, kv. LL6, fl. 68, inv. št. DRN2-84 Vsaj sedem železnih žebljičkov. Ohr. dl. 1,4 cm, š. 1 cm. 154 Drnovo 2, AAS 104, 2022 77 76 78 80 81 83 84 66, 69 SE 68C, 76−78 SE 100C, 80, 81, 83, 84 SE 68; 76, 77, 80, 81 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 1. 76–78 SE 68C, 80–84 SE 68; 76–77, 80–81 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 1. 155 Grobnica 9 88 SE 19C, sek. 3, kv. KK5, PN 14, inv. št. DRN2-88 Fin jajčast lonec z izvihanim in narebrenim ustjem; kolešč- 85 SE 19C, sek. 3, kv. KK5, PN 12, inv. št. DRN2-85 kanje na zunanjem robu ustja; NK1; premaz na zgornjih Skleda; posnetek oblike Drag. 37; žleb na ostenju; NK1; dveh tretjinah zunanje površine, v notranjosti le na ustju premaz na notranji površini in zgornjih dveh tretjinah zu- in vratu; notranjost in deloma ustje in vrat so sekundarno nanje površine; skleda je vsebovala žganino. Pr. u. 28,6 cm, prežgani. Pr. u. 13,3 cm, pr. d. 7,5 cm, v. 26,8 cm. pr. d. 12 cm, v. 11 cm. 86 SE 19C, sek. 3, kv. KK5, PN 13, inv. št. DRN2-86 Skleda; posnetek oblike Drag. 37; žleb na ostenju; NK3; premaz na zgornjih dveh tretjinah zunanje površine; skleda je vsebovala žganino. Pr. u. 29,2 cm, pr. d. 10,8 cm, v. 11,9 cm. 87 SE 19C, sek. 3, kv. KK5, PN 30, OBD. 6, inv. št. DRN2-87 Bikonična skodelica s cilindričnim zgornjim delom in vodo- ravnim ustjem; žlebova na ostenju; NK1; premaz na zgornji polovici zunanje površine. Pr. u. 14,6 cm, pr. d. 5,6 cm, v. 7,6 cm. 156 Drnovo 2, AAS 104, 2022 85 85 86 86 87 88 SE 19C, merilo 1 : 3. SE 19C, merilo 1 : 3. SE 19C, merilo 1 : 3. 157 SE 19C, merilo 1 : 3. 89 SE 19C, sek. 3, kv. JJ-KK5, PN 15, inv. št. DRN2-89 Čaša z visokim stožčastim vratom, okroglim trupom in ozkim dnom; pasovi koleščka- nja na ostenju; NK2; premaz na celotni zunanji površini; odkrita v PN 14. Pr. u. 5 cm, pr. d. 3,5 cm, ohr. v. 12,3 cm. 90 SE 19C, sek. 3, PN 20, inv. št. DRN2-90 Odlomek železnega predmeta s pravokotnim presekom; odkrit v PN 14. Ohr. dl. 2,3 cm, ohr. š. 0,5 cm. [91] SE 19C, sek. 3, kv. KK5, PN 21, inv. št. DRN2-91 Odlomka neopredeljene posode; NK1; odkrita v PN 14. [92] SE 19D, sek. 3, kv. JJKK5, PN 16, inv. št. DRN2-92 Železen žebelj. 93 SE 19G, sek. 3, kv. JJ-KK5, PN 82, inv. št. DRN2-93 Srebrni prepleteni žički – uhan? Ohr. dl. 3,1 cm, ohr. š. 0,3 cm. 94 SE 19H, sek. 3, kv. JJ-KK5, PN 22, inv. št. DRN2-94 Železen žebelj. Ohr. dl. 5,1 cm, ohr. š. 2,6 cm. Grobnica 10 [95] SE 71, sek. 3, kv. KK5, inv. št. DRN2-95 Odlomki ostenj več neopredeljivih posod (večinoma oste- nja finih loncev); NK1. Jama ob grobnici 10 96 SE 72, sek. 3, kv. JJ5, inv. št. DRN2-96 Odlomek ustja, ostenja in dna krožnika; NK1; premaz na notranji in zunanji površini. Pr. u. 21 cm, ohr. v. 2,4 cm. 158 Drnovo 2, AAS 104, 2022 89 90 93 94 96 89, 90 SE 19C, 93 SE 19G, 94 SE 19H, 96 SE 72; 89, 96 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 1. 89–90 SE 19C, 93 SE 19G, 94 SE 19H, 96 SE 72; 89, 96 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 1. 159 Grobnica 11 [97] SE 53, sek. 3, kv. II5, OBD. 35, inv. št. DRN2-97 Odlomek ostenja hišaste žare; NK1. [98] SE 53, sek. 3, kv. II5, inv. št. DRN2-98 Odlomki ostenja posode; NK1. 99 SE 53, sek. 3, kv. II5, PN 73, inv. št. DRN2-99 Bronast novec, nedoločljiv, 1.–2. stol., As, Roma, RIC ? Data- cija: 1.–2. stoletje. 100 SE 53, sek. 3, kv. II5, PN 74, OBD. 31, inv. št. DRN2-100 Sploščena okrogla jagoda iz modrega stekla. Pr. 0,8 cm. [101] SE 53B, sek. 3, kv. II5, OBD. 42 + OBD. 43, inv. št. DRN2-101 Odlomki ostenja hišaste žare; NK1; rdeč premaz na zunanji površini. 