SCCT. 85. Mhhi plilm t (E;i sam slovenski brod (ladja) je vreden več kot vse tirade (slavospevi)!« Pametna, trezna beseda, izgovorjena o pravem času, mora nam vsem postati vodilo! Kar velja za morsko, velja tudi za kopno posest! Meje ne bomo utrdili z besedami, ampak s tem, če napnemo vse sile, da naš narodni živelj na meji gospodarsko tako okrepimo, da se bo lahko sam postavil v bran tujemu valu. Dokler bomo pustili, da našo zemljo kupuje tuj kapital, js vsako, še tako dobro zamišljeno narodno-obrambno delo proč vržen trud. Našo zemljo pa bo igraje lahko kupoval tuji kapital vse dotlej, dokler bomo prepuščali našega obmejnega človeka v največjih stiskah na milost in nemilost lastni bedi. 'Rešimo zemlje, da rešimo nared 1 Če hočemo res pomagati; če hočemo res ohraniti vsaj sedanjo narodno last, se je treba strniti in združiti vse sile v obrambo. Vsi činitelji pa morajo biti s svojim delom usmerjeni tako, da rešimo slovenskemu človeku zemljo. Kajti spet je po naravnem zakonu zemlja prava in trajna človekova hraniteljica in rednica. Ako tedaj osvobodimo slovensko zemljo in jo vsaj na meji rešimo tujega gospodarskega jarma, se nam ne bo treba bati za narodnost obmejnih Slovencev! mož, ki je resno in pametno spregovoril o gospodarstvu, tega so nagnali, češ, da je boljševik. In ljudstvo mora lepo naprej poslušati »čisto politiko«, ki mu jo pridigajo neodgovorni agitatorji. Dobro se še spominjamo časov — še pol leta ni od takrat — ko se je pri nas povsod po deželi agitiralo za volivno abstinenco, češ, ljudstvo, počakaj, ko , , \< bodo voli po 20.— dinarjev in v vseli hranilnicah bo polno denarja. Mnogi podeželski ljudje so nasedli in so čakali in čakali. Nekaj so res pričakali, toda poglavitnega pa le niso pričakali, namreč da bodo voli po 20-— dinarjev in hranilnice polne denarja. Pač — cena volom je še bolj padla in za denar v hranilnicah je še težje kot je bilo. Da, politiko so dobili, toda o gospodarstvu, o olajšanju gospodarskega položaja ni ne duha ne sluha. Žalostni in obupani se danes vsi tisti, ki so takim obljubam verjeli. To je šola, ki odpira oči! In spet se nahajamo kmetje v položaju, ko je okoli nas vse polno »čiste politike«, resnega govora o našem propadajočem gospodarstvu pa nobenega. S strahom se vprašujemo, kaj bo jutri, kaj pojutrišnjem;; okoli nas brenče agi-torji in sladko vabijo, o naši gospodarski usodi ne bo nobeden ničesar povedal, o dnevni politiki pa seveda dosti in preveč, kar nas pa prav nič ne zanima. Včeraj je ob 10. dopoldne v Ljubljani umrl Dragotin Hribar, za našo gospodarsko, politično in kulturno zgodovino značilna osebnost. Po kojnik je bil dolga leta predsednik Zveze indu-strijcev. Sam je imel lepo urejeno in uspevajočo tovarno za pletenine v Ljubljani. Pokojnik je deloval tudi na kulturnem polju in je med drugim izdajal leposlovni ilustrovani mesečnik »Slovan«. Slovenski narod ohrani zaslužnemu gospodarstveniku trajen spomin. Roj sini dan 2V/. Vel. kralja 'Petra II. Proslavo rojstnega dne našega mladega kralja Petra II. so po vsej državi obhajali z veliko slovesnostjo v trden in neovrgljiv dokaz, da se naša tako težko preizkušena domovina trdno in zvesto oklepa viteškega vladarskega doma narodu vselej zvestih Karadjordjevičev Po mestih, trgih in vaseh je bila povsod opravljena slovesna služba božja, ki so se jo poleg številuega občinstva udeležili predstavniki oblasti in društev. Poedina društva so posebej še i bakljadami, spominskimi prireditvami in predavanji poveli-; čala slavje tega due. Najlepše in najtopleje pa je proslavil rojstni dan svojega kralja slovenski kmet, ki je v molitvi, v tihem razgovoru z Bogom želel in prosil za svojega kralja in za mlado Jugoslavijo blagoslova iz neba, da bi oba uspevala in se krepila kakor na polju mlada setev. Teden v domači politiki Zadnji čas v naši notranji politiki ni bilo takih dogodkov, ki bi utegnili zanimati našega kmeta. Politično delo je obtičalo ob ustvarjanju novih vsedržavnili strank, od katerih si nekateri politiki obetajo ozdravljenja naših neveselih razmer. Resnici na ljubo moramo ugotoviti, da kmetje od tega dela ne pričakujemo nobenih uspehov. JZUE baje razvija veliko politično delavnost, ki se ji pa slovenski poslanci še niso priključili niti se niso postavili proti njej. JftS prireja bučne 6hode. Koliko bodo rodili resničnih uspehov, bo pokazala šele bližnja bodočnost. V splošnem lahko samo rečemo, da je vsa naša notranja politika zadnjih dni eno samo veliko vprašanje na katerega menda nihče ne ve odgovora. Če je to dobro in zdravo, o tem naj razmišljajo. naši čitatelji sami. Kako se godi našemu kmetu ? Neodgovorna zn škodljiva agitacija Tedenski zun.~i Vsa zunanjepolitična pozornost prejšnjega tedna je veljala zasedanju DN na katerem naj bi prišlo do toliko pričakovane mirne rešitve abesinsko-italijanskega spora. V Ženevi, kjer se je zasedanj© vršilo, je bilo zbranih vse polno diplomatov, vendar pa stvar ni potekla gladko kot so mnogi pričakovali. Abesinski delegat prof. Joz6 je na glavnem zasedanju v ostrih besedah grajal italijansko politiko in postopanje v Afriki. Spričo te javne graje se je napetost tako stopnjevala, da je naposled italijanski delegat pri DN baron Aloiai zapustil dvorano, s čimer je bila ustvarjena še mučnejša situacija. Po vsestranskem prizadevanju se je stvar tako za silo pobotala kot pravi pregovor >da je volk sit, koza pa cela«. Podoba pa je, da je dejansko napetost abesinsko-italijanskega spora ostala prav taka, kakršna je bila. Abesinija se še nadalje oborožuje ter prav mrzlično pripravlja obrambo. Vsepovsod gradi večje ali manjše utrdbe in svoje čete in vojaštvo razporeja pred- Italijanski zastopnik baron Aloisi zapušča dvorano, kjer so zastopniki v to določenih držav razpravljali o laško-abesinskem sporu vsem v severnem predelu, kjer se nadeja spopada z Italijo. Razume se, da je Tudi Italija sredi najživahnejših priprav za obrambo in napad. Ker Društvo Narodov ni utegnilo rešiti spora dokončno, tako da bi zadovoljilo obe stranki in da bi se razčistila nejasna evropska situacija, je mogoče pričakovati, da se bo v najkrajšem času vršila v Stresi konferenca treh to je Anglije, Francije in Italije. Ta konferenca naj bi šele dala zadovoljiv odgovor in rešitev spora. Poleg glavnega zasedanja DN se je skoraj istočasno vršil v Ženevi kongres manjšin ki mu je predsedoval nekdanji poslanec primorskih Slovencev dr. Vilfan. Kongres je izzvenel v živ in resen opomin vsej evropski javnosti, kako ponekod živijo narodne