KatjaZupanit »Slike, ki se predstavljajo, so pa res tako krasne, da jih je veselje gledati« Začetki kinematogrcifa v Ormožu Film je podoba v času milijon podob;je podoba zabave in je podoba umetnosti, razkriva odnose, obsoja, kaže, kaj je nepravično, popelje nas v preteklost, ki opliva na sedanjost, pokaf! skrite kotičke sveta, kijih televitiJa in poročila ne bodo nikoli dosegla. Obisk kinematogrtifa je ljudem nekoč predstavljal poceni zabavo, mnogokrat tndi edino. Kinematografska dela pa so bistven del naše kultnme dediščine, so ključni element za spotflavanje preteklosti in ra'{f1lŽSlek o naši civilizaciji. 22. marca 1895 sta brata Lumiere v Parizu na Nacionalnem združenju za spodbujanje trgovine osupnila gledalce »z živimi slikami delavcev, ki prihajajo na cesto«. Prizor odhoda delavcev iz Lumierjeve tovarne je trajal minuto in ga je sestavljajo kar 800 sličic. Prvo javno filmsko predstavo sta brata imela decembra 1895 v neki pariški kavarni, kjer je bil celovečerni spored sestavljen kar iz enajstih filmOv. Njun izum je dosegel svoj namen, svoj patent sta leta 1897 prodala bratoma Pathe. Film se je nato začel širiti po svetu, pomenil je začetek nove umetnosti, oblikovati si je začel svoje stalno občinstvo ter postalnajdostopnejša oblika zabave. Gostovanja potujočih kinematogtafov predstavljajo prvo obdobje kinematogtafije na Slovenskem. Predstave so hitro pritegnile zanimanje obiskovalcev, zato so bila gostovanja v mestih pogosta. V prvih letih so filmi obstajali v glavnem v enem samem nekajminutnem posnetku, ki je prikazoval kakšen skeč ali ktatek igrani prizor, predvajanja so bila ob plinski luči, slike so bile zabrisane. Pogoj za postavitev gostujočega kinematografa je bilo dovoljenje za najem primernega prostora za predvajanje, ki ga je vsakoktatnemu lastniku potujočega kinematografa izdala pristojna občina. Projekcije nemih filmov v kinematogtafih so spremljali glasba in zvočni učinki, ki so se prilagajali prizorom na platnu. Lastniki kinematografov filmov niso pogosto menjavali, zato so potovali iz ktaja v ktaj, kar jim je omogočala tudi železnica. Ormož pri tem ni bil izjema. Podatka, kdaj so se Ormožani prvič srečali s kinom, zaenktat nimamo, zagotovo pa lahko trdimo, da so bili očarani nad podobami na filmskem platnu, navdušeni in pretreseni nad zgodbami, ki so nudile intenzivno estetsko, čustveno in čutno izkušnjo. Dober obisk v gostujočih kinematografih je spodbudil posameznike, da so si pridobili dovoljenje za postavitev rednega kina. Z naraščanjem števila filmov so se spremenile tudi prostorske zahteve -potrebne so bile prostorne dvorane, ki so sprejele veliko ljudi. Po prvi svetovni vojni so se v kulturnem življenju začela zlata dvajseta leta. Film je postal širokim množicam dosegljiva poceni zabava. Znano je, da je med obema vojnama kinodvorana v Ormožu stala na območju današnje Skolibrove ulice. Pogoj za postavitev kinematografa je bilo dovoljenje za najem primernega prostora za predvajanje. V času med obema vojnama je bil v registru obrtnikov za mesto Ormož vpisan pod dejavnost »kinooperaterstvo« en obrtnik. To je bil ključavničar Avgust Kreutz starej ši iz Ormoža.' 1 Katja Zupani/!, direktorica Zgodovinskega arhiva na Ptuju, arhivska svetovalka, Vičava 5, Ptuj, katja.zupanic@arhiv-ptuj.si. 2 Casopis Stajerc, 1909. 