102 SE 53B, sek. 3, kv. II5, + fl. 41, inv. št. DRN2-102 Odlomek odebeljenega ustja cilindrične čaše. Pr. u. 6,2 cm, ohr. v. 3,1 cm. 103 SE 53C, sek. 3, kv. II5, OBD. 41 + OBD. 44, inv. št. DRN2-103 Odlomek ustja in ostenja finega trebušastega lonca z izvi- hanim ustjem; žleb in vidni potegi čopiča na ostenju; NK2. Pr. u. 8,6 cm, ohr. v. 6,5 cm. 104 SE 53C, sek. 3, kv. II5, inv. št. DRN2-104 Odlomek ustja in ostenja finega lonca z izvihanim ustjem; žleb na zunanji strani ustja ter utor za pokrov; NK3; zuna- nja in notranja površina svetlo rjava (10YR 6/3), siv prelom (10YR 5/1). Pr. u. 14,2 cm, ohr. v. 1,5 cm. [105] SE 53C, sek. 3, kv. II5, inv. št. DRN2-105 Odlomki ostenj več neopredeljivih posod; NK1, NK2, KK. 106 SE 53C, sek. 3, kv. II5, fl. 49, inv. št. DRN2-106 Odlomek železnega žeblja. Ohr. dl. 1,5 cm, ohr. š. 1,4 cm. 107 SE 53C, sek. 3, kv. II5, fl. 44, inv. št. DRN2-107 Odlomek železnega žebljička. Ohr. dl. 0,9 cm, ohr. š. 0,9 cm. 160 Drnovo 2, AAS 104, 2022 100 102 103 104 106 107 99, 100 SE 53, 102 SE 53b, 103, 104, 106, 107 SE 53C; 103, 104 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 1. 99–100 SE 53, 102 SE 53B, 103–107 SE 53C; 103–104 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 1. 161 Grobnica 12 108 SE 105B, sek. 4, kv. AA6, PN 54, OBD. 17 + PN 56, inv. št. DRN2-108 Odlomki ustja in ostenja finega lonca z izvihanim rahlo navzdol nagnjenim profiliranim ustjem; enojna valovnica in žleb na ostenju; NK1. Pr. u. 13,1 cm, ohr. v. 6,3 cm. [109] SE 105B, sek. 4, kv. AA6, PN 55, inv. št. DRN2-109 Odlomek ostenja neopredeljive posode; NK3; premaz na zunanji površini. [110] SE 105B, sek. 4, kv. AA6, OBD. 22, DRN2-110 Odlomek pečatne oljenke; Loeschcke X; rdeč do temno rjav premaz. Ohr. dl. 2,5 cm, ohr. š. 4,1 cm. 111 SE 105B, sek. 4, kv. AA6, inv. št. DRN2-111 Vodoravno izvihano ustje balzamarija ali stekleničke. Pr. u. 14 cm, ohr. v. 1 cm. [112] SE 105B, sek. 4, kv. AA6, PN 53 + fl. 20 (SE 105d), DRN2-112 Odlomek ustja in ostenja steklene posode z močno iridira- no površino. 113 SE 105B, sek. 4, kv. AA6, PN 68, inv. št. DRN2-113 Železni žebljički brez glavic. Ohr. dl. 2,5 cm, ohr. š. 1,5 cm. 114 SE 105D, sek. 4, kv. AA6, PN 45, inv. št. DRN2-114 Železen žebelj. Ohr. dl. 5,7 cm, ohr. š. 2,5 cm. 162 Drnovo 2, AAS 104, 2022 108 111 113 114 SE 105b: 108, 111, 113, 114. 108 merilo 1:3, 111 merilo 1:2, ostalo merilo 1:1. SE 105B; 108 merilo 1 : 3, 111 merilo 1 : 2, ostalo merilo 1 : 1. 163 Grobnica 13 115 SE 104B, sek. 4, kv. AA6–7, PN 52, inv. št. DRN2-115 Odlomek prstanastega dna in ostenja sklede; posnetek oblike Drag. 37; NK2. Pr. d. 14,1 cm, ohr. v. 2,7 cm. [116] SE 104B, sek. 4, kv. A6, inv. št. DRN2-116 Odlomek ostenja steklene posode. 117 SE 104B, sek. 4, kv. AA6–7, PN 51, inv. št. DRN2-117 Odlomek bronaste pločevine z luknjicami – pasni okov? Ohr. dl. 2,2 cm, ohr. š. 2,1 cm. 164 Drnovo 2, AAS 104, 2022 115 117 SE 104B; 115 merilo 1 : 3, 117 merilo 1 : 1. SE 104B; 115 merilo 1 : 3, 117 merilo 1 : 1. 165 Grobnica 14 130 SE 102B, sek. 4, kv. A7, PN 26, inv. št. DRN2-130 Odlomek bronastega trakastega predmeta - del pasnega 118 SE 102B, sek. 4, kv. A-B6, PN 40, OBD. 13, inv. št. sestava/garniture? Ohr. dl. 2,7 cm, ohr. š. 1,7 cm. DRN2-118 Odlomek pokrova in ostenja hišaste žare; NK1; premaz na 131 SE 102B, sek. 4, kv. B-C7, PN 19, inv. št. DRN2-131 zunanji površini. Ohr. dl. 9 cm, ohr. š. 3,8 cm. Odlomek železnega ploščatega predmeta z luknjicami. Ohr. dl. 4,6 cm, ohr. š. 1,4 cm. 119 SE 102B, sek. 4, kv. A-B6, PN 41, inv. št. DRN2-119 Odlomek dna in ostenja hišaste žare; barvana poševna [132] SE 102B, sek. 4, kv. A7, inv. št. DRN2-132 linija na dnu; NK1; rdeč premaz v obliki poševne črte na Odlomka železnega predmeta okroglega preseka. dnu. Pr. d. 10,1 cm, ohr. v. 3,7 cm. 120 SE 102B, sek. 4, kv. A-B6, PN 44, inv. št. DRN2-120 Odlomek dna in ostenja hišaste žare; NK1. Pr. d. 10,2 cm, ohr. v. 1,8 cm. [121] SE 102B, sek. 4, kv. A-B6, PN 42, OBD. 14, inv. št. DRN2-121 Odlomek pokrova hišaste žare; NK1. [122] SE 102B, sek. 4, kv. A-B6, PN 47 + OBD. 24 + PN 39 (OBD. 12), inv. št. DRN2-122 Odlomki ostenj morda več različnih hišastih žar; žlebovi na ostenju; NK1. 