Iz ii »j n vsak četrtek. Cenn mu je 6 K na leto. (Za Nemčijo e K, ка Ameriko in druge tuje državo 7 K.) — Ронашелпе številko se ptorlaiajo po 10 dinarjev. • Spisi in dopisi se poäiljnio: Uredništvu „Domoljuba*. Ljubljana; Kopitarieva ulica. Naročnina, reklamacije in in-eerafci pa: Upvavništvu „Domoljuba*. — Ljubljana, Kopitarjeva ulica.—— V Ljubljani, dne 4. aprila 1818. Štev. 14. Ali bo — ali ne bo? Izjave Jugoslovanov, posebno Slovencev za jugoslovansko državo prihajajo do vrhunca. Vse se je kosalo, od občine do občine, od zastopov do zastopov, od dru-6tva do društva, od moža do žene, od fanta do dekleta, da mogočno in slovesno izjavijo, da bi bili radi gospodarji na svoji teralji, da bi uživali taiste pravice z drugimi narodi v državi, da bi pale stare vezi, ki so oklepale naš narod kot narod druge vrste, kot narod neenakopravnosti in politične sužnosti. In zdaj? ali bo ali ne bo? Ali bo-detno to tudi dosegli, po čemer tako hrepeni jugoslovanska duša, kar tako samota vestno zahteva jugoslovanska raja? Edinost, to staro naše dete grenkosti, se je vendar enkrat pokazalo v vsi svoji moči in veličastvu, le majhna peščica je, ki hoče našemu narodu še nadalje uspavati tisočletno mrtvilo in mu preprečiti uresničenje pesnika preroka: Le vstani, borni narod moj, Do danes v prah teptan ... Slovenci smo storili v polni meri svojo Jolžnost in sveta naloga naših poslancev e, delo nadaljevati in izvršiti. Že leta 1908. dne 16. januarja so naši poslanci sklenili v Kranjskem deželnem zboru na predlog dr. Kreka glede aneksije Bosne in Herce-' govine nastopno izjavo: »Deželni zbor pozdravlja aneksijo Bosne in Hrcegovine v trdni nadeji, da je s tem izvršen predkorak k združenju vseh južnih Slovanov naše monarhije v državno-pravno samostojen or-{anizem pod žezlom habsburške dinastije,« 30. maja 1917 pa je podal v državnem tboru dr. Korošec kot načelnik jugoslovanskih poslancev že znano izjavo ali deklaracijo, tičočo se jugoslovanske države «a podlagi narodnega in hrvatskega držav-^ga prava. Od takrat je ta naša misel zorela in dozorela do vrha. Ves jug je prepričan, da je to edina pot, po kateri pridemo do svojih pravic in svoje samostojnosti, da je to naš »minimalni program« ali najmanjša naša zahteva za prelito kri naših mož in fantov. Seveda nam spet zabrni v misel vprašanje: ali bo — ali ne bo? Ali je iz-peljiva naša želja, ali je uresničljiva naša zahteva? Dvoje je mogoče. Ali pridemo Slovenci do zjedinbe slovenskih dežela v smislu stare Ilirije brez odprave dualizma — ali pa do zjedinbe vseh Slovencev, Hrvatov in Srbov na avstrijskem jugu, torej z odpravo dualizma. V prvem slučaju bi padle sedanje deželne meje in bi bili vsi Slovenci združeni v narodno celoto v Zjedinjeni Sloveniji. Ta prevrat bi se dal izvršiti s spremembo ustave le potom državnega zbora in gosposke zbornice. Ker so o tem vsi avstrijski Slovani edini, bi se zato morda tedaj našla večina v državnem zboru. V drugem slučaju pa bi se moral odpraviti dualizem, to je precep naše države na dve polovici, Avstrijo in Ogrsko. Ogri bi morali odstopiti, kar so dobili leta 1867., namreč Hrvatsko s Srbsko vojvodino. Tega pa Ogri ne4bodo dali radi, vsaj z lepo ne. AJogoče bi se bilo sporazumeti z Ogri le z velikimi koncesijami. Ravno zdaj pri mirovnih pogajanjih z Rumunijo bi bila zato največja prilika. Seveda bi bili mi Slovenci že nekaj dosegli, ako dobimo zaenkrat zjedinjeno Slovenijo, zlasti še, če se ji pridene Dalmacija, ki je v tostranski državni polovici ali Cislajtaniji, toda pravo veljavo in ugled bomo šele zadobili v tem, ako namesto dva-milijonskega naroda tvorimo sedem-milijonski narod Slovencev, Hrvatov in Srbov pod habsburškim orlom. Že leta 1908. so naglašali vsi naši poslanci v kranjskem deželnem zboru, da ne gre pri združenju Slovencev in Hivatov v samostojno Leto XXXI. celoto samo za nas, ampak za državo in cesarsko hišo —- dinastijo. »Dualistična ustava je bila ena najusodnejših napak, ena najžalostnejših zmot avstrijskih državnikov,« je govoril dr. Krek 15, januarja 1909. »Prihodnost in moč Avstrije leži v federalizmu, v sporazumljenju vseh narodov in le s federalizmom bo imelo naše cesarstvo tisto moč in veljavo, katero mi želimo iz vsega našega srca.« ■ Ko sem poslednjikrat govoril z dr. Krekom na dan občnega zbora Kmetijske družbe, je prišel, ravnokar od avdijence pri zelo visokem dostojanstveniku na Dunaju. Ta mu je odgovoril na pritožbo glede nemških uradnikov po slovenskih deželah, da »to mora biti po vojski drugače.« Trikrat je ponovi! te besede in poudarjal, da gredo vsakemu narodu njegovi uradniki, ki bodo govorili njegov jezik iu vpoštevali njegove šege. In to je ravno ena največjih rak-ran na telesu našega naroda, da imajo tuji uradniki največjo moč, čast in vel,javo na Dunaju, tujci, ki ne znajo našega jezika, ali ki ne razumejo našega ljudstva, ga šikanirajo, pritiskajo in povsod prednjačijo z nemško nadvlado. Kako težko je dobiti Slovencu državno službo; kaj pa šele, da bi se priril na kako više mesto! In če enkrat dosežemo Jugoslovani vsaj to, da nam ne bodo tujci gospodarili, zlasti po obmejnih deželah, da nam ne bodo rezali tujci od nas pečenega kruha, potem smo že mnogo dosegli, potem bomo že gospodarji sami sebi, potem smo že na pragu jugoslovanske države. 23. februarja je vlada napovedala v proračunskem odseku predložitev temeljnih točk ustavne reforme» Dr. Benkovič jo je pozdravil tako, da mora biti ta ustavna reforma (sprememba) za Jugoslovane le predstopnja k uresničenju deklara-cijskega programa, posebno z ozirom na narodno ograničenje v razmerju proti dru-gorodnim sosedom. Vlada se torej giblje, I' lačenja kazati voljo, seveda bodo naši po-ilanci imeli še dovolj truda, da prepričajo nemško vlado, da tako ne more iti dalje »In da je že dvanajsta ura za njo, da spregleda, da se avstrijski narodi danes ne dajo več potolažiti 7. olepšavanji, dobrohotnim prigovarjanjem in Radeckijevo koračnico (Prager Tagblatt). UvideK sme torej svojo Voljo, pa tudi naše zapreke. Zato Ie upajmo m čakajmo! Dan vstajenja se bliža, Jugoslavija prihaja, danes ali jutri — to nič ne dene, samo da pride. Bc, Pregled po svetu. Evropski položaj. Veliki teden ni toliko teden parlamentarnih sej in političnih govorov, zato so pa ta teden toliko bolj ugibali o političnem položaju in delali nači te za prihodnjo politiko. V ospredju Utoje zadnje nemške zmage na Francoskem, kako bodo namreč vplivale te ztna-jje na ves evropski položaj. Vsenemško časopisje kriči, omamljeno po teh zmagali: fcProč z vsakim filistrskim besedičenjem p sporazumu in spravi! Dol z Anglijo!