<^xX ¦ DELEGATSKE .NFORMAC.IE ,.V — ¦ POSEBNA — TEMATSKA — ŠTEVILKA NAŠEGA GLASA, KI OBJAVLJA DELEGATSKA GRADIVA, NAMENJENA PRIPRAVI DELEGATOV ZA ODLOČANJE NA SEJAH SKUPŠČINSKIH ZBOROV SIS DRUŽBENIH DEJAVNOSTI OBČINE KRŠKO V Skupni strokovni službi SIS družbenih dejavnosti občine Krško smo se odločili, da organizirano pristopimo k informiranju delegatov o delu skupščin in drugih organov SIS družbenih dejavnosti. Prvi tak poskus je objava zbranih delegatskih gradiv v okviru Našega glasa. Na ta način bodo lahko delegati dobili pregled nad delom vseh samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti v občini Krško v letu 1987 in se seznanili z izhodišči za delo v letu 1988. V času, ko se zdi najbolj preprosto, da družbeno delo varčuje tako, da odtegne sredstva, ki naj bi jih prispevalo za skupno porabo (zdravstvo, šolstvo, otroško varstvo, kulturo...), naj to gradivo prispeva k boljšemu medsebojnemu informiranju, razumevanju in sodelovanju, brez vzajemnega očitanja, skratka k svobodni menjavi dela. Tak način objave delegatskega gradiva nam bo omogočil časovno usklajene sklice posameznih skupščin SIS in s tem tudi lažje usklajevanje na vseh področjih dela. Skupna strokovna služba SIS v občini Krško Uvod str. — Občinska zdravstvena skupnost str. — Občinska izobraževalna skupnost str. — Skupnost otroškega varstva str. — Skupnost socialnega skrbstva str. — Občinska kulturna skupnost str. — Telesnokulturna skupnost str. — Občinska raziskovalna skupnost str. — Skupnost socialnega varstva str. — Poročilo o finančnem poslovanju SIS družbenih dejavnosti v občini Krško z osnovami za izdelavo planov str. I. Globalna ocena poslovanja v letu 1987 Pojem »družbene dejavnosti« kot ga opredeljuje ustava SFRJ, je uveden za dejavnosti vzgoje in izobraževanja, znanstveno in raziskovalno dejavnost, kulturo in umetnost, zdravstveno varstvo, otroško varstvo ter socialno skrbstvo. Čeprav načelno priznavamo enako vrednost vseh področij združenega dela, se za te dejavnosti še vedno uporablja tudi nerazumljiv pojem »skupna poraba«. Velikokrat premalo upoštevamo dejstvo, da dohodek oblikujejo številni udeleženci v gospodarstvu in zunaj njega, tako da so vsi upravičeni vsak do svojega dela, kar še posebej velja za storitve družbenih dejavnosti, saj so nekatere izmed njih neposredno povezane s produktivnostjo v gospodarskih dejavnostih. V primerjavi z gospodarstvom imajo družbene dejavnosti nekoliko drugačen položaj; razvijajo se na osnovi podružbljanja. Oblikovanje programov SIS družbenih dejavnosti že dalj časa poteka pod vplivom omejevanja sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb. Kljub realno manjšim sredstvom za to področje pa še ni prišlo do pomembnejšega zmanjšanja obsega storitev, saj je večina programov predpisana z zakoni. V letu 1987 se je problematika na področju družbenih dejavnosti odražala v razkoraku med pravicami uporabnikov in dovoljenim obsegom sredstev za pokrivanje programov ter posledično v velikih likvidnostnih težavah. Določila republiške resolucije glede določanja obsega sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb že v letu 1986 niso bila usklajena z določili zvezne resolucije. V slovenski resoluciji so bile posebej opredeljene dodatne naloge in nove obveznosti. Iz leta 1986 pa se razlika prenaša tudi v letu 1987. Osnova za planiranje sredstev za leta 1987 opredeljena z zvezno resolucijo in interventnim zakonom ne upošteva navedenih neskladij in je zato bistveno nižja od opredelitev po republiški resoluciji. V skladu z določili zveznega interventnega zakona je SDK mesečno ugotavlja presežke prihodkov, ki so se oblikovali nad dovoljenim okvirom sredstev in jih izločala na posebne račune. Likvidnostne težave, ki so nastopile ob blokadah je bilo zaradi višine blokiranih sredstev vedno težje premoščati. Prilivi sredstev v obdobju 1 XII. 1987 niso zadostovali za iz\aj.i nje programov dogovorjenih z reso lucijo (odhodki so bili za 1834.206 ooo din večji od prihodkov), istočasno pa je SDK blokirala 872.016000 din Posebno kritičen je finančni položaj zdravstvene skupnosti, kjer znašajo nekriti odhodki 1.575.370.000 din in bo potrebno zagotoviti dodatna sredstva za sanacijo iz drugih viro\ Kljub izredno racionalnemu ravnanju izvajalcev in s povečanjem dru gih prihodkov (prihodki iz neposred ne menjave dela in prihodki od občanov), izvajalske organizacije niso mogle nadomestiti z zakonom bloki ranih sredstev. Osnovni razkorak, ki je onemogo čal, da bi v skladu z zveznim zako nom uresničili resolucijo, je bil \ tem, da je bila rast osebnih dohod kov v gospodarstvu in rast materialnih stroškov bistveno višja od dovoljene rasti sredstev skupne porabe po zakonu. 2 Naš glas 3, 4. marec 1988 II. Materialni okviri razvoja za leto 1988 Na področju družbenih dejavnosti bomo uresničevali naloge, opredeljene v družbenem planu občine Krško za obdobje 1986—1990, samoupravnih sporazumih o temeljih planov samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti za obdobje 1986—1990 in v skladu s posebnimi zakoni za posamezna področja družbenih dejavnosti. V letu 1988 bodo morala sredstva za zadovoljevanje skupnih potreb nominalno naraščati za okoli 8 odstotnih točk počasneje od rasti doseženega dohodka v gospodarstvu. To pomeni, da bo realni obseg razpoložljivih sres-tev, ob 1%-ni rasti družbenega proizvoda, v globalu za okoli 3% manjši kot v letu 1987. Kljub sedanjim kriznim razmeram bomo poskušali zadržati doseženo raven storitev iz leta 1987 tako, da bomo razliko v prihodkih med vrednostjo programov na osnovi realnih potreb in med dovoljenim obsegom sredstev po zakonu, zagotovili z neposredno svobodno menjavo dela. Pri vrednotenju programov v letu 1988 se upoštevajo naslednji parametri: Elementi Stopnje rasti v % deflator DP (zvezno izhod.) družbeni proizvod (SRS) — realno — nominalno sredstva za SIS družbenih dejavnosti — izvirni prihodki (8% zaostajanje za rastjo dohodka) 80 1 82 74 poprečni OD na zaposlenega 72,5 materialni stroški 80 amortizacija 80 socialni prejemki: skladno s samoupravnimi sporazumi oz. zakoni. Interesne skupnosti bodo pri oblikovanju programov upoštevale naslednje: 1. z uskladitvijo programov znotraj posamezne samoupravne interesne skupnosti in med področji družbenih dejavnosti bomo prednostno zagotovili izvajanje zajamčenih programov, 2. prioritetno bomo razvijali področje osnovnega zdravstvenega varstva in druga področja, ki neposredno prispevajo k povečanju produktivnosti, 3. dali bomo poudarek kakovostnejšemu razvoju teh dejavnosti, 4. vodili bomo socialno politiko tako, da bomo ohranjali socialno varnost v družbi ter zaostrili kriterije za upravičenost do različnih oblik socialno varstvenih pomoči, 5. povečal se bo delež prihodkov iz neposredne menjave dela in prihodkov od občanov, 6. izboljšali bomo organizacijo dela v izvajalskih organizacijah združenega dela v smislu večje racionalizacije poslovanja z ustreznejšim razporejanjem delovnega časa za boljšo izkoriščenost kadrov in tehnologije, 7. preverili bomo kadrovske in druge normative in jih prilagajali znižanim materialnim možnostim, 8. zaostrena sedanja situacija narekuje povečanje produktivnosti dela izvajalcev in večjo ekonomičnost poslovanja skozi realno znižanje stroškov po enoti storitev. Komite za družbene dejavnosti Občinska zdravstvena skupnost Krško Poročilo o izvajanju programa v letu 1987 V samoupravnem sporazumu o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Krško smo sprejeli prednostne naloge in jih upoštevali pri načrtovanju zdravstvenih dejavnosti v: — preventivni dejavnosti — medicini dela, splošni medicini in negi bolnikov na domu — zobozdravstvu — fizikalni medicini — biokemičnem laboratoriju Sprejeta prednostna naloga je torej usposabljanje osnovne zdravstvene dejavnosti, da prevzame celotni nadzor nad zdravstvenim stanjem občanov. 1. ZDRAVSTVENO VARSTVO 1.1. Osnovno zdravstveno varstvo Ker planski dokumenti določajo širši obseg preventivnih storitev in ukrepov ter postopno uvajanje dispanzerske metode dela, smo podprli plan preventivne zobozdravstvene dejavnosti, ki se je začel izvajati v mesecu septembru in ga predlagamo v sprejem z aneksom k samoupravnemu sporazumu o svobodni menjavi dela z Zdravstvenim domom Krško. "% V NAŠ GLAS — SKUPNE DELEGATSKE INFORMACIJE — POSEBNA ŠTEVILKA ZA SIS DRUŽBENIH DEJAVNOSTI Izdaja: INDOK center Krško — Naklada: 2400 izvodov — Odgovorni urednik: Ivan Kastelic — Uredništvo: CKŽ 12,68270 Krško, tel. 71-768 — Tisk: Papirkonfekcija Krško — Glasilo je oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov na podlagi mnenja Republiškega komiteja za informiranje št. 421 -1 /72 z dne 5. marca 1980 — Za točnost podatkov in informacij, ki so objavljeni kot uradna obvestila ali pojasnila, odgovarjajo posamezne službe, organi oziroma strokovni delavci, ki so pod temi teksti podpisani! Rokopisov in fotografij ne vračamo! Posebno številko so pripravili na skupnih strokovnih službah SIS družbenih dejavnosti in je namenjena informiranju delegatov v skupščinah SIS za kvalificirano odločanje. Naš glas 3,4. marec 1988 Za okrepitev dispanzerske metode dela smo v tem letu sprejeli sklep o novih zaposlitvah za medicino dela ter varstvo žena, nismo pa zagotovili sredstev za opremo ginekološke ordinacije. Velike težave so v patronažni in reševalni službi zaradi izrabljenih vozil, sredstev za kontinuirano zagotavljanje primernega avto-parka pa zaenkrat ni. Razvoj zdravstvenih zmogljivosti in dejavnosti naj bi veliko bolj temeljil na doseganju nove kvalitete in manj na povečanju obsega dejavnosti, zato želimo zagotoviti zdravljenje bolnikov na domu, torej uveljaviti dejavnost nege na domu. Tega programa nismo uresničili zaradi objektivnih težav izvajalca, ker le-ta izvaja glavnino osnovnega zdravstvenega varstva v neprimerni stavbi, ki ovira razvoj oziroma uveljavljanje novih dejavnosti. 1.2. Bolnišnično zdravstveno varstvo V srednjeročnem planu smo kot prednostno nalogo sprejeli tudi ukrep za zmanjšanje obsega bolnišničnega zdravljenja do meje, ki je strokovno medicinsko in ekonomsko sprejemljiva. V tem letu je bil na skupščini Medobčinske zdravstvene skupnosti Novo mesto sprejet samoupravni sporazum o svobodni menjavi dela s Splošno bolnico Novo mesto in Zavodom za socialno medicino in higieno, s katerima smo uporabniki in izvajalci zdravstvenih skupnosti občin Črnomelj, Metlika, Novo mesto, Trebnje in Krško uskladili: - delovni načrt (količino in vrsto storitev), - način oblikovanja cen, - merila za vrednotenje delovnega načrta, - druge pogoje. Razvoj zdravstvenih zmogljivosti v Splošni bolnici Novo mesto je zelo vprašljiv, saj imamo zbrane občine v tej regiji prešibak materialni temelj za pokrivanje razvojnih planov. Zato je sporna zadeva pri sprejetju samoupravnega sporazuma o temeljih plana Medobčinske zdravstvene skupnosti Novo mesto plan investicij. Za investicije v družbenih dejavnostih se mora zbrati denar po posebnem samoupravnem sporazumu, ki smo ga v občini Krško sprejeli, toda le za občinske investicije (zdravstveni dom, lekarno in dom upokojencev). Ker finančnega pokritja za medobčinske investicije (Zavod za socialno medicino in higieno, opremo za zdravstveni informacijski sistem, pripravljalna dela za izgradnjo poliklinike in preselitev bolnišničnih oddelkov) ni, želimo, da se za to srednjeročno obdobje investicije medobčinskega pomena odložijo. Istočasno moramo poudariti, da razvoj zdravstvenih zmogljivosti v naši regiji močno zaostaja za velikimi centri (Ljubljana, Maribor, Celje), ki pa za nas niso dovolj dostopni. 1.3. Zdraviliško zdravljenje V naravna zdravilišča so bili po napotilih konzilija bolnišnic ali konzilija osnovne zdravstvene dejavnosti poslani predvsem bolniki po težjih operacijah in kronični bolniki (538). 1.4. Injekcije in zdravila V letošnjem letu je bila preskrba z zdravili dobra, vendar pa lekarne izločajo iz prodaje dodatne artikle (neobvezno otroško hrano in ostale dodatke) zaradi pomanjkanja obratnih sredstev oziroma zaradi stroškov za zaloge materiala. 2. OSTALE POMEMBNEJŠE ZADEVE 2.1. Razkorak med potrebnimi in razpoložljivimi sredstvi, ki se je v tem letu močno povečal zaradi izgub v preteklih letih in posebno zaradi zveznega interventnega zakona, smo želeli omiliti s sprejetjem naslednjih ukrepov: - zaposlovati samo na deficitarnih področjih, - zmanjšati obseg bolnišnične dejavnosti, - varčevati pri porabi in zalogah materialov, - dosledneje spoštovati samoupravni sporazum o uresničevanju zdravstvenega varstva, - zmanjšati obseg zdraviliškega zdravljenja. Ukrepe smo sprejeli maja, toda zaradi nenehnega omejevanja sredstev za zdravstveno varstvo izvajalci notranjih rezerv nimajo, zato učinek sprejetih ukrepov ni velik. 2.2. V tem letu je skupščina Zdravstvene skupnosti Slovenije sprejela samoupravni sporazum o uresničevanju zdravstvenega varstva. Čeprav dokument ni nov, gre za pomembne spremembe: - To je sedaj enoten sporazum za vso SR Slovenijo in odpravljene so razlike v uresničevanju pravic do zdravstvenega varstva, ki smo jih uveljavile občinske zdravstvene skupnosti zato, 3 da smo upoštevale gospodarsko moč in specifične razmere svojega okolja. - Občinska zdravstvena skupnost bo sedaj plačevala račune za zdravstvene storitve zaradi poškodb, ki nastanejo na poti na delo in z dela. - Za nadomestila osebnih dohodkov v času začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni, poškodb, nege predstavlja osnovo znesek, ki bi ga delavec dobil kot akontacijo osebnega dohodka za živo delo za polni delovni čas ob upoštevanju enakega učinka, kot ga je dosegel v minulem koledarskem letu. Nadomestilo za čas odsotnosti v prvih treh delovnih dneh in ves čas odsotnosti zaradi nege družinskega člana (zakonca, otrok) je 75 % od osnove; za čas od 4. do 30. dne odsotnosti 80 % osnove, za čas odsotnosti z dela več kot 30 delovnih dni pa 90 % osnove. - Pravica do nadomestila gre delavcem in drugim delovnim ljudem za čas, ki ga ugotovi zdravnik oz. zdravniški konzilij, ali dokler pristojni organ s pravnomočno odločbo ne ugotovi, da je pri njih nastala trajna delovna nezmožnost. - Za nego ožjega družinskega člana, s katerim delavec živi v skupnem gospodinjstvu, pripada delavcu nadomestilo za največ 7 delovnih dni, za nego otroka do 7 let največ za 15 delovnih dni. - Doplačilo uporabnikov k stroškom za opravljene zdravstvene storitve (participacija) se bo valoriziralo trikrat letno, skladno z rastjo osebnih dohodkov v združenem delu. Uspešneje bo potrebno reševati probleme investicij, organizacije in koordinacije zdravstvene dejavnosti v republiki in tako omogočiti enakopravnejši položaj uporabnikov in izvajalcev zdravstvenega varstva, prav tako pa morajo delavci v organizacijah združenega dela v večji meri uveljaviti pravico do zdravstvenih storitev (posebno preventivnih) ter odgovornejše skrbeti za svoje zdravje. 3. DELOVANJE SAMOUPRAVNIH ORGANOV Skupščina Občinske zdravstvene skupnosti je imela v letu 1987 eno sejo, na kateri je bila udeležba 70-odstotna, ter 9 sej koordinacijskega odbora in predsedstva, ki sta obravnavala 75 točk dnevnega reda. Najpomembnejše zadeve, ki so jih samoupravni organi obravnavali in o katerih so sklepali, so bile: - delovni načrt - dva začasna finančna načrta prihodkov in odhodkov - poročilo o poslovanju skupnosti za leto 1986 in za I., II. in III. trimesečje 1987 - poročilo o poslovanju zdravstvenih organizacij za leto 1986 in za L, II. in III. trimesečje 1987 - program ukrepov za racionalizacijo porabe sredstev - uresničevanje družbenega dogovora o organiziranosti zdravstvenih organizacij - investicijska problematika oz. usklajevanje samoupravnega sporazuma o temeljih plana Medobčinske zdravstvene skupnosti Novo mesto - plačevanje prispevkov za zdravstveno varstvo kmetov in ostalih uporabnikov - samoupravni sporazum o svobodni menjavi dela z izvajalci zdravstvenega varstva . - samoupravni sporazum o štipendiranju študentov medicinske fakultete - petkratna valorizacija cen zdravstvenega varstva Osnove, potrebne za obravnavo v skupščini in njenih organih, je pripravljala strokovna služba ter tako omogočala redno spremljanje sprejetih programov. Finančno poročilo o poslovanju za leto 1987 Finančno poslovanje Qbčinske zdravstvene skupnosti je bilo v letu 1987 zelo otežkočeno, ker prispevna stopnja ni zagotavljala potrebnih sredstev za pokritje sprejetih programov zdravstvenega varstva. 1. PRIHODKI Občinska zdravstvena skupnost je imela v letu 1987, 5.921.048.000 din prihodkov, kar pomeni nominalno 130 % več sredstev kot leta 1986. 1.1. Prihodki iz dohodka so znašali 5.452.420.000 din ali 140 % več kot v letu 1986 oziroma 96 % planiranih sredstev za leto 1987. 1.2. Prihodki iz BOD so znašali 161.236.000 din ali 41 % več kot v letu 1986. . Naš glas 3,4. marec 1988 1.3. Prihodki iz kmetijske dejavnosti so znašali 45.065.000 din, kar je 279 % več kot v letu 1986. Prihodki so toliko višji zaradi sprejetega sklepa o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zdravstveno varstvo združenih kmetov v višini 25 % katastrskega dohodka. 1.4. Struktura prihodkov: 1986 1987 Preneseni pres. pret. leta 1,95 - 1. Prispevki iz dohodka: 92.50 96,09 — združeno delo 89,00 92,10 - indiv. delo 3,50 3,99 2. Prispevki iz BOD: 4,44 2,72 - združeno delo 4,27 2,59 — indiv. delo 0,17 0,13 3. Prisp. iz kmet. dejavnosti 0,46 0,76 4. Prisp. od upokojencev 0,19 0,18 5. Drugi prihodki 0,46 0,25 SKUPAJ 100,00 100,00 % Struktura prebivalstva po zavarovanju v letu 1987 1. aktivni zavarovanci 12.729 36,96 svojci aktivnih zavarov. 12.200 35,43 2. kmetijski zavarovanci 2.557 7,42 3. upokojenci 4.057 11,78 svojci upokojencev, 2.500 7,28 4. ostali svojci , 390 1,13 SKUPAJ 34.433 100,00 % Aktivni zavarovanci so mesečno prispevali povprečno 36.751 din, vendar so s tem prispevali tudi za svojce, kar pomeni, da je povprečni mesečni prispevek aktivnih zavarovancev in njihovih svojcev 18.765 din. Kmetijski zavarovanci so povprečno prispevali mesečno 1.469 din. Upokojenci so povprečno prispevali mesečno 223 din, vendar so s tem prispevali tudi za svoje svojce, kar pomeni, da je povprečni mesečni prispevek upokojencev in njihovih svojcev znašal 138 din. Struktura zavarovancev občine Krško: vsi zavarovanci predšolski otroci šolski otroci ostali zavarovanci do 65 let zavarovanci nad 65 let 100% 10% 14 % 67% 9% Predšolski otroci, šolski otroci in zavarovanci nad 65 let starosti predstavljajo 33 % vseh zavarovancev. Ti zavarovanci ne plačujejo participacije in so istočasno največji uporabniki zdravstvenih storitev. Ob tem velja poudariti naslednje: - na 100 predšolskih otrok je letno 845 pregledov v osnovnih zdravstvenih organizacijah, - na 100 šolskih otrok je letno 359 pregledov, - na 100 odraslih prebivalcev je letno 499 pregledov. 2. ODHODKI Odhodki Občinske zdravstvene skupnosti Krško so znašali 7.253.611.000 din ter 242.807.000 din nekritih odhodkov preteklega leta, kar znaša skupaj 7.4%.418.000 din. Torej so odhodki nominalno večji za 166 % od leta 1986. V odhodkih so upoštevane vse obveznosti za zdravstvene storitve, opravljene v letu 1987, ter obveznosti po samoupravnem sporazumu o svobodni menjavi dela, niso pa bile vse poravnane, plačane. Neporavnanih obveznosti za zdravstvene storitve izvajalcev ter drugih obveznosti je 1.200.000.000 din, kar pomeni, da izvajalci zdravstvenega varstva za svoje storitve niso dobili plačila. Struktura odhodkov 1986 1987 1. Zagotovljeni program 95,29 95,92 Denarne dajatve 2,91 1,98 Osnovno zdr. varstvo 29,62 30,37 Bolnišnično zdr. varstvo 50,49 51,77 Drugi stroški zdr. varstva 9,76 10,09 Ostalo 2,51 1,71 2. Dogovorjeni program 0,17 0,11 3. Investicije 1,53 0,73 4. Zdr. sred. za pos. namene 0,17 0,07 5. Skupni program SRS 6. Solidarnostni program 7. Drugi stroški 0,37 2,37 0,10 0,37 2,43 0,37 SKUPAJ 100,00 % 100,00 % 2.1. Zagotovljeni program je realiziran v višini 6.957.903.000 din, kar pomeni nominalno 162 % več kot leta 1986.. 2.1.1. Denarne dajatve znašajo 143.088.000 din, kar je 77 % več kot leta 1986. Tu so zajeta nadomestila OD za nego družinskih članov, pogrebnine, posmrtnine, ki jih je uveljavljalo 274 zavarovancev, povračila potnih stroškov in dnevnic. Neplačanih denarnih nadomestil za mesec december je bilo 15/ 1-1988 za 10.563.000 din. 2.1.2. Prispevki za osnovno zdravstveno varstvo so realizirani v višini 2.203.526.000 din, kar pomeni nominalno 167 % več kot leta 1986. V osnovno zdravstveno varstvo so zajeti odhodki za splošno ambulantno in dispanzersko zdravljenje, preventivno dejavnost, prevozne stroške, zobno nego in protetiko. Največji porast stroškov osnovnega zdravstvenega varstva predstavlja zobna nega, in sicer so se ti stroški povečali nominalno za 203 % v primerjavi z 1. 1986 zaradi novih zaposlitev. Najnižji procent rasti stroškov osnovnega zdr. varstva izkazujejo stroški prevoza, ki so višji za 147 %, kar pa je še vedno več od planiranega. 2.1.3. Prispevki za bolnišnično zdravstveno varstvo so realizirani v višini 3.755.739.000 din, kar pomeni nominalno 167 % več kot leta 1986. V bolnišnično zdravstveno varstvo so zajeti odhodki specialistične ambulantne dejavnosti, bolnišničnega in zdraviliškega zdravljenja. Največji porast stroškov bolnišničnega zdravstvenega varstva predstavlja zdraviliško zdravljenje, in sicer so se ti stroški povečali za 188 % v primerjavi z 1. 1986. Povečalo se je število uporabnikov zdraviliškega zdravljenja od 376 iz leta 1986, na 538 uporabnikov v letu 1987. 2.1.4. Drugi stroški zdravstvenega varstva so realizirani v višini 731.771.000 din, kar pomeni nominalno 169 % več kot leta 1986. V druge stroške zdravstvenega varstva so zajeti stroški za zdravila in injekcije, zdravstveno varstvo po konvenciji in ortopedske ter druge pripomočke. Stroški za zdravila in injekcije imajo največjo nominalno rast - 178 % v primerjavi z letom 1986, kar pa je posledica rasti cen zdravil. 2.2. Sredstva za dogovorjeni program so realizirana v višini 7.603.000 din, kar pomeni nominalno 67 % več kot leta 1986. V dogovorjenem programu so zajeti odhodki za financiranje društev, za povračila delegatom samoupravnih organov in krajevnih skupnosti za delegatski sistem. Realizirano je bilo samo 65 % planiranih odhodkov dogovorjenega programa zaradi nezadostnega priliva sredstev. 