manjšine v težkem in skrajno sramotnem položaju, brez vsakih pravic, dasi so jim te zajamčene v mednarodnih pogodbah. Francija se v pogajanjih za mirno rešitev afriškega napetega položaja prav skrbno zavzema. Vendar ji doslej še ni uspela njena miroljubna politika. — Zelo prisrčno je prejšnji teden sprejela mi- oliličiii jpvegled nistrskega predsednika naše vlade dr. Stojadi-noviča. Ta obisk je spet potrdil tesno prijateljstvo naše države in Francije. Anglija igra v afriškem sporu slej ko prej sila čudno vlogo. Takozvana petrolejska afera se je sicer nekoliko polegla, vendar pa je zapustila nepri- Odstopivši japonski vojni minister Hayaši jeten vtis, da je vse skupaj čisto navadna kupčija in prav zamotana borba za različne gospodarske in kolonijalne interese evropskih velesil v Afriki in zapadni Aziji. Če bi teh interesov ne bilo, bi bil že zdavnaj ves spor rešen. Na Poljskem so bile v nedeljo volitve. Končni izid sicer še ni znan, toda poročila pravijo, da je bila velika vo-livna abstinenca, ki so jo propagirale opozicijske stranke. Ponekod je glasovalo komaj 20 do 30°/o volivnih upravičencev. Na nekaterih juegtih je prišlo tudi do resnih incidentov. Razume se, da bo spričo takega volivnega načina dobila vlada večino, toda kaj k temu poreče ljudstvo, to je pa drugo vprašanje. Pozornost je vzbudil zadnji poziv vodje delavske stranke Lansburya, ki pravi, da je treba prirodne vire angleškega blagostanja spraviti v sklad s človeškimi pravicami. V CSR je postala posebno živahna nemška stranka »malega Fiihrerja« Heinleina. Prireja velike shode in ostro napada vlado in njeno delo. Splošen opozicijski pritisk dela češkoslovaški vladi prav resne skrbi. Maršal Italo Balbo, guverner Libije, je imenovan za vrhovnega poveljnika italijanskega sredozemskega letalstva ,,Slovenec" vabi slovenske mačkovce V nedeljskem »Slovencu« beremo med dru-dim: »... Tisti, ki zdaj iz nekega kljubovanja ne najdejo druge politične strehe nego je hr-vatsko-nacionalna, bi vendar (misli svoje mesto in uresničenje svojih teženj. Op. ur.) to lahko dosegli v sredi tiste stranke, ki je vedno bila in je tudi danes ostala slovenska in je s srbskimi in muslimanskimi brati stopila v skupno politično kolo ... < Radovedni smo, kaj porečejo na to slovenski mačkovci. Malo verjetno pa je, da bi se posrečilo »Slovencu« spraviti vse pod en klobuk in v bratski objem. Kaj — če je pa le res, da se »Slovenec« boji splošne opozicije!? Sicer bi ne vabil! i£e spel monopol na nacionalizem Znano je, da so bili vsi takozvani »monopolisti na nacionalizem« izločeni od političnega vodstva. S tem smo tudi mi upali, da je zaključeno poglavje »nacionalnega monopola«. Podoba pa je, da se nekaterim strašno toži po tem monopolu; to umazanijo poskušajo zanesti celo med mladino ter jo s tem okužiti. Tako je na nedavni otvoritvi mladinskega narodno obrambnega tečaja zastopnik ZKI) (Zveze kulturnih društev) pozdravil zbrano mladino prav na kratko, rekoč: »Mladina spet manifestira za nacionalno misel, agitatorji zelene, rdeče in črne zastave bodo kar utihnili pred bojevito^tjo take mladine!« Torej spet delitev na nacionalne in nenacio-nalne. Gospodje, z besedami je enostavno biti nacionalist, mi kmetje pa smo z dejanji narodno zavedni ljudje. Zemljo čuvamo, vi pa besedičite! »Slovenski gospodar" se foud.c moli Častno in pošteno borbo si vsi želimo. Upali smo, da so tega tudi »Slovenski gospodar« zaveda. Žal, smo se zmotili. V zadnji številki prav zavito pripoveduje o liberalizmu in komunizmu. Na taka zaplotniška namigavanja in sumničenja, ki presegajo okvir častne borbe, kot kmetski, narodni in državotvorni pokret ne odgovarjamo, ker bi s tem onečastili dobro ime in svetost ideje našega pokreta. ,,Slovenska zemlja glasilo g. Janeza Kocmurja, sporoča slovenski javnosti, da so se vse mačkovske skupinice v Sloveniji pobotale in postalo složne. — Poleg tega sporoča, da je Janez Kocmur pripravljen ponuditi se dr. Marušiču, da mu bo brisal solze, ki jih bo pretočil za Pofom. — Glede »Metropola« pa je verjetno, da se gospod (sodrug?) Janez Kocmur zavoljo zadnjega deževja boji poplave. Takegale meščana, prepleskanega s kmetsko socialno solzavostjo, poplava kaj naglo odmese. Naše organizacije pa so Irdne in so poplav ne boje! Zdaj na jesen pridejo vsako leto poplave: gospod Janez Kocmur, upoštevajte to! Cvfunao razpuščena Banska uprava Dravske banovine je v smislu društvenega in zborovalnega zakona razpustila organizacijo jugoslovanske nacionalne omla-dine »Orjunao«. Organizacija je bila razpuščena zaradi tega, ker se je politično udejstvovala. Nas kmetov se ta razpust ne tiče, ker se nam take organizacije nikakor ne zde nujno potreb-^ ne. Kruh, delo in spet delo, to je edina zdrava podlaga vsega življenja. Savinjska dolina mogočno i&-pov&duje hmotslvo Nad 4000 kmetske mladine manifestira za kmetsko misel Celjski pododbor Zveze kmetskih fantov in deklet je s svojimi 22 včlanjenimi društvi organiziral preteklo nedeljo kmetski praznik v Žalcu. Vse je pričakovalo kmetsko mladino in njej v pozdrav so skoro vsi tržani izobesiti na hišah državne zastave. V zgodnjih popoldanskih urah je postal trg zbirališče zavedne kmetske mladine, ki se je v nepričakovanem številu odzvala vabilu. Prihajali so lepo okrašeni vozovi; mladostna pesem, vriskanje in harmonika na vsakem. Kmalu po drugi uri so številni reditelji uredili pestro po-vorko, ki se je pričela pomikati odi gornjega dela trga in se je vila preko vsega Žalca, do kraja drevoreda in zopet nazaj. Godbe na pihala so s koračnicami dajale koraku takt, povzdigovale navdušenje kmetske zavednosti, ljudje v špalirju so iskreno pozdravljali kmetske konjenike na čelu, zvezin prapor s funkcijonarji, številne kolesarje z okrašenimi kolesi, kosce v zelenih srajcah, grabljice in žanjice v krojih, preko 20 okrašenih voz s prikazi kmetskga dela in iz marsikatere hiše se je ob iskrenih vzklikih vsipalo na povorko mnogo cvetja. Nato se je vršilo na travniku g. Krašovica manifestacijsko zborovanje in tekma koscev. Na okrašeni tribuni, nad katero so vihrale državne in velika zelena zastava s štiriperesno deteljico, so bili zbrani zastopniki mladega kmetskega gibanja, funkcijonarji pododborov s predsedni- Zadnji čas opažamo v verskem časopisju članke, v katerih grdo napada Društva kmetskih fantov in deklet. To je najbrže dalo pobudo tudi našemu dušnemu pastirju, da nam je v nedeljo bral levite raz lečo. Stare mamice, ki so mu hotele verjeti, je podučil, da je to društvo silno pregrešno; saj