« Ti menijo, da bo sedaj ententa delila enako usodo z Rusijo. Toda zmernejši politiki so 'drugačnih misli, Ti pravijo: »Res, nemške Zmage bodo entento prisilile, da bo postala bolj naklonjena za sporazumni mir. Toda da bi entenli vsilili mir meča, je velika Zmota! Zakaj če tudi bi Nemci zasedli vso (Francijo, imata Anglija in Amerika vendarle še vse morje v oblasti in z njim ves »vet kljub podmorskim čolnom. Lahko se ivojskujeta še na morju in nam zapirata leta in leta vsak dovoz surovin, in živil, kar omeni za Nemčijo gospodarski pogin ljub vojaškim zmagam.« Če bi se torej ivladni krogi ravnali po .vsenemškem vpitju, toli zaželjenemu svetovnemu miru še cismo nič bliže kot smo bili pred Hinden-fcurgovimi zmagami. Kaj pomenijo sedanje zmage za samo Francijo? Francija je imela še pred kratkim prvo besedo v Evropi, to moč je imela tudi še sedaj, seveda ne sama, temveč v «vezi z Rusijo. Ali sedaj je Rusija ponižana, Nemčija nasprotno pa povečana. Tako »e bo odslej vsa evropska celina klanjala Nemčiji, če bo Nemčija na Francoskem zmagala, Francija pa bo postala država Hruge vrste, kakor Španija, ob katero vsak Zadeva, nobeden se je pa ne boji. Sedaj ие gre več toliko za Lotringijo in Alzacijo, 'gre predvsem za prvenstvo, odtod tako hudi in trdovratni boji na obeh straneh. Nič manjša nevarnost ne preti po nem-8kih zmagah angleški nadvladi. Anglija je vedno gledala na to, da so bile vse večje evropske države nekako enako močne med seboj. Tako so vedno rabili Anglijo, kateri so hoteli imeti premoč v Evropi, Seveda Anglija je to dobro izrabila v svoj dobiček. Če Nemčija zmaga, bo postala najmočnejša država v Evropi, tako da ne bo rabila niti angleškega prijateljstva. Kaj čuda potem, da Anglija noče odnehati, da je trdovratna kljub svojim porazom! V Avstriji smatrajo Nemci angleški poraz zaeno koi poraz oziroma grob naše 21 prihodnje jugoslovanske države z avstrijskim cesarjem na čelu. Mi se ničesar ne bojimol Nikdar nismo veliko pričakovali od nemških, še manj pa od ententinih diplomatov, temveč naša moč je v Bogu, ker je naša zahteva pravičng, in pa v nas samih, ki kar koprnimo za to idejo. Zato zna popolna nemška ?maga morda nekoliko zavleči našo državo, toda pokopala je ne bo. Vsa zgodovina' namreč kaže, kadarkoli je bil kruti meč na višku moči, se je skoro čez noč zdrobil v prah, pravična stvar j-a je prišla do veljave ter do končne zmage. Iz Rusije dohajajo čudne vesti. Večina je potrdila mir z Nemčijo, a znamenja kažejo, da smatrajo v Rusiji ta mir samo kot nekako premirje, dokler ne spravijo skupaj nove armade. Priprave za tako-zvano rdečo armado, ki naj bi štela en. milijon vojakov, ima v rokah Trockij. Stare častnike kliče zopet v službo, za nove častnike odpira vojaške šole, v orožju bo moral vaditi vsak državljan. Ali ni to začetek siare zgodbe: vsaka sila rodi sovraštvo in maščevanje? — V Ukrajini se s pomočjo nemških in avstrijskih vojakov vrše kupčije; blago za blago. Mi dajehio. orodje, oni pa žito! Pa ne gre popolnoma gladko! Večkrat se skregajo, in iz Odese ter nekaterih drugih mest so menda celo z orožjem napodili nemške vojake. »Slovenec« piše: Ruska vlada se je začela zadnje čase približevati Ukrajini in hoče z njo zopet v prijateljstvu živeti. Ni izključeno, da se združi Ukrajina kot samostojna država zopet z Rusijo. Na Hrvaškem veliko govore, da bo sedanji ban Mihalovič mora! odstopiti. Je še premalo uslužen Mažarom. Ogri so menda za nekega barona in Mažarom prijaznega politika, ki naj bi na Hrvaškem izpeljal nove volitve in zastopal »čisto hrvatsko in unionistično« politiko. To je taka politika, da naj Hrvati ostanejo zase brez Slovencev in avstrijskih Srbov, in sicer v sedanji zvezi z Ogri. Vsak lahko vidi, da je taka politika pač v korist Ogrom, a naravnost smrtonosna za našo jugoslovansko deklaracijo in tudi za Hrvate same. Ni čudno, da se tako potegujejo zanjo ravno Mažari, zakaj ne samo na Dunaju, tudi v Budimpešti se tresejo pred našo jugoslovansko deklaracijo. Svetovna vojska. Na zapadni fronti, od morja do meje Švice, se nadaljuje velikansko borjenje. V borbi stoji na obeh straneh osem do deset milijonov mož. Nemci prodirajo dalje, če se tudi zdi zadnji čas, da-se prodiranje ustavi. Še padajo v Pariz iz daljave 120 kilometrov nemške krogle. Prebivalstvo beži iz Pariza. Nemški plen je velikansk: Francozi in Angleži so izgubili silno materijala. Angleške in francoske čete, ki so stale na Laškem proti nam, hite na pomoč, če ne bo prepozno, Mr Angleškem in Francoskem vlada silno vznemirjenje: gre se za življenje in smrt. Na Laškem še čakajo, ni izključeno, da se bo začel bojni vihar na tirolski fronti. Od drugod nič bistveno novega. Mir meča ali sporazuma? Na Francoskem divja bitka naprej, en;i najstrašnejših v svetovni zgodovini. Nemci so dosegli že precejšnje uspehe. A naše veselje nad dogodki vziic temu ni popolno Temna slutnja, da se oddaljujemo od mirj, nam greni življenje. Pravi prijatelji miru nc uravnavajo svojega mišljenja po trenutni sreči, njihova načela so trdna, sloneča na medrrrodili pravičnosti, zahteve vedno enake, bodisi po zmagi ali po porazu. Trdno smo prepričani, da nam te zmage ne prineso miru. Če tudi popolno zmagamo na Francoskem, ostanejo še vedno Anglež, Amerikanec in Japonec gospodarji morja, če zabranimo nadalje s podmorskimi čolni dovoz na Angleško, bo začel pač Anglež živeti kot mi, a premagan ne bo. Kako si končno predstavljajo zme.go nad Ameriko in Japonsko, nr.m je najtežja uganka. Da bi diktirali