2.3. Sredstva za investicije so bila realizirana v višini 52.416.000 din, kar pomeni nominalno 23 % več kot leta 1986. Realizirano je bilo plačilo investicijskega vzdrževanja Splošni bolnici Novo mesto v znesku 39.257.000 din in ZC Murska Sobota v višini 12.834.000 din. 2.4. Združena sredstva za posebne namene so bila realizirana v višini 4.561.000 din, kar pomeni nominalno 6 % manj kot leta 1986. V planirani višini nismo realizirali sredstev za izjemne razmere in za financiranje programa SLO, kar je zopet posledica nezadostnega priliva sredstev. 2.5. Sredstva za skupni republiški program so realizirana v višini 27.299.000 din, kar je nominalno 170 % več kot leta 1986. 2.6. Solidarnostna sredstva so realizirana v višini 176.425.000 din, kar je nominalno 167 % več kot leta 1986. 2.7. Drugi stroški so realizirani v višini 27.404.000 din, kar je nominalno 848 % več kot leta 1986. Druge stroške predstavljajo obresti, stroški računalniške obdelave receptov in ostali stroški. Občinska zdravstvena skupnost je torej poslovanje v letu 1987 zaključila z izgubo v višini 1.575.370.000 din, to pa pomeni, da je nominalno izguba za 548 % večja kot leta 1986. Izguba je večja od treh povprečnih mesečnih prilivov (to je 494.000.000 din) oz. predstavlja 26 % celotnega priliva v letu 1987. Glavni vzrok izgube je ta, da OZS lahko vpliva samo na odliv sredstev v Zdravstveni dom Krško in Lekarno Krško, kar pa je 27 % vseh odhodkov, od tega je nabavna vrednost zdravil v Lekarni Krško 3,6 % odhodkov, torej realno lahko vpliva samo na 23,4 % vseh odhodkov. Naš glas 3,4. marec 1988 5 Neposredni vzrok izgube je tudi nerazvita osnovna zdravstvena dejavnost, saj OZS vsako leto sprejema varčevalne ukrepe, po katerih naj bi se ravnali izvajalci, uporabniki - zavarovanci občine Krško pa iščejo storitve specialistov drugod. Vzrok izgube je tudi nizek delež sredstev za zdravstvo v družbenem proizvodu občine Krško, saj je med najnižjimi v SR Sloveniji, zato onemogoča izvajanje sprejetih planskih nalog, to je hitrejši razvoj osnovne zdravstvene dejavnosti. Interventna zakonodaja je na področju družbenih dejavnosti v letu 1987 omejila rast sredstev z rastjo dohodka gospodarstva ter tako realno znižala planirana sredstva oz. potrebna sredstva za zdravstveno varstvo. S sprejetimi varčevalnimi ukrepi nismo mogli uskladiti programa z materialnimi možnostmi, zato pa se razkorak med pridobljenimi in potrebnimi sredstvi za zdravstveno varstvo vedno bolj veča. V planskih aktih je temeljna naloga prestrukturiranje zdravstvenega varstva (omejevanje bolnišničnega zdravljenja in razvoj osnovnega zdravstvenega varstva), vendar pa materialne podlage za to nimamo, ampak bomo morali bolj omejevati vsa področja zdravstvenega varstva. v ooo din A. PRIHODKI BESEDILO Realizacija 1986 Plan 1987 Realizacija Indeks Indeks 1987 3:2 3:1 Prenos iz pret. leta Prispevki iz dohodka: - združeno delo - indiv. delo Prisp. iz BOD - združeno delo - indiv. delo Prisp. iz kmet. dejavnosti Prisp. od upok. Drugi prihodki 49.415 2.373.174 5.935.617 5.688.856 96 240 2.283.291 5.719.998 5.452.420 95 240 89.883 215.719 236.436 110 263 113.955 273.492 161.236 59 141 109.576 262.982 153.426 58 14(1 4.379 10.510 7.810 74 178 11.870 50.000 45.065 90 379 4.925 12.000 10.867 91 221 11.987 21.000 15.024 72 125 PRIHODKI SKUPAJ 2.565.326 6.292.109 5.921.048 94 230 ODHODKI BESEDILO 1. ZAGOTOVLJENI PROGRAM I. DENARNE DAJATVE Nadomestila OD Solid. povračila za bol. Solid. povračila za nesreče pri delu Pogrebnine in posmrtnine Potni stroški, dnevnice II. ZDRAVSTVENO VARSTVO Osnovno zdrav, varstvo: - spi. amb. in disp. zdr. - preventivna dejavnost - prevozi - zobna nega - zobna protetika - dodatna sr. za ZD Bolnišnično zdr. varstvo - special. amb. dejavnost - bolnišnično zdr. - zdraviliško zdr. - pokrivanje izgub v bolnici Drugi str. zdr. varstva - zdravila in injekcije - zdrav. var. po konv. - ortop. in drugi pripomočki III. OSTALO: - povračila za SSS SIS DD - povračilo za str. službo MZS - štip. zdrav, kadrov in staž. - stroški SDK - namenska sredstva za SSS SIS DD 2.610.415 5.941.204 6.957.903 117 262 80.931 154.765 143.088 92 177 45.879 100.933 98.102 97 214 15.128 - - - - - 10.000 1.159 12 - 10.586 23.289 21.545 92 203 9.338 20.543 22.282 108 239 2.499.600 5.663.976 6.691.036 118 267 823.648 1.852.650 2.203.526 118 267 341.905 803.477 947.051 117 277 145.157 348.377 411.433 118 283 65.758 151.243 162.533 107 247 138.606 325.724 424.678 130 306 88.258 207.406 241.408 116 273 43.964 16.423 16.423 10(1 37 1.404.243 3.164.399 3.755.739 119 267 174.506 401.364 504.456 125 289 1.111.415 2.556.254 2.992.701 117 269 88.549 203.663 255.464 125 288 29.773 3.118 3.118 100 10 271.709 646.927 731.771 113 269 233.882 561.317 650.537 116 278 13.916 30.615 23.447 76 168 23.911 54.995 57.787 105 242 69.884 122.463 123.779 83 177 60.400 95.261 94.926 78 157 3.142 6.220 6.220 100 198 3.380 10.552 10.382 98 307 2.962 8.000 9.821 123 332 - 2.430 2.430 100 - Naš glas 3, 4. marec 1988 Realizacija 1986 Plan 1987 Realizacija Indeks Indeks 1987 3:2 3:1 2. DOGOVORJENI PROGRAM: - pion. naselje Nerezine - financiranje društev - sredstva za del. sam. org. OZS - sredstva za del. sam. org. MZS - prisp. za zaklonišče - financ. KS del. sistem 3. INVESTICIJE - anuiteta za ZP Kost. - pralnica Novo mesto - moderniz. bolnice Brežice - invest. vzdr. Novo mesto - ZC Murska Sobota - predinv. dela za ZD, lekarno 4. ZDRUŽENA SREDSTVA ZA POS. NAM. - sred. za izjemne razmere - sred. za financ, progr. SLO - sred. za zvezo zdr. varstva v tujini 5. SKUPNI PROGRAM SRS 0,043 % 6. SOLIDARNOSTNI PROGRAM: - solid. progr. v ZSS 0,277 % - solid. progr. v MZS 7. DRUGI STROŠKI 4.540 11.635 7.603 65 167 - 1.250 1.250 100 - 2.651 5.775 4.983 86 188 791 1.740 - - - 170 170 170 100 100 48 1.500 - - - 880 1.200 1.200 100 136 42.787 55.513 52.416 94 123 3.068 350 324 9.3 11 24.042 - - - 12.000 - - - - 39.258 39.258 100 - 12.884 12.834 10 3.677 3.021 - - - 4.827 16.053 4.561 28 94 3.867 6.043 4.532 74 117 960 10.000 - - - - K) 29 96 - 10.076 27.484 27.299 99 270 66.072 176.240 176.425 100 267 64.937 176.240 176.425 100 267 1.135 - - - - 2.890 29.000 27.404 3 948 SKUPAJ (1-7) 2.781.607 6.257.129 7.253.611 115 260 Nekriti odh. pret. leta 26.526 242.807 242.807 100 915 Odhodki skupaj 2.808.133 6.499.936 7.496.418 115 266 Finančni rezultat -242.807 -207.827 -1.575.370 758 648 Program dela za leto 1988 Občinska zdravstvena skupnost Krško bo v letu 1988 opravljala naloge na podlagi samoupravnih sporazumov zdravstvenega varstva, po sprejetih republiških in občinskih planskih usmeritvah ter programu dela skupščine Zdravstvene skupnosti Slovenije. 1. Delo izvajalcev zdravstvene*a varstva bo zastavljeno tako, da se bo še naprej zmanjševala stopnja hospitalizacije in krepila osnovna ter specialistična dejavnost. Izvajala se bo racionalizacija porabe zdravil do strokovno dopustne meje. Reševalni prevozi se bodo opravljali samo za medicinsko utemeljene primere. V zobozdravstvu bodo uživali absolutno prednost otroci, šolska mladina in nosečnice. Posebna pozornost in skrb bo posvečena zdravstveni vzgoji in preventivi, zlasti pa preprečevanju nesreč pri delu in izven dela. 2. Investicijska dejavnost bo v letu 1988 usmerjena predvsem v pridobitev projektne dokumentacije in komunalno opremljanje zemljišča za gradnjo zdravstvenega doma in lekarne. 3. V leta 19M bomo sofinancirali Društvo slušno prizadetih, Društvo paraplegikov, Društvo slepih in slabovidnih ter Društvo civilnih invalidov v taki višini, da bodo lahko nemoteno delala in tako pripomogla, da se zdravstveno stanje članov društev ne bo poslabšalo. 4. Sprejeti bomo morali ukrepe, ki bodo omogočili zagotoviti primerno raven zdravstvenega varstva v občini Krško. a) Delež sredstev za zdravstveno varstvo v družbenem proizvodu občine Krško se mora povečati, sprejeti je treba povišanje prispevne stopnje, in sicer na 10,18 % BOD, kakor je za občino Krško predlagala Zdravstvena skupnost Slovenije. b) Za nekrite odhodke preteklega leta moramo poiskati dodatne vire in tako zagotoviti nemoteno poslovanje zdravstvenih organizacij . 5. Skapattaa Skupnosti bo v leta 1988 po predhodnih obravnavah v organih skupščine obravnavala in sprejela: - delovni načrt za leto 1988, - zaključni račun in poslovno poročilo za leto 1987, - finančni načrt za leto 1988, - anekse k samoupravnim sporazumom o svobodni menjavi dela, - informacijo o samoupravni organiziranosti zdravstvenih skupnosti in njihovih strokovnih služb, oblikovanje banke podatkov uporabnikov občinskih zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji, spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o postopkih in načinu uresničevanja zdravstvenega varstva, zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravstvenem varstvu, sprotno spremljanje izvajanja sprejetih ciljev in nalog o sprejetju potrebnih ukrepov za prilagoditev programov zdravstvenega varstva razpoložljivim materialnim sredstvom. Predlog finančnega plana za leto 1988 v (XX) din Realizacija Plan Ind. A. PRIHODKI 1987 1988 2:1 1. Prispevki iz dohodka X 5.688.856 330.000 - združeno delo 5.452.480 315.000 - indiv. delo 236.436 15.000 2. Prispevki iz BOD X 161.236 10.590.000 - združeno delo 153.426 10.120.000 - indiv. delo 7.810 470.000 3. Prisp. iz kmet. dejavnosti 45.065 90.000 199 4. Prisp. od upokojencev 10.867 25.500 234 5. Drugi prihodki 15.024 20.188 134 PRIHODKI SKUPAJ 5.921.048 11.055.688 187 B. ODHODKI I. Zagotovljeni program 6.957.903 10.383.461 149 1.1. Denarne dajatve 143.088 205.797 144 Nadomestila OD 98.102 142.248 145 Solid. povračila za boln. 15.128 Solid. povračila za nesreče pri delu 1.159 Pogrebnine in posmrtnine 21.545 31.240 Potni stroški, dnevnice 22.282 32.309 1.2. Zdravstveno varstvo 6.691.036 9.994.160 Osnovno zdravstveno varstvo 2.203.526 3.262.897 -spl.amb. indisp. zdr. 947.051 1.411.106 - preventivna dejavnost 411.433 617.149 -prevozi 162.533 242.174 145 145 149 148 149 150 149 Naš glas 3,4. marec 1988 - zobna nega - zobna protetika - dodatna sr. ZD Bolnišnično zdr. varsto - special. amb. dejavnost - bolnišnično zdr. - zdraviliško zdr. - pokrivanje izgub v bolnici Drugi str. zdr. varstva - zdravila in injekcije - zdr. var. po konvenciji - ortop. in drugi pripomočki 1.3. Ostalo: - povračila za SSS SIS DD - povračila SSS MZS NM - štipend. zdr. kadrov - stroški SDK - namenska sred. za SSS SIS 2. Dogovorjeni program - pion. naselje Nerezine - financiranje društev - sred. za del. sam. org. OZS - sred. za del. sam. org. MZS - financ. KS za del. sistem 3. Investicije: - anuiteta za ZD Kostanjevica - invest. vzdr. Novo mesto - ZC Murska Sobota - investicije v ZD, Lekarni 4. Združ. sred. za pos. namene - sred. za izjemne razmere - sred. za fin. progr. SLO - sred. za zvezo zdr. varstva v tujini 5. Skupni progr. SRS, 0,013 % 6. Solidarnostni progr. 0,826 % 7. Drugi stroški 424.678 632.770 149 241.408 359.698 149 16.423 3.755.739 5.633.608 150 504.456 756.684 150 2.992.701 4.489.051 150 255.464 383.196 150 3.118 4.677 150 731.771 1.097.655 150 650.537 975.805 150 23.447 35.170 150 57.787 86.680 150 123.779 183.504 148 94.926 139.806 147 6.220 9.143 147 10.382 20.118 193 9.821 14.437 147 2.430 7.603 15.500 204 1.250 4.983 7.500 6.000 150 170 250 145 1.200 1.750 145 52.416 52.350 100 324 350 108 39.258 12.834 52.000 4.561 29.041 637 4.532 28.991 639 29 50 172 27.299 69.700 255 176.425 465.900 264 27.404 39.736 145 Plan prihodkov ni primerljiv z realizacijo prihodkov zaradi nove zakonodaje, ki ureja pridobivanje celotnega prihodka. Spremenil se je zakon o obračunavanju in plačevanju prispevka za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti in velja od 1. januarja 1988. Po tem zakonu delavci v OZD za večino skupnih potreb, ki jih zanje izvajajo v družbenih dejavnostih, izločajo sredstva iz bruto osebnih dohodkov, manjši del pa iz dohodka OZD in delovnih skupnosti. Za zadovoljevanje potreb na področju zdravstva smo doslej združevali večino sredstev iz dohodka in le za zagotavljanje socialne varnosti uporabnikov iz bruto osebnih dohodkov. Po novem zakonu pa bomo iz dohodka OZD izločali le sredstva za storitve zobne protetike, za reševalne prevoze, ki niso sestavni del nujne medicinske pomoči, in za zdraviliško zdravljenje, ki ne pomeni nadaljevanja bolnišničnega zdravljenja, za vse ostale storitve na področju zdravstva pa iz bruto osebnih dohodkov. Od 1. januarja 1988 dalje imamo naslednji stopnji: iz BOD 9,3 % in iz dohodka 1.42 %. V finančnem planu prihodkov pa sta upoštevani prispevni stopnji 10,18 % iz BOD in 0,6 % iz dohodka. To je prispevna stopnja, ki jo je izračunala in predlagala strokovna služba Zdravstvene skupnosti Slovenije in je v njej upoštevano potrebno povišanje prispevne stopnje, da bi se pokril primanjkljaj v takem deležu, kot ga je skupnost izkazala za leto 1986. Gradivo pripravila strokovna delavka za OZS: Jerneja Najdovski j j j Izvleček iz zazidalnega načrta spodnji grič II, v katerem je določena lokacija novega Zdravstvenega doma z Lekarno in Doma upokojencev. 8___________________________ Občinska izobraževalna skupnost Krško Poročilo o izvajanju programa v letu 1987 Občinska izobraževalna skupnost Krško je v letu 1987 realizirala vse zastavljene naloge preko svojih izvajalcev: osnovnih šol, Glasbene šole, Delavske univerze, organov skupnosti in strokovne službe ter Občinske zveze prijateljev mladine Krško in drugih izvajalcev, ki pomagajo pri vzgoji in izobraževanju v naši skupnosti 1. Prednostne naloge, ki smo jih izvajali v letu 1987 na podlagi sprejetega samoupravnega sporazuma o temeljih plana OIS za obdobje 1986-1990 in sprejetega delovnega programa za leto 1987, so bile: - zagotavljanje pogojev za izvajanje reformirane osnovne šole in osnovne šole s prilagojenim programom v skladu z zakonom o osnovni šoli in zakonom o usposabljanju otrok in mladine s telesnimi in duševnimi motnjami, predmetnikom in učnim načrtom ter smernicami za življenje in delo osnovne šole; - uvedba novega, obveznega predmetnika in učnega načrta za 8. razrede osnovnih šol 1. septembra 1987; - zagotavljanje osnovne vzgoje in izobraževanja razvojno motenim otrokom v ustreznih ustanovah, oziroma specialne pedagoške obravnave v redni osnovni šoli; - prizadevanje za boljšo kakovost pouka, večjo učno-vzgojno učinkovitost z individualizacijo in notranjo diferenciacijo pouka ter skrb za bolj nadarjene učence, vendar bo potrebno še več organiziranega prizadevanja vseh šol in subjektov; - nadaljevanje izboljševanja materialnega položaja vzgojnoizo-braževalnih organizacij, zlasti usklajevanje osebnih dohodkov zaposlenih v izvajalskih organizacijah z osebnimi dohodki v gospodarstvu občine. 2. Osnovnošolska vzgoja in izobraževanje 2.1. V koledarsko leto 1987 smo stopili z zaključkom prvega polletja šolskega leta 1986/87. Za to obdobje je značilna analiza uvajanja prenovljenega učnega načrta v 7. razredu in usposabljanje učiteljev, ki novosti iz programa življenja in dela osnovne šole vnašajo v vzgojno-izobraževalni proces. Tu so šole naletele na velike zamude pri pripravi učbenikov in delovnih zvezkov, srečevale pa so se tudi z organizacijskimi težavami pri izvedbi nekaterih dejavnosti iz navedenega programa življenja in dela, kot so naravoslovni in kulturni dnevi, družbeno koristno delo in razni tečaji. Fakultativnega pouka na šolah v šolskem letu 1986/87 ni bilo, ker zanj niso bili zagotovljeni sredstva in kadri. 2.1.1. Veliko pozornosti je bilo namenjeno strokovnemu usposabljanju učiteljev. Pod vodstvom Zavoda za šolstvo — OE Novo mesto so bili organizirani strokovni aktivi učiteljev in hospitacijski nastopi o metodah vzgojnega dela. 2.1.2. V drugo polletje šolskega leta 1986/87 so šole prešle brez večjih sprememb v organizaciji dela na šolah, tako da je bilo na osmih osnovnih šolah, eni podružnici in eni osnovni šoli s prilagojenim programom skupno 3289 učencev, ki so delali v 145 oddelkih rednega pouka. Vse šole so imele organiziran enoizmenski pouk. 2.1.3. Poleg pouka po predmetniku, s posebnim poudarkom na uvajanju in spremljanju uvajanja novosti, so šole izvedle tudi druge načrtovane dejavnosti in akcije, kot so tekmovanja, športni dnevi, kulturni in naravoslovni dnevi, družbeno koristno delo, poučne ekskurzije in manifestacije, pohodi, kurirčkova pošta, revija šolskih pevskih zborov, sprejem v pionirsko in mladinsko organizacijo itd. Pomagale so pri izvedbi republiškega tekmovanja mladih tehnikov, republiške pionirske konference na temo varstvo okolja itd. Naš glas 3,4. marec 1988 2.1.4. Šolsko leto 1986/87 je bilo na vseh šolah uspešno zaključeno in poudarjeno je bilo predvsem naslednje: - nadaljnje izboljšanje kadrovske strukture — uspešne oblike dopolnilnega usposabljanja učiteljev - kvaliteta in obseg dejavnosti, s katerimi se zagotavlja posebna skrb za razvoj učencev (dopolnilni in dodatni pouk, interesne dejavnosti, šola v naravi, šolska prehrana, zdravstvena preventiva) — uspešne oblike izvajanja zagotovljenega in dogovorjenega programa ter vzgojnega dela in podružbljanja vzgoje 2.1.5. Šole so kritično obravnavale problematiko sodobnih učil, specialnih učilnic, telovadnic (OŠ Koprivnica, COŠ Brestanica), skrb za nadarjene učence, oblike sodelovanja s starši' in nekatere trende v gibanju učnega uspeha, problematiko ocenjevanja, problematiko usmerjanja v pedagoške in vojaške poklice, napredovanje učencev, romsko problematiko (OŠ Leskovec) itd. , 2.1.6. Šole so v svoje letne delovne načrte vgradile prioritetne naloge, ki so bile odraz interesov življenjskih skupnosti šol in okolja. Uresničevanje nalog so šole preverjale in spremljale, med letom pa so letni delovni načrt tudi dopolnjevale. 2.1.7. Zavod za šolstvo - OE Novo mesto je na podlagi poročil vseh osnovnih šol v občini izdelal poročilo o vzgojnoizobra-ževalnih rezultatih osnovnih šol v občini. Ob spremljanju rezultatov in skrbi za nadaljnji dvig strokovnosti in kvalitete vzgojnoizobraževalnega dela bo potrebno ustvariti tudi materialne in kadrovske pogoje za uspešno izvajanje nalog Zavoda za šolstvo v širši družbeni skupnosti. 2.1.8. Šolsko leto 1987/88 ni prineslo vidnih organizacijskih sprememb. Pridobili smo novo telovadnico in dodatne prostore na osnovni šoli s prilagojenim programom v skupni izmeri 308 m2 (telovadnica 214 m2) ter računalniško učilnico na OŠ Jurij Dalmatin, ki je v uporabi za interesno dejavnost učencev in je rezultat neposrednega sodelovanja šole in združenega dela v naši občini. 2.1.9. Od septembra 1987 je na naših šolah skupno 3340 učencev v 148 oddelkih ali 51 učencev oziroma 3 oddelki več kot v šol. 1. 1986/87, od tega 36 vpisanih učencev Romov obiskuje pouk v 5 romskih oddelkih od 1. do 6. razreda na OŠ Leskovec. V romskih oddelkih se ne izvaja pouk po celotnem predmetniku, ker se v vzgojnih predmetih učenci Romov vključujejo v ostale oddelke oz. med ostale učence, kar je nujno za doseg vzgojnih in socializacijskih ciljev. 2.2. Povprečno število učencev na oddelek se ne spreminja -izključujoč organizacijo dela v romskih oddelkih - ostaja na republiškem povprečju, to je 24 učencev v oddelku. Iz organizacijskega poročila podružnične OŠ Vel. Predlog je razvidno, da šola organizira delo v oddelku 1. razreda s 15 učenci, kar je pod veljavnim normativom, zato je OIS Krško predlagala OS Leskovec, da v šol. 1. 1987/88 organizira pouk 1. razreda samo na centralni šoli v Leskovcu, kar .v njej ne bi pomenilo povečanja števila oddelkov. Šola predloga skupnosti ni upoštevala. 2.3. Prostorska stiska postaja očitna na OŠ Jurij Dalmatin Krško in OŠ Milke Kerin Leskovec, saj se prav na teh šolah vsako šol. leto poveča število učencev in oddelkov. Na OŠ Jurij Dalmatin je od septembra 37 učencev več, kot jih je bilo junija, na OŠ Milke Kerin pa 6 učencev več. 2.4. Kljub objektivnim težavam so šole izvedle načrtovane programe odgovorno in kvalitetno, vzpodbuda jim je bila tudi uradna zavzetost celotne družbenopolitične skupnosti za izboljšanje družbenoekonomskega položaja delavcev v vzgoji in izobraževanju. Ob pregledovanju rezultatov in analiz po posameznih obdobjih je bilo največ pozornosti namenjene kvaliteti in tistim oblikam vzgojnoizobraževalnega dela, pri katerih učenci lahko v procesu osvajanja učne snovi razvijajo tudi svoje sposobnosti in delovne navade. Najvišjo srednjo oceno v občini Krško po uspehu beleži celodnevna osnovna šola Brestanica, kar je prav gotovo rezultat celodnevne organizacije življenja in dela te osnovne šole. 3. Glasbena šola 3.1. V šol. 1. 1986/87 je obiskovalo Glasbeno šolo Krško 213 učencev, in sicer klavir 59, violino 18, pihala 7, harmoniko 65, nauk o glasbi 15 in pripravljalni oddelek 49 učencev. V šol. 1. 1987/88 se je število učencev povečalo na skupno 235, in sicer 64 za klavir, 19 za violino, 16 za pihala, 86 za harmoniko, 20 za nauk o glasbi in 30 za pripravljalni oddelek. Naš glas 3,4. marec 1988 9 3.2. Uspehi učencev so zelo dobri. Veliko učencev je bilo nagrajenih na raznih tekmovanjih. Glasbena šola se uspešno vključuje v občinski, slovenski in jugoslovanski prostor. Oblike nastopov: - interni nastopi v sklopu oddelčnih in roditeljskih sestankov (v letu 1987 jih je bilo 14), - nastopi na prireditvah in proslavah v pbčini, - samostojna prireditev ob zaključku šol. leta v juniju, - sodelovanje na prireditvah izven občine: na regionalni prireditvi glasbenih šol dolenjske in posavske regije v Brežicah je zelo uspešno nastopilo pet učencev, - na zveznem srečanju harmonikarjev v Pulju je ena učenka prejela prvo zvezno nagrado, dva učenca pa drugo nagrado. 3.3. V okviru Glasbene šole delujeta dva komorna orkestra, godalni in harmonikarski, ki se zelo uspešno vključujeta v nastope Glasbene šole. 3.4. Glasbena šola Krško je od meseca maja delovala v prostorih OŠ dr. Mihajla Rostohar Krško zaradi adaptacije svoje stavbe. Februarja 1988 bo adaptacija stavbe zaključena. Tako bo Glasbena šola s pomočjo celotne družbenopolitične skupnosti pridobila vse pogoje za nadaljnje uspešno delo. 4. Delavska univerza 4.1. V letu 1987 je izvajala naloge, ki jih je predvidela v svojem delovnem načrtu. Program izobraževanja odraslih je bil v letu 1987 zasnovan na potrebah združenega dela in družbenopolitičnih organizacij ter občanov. Planiranih je bilo 4000 izobraževalnih ur, od tega pa izvedenih 3788 izobraževalnih ur strokovnega, družbenopolitičnega ter splošnega izobraževanja. 