sta ga v času splošne dekadence spočela Pucl in pa oni primorc Ma-rušič. Triumf je dosegel s trditvijo, da imajo smrtni greh ne-ie oni, ki so v nedeljo kosili, ampak tudi vsi oni, ki so prireditvi prisostvovali. — Vam gospod župnik, bi mi organizirani fantje in dekleta na vaša izvajanja odgovorili, da še verujemo v Boga, pač pa utegnemo izgubiti vso vero v svojega dušnega pastirja, ako se bode s prostora — od koder naj se sliši beseda božja — slišalo rovarjenje proti našemu reno-miranemu društvu kmetskih fantov in deklet, Teharje. Trdili ste, da sta se pri nas izgubila dva poštena fanta, ki sta bila poprej člana vašega prosvetnega društva. Evo vam dokaz, kako nam Vaša agresivnost služi v reklamo. Vemo, da smo Vam trn v peti tudi zato, ker vaš redi-vivus »Prosvetno društvo« zaradi nas zelo trpi. Naši pošteni fantje in dekleta so že postali toliko samozavestni in samostojni, da znajo in hočejo biti na svojem svoji gospodarji. Časi, ko so nam ukazovali visoki častiželjni gospodje, ki z nami nimajo druge zveze kakor da od naših žuljavih rok dobro in brezskrbno živijo, so minuli. Zelo, zelo se motite, ako mislite, da nas bodete s svojimi pridigami uničili ali celo pridobili v vaše prosvetno društvo, v katerem nam itak ne bi mogli ničesar nuditi. Vaše nauke hodimo rajši v cerkev poslušat. Spominjamo se' še tudi, da za zavedne ljudi pri prosvetnem društvu ni prostora, kar priča zlasti dejstvo, da je bilo to društvo, ki ste ga v nedeljo restavrirali, pred dvemi leli razpuščeno baš zaradi tega, ker voditelji niso hoteli podpisati udauostne izjave. kom Zveze kmetskih fantov in deklet tov. Ivanom Kronovškom in tajnikom tov. Stanetom Škrabarjem. Nad tritisoč glavo množico je pozdravil poslevodeči podpredsednik celjskega pododbora tov. Tone Merslavič, nato predsednik ptujskega pododbora tov. Joško Tomažič in tajnik krškega pododbora tov. Peter Lipovž. Za tem je govoril predsednik Zveze tov. Ivan Kro-novšek, ki je razvijal program kmetsko-mladin-skega gibanja in zlasti poudarjal kulturno-prosvetni značaj organizacije, ki ga je znala čuvati pred poskusi raznih vplivov. Sledile so burne ovacije. Z vsem zanimanjem je nato 6ledila zbrana množica slikoviti tekmi koscev, ki je bila prirejena v čast kmetskemu delu. Mesta so posamezni tekmovalci zasedli tako-le: I. Rogelj Josip, št. Pavel pri Preboldu; II. Rojnik Jakob, Št. Jurij ob Taboru; III. Jože Fidler, Ponikva ob južni železnici. Tudi ostali tekmovalci po brzini in čistoči košnje za prvimi niso mnogo zaostajali. Tekmovalcem so se razdelila lepa, praktična darila. k Po tekmi se je množica po večini podala na veselični prostor na vrtu g. Pikla, kjer so se tovariši in tovarišice iz najoddaljenejših in bližnjih krajev med seboj spoznali, navezali iskrene tovariške stike in se svobodno porazgovoriti o najbolj perečih vprašanjih mladega kmetskega pokreta. Vse to vam povemo zalo, ker nočemo biti farizeji. Pisec domoljubovega članka se spodtika nad tem, da je našel nekje društvo kmetskih fantov in deklet, katerega predsednik je profesionalec, tajnica pa učiteljica. Čudim se temu kratko-vidnežu, kako je zamogel priti na nekaj tako pametnega. Pojdite vendar in povprašajte, odkod je doma oni obrtnik in odkod g. učiteljica. Ne bo Vam težko zvedeti, da sta obadva izpod kmelskega krova, kateri je pa postal premajhen in sta bila primorana seči po drugem koščku kruha. Vkljub boju za obstanek sta pa ostala kakor tisoče drugih, značajna in zvesta rodni grudi — svojemu domu. Vedite, da ni kmetska mladina ustvarjena le za motiko in plug. Ako še ne veste, pa vejte sedaj, da je naša organizacija patrijotična in da mi kmetski fanti in dekleta nastopamo vedno in povsodi le za dobrobit svoje domovine, za vero svojih prednikov, skratka za dediščino svojih dedov. —šek. Za shu&ni nastop bmefskega stanu V soboto 31. avgusta in v nedeljo 1. septembra je bilo na šentjurski šoli vse živo. Kmetska mladina iz cele dravske banovine je prihitela z vlaki, avtomobili, kolesi in peš, da da duš-k asvojemu razpoloženju. Med njo pa je bilo opažati tudi starejše može — a tudi ti so prežeti mladostnega duha vneto sledili zborovanju kakor nedeljski proslavi. Zaradi nepričakovano velike udeležbe se je morala vsa prireditev ršiti zunaj šole na dvorišču. Sobotno zborovanje je ob 17. uri otvoril predsednik Z. A. K. S. g. Ovsenik ter pozdravil zastopnika banske uprave g. ing. Zidanška, vse druge udlične goste in z lepim uvodom poudaril pomen zborovanja. Ravnatelj šole g. Petkovšek je nato je z njemu lastnim očetovskim poudarkom Obrazložil važnost prireditve, ki naj bo še v pozni zgodovini kmetske kulture označena kot svetel mejnik 25 letnega apostolskega dela za procvit naše vasi. Tov. Bautan je za tem podal referat, v katerem je nanizal neštete razloge, ki nujno kriče po kmetski stanovski združitvi in katera naj bi se čimprej uresničila v obliki kmet^ skih zbornic. S tem pa je že bila dvignjena za-tvornica kipečega mladega duha med ostalo mladino in začela se je »parlamentarna« debata, v kateri je bilo opažati, da bo mlada generacija v polni meri kos nalogi, ki jo čaka. Tu sem so morali priti oni zakrknjenci, ki tožijo o »pokvarjeni mladini« in prepričali bi se, da — če le kje — je vprav v teh mladih dn svežih silah ključ do boljše bodočnosti. Tu se mpa bi morali priti tudi oni, od katerih je kmetski stan zaman pričakoval kmečkih zbornic ... Po soglasni združitvi načel, ki naj se jih vnese v smernice kmečkih zbornic, se jo z nezmanjšano živahnostjo razmotrivalo pereče vprašanje razdolžitve in zaščite kmeta. Ker tozadevne debate le ni in ni bilo kraja, je ljubeznivi hišni gospodar povabil zborovalce na večerjo, po kateri pa se e razprava z nezmanjšano vnemo nadaljevl. šele v času, ko je že vsa bližnja in daljna okolica sladko snivala, so se drzni borca zedinili v ugotovitvi: 1. Na vse kmečke dolgove prevzame država in naj vs dotlej ne zahteva niti obresti, dokler ne postanejo kmečka posestva spet aktivna, plačilo dolgov samih pa naj se poišče pri onih, ki so današnjega stanja krivi; 2. Na se uzakoni stalnost vseh kmetij do višine Din 5000 kot. čistega donosa, vključnost potrebnega orodja, stavb in hrane. Ura se je nagibala že na polnoč, toda zborovalci 60 se — kakor ravnokar prespani — vrgli na tretjo točko dnevnega rda in načeli vprašanje stanovskega zastopstva. Kakor vsa druga, tako je tudi ta debata v polni meri zaslužila vso pozornost številnih zbo-rovalcev. Povemo naj le radostno ugotovitev, da je to zborovanje jasno dokazalo, da e