mir celemu svetu, kakor so Rusiji, Rumuniji, o tem dvomijo že največji pohlepneži. Z Rusijo in Rumu-nijo imamo podpisan mir. Rumuniia nam odstopi kos ozemlja, Bolgariji celo Do-brudžo, dobi pa -del luske. Besarabije. Izvršuje se nemški načrt, da naj Rusija plača ves r.ičun. A v Rusiji se zbirajo domoljubni možje, ki ne morejo preboleti tega udarca in čakajo trenutka, da pribore svoji domovini prostost. Mir v Brestu jih podžiga k novim pripravam, čemu? Ker nismo sluiali glasu sv. očeta, ki nam je klical.' Odrecite se nameri medsebojnega uničenja! Pomislite, da narodi ne umrjejo; ponižani in tlačeni prenašajo s škripanjen. vsiljeni jarem in se pripravljajo, da se ga otresejo, in rod daje rodu sovraštvo in maščevanje za dedščjr.o. Blagodejen in zavarovan mir narodov sloni bolj na medsebojr ni dobrohotnosti in spoštovanju fuje pravice, kakor pa na armadah množic in silnih pasovih trdnjav. Ako bi poslušali državniki sveta nasvet sv. očeta, kdaj bi bilo že konec svetovne morije! Tedenske novice, DROBNE POLITIČNE VESTI. Načelstvo Slovenske ljudske stranke je imelo 26, t, m. sejo, kjer se je potrdil in sprejel novo izdelani štatut (pravila) p«-mlajene S. L. S. Sklenilo se je tudi, da naj strankine shode sklicujejo in vodijo samo strankini somišljeniki. Izjeme so dovoljene samo za velike skupne manifestacije au jugoslovansko deklaracijo, in sicer tudi to. z dovoljenjem strankinega načelstva. Narodni svet, to bi bil nekak odbor, sestavljen iz obeh slovenskih strank v ta namen, da se boj in delo za narodno osvoboditev vseh Slovencev podrobno organizira, enotno in po načrtu vodi. Podobne organizacije imajo vsi narodi in Slovenci posebno čutimo, kako moč ima nemški »Volksrat« na narodno nemško politiko. Vsa Slovenija je preprežena z nemäkimi uradniki, naši fantje so pa po frontah. Da so rekvizicije po slovenski zemlji Jak® neznosne, nosijo največkrat krivdo tuji urad- wki, ki niso naše gore list in nimajo srca ea slovenskega trpina, — Da se narodni sv^et osnuje, je imel dne 24, t. m. izvrševalo! odbor Vseslovenske ljudske stranke. sejo in ist: dan tudi skupno seio z zastop-1 riiki narodno napredne stranke in se je dosegel glede narodnega sveta popoln sporazum. Razume se samoobsebi, da bo narodni svet odločeval samo v narodnih zadevah, v drugih stvareh odločuje in deluje ts-aka stranka po svojih načelih. Cenzura. Neki tednik, ki izhaja na Slovenskem, je v skrbi, da se za belimi lisami, ki jih prinaša »Domoljub« po zaslugi neumornega, ä silno nedoslednega cenzorja g. Skubla, skriva sama antantarska (laške angleško-francoska) pošast. Mi pa povemo temu listu, da se za temi lisami skriva odkritosrčne želja po pravični in svobodni Avstriji, skriva se to, kar je zapisano danes v srcu slehernega Slovenca, ki je videi ir. slišal o trpljenju našega ljudstva pret&klo jesen, skriva se za temi lisami to, kar govori danes cel svet, celo velika množica odličnih avstrijskih Nemcev. Cenzura se pa zastonj prizadeva, kaiti ianes naši ljudje, izučeni v potrpljenju in jrebogatih skušnjah, znajo brati tudi to, tet se skriva pod belimi lisami. Bela lisa včasih več pove kot notica, ki bi morala •tati na njenem mestu. Ponemcevan)s štajerskih Slovencev se vrši z veliko naglico. Leta 1880. je bilo na Spodnjem Štajerskem 385.000 Slovencev in 48.000 Nemcev, leta 1910. pa 406.000 Slovencev in 73.000 Nemcev. Odkod se jemljejo neki ti Nemci. Gotove se naravno ne množe tako hitro, tudi naseljujejo se ne v taki množini, zato moramo reči, da so to v veliki večini sami ponemčeni Slovenci. Zadnji čas je, da se popolnoma ločimo od Nemcev, Vrv nemški narodni sveti so se zvezali in si si o vesno obljubili, da se bodo do skrajnosti borili proti jugoslovanski deklaraciji. Naprej še hočejo tlačiti Slovence gospodarsko in politično in si priboriti preko Slovencev pot. do Trsta. Žugajo tudi vladi, ver ta uvideva, da bo treba jugoslovansko vprašanje kljub vsenemškemu kričanju na iak način rešiti. Nemci pa pravica, to pač nc gre skupaj. DOMAČE NOVICE. Shod S. L. S. se vrši na Brezovici v itAeljo, dne 7. aprila po prvi sv. maši (ob Pol osmih v gostilni g. Velkavrha. Somišljeniki, pridite vsi do zadnjega na shodi Shod S, L. S. se je vršil dne 25. marca ' Spodnjih Gorjah. Udeležilo se ga je krog 1500 Gorenjcev. Govorila sta državna po- slanca vitez Pogačnik in dr. Lovro Pogačnik. V sprejetih resolucijah izraža shod ..aupanje Jugoslovanskemu klubu, zahtevo po svobodni jugoslovanski državi, zaupanje poslancu Pogačniku; zalivalo prevzvišene-mu knezoškolu za odločni nastop, vdanost Slovenski ljudski strank' ter pridružitev mirovnemu delu papeža Benedikta XV. Shod S. L. S. pri D. M. v Polju se je vršil dne 25. marca. Udeležilo se ga je nad 3C0 ljudi. Govorila sta državni poslanec E, Jarc in urednik dr. Jež. Resolucije so taiste kot v Gorjah. Dvajsetletnica. Na cvetno nedeljo je bilo dvajset let, kar je Rim potrdil imenovanje tedanjega sarajevskega pomožnega škola prevzv. dr. Antona Jegliča za ljubljanskega knezoškofa. Njegovo vsestransko in neumorno delovanje za versko povzdigo našega ljudstva je bilo v tej dobi toliko, da bo moral zgodovinar, ki-bo opisoval versko življenje v Slovencih, označiti ta čas kot začetek nove dobe v verskem življenju našega ljudstva. Bog nam ohrani neujtraše-nega in neutrudljivega apostola do skrajnih mej človeškega življenja. Tridesetletnico kot podfaktor v Katoliški tiskarni je obhajal 30. marca gosp. Hinko Zirkelbach. Vstopil je pred 35. leti kot prvi vajenec v Katoliško tiskarno. Še na mnoga leta! Ubogo ljudstvo! V Ljubljani gredo nekateri že ob osmih zvečer čakat na meso, ki se deli zjutraj. Ko bi imeli doma le par peresc kislega zelja in dva krompirčka, bi ne stali celo noč v mrazu za 10 dek mesa. Tako je pa teh deset dek njihovo slednje upanje. Pri Sv. Giegorju priredi Kat. slov. izobraževalno društvo na Belo nedeljo dve predstavi v dvorani »Gregorskega doma«. Dekleta Mar. družbe bodo vprizorile tri-dejansko veseloigro »Prisiljen stan je zaničevan;-, fantje Orli pa šaloigro v treh dejanjih »Čevljar«. Začetek