3 SLZAP/0043, Okrajna obrtna zbornica Ptuj, 1889-1961, Ak. 35, knjiga §t. 39/2, Obrtni register za mesto Ormož 1899-1924. 71 21. decembra 1922 mu je Pokrajinska uprava za Slovenijo, Oddelek za notranje zadeve v Ljubljani, podelila neprenosljivo dovoljenje za prirejanje vsakovrstnih kinematografskih predstav do preklica, najdlje pa do 31. decembra 1923. Ob tem so bili podani tudi posebni predpisi: - med predstavami mora biti v obratnem lokalu navzoč imetnik dopustila oz. oblastveno odobreni poslovo4Ja, - ob nedelJah in prat!likih je predvqjaf!ie predstav do pol enqjste ure dopoldne prepovedano, predstave 24. decembra in zadf!ie tri dni velikega tedna so prepovedane, I Ormo~ dvajseta leta 20. stoletja. Za to hišo - Foto atelie Polak v S kolibrovi ulici je bil _ imetnik dopustila je dolžan imeti v obratnem prostoru nekdaj ormoški kino Edison (SLZAP /0219, Zbirka raiJ!,Jednic). vsak čas na vpogled pripravlJeno spričevalo za strokovno ifI1o:f!1ost operatetja, uradno potrdilo glede preizkušf!ie prqjekcijskega aparata, cenif/rne karte ter načrte obratovališča, - raifagaf!ie slik, kakorrecitacije, niso dovolJene. Raif,lašati se smqo samo oblastveno odobreni naslovi, podnaslovi in napisi, - sporedi se morqjo predlo:fjti politični (policijski) oblasti 1. stopf!ie krqja, kjer se nameravqjo prirediti predstave nqjkasnqe na dan mef!iave sporeda, vendarvselq pred prvopredstavo, -predstave, pri katerih predvqjqjo slike, ki niso dopustne za otroke in mladino, se ne smqo raif,lašati samo kot predstave za odrasle; take predstave je treba oijaviti Z dostavkom, da za mladino in šoloobvet!le otroke vstop ni dovolJen, -po 23. kinematografski naredbi se mora predpisana omqitev obiska predstav za otroke in mladino oijaviti v čakalnici in pri blagqjni Z ra;dočno vidnim naslovom, - za nadzorstvo se morata po 22. v mesecu vedno rezervirati dva sedeža v prostoru zagledalce, - vsakočasno stqjališče obrata mora biti dovolJeno od krqjevne policijske oblasti; obratni prostori in obratne priprave morqjo strogo odgovatjati predpisom kinematografske naredbe in biti odobrene od politične policijske oblasti 1. stopf!ie krqja, -glede iiJffševaf!ia zdravstvene, stavbne, požarne in varnostne policije je pristqjna varnostna krqjevna policija, f!iene naredbe je treba točno ii/Jolf!ievati.4 22. maja 1924 je Okrajno glavarstvo Ptuj kinopodjetniku Avgustu Kreutzu na njegovo prošnjo ponovno izdalo, pod posebnimi pogoji, dovoljenje za adaptacijo ključavničarske delavnice v prostor za kinogledališče, ki je imel tudi galerijo. Mdr. »je morala biti kabina za aparat zgrajena popolnoma ognjevarno, tudi strop je moral biti napravljen iz nezgorljivega materiala. Vrata kabine so se morala odpirati na zunaj, projekcijska odprtina pa se je morala nahajati najmanj 2 m nad tlemi dvorane. Prav tako je moral med dvorano in delom ključavničarske delavnice, v kateri se je nahajalo ognjišče, zgraditi požarni zid«.5 Sedeži so morali imeti predpisano najmanjšo velikost in biti pritrjeni na tla. Povprečna višina stavbe je morala znašati najmanj 4.50 m, strop na spodnji strani pa je moral biti narejen iz štukature. »Pri stranišču, ki se zgradi na dvorišču, je nabaviti pisoar za moške in po en kloset za vsaki spolločeno«.6 Dvorana je