4.2. Osnovno izobraževanje odraslih je potekalo po dopisno-kon-sultativni metodi preko Centra za dopisno izobraževanje Uni-versum v Ljubljani, kjer je v rednem roku od 25 kandidatov 8 kandidatov uspešno zaključilo osnovnošolsko izobraževanje. Vsi ostali pa še lahko opravljajo izpite in tako uspešno zaključijo osnovno šolo. V jesenskem času so na novo odprli dva oddelka. V 7. razredu obiskuje predavanja 11 slušateljev, v 8. pa 19. Še vedno zbirajo prijave za 5. in 6. razred in bodo pričeli pouk takoj, ko bodo zbrali zadostno število prijav. 4.3. Slušatelji usmerjenega izobraževanja - smer ekonomski tehnik so v letu 1987 zaključili 2. razred. Le 30 slušateljev se je vpisalo v 3. razred, čeprav jih ima pogoje večje število (problem je visoka šolnina). Izobraževanje poteka po dopisno-konsultativni metodi. 4.4. Novost v programu Delavske univerze od septembra 1987 predstavlja izobraževanje za otroke — tečaji tujih jezikov, in sicer na OŠ Jurij Dalmatin (tečaj nemškega jezika) in OŠ Senovo (tečaj angleškega jezika). 5. Racionalizacija programa Občinske izobraževalne skupnosti Krško 5.1. Na podlagi sprejetih usmeritev v srednjeročnih planskih dokumentih in izdelane analize so v skupnosti potekale razprave o možnih spremembah šolskih okolišev. Doslej niso prinesle rezultatov. Aktualen ostaja le predlog spremembe šolskega okoliša OŠ Jurij Dalmatin Krško in COŠ Brestanica, in sicer postopno vključevanje učencev s Pijavškega na COŠ Brestanica. 5.2. Sprejet je bil nov način financiranja programa Glasbene šole in podaljšanega bivanja na osnovnih šolah s povračili za te storitve. Skupnost od 1. septembra zagotavlja pogoje za izvajanje obeh programov tako, da pokriva tri četrtine oziroma dve tretjini vseh stroškov, ostali del pokrivajo uporabniki storitev sami. Sprememba financiranja dogovorjenega programa že prinaša finančne učinke v skupnosti, prav gotovo pa bo vplivala tudi na racionalizacijo izvajanja teh programov pri samih izvajalcih in ustreznejše vrednotenje zakonsko zagotovljenega programa skupnosti. 5.3. Cilj racionalizacije programa OIS Krško, ki ga bo potrebno doseči na podlagi planskih usmeritev ter ugotovitev, stališč in sklepov, sprejetih v tem letu, je prav gotovo še večja kvaliteta storitev, ki bo izhajala tudi iz boljše organiziranosti izvajalcev v procesu svobodne menjave dela. 6. Občinska izobraževalna skupnost Krško je imela v letu 1987 le eno sejo skupščine, na kateri je bil sprejet plan skupnosti. Med-letno poslovanje skupnosti so spremljali predsedstvo in odbori skupnosti, ki so v sodelovanju z izvajalci sproti spremljali možnosti izvajanja programov. Temeljni cilj izvajanja programa skupnosti je pridobivanje in uveljavljanje čim kakovostnejšega znanja v naših vzgojnoizobraževal-nih organizacijah. Kakovostne premike na tem področju bo mogoče doseči z ustrezno usposobljenimi učitelji, motiviranimi za lastno strokovno izpopolnjevanje, da bodo postali nosilci inovacij in notranje šolske prenove. Tudi za naprej ostaja glavna naloga naše skupnosti skrb za dobro in izenačeno osnovno šolo. ki predpostavlja enako ovrednoten zagotovljeni program, načrtovanje bolj kakovostnih dosežkov vzgojnoizobraževalnega sistema pa realno materialno vrednotenje. Uresničitev teh ciljev prav gotovo zahteva povezavo v skupnost osnovnih šol v naši občini. Obnovljena in dograjena Osnovna šola »dr. Mihajla Rostoharja« v Krškem 10 Naš glas 3, 4. marec 1988 Poročilo o poslovanju OIS Krško za leto 1987 Občinska izobraževalna skupnost Krško je v letu 1987 izvajala naloge iz sprejetega programa za leto 1987, ki je temeljil na samoupravnem sporazumu o temeljih plana Občinske izobraževalne skupnosti Krško za obdobje 1986—1990. V okviru možnosti je lahko realizirala predvsem prioritetne naloge, ostale naloge pa v okviru sredstev, ki jih je prihranila na področju izobraževanja zaradi izvajanja programa racionalizacije oz. prestrukturiranja. Kljub realno manjšim sredstvom ni prišlo do pomembnejšega zmanjšanja obsega storitev. Obseg zakonsko zajamčenega programa se je celo povečal zaradi povečanega vpisa učencev na nekaterih osnovnih šolah. Realizacija programa skupnosti v letu 1987 je v neposredni povezavi z oblikovanjem programa, ki že dalj časa poteka pod vplivom omejevanja, ki ga sprejeti novi zakoni še povečujejo. Zaradi interventnega zakona je Občinska izobraževalna skupnost Krško imela konec leta še vedno 70 milijonov blokiranih sredstev. 1. PRIHODKI Občinska izobraževalna skupnost Krško je v letu 1987 zbrala skupaj 3.291.857.192 din, kar pomeni nominalno 122 % več sredstev kot v letu 1986, oziroma 102 % vseh predvidenih prihodkov v letu 1987. 1.1. Prihodki iz BOD so znašali 3.153.946.311 din ali 122 % več kot v letu 1986, oziroma 100 % predvidenih sredstev za leto 1987. 1.2. Ostali prihodki so znašali skupaj 137.910.881 din ali 167 % več kot v letu 1986, kar znaša 159 % predvidenih za leto 1987. Ostali prihodki so bili oblikovani iz: - prenesenega dela prihodkov iz prejšnjega leta v višini 133.560 din, kar je le 2 % v primerjavi z letom 1986; - prihodkov od Izobraževalne skupnosti Slovenije za izvajanje vzgojnoizobraževalnega programa učencev Romov v višini 3.967.816 din, kar pomeni 102 % več kot v letu 1986; - prihodkov OIS Sevnica in OIS Brežice za sofinanciranje hospitacijske dejavnosti, ki se izvaja v okviru OIS Krško, v višini 225.(XX) din ali 24 % več kot v letu 1986; - prihodkov združenih sredstev amortizacije nepremičnin izvajalcev OIS v skupni višini 133.584.192 din ali 142 % več kot v letu 1986. Struktura prihodkov se v primerjavi z letom 1986 ni spremenila. V skupnih prihodkih so znašali prispevki iz BOD 96 % in ostali prihodki 4 %. 2. ODHODKI Odhodki OIS Krško za leto 1987 so znašali skupaj 3.345.839.542 din. kar pomeni 125 % več kot v letu 1986. V odhodkih so upoštevana vsa sredstva, ki jih je OIS Krško zagotovila za program za leto 1987. torej tudi sredstva v skupni višini 236.884.814 din. ki smo jih zagotovili izvajalcem do 15. januarja 1988 za program, izveden v letu 1987. 2.1. V strukturi odhodkov znašajo odhodki za zagotovljeni program skupnosti 98 % odhodkov, to je 3.282.622.(XX) din. kar pomeni 124 % več kot za leto 1986. Sredstva, ki so bila zagotovljena vsem osnovnim šolam in Glasbeni šoli za leto 1987 v skupni višini 3.021.321 (MK) din, pomenijo 125-odstotno povišanje v primerjavi z letom 1986 (82 % predvidenega plana za 1987. leto). V strukturi realizacije zajamčenega programa OIS Krško zavzemajo največji delež osebni dohodki izvajalcev, in sicer 72,7 % ali 1 % več kot v letu 1986, nato materialni stroški ter prevozi s kombiji 11 % (lani 10 %), amortizacija 7 % (lani 6 %) in prevozi z Izletnikom 2,4 % (lani 2 %). Ostali dohodki v zajamčenem programu (tabela 1 - odhodki 5-17) 6,9 % (lani 8,9 %). Iz strukture realizacije je razvidno, da se le-ta ni spremenila v primerjavi z realizacijo v letu 1986, razen pri prevozih zaradi večje realizacije prevoženih kilometrov ter zaradi spremembe nadomestil za prevoze učencev, ki jih izvajajo šole same. 2.1.1. S sredstvi, ki smo jih zagotovili vsem izvajalcem OIS za osebne dohodke v skupni višini 2.388.621 tisoč din (71,3 % vseh odhodkov), smo omogočili usklajeno rast tekočih OD na osnovnih šolah in Glasbeni šoli s primerljivo rastjo OD delavcev v gospodarstvu naše občine. Ocene poslovanja osnovnih šol za leto 1987 pa kažejo, da vse šole v letu 1987 niso imele razpoložljivih sredstev za formiranje skladov in samoupravnih obveznosti. 2.1.2. Odhodki za povračila materialnih stroškov in prevozov s kombiji za I. 1987 so znašali skupaj 364.013.008 din ali 140 % več kot v letu 1986, kljub temu da se je obseg zajamčenega programa povečal in so se zaradi tega povečali tudi materialni stroški. Dejanska povračila pomenijo le 130-odstotno rast. 2.1.3. Amortizacijo, ki je bila zagotovljena izvajalcem programov v višini 232.011.932 dinarjev ali 163 % več kot v letu 1986, so izvajalci združili nepovratno v višini 133.584.505 din, in sicer namensko za izvajanje programa adaptacije in dograditve OŠ dr. Mihajla Rostoharja Krško. Odplačila obveznosti za ta del programa so znašala v letu 1987 110.528,70 din, kar je 23.055.798 din manj, kakor so znašala nepovratno združena sredstva amortizacije izvajalcev OIS za ta namen v letu 1987. Neporavnane ostajajo obveznosti vračila povratno združenih sredstev amortizacije premičnin izvajalcev OIS Krško, namensko za izvajanje programa adaptacije in dograditve OŠ dr. M. Rostoharja v letu 1986 v višini 13.743.466 din. 2.1.4. Ostali odhodki v zajamčenem programu (tabela 1, odhodki 4-7) znašajo skupaj 297.978.000 din ali 178 % več kot za leto 1986. Največji porast predstavljajo povračila stroškov za testiranje šolskih novincev - 222 %, sredstva za skupne službe SIS - 262 %, prevozi učencev (Izletnik) - 167 %, odplačila obveznosti OŠ dr. Mihajla Rostoharja - 165 %. 2.2. Odhodki za dogovorjeni program so znašali skupaj 37.513.000 din, kar pomeni 209 % več kot v letu 1986 ali 1,12 % celotne realizacije OIS Krško v letu 1987. Iz pregleda realizacije dogovorjenega programa (tabela 1, odhodki 1 — 10) je razvidno, da so bile realizirane naslednje naloge: sofinanciranje Delavske univerze v višini 4.722.586 din, zimska šola v naravi (153 % več kot v letu 1986), letovanja učencev (479 % več), dejavnost OZPM (140 % več), stroški delovanja delegatskega sistema (40 % več), šola plavanja v višini 7.729.903 din, MDA (140 % več). Dom XIV. divizije 9.197.000 din (od tega 5.558.808 din amortizacijskih stroškov). Dogovorjeni programi, vezani na osebne dohodke izvajalcev teh programov, so vključeni v poročilo o zajamčenem programu. OIS Krško bo v šol. 1. 1987/88 pokrivala dve tretjini stroškov izvajanja programa podaljšanega bivanja učencev ter 3/4 vseh stroškov izvajanja programa osnovnega glasbenega izobraževanja v Glasbeni šoli. Od 1. septembra 1987 je znašal prispevek staršev za podaljšano bivanje 10.(XX) dinarjev. Prav toliko je znašal tudi prispevek staršev za izobraževanje učencev v Glasbeni šoli Krško. 2.3. Skupne naloge v Izobraževalni skupnosti Slovenije so realizirane v višini 25.704.000 din, kar pomeni 105 % več kot v lanskem letu ali 0,77 % celotne realizacije OIS Krško v letu 1987. V skupni program ISS je OIS Krško v letu 1987 združila sredstva v višini 13.234.000 din, kar predstavlja 101 % več kot v letu 1986. Prav tako so bile realizirane v tem obdobju planirane naloge za vzajemni program, in sicer v višini 12.470.000 din ali 110 % več kot v enakem obdobju lani. 2.4. Drugih odhodkov v letu 1987 OIS Krško ni realizirala. 2.5. V letu 1987 OIS Krško izkazuje neporavnane obveznosti do izvajalcev zajamčenega programa, skupaj 641.886.000 din, stroške prevozov v šolo in iz šole, ki jih izvaja Izletnik, v višini 15.747.000 din, vračila povratno združene amortizacije izvajalcev OIS, namensko za adaptacijo in dograditev OŠ dr. M. Rostoharja v letu 1986 (13.743.466 din) ter delno neporavnane obveznosti za revalorizacijo amortizacije od 30. 9. do 31. 12. 1987. Neporavnane obveznosti OIS Krško za leto 1987 znašajo brez delno neporavnanih obveznosti za revalorizacijo amortizacije 671.376.000 din. Občinska izobraževalna skupnost Krško je v času od 1. 1. 1987 do 31. 12. 1987 poslovala negativno. Poračuna sredstev za preteklo leto ni opravila. V letu 1987 je zbrala manj sredstev, kot bi jih potrebovala za izvedbo celotnega programa. Omejitve po interventnem zakonu pa so še dodatno zmanjšale obseg sredstev, potrebnih za izvedbo dogovorjenih nalog. Naš glas 3,4. marec 1988 11 A. PRIHODKI 1. Preneseni del prihodkov iz prejšnjega leta 2. Prihodki iz mase BOD 3. Prihodki Izobraž. skupnosti Slovenije 4. Drugi prihodki 5. Združena sredstva amortizacije SKUPAJ B. ODHODKI I. ZAJAMČENI PROGRAM 1. Osebni dohodki izvajalcev 2. Materialni stroški izvajalcev 3. Amortizacija 4. Prevozi učencev (Izletnik) 5. Program OŠ za odrasle 6. Vzgojno-izobraževalni programi v zavodih in domovih 7. Poravnava obveznosti za preteklo leto 8. Testiranje šolskih novincev 9. Vzgojno svetovalno delo za učence 10. Stroški delovne prakse učencev v SUI PU II. Hospitacije po SaS 12. Kadrovsko štipendiranje in permanetno izobraževanje 13. Sofinanciranje občin, in medobčin. tekmovanj učencev 14. Stroški SDK 15. DSSSSSIS — namenska sredstva — račun. 16. Anuitete 17. Odplačilo obveznosti adaptacije in dograditev OŠ dr. M. R. krško 11. DOGOVORJENI PROGRAM 1. Sofinanciranje dejavnosti Delavske univerze 2. Šola v naravi in letovanja: - zimska - letna - šola plavanja - letovanja 3. Dejavnost OZPM Krško 4. Sofin. dejavnosti Čebelarske zveze 5. Sofin. dejavnosti OORK Krško 6. Izobraževanje tabornikov 7. Sofinanciranje ZOTK 8. Izbor, programi ostalih zvez in društev 9. Obveznosti po SaS: - za MDA - zaklonišča - Dom XIV. divizije Senovo 10. Stroški delovanja delegatskega sistema: - delo samoupravnih organov OIS - delovanje del. sistema v KS III. SKUPNE NALOGE V SRS 1. Skupne naloge 2. Vzajemni program IV. DRUGI ODHODKI SKUPAJ Program dela v letu 1988 Občinska izobraževalna skupnost Krško bo na podlagi tega dokumenta uresničevala naloge in ukrepala na področju osnovnošolske vzgoje in izobraževanja v občini Krško v letu 1988. Vključevala se bo v program izvajanja delovnega načrta Izobraževalne skupnosti Slovenije, in sicer v skladu z določili samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske izobraževalne skupnosti Krško za obdobje 1986—1990, samoupravnega sporazuma o usklajevanju planov izobraževalnih skupnosti v SR Sloveniji za obdobje 1986-1990 in resolucije o uresničevanju družbenega plana občine Krško za obdobje 1986-1990 v letu 1988. v 000 din Realizacija Plan Realizacija Indeks Indeks 1986 1987 1987 3:1 3:2 1 2 3 4 5 9.130 134 134 1 100 1.417.121 3.153.946 3.153.946 222 100 1.965 3.967 3.968 202 100 181 225 225 124 100 37.166 79.203 133.585 242 114 1.465.563 3.237.475 3.291.858 222 102 1.052.188 3.030.507 2.388.621 227 78 151.672 364.013 364.013 240 100 88.052 241.058 232.011 263 96 30.411 72.987 81.044 267 111 4.573 10.062 10.062 220 KM) 857 2.056 931 109 45 38.359 26.700 12.957 376 1.213 1.213 332 100 57 138 123 214 89 - 450 - 86 205 164 192 m 4.041 11.775 14.522 359 123 45 108 5.165 11.039 11.039 214 100 14.550 52.736 1.350 52.736 1.350 362 1.596 1.308 1.308 82 67.093 110.529 110.529 165 - 4.723 4.723 100 1.323 3.353 3.353 253 100 - 2.820 - - 7.730 7.730 100 517 3.000 3.000 57') 100 3.010 7.225 7.225 240 10(1 95 226 - - 281 - 50 300 - 40 95 - 98 234 - 75 ISO 180 240 100 5.410 9.197 9.197 17(1 100 989 2.375 950 96 40 515 1.235 1.156 225 94 6.574 13.234 13.234 201 118 5.922 12.470 12.470 210 112 1.496 - - 1.485.236 4.006.912 3.345.841 225 84 1. Skupnost bo izvajala programe in se vključevala v izvajanje sprejetega programa življenja in dela osnovne šole in osnovne šole s prilagojenim programom. Poleg tega bo zagotavljala vzgojnoizo-braževalno dejavnost za učence v domovih in zavodih izven občine za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje prizadetih otrok. 1.1. V letu 1988 je zagotovljena osnovnošolska vzgoja in izobraževanje za skupno 3340 otrok v 146 oddelkih, ki so oblikovani v skladu s sprejetimi standardi in normativi ter merili o pogojih in kriterijih svobodne menjave dela v naši skupnosti. 1.2. Od 1. septembra se je zaradi povečanja števila učencev (vpisi v 1. razrede) povečalo število oddelkov, in sicer: na COŠ Brestanica oddelek 1. razreda, OŠ Krško oddelka 1. in 3. razreda ter OŠ Leskovec oddelek 4. razreda. Skupaj so torej 4 oddelki več. S 1. septembrom se bo predvidoma zmanjšalo število oddelkov na OŠ Raka, in sicer od 12 na 11 oddelkov. 12 Naš glas 3,4. marec 1988 1.3. Skupnost bo v letu 1988 zagotavljala izvajanje 3 oddelkov osnovne šole za odrasle po predmetniku osnovne šole za odrasle. 1.4. Zagotovljeno bo izvajanje celodnevne organizacije življenja in dela osnovne šole (povečan obseg) v 12 oddelkih osnovne šole z 265 učenci, kar predstavlja vključitev 8 % vseh otrok v naši občini. 1.5. V program življenja in dela osnovnih šol vključujemo 11 oddelkov podaljšanega bivanja za 245 učencev ali 8 % vseh otrok. Skupnost bo pokrivala 2/3 stroškov izvajanja programa podaljšanega bivanja, 1/3 stroškov pa uporabniki storitev (starši) sami. 1.6. Skupnost bo v letu 1988 sofinancirala osnovno glasbeno izobraževanje otrok po sprejetem programu dela Glasbene šole Krško za 235 otrok v oddelkih pripravljalnega in instrumentalnega pouka klavirja, violine, pihal, harmonike ter nauka o glasbi. Skupnost bo pokrivala 3/4 stroškov izvedbe programa. 1.7. V letu 1988 predvidevamo enak način financiranja programov kot do sedaj. Izvajali bomo sprotno valorizacijo cen vzgojno-izo-braževalnih storitev, ki bo zaradi inflacijskih gibanj potekala v skladu z navodili ZDPL Slovenije in Izobraževalne skupnosti Slovenije. 1.7.1. V celotnem prihodku vzgojno-izobraževalnih organizacij bomo zagotavljali usklajeno gibanje osebnih dohodkov njihovih delavcev z osebnimi dohodki delavcev v gospodarstvu ter ohranjali delež materialnih stroškov na ravni leta 1987. 1.7.2. Vzgojno-izobraževalne organizacije bodo izvajale sprejeti samoupravni sporazum o združevanju amortizacije nepremičnin za program izgradnje telovadnice na COŠ Brestanica in pripravo projektne dokumentacije za telovadnico pri OŠ Koprivnica. 1.7.3. V letu 1988 bodo vzgojno-izobraževalne organizacije sprejele in izvajale samoupravni sporazum o združevanju amortizacije premičnin za program obnove šolskih prevoznih sredstev ter program izpopolnjevanja učne tehnologije. 1.8. Skupnost bo v letu 1988 zagotavljala sredstva za kadrovsko štipendiranje in permanentno izobraževanje za potrebe osnovnih in Glasbene šole ter sodelovala z vzgojno-izobraževalnimi organizacijami pri izvajanju programa študija ob delu. 2. V dogovorjenem programu bo skupnost sofinancirala naslednje programe: šolo v naravi za u čenče 4. in 5. razredov, letovanja učencev, bralno značko, dejavnost Delavske univerze (temeljni pogoji dela), Občinske zveze prijateljev mladine ter ostale programe, ki jih določa samoupravni sporazum o temeljih plana Občinske izobraževalne skupnosti Krško za obdobje 1986-1990. Obseg programa se v letu 1988 ne bo povečal. Zaradi pričakovanega zmanjšanja razpoložljivih sredstev za program skupnosti v letu 1988 bomo dogovorjeni program skupnosti lahko izvajali le v skladu s temi novostmi. 3. S samoupravnim sporazumom o skupnih izhodiščih za oblikovanje samoupravnih sporazumov o temeljih planov izobraževalnih skupnosti za obdobje 1986-1990 je opredeljena obveznost Občinske izobraževalne skupnosti Krško za program skupnih nalog in vzajemnost v Izobraževalni skupnosti Slovenije v letu 1988. 4. Občinska izobraževalna skupnost Krško se bo pri izvajanju programa povezovala z ostalimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi v občini. Program življenja in dela osnovne šole bo izvajalo osem osnovnih šol v občini Krško, ena podružnična šola ter ena šola s prilagojenim programom, program osnovnega glasbenega izobraževanja Glasbena šola Krško; kadrovsko štipendiranje za potrebe osnovnih šol v občini ter Glasbene šole bo izvajala OŠ Jurij Dalmatin Krško; osnovno izobraževanje odraslih, splošno, družbeno, politično in strokovno izobraževanje bo izvajala Delavska univerza Krško. Strokovna opravila za Občinsko izobraževalno skupnost Krško bo opravljala skupna strokovna služba SIS družbenih dejavnosti občine Krško. Predlog finančnega načrta občinske izobraževalne skupnosti Krško za leto 1988 v 000 din Plan 1987 Realiz. 1987 Plan 1988 Indeks Indeks 1 A. PRIHODKI: 1. Preneseni del prihodkov 134 134 - 2. Prihodki iz mase BOD 3.153.946 3.153.946 4.696.464 149 149 3. Prihodki Izobraž. skup. Slov. 3.968 3.968 6.269 158 158 4. Drugi prihodki 225 225 355 158 158 5. Zdr. sredstev amortizacije 79.203 133.585 211.129 266 158 SKUAPJ: 3.237.476 3.291.858 4.916.663 B. ODHODKI: 1. Zajamčeni program Osebni dohodki izvajalcev Materialni stroški izvajalcev Amortizacija Prevozi učencev (Izletnik) Program osn. šole za odrasle Vzgojno-izobraž. programi v zavodih in domovih Neporav. obveznosti do izv. za preteklo leto Testiranje šolskih novincev Vzgojno svetovalno delo za učence Del. praksa učencev SUI PU Hospitacije po SaS Kadrovsko štipendiranje in permanetno izobraževanje Sofin. občin, in medobčin. tekmovanj učencev Stroški SDK DS SSS SIS - namenska sredstva 3.030.507 364.013 241.058 72.987 10.062 2.056 26.700 1.213 138 450 205 11.775 108 11.039 52.736 1.350 2.388.621 364.013 232.011 81.044 10.062 931 12.957 1.213 123 164 14.522 11.039 52.736 1.350 3.463.698 575.167 301.614 128.049 14.589 1.349 13.743 1.916 194 1.161 323 22.944 170 17.441 77.000 151 115 159 126 176 145 52 158 141 258 158 195 158 158 147 149 146 159 130 158 145 66 145 107 158 158 197 158 158 147 Koncem lanskega leta sta se upokojila dva naša dolgoletna ravnatelja tov. Ciril Plut in tov. Zupančič Jože, želimo, da še naprej ostaneta aktivna družbeno politična delavca CIRIL PLUT Naš glas 3,4. marec 1988 13 16. Anuitete 17. Progr. obnove šol. prevoznih sredstev in progr. obnove učne tehnologije 18. Obveznosti za progr. izgr. telovadnic II. Dogovorjeni program 1. Sofinanciranje Delav. univerze 2. Šola v naravi in letovanja: - zimska - letna - letovanja 3. Dejavnost OZPM Krško Bralne značke (namenska sred.) 4. Sofinanciranje obč. društev, zvez in organizacij 5. Obveznosti po SaS: - za MDA - zaklonišča - Dom XIV. divizije 6. Stroški delov, delegat, sistema: - delo samoupr. organov OIS - delovanje delegat, sistema v krajevnih skupnostih III. Skupne naloge 1. Skupni program 2. Vzajemni program IV. Dragi odhodki 1.308 1.308 1.285 98 98 ou.uuu 135.726 - - 4.723 4.723 7.462 158 158 3.353 2.820 3.000 7.225 3.353 3.000 7.225 7.640 7.900 4.740 11.420 2.872 158 280 158 158 158 158 158 1.136 - 3.011 265 - 180 180 284 158 158 9.197 9.197 12.975 141 141 2.375 950 1.501 63 158 1.235 1.235 1.951 158 158 3.234 2.470 13.234 12.470 19.864 18.674 150 150 150 150 4.006.912 3.345.839 4.916.663 122 146 Gradivo pripravila strokovna delavka za OIS Vida BAN JOŽE ZUPANČIČ Skupnost otroškega varstva Krško Poročilo o izvajanju programa v letu 1987 Skupščina Skupnosti otroškega varstva je usmeritve družbene vzgoje in varstva otrok za leto 1987 začrtala že na seji decembra 1986. Svoj program je Skupnost izvajala v skladu z določili samoupravnega sporazuma o temeljih plana za srednjeročno obdobje 1986-1990. Izvajala je: - program družbene vzgoje in varstva predšolskih otrok v dnevnem varstvu, skrajšane vzgojne programe za otroke, ki niso v dnevnem varstvu, program priprave na šolo ter program za razvojno motene otroke; - program socialnovarstvenih pomoči otrokom iz socialno šibkejših družin v skladu z določili samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialnovarstvenih pomoči; - program skupnih nalog Skupnosti otroškega varstva Slovenije: varstvo materinstva ter varstvo in nega otroka z zagotavljanjem nadomestila za odsotnost z dela zaradi poroda in nege otroka, družbene pomoči ob porodu iskalkam zaposlitve, študentkam in učenkam v srednjem usmerjenem izobraževanju ter pomoči za opremo novorojenca. 