Zvezni center za izobraževanje kadrov
V ninj ukrepov, ki na.j vpliva-jo na povečanije delavne proiz.vod-nostj v našem gospodarstvu jna posebno mcsto ustanavljan)'e spe-oioilizimiih ustanov, ki vsoka zase posve<5a.jo svojo pozornost katare-mu jznied č ¦niteljev delovne pro-izvodnosti. Ena izmed takih usta-nov je Zvcam center za izobra-ževanje kadrov. Ta centar je b3 ustanovl.jen lanj v Zagrebu z na-log/o, da sezmnija vodilne kadxe gosp>oda.rstva in up.rave s sodoimi-mi metodatnj vtfdeaia in organitza-d]e dola.
Zagrebštk! center ra^una za se-tlaij s t.renii vrstami prograina svo-jega dcla.
Prvii prograni, ki dbse^a vesčino poutevanja, iz.popo'fl,jevan;ja de-lovnih melod, vodenja in prepire-čevanja ne?god pri <Mu, je name-njen nižjen\u vodilnerau osAju. Ta propraim bi, k.ifcor so si zam^slili, uresni^evali v samili pod.jet.jjh ta-ko, da bi center zbrai! strolkovn fa-ke, ki bi skrbali in vodilli uresn:-čevan,je lega programa.
Dnutgi prt^iram obsega ddlavao orRaniiacljo, d^onomsko vodemie podijctja, komerciailao poslovanijc in porswai«o politiko. Sredrtj« to-diJmj oseb)e, iu mu [e ta p-rosrani naimeajen, b: $e izobralevalo v cennru, delno pa tudi v podjenjih po posebaj prapraivfLjonih inštruk-torjih.
Končno pa otasega pruo<?ra.m za višje vod:l!no os^bje sodobne meto-de in leliniko rod^tva, dalovno or-sanizacJV>. prenažanije odgovoimo-sa, način upra-Hjaimja, spreijemanje rfdapov, vodcnije sesta.nkov itd.
Center ima na racapola^o stmo-kovmi kaidar, ki' sa sastaivijaiio do-tmuH in tnx stpokoviiijaki. Tii pre-<ianrjgo in  v\*J^o teč-ilje, «amkian-)e
in ra.z.pTavljainfa. Tuje strokcyvn.|a-ke je daila cencru na raz.po!ajo Medna,rodina delo-vna orgamzacija, k: je tudj smomo podprla njego-vo  ustanovkev.
Tečaiji  bodo  tra.jali dva  dni do sedem  tednov.  InfarmarivnJ  sem--
narji za direfctonie podijettj trajaijo na primer tri dni, semina.rii 14 dni, semimarji za poslovx>dje 3 do 4 dn', tečaji za jnitnjktorje za tehnjSno organizacšijo de!a 8 tadin<rr, pri če>-mcr odpadeta 2 todna na pTakni-no urjertie v podjctju štxL
Splošni podatki o čmi metalurgiji Evropske
skupnosti za premog in jeklo v letu 1955
(v milijonih ton)
Sclezna  ruda    (po   vsebini    železa   ln   nevključujoč drugih surovin ki vsebujejo železo):
Proizvodnja  Evropske  skupnosti .......   22,2
Od tega:
1.  porabljeno v državah, ki so pridelale rudo .    15,2
2.  porabljeno v drugih državah Evrop. skupnosti     6,3
Potrošnja   uvožene   rude..........    10,4
Skupna  potrošnja  železne   rude   .......   31,6
Koks:
Potrošnja     .../....«»*<**..   40.7
Staro železo:        ,             4
Lastna proizvodnja tovarn    .   ..*.....   13,1
Dodatni nakupi na nacional. trž. ....'...     8,7
Dodatni nakupi v drugih državah Evr. skupnosti     1,1 Dodatni nakupi v drugih državah izven Evrop-
ske skupnosti...............     2,9
Potrošnja starega železa
v  visokih  pečeh  ...«««»»»»4.     4,0
v jeklarnah........*..*..   20.1
Proizvodnja  surovega  železa    ••••••••   41,0
za predelavo v livarnah ..<•««.<.     3,9
za  predelavo v  jeklarnah  ..»*«...   37,1
Froizvodnja surovega jekla .........   52,7
Valjanl  izdelki:
praizvodnja..............   36^
+  uvoz iz držav izven Evrop. skupnosti .   .     0,9
— izvoz v države izven Evrop3ke skupnosti     7,3
presežek izvoza v države izven E. skupnostt     6,4
gospodarska potrošnja Evropske skupnosti  .   29,8
O p o ra b a :   Ta   tabela   spada   k članku   o Evropski skupnofiti za prentog in jeklo na 15. »trani.