123 SE 102B, sek. 4, kv. A7, PN 46 + PN 48 + PN 49, OBD. 15, inv. št. DRN2-123 Odlomki ustja in ostenja sklede; posnetek oblike Drag. 37; koleščkanje in žleb na ostenju; NK2; premaz na notranji in zunanji površini. Pr. u. 28,9 cm, ohr. v. 5,8 cm. 124 SE 102B, sek. 4, kv. AB6, PN 38a, inv. št. DRN2-124 Odlomki ostenja sklede; posnetek oblike Drag. 37; žleb ter koleščkanje na ostenju; NK2; premaz na zunanji in notranji površini slabo ohranjen. Ohr. dl. 9,8 cm, ohr. š. 8 cm. 125 SE 102B, sek. 4, kv. AB6, PN 38b, inv. št. DRN2-125 Odlomki ostenja sklede; posnetek oblike Drag. 37; ko- leščkanje na ostenju; NK2; premaz na zunanji in notranji površini. Ohr. dl. 10,3 cm, ohr. š. 5,3 cm. 126 SE 102B, sek. 4, kv. A7, PN 23, inv. št. DRN2-126 Odlomek dna in ostenja neopredeljive posode; žleb pri dnu; NK1. Pr. d. 9,8 cm, ohr. v. 3,8 cm. 127 SE 102B, sek. 4, kv. A7, PN 43, inv. št. DRN2-127 Odlomek dna in ostenja neopredeljive posode; žleb pri dnu; NK1; slabo ohranjen premaz na zunanji površini. Pr. d. 10,4 cm, ohr. v. 3 cm. [128] SE 102B, sek. 4, kv. A7, inv. št. DRN2-128 Odlomki ostenj več neopredeljivih posod; NK1, NK2, KK, brez ali s premazom. 129 SE 102B, sek. 4, kv. A7, PN 50, OBD. 16, inv. št. DRN2-129 Odlomek ostenja pečatne oljenke; Loeschcke X; O2. Ohr. dl. 9 cm, ohr. š. 3,8 cm. 166 Drnovo 2, AAS 104, 2022 118 119 120 123 124 125 126 127 129 130 131 SE 102B, 130, 131 merilo 1 : 1, ostalo merilo 1 : 3. SE 102B; 130–131 merilo 1 : 1, ostalo merilo 1 : 3. 167 Grobnica 15 [133] SE 101B, sek. 4, kv. ABC8, inv. št. DRN2-133 Odlomki ostenja hišaste žare; NK1, premaz na zunanji strani. 134 SE 101B, sek. 4, kv. AB8, PN 24 + PN 25, OBD. 4, inv. št. DRN2-134 Odlomki ustja in ostenja sklede; posnetek oblike Drag. 37; žleb na ostenju; NK2; premaz na zunanji in notranji površi- ni. Pr. u. 25,1 cm, ohr. v. 8,9 cm. 135 SE 101B, sek. 4, kv. AB8, PN 31, OBD. 7, inv. št. DRN2-135 Odlomek ustja in ostenja sklede; posnetek oblike Drag. 37; NK2; premaz na notranji in zunanji površini. Pr. u. 30,6 cm, ohr. v. 3,6 cm. 136 SE 101B, sek. 4, kv. AB8, PN 34, OBD. 9, inv. št. DRN2-136 Odlomek prstanastega dna in ostenja sklede; posnetek oblike Drag. 37; NK2; premaz na notranji površini; sekun- darno prežgana. Pr. d. 10,4 cm, ohr. v. 2,3 cm. 137 SE 101B, sek. 4, kv. AB8, PN 33, OBD. 8, inv. št. DRN2-137 Skleda; NK2; premaz na obeh površinah. Pr. u. 23,2 cm, pr. d. 10,1 cm, ohr. v. 12,7 cm. 138 SE 101B, sek. 4, kv. AB8, PN 28 + PN 32, OBD. 5, inv. št. DRN2-138 Odlomki ustja in ostenja finega lonca z izvihanim nare- brenim ustjem; koleščkanje na zunanji strani ustja, utor za pokrov na notranji strani ustja; NK1; premaz na zunanji površini. Pr. u. 13,1 cm, ohr. v. 5,8 cm. 168 Drnovo 2, AAS 104, 2022 134 135 136 137 138 SE 101B, merilo 1 : 3. SE 101B, merilo 1 : 3. 169 139 SE 101B, sek. 4, kv. AB8, OBD. 20 + OBD. 30 (SE 16), inv. št. DRN2-139 Odlomek ustja in ostenja krožnika; NK3; premaz na obeh površinah. Pr. u. 21,9 cm, pr. d. 19,7 cm, v. 3,4 cm. 140 SE 101B, sek. 4, kv. AB8, PN 36, inv. št. DRN2-140 Odlomek ostenja majhnega vrča; žlebova na ostenju; NK1; premaz na zunanji površini. Pr. oboda 7,7 cm, ohr. v. 2,9 cm. [141] SE 101B, sek. 4, kv. AB8, inv. št. DRN2-141 Odlomki ostenj vsaj dveh neopredeljivih posod; NK1. 142 SE 101B, sek. 4, kv. BC8, inv. št. DRN2-142 Odlomki dna in ostenja steklenega balzamarija. Pr. d. 2,3 cm, ohr. v. 2,9 cm. [143] SE 101A, sek. 4, kv. AB8, inv. št. DRN2-143 Odlomki ostenj vsaj dveh neopredeljivih posod; NK1, NK2. [144] SE 101H, sek. 4, kv. AB8, inv. št. DRN2-144 Odlomki ostenj več neopredeljivih posod; NK1, NK2, KK. [145] SE 101H, sek. 4, kv. AB8, fl. 16, inv. št. DRN2-145 Odlomki dna in ostenja steklene sklede? 146 SE 101I, sek. 4, kv. AB8, PN 61, inv. št. DRN2-146 Odlomek ustja in ostenja krožnika; NK2; premaz na zunanji in notranji površini. Ohr. dl. 4,3 cm, ohr. š. 2,9 cm. 147 SE 101I, sek. 4, kv. AB8, PN 61a, inv. št. DRN2-147 Odlomek ostenja nedefinirane posode; koleščkanje na ostenju; NK2; premaz na zunanji in notranji površini. Ohr. dl. 3,4 cm, ohr. š. 2,9 cm. [148] SE 101I, sek. 4, kv. B8, inv. št. DRN2-148 Odlomki ostenja nedefinirane posode; KK. 170 Drnovo 2, AAS 104, 2022 139 140 142 146 147 139, 140, 142 SE 101B, 146, 147 SE 101I; 142 merilo 1 : 2, ostalo merilo 1 : 3. 139–140, 142 SE 101B, 146–147 SE 101I; 142 merilo 1 : 2, ostalo merilo 1 : 3. 