kmetska mladina dozorela svoii nalogi, ki jo čaka; a prva teh je organizacija vsega kmetskega stanu — brez ozira na politično prepričanje — v enotno stanovsko zvezo. V ta namen se je sklenilo pozvati vse obstoječe in snujoče se toz. organizacije na anketo, ki naj pereče vprašan.e reši tako, kakor zahtevajo interesi kmetijstva. V prvih jutranjih uras šele so se zborovalci — kakor vojščaki kralja Matjaža razkropili pod obširni krov šentjurske šole. Komaj pa se je docela zdanilo — že je taborišče mlaidih borcev znova oživelo, da krona svoje delo obenem s svečano proslavo 25 letnice šole — katera ima nemalo zaslug, da se kmetski stan more nadejati vsestransko svežih in zdravih sil, ki naj mu pokažejo in utrdijo pot v boljšo bodočnost. Tudi počastitev jubileja se je vršila pod sinjim nebom in žgočim soincem — katerega pa se zagoreli obrazi niso prav nič plašili, pač pa so v kipečem zanosu vztrajali in vneto sledili številnim govornikom, ki so čedalje krepkejše poudarjali zasluge kmetskega šolstva in potrebo strokovne kakor splošne izobrazbe. Spet je že udarila 14. ura, ko se je zbor šele spomnil na svoje osebne potrebe. Pa je tudi v tem slučaju že bilo preskrbljeno s strani šolskega vodstva, njeih uslužbencev in gostoljubnih strežnic. Komaj je bilo pa s kosilom pri kraju, že se je zopet pokala vztrajnost mladeniških sil v vsej pestrosti; tu je skupina napenjala svoje duševne sile na seji, tam je druga ogledovala hlev, orodje, vrt, polje, gospodinjsko šolo itd. In še ko smo si segali v roke, je bilo čuti eno arao toplo željo: Da bi bilo čim preje in čimveč takih dni... V polni lonec več vode ne gre — Tako morajo dmeti eno pametno mero vse človeške želje. Kdor seje veter, žon/e vihar! Gasi jovofosiva so minuli JVcvicc V Radoriei je dveletni Gumilarjev Mihec pil jesihovo kislino. Malo je manjkalo, da ni umrl zaradi zastrupljenja. Prav v zadnjem trenutku se je posrečilo, rešiti ubogemu otroku življenje. Na Vevčah pri Ljubljani je zadnjo soboto gorelo v papirnici. Ogenj je bržkone nastal zaradi kratkega stika v električni napeljavi v podstrešju. Na pomoč so prihiteli gasilci iz Ljubljane, Zaloga, Sp. Kašlja in Most. Posrečilo se jim je ogenj omejiti in preprečiti hujšo nesrečo. — Težavno in nevarno gasilsko delo pa je pri tem požaru zahtevalo tri žrtve. Delavcu Svetku je vodni curek izbil levo oko, da mu je izstopilo, banovinski zdravnik dr. Jenko pa mu ga je spretno potisnil nazaj v očesno duplino, nakar so ponesrečenca odpeljali v ljubljansko bolnico. Manjše poškodbe sta odnesla neki gasilec in neki papirniški delavec. Pri Prevaljah so graničarji prijeli 241etne-ga čevljarskega pomočnika Antona Zimmer-manna iz Ribnice na Pohorju. Bil je brez listin in je rekel, da bi rad skozi Avstrijo prišel v Italijo, od tam pa v Abesinijo. Za zdaj ne bo s tem potovanjem nič. Na Ratežu so ponočnjaki ondan napadli posestnika Antona Tramteta in njegovo ženo, ko sta se vračala domov. Tramteta so tako pretepli, da ga je bilo treba odnesti domov. — Kasneje so pretepli isti razgrajači tudi kmet-Bkega fanta Franceta Vamplja, ki se je iz šmarjeških Toplic vračal domov. Tudi Tramtetova žena je dobila precej udai"ev, vendar njene poškodbe niso tako hude in se zdravi doma, medtem ko so morali moža prepeljati v bolnišnico usmiljenih bratov v Kandijo. — Orožniki eo že ugotovili imena divjih razgrajačev in prejmejo ti zasluženo »odliko« pri sodišču. Na Pohorju bodo postavili 10 metrov visoko piramido v počastitev spomina blagopokojnemu "kralju Aleksandru I. Zedinitelju. Lepo semensko rž in čisto semensko pšenico dobite najceneje pri »ekonom". KOLODVORSKA 7 Ii Gaberja je doma 651etni delavec Franc Sorej. L. 1910., je bil zaradi umora obsojen na smrt, nato pa pomiloščen na 20 letno ječo. Komaj je to odsedel, je 22. junija letos kradel v Bratislavoih. Zaradi te tatvine je bil spet obsojen na 6 mesecev strogega zapora. To je njegova 16. sodna kazen in je torej Šorej večino svojega življenja preživel v zaporih. V Studencih je nekdo ponoči napadel ključavničarja Jožeta Maleka, ko se je peljal s kolesom domov. Napadalec je Maleku močno poškodoval levo oko, pri padcu pa je dobil ključavničar tudi več prask in poškodb po telesu. V Statenbergu pri Makolah blizu Poljčan je te dni izbruhnil požar pri posestniku Cirilu Skledarju. Domačija je pogorela do tal, poleg tega pa je postal žrtev plamenov tudi Skledar-•jev dve in polletni sinček. Ogenj je izbruhnil ponoči. Prva se je zbudila mati Skledarica in .je takoj spravila vse 3 otroke in 701etno babico iz goreče hiše. Ko je nato šla reševat živino iz gorečega hleva, je najmlajši sinček spet smuknil v gorečo hišo in obstal pri zibelki. Sosedje so Drihiteli na pomoč. Videli so sicer fantka še Trgovina z mešanim blagom, lastna izdelovalnica odej ivan a.GR0SEK TREBNJE naznanja ponovno znižanje cen vsemu ma-nufakturnemu blagu, posebno klobukom, dežnikom, moškim srajcam, ženskim nogavicam, torbicam ter vsem krojaškim, šiviljskim in čevljarskim potrebščinam. Posebno je pa izpopolnil in do skrajne meje pocenil vse vrste usnja. Zaupajte, da kupite pri meni najcenejše. Sveže blago, poštena mera, nizke cene — za to Vam jamči dober glas staroznane trgovine Grosek živega. Preden pa so ga mogli rešiti, se je pregorelo tramovje zrušilo na ubogega otroka. Mati je obupno zaplakala, ko je izvedela, kaj se je zgodilo z njenim najmlajšim. Oče dela na neki žagi in je izvedel za nesrečo šele drugi dan. — Kako je ogenj nastal, še ni pojasnjeno, a z nesrečno družino sočustvuje vsa okolica. V Žicah pri Konjicah so neznanci vlomili v hišo, ki je last odvetnika dr. J. Sluge. Odnesli so samo zalogo raznih pijač. V Štrigovi so streljali z možnarjem. Nerodnost ali nesreča je hotela, da se je pri tem hlapec Anton Rebernik močno opekel po obeh nogah. V Trbovljah se je 9. t. m. v gostilni »Pri Škratu« nenadoma omračil um orožniškemu podnaredniku Gajšku. Začel je streljati okrog sebe in je usmrtil Franco Pečnikovo, svojega tovariša orožniškega pripravnika Nikolo Stoja- Frančiška Pečnik novica ter ranil še več drugih oseb. Upokojenega rudarja Antona Čaparja je zadel v glavo, vendar rana ni nevarna. — Pobesnelega podiia-rednika, ki je planil iz gostilne in dirjal po Trbovljah, je končno razorožila na pomoč. prispela orožniška patrulja, ki ga je zajela pred hišo stavbenika g. Božiča. Pri Sv. Križu pod Ljubljano se je 9. t. m. pripetila huda nesreča. Zjutraj se je posestnik Matija Velkavrh odpeljal s hlapcem Jožefom Jekšetom in deklo Marijo Puciharjevo v Mestni