točno ob 3. uri popoldne. Najprijaznejše povabljeni tudi sosedje! Dopusti. Opozariamo še enkrat, da so tisti črnovojmki, rojeni v letih 1900—1£94, ki so bili dosedaj oproščeni od vojaške službe, tudi še zanaprej lahko oproščeni, če dokažejo, da je njih giavni poklic kmetijstvo, in da zaradi njihove odsotnosti kmetovanje ne bi bilo mogoče. Prošnje kolkovane po 3 K naj se naslove na domobransko ministrstvo, priložena naj jim bo razvidnostna tiskovina. Vlagajo naj se pa prošnje potom županstva na okrajno glavarstvo. Vprašanje na deželno vlado. Posestniki iz občine Drtija pri Moravčah vprašujejo c. kr. deželno vlado, zakaj jim pristojne oblasti ne plačajo krompirja in mrve? Županstvo je že storilo svoje dolžnosti, a druge oblasti se ne ganejo. Koliko časa še? Zračno pošto med mestoma Krakov in Lvov vozi bivši načelnik orlovskega naraščaja na Vrhniki, g. Janko Grampov-čan, ki je bil doslej učitelj letalstva v Krakovu v Galiciji. »ABC« se bo imenovala priloga »Kmetovalca« in bo prinašala kolikor mogoče poljudno razlagana osnovna pravila o umnem kmetovanju. Kranjski deželni predsednik je imenovan za tajnega svetnika in je s tem dobil naslov »ekecblenca«. Deželna drevesnica v Mokricah se proda za 13.500 K. - > , : . , Odlikovanje. Odlikovan je bil Franc Naglič iz Cerkelj na Gorenjskem od domačega črnovojniškega polka št. 27 z zaslužnim križcem na traku zaradi zveste službe na fronti nad dve in pol leti. Odlikovanje. G. Alojzij Mučič, c. kr. orož, stražm. v p., je dobil za svnje vestno in neumorno delovanje v času vojne srebrni križ s krono na traku hrabrostne svetinje. Čestitamo. Nesreča. Šestnajstletni petošolec Dra-chsler v Ljubljani je hotel skočiti na prvi voz električne železnice, pa mu je izpod-letelo in je padel pred priklopni voz, ki je šel čezenj in ga tako razmesaril, da ie kmalu nato v bolnišnici umrl. »Vzori in bo;i <, to je silno zanimiva in živahno pisana knjiga, ki jo je izdala »Nova založba«. Pisatelj profesor Jos. Debe-vec opisuie v obliki pisem dijaško življenje od prve do osme šole. V knjigi je na-kupičemh toliko zlatih naukov in sicer lepo vpletenih y raznih resnih in šaljivih zgodbah, da-bo knjigo ne le dijak, temveč vsakdo čital z največjim pridom. Prodaja se v Katoliški Bukvami in velja vezana 11 K, nevezana 8 K 80 v. Obsega čez 400 strani. RAZNE VESTI, Maksimalna ccna za surovo maslo, kakor ga izdelujejo na kmetih, je določena na 16 K, maslo na 18 K za en kilogram. Nabiralci (prekupčevalci) smejo prodajati navadno surovo maslo po 17 K 60 v., maslo pa po 19 K 50 v. Velikanska električna centrala se gradi v Falu pri Mariboru. V ta namen so napravili čez Dravo velikanski jez in tako pridobili vodno moč za 4 velike turbine po 6500 konjskih sil, skupno torej 26.000 konjskih sil. Zadostovalo bo za celo Spodnjo Štajersko. Podjetje bo stalo 40 milijonov kron. Nakupovanje hrvaške zeml;e. Mažar-ski judje, ki so z brezmejnim oderuštvoro zaslužili milijone, pridno kupujejo hrvaško zemljo v Opatiji in Lovrani. Kako bi bilo prav, da bi se tudi ves slovenski kapital, katerega je zelo veliko, združil in ustvarjal povsod slovenska podjetja in tuja kupoval. Zdravilo proti malariji, ki zahteva navadno od 40 do 60 žrtev od sto bolnikov je iznašel slovenski zdravnik na Dunaju dr. Ivan Matko. Iz Tržiča. V nedeljo, 17. marca ie priredila dekliška Marijina družba predstavo i petjem in novo izvirno igro »Zavodljiva jajca«, burka v štirih dejanjih. Že dolgo nismo videli tako primerne in obenem poučne igre kakot to. Pri vseli prednostih se človek še pošteno nasmeje. Igro je spisa! g. davčni nadupravitel r pok. Karol Pire. — Dnevno zavetišče je na »raznik sv. Jožefa priredilo predstavo s petem in dvema igrama, in sicer šatoigro »V vrtni api« in burko »Premetena Rozika«. Mali Sralci in if? like so izborno nastopali v svojih ogah. Po praznikih se bo igra ponovila. — f društvu se prično zopet predavanja ob torkih. Prvo bo na torek po velikonočnih praznikih v »Našem domu« po večernih litanijaji. Iz Rakitne. 185 zavednih žen in dekiet iz (akiške podobčine (občina Pieserje) se z ve-leijem pridružuje majniški deklaraciji za Jugo-ilavijo. Ljubiti hočemo svoj materni jezik, zavedajoč se velikega pomena slovanske ideje, ler združeni napredovati željam pokojnega prvoboritelja. dr. Kreka, čigar spominu bodi »hranjena čast in slava! Sladki gora. Duhovščina, učiteljstvo, molje, mladeniči, žene in dekleta občine Sladka iora pri Šmarju se z vsem srcem pridružujemo •tajniški deklaraciji in izrekamo »Jugoslovan-lkemu klubu« svoj* popolno zaupanje. _ Po-ilancem kličemo, naj ne odnehajo od minimal-lih zahtev, da se čimprej uresničijo besede JaŠega ljubljenega Gregorčiča, s katerimi nam i preroško obetal boljšo bodočnost: Le vstani borni narod moj, do danes v prah teptan; pe-pelni dan ni dan več tvoj, tvoj je vstajenja fcaa. (Sledi 443 podpisov.) Gospodarske stvari. ZA NAŠ HLEV. (Dalje.) Kako pa se kupi krmilo poceni? Tako nekako po strani me gledaš, Eot bi mislil, da se hočem norčevati iz tebe. Pa potolaži se, stvar je resnejša, kot se ti zdi. Kupiti moraš namreč »močnih krni i 1«, v katerih ima vsak stot prav mnogo beljakovin in je zraven tega vendar še razmeroma po ceni. Cent ječmena ima 8 funtov beljakovin; 800 funtov beljakovin, ki ti primanjkujejo, deljeno z 8 je 100; tprej 100 stotov ječmena bi moral dokupiti, da bi dobil v njem potrebnega beljaka. To bi stalo, če računamo cent; po 10 K,1 ravno 1000 K, lep denar, kaj nc? En stot otrobov ima 10—12 funtov beljakovin, tako pravi Koledar, 800 : 12 — 66'/« ali okroglo 67. Imeti bi moral otrobov 67 stotov, stari stot po 7 K — več nikakor ne daj! — znaša 469 K. S samim »vinčnikom sva že zaslužila 1000 — 469 = 531 KI Stot tropin podzemeljskega oreha ima okoli 50 funtov beljakovin v sebi. 800 : 50 16; 1 stot po 11 K, znese 176 K namesto 1000 K. Tako poskušaj z raznimi otrobi, kokosovimi, lanenimi, sezamovimi in drugimi tropinami, z odpadki iz pivovaren, mlinov ln oljaren in kar se pokaže za tvoje razmere najbolj pripravno in najceneje, to pa kupi! Opomba! Številke, ki