171 Grobnica 16 149 SE 107G, sek. 4, kv. K7, PN 107, OBD. 65 + OBD. 47 + OBD. 51 (SE 110F), inv. št. DRN2-149 Odlomki pokrova in ostenja hišaste žare; rdeč slikan okras križajočih se trakov, med njimi so prazni rombični liki in dve vodoravni rebri na ostenju; sprednja pravokotna odprtina; NK1; premaz na zunanjih dveh tretjinah površine. Pr. oboda 26,1 cm, ohr. v. 31,3 cm. 150 SE 107G, sek. 4, kv. K7, PN 110, inv. št. DRN2-150 Odlomek gosto narebrenega ročaja steklenice. Ohr. dl. 5 cm, ohr. š. 3 cm. 151 SE 107D, sek. 4, kv. K7, PN 75, inv. št. DRN2-151 Bronast novec, Antoninus Pius, po 147, As, neznana kovni- ca, RIC - (ad 853a). Datacija: po letu 147 . 152 SE 107D, sek. 4, kv. K7, fl. 35, inv. št. DRN2-152 Štirje železni žebljički. Ohr. dl. 1,1 cm, ohr. š. 0,7 cm. [153] SE 107E, sek. 4, kv. K7, PN 83, inv. št. DRN2-153 Odlomek ostenja lonca; glavničenje; KK1. 154 SE 107E, sek. 4, kv. K7, PN 88, inv. št. DRN2-154 Bronast novec, Hadrianus, 125–128, As. Roma, RIC ? Data- cija: prva tretjina 1. stoletja. 172 Drnovo 2, AAS 104, 2022 149 149a 150 152 149, 150 SE 107G, 151, 152 SE 107D, 154 SE 107E; 149 merilo 1 : 3, 149a merilo 1 : 6, 150 merilo 1 : 2, ostalo merilo 1 : 1. 149–150 SE 170G, 151–152 SE 107D, 154 SE 107E; 149 merilo 1 : 3, 149a merilo 1 : 6, 150 merilo 1 : 2, ostalo merilo 1 : 3. 173 155 SE 107E, sek. 4, kv. K7, PN 78, inv. št. DRN2-155 175 SE 107F, sek. 4, kv. K7, PN 103, inv. št. DRN2-175 Železen žebljiček. Ohr. dl. 1 cm, ohr. š. 0,9 cm. Odlomek ustja in del ostenja steklene čaše. Ohr. dl. 3 cm, 156 SE 107E, sek. 4, kv. K7, PN 79, inv. št. DRN2-156 ohr. š. 2,6 cm. Železen žebljiček. Ohr. dl. 1,3 cm, ohr. š. 0,9 cm. [176] SE 107F, sek. 4, kv. K7, inv. št. DRN2-176 157 SE 107E, sek. 4, kv. K7, PN 85, inv. št. DRN2-157 Odlomki ostenja steklene posode. Železen žebljiček. Ohr. dl. 1,4 cm, ohr. š. 0,9 cm. 158 SE 107E, sek. 4, kv. K7, PN 86, inv. št. DRN2-158 Odlomek trna železnega žebljička. Ohr. dl. 2,3 cm, ohr. š. 0,3 cm. 159 SE 107E, sek. 4, kv. K7, PN 87, inv. št. DRN2-159 Železen žebljiček. Ohr. dl. 1,3 cm, ohr. š. 1 cm. 160 SE 107E, sek. 4, kv. K7, PN 89, inv. št. DRN2-160 Železen žebljiček. Ohr. dl. 1 cm, ohr. š. 0,9 cm. 161 SE 107E, sek. 4, kv. K7, PN 91, inv. št. DRN2-161 Železen žebljiček. Ohr. dl. 1,2 cm, ohr. š. 0,9 cm. 162 SE 107E, sek. 4, kv. K7, PN 92, inv. št. DRN2-162 Dva železna žebljička. Ohr. dl. 1,3 cm, ohr. š. 0,9 cm. 163 SE 107E, sek. 4, kv. K7, PN 93, inv. št. DRN2-163 Železen žebljiček. Ohr. dl. 1,2 cm, ohr. š. 1 cm. 164 SE 107E, sek. 4, kv. K7, PN 95, inv. št. DRN2-164 Dva železna žebljička. Ohr. dl. 1,2 cm, ohr. š. 0,7 cm. 165 SE 107E, sek. 4, kv. K7, PN 97, inv. št. DRN2-165 Železen žebljiček. Ohr. dl. 1,1 cm, ohr. š. 0,6 cm. 166 SE 107E, sek. 4, kv. K7, PN 98, inv. št. DRN2-166 Odlomek trna železnega žebljička. Ohr. dl. 0,9 cm, ohr. š. 0,4 cm. 167 SE 107E, sek. 4, kv. K7, PN 99, inv. št. DRN2-167 Železen žebljiček. Ohr. dl. 1 cm, ohr. š. 1 cm. 168 SE 107E, sek. 4, kv. K7, PN 100, inv. št. DRN2-168 Železen žebljiček. Ohr. dl. 1,1 cm, ohr. š. 1 cm. 169 SE 107E, sek. 4, kv. K7, PN 101, inv. št. DRN2-169 Železen žebljiček. Ohr. dl. 1,1 cm, ohr. š. 0,9 cm. 170 SE 107E, sek. 4, kv. K7, PN 102, inv. št. DRN2-170 Odlomek kapice železnega žebljička. Ohr. dl. 0,8 cm, ohr. š. 0,4 cm. 171 SE 107E, sek. 4, kv. K7, fl. 51 + fl. 35 + fl. 39, inv. št. DRN2-171 Devet železnih žebljičkov. Ohr. dl. 1,5 cm, ohr. š. 0,9 cm. [172] SE 107I, sek. 4, kv. K7, inv. št. DRN2-172 Odlomki ostenja steklene posode. 173 SE 107F, sek. 4, kv. K7, PN 112, inv. št. DRN2-173 Odlomek trna železnega žebljička. Ohr. dl. 1,2 cm, ohr. š. 0,3 cm. 174 SE 107F, sek. 4, kv. K7, PN 90, inv. št. DRN2-174 Železen žebljiček. Ohr. dl. 1,6 cm, ohr. š. 0,8 cm. 174 Drnovo 2, AAS 104, 2022 155 156 157 158 159 160 161 162 163 164 165 167 168 169 166 171 174 170 175 173 SE 107e: 155-171. SE 107f: 173-175,. 175 merilo 1:3, ostalo merilo 1:1. 155–171 SE 107E, 173–175 SE 107F; 173–175 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 1. 