1. Vzgojnovarstvena dejavnost 1. Dnevno varstvo otrok: V 1987. letu je vzgojnovarstvena dejavnost potekala v 16 vzgojno-varstvenih enotah. Sedem enot je bilo organiziranih v samostojnega Vzgojnovarstvenega zavoda v Krškem, ostalih 9 vzgojnovar-stvenih enot pa pri osnovnih šolah, po ena pri OŠ Brestanica, Koprivnica, Kostanjevica, Podbočje, Raka in Senovo in 3 enote pri OŠ Leskovec. V letu 1987 se je število vzgojnovarstvenih oddelkov povečalo od 51,5 na 53, število vključenih otrok pa od 1135 v 1986. letu na 1220 v septembru 1987, kar pomeni, da je bilo v dnevno varstvo vključenih 52,33 % predšolskih otrok: Vzgoj no varstvena organizacija Število število oddelkov otrok število zaposlenih 1. BRESTANICA 3 2. KOPRIVNICA 1 3. KOSTANJEVICA 4 4. KRŠKO 26 5. LESKOVEC 9 6. PODBOČJE 2 7. RAKA 2 8. SENOVO 6 84 4 22 0,75 87 8 605 70 187 20,69 39 3,5 55 3,76 141 11 1.-8. SKUPAJ 53 1220 121,70 Podatki po stanju 30. 9. 1987. Največji porast vključevanja otrok beležimo v skupinah od 3. do 5. leta starosti ter leto pred vstopom v osnovno šolo, kar je posledica večjega vključevanja 6 let starih otrok v celodnevno bivanje v vrtcu. Občutna pa je tudi večja potreba po varstvu otrok do 3. leta, tako da bo potrebno v letu 1988 zagotoviti nova mesta za to starostno skupino v družinskem varstvu. Že v mesecu septembru pa vzgojnovarstvene organizacije v Brestanici, Krškem in na Senovem niso mogle sprejeti vseh otrok; tako je že 30. septembra 1987 ostalo nerešenih 28 prošenj za sprejem. Vzgojnovarstvene organizacije so posebno skrb posvečale kvaliteti dela z uvajanjem sodobnejših metod in stalnim strokovnim izobraževanjem vzgojnovarstvenih delavcev. Za krepitev strokovnega in kakovostnejšega pristopa k vzgojno-varstvenem procesu sta za potrebe vseh predšolskih otrok v občini opravljali strokovno in svetovalno delo pri odpravljanju motenj v duševnem razvoju otrok psihologinja in specialna pedagoginja. V sklopu programa dela z razvojno motenimi je bila organizirana tudi šola za starše, ki se je je udeležilo 7 družin. 1.2. Pripravo na šolo so izvajale vse vzgojnovarstvene organizacije v skladu z usmeritvami samoupravnega sporazuma o temeljih planov za tekoče srednjeročno obdobje. Največji problemi pri izvedbi programa priprave na šolo se pojavljajo v Koprivnici, kjer oddelek priprave na šolo gostuje v šolskih prostorih in zato nima zagotovljenih pogojev za celodnevno bivanje otrok v vrtcu. 14 Naš glas 3,4. marec 1988 Za vse otroke je leto pred vstopom v šolo organizirana celoletna priprava na šolo, kar je več, kot določa zakon o osnovni šoli, je pa v skladu z usmeritvami, da je potrebno vsem otrokom zagotoviti enake možnosti ob v vstopu v osnovno šolo . otroci v otroci v Vzgojnovarstvena dnevnem 6-urnih organizacija varstvu oddelkih skupaj 1. BRESTANICA 30 - 30 2. KOPRIVNICA - 22 22 3. KOSTANJEVICA 4 23 27 4. KRŠKO 153 44 197 5. LESKOVEC 54 31 85 6. PODBOČJE - 19 19 7. RAKA 2 33 35 8. SENOVO 28 24 52 1.-8. SKUPAJ* 271 196 467 % 58% 42% 100% stanje 30.9.1987 1.3. Vzgojne programe so obiskovali otroci, ki niso vključeni v dnevno vzgojo in varstvo. V letu 1987 se je njihovo število povečalo za 127, tako je bilo v te programe vključenih 281 predšolskih otrok v starosti od četrtega in pol do šestega leta starosti. Vse oblike vzgojnega dela z otroki so namenjene predvsem družbeni vzgoji in usposabljanju otrok za prihodnje kolektivno delo v šoli. 1.4. Svobodna menjava dela v vzgojnovarstvenih organizacijah je v glavnem potekala preko Skupnosti otroškega varstva in v neposredni obliki s starši. Vzgojnovarstvene organizacije pa so se posluževale tudi neposredne menjave dela z organizacijami združenega dela pri nabavi didaktičnih sredstev in večjih vzdrževalnih delih ter s krajevnimi skupnostmi, družbenimi organizacijami in društvi pri urejanju igrišč in sodelovanju pri vzgojnih programih. V 1987. letu smo nadaljevali v letu 1986 zastavljeno usklajevanje rasti cen in sprotno valoriziranje prispevkov staršev k cenam oskrbnih stroškov, in sicer 1.3. za 25 %, 1.5. za 30 % ter 1.10. za 60 %. Starši so prispevali k oskrbnim stroškom v vzgojnovarstvenih organizacijah 35 %, v pripravi na šolo pa 27 % od dohodka na člana družinske skupnosti v preteklem letu, vendar ne več, kot je znašala polna cena oskrbnih stroškov. Razliko med polno ceno oskrbnih stroškov in prispevkom staršev je v skladu z določili 70. člena samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialnovarstvenih pravic prispevala Skupnost. Da bi zmanjšale stroške, so vzgojnovarstvene organizacije pri določenih oblikah vzgojnega dela uporabljale odpadni material, ki so jim ga odstopile delovne organizacije (les, papir, blago, itn.). Vzgojnovarstvene organizacije so grajene po minimalnih standardih in normativih, izven standardov sta grajena vrtca v Delavski in Šolski ulici v Krškem, kjer so bili za potrebe varstva otrok adaptirani stanovanjski prostori in gospodarski objekt. S prostorskimi problemi se srečujejo tudi v enoti Ciciban, kjer je oddelek dojenčkov v hišniškem stanovanju in en predšolski oddelek v telovadnici. Na Senovem in v Kostanjevici imajo oddelke tudi v prostorih osnovne šole. Vzgojnovarstvene organizacije so vzgojnovarstvene delavce zaposlovale po minimalnih kadrovskih normativih, kar povzroča težave pri nadomeščanju delavk v času odsotnosti z dela zaradi bolezni. Celovito problematiko kadrovskih in prostorskih pogojev dela bodo podrobneje predstavile izvajalske organizacije v svojih poročilih. V letu 1987 smo pričeli izdelovati normative in standarde za vzgojnovarstvene programe, vendar niso bili sprejeti, ker normative in standarde spreminja tudi Skupnost otroškega varstva Slovenije; uskladili jih bomo v letu 1988. 2. Socialnovarstvene pomoči otrokom V letu 1987 smo dograjevali sistem izvajanja samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialnovarstvenih pravic, po letu 1986, ko smo pričeli upoštevati vse dohodke in zajemati druge socialno-varstvene pomoči v dohodek družine, je računalniška obdelava podatkov - izvajanje enotne evidence - omogočila selektivnejše priznavanje denarnih pomoči otrokom. Bolj poglobljeno je bilo tudi sodelovanje s krajevnimi skupnostmi in organizacijami združenega dela, vendar bo potrebno v 1988. letu nadaljevati zastav- ljene naloge za pridobitev ustreznejših in kvalitetnejših mnenj o socialnih razmerah prejemnikov socialnih pomoči, tudi zato, ker se družbena pomoč otrokom (po določilih 3. člena sporazuma) prizna šele na 6. mestu za varstvenim dodatkom, denarno pomočjo v času brezposelnosti, delno nadomestitvijo stanarine, štipendijo iz združenih sredstev, razliko h kadrovski štipendiji. Družine imajo pravico do socialnovarstvene pomoči otrokom v denarni obliki, to je do 15 % poprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu. Najvišja denarna pomoč je v letu 1987 znašala 18.369 din, po dvakratni valorizaciji, 1. 7. in 1. 10. 1987, pa 36.003 din. Do funkcionalne oblike pomoči so upravičene družine v primerih, ko je socialnovarstvena pomoč namenjena za doplačilo ali plačilo stroškov prehrane v šoli ali oskrbnine v vzgojnovarstvenih in socialnih zavodih. Funkcionalno obliko pomoči je možno dodeliti do 43 % poprečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji v preteklem letu. Tako je bilo možno kot osnovo priznati največ 52.658.-dinarjev funkcionalne pomoči. Socialnovarstvene pomoči otrokom so bile valorizirane leta 1987 v skladu s priporočili Skupnosti socialnega varstva: marca za 30 %, maja so bile prevrednotene na dohodke iz leta 1986, valorizacija s 1. julijem za 40 % je bila opravljena septembra 1987 ter 40-odstotna valorizacija od 1. oktobra dalje. Družbene pomoči otrokom — junij 1987: Štev. Delež Vrednost družb. Povprečna vred. otrok v% pomoči otrok v din družb, pomoči sredstva delež v % v din — gospodarstvo 2.251 82,7 37.708.090 81,4 16,752 - negospodarstvo 63 2,3 815.540 1,8 12.945 — zaposleni v za- sebnem sektorju 76 2,8 1.428.928 3,0 18.802 — upokojenci 172 6,3 4.250.488 9.2 24.712 - Romi 56 2,0 461.720 1,0 8.245 — kmetje 98 3,6 1.507.260 3,3 15.380 - nezaposleni 7 0,3 100,0 128.583 46.300.609 0.3 100,0 18.369 SKUPAJ 2.723 17.004 Skupščina Skupnosti otroškega varstva in njeni organi bodo v mesecu marcu 1988 prejeli v obravnavo analizo izvajanja socialnovarstvenih pomoči otrokom ter samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialnovarstvenih pravic v letu 1987. 3. Druge naloge 3.1. Preko vzgojnovarstvenih organizacij se je Skupnost otroškega varstva vključevala v program izvajanja vzgojnih programov, preko družbenih organizacij pa v sodelovanje z društvi. Rezultat takega sodelovanja sta obnovljeni igrišči v Dolenji vasi in Kostanjevici, na ureditev igrišča pa so se pripravljali tudi v Podbočju. 3.2. Pri vrtcu na Senovem so bila opravljena vzdrževalna dela na podpornem zidu za vrtcem, medtem ko odvodnjavanje pri tej enoti še ni urejeno. 3.3. Predšolski otroci so bili vključeni v program letovanja v Nere-zinah. Za vse predšolske otroke v občini je bila organizirana novoletna obdaritev. 3.4. Kljub dogovarjanju o pripravi dokumentacije za izgradnjo vrtca v Koprivnici KS in OŠ nista opravili svojega dela, zato se ta naloga prenaša v leto 1988. 4. Skupni program 4.1. Maja 1987 je bila dosežena uskladitev nadomestil za čas porodniškega dopusta z osebnimi dohodki v tekočem letu. Ta nova pravica je prinesla dodatno finančno obveznost in je zahtevala povečanje prispevne stopnje. Organi Skupnosti otroškega varstva so določila samoupravnega sporazuma obravnavali in kritično ocenili, da je bila uskladitev nadomestil z osebnimi dohodki nujna in umestna zaradi izboljšanja socialnega stanja mater na porodnem dopustu, vendar pa izboljševanje gmotnega položaja ne sme vplivati na izvajanje drugih programov družbene vzgoje in varstva otrok. Zato so Skupnosti otroškega varstva Slovenije predlagali, da prouči možnost združevanja sredstev za skupni program na ravni Skupnosti otroškega varstva Slovenije, in ne v občinah, kot je praksa v tem srednjeročnem obdobju. Naš glas 3, 4. marec 1988 V 1987. letu je porodniški dopust na novo nastopilo 281 upravičenk. 4.2. Zavitek za opremo novorojenca je bil vsebinsko obogaten. Starši so lahko izbrali med tremi različicami zavitka. Od 1. 1. do 31. 12. 1987 ga je prejelo 436 upravičencev. Število upravičencev 1 2 3 4 5 6 vrsta delavke zavitka kmetice nezaposlene študentke iz drugih 1—5 republik skupaj A 122 B 58 C 184 Skupaj 364 5 7 2 1 3 4 10 12 2 2 5 9 - '136 63 - 196 41 436 5. Skupščina Skupnosti otroškega varstva se je v letu 1987 sestala le enkrat in pooblastila predsedstvo in organe skupnosti, da v skladu z družbenimi usmeritvami in valoriziranimi planskimi izhodišči izvajajo in usklajujejo delovni in finančni plan za tekoče leto. Predsedstvo skupščine se je sestalo petkrat, odbor za planiranje pa dvakrat. Komisija za družbene pomoči otrokom je imela sedem sej. Delegati Skupnosti otroškega varstva Krško so se udeležili dveh sej skukpščine Skupnosti otroškega varstva Slovenije. 6. Skupnost otroškega varstva je v 1987. letu sledila zastavljenim ciljem ohranjanja nivoja vzgojnovarstvenih programov in zagotavljanja enakih razvojnih možnosti otrokom ob vstopu v osnovno šolo. Žal pa se je v tem letu nadaljevalo krčenje dogovorjenih programov, zato bo potrebno v letu 1988 bolj poglobljeno slediti zastavljeni politiki uvajanja skrajšanih vzgojnih programov za otroke. V socialnovarstvenih programih bo nujno upoštevati selektivnost ter poglobiti sodelovanje s krajevnimi skupnostmi in organizacijami združenega dela. Poročilo o finančnem poslovanju v letu 1987 Skupščina Skupnosti otroškega varstva Krško je usmeritve programov družbene vzgoje in varstva otrok za 1987. leto začrtala že na seji decembra 1986. Finančni načrt je bil sprejet na 3. seji skupščine 18. maja 1987, nato pa je bil na osnovi gibanj dohodka še večkrat popravljen, kar pomeni, da je Skupnost za izvedbo v programu začrtanih nalog zbrala in porabila več sredstev, redna vrednost programa pa ostaja enaka. Že v začetku je Skupnost izkazovala večje potrebe po finančnih sredstvih za program socialnovarstvenih pomoči. Načrtovana izguba se je z vsemi slabostmi izkazovala skozi vse leto. Skupščina Skupnosti otroškega varstva je na seji decembra 1986 pooblastila samoupravne organe skupščine in strokovne službe, da v skladu s sklepi in usmeritvami ter izhodišči izvršnega sveta in Zavoda za družbeno planiranje SR Slovenije usklajujejo medletne poračune finančnih programov. Kljub motnjam v poslovanju med letom so bile v letu 1987 planske naloge realizirane skladno s programom. I. PRIHODKI 1. Skupnost otroškega varstva Krško je imela v letu 1987 3.034.238.000 din prihodkov, kar je 164 % več kot v letu 1986 in 78.845.000 din manj, kot je bilo planirano. 1.1. Prihodki iz brutto osebnih dohodkov so znašali 2.323.735.000 din ali 167 % več kot v 1986. letu. 1.1.1. Iz »sedežnega« programa je bilo zbranih 1.588.991.000 din (190 % več kot v letu 1986). Večji odstotek pomenijo sredstva skupnega programa v Sloveniji, ki so se vse leto 1987 združevala pri občinski skupnosti otroškega varstva, medtem ko so se do I. maja 1986 združevala neposredno pri Skupnosti otroškega varstva Slovenije. Za socialnovarstvene pomoči (občinski del) je bilo združenih 716.190.000 din, kar pomeni 161 % več kot v letu 1986. Največji priliv sredstev za občinski del programa je bil dosežen v zadnjem tromesečju, kar je učinek v decembru 1987 povišane prispevne stopnje iz BOD za 1.67 %. 15 Za skupni program solidarnostnih nalog v Skupnosti otroškega varstva Slovenije je bilo zbranih 872.802.000 din, to je 180 % več kot v letu 1986. 1.1.2. Za izvajanje domicilnega programa je bilo v 1987. letu zbranih 734.743.000 din, kar je 127 % več kot v letu 1986. 1.2. Skupnost je imela 710.503.000 din drugih prihodkov ali 155 % več kot v letu 1986. 1.2.1. Za porodna nadomestila je Skupnost otroškega varstva Slovenije v letu 1987 zagotovila 702.260.000 din, to je 175 % več kot v letu poprej. 1.2.2. Skupnost otroškega varstva je prispevala tudi sredstva za opravljanje nalog v zvezi s porodnimi nadomestili ter sredstva po samoupravnem sporazumu za sofinanciranje vzgojnega programa za romske otroke. Skupno je Skupnost otroškega varstva za ta dva programa prispevala 7.920.000 din ali 65 % več kot v 1986. letu. II. ODHODKI 2. V letu 1987 je imela Skupnost otroškega varstva 3.142.729.000 din odhodkov ali 173 % več kot v letu 1986. Realizacija odhodkov je bila nižja od planirane za 129.289.000 din. V letu 1987 je imela Skupnost 108.491.000 din nekritih odhodkov. 2.1. Za zajamčeni program družbene vzgoje in varstva otrok je bilo izplačanih 2.263.373.000 din ali 155 % več kot v letu 1986. Za izvedbo programov vzgoje in varstva otrok v dnevnem bivanju, priprave na šolo in programov za razvojno motene je Skupnost zagotovila 99 % planiranih sredstev; realizirana so bila v višini 672.857.(XX) din, kar je 114 % več kot v letu 1986. Vzgojnovar-stvene organizacije so med letom poslovale z motnjami, kar bo razvidno iz poročil vzgojnovarstvenih organizacij, poslovno leto pa so zaključile s pozitivnim finančnim rezultatom. Za socialnovarstvene pomoči otrokom je bilo v letu 1987 porabljenih 759.068.000 din ali 150 % več kot v predhodnem letu. Pomoči so bile valorizirane trikrat. Glede na likvidnostne težave in nezadostne prilive sredstev iz bruto osebnih dohodkov so bile refundacije denarnih pomoči izplačevane z zamiki. Tudi medletne valorizacije so bile izvedene za nazaj; 40-odstotna valorizacija od 1.7. 1987'je bila izvedena šele septembra. Tudi ob koncu leta ima Skupnost še vedno nepokrite obveznosti do izplačevalcev denarnih pomoči v višini 142.034.000 din. Ta obveznost se prenese v leto 1988.' 2.2. Za izvedbo dogovorjenega programa je bilo v letu 1987 izplačanih 3.846.000 din ali 282 % več kot v letu 1986, ko je bil delno plačan le program, ki ga izvaja Obč. ZPM. V letu 1987 je Skupnost pričela štipendirati študente in učence na vzgojiteljskih šolah. 2.3. V letu 1987 so občinske skupnosti otroškega varstva združevale sredstva za skupni in solidarnostni program kot sestavni del programa občinske skupnosti. Za ta dva programa je Skupnost združila 872.910.(XX) din. od tega predstavlja program solidarnostnih nalog 73.034.000 din. Sredstva, združena za skupni program Skupnosti otroškega varstva Slovenije, so se povečala z indeksom 279 v primerjavi s predhodnim letom. Povečan obseg sredstev je posledica sprejete uskladitve nadomestil za porodniške dopuste z gibanjem osebnih dohodkov v tekočem letu. Za porodniška nadomestila.je bilo organizacijam združenega dela refundiranih 746.268.(KM) din, kar pomeni indeks 319 glede na enako lansko obdobje. Razlika med prihodki iz naslova SOV Slovenije in realiziranimi refundacijami znaša 44(K)7.(MK) din. Ta sredstva bo SOV Slovenije poravnala januarja 1988. Skupnost otroškega varstva Krško je poslovno leto 1987 zaključila z izgubo v višini 108.491.000 din. poleg tega ima do vzgojnovarstvenih organizacij in organizacij združenega dela še 152.001.000 din obveznosti, ki jih bo morala poravnati v letu 1988. V okviru Skupnosti otroškega varstva Slovenije in preko skupnosti socialnega varstva bo potrebno utemeljiti programe vzgoje in varstva otroka in matere ter opredeliti njihovo vlogo, na tej osnovi pa zagotoviti ustrezen sistem financiranja, saj interventna zakonodaja omejuje združevanje sredstev tudi za te programe. 16 Naš glas 3,4. marec 1988 v 000 din Realizacija Plan Realizacija Ind. Ind. Ind. Elementi 1986 1987 1987 2:1 3:1 3:2 1 2 3 4 5 6 A. PRIHODKI 1. Prihodki iz BOD 868.688 2.355.659 2.323.735 271 267 99 a) domicil 322.556 773.659 734.743 239 227 94 b)sedež 546.132 1.582.000 1.588.991 258 290 101 - občinski del - 712.000 716.190 - - - — skupni program - 870.000 872.802 - - - 2. Drugi prihodki 278.026 757.424 710.503 272 255 93 — SOV Slov. za porodna nadom. 254.472 750.000 702.260 294 275 93 - SOV Slovenije za službo 2.011 3.424 2.822 170 140 82 - SOV Slovenije za Rome 2.766 4.000 5.038 144 182 125 - BOD iz preteklega leta 9.785 - - - - - - SOV Slovenije iz pret. leta 8.659 - - — — - - drugi prihodki 333 — 383 — 108 — 1 +2 SKUPAJ 1.146.714 3.113.083 3.034.238 271 264 97 B. ODHODKI I. ZAJAMČENI PROGRAM 1. Vzgojnovarstvena dejavnost 314.369 681.823 672.857 216 214 98 2. Razvojno moteni: 8.956 18.871 18.586 210 207 98 - psiholog, speč. ped. 8.042 16.564 16.564 205 205 100 — logoped 914 2.307 2.021 252 221 87 3. Socialne pomoči: 302.761 868.000 759.068 286 250 87 - otroški dodatek 266.274 758.000 650.708 284 244 85 - razlika do polne cene oskrbnih stroškov 36.487 110.000 108.360 301 297 98 4. Porodniški dopust 233.312 750.000 746.268 321 319 99 5. Vzgojni programi za otroke. ki niso v dnevnem varstvu 2.770 4.709 2.307 170 83 48 6. Kulturne prireditve za otroke - 400 350 - - 87 7. Skupščinski stroški 2.387 4.792 810 200 33 16 8. Stroški SDK 1.646 3.000 3.718 182 225 123 9. Skupna služba SIS 12.206 29.207 29.207 239 239 100 10. Center za socialno delo 9.290 29.055 29.055 312 312 100 11. OZPM 1.005 2.960 2.800 294 278 94 12. Skupnost socialnega varstva - 953 852 - - 89 13. SLO — 500 — - — - 14. Štipendije - 6% 696 - - 100 15. Drugi odhodki - - 58 - - - 1.-15. SKUPAJ 888.702 2.394.966 2.266.632 269 255 94 II. SKUPNI PROGRAM + SOLIDARNOST 252.406 87().(KX) 872.910 278 279 100 III. INVESTICIJE (Senovo) 7.052 7.052 3.187 100 45 45 1.-III. SKUPAJ 1.148.160 3.272.018 3.142.729 284 273 96 Razlika med prih. in odhodki 1.446 -158.935 -108.491 BELEŽKE Program dela v letu 1988 Skupnost otroškega varstva Krško bo na podlagi tega dokumenta uresničevala naloge in ukrepala na področju družbene vzgoje in varstva otrok v občini Krško v letu 1988. Preko njega se bo vključevala v program izvajanja delovnega načrta Skupnosti otroškega varstva Slovenije, in sicer v skladu z določili samoupravnega sporazuma o temeljih plana Skupnosti otroškega varstva Krško za čas od 1986 do 1990 in samoupravnega sporazuma o usklajevanju planov skupnosti otroškega varstva v SR Sloveniji za obdobje 1986-1990 v letu 1988 ter resolucije o uresničevanju družbenega plana občine Krško za obdobje 1986-1990 v letu 1988. Skupnost se bo vključevala v izvajanje programov družbenega vrstva otrok v občini in SR Sloveniji. 1. Za program skupnih nalog v Sloveniji bo skupnost izplačevla nadomestila za čas porodniškega dopusta in družbene pomoči ob porodu iskalkam zaposlitve, študentkam in učenkam v srednjem usmerjenem izobraževanju ter izdajala zavitke za opremo novorojenca. V letu 1988 bomo združevali sredstva za solidarnostni program -za denarne pomoči otrokom ter del vzgoje in varstva otrok (pro- gram priprave na šolo, vzgojo in varstvo otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju) ter druge skupne naloge, pomembne za uresničevanje družbene vzgoje in varstva otrok v Sloveniji. 2. Program vzgoje in varstva predšolskih otrok 2.1. Enako kot v letu 1987 pričakujemo zelo velik interes za vključitev otrok v vzgojnovarstvene organizacije - predvsem v Krškem, Kostanjevici in na Senovem. Predvidevamo, da bo v dnevno varstvo vključenih 1260 otrok, to pa je 54 % otrok v starosti od enega leta do vstopa v osnovno šolo. Dnevno varstvo bo opravljalo osem vzgojnovarstvenih organizacij v 53 oddelkih. Od 1. septembra bodo vzgojnovarstvene organizacije oblikovale število oddelkov glede na potrebe po vzgoji in varstvu otrok ter prostorske in kadrovske pogoje. 2.2. Program priprave na osnovno šolo se bo izvajal v celoletnem trjanju po že dogovorjenih merilih. V Koprivnici bo tudi v letu 1988 priprava na šolo organizirana skozi vse leto vsak drugi dan. 2.3. Vzgojne programe za otroke v starosti od 3 do 6 let, ki niso v dnevnem varstvu, bomo v skladu z določili samoupravnega sporazuma o temeljih plana OSOV za obdobje 1986-1990 razširili nad 120 ur. Naš glas 3,4. marec 1988 17 2.4. V letu 1988 predvidevamo enak način financiranja dejavnosti kot do sedaj. Uporabniki in izvajalci bomo sprejeli dopolnjene in v Skupnosti otroškega varstva Slovenije usklajene normative za izvajanje vzgojnovarstvenih programov. 