log. Pri Sv. Križu se je nenadoma splašil konj. Gospodar in hlapec sta srečno odskočila z voza, dekla pa je pri odskoku tako nesrečno butnila z glavo ob tla, da ji je počila lobanja. Razen tega si je pri padcu zlomila hrbtenico. Puci-harjeva je kmalu po nesreči izdihnila in jo je gospodar z drugim vozom peljal domov, kjer so jo položili na mrtvaški oder. Pokojna zapušča 7 letnega sinčka in žalujočo mater, ki jo je vprav na dan nesreče prišla obiskat z Dolenjskega. V Dornavi pri Ptuju je umrl 78 letni posestnik in gostilničar Franc Hrga. Pokojnik je bil zaradi svojega poštenega značaja splošno priljubljen in spoštovan. V Radomerščaku so podirali star skedenj. Pri tem je tram oplazil po hrbtu Franceta Per-ka in ga močno poškodoval. V Ptuju je ondan pogorela kolarnica posestniku Alojziju Ponikvarju. Hkratu je požar upe-pelil skedenj ter ostrešje na blevu. Zgorela je vsa krma in obilo orodja. Škoda znaša Din 20.000-—. f)cpi«i ■Spre/em v zadružni tečaj v Ljubljani Na Državni trgovski šoli se vrši vsako leto zadružni tečaj, ki traja od srede oktobra do velike noči. V tečaju se vzgajajo voditelji in drugi funkcionarji zadrug. Poučuje se slovenski jezik, računstvo, lepopisje, gospodarski zemljepis, knjigovodstvo, zadružništvo, nauk o v o*' tvu zadrug, zadružno menično in trgovsko pravo. Tečaj sprejema mladeniče, ki so dovršili 16. leto, vsaj ljudsko šolo in ki ostanejo na domu ter hočejo delovati v domačih zadrugah. Tečaj je velike važnosti tako za vzgojo zadružnih delavcev, kakor za vzgojo naših kmečkih mladeničev v obče, ker jim nudi potrebno izobrazbo, brez katere dandanes ne morejo več uspešno gospodariti. ■Kdor hoče obiskovati tečaj, mora prositi za sprejem. Prošnjo lahko naslovi na Zvezo slovenskih zadrug v Ljubljani in ji priloži krstni ali domovinski list in zadnje šolsko izpričevalo. Prošnje ni treba kolkovati. Kdor želi prejemati tudi podporo in misli, da ima pravico do nje, mora to v prošnji utemeljiti. Tako prošnjo predloži Zveza banski upravi, ki daje podpore. Banska uprava podeljuje podpore prosilcem, ki v prošnji utemeljijo, da so podpore vredni in potrebni. Poleg tega mora vsebovati prošnja tudi naslednje: 1. točen naslov prosilca, 2. očetovo (materino, če oče ni živ) ime, 3. datum in kraj rojstva, 4. izjavo, pri kateri zadrugi hoče sodelovati, 5. izjavo, koliko potrebuje podpore na mesec, 6. izjavo, da bo podporo vrnil, če jo bo banska uprava zahtevala v primeru, da v teku 5 let ne bo hotel sodelovati pri nobeni zadrugi. Prošnjo je treba vložiti najpozneje do 25. 'septembra. Rešitev prošenj prejmejo prosilci v začetku oktobra. Stroški šolanja znašajo: Vpisnina Din 20'—, učila Din 200—. Stanovanje in hrana pa se dobi za Din 400'— do 500-— na mesec. Tretjino do polovico teh stroškov navadno krije podpora. gozdarska šola v Mariboru V državni nižji gozdarski šoli v Mariboru bo pričelo šolsko leto 1935/36 dne 1. oktobra 1935. Sprejemali se bodo gojenci za enoletni tečaj in za I. razred dveletne šole. Pouk v obeh tečajih bo trajal po 10 mesecev, in sicer od 1. oktobra 1935 pa do 31. julija 1936. Za sprejem v enoletni tečaj je potrebna z dobrim uspehom dovršena osnovna šola. Prosilci z ljudskošolsko izobrazbo bodo morali s sprejemnim izpitom dokazati, da imajo zadostno znanje v osnovnih šolskih vedah. Kandidati za sprejem v I. razred dveletne šole morajo dokazati, da so dovršili vsaj 2 razreda gimnazije ali realke, odnosno 3 razrede meščanske šole. V oba tečaja se bodo sprejemali predvsem oni kandidati, ki imajo že nekaj gozdarske prakse, potem tudi sinovi malih, srednjih in velikih gozdnih posestnikov, ki ostanejo doma kot gospodarji, in slednjič vsi ostali, ki čutijo v sebi poklic do gozdarske stroke. Kandidati, stari izpod 16 let in nad 24 let, se ne bodo sprejemali. Šola sprejme samo omejeno število gojencev, ker je združena z internatom. Oskrbnina za internat znaša mesečno Din 500'—. Pridnim, siromašnim prosilcem se bodo dovolila po možnosti do polovice prosta mesta. Prošnje je vložiti najkasneje do 15. septembra 1935 pri upravi šole, ki daje vsa potrebna pojasnila. Pravilno kolkovanim, lastnoročno pisanim prošnjam je priložiti: 1. krstni list, 2. domov-nioo, 3. zadnje šolsko izpričevalo, odmosno od-pustnico, 4. nravstveno izpričevalo za one prosilce, ki ne prestopajo neposredno iz kake šole, 5. zdravniško izpričevalo, s katerim je dokazano, da je prosilec telesno in duševno popolnoma zdrav za naporno gozdarsko službo in 6. izjavo staršev ali varuha, s katero se zavežejo plačevati stroške šolanja. Sadjarska in vrtnarska razstava na Jezici Letos ustanovljena podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva na Jezici vabi k sodelovanju in ogledu razstave sadja, povrtnine in cvetja. Razstava, prva te vrste v našem kraju, bo v šoli na Jezici v nedeljo 15. in ponedeljek 16. septembra dnevno od 7. do 19. ure. Zlasti obilna bo razstava dalij, zanimiva zlasti v tem, da se na naši razstavi prvič predstavi javnosti nad 15 izredno lepih, v Sloveniji odgojenih novih sort. Otvoritev razstave bo v nedeljo 15. septembra ob 7. zjutraj s predavanjem tajnika Kmetija! > družbe o sadjarstvu, ob 10. predava ravnatel. Mestne vrtnarije g. Lap o cveticah, oba dneva ob 15. pa bo poskrbljeno za strokovno vodstvo po razstavi. Vstopnina prostovoljna. Brusnice pri Novem mestu. V naši lepi podgorski kotlini je vladal že dalj časa mir med domačimi kakor tudi fanti sosednjih vasi. Prejšnjo nedeljo okrog 8. ure zvečer sta se vračala iz Sel pri Ratežu zakonca Anton in Terezija Tramte iz Rateža mirno proti domu. Nič hudega sluteč sta se pogovarjala o domačih gospodarskih razmerah. Na mostu v Ratežu pa so ju napadli s koli ponočnjaki iz vasi Potovrha občina Šmihel-Sto-piče in ju obdelali tako, da je mož Anton Tramte nezavesten obležal na cesti in so ga morali odnesti bližnji sosedje na doin; žena pa je dobila težke udarce po glavi, zbili so ji en zob, po životu pa je od udarcev vsa orna. Anton Tramte, ki je po poklicu poljski delavec (bajtar) in oče treh malih otročičev, je bil v ponedeljek prepeljan v bolnico usmiljenih bratov v Ivandijo še v omotnem stanju, njegova žena pa e zdravi doma. Hnteli Hmeljarji se obračajo na tržnega nadzornika predvsem v slučaju odklonitve hmelja po kupcu pri prevzemu. Spori pri prevzemu blaga v Hmeljarni v Žalcu so pogosti. Praviloma in v smislu uzanc bi kupec smel odkloniti samo hmelj, ki ne odgovarja kupni pogodbi. Tekom poslovanja smo vendar ugotovili, da so kupci odklanjali z raznimi izgovori predvsem hmelj, ki je