štela 20 vrst po 11 sedežev, 220 sedežev skupno. Za izvedbo zahtev je bil določen rok 5 mesecev. Odobritev za delovanje kinogledališča je bila izdana 16. septembra 1924. »Obratni prostori so iz stavbenih, požarnih in varnostno policijskih ozirov dopustni in se jih odobri«.7 Izpolniti pa je bilo treba še naslednje predpise: »Pritrdijo se vsi sedeži na tleh, pri vseh treh izhodih se napravi rudeča razsvetljava za 4 SLZAP/0008, Mestna občina Ormož, 1715-1947, ško 18, ovoj št. 74, Obrtne zadeve od A do Ž, Avgust Kreutz, kinematograf. 5 Prav tam. 6 Prav tam. 7 Prav tam, Odobritev kino-gledališča, Ptuj dne 16. 9. 1924. 72 silo neodvisno od mestne električne razsvetljave, leseni podi se impregnirajo s prašnim oljem ter se redno čistijo, med dvema predstavama se mora ventilirati prostor s tem, da se najmanj 10 minut odprejo ventilacije, v prostoru za blagajno se mora urediti rešilno omarico, ki je opremljena s potrebnimi obvezili, razkužili in analeptiki (Cognac) - v obvezovanju je podučen lastnik sam, pri železni peči se mora postaviti zaslonjalo, da se zabrani žarjenje peči, pri vratih se prepreči občuten prepih, dohodi k straniščem se morajo vidno označiti, vrata stranišča morajo biti pod ključem.«8 Stranišče je bilo namreč leseno, na sodček, zato je moralo biti najstrožje poskrbljeno za čistočo (redno izpraznjevati sodčke). Zato je srezko glavarstvo priporočalo, da se tekom časa dogradi zidano stranišče s cementirano, tesno pokrito greznico.9 Načrt projektirane Kinodvorane v prostorih k!iu!avni!arske delavnice A. Kreutza, Ormot maja 1924 (SI_ZAP/ SI_ZAP/0008, Mestna ob!ina Ormot 1715-1947, Ik. 18, ovoj It. 74, Obrtne zadeve od A do i, Avgust Kreu'iJ kinematogrtif, načrt dvorane). Leta 1931 ima Ormož že zvočni kino - Edison Ton Kino, A. Kreutz, Ormož. Časopis Narodna sloga 24. decembra 1931 objavi: »Ptujski kino - brez predstav. Dočim ima mnogo manjši Ormož v svoji hvalevredni podjetnosti že zvočni film, smo Ptujčani za praznike na nedoločen čas zaprli naše kino-gledališče. Očitni sadovi polovičarstva, maščevanje starih grehov«. I Narodna Sloga, Ptuj, 16. 1. 1932, Pt,yska »kriza«. Sreski poglo.v a r ~tev.20SP/13 II G..)dpod V ptujo, dne 3O.12. 1P24 . Auguet ){ r e tj t II o r ro o i tl Ker Sl' je ugotovilo, d(l. ste pred piso v tuurad nega Štfllv.15P3/10 II z al')9 16 .. P . t.1. z.adostil, S8 prostori določan1 za izv:šsvs.,je killopredstay II Ormožu štev. 52 v s.lalu § 6 miniatr •• n.redb~ z dne 19.9.1P22 drž.Zt:.k. etev.lPl or!obr1jo ter II uuorabo priPlšČaJo. Sr8811"1 rog1avtLr: Dr. \lonč1':1t; s . r. lIIest.,emu županstvo () r m 9 i tj' S!'estl poglav ar: Odobritev kinogledaliI!a Avgustu KreuliJI Z dne 30.12.1924 (SI_ZAP/SI_ZAP/0008, Mestna ob!ina Ormot 1715-1947, Ik. 18, ovoj It. 74, Obrtne zadeve od A do i, Avgust Kreu'iJ kinematogrtif). Otroci so si lahko ogledali risanke, ko so po platnu skakale različne živali in so se izvajali razni smešni prizori. Prevladovale so melodrame in komedije, sledili so jim vesterni in pustolovski filmi. Ob nemških so si obiskovalci lahko ogledali še ameriške, angleške, češke in francoske filme. Med igralci so tudi Ormož ane najbolj navduševali Greta Garbo, Marlene Dietrich, Hilda Hilderbrandt, Clark Gable, Mae West, Emil Jannings ter številni drugi, med njimi tudi slovenski filmski zvezdi Ita Rina ter nadvse uspešna filmska igralka nemškega filma sredi tridesetih let 20. stoletja, rojena 5. marca 1913 v Moškanjcih št. 79 pri Gorišnici, Angela Zalokar, očetu Slovencu, 8 Prav tam, str. 2. 