2.4.1. To pomeni, da bomo sproti valorizirali cene vzgojnovarstvenih storitev in prispevkov staršev, kar bo zaradi intenzivnih inflacijskih gibanj potekalo v skladu z ugotovitvami in navodili ZDPL Slovenije, predvidoma pa vsaka dva meseca. 2.4.2. V celotnem prihodku vzgojnovarstvenih organizacij bomo zagotavljali usklajeno gibanje osebnih dohodkov delavcev v vzgojnovarstvenih organizacijah z osebnimi dohodki delavcev v gospodarstvu ter ohranjali delež materialnih stroškov na ravni leta 1987. 2.5 Za potrebe varstva otrok do 3 let bomo organizirali varstvo v družinah na območju krajevnih skupnosti Kostanjevica in Krško. 3. Program socialnovarstvenih pomoti Program socialnovarstvenih pomoči bomo izvajali v skladu z določili samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialnovarstvenih pravic. V skladu z določili sporazuma bo Skupnost zagotavljala dogovorjeno raven socialne varnosti otrokom ter sproti usklajevala višino družbenih pomoči otrokom z rastjo osebnih dohodkov oziroma z materialnimi možnostmi občine. Predvidevamo, da se število upravičencev in otrok, ki so upravičeni do socialnovarstvenih pomoči, v tem letu ne bo povečalo, kar pa je odvisno od socialnega stanja v organizacijah združenega dela. 4. Druge naloge 4.1. Skupnost bo štipendirala študente in učence v srednjem usmerjenem izobraževanju in sodelovala pri študiju ob delu. 4.2. Vzgojnovarstvene organizacije bodo sklenile samoupravni sporazum o združevanju amortizacije nepremičnin za pridobitev novih kapacitet v vzgojnovarstvenih organizacijah in investicijsko vzdrževanje. Skladno s srednjeročnim planom bomo v letu 1988 pridobili projektno dokumentacijo za vrtec v Koprivnici in pričeli pripravljalna dela za izgradnjo. 4.3. V krajevni skupnosti Krško bo potrebno pridobiti projektno dokumentacijo za nadomestitev vrtcev v Bohoričevi in Šolski ulici. Sredstva za to investicijo bomo zagotovili iz sklada stavbnih zemljišč. 4.4. Vključili se bomo v zagotavljanje pomoči pri izvajanju programov za otroke in starše v krajevnih skupnostih in pri tem sodelovali z društvi prijateljev mladine, športnimi društvi in drugimi organizacijami in društvi, ki v svoje programe vključujejo delo z otroki. 4.5. Določili bomo prioriteto izgradnje in ureditve otroških igrišč v naseljih, poiskali vire financiranja in pričeli izgradnjo. 4.6. Vključevali se bomo v vzgojni del letovanja za vse predšolske in šolske otroke v občini ter subvencionirali cene letovanj za otroke iz socialno ogroženih družin. 5. Skupnost otroškega varstva se bo pri izvajanju programa povezovala z Občinsko skupnostjo socialnega varstva ter ostalimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi v občini. Programe družbene vzgoje in varstva predšolskih otrok bodo izvajale strokovne organizacije, program socialnovarstvenih pomoči Center za socialno delo, strokovna opravila za Skupnost pa bo opravljala skupna strokovna služba samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti. v 000 din Predlog finančnega plana za leto 1988 Elementi Realizacija 1987 Plan 1988 Indeks 2:1 A. PRIHODKI 1. Prihodki iz BOD: a) domicil b)sedež - občinski del - skupni program 2. Drugi prihodki: - SOV Slovenije za por. nadomestila - SOV Slovenije za službo - SOV Slovenije za Rome - prihodki po SaS 2.355.659 3.832.851 162 734.743 1.100.000 149 1.588.991 2.732.851 171 716.190 1.467.251 204 872.802 1.265.600 145 710.503 1.139.700 160 702.260 1.126.100 160 2.822 6.000 212 5.038 7.600 15(1 383 - - 1 + 2 SKUPAJ 3.034.238 4.972.551 163 1/ Osnova za planiranje socialnovarstvenih pomoči je višina izplačanih pomoči in razlika do polne cene oskrbnih stroškov v vzgojnovarstvenih organizacijah v decembru 1987. leta brez predvidenih valorizacij v letu 1988. V planirano maso je vključen tudi dolg za otroške dodatke za leto 1987. 2/ V letu 1987 niso bile poravnane obveznosti za izvedbo vzgojnih programov, zato se prenaša planska osnova iz leta 1987. 3/ V lanskem letu je skupnost pričela štipendirati šele septembra, v letu 1988 bo štipendiranje teklo vse leto. Za šol. leto 1988/89 je razpisana ena nova štipendija. 4/ Izhodišče je plan za leto 1987. Gradivo pripravila strokovna delavka SOV: Vesna Zvar B. ODHODKI I. Občinski del programa 1. V zgoj no varstveni program 2. Razvojno moteni: - psiholog - speč. ped. - logoped 3. Socialne pomoči:" - otroški dodatek - razlika do polne cene oskr. stroškov 4. Porodniški dopust 5. Vzgojni programi za otroke1 6. Kulturne prireditve za otroke 7. Skupščinski stroški 8. Stroški SDK 9. Skupna služba SIS 10. Center za socialno delo ll.OZPM 12. Skupnost socialnega varstva 13. SLO 14. Štipendije3' 15. Drugi odhodki 672.857 1.027.000 152 18.586 27.000 145 16.564 24.000 144 2.021 3,000 148 759.068 1.450.000 191 650.708 1.282.000 197 108.360 168.(XX) 155 746.268 1.082.100 145 2.307 5.000 216 350 510 145 810 1.280 158 3.718 5.875 158 29.207 42.934 146 29.055 42.710 146 2.800 4.400 157 851 1.500 176 - 1.000 - 696 4.500 646 58 I.—15. SKUPAJ II. Skupni program in solidarnost III. Sredstva za vzdrževanje objektov4' 2.266.632 872.910 3.187 3.695.809 1.265.600 11.142 163 144 344 I.—III. SKUPAJ 3.142.719 4.972.551 158 18 Naš glas 3,4. marec 1988 Skupnost socialnega skrbstva Krško Poročilo o izvajanju programa v letu 1987 Program dela Skupnosti socialnega skrbstva Krško za 1.1987 je bil izdelan po določilih samoupravnega sporazuma o temeljih plana SSS za obdobje 1986—1990 in usmeritvah iz resolucije o politiki izvajanja dogovora o temeljih družbenega plana. Skupnost je uresničevala naloge na štirih temeljnih področjih, ta pa so: — družbene denarne pomoči (DDP) — socialni in vzgojni zavodi — dejavnost Centra za socialno delo (CSD) in drugih izvajalcev — obveznosti do republike in ostale naloge 1. Družbene denarne pomoči Občani lahko uveljavljajo naslednje socialnovarstvene pravice oziroma pomoči: edini vir, dopolnilni vir, enkratno pomoč. Merilo za dodelitev socialnovarstvene pomoči je dogovorjena raven socialne varnosti, ki je za posameznike določena z odstotkom poprečnega čistega osebnega dohodka v SR Sloveniji v minulem letu in pomeni oceno minimalnih življenjskih stroškov posameznikov. Kriterij za upravičenost do pomoči je stvarni dohodek na družinskega člana, pri čemer se skupni dohodek družine razdeli med vse njene člane enakomerno, pomoč pa gre posamezniku v višini, ki pomeni razliko med stvarnim dohodkom in dogovorjeno ravnijo za posameznega upravičenca. Skladno s usmeritvami Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije je bila valorizirana višina socialnovarstvenih pomoči, in to prvega marca za 30 %, prvega julija za 40 % in prvega oktobra za 40 %. Valorizacije so bile narejene na osnovi ocenjene rasti osebnih dohodkov v gospodarstvu in rasti življenjskih stroškov. 1.1. Edini vir kot oblika pomoči je znašal marca 52.700 din, julija 73.000 din in oktobra 103.292 din, to je 43 % od poprečnega osebnega dohodka v SRS v preteklem letu. Pravico do te oblike pomoči ima občan, ki je star nad 65 let ali je nesposoben za delo, kar mora dokazati z izvidom in mnenjem invalidske komisije; občan, ki je brez premoženja in nima oseb, ki bi ga bile dolžne in sposobne preživljati. To obliko pomoči je prejemalo leta 1987 poprečno 92 občanov. 1.2. Dopolnilni vir je 50 % edinega vira. To obliko pomoči je prejemalo 124 oseb. Občani so prejemali dopolnilni vir v gotovini ali pa jim je bil odobren znesek, ki so ga lahko zakupili v trgovini za hrano. 1.3. Enkratno ali začasno denarno pomoč so dobivali občani za premostitev trenutnih gmotnih težav. V preteklem letu je bila pomoč izplačana 1100 osebam. 2. Socialni in vzgojni zavodi To so ustanove, v katerih živijo starostniki ter otroci in mladoletniki, ki zaradi posebnih razlogov ne morejo živeti v domačem oko-lju. 2.1. Skrbstvo je plačevalo oziroma doplačevalo oskrbo za okoli 133 občanov v socialnih zavodih, 28 otrok in mladostnikov v vzgojnih oziroma zavodih za usposabljanje in 35 otrok v rejniških družinah. S 1. 9. 1986 smo z novim samoupravnim sporazumom uskladili tudi višino rejnine za otroke v rejniških družinah. Skupnost socialnega skrbstva je v letu 1987 sodelovala pri oblikovanju cene storitev v Domu upokojencev Impoljca — enoti Krško, na cene storitev v drugih domovih in zavodih pa ni mogla vplivati. O vseh spremembah so bili sproti obveščeni člani odbora za svobodno menjavo dela in odbora za razvojne in splošne zadeve, ki so vse leto sproti spremljali uresničevanje programov in finančnega načrta. 2.2. Med letom je deloval tudi gradbeni odbor za izgradnjo zdravstvenega doma z lekarno in doma upokojencev ter pridobitev novih prostorov za Center za socialno delo. Izdelava projekta je bila poverjena Lesnini iz Ljubljane. V občini potekajo priprave za pridobitev in infrastrukturno opremljanje zemljišča. Kapaciteta novega doma bo 180 oskrbovancev. Dom bo nudil celodnevno in občasno bivanje ter nego na domu. 2.3. V občini smo pri zasnovi nege na domu (izven zavodske osrkbe) naredili komaj prve korake. Zaradi izrednega povpraševanja za sprejem v domsko varstvo in za oskrbovanje na terenu bo treba v letu 1988 začeti izvajati nego na domu (socialna komponenta), saj ugotavljamo, da je približno 80 % ljudi, starih nad 65 let, relativno zdravih, in da lahko živijo samostojno. 5 % jih potrebuje zavodsko varstvo, približno 15 % pa stalno ali občasno pomoč na domu, da lahko ostanejo v svojem življenjskem okolju. Pomoč na domu so v preteklih obdobjih v precejšnji meri nudili svojci. Varstvena funkcija sodobne družine pa slabi in ne omogoča več redne, trajne in zanesljive pomoči ostarelim družinskim članom. Razne oblike sosedske pomoči ne zadoščajo, ker je potrebna redna pomoč. Zaradi tega se mora pomoč na domu v določenem smislu institucionalizirati. Zastavljena mora biti celovito, kar pomeni, da mora upoštevati potrebe starejših ljudi in izhajati iz njih. Mora biti fleksibilna, sposobna prilagajati se spremenjenim potrebam družine. Obliko pomoči na domu morajo biti čim bolj dinamične, raznolike, da bodo same po sebi vnašale življenje v stanovanja starih ljudi. Za dosego tega cilja morajo komplementarno delovati vsi družbeni mehanizmi, od družbenopolitičnih, institucionalnih in strokovnih do nepoklicnih in neformalnih. 3. Center za socialno delo Krško Center je izvajalska organizacija na področju skrbstva. V1. 1987 je uspešno razširil svoje delovanje na področju sodelovanja s krajevnimi skupnostmi. Realizirane so bile tudi ostale naloge: razvrščanje otrok, svetovalno delo, predzakonsko in zakonsko svetovanje, izvajanje enotne skupne evidence prejemnikov socialnovarstvenih pomoči, nudenje varstva z zaposlovanjem invalidnih oseb v delavnici za delo pod posebnimi pogoji v Leskovcu. V letu 1987 ni bila rešena prostorska problematika CSD. Odkupljena stavba (Ko-stak) bo preurejena in opremljena v letu 1988. Občinski odbor Rdečega križa Krško izvaja stalne in dogovorjene naloge s področja vzgoje in izobraževanja, zdravstvene vzgoje in socialne dejavnosti. V lanskem letu so bile izvedene naslednje akcije: zbiranje in razdeljevanje obleke, obiski pri ostarelih osebah, ustanavljanje postaj Rdečega križa v KS. Potekale so aktivnosti za boj proti kajenju, alkoholizmu in narkomaniji. 4. Obveznosti do republike Solidarnostna sredstva oblikujejo vse občinske SSS v Sloveniji po enotni poprečni stopnji. Izvajanje samoupravnega sporazuma o temeljih plana SSS Slovenije je zahtevalo tudi nov sistem solidarnosti v socialnem skrbstvu. SSS Krško je v preteklem obdobju prejemala sredstva solidarnosti po veljavnih merilih in kriterijih, po novih merilih pa prispeva za solidarnost po enotno sprejeti prispevni stopnji. Sredstva za uresničevanje programa vzajemnosti se združujejo po enotni poprečni prispevni stopnji iz OD po domicil-nem načelu. 5. Delo skupščine in njenih organov 5.1. Skupščina se je v 1987. letu sestala enkrat. Udeležba na sejah skupščine in njenih organov je bila vedno dobra, ni pa čutiti večje aktivnosti delegatov. Odbor za svobodno menjavo dela in odbor za razvojne in splošne zadeve sta se sešla na 7 sejah, na katerih sta obravnavala spremembe in dopolnitve finančnega načrta, valorizacije družbenih denarnih pomoči in cen v izvajalskih organizacijah, spremljala akcijo usklajevanja osebnih dohodkov v Centru za socialno delo ter obravnavala vsa gradiva za seje skupščin in opravljala druge naloge, določene s statutom Skupnosti. 5.2. Svet za varstvo otrok in družine in svet za varstvo odraslih sta se kontinuirano sestajala. Svet deluje kot kolegijski organ, sestavljajo pa ga delegati različnih okolij in strokovnih profilov, kar omogoča širšo in kvalitetnejšo proučitev posameznih zadev. Svet spremlja razvoj posameznih strokovnih področij, sproti obravnava probleme in usklajuje pereča vprašanja z drugimi organi in institucijami. S svojimi odločitvami pa skuša v čim večji meri vplivati na poenotenje dela in stališč pristojnih organov, občinske Skupnosti socialnega skrbstva in ostalih strokovnih služb. Oba odbora sta po pooblastilu skupščine SSS Krško spremljala delovni in finančni načrt in predlagala sklepe skupščini. 5.3. Strokovna, administrativno-tehnična in računovodska opravila je izvajala strokovna služba. Pripravljene so bile vse strokovne osnove, potrebne za obravnavo v skupščini in njenih organih. To je omogočalo redno spremljanje realizacije programov in po potrebi spreminjanje in dopolnjevanje le-teh. Naš glas 3,4. marec 1988 19 Poročilo o finančnem poslovanju SSS Krško v letu 1987 Skupnost je v letu 1987 izvajala naloge po sprejetem delovnem in finančnem načrtu. Osnovna izvajalca Skupnosti sta Center za socialno delo in Dom upokojencev Krško. 1. Prihodki Skupnost socialnega skrbstva je v letu 1987 ustvarila skupni prihodek v višini 733.510.339 din. V primerjavi z letom 1986 so bili prihodki višji za 118 %. Celotni prihodek SSS sestavljajo prihodki iz BOD, prispevki občanov in prihodki iz republike za Rome. 1.1. Prihodki iz BOD so bili realizirani v višini 684.945.207 din, kar je za 131 % več kot 1. 1986. V strukturi vseh prihodkov so znašali prihodki iz BOD 93 %, v enakem obdobju predhodnega leta pa 88 %. Povečanje deleža teh prihodkov je povzročil izpad prihodkov iz naslova solidarnosti v letu 1986. 1.2. Prihodki občanov so znašali 47.468.730 din in so za 45 % višj kot v 1. 1986. V strukturi prihodkov predstavljajo 6 % (prej 11 %) Vzrok za tako nizek porast teh prihodkov je to, da smo v letu 1987 prodali bistveno manj nepremičnin, ki so jih oskrbovanci odstopil' SSS kot nadomestilo za poravnavanje stroškov oskrbe v zavodih 1.3. Prihodki iz republike za Rome so bili realizirani v višini 1.096.402 din, kar je 1 % vseh prihodkov, enako kot leto poprej. 2. Odhodki V letu 1987 so znašali skupni odhodki 829.871.841 din. V primerjavi s predhodnim letom so bili za 130 % višji, oziroma 96.361.502 din višji od prihodkov. V odhodkih so zajete vse obveznosti, ki jih je SSS poravnala do 15. 1. 1988 za izvedbo programov v letu 1987. 2.1. Za zagotovljeni program je bilo porabljenih 726.718.584 din ali 87 % vseh sredstev. V primerjavi z letom 1986 so sredstva za zagotovljeni program višja za 138 %. 2.1.1. Za oskrbnine v zavodih je bilo porabljenh 283.835.830 din. Glede na leto 1986 so stroški oskrbnin višji za 126 %. 2.1.2. Rejnine so bile realizirane v višini 51.528.043 din, kar pomeni, da je bilo za ta del programa porabljenih 221 % več sredstev. Vzrok tako visokemu odstotku so redne letne valorizacije, narejene na osnovi ocenjene rasti osebnih dohodkov v gospodarstvu in rasti življenjskih stroškov. 2.1.3. Za družbene denarne pomoči je bilo v letu 1987 porabljenih 191.292.558 din. V primerjavi z letom 1986 se je ta del odhodka zvišal za 144 %. Skladno z usmeritvami SSS Slovenije je družbeno denarna pomoč valorizirana 1. marca za 30 %, 1. julja za 40 % in 1. oktobra za 40 %. 2.1.4. Za delovanje CSD je bilo namenjenih 183.859.015 din. V primerjavi s predhodnim letom so sredstva za ta del programa večja za 126 %. 2.2. Za dogovorjeni program je bilo porabljenih 26.675.027 din ali 3 % vseh sredstev. Za financiranje organizacije Rdečega križa smo porabili 9.408.000 din. kar je 116 % več kot leto prej. 2.3. Za skupni program smo porabili 73.145.630 din. kar je 130 % več kot leta 1986. V letu 1987 smo v SSS skladno s sprejetimi stališči prednostno financirali zajamčeni program. Skupnost jo leto zaključila s 96.361.502 din izgube, ki je nastala kot posledica prenosa izgube iz leta 1986 in zaradi večje rasti odhodkov od prihodkov v letu 1987. v 000 din Realizacija Plan Realizacija Ind. Ind. 1986 1987 1987 3:1 3:2 1 2 3 4 5 A. PRIHODKI 1. Nerazpor. sred. iz pret. leta 399 2. Prihodki iz BOD 295.502 856.651 684.945 231 80 3. Prihodki iz solidar. za leto 1987 1.333 4. Drugi prihodki: 32.642 50.000 47.469 145 94 - prihodki za Rome iz SRS 1.096 5. Namenska sred. delavnic pod posebnimi pogoji 5.642 SKUPAJ 335.426 906.651 733.510 218 80 B. ODHODKI I. ZAGOTOVLJENI PROGR. 1. Oskrbnine v zavodih: - oskrba za odrasle v spi. zavodih - oskrba za odrasle v posebnih soc. zavodih - oskrba za otroke v zavodih za usposabljanje - oskr. za otroke v vzgoj. zavodih 2. Rejnine za otroke 3. Družbene denarne pomoči: - enkratne DP - dodatna pomoč - pomoč soc. ogrož. družinam - DP — edini vir - dopolnilni vir - denarne pomoči Romom - pogrebni stroški 4. Sred. za delovanje SSS SIS DD: - računalnik - namenska sred. 5. Plačilo stroškov SDK 6. Sredstva za delovanje CSD: - sredstva za delovanje CSD - namenska sredstva za CSD 7. Sredstva za SSV 305.532 784.425 726.718 238 92 125.360 298.000 283.836 226 95 83.843 156.000 180.402 215 115 10.221 41.000 25.508 249 62 23.751 68.000 67.767 285 99 7.545 33.000 10.159 134 30 16.048 84.000 51.528 321 61 78.299 206.000 191.293 244 93 9.327 30.000 11.282 16.736 120 37 2.423 16.000 1.977 81 12 33.537 79.000 85.678 228 108 27.084 71.000 63.756 235 89 1.928 8.000 5.947 308 74 2.378 2.000 5.917 248 245 279 12.657 324 12.657 324 1.081 2.000 2.397 221 119 81.083 181.440 181.440 183.859 181.440 2.419 825 226 1(11 BELEŽKE 20 NaJ glas 3,4. marec 1988 II. DOGOVORJENI PROGRAM 22.103 25.004 1. Delavnice pod poseb. pogoji Leskovec 14.300 9.000 - namenska sredstva za DPP 4.573 - nagrade zavarovancev 4.609 2.000 - prevozni stroški 803 2.000 - prehrana 3.238 4.000 — letovanja varovancev 533 1.000 - drugi materialni stroški 543 2. Prispevek za letovanja in zhnovanja otrok 1.947 4.000 3. Oblačila in obutev za šoloobvezne Rome 742 — 4. Štipendije 171 - 5. Prisp. za delovanje deleg. sistema v KS 330 396 6. Financiranje društev: 4.346 10.608 — prisp. MDB 15 - -ORK 4.200 9.408 — društvo duševno prizadetih 100 100 - klub zdrav, alkoholikov 31 100 7. Prispevek za KS za organizacije dneva starostnikov 260 1.000 III. SKUPNI PROGRAM: 31.772 68.000 - skupne naloge 2.091 4.000 - solidarnost 9.620 8.000 - nadomestila inval. osebam po zakonu 20.061 56.000 IV. DRUGI STROŠKI: 241 5.000 - obresti 152 - - drugi stroški - - - svetovanje zunanjih sodelavcev 58 - DU - nadomestna gradnja 36 ODHODKI SKUPAJ 359.648 882.429 Program dela za leto 1988 SSS Krško s tem delovnim načrtom določa usmeritve, ukrepe in naloge za uresničevanje sprejete politike socialnega skrbstva v skladu z določili samoupravnega sporazuma o temeljih plana SSS Krško za obdobje 1986-1990 in drugimi sprejetimi dokumenti. 1. Temeljni cilji in usmeritve Na podlagi zakona o socialnem skrbstvu, drugih zakonov in predpisov, družbenih dogovorov, samoupravnih sporazumov ter splošnih družbenih usmeritev bodo skupščina Skupnosti socialnega skrbstva in njeni organi izvajali naslednje naloge: - krepili nadaljnji razvoj organiziranosti socialnega dela v vseh okoljih, kjer ljudje živijo in delajo, ter aktivnejše vključevali občane v preprečevanje nastajanja socialnih problemov; - vključevali socialno skrbstvo v proces celovitega obravnavanja socialne varnosti občanov in zagotavljanja dogovorjene ravni socialne varnosti; - razvijali celovito družbeno skrb za starejše občane; - povečevali obseg in učinkovitost preventivnega socialnega dela v vseh okoljih; - izvajali aktivnosti za preprečevanje in zdravljenje alkoholizma in drugih zasvojenosti; - ustvarjali pogoje za razvoj Centra za socialno delo kot osrednje institucije za izvajanje socialnoskrbstvene dejavnosti v občini; - v letu 1988 zagotavljali racionalno porabo sredstev in posebno skrb namenili varčevanju s sredstvi ter tako poskušali uskladiti porabo s sredstvi, ki bodo na voljo. 2. Delovni načrt 2.1 Ugotavljali bomo potrebe po družbenih denarnih pomočeh in najbolj ogroženemu delu prebivalstva nudili vse oblike socialno-varstvene pomoči (stalne, začasne, enkratne). 2.2. Skupnost bo zagotavljala plačila oskrbnin v zavodih, doplačila k stroškom oskrbe za občane v splošnih in posebnih socialnih zavodih in za usposabljanje otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju v zavodih za usposabljanje in otrok z motnjami vedenja in osebnosti v vzgojnih zavodih. 2.3. Na področju rejništva bomo zagotavljali otrokom, ki nimajo lastne družine, življenje v rejniških družinah. 26.675 120 106 12.618 88 140 1.950 42 - 2.545 55 127 2.371 295 118 4.804 148 120 948 174 - 3.552 182 88 873 — — 9.408 216 88 9.408 224 110 224 85 22 73.146 230 107 4.901 234 122 20.042 208 250 48.203 240 86 3.333 - 66 3.212 829.872 230 94 2.4. Center za socialno delo bo v tem letu izvajal predvsem naslednje naloge: — sodelovanje z občinskimi skupnostmi in izvajalskimi organizacijami socialnega skrbstva ter z drugimi organizacijami, ki opravljajo posamezne socialnoskrbstvene naloge; — uresničevanje programa na področju družinskih razmerij (predzakonsko, zakonsko in družinsko razmerje); — spremljanje programa na področju invalidskega varstva in varstva starejših oseb; — opravljanje strokovnih opravil s področja javnih pooblastil v pritožbenih postopkih; — izvajanje enotne skupne evidence prejemnikov socialnovarstve-nih pomoči; — nudenje varstva z zaposlovanjem invalidnim osebam, ki se ne morejo zaposliti v delavnici pod posebnimi pogoji v Leskovcu; — druge naloge, ki jih je potrebno izvesti zaradi razmer na področju socialnovarstvene dejavnosti. 2.5. Investicijska dejavnost Skupnosti socialnega skrbstva bo v letu 1988 usmerjena predvsem v: — pridobitev projektne dokumentacije in komunalno opremo zemljišča za nadomestno gradnjo Doma upokojencev Krško ter preselitev in funkcionalna oprema stavbe »Kostak« za potrebe CSD ter za nadaljevanje urejanja prostorov in okolice Delavnice za delo pod osebnimi pogoji Leskovec. 