bil kupljen po višjih cenah pri manj poučenih hmeljarjih, ki so v stiski pristali na pogajanja in na znižanje cen ali si niso upali in znali pomagati, ker niso niti vedeli, da sploh obstoja kako uradno priznano »razsodišče«. Opozarjamo zaradi tega hmeljarje, katerim kupci pri prevzemu hmelj deloma odklonijo, da zaradi razsodbe in posredovanja takoj poiščejo enega naslednjih, od produkcije predlaganih in od Združenja trgovcev v Celju priznanih raz-sodnikov-hmeljarjev: Kočevar Nikolaj, Žalec; Lorber Rudolf, Žalec; inž. Ježounik, Arja vas; dr. Mikuš Rudolf, Vojnik; Hočevar Ivan, Go-milsko. Tržni nadzornik in oblast pa bo poslovala takoj v vseh spornih in drugih slučajih kršitve zakona in uzanc pri trgovini s hmeljem. dobitkov 2 Va °/o vojne škode, ki se je vršilo dne 2. septembra t. 1. Serija Štev. Dobitek Serija štev. Dobitek 5008 999 20.000 5027 923 3.000 5004 756 5.000 5065 935 20.000 5119 384 3.000 5135 4 3.000 5143 572 3.000 5162 462 3.000 5258 914 20.000 5282 270 3.000 5293 918 20.000 5296 990 50.000 5348 484 50.000 5444 895 3.000 5454 379 3.000 5523 882 3.000 5523 897 3.000 5541 277 3.000 5560 235 3.000 5623 942 3.000 5688 784 3.000 5735 700 3.000 5764 935 3.000 5772 39 3.000 5785 64 5.000 5789 163 5.000 5842 150 5.000 5845 297 3.000 585« 984 5.000 5858 689 5.000 5886 627 3.000 5895 506 20.000 5903 931 3.000 5917 867 5.000 5940 616 3.000 5962 830 20.000 5990 457 50.000 6029 986 5.000 6047 661 3.000 6047 820 3.000 6081 689 20.000 6106 397 3.000 6127 106 3.000 6188 76 3.000 6192 753 3.000 6247 344 200.000 6262 144 3.000 6262 974 20.000 6269 540 3.000 6282 512 3.000 6284 937 3.000 6286 819 3.000 6334 599 3.000 6361 81 5.000 6380 824 3.000 6403 220 3.000 6410 325 3.000 6421 500 5.000 6446 675 3.000 6448 932 3.000 6453 130 3.000 6457 165 5.000 6490 467 3.000 6556 857 5.000 6564 436 3.000 6581 115 5.000 6600 255 3.000 6605 356 3.000 6662 625 5.000 6671 654 3.000 6684 342 3.000 6703 106 20.000 6728 43 3.000 6744 428 3.000 6746 689 20.000 6749 104 3.000 6836 781 5.000 6878 97 5.000 6922 519 20.000 6980 111 3.000 7001 194 3.000 7037 109 5.000 7077 258 3.000 7103 875 3.000 7124 95 3.000 7155 711 100.000 7194 728 20.000 7199 733 3.000 7248 113 5.000 7263 233 3.000 7275 759 3.000 7276 296 3.000 7295 484 5.000 7306 154 3.000 7341 1000 3.000 7392 56' 3.000 7408 944 3.000 7410 472 3.000 7503 28 5.000 7503 834 5.000 7507 493 5.000 7534 89 3.000 7540 104 3.000 7567 31 5.000 7575 20 5.000 7632 368 5.000 7713 795 100.000 7741 325 3.000 7767 504 5.000 7828 424 3.000 7830 741 3.000 7841 159 5.000 7844 39 3.000 7862 251 5.000 7893 799 5.000 7920 674 5.000 7925 97 5.000 7947 672 3.000 7967 344 3.000 7980 694 5.000 8008 406 3.000 8063 891 3.000 8088 954 20.000 8102 640 5.000 8105 174 3.000 8115 455 5.000 8146 500 3.000 8166 506 5.000 8230 279 3.000 8259 901 5.000 8277 528 3.000 8295 479 20.000 8297 275 5.000 8312 431 3.000 8382 898 5.000 8391 878 5.000 8402 708 5.000 8406 366 3.000 8427 477 5.000 8432 279 5.000 8487 4 3.000 8502 8 5.000 8520 420 50.000 8551 542 3.000 8601 95 3.000 8629 964 3.000 8646 784 3.000 8653 419 3.000 8782 209 3.000 8800 374 3.000 8890 916 20.000 8952 963 3.000 9021 506 50.000 9029 269 3.000 9032 928 3.000 9051 650 5.000 9112 514 3.000 9117 820 3.000 9132 420 5.000 9147 218 3.000 9153 583 3.000 9154 142 5.000 9173 136 3.000 9192 640 3.000 9200 595 5.000 9263 524 3.000 9277 583 5.000 9277 756 5.000 9304 254 3.000 9312 788 3.000 9362 591 5.000 9369 486 3.000 9393 736 3.000 Zlata zrna Hinavec in lažnik — je vragov pomočnik. Za obupanega bolnika —> na svetu nI zdravnika. Svet vedno modruje in napreduje — Pa brez Boga in božjih zapovedi le naza-dujei. naše mov/e Na kraljev rojstni dan so se začele v Ljutn ljani kongresne slavnosti Jadranske straže. Slavnostim, ki so bile prirejene z veliko svečanostjo, je dalo poseben poudarek slavnostno razvitje prapora, ki ga je poklonil ljubljanskemu oblastnemu odboru Nj. Vel. kralj Peter IL V Ljubljani so bili zbrani delegati iz vsa države. V zvezii s tem kongresom je prirejena na ljubljanskem velesejmu velika razstava Jadranske straže, prav tako pa tudi pod njenim okrt-ljem umetnostna razstava slik in kipov, ki 1 barvi poveličujejo lepoto našega morja in nanx da, ki ga čuva. Za kraj prihodnjega kongresa je bol določen. Zagreb. Kongresni dnevi so nam Slovencem še pra»r posebno predodili važnost morja za gospodarski in kulturni napredek države in naroda, zato bo odslej tembolj živo odmeval povsod pri nas klic: »Mi hočemo zvezo Slovenije i morjem, ker hočemo živeti in napredovati!« Letalski kongres v 'Dubrovniku Ta teden se vrši v Dubrovniku letalski mednarodni kongres, ki se ga udeležuje 23 držav po svojih odposlancih. Kongres je otvoril naš vojni minister general Peter Živkovič. Vsi tuji zastopniki, ki so prispeli na kongres, se nenavadno pohvalno izražajo o lepotah naše države in domovine. Navdušeni so nad prirodno lepoto naših krp'pv Slovencem trpko znani laški pesnik Gabrijel (TAnnunzio z verzi skuša ogreti Francoze za prijateljstvo z Lahi fVevcc trgovinska pogodba z Grčijo V nedeljo je bila podpisana nova trgovinska pogodba z Grčijo. Tozadevna pogajanja so bila precej dolgotrajna ter so se končno zaključila v Beogradu. Novi sporazum je zamenjal starega, ki je potekel 1. septembra. Prvotno je bilo me-njeno, da se pogodba sklene za leto dni; zavoljo težav pri vprašanju naših blokiranih terjatev I Grčiji pa je sklenjeno le za krajšo dobo. llilvanshi femeif e slrajhajv Kar danes kmete najbolj tepe, to so predvsem sramotno nizke oene kmetskih pridelkov in kmetskega dela sploh. Ponekod je razlika med cenami kmetskih pridelkov in industrijskih izdelkov tako kričeča, da se mora kmetsko prebivalstvo nujno omejevati na najnižjo mero življenjskega standarda. V takem položaju pač ni mogoče pričakovati kulturnega napredka, saj je znana resnica: da brez blagostanja v gospodarstvu ni mogoče kulturni napredek. Dandanes težko žive kmetje v celi Evropi in po vsem svetu. Ponekod je zavladala na kmetih prava revščina in nezadovoljstvo. V takem položaju se tudi potrpežljivost kmetski človek naveliča obljub in hoče dejanj in gospodarskih reform. Kakor drugod, tako preživljajo ludi kmetje v baltiški državi Litvi svoje težke in bridke čase. Ker izboljšanja ni bilo od nikoder so končno posegli po resnem sredstvu — upostavili so štrajk. Pričeli so bojkotirati mestna tržišča ter so ukinili ves dovoz življenjskih potrebščin, tako da je nastalo pomanjkanje življenjskih sredstev. Štrajkovno gibanje je zajelo predvsem