175 Grobnica 17 177 SE 108D, sek. 4, kv. L8, OBD. 51 + OBD. 51a (SE 108D) + OBD. 51b + OBD. 55, inv. št. DRN2-177 Odlomki pokrova in ostenja hišaste žare; NK1; premaz na zunanji površini. Pr. oboda 18,7 cm, ohr. v. 2,9 cm. 178 SE 108D, sek. 4, kv. L8, OBD. 54, inv. št. DRN2-178 Odlomek ustja in ostenja sklede; posnetek oblike Drag. 37; pasovi koleščkanja, žlebov ter žigosanje v obliki pavov s stisnjenim repom in palmetami na ostenju; NK1; premaz na zunanji in notranji površini. Pr. u. 26 cm, ohr. v. 9,2 cm. [179] SE 108D, sek. 4, kv. L8, OBD. 52, inv. št. DRN2-179 Odlomke ustja in ostenja finega trebušastega lonca z izvi- hanim in narebrenim ustjem; NK1. [180] SE 108D, sek. 4, kv. L8, inv. št. DRN2-180 Odlomek ostenja steklene posode. 181 SE 108D, sek. 4, kv. L8, inv. št. DRN2-181 Odlomek železnega okova. Ohr. dl. 5,2 cm, ohr. š. 1 cm. 182 SE 108B, sek. 4, kv. L7, PN 104, inv. št. DRN2-182 Odlomek ustja in ostenja krožnika; NK1; premaz na notranji in zunanji površini. Pr. u. 18 cm, ohr. v. 2 cm. [183] SE 108B, sek. 4, kv. L8, PN 111, inv. št. DRN2-183 Odlomki ostenja neopredeljive posode; NK1. 176 Drnovo 2, AAS 104, 2022 177 178 181 182 177, 178, 181 SE 108D, 182 SE 18B; 181 merilo 1 : 1, ostalo merilo 1 : 3. 177–178, 181 SE 108D, 182 SE 108B; 181 merilo 1 : 1, ostalo merilo 1 : 3. 177 Grobnica 18 184 SE 110F, sek. 4, kv. L9, OBD. 64, inv. št. DRN2-184 Odlomki pokrova hišaste žare, sprednja odprtina je pravo- kotna, na ostalih straneh je pet križnih lin; NK1; premaz na zunanji površini. Pr. oboda 23,4 cm, ohr. v. 12,7 cm. 185 SE 110F, sek. 4, kv. L9, PN 113, inv. št. DRN2-185 Odlomek ustja in ostenja finega lonca z izvihanim navzdol nagnjenim profiliranim ustjem; NK1. Pr. u. 23,4 cm, ohr. v. 2 cm. 186 SE 110F, sek. 4, kv. L9, OBD. 50, inv. št. DRN2-186 Pečatna oljenka; Loeschcke Xb/c; ožgan nosek, le nakazan žig na dnu; O1. Dl. 11,1 cm, š. 7,7 cm. 187 SE 110F, sek. 4, PN 117, kv. L9, inv. št. DRN2-187 Odlomki vboklega dna in ostenja steklenice. Pr. d. 11,2 cm, ohr. v. 2,5 cm. 188 SE 110F, sek. 4, kv. L9, inv. št. DRN2-188 Odlomek staljenega stekla. Ohr. dl. 3 cm, ohr. š. 2,7 cm. 178 Drnovo 2, AAS 104, 2022 184 185 186 188 187 SE 110f: 184-188. merilo 1:1, 187, 188 merilo 1 :2, ostalo merilo 1:3. SE 110F, merilo 1 : 3. 179 189 SE 110G, sek. 4, kv. L9, PN 114, inv. št. DRN2-189 Odlomek ustja in ostenja sklede; posnetek oblike Drag. 37; poudarjen prehod s kaneluro ter koleščkanje; NK2; premaz na obeh površinah. Pr. u. 27,3 cm, ohr. v. 8 cm. 190 SE 110G, sek. 4, kv. L9, OBD. 56 + PN 115, inv. št. DRN2-190 Odlomki ustja in ostenja finega lonca z narebrenim cilindričnim vratom; rebri na vratu in ostanki potegov čopiča na ostenju; NK2; premaz po zunanji površini ter na notranji površini ustja. Pr. u. 12,3 cm, ohr. v. 7,8 cm. [191] SE 110G, sek. 4, kv. L9, inv. št. DRN2-191 Odlomki ostenja steklene posode. 192 SE 110H=110B, sek. 4, kv. L9, fl. 37, inv. št. DRN2-192 Odlomek steklene paličaste jagode temno modre barve. Ohr. dl. 0,4 cm, š. 0,3 cm. 193 SE 110H, sek. 4, kv. L9, inv. št. DRN2-193 Železen klin? Dl. 9,2 cm, š. 1,5 cm. [194] SE 39, sek. 4, kv. N9, PN 80, inv. št. DRN2-194 Odlomek dna in ostenja namizne posode; NK1. 180 Drnovo 2, AAS 104, 2022 189 190 192 193 189, 190 SE 110G, 192, 193 SE 110H; 189, 190 merilo 1 : 3, 192, 193 merilo 1 : 1. 189–190 SE 110G, 192–193 SE 110H; 189–190 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 1. 181 Grob 19 [195] SE 200, sek. 4, kv. AA4, OBD. ?, inv. št. DRN2-195 Odlomki dna in ostenja finega lonca; NK2 s premazom (izgubljeno). 196 SE 200, sek. 4, kv. AA4, PN ? , inv. št. DRN2-196 Bronast novec, M. Aurelius ali Commodus, 161–192, Dp, Roma, RIC ? Položen na dno žare pod žganino. Datacija: druga polovica 2. stoletja. Grob 20 197 SE 61, sek. 3, kv. PP8, OBD. 38, inv. št. DRN2-197 Jajčast lonec z izvihanim ustjem; glavničenje na ostenju, na notranji strani ustja utor za pokrov; KK2b. Pr. u. 16,4 cm, ohr. v. 6,5 cm. 198 SE 61, sek. 3, kv. PP8, PN 67a + OBD. 37 (SE 60), inv. št. DRN2-198 Odlomki dna in ostenja lonca; glavničenje na ostenju; KK2a. Pr. d. 9,9 cm, ohr. v. 9,3 cm. [199] SE 61, sek. 3, kv. PP8, inv. št. DRN2-199 Odlomki ostenj vsaj dveh neopredeljivih posod; NK1 in NK2, s premazom. 182 Drnovo 2, AAS 104, 2022 197 198 196 SE 200, 197, 198 SE 61; 196 merilo 1 : 1, ostalo merilo 1 : 3. SE 61, merilo 1 : 3. 