2.6. V Skupnost socialnega skrbstva Slovenije bomo tudi v letu 1988 združevali sredstva za: — program vzajemnosti zagotavljanja socialne varnosti invalidnim osebam po zakonu; — program solidarnosti po dogovorjenih merilih in kriterijih; — program skupnih nalog - naloge, ki jih izvaja SSS Slovenije in imajo pomen za vso republiko. 2.7. Spremljali bomo izvajanje samoupravnega sporazuma na področju svobodne menjave dela za leto 1988 med SSS in Centrom za socialno delo, Domom upokojencev Krško in drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi v zvezi z izvajanjem enotne skupne evidence. Skupščina Skupnosti socialnega skrbstva, njeni organi in strokovna služba bodo v letu 1988 opravili tudi naloge, za katere bodo ugotovili, da so nujne in pomembne zavoljo razmer na področju socialnoskrbstvene dejavnosti, socialne politike in socialnega dela. Naj glas 3,4. marec 1988 21 Predlog finančnega Krško za leto 1988 načrta skupnosti socialnega skrbstva v 000 din Realizacija Plan Indeks 1987 1988 2:1 1 2 3 A. PRIHODKI 1. Prihodki iz BOD 684.945 1.156.468 168 2. Drugi prihodki 47.469 90.000 191 - prihodki za Rome iz SRS 1.096 SKUPAJ: 733.510 1.246.468 169 B. ODHODKI 1. Zagotovljeni program 726.718 1.094.727 150 1. Oskrbnine v zavodih 283.836 447.000 158 2. Rejnine za otroke 51.528 79.000 154 3. Družbene denarne pomoči 191.293 276.000 145 4. Sredstva za delovanje SSS SIS DO občine Krško 12.657 18.640 147 5. Plačilo stroškov SDK 2.397 3.787 158 6. Sredstva za delovanje CSD 183.859 269.000 147 7. Sredstva za SSV 825 1.300 157 II. Dogovorjeni program 26.675 38.679 145 1. Delavnice pod posebnimi pogoji Leskovec 12.618 19.000 150 2. Prispevek za letovanje in zimovanje otrok 3.552 5.000 140 3. Prispevek za delovanje del. sistema v KS - 500 - 4. Financiranje RK 9.408 13.829 147 5. Prispevek za KS za organiziranje dneva starostnikov 224 350 156 III. Skupni program: 73.146 108.062 147 — skupne naloge 4.901 7.743 158 - solidarnost 20.042 29.461 147 - nadomestila inval. osebam po zakonu 48.203 70.858 147 IV. Drugi stroški: 3.332 5.000 150 — obresti 3.212 - drugi stroški 121 - DU - nadomestna gradnja SKUPAJ 829.872 1.246.468 150 Gradivo pripravila strokovna delavka za SSS Snežana RESMAN Kulturna skupnost Krško Poročilo o izvajanju programa v letu 1987 V temeljnih usmeritvah kulturnega razvoja v tem obdobju smo zapisali, da mora kultura v naši družbi dobiti ustreznejše mesto glede na to, da je ne moremo pojmovati kot del porabe, ampak kot tisti temelj, ki poleg znanstvenega in tehničnega razvoja zagotavlja celovit razvoj naše družbe. Med prednostne naloge smo uvrstili razvoj knjižničarstva ter varstva naravne in kulturne dediščine, vsi izvajalci programov pa naj bi posvetili posebno pozornost kulturni in umetnostni vzgoji mladih. Cilje, ki smo si jih zadali pri razvoju posameznih kulturnih dejavnosti, postopoma uresničujemo, vendar le z velikim prizadevanjem kulturnih delavcev in širše družbene skupnosti. 1. Knjižničarska in založniška dejavnost 1.1. Do leta 1990 naj bi bili izpolnjeni pogoji, da knjižnica obdrži matičnost; med te pogoje sodijo ustrezni prostori, dovolj knjižnega fonda in strokovni kader. V letu 1987 so intenzivno potekala gradbena dela pri obnovi kapucinskega samostana Krško, kamor se bo sredi leta 1988 preselila občinska matična knjižnica. (Kulturna skupnost Krško in Kulturna skupnost Slovenije sta finančno sodelovali z manjšim delom v skupnem programu — za obnovo kulturnih spomenikov). V skladu z zastavljenimi cilji smo povečali sredstva za nakup knjig. V letu 1987 je knjižnica kupila 3.300 novih knjig, tako da skupni knjižni fond sedaj znaša 31.300 knjig. Po načrtu bi morali kupiti 6000 novih knjig, vendar tcgii nismo mogli uresničiti, saj so se cene knjig v tem letu izredno zvišale. 1.2. Galerija B. Jakac je v letu 1987 izdala monografijo Kostanje-viška opatija, vendar brez sredstev Kulturne skupnosti. Posavski muzej Brežice pa je izdal publikacijo o Maksu Strmeckem. 2. Gledališka, glasbena in plesna dejavnost Vse to so amaterske dejavnosti, ki se združujejo v Zvezi kulturnih organizacij in delno vključuje tudi ostale dejavnosti (knjižničarstvo, literarno, filmsko ipd). Osnovna naloga v tem obdobju je izobraževanje kadrov, kar so v letu 1987 uresničevali na pevskem področju (seminar za zborovodje v Zagorju in Brežicah), na gledališkem področju (seminar v Krškem), na plesnem področju (seminar za mentorje plesne dejavnosti za predšolske otroke, ki ga je izvedel Dušan Vodlan, udeležili pa so se ga slušatelji iz Posavja in Dolenjske). V letu 1987 je čutiti največji napredek na področju folklorne in plesne dejavnosti, lepe rezultate beležimo tudi na področju zborovskega petja. V občini je aktivno delovalo deset kulturnih društev (Senovo, Brestanica, Podbočje, Kostanjevica, Zdole, Koprivnica, Literarni klub B. Zupančič, Pevski zbor V. Parma, KLIK in Društvo upokojencev Senovo). Še vedno niso zaživela društva v KS Leskovec, Dolenja vas in Raka. 22 V ljubiteljski kulturi ugotavljajo, da so strokovni delavci še vedno preslabo nagrajevani, pripominjajo pa tudi, da bi si želeli več moralne podpore pri svojem delu. 3. Arhivska in spomeniškovarstvena dejavnost, varstvo naravne in kulturne dediščine 3.1. Arhivsko dejavnost je v letu 1987 za nas opravljal Zgodovinski arhiv Celje, spomeniškovarstveno pa Ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine. Oba zavoda imata težave zaradi nerešenih prostorskih problemov in premajhnega števila zaposlenih. 3.2. Na področju evidentiranja naravne in kulturne dediščine, za katerega iz leta v leto ugotavljamo, da je za našo občino na njem premalo narejenega, tudi v letu 1987 ne beležimo napredka. Potekale so le akcije obnove kulturnih spomenikov. Dela so potekala na: - kapucinskem samostanu Krško - popravilo kritine in ostrešja (1/5 površine), popravilo tlakov, ometi, fasade, zamenjava oken; - gradu Kostanjevica - delna popotresna sanacija nad oboki v 1. nadstropju in izdelava sanacijskega načrta); - samostanski cerkvi Kostanjevica - sanacija fasade ob zvoniku s predhodno zazidavo stene in izdelavo armiranobetonskih vezi; - gradu Brestanica — priprave za popravilo ostrešja; - cerkvi Sv. Jakoba, Kostanjevica - snemanje starejše freske sv. Krištofa na severozahodni fasadi in ateljejska obdelava Restavratorskega centra - konservatorsko prezentirana oltarska slika sv. Frančiška Ksaverija; - cerkvi Sv. Miklavža, Kostanjevica - delno obbetoniranje temeljev na zunanji strani prezbiterija in izdelava sanacijskega načrta; - mestnem jedru Kostanjevica — valorizacije stavbne dediščine, meritve objektov, izdelava sonde na izbranem kraju zaradi ugotovitve talne vode in globine temeljev; - grobnici A. Griina - izmere objekta in parka okoli kapele, restavratorska dela (zapiranje laterne, utrditev podloge, očiščevalna dela); - Ajdovski jami pri Nemški vasi - nadaljnja arheološka izkopavanja in znanstvene analize najdenih predmetov. V tem letu je bila jama elektrificirana, kar bo olajšalo nadaljnje delo. V načrtu za leto 1987 smo imeli tudi začetek del na Valvasorjevi hiši in v parku Leskovec, vendar se ti dve akciji zardi pomanjkanja sredstev nista začeli. 4. Likovno-galerijska in muzejska dejavnost 4.1. Glavni nosilec te dejavnosti je Galerija B. Jakac. Skladno s srednjeročnim planom naj bi Galerija prevzela povezovalno in usklajevalno funkcijo za to dejavnost za celo občino, pogoja za to pa sta zlasti ureditev upravnih prostorov Galerije B. Jakac in kadrovska izpopolnitev. To bo ostalo naša obveza za naprej. Ravno tako še ni urejen status gradu Kostanjevica (proglasitev za kulturni spomenik in prenos v upravljanje Galeriji). Galerija je sicer poleg opravljanja osrednje funkcije (umetnostna vzgoja) pripravila tudi tri razstave (Oblak, Humek, Lamut) in sodelovala pri pripravi razstave Goršeta, tekle so tudi priprave za grafični bienale jugoslovanskih otrok. Galerija sama se je vključevala v obnovo gradu (s sredstvi od prodaje Kostanjeviške opatije) in organizirala kulturne prireditve v kulturnem domu v Kostanjevici. Število razstav, ki jih je pripravila Galerija, je bistveno manjše od planiranega (planirali so osem razstav), predvsem zaradi izpada republiških sredstev, pa tudi zaradi izrednega povečanja materialnih stroškov v zvezi z razstavami. Število razstav se je izredno skrčilo tudi v Galeriji Krško (v letu 1987 samo še dve: Knez in Beer), medtem ko je Delavski dom E. Kardelja s to dejavnostjo prenehal. 4.2. Muzej političnih zapornikov, internirancev in izgnancev Brestanica, ki deluje v okviru Muzeja revolucije Ljubljana, si poleg redne dejavnosti že nekaj časa prizadeva izdati vodnik po zbirki, vendar tudi v letu 1987 nismo uspeli zbrati sredstev zanj. 5. Filmska dejavnost Osrednji nosilec je Delavski dom E. Kardelja, ki se s svojim programom vključuje tudi v vzgojni program šol in VVZ. V desetem Naš glas 3,4. marec 1988 letu svojega delovanja beleži bogatejši program (skupaj 608 prireditev in 120.800 obiskovalcev). Na področju kulturne vzgoje so dodatno izvajali ure pravljic, kulturne dneve, projekcije risank, videotek in mladinskih filmov, plesne vaje ipd., že v tretje so organizirali predstavitev najnovejših domačih filmov (11 novitet iz Pulja '87 in TDF Celje). Zastavljeni letni plan so tako v celoti izpolnili, pričeli pa so tudi širiti svojo dejavnost po ostalih krajih občine (akcija »gledališče na obisku« — 16 gledaliških predstav v Koprivnici, na Senovem, v Brestanici, na Zdolah, na Raki, v Podbočju in Velikem Podlogu). Julija in avgusta so v sodelovanju s Turistično zvezo Krško in drugimi izvedli dva »poletna krška večera«. Delavski dom E. Kardelja je lani kupil tehniko stereo dolby, ki omogoča kvalitetnejše predvajanje filmov, začeli pa so tudi z gostinsko ponudbo (bife). 6. Kulturni domovi Poseben problem predstavljajo kulturni domovi v občini. Večinoma ni urejen njihov status in zanje nihče ne obračunava amortizacije, tako tudi ni sredstev za vzdrževanje (razen za Dom 14. divizije Senovo). Usoda domov je tako odvisna od prizadevnosti kulturnih delavcev v krajevnih skupnostih, ki kljub vsem težavam skrbijo tudi za izvedbo programov. Kulturna skupnost Krško je imela v letu 1987 le eno sejo skupščine, na kateri je bil sprejet plan skupnosti. Medletno poslovanje skupnosti je po pooblastilu skupščine spremljalo predsedstvo, ki je v sodelovanju z raznimi komisijami in posameznimi izvajalci sproti spremljalo možnosti izvajanja programov. V letu 1987 je bilo tudi mnogo več sodelovanja in dogovarjanja na ravni regije in republike, in sicer v zvezi z uvajanjem vzajemnega financiranja posameznih kulturnih programov v republiki. Nova organiziranost bo nujna, ko se bo začel izvajati nov obračunski zakon. Kljub vsem težavam, s katerimi smo se srečevali v letu 1987, ugotavljamo, da smo večino nalog izpolnili, oziroma da smo s sprotnim prilagajanjem možnostim skrbeli tudi za skrajno racionalizacijo programa. Finančno poročilo za leto 1987 1. Prihodki Kulturna skupnost je v letu 1987 pridobivala sredstva s prihodki iz BOD in tako zbrala 260.604.242 din. Skupaj s prenesenimi sredstvi iz prejšnjega leta je razpolagala z 261.852.365 din, kar predstavlja za 131 % več sredstev kot v letu 1986. 2. Odhodki 2.1. Pregled po dejavnostih pokaže največji porast sredstev za knjižničarsko dejavnost (za 189 %). Vzrokov je več: poleg visoke rasti sredstev za nakup knjig (za 184 %) so povečana tudi sredstva za redno dejavnost, in sicer poleg obveznosti za leto 1986 še uskladitev OD z dohodki ostalih kulturnih delavcev in nova zaposlitev v knjižnici v drugi polovici leta. 2.2. Visoko rast beležimo tudi pri likovno-galerijski dejavnosti (za 172 %). Tudi tu gre za pokrivanje obveznosti za leto 1986 (Forma viva) in povečanje sredstev za redno dejavnost GBJ (uskladitev z normativi in standardi). 2.3. Pri muzejski, arhivski in spomeniškovarstveni dejavnosti so se najbolj povečala sredstva za LRZVNKD (za 213 %) zaradi neustreznega vrednotenja v prejšnjih letih, medtem ko pri Zgodovinskem arhivu Celje povečanje znaša 160 % zaradi nove zaposlitve. 2.4. V financiranju dejavnosti kulturnih domov je največja postavka redni program Delavskega doma E. Kardelja, vendar je v letu 1987 prejel od Kulturne skupnosti le za 116 % več sredstev kot v letu 1986 in ima od vseh institucij najmanjši porast. Vzrok je povečana neposredna menjava dela, oziroma povečan lastni prihodek. Ostali kulturni domovi so se financirali po dogovorjenem programu in sredstev zanje ni bilo možno revalorizirati. Naš glas 3, 7. marec 1988 23 2.5. V skladu z usmeritvami skupščine OKS so najbolj porastla sredstva za ljubiteljsko dejavnost (za 205 %), vendar nominalno to še vedno ne omeni veliko. 2.6. Spomeniškovarstvena dejavnost: v letu 1987 smo za obnovo kulturnih spomenikov porabili za 118 % več sredstev kot v predhodnem letu. Na dveh objektih se akcija ni začela, čeprav smo jo v začetku leta planirali. 2.7. Vse ostale stroške smo v letu 1987 bistveno zmanjšali, saj smo zanje porabili le 65 % sredstev v primerjavi s prejšnjim letom. To pomeni, da smo programe skrajno racionalizirali. V letu 1987 smo v kulturi skladno s sprejetimi stališči prednostno financirali zajamčeni program, tako da so vsi izvajalci dokaj normalno poslovali. Zaradi tega nismo mogli ustrezno pokrivati skupnega programa, skoraj v celoti pa smo morali opustiti dogovorjeni program. A. PRIHODKI 1 2 3 4 5 Realizacija Plan Realizacija Indeks Indeks VRSTA PRIHODKA 1986 1987 1987 3:1 3:2 1. Prenos presežka iz prejšnjega leta 410.536 1.248.123 1.248.123 305 100 2. Prihodki iz BOD 112.844.515 270.489.014 260.604.242 231 97 SKUPAJ 113.255.051 271.737.137 261.852.365 231 97 B. ODHODKI PROGRAM I. KNJIŽNIČARSKA DEJAV. 20.001.273 59.566.999 59.426.990 297 100 Z 1. Redni program 17.009.398 49.249.647 49.249.638 289 100 2. Nakup knjig 2.991.875 8.640.000 8.500.000 284 98 S - matična knjižnica 2.991.875 8.000.000 8.000.000 267 100 D - društvene knjižnice - 640.000 500.000 - 78 Z 3. Obveznosti za 1. 86 - 1.677.352 1.677.352 - 100 II. LIKOVNO-GALERIJSKA DEJAVNOST 25.633.845 70.542.138 69.620.925 272 99 Z 1. Redni program 21.636.015 60.611.118 60.611.118 280 100 2. Progr. razstavišč 1.280.890 2.136.520 1.215.307 95 57 Z — Lamutov salon 330.000 568.260 568.260 172 100 Z - Galerija Krško D -atelje Stoviček 330.000 568.260 568.260 172 100 620.890 1.000.000 78.787 13 8 S 3. Likovne razstave 751.940 1.920.000 1.920.000 255 100 S 4. Grafični bienale - 3.874.500 3.874.500 - 100 S 5. Forma viva 1.965.000 2.000.000 2.000.000 101 HM) III. MUZEJ, ARHIV IN SPOMENIŠKOVAR. DEJ. 7.979.949 20.941.224 21.205.827 266 101 1. Redni program: 7.379.949 19.741.224 20.005.827 271 101 Z - muzej Brestanica 3.152.950 7.724.727 7.724.727 245 100 Z — arhiv Celje 1.769.999 4.336.497 4.601.100 260 106 Z -LRZVNKD 2.457.000 7.680.000 7.680.000 313 100 D 2. Posavski muzej 6(K).00() 1.200.00 1.200.000 200 100 IV. DEJ. KULTUR. DOMOV 26.156.142 60.676.903 56.753.301 211 94 Z - DKD E. Kardelja - red. pr. 24.142.526 56.004.057 52.180.476 216 93 D — Ostali kulturni domovi 2.713.616 4.672.846 4.572.825 169 98 V. LJUBITELJSKA DEJAV. 5.309.001 16.441.255 16.174.588 305 98 Z 1. ZKO - redna dejavnost 5.309.001 13.191.255 13.191.255 248 100 - strokovna služba 3.200.000 2.933.333 - 92 D 2. Sofin. akcije VVZ 50.000 50.000 - 100 S VI. SPOMENIŠKOVARST. DEJAVNOST 13.307.01K) 32.344.157 28.973.780 218 90 1. Kapucinski samostan 1.965.000 4.014.298 7.106.850 209 102 2. Grad Kostanjevica 3.275.000 6.690.497 6.690.497 204 KK) 3. Grad Brestanica 1.703.000 3.479.058 3.559.270 209 102 4. Sam. cerkev Kostanjevica 1.310.000 2.676.199 2.676.199 204 100 5. C. sv. Jakobtf 1.310.000 2.676.199 2.676.199 204 100 6. C. sv. Miklavža 917.000 1.873.339 2.657.105 289 141 7. Mestno jedro Kostanjevica 1.310.(KM) 2.676.199 2.676.199 204 KM) 8. Grobnica A. Gruna 917.(KK) 1.873.339 1.873.339 204 KM) 9. Valvasorjeva hiša - 1.792.(MK) - - - 10. Park Leskovec - 1.894.200 - - - 11. Ajdovska jama 600.00 1.225.740 840.0M 140 69 12. Ajdovska jama 1.473.089 1.218.122 - 83 BELEŽKE 24 Naš glas 3,4. marec 1988 PROGRAM D VII. OSTALI STROŠKI 13.236.468 11.224.461 8.592.527 65 77 1. Obveznosti po SaS 600.000 1.033.200 - - - - zaklonišča 340.000 585.480 - - - - spominski park Trebče 195.000 335.790 - - - - MDA 65.000 111.930 - - - 2. Storitve SDK 418.140 720.037 912.044 218 127 3. Delov, deleg. sistema 543.104 935.224 1.040.483 192 111 Z 4. Delo SSS SIS DD 7.599.999 6.536.000 6.490.000 85 99 5. Anuitete 155.225 - - - - 6. Kult. dom Zdole 1.000.000 - - 7. Pih. ork. Senovo 2.100.000 - - 8. Pesn. zbirka 100.000 - - 9. Knjižnica Kostanjevica 720.000 - - 10. Akcija OKS 2.000.000 150.000 - 8 VSE DEJAVNOSTI SKUPAJ 1111.723.678 271.737.137 260.747.938 233 96 Program dela v letu 1988 V kulturi bomo v letu 1988 skušali ohraniti doseženo raven na vseh področjih, skladno s srednjeročnim planom kulturnega razvoja pa doseči tudi pozitivne premike v posameznih kulturnih dejavnostih. 1. Knjižničarstvo Sredi leta predvidevamo selitev občinske matične knjižnice v prostore obnovljenega kapucinskega samostana Krško. V sedanjih utesnjenih prostorih (140 nr) knjižnica ni imela pogojev za delo. V novih prostorih (9(K) nr) bo z novo organizacijo in ustrezno kadrovsko zasedbo lahko izvajala zlasti knjižno in knjižničarsko vzgojo, pa tudi naloge, ki jih nalaga matičnost. Postopoma se bo vključevala v slovenski knjižnično-informacijski sistem, da bi lahko čim bolje zadovoljevala potrebe dijakov, študentov, pa tudi strokovnjakov v OZD. Ob tem bo seveda morala poživiti tudi delo v izposojevališčih, zlasti na Vidmu in v Leskovcu. Za uspešno delo bo potrebna poleg prizadevnosti knjižničarskih delavcev tudi podpora širše družbene skupnosti. 2. Gledališka, glasbena in plesna dejavnost 2.1. Od vseh treh imamo v občini najbolj razvito glasbeno dejavnost (pevski zbori, dva pihalna orkestra); v tej dejavnosti si že nekaj časa prizadevajo za čim boljšo kakovost, kar ostaja temeljna usmeritev tudi za naprej. 2.2. Plesna dejavnost, ki vključuje tudi folkloro, se vse bolj razvija, zlasti po zaslugi strokovnega vodje na tem področju. Potrebno bo večje sodelovanje s šolstvom, da bi skupaj našli možnosti za čim večje vključevanje mladih v to vsekakor privlačno zvrst kulture. 2.3. Na področju gledališke dejavnosti imamo že nekaj let precejšnje zatišje. Treba bo dati vso podporo Zvezi gledaliških skupin Slovenije oziroma njenemu posavskemu združenju, da bi njihova prizadevanja ne ostajala osamljena. 3. Arhivska in spomeniškovarstvena dejavnost Obe dejavnosti bosta za nas še naprej opravljala Zgodovinski arhiv Celje in LRZVNKD. Oba zavoda sta še naprej dolžna usklajevati svoje programe v okviru naše kulturne skupnosti, kljub temu da bo njuno osnovno dejavnost odslej financirala Kulturna skupnost Slovenije. 3.1. V letu 1988 bodo pospešeno potekala dela na kapucinskem samostanu Krško in Griinovem mavzoleju. Obe akciji bosta letos zaključeni. 3.2. Dela se bodo nadaljevala na cerkvi sv. Miklavža, gradu Kostanjevica in samostanski cerkvi Kostanjevica ter v Ajdovski jami. 3.3. Za grad Brestanica, mestno jedro Kostanjevice in Valvasorjevo hišo bo treba preveriti programe in izvajanje le-teh uskladiti z materialnimi možnostmi. 3.4. Na cerkvi sv bodo potekala. Jakoba in parku Leskovec dela v letu 1988 ne 4. Likovno-galerijska in muzejska dejavnost 4.1. Galerija B. Jakac naj bi imela povezovalno vlogo na likovno-galerijskem področju v občini. Njena dejavnost je zelo razvejana, v letu 1988 pa načrtujejo poleg osnovne dejavnosti - umetnostne vzgoje in urejanja dokumentacije še prirejanje likovnih razstav. Osrednja prireditev naj bi bila razstava del Jara Hilberta. Število razstav bo odvisno od materialnih možnosti, saj so se neposredni materialni stroški razstav izredno povečali. Grafični bienale jugoslovanskih otrok bo maja 1988 namesto lani, kot je bilo prvotno predvideno. 4.2. Mednarodni kiparski simpozij Forma viva. V letu 1988 bo sodelovalo šest kiparjev. Akcija je izredno draga, izvedljiva bo le ob pomoči sponsorjev in sodelovanju širše družbene skupnosti. 4.3. Atelje akademskega kiparja Vladimirja Štovička Dokončno je treba urediti status ateljeja kot stalne zbirke, in če bo status zadovoljivo rešen, dokončati njegovo obnovo. 4.4. Galerija Krško bo nadaljevala s prirejanjem manjših razstav. 4.5. Muzejska dejavnost 4.5.1. Muzej izgnancev Brestanica si že več let prizadeva predvsem povečati obisk svojih zbirk. Pri tem ji bodo morale pomagati tudi družbenopolitične in druge organizacije, ki lahko vključijo obisk muzeja v svoje programe. 4.5.2. Posavski muzej Brežice bo za našo občino pripravil plan evidentiranja premične kulturne dediščine, sodeloval bo tudi pri izkopavanjih v Ajdovski jami. 5. Dejavnost DKD E. Kardelja Delavski dom E. Kardelja poleg rednih filmskih predstav načrtuje tudi sodelovanje z vrtci in šolami, s kulturnimi društvi vključno z organizacijo »gledališča na obisku« po manjših krajevnih skupnostih ter gledališke in glasbene prireditve. 6. Kulturni domovi v občini Njihovo delo bo prav gotovo poživljeno z gostovanji, ki jih zanje načrtuje Delavski dom E. Kardelja. Treba pa bo poskrbeti tudi za redno vzdrževanje, oziroma pripraviti načrt obnove, kar velja tudi za dom kulture na Senovem. Pri načrtovanju programov posameznih kulturnih dejavnosti nismo posebej omenjali ustvarjalne plati - le-ta je odvisna od pobude kulturnih delavcev, oziroma društev in ustanov, vzpodbuda in pomoč Kulturne skupnosti pa sta zapisani v temeljnih usmeritvah kulturne politike. Naš glas 3,4. marec 1988 25 Predlog finančnega plana za leto 1988 A. PRIHODKI Vrsta prihodkov 1 Reali. 1987 2 Plan 1988 Indeks 3 4 1. Prenos presežkov iz prejšnjega leta 2. Prihodki iz BOD 1.248.123 260.604.242 1.104.427 88 415.385.012 159 SKUPAJ 261.852.365 416.489.439 159 B. ODHODKI Program 1 Reali. 1987 2 Plan 1988 Indeks 3 4 I. 1.1 1.2 2. 2.1 2.2. 2.3. 2.4. 3. 3.1. 6. 7. 7.1. 7.2. 