jih jemljeva v najinih primerih, so, kot si gotovo že opazil, le bolj približne in se utegnejo pri tebi vjemati z istino, pri tvojem oddaljenem so-»edu pa ne. Glavno, kar nam je pri srcu je, da se navadiš načina, kako se delajo podobni gospodarski računi. Če si tako spravil svojo krmo za zimo v red, moraš še določiti aH 'konštatirali, 1 Razume sc, da so to še predvojne cene. koliko funtov ali kilogramov pride na vsako glavo. Če imaš 12 repov v hlevu, približno enako težkih in trpi zima 200 dni, potem moraš vsako vrsto krme deliti s številom 200 X 12 to e 2400. Reciva, da imaš 168 stotov sena, dobro pomni »suhe snovi« v senu, potem je 16.800 funtov : 2400 = 7 funtov; vsaka izmed tvojih živali dobiva na dan 7 funtov s. sn. v senu, kar odgovarja 814 funta navadne mrve. Podobno si izračunaj tudi množino vsakdanje piče, ki pride na vsako glavo izmed drugih krmil. Svarilo in prošnja. Če bereš, dragi moj tovariš, take reči šele prvikrat, bereš in bereš in mrak se hoče razgrniti pred tvojimi očmi. Toda, ne boj se, to je le tre-notni strah začetnika-plavača. Bodi pogumen in vztrajen! Kar ti je danes še temno, se ti jutri razjasni. Vsa stvar je v resnici le igračka, narejena tako hitro in lahkotno, da bi človek komaj verjel. (Dalje.) Spomladanska setev. Od odlične kmetske strani smo prejeli: Da smo siti vojske do grla, to nam je potihem vsem znano, vsaj. nam kmetom. In prav redki niso več, ki pravijo: »Odslej pa ne bom ргк :loval nič več, kot le za nas domače!« Mož si pri tem seveda do-mišljuje, da jo je prav dobro uganil. Pa je nisi! Premisli samo teh-le 8 slučajev, potem pa reci, če ni res? 1. slučaj. Vzemimo, da bi se končala vojska že letos. Tedaj pridejo po vrsti domov: Janez, Jože, France, Tine in kolikor jih je od vaše hiše odšlo za dom — med bojni grom. Kaj jim boš pa dal jesti celo dolgo zimo in še dalje do druge žetve, če ne boš sejal nič več, kot le za-se? 2. slučaj, Ako bo že letos konec vojske, — bo mogoče tudi konec rekvizicij. Vsaj tako si prav pošteno želimo. Drugi bodo tedaj prosto prodajali svoje pridelke. Kaj pa ti? Jezil se boš, ko ne boš imel kaj prodati in nevoščljiv boš drugim. 3. slučaj. Kaj pa, če bi polovico ali še več tvojih pridelkov Bog r e k v i r i r a 1 ? Morda pride pozeba, slana, toča ali moča? Če seješ več, ti ostane vsaj nekaj. 4.'slučaj. Precej, ko se vojska konča, bodo naši Amerik a nci — ne polagoma prišli, — ampak t r u m o m a pri-drvili domov. Kaj bodo pa jedli, — če nc bo več živeža pridelanega, kot le za domače? 5. slučaj. Po končani vojski bi rad zaredil zopet več živine, zlasti prešičev, ako jih boš imel s čim pitati. 6. slučaj. Ako bi pa, — kar Bog varuj, — vojska trajala še eno leto, treba bo še naprej, kot doslej, domačim vojakom poslati včasih kak prigrizek k — vodeni repi. Ali te ne bo srce bolelo, če jim ne boš imel kaj poslati? 7. slučaj. Če bo še naprej vojska, ti bo treba kupiti novo obleko, orodje, sukanec, sladkor, petrolej, podplate itd. Za denar se že sedaj ne dobi lahko taka roba, ampak le v zameno za živila. Kako boš pa ti kaj kupil, če ne boš imel novodobnega — - kmečkega denarja? Še 8. in zadnji slučaj, Lahko jih je še kaj več. Kaj pa boš dejal na to, če bi v tem slučaju, da se vojska še nadaljuje, državna gospodinja rekla, kakor se že sliši: »Toliko enega, toliko druzega živeža bo dala vsaka občina to leto. potem ste pa »f r e j!« Ali boš še dejal: , »Nič ne bom več sejal kot le za se? — Za druge ne?« Za naše gospodinje. Kako se nadomest: semenski krompir 1 Ako nimaš zadosti semenskega krompirja, pometi po kleti, kjer si narezavala krompir, vse odpadle krompirjeve poganjke in jih po tri skupaj vsadi ravnotoliko narazen, kot se sadi navadno krompir. Dobila boš enak pridelek kot bi bila posadila narezan krompir. To sls lani poskusila dva kmeta na Gorenjskem. Pi se jima je obneslo. Milo po drugem načinu. Vzemi 1 kg kost (surove ali kuhane), pol litra lugove esence 1 liter vode in 4 zavojčke »Ženske hvale« to kuhaj skozi devet ur, precedi in pusti, da ohladi. Ko je strjeno, raz-eži v kose. Da se svetilke ne kade, namoči novi sten v vinskem cvetu, kjer naj ostane 24 ur. Madeži od kave se odstranijo iz svilen* ali volnene obleke, če dotično mesto pomaže' z nedišečim glicerinom in potem madež v mlačni vodi izpereš in potem- na nasprotni strani likaš toliko časa, da postane mesto zopet suho. Pri tem ravnanju blago prav nJč ne izgubi svoj« barve. Nadomestilo za škrob (štirko). Vzemi fino zmlet divji kostanj, poli) i! obilno vodo in dolgo časa inešaj. Potem precedi skozi sito (pri precejanju naj zopet poiraga voda, ki jo dolivaš), potem pusti to 24 ur, da se usede, kar je gostega. Nato vodo odlij, primešaj zopet veliko sveže vode in premešaj, nato zopet pusti, da se usede, votlo odlij, in kar ti ostane, je dobro nadomestilo za škrob. Klobase iz krompirja. Naribaj surovega krompirja in prideni malo moke in soli. Iz tega napravi testo, da bo tako kot kruhovo testo. Nato zvaljaj v klobase po kakih 10 cm dolge in jih peci v ponvi, ki si jo prei porna-zala z mastjo ali surovim maslom. Oblivaj jih z žlico z mlekom, obračaj jih, in po malo minutah so lepo pečene. Nesi jih vroče na mizo.' POMLAD. ■'rata zopet vseveta, kot nekdanja leta, a ga ni veselja več ,.. Glej tam plodno njivo orje starček sam; saj bojno polje mu ne vrne sinka več ,,. Ptica gnezdo spleta kot nekdanja leta, a je ni radosti več. Dekle zopet vrt opleva; kaj da pesmi več ne peva, -stri ženina ji je meč ... In velikonočna pesem milozvočna, se glasi; — a nikdar več, čuli bodo jo sinovi; — žalno pesem nad grobovi, poje veter tam šusteč ,.. Vesne zlata doba tu je; — vstal iz groba ч Zveličar naših nad. Padlim vsem je že izpita — grenka kupa; — naj zasvita, večna jim pomlad!,,, Retenjski Nekaj malega o dobrodelnosti. Veliko in jjrenko kot morje je gorje, ki je objelo današnji svet. Kdo prešteje vse hrome in slepe in gluhe, vse lačne in slaboumne, vse vdove in sirote in brezposelne, vse, ki nimajo ne stanovanja ne prijatelja ... A kakor so številna trpeča srca, ravno tako številna