KRONIKA
Umrl je  prof. dr. Herbert Lelimann
8. m arca 1971 je  v F ra n k fu rtu  n a  M aini n ek a j tednov potem, ko je  p raz ­
noval svojo sedem desetletnico, um rl ta  znani nem ški geograf, k a te reg a  ime 
je  povezano z o rgan iz iran jem  povojnega geom orfološkega raz iskovan ja  k rasa . 
Bil je  pobudnik  in  v o d ja  K om isije za k ra šk a  v p rašan ja , k i je  12 le t delovala 
v okv iru  M ednarodne geografske un ije . Kot plod n jen ih  zasedan j so izšle 
štev ilne razprave, k i pom enijo  nova spoznan ja iz k rašk e  geom orfologije. Do 
svoje sm rti je  bil o sredn ja  osebnost m ed evropskim i k rašk im i geom orfologi. 
Sam se je  poskušal v raz iskovan ju  k ra sa  predvsem  v v lažn ih  trop ih . Č eprav  
se vsi k asn e jš i raziskovalci z n jegovim i pogledi niso s tr in ja li, pom eni Leh- 
m annovo delo na področju  k lasifik ac ije  tropskega k ra sa  in  n a s ta ja n ja  tam ­
k a jšn jih  k ra šk ih  polj vendarle  napredek . Sam sicer ni u p o rab lja l p r i svojih  
raz iskavah  k v an tita tiv n ih  m etod, j ih  je  p a  javno  zagovarja l. N esporna za­
sluga je  tudi, da je  m ed m lajšim i nem škim i raziskovalci podp ira l k v a n tita ­
tivne raziskave n a  k rasu . Tako je  vzgojil sodelavce, k i so v n jegov i dom o­
vini znatno š tev ilne jši ko t bi mogli soditi po obsegu nem škega k rasa . V težn ji, 
da bi razširil geom orfološke v id ike z d ina rskega k rasa  na ves svet, je  izdelal 
novo k lasifikac ijo  k rašk ih  po lj, k i je  mnogo bo lj kom pleksna od p re jšn jih . 
S tem  je  odprl začaran i krog, v k a terem  so se v rte li raz iskovalci k ra šk ih  
polj, k i so zagovarja li enak  nastanek  in enake h idro loške razm ere vseh polj.
Ivan Gams
Še dve težki izgubi za evropsko geografijo
(Daniel FAUCHER 1882—1970 in  Dino GRIBAUDI 1902—1971)
Poleti 1970 je  v visoki sta rosti um rl prof. D an iel F a u c h e r ,  eden zad­
n jih  zastopnikov s ta re jše  francoske geografske šole, senior francosk ih  a g ra r ­
n ih  geografov in  dolgoletni p rofesor in dekan  na un iverz i v Toulousi. N a j­
večji uspeh je  doživel s svojo klasično knjigo Geographie agraire, types de cul­
tures (Paris 1949), v kateri je  kot p rv i podal nekakšen svetovni sistem »tipov 
km etijstva« in  ki še danes ni izgubila svojega tem eljnega pomena. Bil je tud i 
ustanovitelj leta 1950 osnovane revije Revue geographique des Pyrenees et du  
Sud-O uest, ene najpom em bnejših revij v F ranciji, in soustanovitelj revije E tu­
des rurales (1960). Kot uspešen organizator in  m entor je  b il m ed m lajšim i fra n ­
coskimi geografi zelo priljub ljen , pa tud i na m ednarodnih p rired itvah , še vse 
do k o lo k v ija  o ag ra rn i geografiji in zgodovini v N aney ju  (1957), smo ga zelo 
radi srečavali. N jegova vloga v razvo ju  »agrarne« geografije  je  b ila  v ečk ra t 
p odčrtana tud i v našem  geografskem  tisku.
D ino (Ferdinando) G r  i b a u d i , k i smo ga zadn jič  srečali še čilega in 
zd ravega na konferenci o ag ra rn i tipologiji v V eroni ok tobra  1970, je  n ek a j 
mesecev zatem  (januarja  1971) nenadom a umrl. Bil je  v dobi po drugi svetovni 
v o jn i n a jm a rk a n tn e jša  vodilna oseba v ita lijan sk i geografiji, p redsedn ik  ita li­
janskega geografskega društva in kot tak  po XXI. m ednarodnem  geografskem