183 Grobna parcela? Plast SE 109 [200] SE 109, sek. 3, kv. L-K8, PN 77, inv. št. DRN2-200 Odlomek ostenja steklene posode. Rimske plasti in strukture Plast SE 16 201 SE 16, sek. 3, kv. II5, PN 35, OBD. 10, inv. št. DRN2-201 Odlomek keramičnega petelinčka – zaključek hišaste žare; NK1. Ohr. dl. 5,7 cm, ohr. š. 4 cm. 202 SE 16, sek. 3, kv. KK-LL7, OBD. 29, inv. št. DRN2-202 Odlomek ustja in ostenja sklede; posnetek oblike Drag. 37; žleb na ostenju; NK2; premaz na zunanji in notranji površi- ni. Pr. u. 29,4 cm, ohr. v. 5,9 cm. 203 SE 16, sek. 3, kv. PP8, OBD. 27 in OBD. 27a, inv. št. DRN2-203 Bikonična skleda s cilindričnim zgornjim delom in vodorav- nim ustjem; žleb na ostenju; NK1; sekundarno prežgana. Pr. u. 18,9 cm, ohr. v. 4,4 cm. 204 SE 16, sek. 3, kv. JJ5, OBD. 19, inv. št. DRN2-204 Odlomki ustja, ostenja in dna krožnika; NK1; premaz na notranji površini in zunanji površini ustja; sekundarno prež- gano. Pr. u. 33,9 cm, pr. d. 30,8 cm, v. 5 cm. 205 SE 16, sek. 3, kv. PP9, PN 76, OBD. 36, inv. št. DRN2-205 Odlomek ustja in ostenja krožnika; NK1; sekundarno prež- gano. Pr. u. 19,2 cm, pr. d. 16,1 cm, v. 4,4 cm. 206 SE 16, sek. 3, kv. OO8, PN 67, inv. št. DRN2-206 Odlomek ustja in ostenja krožnika; NK1; notranja površina in ustje sta ožgani. Pr. u. 21,3 cm, ohr. v. 3,4 cm. 207 SE 16, sek. 3, kv. II5, PN 37, OBD. 11, inv. št. DRN2-207 Odlomki ustja in ostenja finega lonca s stožčastim vratom in odebeljenim ustjem; NK1; sekundarno prežgana. Pr. u. 17,6 cm, ohr. v. 4,6 cm. 208 SE 16, sek. 3, kv. 2–3, PN 37, OBD. 28, inv. št. DRN2-208 Odlomki ustja in ostenja finega lonca z izvihanim nare- brenim ustjem; koleščkanje na zunanji strani ustja, utor za pokrov na notranji strani ustja; NK1. Pr. u. 15,8 cm, ohr. v. 2,2 cm. 209 SE 16, sek. 3, kv. II5, PN 37, OBD. 11a, inv. št. DRN2-209 Odlomki ročaja vrča; NK1; sekundarno prežgan. Ohr. dl. 8,8 cm, ohr. š. 2,6 cm. 210 SE 16, sek. 3, kv. II5, PN 37, OBD. 11b, inv. št. DRN2-210 Odlomki ročaja vrča; NK1; sekundarno prežgan. Ohr. dl. 7,8 cm, ohr. š. 2,8 cm. 184 Drnovo 2, AAS 104, 2022 201 202 203 204 205 206 207 208 209 210 SE 16; merilo 1 : 3. SE 16, merilo 1 : 3. 185 211 SE 16, sek. 3, kv. OO8, OBD. 67, inv. št. DRN2-211 Odlomek ustja in ostenja lonca z izvihanim ustjem; žleba na zunanji strani ustja; KK2b; zelo temno rjava barva. Pr. u. 19,5 cm, ohr. v. 1,5 cm. 212 SE 16, sek. 3, kv. JJ5, PN 72, OBD. 32, inv. št. DRN2-212 Odlomek ustja in ostenja jajčastega lonca z izvihanim ustjem; žleba na zunanji strani ustja; KK2a; bledo rjava do rjava barva. Pr. u. 29,5 cm, ohr. v. 3,5 cm. [213] SE 16, sek. 3, kv. HH4, PN 65 + PN 70 + PN 76, inv. št. DRN2-213 Odlomki ostenj več neopredeljivih posod; NK1, KK. [214] SE 16, sek. 3, kv. II5, PN 37, inv. št. DRN2-214 Odlomki ostenj več neopredeljivih posod; NK1, NK2, KK. 215 SE 16, sek. 3, kv. II5, PN 66, OBD. 18, inv. št. DRN2-215 Odlomek noska volutne oljenke; Loeschcke I B/C; prečišče- na keramika z redkimi vključki; O3; sekundarno prežgana. Ohr. dl. 2,5 cm, ohr. š. 2 cm. 216 SE 16, sek. 3, kv. JJ5, PN 27, inv. št. DRN2-216 Staljeno steklo. Ohr. dl. 2,1 cm, ohr. š. 2 cm. [217] SE 16, sek. 3, kv. HH4, PN 69, inv. št. DRN2-217 Odlomek ostenja posode iz modrikasto zelenkastega/na- ravno obarvanega stekla. 218 SE 16, sek. 3, kv. GG3, PN 57, inv. št. DRN2-218 Srebrn novec, Gordianus III. 241–243, An, Roma, RIC 83. Datacija: sredina 3. stoletja. 219 SE 16, sek. 3, kv. JJ5, PN 29, inv. št. DRN2-219 Bronast novec, Severus, Maximinus II. ali Constantinus I., 305–307, Num Siscia/Alexandria, RIC ?. Datacija: začetek 4. stoletja.. 220 SE 16, sek. 3, kv. FF2, PN 17, inv. št. DRN2-220 Železen klin. Dl. 16,4 cm, š. 2,3 cm. 221 SE 16, sek. 3, kv. /, PN 58, inv. št. DRN2-221 Odlomek železnega predmeta – držalo noža? Dl. 5,8 cm, š. 2,9 cm. 186 Drnovo 2, AAS 104, 2022 211 220 212 215 216 221 SE 16; 211, 212, 215 merilo 1 : 3, 216 merilo 1 : 2, ostalo merilo 1 : 1. SE 16; 211–212, 215 merilo 1 : 3, 216 merilo 1 : 2, ostalo merilo 1 : 1. 