so tudi sočutna srca, ki skušajo lajšati človeško bedo. Koliko dobrega se stori samo pri nas na Slovenskem, bodisi po deželi ali mestih, koliko darov prihaja za invalide, sirote, misijone. (Vzemi v ta namen v roko: Zlato dobo, Bogoljuba in druge liste in oglej si predalček: Darovi!) Le žal, da se tudi pri dobrih delih le preiade vrinejo neljube napake. Da se takim napakam izognemo, pazimo med drugim na to-le: 1. Ni dovoli, da damo pomoči potrebnim samo tu in tam kaj malega hrane, obleke, denarja, prenočišče. Ne I Pred vsem jih je treba spraviti v tak položaj, da si bodo znali sami pomagati. Važno je to zlaati za sedanje dni, ko se uboštvo širi ne le na posameznike, ampak na cele množice. Odtod gibanje za delavske pravice, odtod dobrodelni Zu rodi za izgubljeno mladino, odtod načelo. Delo je za invalida rešitev... odtod pa tudi naša dolžnost, da podpiramo one časopise (pri nas Zlato dobo in Krščanski Detoliub), da se zanimamo za društva (našo Dobrodelno pr-' sarno, Vincencijeve družbe, družbo Salezijan-cev, Martino društvo itd.), za one prireditve, ki skušajo v širšem obsegu pomagati po moči potrebnim. 2. Tudi ni, da bi pomagal pri vseh panogah dobrodelnosti. Saj ie to nemogoče, obenem a imaš za ene bolj čuteče srce ot za druge. Tako so ti lahko bolj pri srcu domači pijanci kot tuji misijoni, bolj pri srcu bolniki kot delavci, bolj pri srcu sirote kot vojaki, bolj pri srcu žalostni in obupani kot pa nevedni, bolj pri srcu zapuščeni posli kot itepreskrbljene vdove. Lahko pa je tudi naröbe. Da v tem oziru spoznaš samega sebe, ti ni treba drugega kot opazovati ljudi v svoji okolici in vedno jih boš našel nekaj, o katerih ti bo reklo srce: Tem tudi ti lahko pomagaš. Torej pomagaj jim! 3. Ne izvršuj svojih dobrih del iz gole č a s t i h 1 e p n o s t i. Marsikdo je, ki rad da in veliko da in večkrat da, vendar pa da samo toliko časa, dokler je njegovo ime objavljeno v časopisih, dokler ga drugi hvalijo . .. Koliko dobrodelnih prireditev, plesov, govorov in veselic se izvrši na ta način; še več pa jih odpade. — Tudi ne delaj dobrih del iz golega koristojovstva. So zopet ljudje, ki dajejo, pa dajejo samo zato, ker imajo nalančno preračunjeno, da jim bo vrnjeno z mnogoterimi obrestmi. Koliko dobrotnikov zapeljivcev se skriva pa tem plaščem! — Tudi ne delaj dobrih del iz malenkostnih ozirov, Aopet so nekateri, ki dajejo in sodelujejo, pa samo toliko časa, dokler jim delaš komplimente, jih hvališ, se jim dobrikaš. Gorje pa, če se skažeš nehvaležnega! Seveda pa moramo takoj pristaviti, da je hvaležnost naravna in bo-z|a zapoved. 4. Pri srcu naj ti bodo zlasti tisti, ki se , vsled tebi večkrat n e u m 1 j i v i h razlogov sramujejo svoje revščine! U koliko je takih trpinov na svetu! Take so n, pr. obrtniške in uradniške družine, ki jih je nenadoma zadela nesrečna vojska. Pred vojsko so srečno živeli ob svoji obrti, ob svoji Jlužbi, Vojska pa je obrt odvzela. Podpora se zadostuje za skrajne vsakdanje potrebe; k 3 l' po v°is"'' kie ie prihodnja izobrazba otrok? Take so vdove in sirote, ki üjn .ie nenadna smrt pobrala rednika, preden !"> .ie preskrbel za življenje. Taki so ubogi di-laki, revne, pa poštene dekleta in celo duhov-« T i ,moraj° skrbeti za svoje postarne starše, laki so brihtni, pa podjetni ljudje, ki jih srnti načrtov zadene nesreča. Taki so spre-oornieni kaznjenci, ki so prišli v slabo ime, pa ne morejo zato dobiti službe. To so bolniki, ki ' morah imeti po predpisih zdravnika boljšo orano in postrežbo, pa jo v svojem stanu ne Ne smem te poslušati. Spet budiš v meni, kar je zemeljsko in posvetno. Mislil sem, da sem premagal. In sedaj —« Nepopisno nežno mu zre Magdalena v oko ter vprašuje tiho: »Rolf, ti naj li dam jaz svojo dušo?« Rolf zmaje žalostno z glavo. »Pusti me Magdalena! Ne veš, kaj delaš! Z Bogom!« Na mah se obrne in izgine za cipresami. Magdalena zre nekaj časa za njim v glo-kobe misli zatopljena. Potem tudi ona zapusti s počasnimi koraki pokopališče. (Dalje.) Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje: Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 6 (tik za frančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vloge, in jih obrestuje po 4 lU°lo brez kakega odbitka. ifaiHreel8.zjulfaj&'6i.ppie. Glej Inserat! UREDNIKOV PREDALČEK. Neka radovednica nas poprašuje, ka kšen je konec povesti »Izgubljenega sina«, vesel ali žalosten in katera nevesta je dobila Rolfa, ali Amerikanka Magdalena ali lepa Fatima. — Svoji ljubi bravla odgovarjajo, da zna biti konec te povesti zelo žalosten. Kajti če naši tiskarni preje zmanjka pap'rja, preden bi mogli povest dovršiti, potem Koli ne bo dobil ne Magdalene, ne Fatime. In potem, draga radovednica, Rolfa priporočamo Vam.____ LISTNICA UREDNIŠTVA. Gdč. T—r.: Razmerie, kakor je navadno med dijakom s polno oskrbo in gospodinjo, katera ga ima v oskrbi, je pravno največkrat označiti kot takosvano inominatno (brezimno) pogodbo, gre tedaj za pravno razmerje, ki v zakonu ni natančno opredeljeno. Za presojo medsebojnih dolžnosti in. pravic pogodbenili strank je tedaj pred vsem merodajna bodisi izrecno z besedami ali s konkludentnimi dejanji, nanašajočimi se na obstoječe običaje, izražena volja pogodbenikov. Vse je tedaj od visno od sporazuma v označenem smislu. Vsekakor je smatrati, da v smislu obstoječih običajev dijak, ki plačuje hrano in stanovanje i denarju, nima pravice gospodinji odtegnit onega zneska, ki odpade na božične ali veliko nočne počitnice. — V drugem navedenem slu čaju pa, kjer se dijak vzdržuje s svojimi živili in plačuje posebej še stanovanje in postrežbo, pa brez dvema dijak ni dolžan za čas počitnic pošiljati živil, pač pa plačevati denarni prispevek za postrežbo in stanovanje. Potrebno in umestno je tedaj v takih slučajih se točno in natanko dogovoriti. — Sfc. M.; Obrnite se z vprašanjem na trgovsko in obrtno zbornico v Ljubljani. Priložite znamko za odgovor. — Koroški Slovenec: Beseda »servus« je latinska beseda in se pravi toliko kot »sluga«. Imamo pa dovolj lepih slovenskih pozdravov, ki se naj jih