7.3 7.4 Knjižničarstvo Redni progr. DUK Nakup knjig - matična knjižnica - društv. knjižnice Likovno-galerijska dej. Redni progr. GBJ Progr. razstavišč: - Lamutov salon - Galerija Krško - atelje Stoviček Likovne razstave Forma viva Muzej, arhiv in spomeniško varstvo Redni program: - muzej Brestanica Dejav. kultur, domov: - DKD Edvarda Kardelja - ostali domovi Ljubiteljska dej.: - redna dej. ZKO - strokovna služba Obnova kulturnih spomenikov Ostali stroški SDK Delov, delegatskega sistema Delo SSS SIS DD Akcije OKS VSE DEJAVNOSTI SKUPAJ 59.426.990 49.249.638 8.500.00 8.000.000 500. (XK) 69.620.925 60.611.118 1.215.307 568.260 568.260 78.787 1.920.000 2.000.000 21.205.827 20.005.827 7.724.727 56.753.301 52.180.476 4.572.825 16.174.588 13.191.255 2.933.333 28.973.780 8.592.527 912.044 1.040.483 6.490.000 150.000 95.250.000 79.500.000 15.750.000 15.000.000 750.000 123.820.000 94.000.000 1.800.000 900.000 9M.000 4..000 4.020.000 20.000.000 12.000.000 12.000.000 12.000.000 95.126.369 87.926.369 7.200.000 25.300.000 20.700.000 4.600.000 45.500.000 19.493.070 1.500.000 1.673.070 9.320.000 7.000.000 160 160 185 188 150 178 157 157 157 157 5077 209 100C 57 60 157 168 169 157 157 157 157 157 227 157 157 144 4667 260.747.938* 416.489.439 160 Gradivo pripravila strokovna delavka KS: Vida FRITZ * Pri realizaciji za I. 1987 so izpuščene akcije, ki jih v letu 1988 ne financiramo. skupni znesek pa zaradi primerjave obsega celoten program 1987. OPOMBE: Osnutek finančnega plana za leto 1988 smo pripravili tako, da smo upoštevali ugotovljeno indeksno rast za leto 1987 (OD = 22(l. MS=230.7, AM = 240) ter to osnovo povišali z izhodišči Republiškega zavoda za planiranje v letu 1988 (OD za 45 %, MS za 58 % in A M za 30 %). Pri odhodkih smo pri vseh izvajalcih predvideli enako rast, opozoriti pa moramo na naslednje: - redni program knjižnice bo treba valorizirati s 1. 5. 1988; - Forma viva ima indeks nerealen, ker je prireditev vsako drugo leto; - Zgodovinski arhiv Celje in Ljubljanski regionalni zavod za spomeniško varstvo bo letos financirala Kulturna skupnost Slovenije. Telesnokulturna skupnost Krško Poročilo o izvajanju programa v letu 1987 Telesnokulturna skupnost je v letu 1987 izvajala svoj program v skladu s srednjeročnim planom in programom dela za leto 1987, v katerem smo si zastavili naslednje cilje: Vključili naj bi vse vzgojnovarstvene organizacije in osnovne šole v tekmovanje za športno značko, nadaljevali aktivnosti in tekmovanja v šolskih športnih društvih in obdržali tradicionalne manife-stativne prireditve, zagotavljali sredstva za najemnine in vzdrževanje športnih objektov, organizirali seminar za športne rekreatorje za športna društva in OZD, pripravili program in izvedbo športno-rekreativnih aktivnosti v Tovarni celuloze in papirja, SOP in NEK. Sklenili smo, da bomo zmanjšali število poklicnih strokovnih kadrov ter obdržali raven tekmovalnih rezultatov, razen v kegljanju, rokometu, nogometu, karateju in kolesarstvu, kjer smo si zastavili za cilj doseganje še boljših rezultatov kot v prejšnjem letu. Načrtovali smo tudi povečanje množičnosti v športnih dru- štvih (večje število sekcij in vzpodbujanje dejavnosti neaktivnih Partizanov), nadalje pomoč pri organizaciji delavskih športnih iger in vključevanje v organizacijo in pomoč pri občinskih mladinskih športnih tekmovanjih. Dejavnost telesne kulture poteka v okviru Zveze telesnokulturnih organizacij, ki ima lastne organe upravljanja in je pri svojem delu avtonomna, vendar pa v interesni skupnosti usklajuje svoje programe in ji poroča o opravljenem delu. Programi, izvajani v Zvezi telesnokulturnih organizacij, predstavljajo zajamčeni program telesnokulturne skupnosti. 1. Dejavnost Zveze telesnokulturnih organizacij sestavljajo: - program telesne vzgoje predšolskih otrok - šolski šport - program /a pridobitev športne značke II, III - plavalni tečaji - delavske športne igre - manifestativne prireditve 2. Dejavnost klubov — društev 3. Rekreativna dejavnost 1.1. V programu športne značke I je sodelovalo 400 otrok, značko jih je osvojilo 246. V akciji niso sodelovale VVO Leskovec, Raka, Podbočje in Kostanjevica. 26 1.2. Izvedena so bila naslednja občinska tekmovanja: - rokomet: starejši pionirji, starejše pionirke - nogomet: starejši pionirji - košarka: starejši pionirji, starejše pionirke - atletika: starejši pionirji, starejše pionirke, mlajši pionirji, mlajše pionirke, za 3. in 4. razrede pionirji, za 3. in 4. razrede pionirke - streljanje: starejši pionirji, starejše pionirke Osnovne šole so sodelovale tudi na drugih tekmovanjih, ki so jih organizirala športna društva in klubi. V nadaljnja tekmovanja so se uvrstili strelci, in sicer na republiško prvenstvo, in rokometaši. ki so v finalnem tekmovanju osvojili 3. mesto v S RS. 1.3. Športno značko II je osvojilo I7S učencev in učenk, športno značko III pa 171 učencev in učenk. V tekmovanju niso sodelovale osnovne šole Krško. Leskovec in Raka. 1.4. Z zaposlitvijo strokovnega sodelavca za plavanje smo se odločili, da bomo naučili vse šoloobvezne otroke plavati. Vzporedno poteka akcija »naučimo se plavati« za 4. razrede osnovnih šol. V tej akciji smo imeli nekaj težav, ker nismo zagotavljali vseh pogojev za delovanje bazenov (finančna sredstva). V letu 1987 so potekale akcije »naučimo se plavati« tudi za predšolsko mladino (VVZ Krško) in za starejše občane. 1.5. Sodelovali smo pri organizaciji DŠI v okviru občinskega sindikalnega sveta Krško, pripravili celotne razporede tekmovanj, zagotavljali objekte in s pomočjo športnih društev organizirali tekmovanja. 1.6. ZTKO je sofinancirala in pomagala organizirati naslednje manifcslativne prireditve: - veslanje Radeče-Krško - pionirski rokometni turnir - tek »od kostanjeviških talcev do krških borcev« - pohod po poteh borb in zmag - igre socialnih zavodov Slovenije (organizacija). 2. Dejavnost klubov — društev ZTKO financira K) športnih društev, ki se ukvarjajo s tekmovalno dejavnostjo. V vseh društvih rezultati niso v skladu z vloženimi sredstvi. Vzroki za to so: premalo strokovnega dela, premajhno število ur vadbe tedensko, prenizko število članov selekcij ter pomanjkanje funkcionarjev prostovoljcev, saj se večina klubov ukvarja s problematiko iskanja ljudi, ki bi hoteli pomagati kot funkcionarji v klubu. Kljub vsem problemom pa je nekaj klubov izstopilo iz povprečja, predvsem zaradi boljšega vodenja in strokovnega dela. Rezultati so v vseh pogledih boljši kot v letu 1986. Morda bo sklep predsedstva, da morajo vsa društva sklicati občne zbore, nekatere klube zbudil iz mrtvila, saj brez tega ne bodo dobila sredstev ZTKO. Ob analizi rezultatov leta 1987 ugotavljamo, da smo marsikje dosegli boljše rezultate, kot smo načrtovali v srednjeročnem planu, ponekod, zlasti pri organizacijskem delu v klubih, pa še šepa-mo. 2.1. Rokometni klub Krško je v letu 1987 dosegel izredne rezultate v pionirskih kadetskih in mladinski kategoriji, popravili so se rezultati v članski kategoriji. Se vedno je čutiti pomanjkanje strokovnega kadra, ni organizirana občinska liga selekcij, še vedno se ne dela v Brestanici in na Senovem. 2.2. Plavalni klub je dosegel nekaj dobrih rezultatov, ni pa še rešena vrsta pomanjkljivosti: niso izboljšali vodenja kluba, ni zagotovljen strokovni kader, nerešeno je vprašanje organizacijske sheme kluba, klub ima premajhno bazo in zaostaja za slovenskim plavanjem, delujoči bazeni pa niso bili dovolj izkoriščeni. 2.3. V košarki imajo premajhno število treningov in premajhno bazo. rezultati ekip so temu primerni. 2.4. V nogometu bodo težko dosegli cilje, predvidene s srednje ročnim planom, in sicer zaradi premajhnega števila treningov in pomanjkanja posameznih selekcij. Občino mora navzven predstavljati ena (občinska) ekipa. 2.5. V strelski zvezi bi potrebovali več strokovnega kadra, več ur vadbe ter enoten plan dela, organizirati bi morali redna občinska tekmovanja. Kljub velikemu številu strelskih družin se baza ni povečala. Naš glas 3,4. marec 1988 2.6. V kegljaštvu je bilo največ storjenega glede na srednjeročni plan, ki so si ga zastavili. Morda je klub celo najbolje organiziran. Kljub temu je še nekaj pomanjkljivosti, predvsem naslednje: - še vedno primanjkuje strokovnega kadra, - v klub je treba pridobiti mlajše člane, - organizirati bi morali stalno občinsko ligo in iz nje črpati nove kadre. 2.7. V šahu bi bilo treba povečati bazo in število ur vadbe, izpopolnjevati trenerski kader in organizirati stalno občinsko ligo. 2.8. Karate klub je dosegel izredno pozitiven premik, predvsem na področju tekmovalnega športa, pa tudi na področju množičnosti. Ta klub je edini presegel cilje, začrtane v srednjeročnem planu. Razlogov za to je več, poglavitni so prihod novih tekmovalcev, strokovno delo ter dobra organizacija kluba. 2.9. Izreden napredek v kolesarstvu v občini Krško, tako v tekmovalnem kot v organizacijskem smislu, dosežen v letu 1987, je lahko vzor drugim klubom, kako se da z večjim številom entuziastov doseči za naše razmere odlične rezultate. Rešiti pa bodo morali vprašanje sponsorstva, saj je kolesarstvo najdražja športna panoga v občini Krško, ki se financira iz sredstev ZTKO. S tekmovalno dejavnostjo se ukvarjajo še nekateri drugi klubi, ki pa imajo podobne probleme kot tisti, ki jih omenjamo v poročilu. Skupna naloga vseh tekmovalnih klubov za naprej bo morala biti. da si poiščejo sponsorje. saj samo s telesnokulturnim denarjem vsi ne bodo mogli preživeti in bodo samo životarili. 3. Rekreativna dejavnost Z rekreativno dejavnostjo v občini Krško v letu 1987 ne moremo biti zadovoljni. Skoraj v vseh krajevnih skupnostih sicer delujejo društva, vendar bolj na papirju; ugotavljamo, da se več prebivalcev občine Krško ukvarja z neorganizirano rekreacijo kot z organizirano. Nekaj društev je v letu 1986 prenehalo delovati, skušali smo njihovo delo obuditi, vendar, žal, brez uspeha. Rekreativna dejavnost v športnih društvih poteka preveč kampanjsko, kar je razumljivo, ker primanjkuje strokovnega kadra, čeprav le nekatera društva izkazujejo potrebo po dodatnem izobraževanju. Žalostno pa je med drugim to, da se društva Partizan ne vključujejo v tiste programe rekreativnih tekmovanj, ki so organizirana, pa čeprav jih imajo v programu. Izjemi sta ŠD Kostanjevica in PD Bohor, ki sta v letu 1987 izpolnili svoj program dela z aktivnostjo na področju množične rekreacije. Z organiziranostjo in aktivnostjo izstopa smučarski klub Krško, ki ima največje število aktivnega članstva od vseh društev v občini. Kajak kanu klub Krško se je v kratkem času svojega obstoja uveljavil kot organizator rekreativnih, pa tudi tekmovalnih prireditev, nekateri posamezniki (mlajše starostne kategorije) pa dosegajo tudi že vidnejše uvrstitve na republiških tekmovanjih. V poročilu so zajeti vsi, katerih delo je bilo kvalitetno ali slabo. Tekmovalnih rezultatov, ki so jih dosegle posamezne športne ekipe v letu 1987, tu ne navajamo, menimo pa, da smo z doseženim lahko zadovoljni. V letu 1987 klub prizadevanjem nismo uspeli zmanjšati števila poklicnih strokovnih kadrov, prav tako ni bilo uspehov na področju množične rekreacije glede vzpodbujanja dela v društvih, ki so že v I. 1986 slabo delovala. Telesnokulturna skupnost Krško je imela v letu 1987 le en sklic skupščine, na katerem je sprejela planska izhodišča za leto 1987, med letom pa je poslovanje skupnosti spremljal kolegij TKS kot izvršilni organ skupščine. Žal je bilo precej sklicev nesklepčnih, zato je bil na zadnji seji sprejet sklep, da tiste člane, ki ne izpolnjujejo svojih nalog, zamenjamo. Poročilo o poslovanju telesnokulturne skupnosti Krško v letu 1987 Telesnokulturna skupnost je v letu 1987 poslovala pozitivno. Zaradi izločanja t. i. presežkov nismo mogli vseh obveznosti poravnati pravočasno, zato je tudi ob zaključnem računu stika naslednja: 1. Celotni prihodek Tehrsnokutrume skupnosti v letu 1987 znaša 136.289.8*4 din (indeks 227 glede na leto 86). Poleg prihodkov iz BOD v višini 131.718.016 din (indeks 231) sestavljajo prihodek še prenesena sredstva iz leta 1986, prihodki od Loterijskega zavoda Slovenije ter od LB-TPB Krško. Naš glas 3, 4. marec 1988 27 2. Odhodki so bili realizirani v višini 124.105.113 din, kar pomeni indeks 217 v primerjavi z letom 1986. Razlika med prihodki in odhodki v višini 12.184.691 din je bila 31. 12. 87 še blokirana kot presežek na izločenem računu. 2.1. Največji del odhodkov je bil namenjen Zvezi telesnokultur-nih organizacij Krško, in sicer 87.269.808 din (indeks 273 v prim. z I. 1986). Glede na plan odhodkov bi ZTKO pripadalo še 11.081.295 din. česar pa zaradi presežkov nismo mogli realizirati. Tako presežke kot obveznost do ZTKO zato prenašamo v finančni plan za leto 1988. 2.2. Vse ostale obveznosti smo realizirali v celoti, razen postavk za delegatski sistem (realizacija je manjša od planirane, ker smo imeli le eno sejo skupščine), skupščinske stroške in drugo (zaklonišča in rezerva). A. PRIHODKI 1 2 3 4 5 Realizacija Plan Realizacija Indeks Indeks VRSTA PRIHODKOV 1986 1987 1987 3:1 3:2 4. Amortizacija 774.393 2.550.000 2.526.297 .«»1 99 5 Objekti v KS 3.870.000 4.000.000 4.00 000 103 100 1. Prenos iz prejšnjega leta 1.248.362 3.181.964 3.181.965 255 100 2. Prihodki iz BOD 57.143.867 131.708.594 131.718.016 231 KM) ¦.TKSSftS 8.341 100 18.337.027 18.337.027 220 100 3. Loter. zavod Slovenije 641.844 1.000.000 1 236.689 193 123 ¦ n~r 4. Drugo(l.B) 997.647 200.000 153.134 15 77 -SDK 214 301 460.856 460.856 215 100 ------------------------ - SSS SIS DD 10000.000 8.438.000 8.438 000 84 100 SKUPAJ 60.031.540 136.090.558 136.289.804 227 100 - računalnik 216.000 216.000 100 B. ODHODKI - deleg. sistem v KS 144 000 350 000 172.800 120 49 - skupščinski stroški - drugo (zakl.) 359 406 350 000 38 845 10 II VRSTA ODHODKOV 752.592 752.592 502.480 67 67 l.ZTKO 31.965.367 363.749 98.351.103 1.293.000 87.269.808 1.293.000 273 355 89 100 - rezerva - 641.980 500 000 ~ 78 2. Obv. po SaS 56.993.030 136.090.558 124.105.113 217 91 3. Bloudkova priznanja 208.362 350.000 350.000 168 100 Program dela v letu 1988 Osnovna naloga, ki smo si jo zadali v srednjeročnem planu za obdobje 1986-1990, je povečanje števila telesnokulturnih aktivnosti v vseh starostnih in socialnih kategorijah, ne glede na obliko aktivnosti. Osnovni cilj je torej množičnost, za katero si moramo prizadevati tudi zaradi uresničevanja sprejetega dolgoročnega programa razvoja telesne kulture in športa v Socialistični republiki Sloveniji, ki smo ga v občini doslej premalo upoštevali pri pospeševanju dejavnosti nižjih starostnih kategorij. Le-te so namreč osnova za dosego temeljnega cilja, že omenjene množičnosti. Program telesne kulture mora zato v letu 1988 upoštevati naslednje temeljne usmeritve: 1. Množična telesnokultuma dejavnost 1.1. Šport mladih Težišče izvajalcev telesnokulturne dejavnosti mora biti usmerjeno v povečanje obsega načrtne dejavnosti v osnovnih šolah ter v večji obseg dela v okviru VVO. Dejavnost v osnovnih šolah se bo še naprej odvijala v okviru šolskih športnih društev, vendar bi prav za to delo morali zagotoviti strokovne kadre - bodisi z dodatnim nagrajevanjem športnih pedagogov, z zaposlovanjem strokovnih delavcev, posebej za delo v šolskih športnih društvih, ali z večjim vključevanjem amaterskih strokovnih delavcev iz društev. Tak način dela v osnovnih šolah v občini zahtevajo tudi podatki testiranja učencev osnovnih šol, ki so v primerjavi s povprečjem SRS zaskrbljujoči, saj kažejo prenizko fizično in motorično sposobnost te populacije. sredstev v delo z nižjimi starostnimi kategorijami (do vključno mladinske kategorije). S pionirskimi kategorijami (v eni ali dveh prioritetnih panogah) naj se zastavi delo v t. i. športnih razredih. 3. Telesnokulturni objekti V letu 1988 ne predvidevamo večjih vlaganj v gradnjo novih telesnokulturnih objektov, marveč si bomo prizadevali samo za vsebinsko dopolnitev nekaterih šolskih igrišč (Kostanjevica. Podhoč-je). Ob številnih športnih objektih in različnih upravljalcih moramo zagotoviti za vse objekte enak sistem uporabo in njihovega vzdrževanja. Zato predlagamo, da upravljanje teh objektov v popoldanskem času prevzame občinska ZTKO. Dokončno moramo zagotoviti, da bo \ občini redno obratoval vsaj en pokriti šolski bazen. 4. Spremljajoče dejavnosti 4.1. Kadri Za amaterske strokovne kadre moramo doseči boljše nagrajevanje njihovega dela ob istočasni deprofesionalizaciji v okviru ZTKO (strokovni sodelavci), pri čemer bi izvzeli deprofesionalizacijo vodenja akcije »naučimo se plavati«. 4.2. Manifestativne prireditve Število teh prireditev naj bo natančno določeno v programu ZTKO, upoštevajoč družbenopolitični pomen in množičnost. 1.2. Športna rekreacija Osnovni cilj je povečati število društev za organizirano rekreacijsko dejavnost občanov, za katero objektov ne primanjkuje, hkrati pa ne zahteva izdatnejših materialnih sredstev. Uresničitev te naloge je povezana tudi z usposabljanjem primernega strokovnega kadra. 2. Tekmovalni šport Finančna sredstva, namenjena za tekmovalni šport, ne bodo omogočala enakovrednega pokrivanja programov društev, ki ga razvijajo. Zato bo še bolj potrebno upoštevati slovenski nacionalni program razvoja tekmovalnega športa, ki zahteva dokončno opredelitev o tem, kolikšen naj bo njegov obseg, ki je tudi za našo občino že prevelik. Dogovoriti se bo treba ponovno o občinski prioriteti ter v njenem okviru zagotoviti usmeritev večjega dela finančnih 4.3. Sodelovanje z ostalimi interesnimi in drugimi skupnostmi Za uresničevanje programov TKS je potrebno medsebojno sodelovanje in razmejitev nalog z: - Občinsko izobraževalno skupnostjo na področju delovanja šolskih športnih društev in akcije »naučimo se plavati«; - Občinsko zdravstveno skupnostjo na področju ohranitve in krepitve zdravja prebivalstva ter še posebej na področju načrtnega spremljanja zdravstvenega stanja udeležencev v tekmovalnem športu; - s krajevnimi skupnostmi in SZDL za krepitev organiziranega dela v društvih. V telesni kulturi bomo morali v letu 1988 doseči večjo odgovornost delegatov, ki so sprejeli funkcije v posameznih organih skupnosti, saj nesklepčni sklici otežujejo delo skupnosti in onemogočajo samoupravno dogovarjanje. 28 Naš glas 3,4. marec 1988 Predlog finančnega plana za leto 1988 A. PRIHODKI Vrsta prihodkov Realizac. 1987 Plan 1988 Indeks 1 2 .3 4 1. Prenos iz prejšnjega leta 3.1X1 965 12.184.691 383 2. Prihodki iz BOD 13I.71K.I116 183.210.868 139 3. Loterijski zavod Slovenije 1.236.689 1.500.000 121 4. Drugo (LB) 153.134 160.000 104 SKUPAJ: 136.289.804 197.055.559 145 B. ODHODKI Vrsta odhodka Realizac. 1987 Plan 1988 Indeks 1 2 3 4 1.ZTKO 87.269.808 168.699.655 193 2. Obveznosti po SaS 1.293.000 2.000.000 155 3. Bloudkova priznanja 350.000 I.OOO.(KH) 286 4. Amortizacija 2.526.297 3.284.186 130 5. Objekti v KS 4.000.000 5.800.000 145 6. TKSSRS 18.337.027 - - 7. SDK 460.856 723.543 157 8. SSS SIS DD 8.438.000 12.427.000 147 - za računalnik 216.000 - - 9. Delegatski sistem v KS 172.800 271.296 157 10. Skupščinski stroški 38.845 60.986 157 II. Drugo (zakl.) 502.480 788.893 157 12. Rezerva 500.(KX) 2.000.000 4(X) SKUPAJ: 124.105.113 197.055.559 159 Pri osnutku finančnega plana za leto 1988 smo upoštevali, da se nam bo zaradi uvedbe avtonomne prispevne stopnje /a TKS SRS znižala prispevna stopnja /a občinski program (z 0.21 na 0.15). Zato pri odhodkih ne planiramo več postavke /a TKS SRS. Pri planiranju smo upoštevali ugotovljeno rast za leto 1987 (OD 220. MS 230.7) in izhodišča Republiškega zavoda za planiranje (OD za 45 "/„. MS 58 % in AM 3(1 % v primerjavi / letom 1987). Gradivo pripravila strokovna delavka TKS: Vida Krit/ Poročilo o ZTKO je pripravil Oskar KOVAČ Program dela TKS pripravil predsednik TKS: Živko S K H H. K Občinska raziskovalna skupnost Poročilo o izvajanju programa v letu 1987 Program dela ORS za leto 1987 je nastal na podlagi določil samoupravnega sporazuma o temeljih plana OKS Krško za obdobje 1986—1990 in usmeritev iz resolueije s politiki izvajanja dogovora o temeljih družbenega plana. ORS je naloge uresničevala na področju programa razvojno-razi-skovalnih nalog in programa pospeševanja inventivne dejavnosti. 1. Pri programu razvojno-raziskovalnih nalog so potekale akcije za animiranje uporabnikov raziskav za povečanje njihove aktivnosti na področju raziskovanja in akcije za povezovanje uporabnikov z izvajalci raziskav, RSS. PORS in drugimi. V letu 1987 so se izvajale naslednje raziskovalne naloge: II Pridobivanje hrane III. Možnosti gojitve novih vrst breskev in marelic v Posavju. Do raziskav je prišlo na pobudo Agrokombinata in tečejo že nekaj let v vseh posavskih občinah. Namen naloge je bil ugotoviti, ali lahko na našem območju ponovno oživimo gojenje marelic. Izvajanje naloge vodita Biotehnična fakulteta in Kmetijski inštitut v Ljubljani. 1.1.2. Intenzivna izraba kmetijskih zemljišč (krmni dosevki, krmilna vrednost dosevkov, vzdrževanje optimalne vlažnosti tal...). Poročila o začetnih raziskavah kažejo pozitivne rezultate. Izvajalec je Biotehnična fakulteta v Ljubljani. 1.1.3. Izraba toplotne vrtine Topličnik v kmetijske namene. Na tem območju so velike količine termalne vode, rezultati so zelo vspodbudni. V izdelavi sta študiji o razvoju turizma na osnovi izrabe te naravne danosti in o uporabi termalne vode v kmetijske namene. Izvajalec je Geološki zavod Ljubljana. 1.2. Naloge raziskovanja virov pitne vode Naloga Raziskave novih globinskih virov pitne vode na severnem obrobju Krakovskega gozda in naloga Pripravljalna dela za raziskave pitnih voda na območju Bohorja sta sestavni del študije Vodna oskrba občine Krško do leta 2050. Nosilec naloge je SKIS, izvajalec pa Geološki zavod Ljubljana. 1.3. Raziskovalna naloga na področju organiziranja inventivnega dela na primeru DO Kovinarska Krško Osnovni cilj naloge je svetovanje pri oživljanju inventivnega dela. Izvajalec naloge je Ekonomski center Maribor. 1.4. Raziskovalna naloga na področju zdravstva je Vpliv vonjav na zdravje in počutje prebivalcev in vpliv na okolje, kjer so vonjave prisotne. Izvajalec naloge je dr. S. Sunčič s sodelavci iz Ljubljane in Maribora. Naloga je realizirana v letu 1987. 1.5. Socialno-ekonomski položaj mladih v zasebnem kmetijstvu. Temeljni cilj naloge je bil ugotoviti dejanski družbeni in ekonomski položaj mladih v kmetijstvu in mladih, ki bodo prevzeli odgovornost za nadaljnji razvoj kmetijstva. Izvajalka, Biotehnična fakulteta v Ljubljani, je nalogo že končala. 1.6. Raziskovalna naloga na področju transporta je v izdelavi. Cilj elaborata je sodobnejša organizacija prevoznih potreb v Posavju. Izvajalec naloge je IGMP Sava Krško - TOZD Savaprojekt. 1.7. Raziskovalna naloga Sociološki vidik razvoja posavske regije sodi med raziskovalne naloge splošnega pomena. Med drugim se ukvarja tudi z gradnjo verige savskih elektrarn, ki bo v Posavju povzročila precejšnje spremembe. Sociološki vidik izhaja iz programa posameznih dejavnosti. Izvajalec naloge je IREL iz Ljubljane. 