južno Litvo. Poudariti je treba, da so se kmetje za to dejane trdno organizirala ter 60 štrajk izvedli 6krajno disciplinirano in resno, brez vsakih izgredov in demagoških dejanj. Preizkušene kmetske vrste so s tem pokazale, kako se kmet zaveda velike odgovornosti za državo, ki ji je najtrdnejši steber. V teku štrajkovnega gibanja so kmetje izročili vladi svoje zahteve, in 6icer 1. znižanje dav-Sčin, 2. znižanje obrestne mere za kmetijske kredite, 3. takojšnjo ukinitev kartelov in monopolov in 4. brezpogojno izenačenje cen kmetskih pridelkov in industrijskih indelkov. Ivan Albreht: Čez pol leta (Konec.) Na tistem plesu, ko sva se potem srečala midva, Janko, se spominjaš? Skraja sem te prezirala kakor tisti čas vsakega moškega. Ne, mogoče ne čisto tako. Zvok tvoje besede mi je bil mil in žar tvojih oči me je grel, ko pa smo bili doma sami, sem bila takoj spet v oblasti demonskega Nierzadnickega. Sam je začel govoriti o tebi in je mahoma omenil, da imata tovarna, kjer je zaposlen sam, in banka, kjer si nameščen ti, ozke poslovne stike in da je dobro, če sem prijazna s teboj. Takrat pač nisem slutila, kakšna namera se skriva za temi besedami. Oj, kako sem trudna, Janko, in kako bi rada zamolčala in prikrila gnusno zlo! Ne morem. — Moram ti povedati. — Pred božičem (se spominjaš,) te je Nier-zadnicki povabil k nam. Po tvojem prvem obisku mi je povedal, da moram postati tvoja žena, ker moram misliti na svojo bodočnost in ker je zame najbolj prav. Bilo mi je, kakor da mi je porinil nož v srce. Vedi namreč, da sem bila tedaj še prepričana, da tega človeka ljubim. Opotekla sem se v kot in se skrila na divan, on pa me je pustil in sem še v bolečini čutila, kako se pase po meni njegov pohotni pogled. Kar je bilo potem, itak veš. Nierzadnicki te je znal zamrežiti, da si res zaprosil za mojo roko, ko pa sem prvič bila tvoja, je že klicalo življenje z Nierzadnickega v meni. Šele v tvoii ljubezni sem začela ume vati strahoto, v kakršno me je pahnil Nierzadnicki, moj očim. Ko se mi je po najini poroki hotel približati on, sem ga pahnila od sebe in sem mu zabrusila v obraz, da se ti razkrijem k-' te UVoim JPa ti razodenem vse, pa najsi mi je tudi v tem tre- Kmečko štrajkovno gibanje v Litvi je naposled povzročilo vladno krizo. Po odstopu prej-, šnje vlade je bila imenovana nova, ki je zagotovila kmete, da bodo njih želje na vsak način upoštevane. f>© svefu * Krvave demonstracije v Budimpešti. V preteklem tednu so demonstrirali v Budimpešti, glavnemu mestu Madžarske, zidarji. Okoli 1000 demonstrantov se je naposled krvavo spopadlo s policijo. Češkoslovaški državni proračnn za letošnje prvo polletje je za skoro 2 milijardi dinarjev pasiven, kar dela vladi silne skrbi. Slovaški skavti so zgoreli v skednju. V Hloupotinu blizu Prage je te dni pogorel velik skedenj. Ko so razbrskati pogorišče, so naleteli na zoglenele človeške kosti in ostanke kože. Tako so zaslutili, da so bržkone tudi ljudje postali žrtve požara. Poizvedovanja so dognala, da je usodne noči prenočevalo v skednju pet slovaških skavtov. Ogenj jih je bržčas presenetil v spanju in so se torej nesrečni mladeniči prebudili šele na onem svetu. Huda nesreča ob žetvi. Na Francoskem se je v neki vasi blizu Nanjesa pripetila huda nesreča. Želi so s strojem. Po nesrečnem naključju pa so prišli delavci v dotiko z žico, po kateri je krožil električni tok z napetostjo 3000 voltov. Trije moški, sami družinski očetje, so bili takoj mrtvi. Tri vdove in pet otročičev ob-jakuje nesrečne žrtve kmetskega dela. Na Turškem bi radi uvedli klobuke kot splošno ljudsko pokrivalo. Da bi dvignili klobu-čarsko industrijo in pospešili kupovanje klobukov, so zdaj izdali poseben proglas proti onim, nutku umreti. Zarjul je in mi prisegel, da me uniči. Poslej me ni več nadlegoval, jaz pa sem pol leta bila boj, ki ga zdaj končavam.--- Nierzadnickemu sem pisala, da sem ti vse ra-zodela — — —Janko, če moreš, mi odpusti! Umrla bom s tvojim imenom na ustnih. Prokuristu je zdrknil zvezek iz rok. Planil je iz sobe in hitel mimo služinčadi, ko zagleda pred vilo avtomobil in pred njim kup ljudi. Dvoje, troje oseb se trudi z gospo in Janko Malovac z grozo spozna: »Vida!« »Gospa se je na sprehodu onesvestila,< miri zdravnik. Vedno novi ljudje se gnetejo v bližino. Mijo odneso v sobo in Janko Malovac stopa za njim kakor pod silnim bremenom. S pgledi boža ženo in venomer išče zdravnika, ki zagotavlja: »Nič ne bo hudega, gospod prokurist«. Vzlic temu je zdravnik bled in zaskrbljen in Janko sluti grozo. Čez čas se Vida končno zave, odpre oči in splašeno pogleduje krog sebe. »Janko«, zadrhti, ko spozna moža, in se zopet onesvesti. Zvečer šele pove zdravnik Malovacu, da se je bila gospa otrovala, da pa je prišla pomoč še za časa in je zdaj gospa Vida že iz nevarnosti. S to novico plane Janko Malovac v avtomobil in se v divjem diru odpelje proti mestu. Kakor blazen je, hujši od tigra, ki čaka na plen. Sredi noči plane k Nierzadnickemu, toda vrata so zaklenjena in hišnik nove prokuristu, da se je gospod ponesrečil in da leži v bolnici. da je tudi gospa tam, kajti gospodovo življenje visi ua niti. Malovac zdirja proti bolnici, kjer naleti pri službujočem zdravniku na gospo Jelko. »Bog nebeški, Janko, kaj se je zgodilo!« Oo=pa ihti, zdravnik pa stopi z Malovacem k oknu: ki hodijo gologlavi okrog. V proglasu povdar-jajo, da je pohujšljivo in nezdravo, ako kdo pride gol ogla v na cesto. Potres na Grškem. V okolici Margarithe pri Previci so nedavno občutili močan potresni sunek, ki je po dosedanjih poročilih porušil 90 hiš. Človeških žrtev pri nesreči baje ni bilo. Kitajski preti zopet velika naravna katastrofa? Kakor poročajo iz Šantunga, se je bati na Kitajskem velike nesreče, ki jo utegnejo povzročiti naravne sile. Rumena reka je sredi prejšnjega stoletja zapustila svojo dosedanjo strugo in si utrla novo. Po prejšnji strugi se je reka med Tsingtauom in Šanghaiem izlivala v morje. Pozneje so nastala po stari rečni strugi v pokrajini Kiangsu izredno rodovitna ozemlja. Ako se sedaj vodne množine Rumene reke spet zatečejo v staro strugo, 1k> vse to rodovitno ozemlje uničeno in nebroj ljudi bo ostalo brez strehe, brez zemlje, brez kruha in brez dela. Inženjerji se boje, da nesreče ne bo mogoče preprečiti. Mrtvih 256, ranjenih 252! Zadnji siloviti vihar, ki je divjal v Floridi (Amerika), je zahteval obilo človeških žrtev in je doslej med žrtvami 256 mrtvih, 252 pa več ali manj nevarno ranjenih. — Predsednik Roosevelt je ukazal poslati v prizadete kraje nujno pomoč. — S Floride drvi viharni vrtinec z nekoliko zmanjšano silo pri severovzhodu nad južno Georgi-jo in dela velikansko škodo po tamošnjih žitnih poljih. Dve francoski bombni letali sta treščili na tla. Dve veliki francoski bombni letali, ki sta se udeležili vojaških vaj v Champagni, sta s« prejšnji četrtek pri kraju Chateau-Porcien zaleteli drugo v drugo in strmoglavili na tla. Nesreča je zahtevala življenje vseh desetih oseb, kolikor jih je bilo v letalih. Ob trčenju sta se obe letali vneli in sta goreči drveli proti zemlji. Kakor sodijo, je vzrok nesreče v tem, ker »Vašega gospoda tasta ni več.