oprimemo. — M. V.: Uporabljajte še vedno karte z rdečim križem. Naslov naj bo nemško pisan. Računali pa morate s tem, da velike množine pisem na ujetnike zastanejo Bog ve kje. — Š. F.: Družba sv. Hicronima v Zagrebu. — J. Kr.: Od vssh strani dobivamo vprašanja, kje spe podpore družinam v Ameriki bivajočih rednikov. Pojdite osebno na okrajno glavarstvo, in če se to ne gane, obrnite se naravnost na deželno vlado! — B, Sk.: 2 K smo oddali za Krekov spomenik. — J. Kil,: Potnega lista v imenovane kraje ni treba. — P. E.: Hvala lepa, prejeli, toda premalo opi-ljeno. — I. F.: Not za harmoniko ni. — J. St.: »Pozdrav iz domovine« ne izhaja več. Glasila za kmetsko odraslo mladino nimamo. Za dijake je »Mentor«. — Nekaj še zastalih vprašanj rešimo prihodnjič. »Šmarnice« za leto 1918. so pravkar izšle. Knjižico je spisal znani govornik dr. Jos. Jerše pod naslovom »Lavretanske šmarnice«. Cena še ni končno veljavno določena, utegne pa biti 5 kron za lično vezan izvod. Knjiga »Vojska na Balkanu«, spisala profesorja dr. V. Sarabon tn A. Šušnik, ki je bila več let prepovedana, se zopet dobi. Cena za broširan izvod 7 K 15 v, elegantno vezan 11 K. Obe knjigi se dobita v »Katoliški bukvami« v Ljubljani. kras Штт i firmo, za verando, balkone, okna itd. so brezdvomno moji Rvotovno jmafii sorski viseči nagelj! Pošilja no porfiod Cenili zastonj in iranko. Roman Brezovnik, razpoSiljalnica gorskih visečih fclineltov Maribor 107! tlabr, Hftckl-ova ulica St. 3. izvršuje natančno po naročilu Katoliška tiskarna v Ljubljani. SKRIVALNICA. Kje je učitelj klavirja? Strupa prchlajenja imenuje znanost doslej še ne natančneje poznanih zbujalcev revmatičnih bolečin. Odstranjenje revmatičnih bolečin bo zatorej obstojalo v zatrtju teh »strupov prehlajenja« in se nam lo posreči najbolje, ako boleča mesta prav živahno drgnemo in masiramo s Fellerjevim poživljajočim rastlinskim fluidom z znamko -Elzafluid«. Masira naj se z »Elzafluidom« tako dolgo, da se vsa tekočina na roki popolnoma posuši, pa se bo na bolečih mestih pojavil živahnejši obtok krvi in s tem popuščenje bolečin. Premnogi zdravniki priporočajo za take masaže Fellcr-iev fluid in ßa je resnično smatrali za najpri-ljubljenejše odrgnilno sredstvo. Obenem je pa najcenejše, zakaj steklenica stane samo 1 K 10 vin. Seveda ni moči manj nego 12 steklenic pošiljati po pošti in le stanejo franko И K 32 vin. 48 steklcnic 51 K 32 vin. Naroče se edino pristne pri lekarnarju E. V. Feiler, Stubica, Elzatrg št. 16 (Hrvaško), kjer se tudi ianko obenem naroče Fellerjeve voljno odvajajoče rabarbarske kroglice z zn. »Elza-krog-lice«, 6 škatlic za 7 K 37 vin. franko. Te kroglice imajo prednost vedne zanesljivosti in priljubljenosti pri starih in mladih, čc so jih poskusili. (i) Proda se DOBRO OHRANJEN VELIK ŠTEDILNIK IN VELIKA ZELENA PEČ. fe se poizve pri FRANC DOLENZU V KRANJU. trgovino z mešanim blagom išče sc 'primerno izobrazbo. Ponudbe jc nasloviti na iirmo S. Jenko in br. v Podgradu pri Ilir. Bistrici. ifenec NADOMESTILO MILA pranje perila, izborno peneče in prekaša vse doslej v prometu se nahajajoče izdelke. 1 zavoj t. i. 5 kg K 1.2.—, 1 zavoj z 10 kg K 23.— preprodajalci dobe popust pri naročbi celega zaboja ■/ 250 kosi. Belo mineralno milo za čiščenje ™< in linejšega perilu, 1 zavoj 32 kosov K 14—. Nadomestek za toaletno milo v raznih barvah, le-P° dišeč, 1 zavoj 32 kosov K 18.— Toaletno s finim vonjem, roza barve, 1 zavoj 24 vel. k(isr- K 18.—. Razpošilja po povzetju. Pri večjem naročiiu naj se pošlje polovica zneska naprej. "*jmanj se more naročiti en zavoj vsake vrste. Izvozno podjetje v Zagreba it. 1. Petrinjska ulica 3., III., teleion 23-27. Prizenifeu. Starejši samec, trezen in varčen, vešč kmetijstva, trgovstva in krčmarstva, z nekaj tisoč kronami gotovine, se želi priženiti k. priletni, dobrosrčni vdovi z lastno trgovino oziroma gostilno in nekaj zemljiščem ali s primerno kmetijo v večjem kraju. — Prijave z natančno izjavo pod »Abstinent 1073« na upravo -^Slovenca<-, 7i večje p'wO«stvo se išče takoj ш ki bi prevzel oskrbovanje živine. Prosto stanovanje, kos zemlje in plača po dogovoru. Oženjeni z več delavnimi močmi imajo prednost. Pripravno tudi za lahko pohabljene iuvalide. Ponudbe pod »Stalna služba« 1023 na upravo >,Slovenca«, Srbečico, lišaie odstrani prav naglo dr Fleseh-a izvir, zakonito »oiamCeno „Skaboform" -uiavo mazilo". Popolnoma brez duha. ne maže. Poskusni lonček K 2-80 veliki K t — porcua za rodbino K 11-— Zaloga za Ljubljano in oKolico: Lpkarna pri zia'em elena. Ljublinnn Marijin trg. 1520 l'n.'.it.o na varni veno znamko ,,8(iabofoi*m" I Poiipe, miši ■ o popolnoma Katro s sredstvom »''attentoil-. Ako ni vepchn, so denar л nie. Stotino zahval. Cena K: 3 40, л škatlje K e —. Stenice, usi, bolhe, Ščurki s« uničiio z zalego vred ra-dika.no s .Thiura*-sredetvom. Cena K: 2*50. 3 steklenico K fr -. Гганок proti mrčesa dodnn K 21—. Kemeny, Sascha u, Ogrsko, Poštni predal 13-Z.-13. ica n. a deželne Življenjske ln rentne nezgodne in jamstvene zavarovalnice v Ljubljani, Marije Terezije cesta 12/11 sprejema zavarovanje na doživetje in smrt, zdtuženo tud z vojrnrn riziko, otroških dot, rentna in ljudska nezgodna ш jamstvena zavarovanja. Javen zavod. Absolut .a varnost. Nizke premije. Namgodno.iwi горор za voino zavarovan 10. Zavoa temelji na vzniemnosti. — Prospekti zastonj in poštnino prosto. Sposobni zastopnik*, ee sprejemajo pod najugodnejšimi pogoji. £83? Jaz Ana Csillag s svoiimi 185 cm dolgimi orjaškimi Lorelej« kitni lasmi, ki sem jih dobila po 14 mesečni r^bi pomade, ki sem to znašla sama. To ie edino sredstvo p roji Izpadanju las, za njih rast in negovanje, za ojačitev lasišča. eri moških кгерко po^pe^uje rast rade, in 7c oo kratki dob« daie lasem in brad naravni blesk in polnost, in |ih varuje pred prezgodnjim osive-njem do najvišje starosti. lončei po K B.-, K IB.