9 Prav tam. 73 Antonu Zalokarju železničarskemu uradniku, rojen v Vidmu, župnija Videm-Krško in materi Frančiški, rojeni Novak. Starša se nista poročila v Gorišnici, glede na to, da je bil oče zaposlen na železnici, pa je možno predvidevati, da je ob roj stvu obeh hčera služboval na Železniški postaji Moškanjci. Še pred Angelinim vstopom v šolo se je družina preselila v Gradec, kjer je Angela obiskovala tudi dramsko šolo. S petnajstimi leti je v graškem mestnem gledališču doživela svoj prvi javni nastop v igri Gerharta Hauptmanna »Hanice pot v nebesa« (Hanneles Himmelfahrt). Čeprav ni imela formalne izobrazbe, je bila njena kariera zelo uspešna. Med leti 1928 do 1931 se je zasebno izobraževala pri znani gledališki igralki Lori Weiser, med leti 1935 do 1938 pa v Berlinu pri profesorici Margaret Langen. Po letu 1933 je delovala v »Deutsches Theater« v Berlinu. Blestela je v upodabljanju ženskih likov iz klasične dramatike, igrala na številnih pomembnih nemško govorečih odrih, mdr. v Munchnu, Konstanci, Zurichu, Kasselu, G6ttlngenu, Hamburgu, Dunaju, Salzburgu ... gostovala pa je tudi na številnih festivalih -leta 1933 je na gostovanju v Franciji zablestela na odru monaškega gledališča. Dekle, ki je bilo izredno talentirano, čednega obraza, skladne telesne lepote in nežnega nastopa, so opazili tudi filmski režiserji. Vzporedno z gledališčem je začela leta 1934 snemati filme, kjer je odigrala nekaj pomembnih ženskih vlog ob znanih takratnih zvezdah nemškega filma. Leta 1935 je odigrala glavno vlogo kot Ivana Orleanska v zgodovinskem epu »Dekle Ivana« (Das Miidchen Johanna). Leta 1945 je bil film zaradi izrazitih povezav z nacionalsocia1izmom prepovedan. Med drugo svetovno vojno se je skoraj popolnoma umaknila iz filmskega posla, po vojni se je kljub njenim prejšnjim uspehom le delno vrnila. Na televiziji se je pojavljala redko, igrala je v televizijskih priredbah znanih dram in romanov, kot posebna gostja je nastopila tudi v popularnih televizijskih serijah Der Kommisar in Derrick. Nastopila je tudi v številnih radijskih igrah in sodelovala pri sinhronizaciji filmOv. Polo : T obi6 Mag1f(} Angela SaI/oker I Angela Zalokar/Angela Salloker. Gledalci so si imeli prilo:f!lost ogledati tudi filme, kjer je blestela danes pozab!Jena ro/akinja, avstrijska (nemfka) gledalifka in filmska igralka(vendar v nafih časopisnih virih ob premierah vedno citirana kot slovenska igralka), ro/ena v neposredni bli!(jni Ptuja v času avstro ogrske monarhije v Mofkanjcih pri Ptuju, Angela Zalokar (Angela Sai !oker). Popularnost filma se je z zvočnim filmom bistveno povečala. Zvočni film je odpravil živo glasbeno spremljavo, spremenila se je tudi filmska predstava, saj je bila vsa pozornost gledalca usmerjena na platno. Prostori za predvajanje so morali ustrezati duhu časa. Zaradi občutljive in dragocene armature je zakon predvideval stroge varnostne pogoje, da bi se izognili nesrečam, kot so požar, eksplozija, vnetljivost filma. Podjetni Kreutz je bil edini kinooperater v Ormožu vse do konca 2. svetovne vojne, ko