« »Sam?« takoj razume prokurist. »Da. Strel v srce.« »Hvala«, se mrzlo izvije Malovacu in zdravnik ga začudeno pogleda. »Tako blag človek in taka smrt«, stoka gospa Jelka, ki jo mora zet skoraj s silo odpeljati domov. »Kaj je vendar bilo?« se premaguje in je nežen. »Ne vem. Neko pismo je dobil in je kar nenadoma prišel iz pisarne. Vse popoldne in ves večer ni izpregovoril. Zaklenil se je v sobo, a proti enajstim ponoči je počilo.« Gospa komaj govori. Zet jo tolaži do jutra, šele potem se oprosti, češ da mora k Miji, ki jo bo novica vsekakor močno presunila. »Ubogo dete«, ihti gospa. »Vedno se ga je tako bala, kakor da bi slutila, kaj se bo zgodilo z njim.« Malovacu dobro de, ko gospa pripoveduje, kako je Vida jokala, ko je izvedela, da se mati namerava poročiti z Nierzadnickim, kako se ga je potlej vedno bala in kako so jo mučili živci. »Zdaj bo morda dobro«, sikne zet in se poslovi. V vili TIŠINI ga sprejmejo z nekšno pla-hostjo. Gospa da je sicer že dokaj okrevala, toda — ko stopi v sobo, takoj spozna: Vida ne pričakuje več materinske sreče. Janko Malovac ji obzirno pove, kako se je sodil Nierzadnicki. Vida se strese in njene oči so polne groze: »In zdaj — ?« »Skušala bo iznova doseči tisto srečo, ki jo je doslej kalil .samo on«, poljubi Janko drhtečo ženo na rosno čelo. ---Tam daleč v mestu oznanjajo zvonovi smrt Nierzadnickega. Ob krsti stoji gospa Jelka in plaka. Tu v TIŠINI se drami v novo življenje njena hči. Čez pol leta zdaj prvič brez groze objame moža in luč njegovih oči ji vžiga v duši sen o novi sreči. vseh mi. immke. uradne,reklam-, ne,Časopise, knjige ve (ban ^^^^vniiisk hitre in poceni! TISKARNA MERKUR UyBUANA.6RIGOReičEyA?(23 Jd-25-52^/ehgmm :7iskamallkrkuv. je bilo ozračje močno oblačno in sta imela pilota premalo razgleda. Na kraj nesreče se je takoj podal francoski letalski minister Denain. Poštni urad na kolesih. V Nemčiji so uvedli posebno novost: poštni urad, ki ga po potrebi prepeljejo kamorkoli. Za ta poštni urad je določen velik tovorni avtomobil z Dieslovimi motorji. Na levi strani so tri poštna okna, njim nasproti pa v šotoru, ki je združen z avtom, šest zložljivih telefonskih celic, več pisalnih miz in sploh vse, kar je potrebno za udobnost strank pri taki potujoči pošti. Zadaj so v avtomobilski steni nameščeni avtomati za dopisnice. — Seveda je y tem poštnem uradu tudi brzojavna postaja in sploh vse, kar spada k dobro urejeni pošti. — Ako je treba takle poštni urad prepeljati drugam, je v treh, štirih urah vse pospravljeno in zloženo. Kjer je pravkar poslovala pošta, stoji samo velik avto s priklopnim vozom. Na dano znamenje odbrzi drugam, kjer je čez 3—4 ure pošta spet v polnem obratu. Iznajdba je zlasti važna za velike prireditve, shode itd., utegne se pa tudi obnesti v znanstvene svrhe pri potovanjih po neraziskanih pokrajinah. "Radio Važnejše točke Nedelja, 15. sept. 7.30: Sodobne tehnične pridobitve v vinogradništvu i n kletarstvu (ing. Goriup Sergej); 9.00: Versko predavanje (p. Gvido Rant); 16.15: Za našo gospodinjo: O sadju (gd2. Travnova). Ponedeljek, 16. sept. 18.00: Zdravniška ura (dr. Bogomir Magajna); 20.45: Kmečki trio. Torek 17. sept. 18.40:Zgodovina starega Ki-taja (Franc Terseglav); 22.10: Dr. Ivo Šorli: Tabeau — vesel prizor. Petek, 20. sept. 18.00: Ženska ura: Olika in higiena (dr. Ani. Šimecs;; 18.40 Pereča pravna vprašanja: O kmečki zaščiti (dr. Voršič). Sobota, 21. sept. 18.40: Zunanji politični pregled (dr. A. Kuhar). Sejmi Loki pri Zidanem mostu, Šmarju pri Jelšah, Št. Janžu, Sv. Lenartu n. Laškem, Črenšovcih; 17. septembra: Št. Lambertu, Št. Janžu na Dol., Ptuju, Kapeli in Brežicah, Dol. Lendava; 19. septembra: Kandiji, Podvelbu na Dol., Ško- cijanu, Turnišču; 20. septembra: Nadlesku pri Ložu, Ptuju, Lju- tomeru, Sv. Lenartu v Zabukovju n. Sevnico, Sv. Vid pri Grobelnem; 21. septembra: Mokronogu, Ribnici, Borovnici, Zg. Tuhinju, št. Ilju pri Velenju, Rečici ob Savinji, Laškem, Framu, Lučah, Pod-sredi. Vrednost denarja 15. septembra: v Št. Janžu pri Sp. Dravogradu, Banji Loki, Zdolah; 16. septembra: Braslovčah, Rakeku, Dobrničah, 1 ameriški dolar 1 nemška marka 1 švicarski frank 1 angleški funt 1 avstrijski šiling 1 francoski frank 1 češkoslovaška krona 1 italijanska lira Din 43'40 Din 1700 Din 14-25 Din 217— Din 9 — Din 2'88 Din 1-81 Din 3'56 z. z 0. z ¥ Ljubljani Kolodvorska ulica 7 C lastni hiti) tele ton interurban 25-06 Dobavlja vse deželne pridelke, kakor: pšenico, rž, ječmen, oves, koruzo, ajdo itd. Mlevske izdelke: pšenični zdrob pšenično moko, r/.eno moko. ajdovo moko, koruzno moko, koruzni zdrob, pšenično in koruzno krmilno moko. pšenične otrobe, ješprenj, kašo. Poljske pridelke: krompir, fižol, zelje, sadje, seno in slamo. Stalna zaloga vseh umetnih gnojit (rud. supertosfata, kalijeve soli, Tomasove žlindre, nitro-loskala, apnenega dušika, čilskega solitra itd.), cementa in drugo glavno zastopstvo za Slovenijo opekarne »Ilovac", Karlovac, za vse vrste zidne in strešne opeke. DENAR naložite najbolje in najvarneje pri domačem zavodu Kmetski hranilni in posojilni dom reg. zadr. z neomejeno zavezo v LJUBLJANI« Tavčarjeva (Sodna) ulica štev. 1 Telef. št. 28-47. Rač. pošt. hran. št. 14.257. Brzojavi: .Kmetski dom". Žiro rač.: Narodna banka Vloge na knjiiice in tekoli raftm sprejema proti najugodnejšemu obresfovanju — večje stalne vloge po dogovoru. // JAMSTVO ZA VSE VLOGE presega večkratno vrednost vlog. // Strankam nudi brezplačno poštne položnice za nalaganje denarja. // Vložne knjižice drugih zavodov sprejema v inkaso. Sploh vrši vse denarne posle, ki spadajo v delokrog denarnih zavodov. BLAGAJNIŠKE URE: Ob delavnikih od 8—12 in od 3—5, le ob sobotah in dnevih pred prazniki od 8—12 Vs ure. Podružnici: KAMNIK - MARIBOR Stanje vlog: Din Urednik: Janko Vičič, — izdaja za konzorcij Ivan Pipan, — Tiska tiskarna Merkur (predstavnik tiskarne; O. Mihalek). Uubllana.