- III K15. Po pošti se pošilja vsak dan po vsem svetu s postnim povzetjem ali denar naprej iz tvornice, kamor je naslavljati vsa naroČila. Ц Ano Csillag, Dunaj l, Koblmarkl ll. za kuhanje žganja oddaja v večjih in manjših množinah tvrdka 2353 011, C. 2. Mmati^na past za podgane K 6-80, za miši K 4-80, love brez nadzorstva do 40 živali v eni noči, ne zapilste ni-kake sledi in se samo zopet nastuvfjo Past za ščurke „Rapid" vjame na tisoče ščurkov v eni noči, po K 6 00. Izborno delujoči lovilec za muhe „Nova" komad K 4 20. Povsod najboljši uspehi. Mnogo zahvalnic. Pošilja so po povzetju nli proti predplačilu. Poštnina 90 v. Izvoz. tvrd. ^.ntner, Dunaj 111., Neu« linrjijasse 26-L. шжв^шшшкашшк Јршшифбкн^јшн^ у&е&Ш Ustanovljeno 1.1893. ^шжжзвгашфр^н 1 Vzoiemno pofporno МШ л v Ljubljani | registrovana zadruga z omejenim jamstvom. I« Dovoljuje članom posojila proti poroštvu, zastavi življenjskih polic, posestva, vrednostnih papirjev ali proti --r zaznambi na službene prejemke. ^^ Vračajo se posojila v 7 '/2, 15 ali 22'/г letih v odsekih ali pa v poljubnih dogovorjenih obrokih. Kdor želi posojila, naj se obrne na pisarno v Ljubljani, Kongresni trg štev. 19, ki daje vsa potrebna pojasnila. Društveno lastno premoženje znaša koncem leta 1915 519 848'10 kron. Zadruga sprejemu tudi hranilne vloge in jih obrestuje po *,"/o Deležnikov je bilo koncem leta 1915 1924 s 15615 deleži, ki reprezentujefo jamstvene glavnice za 6,089.850 kron. —wywiii'i: Ul 04533'IS/.l'15 x^aa "MPJ") "u' -ZOAZ! 'OWHNO}' NMt *?°|bz iujoap 44UI'Dn[|3B|dpoJd ||Bi>!l3ZA0tl0d «!ms r -Orf -!BZBll JDUOp |JO Cl>6! |U ЛОр BUOIUB^ n II M "napije -asüiB'i ■g 'S M JP.H1J cjizaj saj •žajOAp ЧК Ijizoj Q s -J3odplatov. F. E. Laohmann, Dunaj IX, Aiosor-gasse 3, odd 18:.. Sijajno bodočnost maio turške in nove srečke avstrijskega Rdečega križa vsled njihove vedno zvišujoče se denarne vrednosti! Vsaka srečka zadene I Glavna dobitka 2107 znašata čez 1,000.000 kron! Natančno polusnlio z igralnim uaCrtom razpoSilia brezplačno: Si eC kov no zastopstvo 12, Ljubljana. Vsakovrstna domača semena, suhe gobe, prazne vreče in druge pridelke kupuje trgovina s semeni " -:: PETER LASSNIKA NASL. s:--- SEVER & KOMP., Ljubljana, Marijin trg. miši - poiSpane stenice - Mnr№i Izdelovanje in razpošiljatev preizkuš. radikalno učinkujočega uničevaln. sredstva, za katero dohajajo vsak dan zahvalna pisma. Za podgane in miši K 5.—j za ščurke K 4.50; tinktura za stenice K 2.—j uničevalec moljev K 2.—; prašek proti mrčesom K 1.50 in K 3.—; sem spadajoči razpra-ševalec K 1.20; tinktura proti ušem pri ljudeh K 1,20; mazilo za uši pri živini K 1.50; prašek za uši v obleki iu perilu K 2.—; tinktura za bolhe pri pseh K 1.20; tinktura proti mrčesu na sadju in ze-ienjadi (uničev. rastlin) K 3.—. — Pošilja po povzetju Zavod za pokončavanje mrčesa M. Jiinker, Zagreb 1, Petrinjska ulica 3. Uli svoje vinograde, sadunosnike weis ИОДЖчКг in vse rastline pred listnimi ušmi, gosenicami in drugim mrčesom s škropljenjem z »Antifungin«-om ojačeno kalifor ftijsko lužno vodo. Radilcal. zanesljiv učinek, ni-kako poškodovanje rastlin, zelo sledilno, v inozemstvu preizkušeno skozi več let s čudovit, učinkom. Cena; 1 liter 12 K (zadošča za 50 litrov). — Izvirni posoda 3K litra 32 K. Pošilja po povzetju ali predplačilu M. Jiinker v Zagrebu 14, Petrinjska al. 3 (Hrvatsko). Obširen prospekt in porabno navodilo zastonj. 616 Krmila manjka! Zato se uporabljajo nadomestna sredstva za krmila. Da to krmo živina, perutnina dobro prebavi in popolnoma izkoristi, naj se primeša 2 krat na teden krmi, ena pest polna Matten" to je cl1'' pl Trnköczy-a redilni prašeli. Ј"1(Ш11 Paliut velja 1 K, 0 jiakctov ö K, pošt nine prosto. 5 paketov zadostuje zli 3 mesece za enega vola, kravo ali prašiča, cln se zretlJ. Glavna zaloga: lekarna Trnfeöeiy zraven rotovža v Ljubljani. Mnstin je bil odlikovan z najvišjimi kolajnami na razstavah: na Dunaju, v Parizu, Londonu in Rimu. Na tisoče kmetovalcev hvali in rabi „Mastin". Najboljša gorenjska koi.a so dobi cilino \ prvi gorenjski riizpošiljaini IVAN SAVNIK, KRANJ, katera je lahka kot регз, izdelana iz fine, srebrno jeklene tvarine. — S to nepre-kosljivo koso lahko kosi vsaka ženska. Kdor še ni poskusil te kose, naj si jo na-ror.i takoj, lter se je bati, da bodo pozneje zopet zmanjkale. Za vsako koso se jamči. Dolgost in ceno kos so: cm 00 55 60 65 '.'0 75 80 85 90 nemi 5 Б1', B 7 14, B 8'/, 0 Iv b ^ 20! H 40, 8*60, > pO, 0 9 20, 0 -KI, 0'00 Trgovci pri večjem odjemu dobo popust. Tm 0JILNM retjistrovana zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva cesta št. 6, sa frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge vsak delavnik dop. od 8. do l.ure in jih obrestuje po 4 i| m h f \L tka rentnega davka, katerega plačuje zavod sam za svoje tako da dobe le-ti od vsakih 100 kron čistili 4 krone 25 vinarjev na leto. posojilnica" sprejema vloge tudi po pošti in daje za njih a razpolago poštne položnice. Sprejema tudi vloge na tekoči daje svojim zadružnikom posojila proti vknjižbi z amortiza-ez nje na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. — Menjice se eskomptujejo najboljše. Vloge v ..Ljudski posojilnici1' so popolnoma varno naiošene, kei posojilnica daje denar na varna posestva na dežel; in v mestih. Rezeivni zakladi znašajo okroglo en milijon kroti. — Stanje hranilnih vlog je bilo koncem leta 1916 okroglo 26 milijonov kron. brez odbi vložnike, „Ljudska vplačilo n račun ter cijo ali br Dobro „IKO" uro J? vsak občuduie in zaželi, kajti ona je mojstersko tlelo urarske umetnosti! Razpošilja se po povzetju. Neugajajoče zamenjam. Kovinaste ure . . po K 24 — 26— 32:— 40— CO-— .100' Srebrne ure . . po K 70— 90 — 100'— 120— 200 — Kovinaste verižice po K 2'— 3— 4-— 0-— 10-— Usnjate verižice . po K I GO 2'80 480 MF" Zlatnina in srebrnina v bogati izberi! Velika izbira ur, verižic, prstanov, lepotičja, daril itd. v velikem krasnem ceniku, katerega zahtevajte. Lastna znamka „IKO" svetovnoznana. — Lastna protokolirana to----- varna ur v Švici. - Svetovna razpošiljalnica H.SuMner samo u Ljubljani Svetovnoznana radi razpošiljanja dobrih ur. Nobene podružnice, Izdnjn konzorcij „Domoljuba", , Odgovorni urednik Ludovik Tooiažič. Tiskala Katoliška tiskarna.