mu je bila kinodvorana zaplenjena v korist splošnega ljudskega premoženja. lO Med leti 1937/38 se je pri njem zaposlil za kino operaterskega praktikanta v 10 SLZAP/0225, Okrajno sodišče Ptuj, 1945-1959, Zaplembe, ško 10, Kreutz Avgust, Zp. 793/46 74 zvočni aparaturi Rudolf Habenschuss, roj. na Ptuju, po poklicu mehanski šofer. l1 Kinooperater Kreutz se je v svoji podjetnosti zelo zanimal tudi za pridobitev licence na Ptuju, vendar so vsi poskusi spodleteli.12 V času tre*ga rajha je film služil kot del učinkovitega velikonemškega propagandnega orožja. V Kroniki mesta Ormož13 beremo, da je v tem obdobju bil lastnik kina še zmeraj August Kreutz. V njegovi kinodvorani, hišna št. 99, so že leta 1939 imeli ustanovni občni zbor ormoški kulturbundovci. Med vojno je spored za kino v Ormožu objavljal časopis Marburger Zeitung, izključno nemški filmi pa so se vrteli ob koncu tedna. I Zapis iZ Kronike mesta Ormož (SLZAP/0070, RDkopisna zbirka, cca 1496-1959, R-68, Kronika mesta Ormot str. 51) . • •• " M . ..... 1 I Sporedi filmov v Ormo~ med okupacijo (Marburger Zeitung). Po 2. sv. vojni je deloval potujoči kino, Mestni kino Ormož pa je bil ustanovljen v letu 1947 na podlagi odločbe z dne 9. 4. 1947 od OLO Ptuj na Mestnem trgu štev. 5. 14 Podjetje se je ukvarjalo s predvajanjem filma, imelo pa je samo honorarne uslužbence. Honorarni upravnik je bil Franc Pučko in honorarna knjigovodkinja Marija-Marica Jambrekovič. Osebe, ki so bile zaposlene ob predstavah, so za delo dobile samo nagrado. Osnovna sredstva so bila kinoprojektor, kinoojačalnik, zvočnik Iskra, pogonsko previjalo, prosto previjalo, filmski svitki, priključna plošča, mala stranska plošča, 1 garnitura sponk, motorgeneratorje 4 KS, regulirni upor, projekcijska optika f=100, stabilizator, tonska žarnica, kabinska okenca in 3 metre filmskega platna z ogrodjem ter vodovodna napeljava za vodno hlajenje kinoprojektorja. 1s Stalno nastavljenega osebja ni bilo, ampak le honorarni kinooperater, upravnik, knjigovodja, blagajnik in biljeterji. Tarifnega pravilnika OLO Ptuj ni odobril, ker so bili honorarci. Kinopredstave so se odvijale v sredo, soboto in nedeljo po enkrat. Kino je leta 1955 posloval z izgubo, vzrok so pripisovali slabemu obisku, ki se sicer v primerjavi s prejšnjim letom ni prav nič spremenil, zvišanje najemnine filmov, visok 11 S LZAP/0008 , Mestna občina Ormož, 1715-1947, ško 18, ovoj št. 74, Edison-zvočni kino Ormož; spričevalo, ki ga je A. Kreutz izdal za Habenschussa dne 6. 4. 1938. 12 SLZAP/0006, Zbirka muzejskega društva, 1605-1961, škatla 14; zapisniki sej društva Društveni dom (Vereinshaus) 1919-1940. 13 SLZAP/0070, Rokopisna zbirka, cca 1496-1959, R-68, Kronika mesta Ormož, str. 51. 14 SI_ZAP/0197, SDK Ptuj, ekspozitura Ormož, 1953-1980, ško 2, ovoj 28, leto 1955, Mestni kino Ormož, 10.4. 1956 15 SLZAP/0197, SDK Ptuj, ekspozitura Ormož, 1953-1980, ško 2, ovoj 28, leto 1955, Mestni kino Ormož, 10.4.1956. 