187 222 SE 16, sek. 3, kv. GG3, PN 59, inv. št. DRN2-222 Železen vejnik s širokim ukrivljenim ploščatim rezilom in zoženim trnom pravokotnega preseka za nasaditev ročaja. Dl. 15,1 cm, š. 7,7 cm. 223 SE 16, sek. 3, kv. GG3, PN 60, inv. št. DRN2-223 Železna samostrelna ost. Dl. 8,1 cm, š. 1,2 cm. 224 SE 16, sek. 3, kv. EE2, PN 63, inv. št. DRN2-224 Železna dvokrilna puščična ost s tulcem. Dl. 3,7 cm, š. 1,5 cm. 225 SE 16, sek. 3, kv. BB1002, PN 62, inv. št. DRN2-225 Železna puščična konica z listom deltaste oblike in s splo- ščenim presekom. Dl. 8,2 cm, š. 1,4 cm. 226 SE 16, sek. 3, kv. HH4, PN 64, inv. št. DRN2-226 Železna kapica žeblja. Dl. 2,5 cm, š. 2,4 cm. 227 SE 16, sek. 3, kv. KK6, OBD. 201, inv. št. DRN2-227 Odlomek ustja sklede; oksidacijsko žganje; trda; finozrnata lončarska masa brez vključkov; bel engoba premaz, preko oblit prosojen lošč na zunanji in notranji površini. Pr. u. 18 cm, ohr. v. 2,4 cm. 188 Drnovo 2, AAS 104, 2022 222 225 223 224 227 226 SE 16; 227 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 1. SE 16; 227 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 1. 189 Plast SE 17 [242] SE 17, sek. 3, kv. LL6, PN 4, inv. št. DRN2-242 Odlomki ostenja nedefinirane posode; NK1. 228 SE 17, sek. 3, kv. LL6, PN 9, OBD. 3a, inv. št. DRN2-228 Odlomek ustja in ostenja sklede; posnetek oblike Drag. [243] SE 17, sek. 3, kv. LL6, PN 5, inv. št. DRN2-243 37; žleba, koleščkanje in žigosanje v obliki podkve; NK1; Odlomki ostenj več neopredeljivih posod; NK1, NK2, KK. premaz na zunanji površini; sekundarno prežgana. Pr. u. [244] SE 17, sek. 3, kv. LL6, PN 2a, inv. št. DRN2-244 20,4 cm, pr. ohr. v. 5,9 cm. Odlomki ostenja iz modro zelenega/naravno obarvanega 229 SE 17, sek. 3, kv. LL6, PN 9, OBD. 3b, inv. št. DRN2-229 stekla – balzamarij?. Odlomek ustja in ostenja sklede; posnetek oblike Drag. [245] SE 17, sek. ??, kv. ??, PN 122, DRN2-200 37; žleba, koleščkanje in žigosanje v obliki podkve NK1; Železen žebelj. Ohr. dl. 2,5 cm, ohr. š. 4,1 cm. premaz na zunanji in notranji površini, slabo ohranjen; sekundarno prežgana. Pr. u. 15,6 cm, ohr. v. 2,6 cm. 246 SE 17, sek. 3, kv. KK6, OBD. 200, inv. št. DRN2-246 Odlomek ustja in ostenja lonca; oksidacijsko žganje; trda; [230] SE 17, sek. 3, kv. NN6, PN 7, OBD. 2, inv. št. drobnozrnata lončarska masa z obilnimi vključki grobozrnatih DRN2-230 in drobnozrnatih železovih oksidov ter z redkimi vključki drob- Odlomek prstanastega dna in ostenja nedefinirane posode; nozrnatega kalcita; notranja in zunanja površina zelo bledo NK1; premaz na notranji površini. rjavkaste barve. Pr. u. 25 cm, ohr. v. 1,5 cm. 231 SE 17, sek. 3, kv. LL6, PN 9, OBD. 3c, inv. št. DRN2-231 247 SE 17, sek. 3, kv. KK-LL7, OBD. 206, inv. št. DRN2-247 Odlomek ustja in ostenja krožnika; NK1; premaz na notranji Odlomek dna in ostenja sklede; oksidacijsko žganje; trda; in zunanji površini. Pr. u. 15,8 cm, ohr. v. 2,6 cm. finozrnata lončarska masa z zelo redkimi vključki finozrnatih železovih oksidov; notranja površina bele barve, premazana z 232 SE 17, sek. 3, kv. LL6, PN 3, inv. št. DRN2-232 belim engobo ter oblita s prosojnim loščem, zunanja površi- Odlomek ustja in ostenja krožnika; NK1; premaz na notranji na brez premaza, bledo rjavkaste barve. Pr. d. 10 cm, ohr. v. površini in zunanji površini ustja. Pr. u. 22,9 cm, ohr. v. 3,4 cm. 3 cm. Plast SE 18 233 SE 17, sek. 3, kv. HH4, PN 71, inv. št. DRN2-233 [248] SE 18, sek. 3, kv. JJKK5, inv. št. DRN2-248 Odlomki ustja in ostenja finega lonca z izvihanim ustjem; Odlomki treh železnih žebljičkov. Ohr. dl. 2,5 cm, ohr. š. NK1; sekundarno prežgana. Pr. u. 17 cm, ohr. v. 3,3 cm. 4,1 cm. 234 SE 17, sek. 3, kv. LL5, PN 1, OBD. 1, inv. št. DRN2-234 Plast SE 24 Odlomek ustja in ostenja jajčastega lonca z izvihanim ustjem; glavničenje na ostenju; KK2b. Pr. u. 24,9 cm, ohr. v. 249 SE 24, sek. 3, kv. LL7, inv. št. DRN2-249 4,8 cm. Odlomki ustja in ostenja steklenega vrča?. Pr. u. 3,7 cm, ohr. 235 SE 17, sek. 3, kv. LL6, PN 18, inv. št. DRN2-235 v. 3,4 cm. Odlomek ostenja jajčastega lonca z izvihanim ustjem; glav- ničenje na ostenju; KK2b. Ohr. dl. 7,8 cm, ohr. š. 7 cm. 236 SE 17, sek. 3, kv. LL6, PN 9, OBD. 3d, inv. št. DRN2-236 Odlomek ustja in ostenja jajčastega lonca z izvihanim ustjem; KK2a. Pr. u. 9,1 cm, ohr. v. 2,2 cm. [237] SE 17, sek. 