7S odstotek plačevanja amortizacije in obresti od osnovnih sredstev.16 Kinopredstav je bilo v letu 1956160, domačih filmov 14 in tujih 146, vseh obiskovalcev pa 23.423; od teh je domače filme gledalo 1561 ljudi in tuje 21.862. Leta 1955 so predvajali 174 filmov, od teh 14 domače proizvodnje; vseh kinoobiskovalcev je bilo 26.634.17 I Zapis o Kinu v Ormo~ iZ Kronike mesta Ormož (SLZAP/0070, Rokopisna zbirka, cca 1496-1959, R-68, Kronika mesta Ormot str. 116). Povzetek Podatka, kdqj so se Ormožani prvič srečali s kinom, zaenkrat nimamo, zagotovo pa lahko trdimo, da so bili očarani nadpodobami na filmskem platnu, navdušeni in pretreseni nad if,odbami, ki so nudile intenzivno estetsko, čustveno in čutno iZkuš'!Jo. Gostova'!Ja pottfiočih kinematogrcifov predstavIJqjo prvo obdo1:!Je kinematograft.je na Slovenskem. Pogqj zapostavitev gosttfiočega kinematogrcifa je bilo dovolJe'!Je za nqjem primernega prostora za predvqjanje, ki ga je vsakokratnemu lastniku pottfiočega kinematogrcifa izdala pristqjna občina. Lastniki kinematogrcifov filmov niso pogosto me'!Javali, zato so potovali iZ krqja v krqj, kar jim je omogočala tudi želeiJ1ica. Ormožpri tem ni bil iii ema. Po prvi svetovni vqjni so se v kulturnem :fjvIJe'!Ju začela ifata dvqjseta leta. Film je postal širokim mno:fjcam dosegjjiva poceni zabava. Znano je, da je med obema vqjnama kinodvorana stala na obmo{ju današ'!Je S kolibrove ulice. 21. dec. 1922 je Pokrqjinska uprava za SloveniJo, Oddelek za notra'!Je zadeve v IjubIJan~ podelila Avgustu KreuF.(ft st., po poklicu k!jučavničarju iZ Ormoža, neprenoslJivo dovolJe'!Je za prirqa'!Je vsakovrstnih kinematogrcifskih predstav v Ormof!t ( nqjdIJe do 31. 12. 1923 J. Kasnqe seje v prostor za kinogledališče adaptirala izprq klJučavničarske delavnice. Leta 1931 je imel Ormož že i]Jočni kino. Otroci so si lahko ogledali risanke, ko so po platnu skakale raifične :fjvali in so se ii]Jqjali raiJ1i smešni Prizori. Prevladovale so melodrame in komedije, sledili so jim vesterni in pustolovski filmi. Ob nemških so si obiskovalci lahko ogledali še ameriške, angleške, češke in francoske filme. Med igralci so tudi Ormožane nqjbolJ navduševali Greta Garbo, Marlene Dietrich, Rilda Rilderbrandt, Clark Gable, Mae West, EmilJannings ter številni drug~ med '!Jimi tudi slovenski filmski i]Jezdi Ita Rina ter uspešna filmska igralka nemškega jilma sredi tridesetih let 20. stoletja, rqjena v Moška'!Jcih pri Gorišnici, 5. marca 1913, Angela Zalokar. Popularnost filma se je Z i]Jočnim filmom bistveno povečala. Zvočni film je odpravil :fjvo glasbeno spremlJavo, spremenila se je tudi filmska predstava, sqj je bila vsa pozornost gledalca usmerjena na platno. Prostori za predvqjaf!je so morali ustrezati duhu časa. Zaradi občutlJive in dragocene armatureje zakon predvideval stroge varnostne pogqje, da bi se izognili nesrečam, kot so požar, eksplozija, vnetlJivost filma. Po4Jetni Kreutzje bil edini kinooperater v Ormožu vse do konca 2. svetovne vqjne, ko mu je bila kinodvorana zaple'!Jena v korist splošnega lJudskega premože'!Ja. Med 2. sv. vqjno so se ob vikendih v Kinu Ormožpredvqjali nemški filmi, kar je bilo tudi del nacistične propagande. Po 2. sv. vqjni je deloval pottfioči kino, Mestni kino Ormožpa je bil ustanovlJen v letu 1947 napodlagi odlocoe Z dne 9.4. 1947 od OLO Pttfi s sedežem na Mestnem trgu štev. 5. Po4JetJe seje ukvarjalo s predvqja'!Jem filma, imelo pa je samo honorarne uslužbence. Ključne besede: kinematograf, kinooperaterstvo, zvočni kino, Mestni kino Ormož 16 Prav tam. 17 SLZAP/0070, Rokopisna zbirka, cca 1496-1959, R-68, Kronika mesta Ormož, str. 116. 76