3, kv. LL6, PN 9, inv. št. DRN2-237 Odlomki dna in ostenj več neopredeljivih posod; NK1, NK2 brez premaza in s premazom. [238] SE 17, sek. 3, kv. MM6, PN 6, inv. št. DRN2-238 Odlomki ostenj več nedefiniranih posod; NK1. [239] SE 17, sek. 3, kv. HH4, PN 71, inv. št. DRN2-239 Odlomki ostenj več nedefiniranih posod; NK1, KK. [240] SE 17, sek. 3, kv. LL6, PN 2b, inv. št. DRN2-240 Odlomki ostenj nedefiniranih posod; NK1, KK. [241] SE 17, sek. 3, kv. LL6, PN 8, inv. št. DRN2-241 Odlomki ostenj več nedefiniranih posod; NK1, NK2, KK. 190 Drnovo 2, AAS 104, 2022 228 229 231 232 233 234 235 236 246 247 249 250 SE 17, merilo 1 : 3. 228–247 SE 17, 249 SE 24; 249 merilo 1 : 1, ostalo merilo 1 : 3. 251 191 252 255 257 258 259 249 SE 24, 250 SE 6, 251 SE 8, 252 SE 25B, 255, 257−259 SE 9; 249, 252, 257 merilo 1 : 1, ostalo merilo 1 : 3. 10.2 Poselitvena faza II: 258 SE 9, kv. A-B/1002-1003, OBD. 202, DRN2-258 novoveško oziroma polpreteklo Odlomek ustja in ostenja sklede; oksidacijsko žganje; trda; finozrnata lončarska masa; notranja in zunanja površina obdobje obliti z rjavkastim loščem. Pr. u. 25,6 cm, ohr. v. 2 cm. Plast SE 6 259 SE 9, sek. 4, kv. CC4, OBD. 203, DRN2-259 Odlomek ustja in ostenja posode; na ustju horizontalna 250 SE 6, sek. 4, kv. E2, OBD. 204, inv. št. DRN2-250 linija odtisov šila; redukcijsko žganje, v končni fazi kratko- Odlomek ustja in ostenja lonca; oksidacijsko žganje; trda; trajno vzpostavljena oksidacijska atmosfera; trda; finozrnata drobnozrnata lončarska masa z zelo redkimi vključki drob- lončarska masa z zelo redkimi vključki drobnozrnatih žele- nozrnatih železovih oksidov in kremena; notranja površina zovih oksidov; notranja površina oblita z rjavim loščem, ki oblita z rjavkastim loščem, ki se preliva preko zunanjega se preliva preko zunanjega roba ustja na ostenje, zunanja roba ustja, zunanja površina svetlo rjave do temno sive površina svetlo rjave do temno sive barve z ožganimi barve z ožganimi ostanki. Pr. u. 14 cm, ohr. v. 2,3 cm. ostanki. Ohr. dl. 3,5 cm, ohr. v. 3,4 cm. Plast SE 8 251 SE 8, sek. 4, kv. E6, OBD. 205, inv. št. DRN2-251 Odlomek ustja in ostenja lonca; oksidacijsko žganje; trda; finozrnata lončarska masa z zelo redkimi vključki finozrna- tih železovih oksidov; notranja površina oblita z rjavkastim loščem, ki se preliva preko zunanjega roba ustja, zuna- nja površina temno sive barve z ožganimi ostanki. Pr. u. 25,6 cm, ohr. v. 1,7 cm. Plast SE 25b 252 SE 25B, sek. 3, kv. LL7, PN 11, inv. št. DRN2-252 Odlomek železnega noža. Ohr. dl. 8,7 cm, ohr. š. 2 cm. Plast SE 10 [253] SE 10, sek. 3, kv. RR9, OBD. 207, inv. št. DRN2-253 Odlomek ustja in ostenja cvetličnega lončka; aplicirano hori- zontalno valovito rebro; oksidacijsko žganje; trda; finozrnata lončarska masa; notranja in zunanja površina bledo svetlo oker barve. Pr. u. 21,4 cm, ohr. v. 5 cm. Plast SE 1 = SE 9 [254] SE 1, sek. ??, kv. ??, PN 161, DRN2-254 Železen žebelj? Ohr. dl. 2,5 cm, ohr. š. 4,1 cm. 255 SE 9, sek. 3, kv. LL8, OBD. 21, inv. št. DRN2-255 Odlomki ustja in ostenja sklede; posnetek oblike Drag. 37; žleba, koleščkanje in žigosanje v obliki palmet na ostenju; NK1; premaz na notranji površini in zunanji površini ustja. Pr. u. 24,9 cm, ohr. v. 5,7 cm. [256] SE 9, sek. 3, kv. LL8, OBD. 21a, inv. št. DRN2-256 Odlomki ustja in ostenja sklede; posnetek oblike Drag. 37; žleb, koleščkanje in žigosanje v obliki podkev na ostenju; NK1; premaz na zunanji in notranji površini. Pr. u. 25,5 cm, pr. ohr. v. 5,6 cm. 257 SE 9, sek. 4, kv. AB8, PN 10, inv. št. DRN2-257 Odlomek ploščatega železnega predmeta z luknjico. Ohr. dl. 4,9 cm, ohr. š. 1,4 cm. 192 Drnovo 2, AAS 104, 2022 249 250 251 252 255 257 258 259 249 SE 24, 250 SE 6, 251 SE 8, 252 SE 25B, 255, 257−259 SE 9; 249, 252, 257 merilo 1 : 1, ostalo merilo 1 : 3. 250 SE 6, 251 SE 8, 252 SE 25B, 255, 257–259 SE 9; 252, 257 merilo 1 : 1, ostalo merilo 1 : 3. 193 10.3 Sporadična najdba 260 SE ??, sek. ??, kv. ??, PN ??, OBD. ??, DRN2-260 Enoročajni vrč; NK1. Pr. u. 4,5 cm, pr. d. 8,9 cm, v. 23 cm. 194 Drnovo 2, AAS 104, 2022 260 Merilo 1 : 3. Sporadična najdba, merilo 1 : 3. 195