2. Program pospeševanja inventivne dejavnosti poteka v okviru dela društev ZOTK. Osnovni program ZOTK je pospeševanje ustvarjalnega dela med mladino (mladinski raziskovalni tabori, inovacijska dejavnost med mladino, popularizacija raziskovalne dejavnosti in pospeševanje inovacijske dejavnosti v društvih). 2.1. Pri programu pospeševanja inventivne dejavnosti v OZD smo v ORS naredili šele začetne korake, saj gre za spremembe v odnosu Naš glas 3,4. marec 1988 29 do dela in načinu miselnosti. Cilj ORS je, da v tem srednjeročnem obdobju nosilci in izvajalci posameznih nalog postanejo delovne organizacije naše občine in da se rezultati nalog uspešno vključijo v njihove delovne programe. 3. Delo skupščine in njenih organov Skupščina ORS se je v letu 1987 sestala enkrat. Udeležba na sejah skupščine in njenih organov je bila dobra, delegati pa niso preveč aktivno sodelovali. Predsedstvo ORS se je sestalo sedemkrat. Obravnavalo je spremembe in dopolnitve finančnega načrta in spremljalo posamezne naloge. Odbor za inventivno dejavnost se je sestal dvakrat. Obravnaval je prispele vloge in predlagal sklepe predsedstvu v sprejem. Poročilo o finančnem poslovanju ORS v letu 1987 Prihodki Občinska raziskovalna skupnost je ustvarila skupni prihodek v višini 65.173.111 din, kar je 46 % večkot v letu 1986. Tako nizek odstotek rasti v letu 1987 je povzročila sprememba prispevne stopnje v decembru 1986. 2. Odhodki V letu 1987 so znašali skupni odhodki Občinske raziskovalne skupnosti 48.595.750 dinarjev. Stroški so se v primerjavi z letom 1986 povečali za 14 %. 2.1. Za program razvojno-raziskovalnih nalog je bilo porabljenih 27.951.622 din, kar je 76 % vseh odhodkov. V letu 1987 smo financirali naslednje raziskovalne naloge: - vzgoja novih kultur - breskve, marelice, jablane 1.792.000 - dvoetažna vinska trta 885.600 - strniščni dosevki in njihov izbor 2.800.000 - toplotna vrtina Topličnik 1.600.000 - termalne vode 9.162.685 - pitna voda - hidrološke raziskave 5.500.000 - organiziranje inventivnega dela na primeru DO Kovinarska 1.215.000 - vpliv smradu na okolje 461.840 - socialnoekonomski položaj mladih v zasebnem kmetijstvu 3.300.000 - sodobnejša organizacija transporta v Posavju 500.000 - sociološki vidiki razvoja posavske regije 2.050.000 2.2. ORS je v celoti financirala dejavnost ZOTK. V ta namen je bilo porabljenih 8.700.000 din, kar je 190 % več kot v letu prej. Ker so bila posamezna društva, ki se ukvarjajo s tehnično kulturo, v letu 1987 zelo aktivna, jim je ORS za realizacijo programov namenila dodatnih 700.000 din. 2.3. Za splošni raziskovalni program SR Slovenije je Občinska raziskovalna skupnost namenila 1.950.000 din, kar je 129 % več kot leto prej. ORS je leto 1987 zaključila pozitivno. Prispela sredstva so omogočila realizacijo sprejetega finančnega plana. Prihodki so bili večji od odhodkov za 16.577.316 din in s tem je ORS pomagala reševati likvidnostne težave v ostalih interesnih skupnostih. Realizacija Plan Realizacija Indeks Indeks 1986 1987 1987 3:1 3:2 A. PRIHODKI 1. Preneseni del presežkov iz Ida 1986 1.817 2.112 2 112 86 2. Prihodki od prispevkov: 42.005 36.558 62.961 149 111 - iz družbenega sektorja 34.862 61.153 111 - od občanov 1.969 1.808 106 3. Drugi prihodki - - 100 - SKUPAJ 44.452 58.670 65.173 146 110 6. Sredstva za delovanje SSS SIS DD občine Kriko: 216 4.219 4.219 1(10 - računalnik, namenska sred. 108 108 7. Stroiki delovanja deleg. sist. 2.601 1.663 1.947 75 123 - deleg. sistem 199 1.495 - financiranje društev 27 - drugi stroiki 2.375 452 42.340 58.670 48 596 114 82 Program dela za leto 1988 Na osnovi samoupravnega sporazuma o temeljili plana za obdobje 1986-1990 bo Občinska raziskovalna skupnost v letu 1988 financirala program razvojno-raziskovalnih nalog in program pospeševanja inventivne dejavnosti. 1. Program razvojno-raziskovalnih nalog vsebuje raziskovalne naloge z naslednjih področij: - prestrukturiranje gospodarstva - pridobivanje hrane - energija - pitna voda - inovacije in razvoj - varstvo okolja - zdravstvo in socialni razvoj Del programa sestavljajo naloge, ki so bile začete v preteklih letih in se nadaljujejo v letu 1988, del programa pa bo sestavljen iz raziskovalnih nalog, ki jih bo ORS sprejela v tem letu. Na razpis raziskovalnih nalog za leto 1988 je ORS dobila 14 predlogov. Dokončno bo program raziskovalnih nalog ORS oblikovala do konca 1. četrtletja tega leta. 2. V program pospeševanja inovativne dejavnosti je vključeno financiranje ZOTK in društev. ORS si bo v tem letu prizadevala, da se oblikjuje celovit sistem vspodbujanja inventivne dejavnosti in trženja inovacij. Strokovne naloge za skupnost bo opravljala SSS SIS DD občine Krško na podlagi delovnega načrta in sklepov skupščine ter njenih organov. Predlog finančnega načrta občinske raziskovalne skupnosti za leto 1988 B. ODHODKI 1. Program razvoja razis. nalog 35.019 38.880 27.932 79 71 2. Program pospeševanja inventivne dejavnosti 500 3.700 3.500 70 94 J. Splošni raziskovalni program 850 1.950 1.950 229 100 4. ZOTK 3.000 8.000 8.700 290 108 5 Plačila storitev SDK 134 350 220 142 62 A. PRIHODKI 1. Preneseni del iz leta 1986 2. Prihodki od prispevkov 3. Drugi prihodki SKUPAJ: B. ODHODKI 1. Program razvojno-raziskovalnih nalog 2. Program pospeševanja inventivne dejav 3. Splošni raziskovalni program 4. ZOTK 5. Storitve SDK 6. Sredstva za delo SSS SIS DD Krško - računalnik 7. Stroški delovanja delegatskega sistema SKUPAJ: v KM) din Realizacija Plan Indeks 1987 1988 2:1 1 2 3 2.112 2.112 62.961 93.692 148 100 65.173 95.804 147 27.952 61.640 220 \/ 3.500 5.600 160 1.950 4.000 205 8.700 14.000 205 220 350 159 4.219 6.214 147 108 1.947 4.000 205 48.596 95.804 197 Gradivo pripravila strokovna delavka ORS Snežana RESMAN , 30 Naš glas 3,4. marec 1988 Občinska skupnost socialnega varstva Krško Poročilo o izvajanju programa v letu 1987 Občinska skupnost socialnega varstva Krško je v letu 1987 delovala v skladu z ustanovnimi akti in svojim delovnim in finančnim načrtom. Obenem je upoštevala naslednje usmeritve Skupnosti socialnega varstva Slovenije: - krepitev vloge organizacij združenega dela pri uresničevanju socialne politike, tako da si bodo delavci zagotavljali socialno varnost z lastnim delom, zlasti pa da bo to omogočeno mladim, usposobljenim delavcem; - zagotavljanje čim bolj enakih pogojev za vstop v življenje in delo, tako da se bo povečalo zajetje predšolskih otrok v programe družbene vzgoje, se okrepila socialna funkcija šole, da bomo izpopolnili izvajanje štipendijske politike ipd.; - usposobljanje in zaposlovanje invalidov; - organiziranje pomoči na domu; - dosledno uveljavljanje samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialnovarstvenih pravic. Po opravljenih evidentiranjih in volitvah delegatov v skupščinah ustanoviteljicah so bili na novo sestavljeni vsi organi skupščine občinske Skupnosti socialnega varstva. Skupščina se je sestala na seji enkrat, komisija za romska vprašanja dvakrat, komisija za usklajevanje socialnovarstvenih programov dvakrat in komisija za invalidska vprašanja dvakrat. Pri obravnavi pomembne problematike iz pristojnosti skupnosti ustanoviteljic so bili sklicani posvetovalni sestanki (invalidska problematika, stanovanjska problematika). Predstavniki Skupnosti so sodelovali tudi na sestankih in posvetih družbenopolitičnih organizacij, skupnosti ustanoviteljic in Skupnosti socialnega varstva Slovenije. Predstavniki Skupnosti in strokovne službe SIS so sodelovali pri izdelavi samoupravnega sporazuma o financiranju enotne evidence prejemnikov socialnovarstvenih pomoči med ustanovitelji in Centrom za socialno delo Krško. Ker sporazum ni bil sprejet, bo treba to storiti v letu 1988. V 1987. letu je bil dopolnjen program računalniške obdelave podatkov o socialnovarstvenih pomočeh, kar je pomenilo ponovni vnos podatkov v računalnik, zato ni bilo mogoče v celoti izdelati analize o izvajanju samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialnovarstvenih pravic; ta naloga bo izvedena v prvem tromesečju 1988. V občini je bila izvedena razprava o zaposlovanju invalidov II. in III. kategorije in ob njej izrečena podpora razširitvi invalidske delavnice Elektron Skopice. Obravnavani so bili pobude in predlogi Skupnosti socialnega varstva Slovenije za medletne valorizacije socialnovarstvenih pomoči. V občini so bile pobude sprejete, valorizacije pa izvedene. Analiza o izvajanju samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialnovarstvenih pravic bo vsebovala tudi problematiko posameznih skupnosti s področja socialnega varstva pri finančnem pokrivanju socialnovarstvenih programov. Skupščina Skupnosti socialnega varstva Krško še vedno ni zaživela kot mesto usklajevanja programov skupnosti s področja socialnega varstva. Skupščine ustanoviteljice so zaradi interventnih ukrepov in predpisane zakonodaje prepogosto postavljene pred dejstvo, da zastavljene naloge izvajajo po upravno-administrativnih postopkih, kar zmanjšuje kreativno vključevanje delegatov v oblikovanje politike. Vendar lahko kljub temu ugotovimo, da so si skupnosti ustanoviteljice prizadevale upoštevati in spoštovati načela in določila samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialnovarstvenih pravic ter so skupaj s Centrom za socialno delo poglobile sodelovanje s krajevnimi skupnostmi in organizacijami združenega dela. Tudi v letu 1988 bo potrebno uresničevati to nalogo. Da bi Skupnost socialnega varstva dobila vlogo in mesto, ki ji gre po ustavi in zakonu, bo potrebno v letu 1988 zagotoviti, da bodo skupnosti ustanoviteljice dajale pobude za usklajevanje svojih programov, predloge za skupno načrtovanje in izvajanje socialnovarstvenih programov ter racionalno trošenje sredstev. S komitejem za gospodarstvo, OK SZDL, občinskim sindikalnim svetom in organizacijami združenega dela bo potrebno sodelovati pri zagotavljanju uresničevanja aktivne socialne politike, tako da bodo skupnosti s področja socialnega varstva s svojimi ukrepi, kolikor je mogoče, spodbujale delavce, delovne ljudi in občane k skrbi za lastno socialno varnost, k doseganju večje produktivnosti in povečanja dohodka. Poročilo o finančnem poslovanju v letu 1987 1. Občinska skupnost socialnega varstva Krško je imela od 1.1. do 31. 12. 1987 2.173.000 din prihodkov, kar predstavlja 52 % v tem letu planiranih prihodkov. Svojih obveznosti po planu Občinske skupnosti socialnega varstva Krško v celoti nista poravnali Skupnost socialnega skrbstva Krško in Samoupravna stanovanjska skupnost Krško; Skupnost za zaposlovanje je poravnala obveznost s 108 % sredstev, Skupnost otroškega varstva 87 % in SPIZ 59 %. Finančni plan Skupnosti je bil realiziran 52-odstotno. 2. Skupnost socialnega varstva je imela 1.979.000 din odhodkov, od tega je prispevala za skupno strokovno službo SIS 1.881.000 din, skupščinski stroški pa so znašali 98.000 din. Razliko do polne obveznosti za financiranje skupne strokovne službe SIS družbenih dejavnosti (1.364.000 din) bo poravnala v letu 1988, ko bodo ustanoviteljice poravnale svoje obveznosti do Skupnosti. Za znesek manjkajočih sedstev v letu 1987 bo v letu 1988 povečan delež posameznih ustanoviteljic. Elementi Realizacija 1986 Plan Realizacija 1987 1987 Ind 2:1 I »d 3:2 Ind 3:1 A. PRIHODKI 1. Prenos iz preteklih let m - 56 - - 2. Prihodki od SIS družb, dejav. 664 4.125 2.117 621 51 - Skupnost soc. skrbstva - 825 - - - - Skupnost za zaposlovanje — 825 898 — I(W - Skupnost otroškega varstva — «25 725 - 8/ -SPIZ - 825 494 — 59 - Stanovanjska skupnost - 825 - - - 1. + 2. SKUPAJ IJ(7 4.125 2.173 m 52 2*5 ¦. ODHODKI 1. Skupna strokovna služba SIS 900 3.245 1.881 360 57 2(19 - mah rac. sistem - 81 81 — 1«) — 2. Skupščinski stroški - 880 98 - 6 - 3. Enotna evidenca prejemnikov soc.-var. pomoči 100 - - - - - 1.-3. SKUPAJ MM 4.125 1J7» 412 41 1*7 Delovni načrt za leto 1988 Skupnost socialnega varstva Krško bo v 1988. letu opravljala naloge na podlagi samoupravnega sporazuma o socialni varnosti v obdobju 1986—1990, republiških in občinskih planskih usmeritev ter programa dela skupščine Skupnosti socialnega varstva Slovenije in programov dela skupščin ustanoviteljic. 1. Skupščine ustanoviteljice se bodo v skupščini in skupnih organih Skupnosti socialnega varstva Slovenije in Skupnosti socialnega varstva Krško na podlagi nalog, določenih za leto 1988, dogovarjale za take ukrepe in usmeritve socialne politike, ki bodo omogočali in zagotavljali primerno raven storitev na vseh področjih socialnega varstva, da bi tako zagotovili večjo kakovost ob racionalnejši izrabi sredstev in zmogljivosti. Skupščina Skupnosti in njeni organi bodo proučili progrme dejavnosti in organiziranosti na področju socialnega varstva in se vključevali v razprave o zakonih s področja planiranja ter na tej podlagi tudi o spremembah zakonov s področja socialnega varstva. Naš glas 3, 4. marec 1988 31 V občini bo potrebno doseči večje sodelovanje med skupnostmi ustanoviteljicami in Skupnostjo socialnega varstva kot usklajeval-cem socialnovarstvenih programov in socialne politike. 2. Konkretne naloge, ki jih bo skupščina občinske Skupnosti socialnega varstva obravnavala v letu 1988: - analiza uveljavljanja samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialnovarstvenih pravic v letu 1987; - usmeritve za programe na področju socialnega varstva v letu 1988; - analiza o zaposlovanju v občini Krško in analiza o brezposelnosti; - poročilo o razreševanju romske problematike; - informacija o skrbi za starejše občane v občini Krško; - poročilo o uveljavljanju sitema pokojninskega in invalidskega zavarovanja; - stališča do nadaljnjega razvoja družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu; - vloga in pomen Centra za socialno delo; - poročilo o zdravstvenem stanju osnovnošolskih otrok; - poročilo o letovanju otrok v Nerezinah v letu 1987 s predlogom programa za leto 1988; Poročilo o finančnem poslovanju SIS družbenih dejavnosti v letu 1987 z osnovnimi izhodišči za planiranje v letu 1988 Samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti (v nadaljevanju SIS) so se v letu 1987 nahajale v izredno težki finančni situaciji, ki jo je povzročil razkorak med razpoložljivimi in potrebnimi sredstvi za izvedbo vseh z republiško in občinsko resolucijo ter samoupravnim sporazumom o temeljih planov opredeljenih programov. Postavljeni smo bili pred zahtevo, da z realno manj sredstvi kot leto poprej izvedemo obsežnejši in zahtevnejši program. Poleg omenjenih neskladij nam je dodatne težave povzročila še izguba iz leta 1986 (267.000.000 din), ki je bila pokrita iz tekočih likvidnostnih sredstev, namenjenih za financiranje programov v letu 1987. 1. Prihodki SIS so v letu 1987 razpolagale s prihodki v višini 13.446.141.811 din. V primerjavi z letom 1986 so prihodki porasli za 123,7 %. Delež izvirnih prihodkov (12.523.933.141 din) v vseh prihodkih je - program preventivnega zdravstveno-rekreativno-klimatskega oddiha otrok in odraslih. 3. Skupni organi bodo na podlagi predlogov ustanoviteljic skupščine in strokovne službe obravnavali vprašanja, za katera so pristojni na področju borčevskega in invalidskega varstva v zvezi z usklajevanjem programov in posameznih vprašanj socialne politike. Spremljali pa bodo tudi uveljavljanje samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialnovarstvenih pravic. V letu 1988 bo Skupnost opravila volitve za novi dveletni mandat. Skupnost bo tesneje sodelovala s skupnostmi ustanoviteljicami in spremljala delo njihovih skupščin. Sodelovala bo tudi z izvajalskimi organizacijami in društvi s področja socialnega varstva. Skupaj s Centrom za socialno delo bo v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih organizirala posvet o uresničevanju aktivne socialne politike ter ugotavljanju dejanskih socialnih razmer delavcev in občanov ter njihovih družin. Skupnost bo poglobila sodelovanje tudi z družbenopolitičnimi organizacijami, upravnimi organi in skupščino občine. Strokovne naloge bo za Skupnost opravljala skupna strokovna služba samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti občine Krško na podlagi tega delovnega načrta in sklepov skupščine ter skupnih organov. 93 %. Izvirni prihodki so porasli za 139,8 %, drugi prihodki pa le za 105,6 %. 2. Odhodki Za pokrivanje dejavnosti SIS smo v letu 1987 porabili 15.250.287.(XK) din, in sicer za: - OZS 7.496.418.000 din ali 49,15 % - OIS 3.345.840.000 din ali 21,93 % -SOV 3.142.729.000 din ali 20,80 % - SSS 829.872.000 din ali 5,44 % - OKS 260.748.0tK) din ali 1,70 % - TKS 124.105.000 din ali 0,81 % - ORS 48.596.000 din ali 0,31 % - SSV 1.979.000 dn ali 0,01 % Ker razpoložljiva sredstva niso zadoščala, je za pokritje vseh potreb v SIS primanjkovalo 2.616.044.000 din, od tega za: -OZS 1.575.370.000 din ali 60 % - OIS 671.376.000 din ali 26 % - SOV 260.492.(XX) din ali 10 % - SSS 96.361.502 din - TKS 11.081.295 din - SSV 1.364.000 din Predlog finančnega plana za leto 1988 I. +2. SKUPAJ B. ODHODKI 1. Skupna strokovna služba SIS - obveznost 1987 2. Skupščinski stroški 1. +2. SKUPAJ Realizacija 1987 2.173 1.979 Plan 1988 6.862 1.881 4.660 - 1.364 98 838 6.862 v (XXI din Indeks 2:1 A. PRIHODKI 1. Prenos iz preteklega leta 56 194 346 2. Prihodki od SIS družbenih dejavnosti: 2.117 6.668 314 Skupna soc. skrbstva - 1.757 - - Skupnost za zaposlovanje 898 859 95 OPOMBA: - Skupnost otroškega varstva 725 1.032 142 SPIZ 494 1.263 255 - Stanovanjska skupnost - 1.757 - osnovi plan* 343 317 1.530 377 osnovi planskih izhodišč za cene v letu 1988 ter na osnovi finančnega plana skupne strokovne službe SIS za leto 1988. V razliko prihodkov za posamezne samoupravne interesne skupnosti so vključene obveznosti za leto 1987. (¦radivo pripravila: strokovna delavka SVS Vesna ZVAR 32 Manjkajoča sredstva za izvedbo programov v letu 1987 smo delno že ali pa jh še bomo pokrili iz prihodkov v letu 1988. Istočasno pa nam je SDK na osnovi zveznega interventnega zakona na poseben račun pri Narodni banki izločila in blokirala 872.016.000 din, kar nam je povzročilo še dodatne likvidnostne težave. 3. Kratek povzetek poslovanja posameznih SIS v letu 1987 3.1. Občinska zdravstvena skupnost (ozs) OZS je že na samem začetku leta imela velike težave zaradi izgube (243.(XX).000 din) iz preteklega leta, ki je bila pokrila iz rednih sredstev, namenjenih za financiranje dejavnosti v tem letu. Izguba, presežki in razkorak med razpoložljivimi in potrebnimi sredstvi so v tej skupnosti povzročali velike likvidnostne težave, ki smo jih v prvem polletju premoščali z izdajanjem menic, v drugem polletju pa si tudi na ta način nismo mogli več pomagati, saj se je finančna situacija v tej skupnosti tako poslabšala, da tudi menic nismo mogli več izdajati, ker nismo imeli možnosti, da bi jih pokrili. Vse to se je odrazilo v tem, da je bil račun OZD v celem zadnjem kvartalu blokiran in so vsi računi za storitve zapadli. Vrednost nalogov za vplačilo, ki so bili vročeni SDK. se je stalno gibala med Sixuxxi.(XXiin 1.51X1.(XX).0011 din. Posledica lega je bila. da so in bodo izvajalci zdravstvenih storitev dobili svoje storitve plačane z dvomesečnim zamikom. OZS je v letu 1987 oblikovala I.S75.370.U0U din izgube, s katero smo startali v leto 1988. Finančni položaj v tej skupnosti je, milo rečeno, zelo kritičen, posebej še zaradi tega, ker ni realnih možnosti, da bi izgubo pokrili iz posebnih - namenskih sredstev. V letu 1988 bo OŽS poskušala zadržati zdravstveno varstvo na ravni iz let 1986 in 1987 tako, da bo zmanjšala obseg zdravstvenih storitev, oz. s prestrukturiranjem zdravstvenih storitev in zdravstvenih organizacij dosegla racionalnejšo porabo. Ta usmeritev naj bi OZS omogočila normalno poslovanje v tem letu. Za sanacijo izgub iz leta 1986 in 1987 pa bi bilo nujno poiskati dodatna sredstva. Cc teh ukrepov ne bomo upoštevali, bo v OZS že v tem letu prišlo do finančnega zloma, ki bo imel trajne posledice in se bo odrazil v pomembnem znižanju nivoja zdravstvenega varstva. Sanacija pa bo zahtevala še veliko več sredstev, časa in truda, kot bi zanjo potrebovali sedaj. 3.2. Občinska izobraževalna skupnost (OIS) OIS je največje težave v letu 1987 povzročalo to, da je morala z realno manj sredstvi izvajati povečan in zahtevnejši program. Za pokrivanje svojih obveznosti je OIS porabila 3.345.841.(XX) din, kar je za 671.376.000 din manj, kot bi morala zagotoviti izvajalskim OZD na osnovi veljavnih in sprejetih izhodišč. Osnovnim šolam in drugim izvajalcem smo akontacije zaradi stalnih likvidnostnih težav dajali z zamikom, kljub temu pa smo jim ob koncu leta zagotovili toliko sredstev, da so lahko oblikovali pozitiven poslovni rezultat. Ker razpoložljiva sredstva niso zadoščala za pokritje vseh obveznosti, je OIS ustvarila 53.983.(XX) din izgube, ki jo prenaša v leto 1988. Poleg tega pa je imela OIS konec leta 1987 366.856.000 din presežkov, kar je povzročalo še dodatne likvidnostne težave. V tem letu si bo OIS prizadevala, da v izobraževanju ohrani takšno raven storitev, kot jo je dosegala v preteklih letih, in to kljub predvidevanjem, da bo tokrat razpolagala z relativno manj sredstvi kot leto poprej. Da pa bo mogoče nemoteno izvajati zakonsko zajamčeni program, bo morala OIS tudi v tem letu še naprej izvajati program ukrepov za zmanjšanje potrebnih sredstev za izvajanje dodatnih programov, kar bo zahtevalo dodatno povečanje prispevka staršev za podaljšano bivanje in glasbeno izobraževanje, proučitev možnosti za ukinitev COŠ, racionalno organiziranost osnovnih šol in dodatno krčenje obsega dogovorjenega programa. Zaradi velikih problemov, ki jih povzročajo dotrajana šolska prevozna sredstva in pomanjkanje učne tehnologije, smo se odločili, da bomo v obdobju 1988-1993 združevali pri OIS 50 % amortizacije premičnin, kljub temu da že združujemo 90 % amortizacije nepremičnin. Amortizacijo nepremičnin smo v letu 1987 porabili za dograditev POŠ, v letu 1988 pa jo bomo namenili za izdelavo projektne dokumentacije telovadnic v Brestanici in Koprivnici. Naš glas 3, 4. marec 1988 3.3. Skupnost otroškega varstva (SOV) SOV je imela v prvih devetih mesecih velike težave zaradi premajhnih sredstev, ki so se održale v financiranju prav vseh področij. Povišanje prispevne stopnje v decembru za 1,67 % pa je finančni položaj te skupnosti zelo popravilo in omogočilo še sprejemljiv zaključek poslovnega leta, kljub temu da je v tem letu ustvarila 108.491.000 din izgube, poleg tega pa ima še za 152.001.000 din obveznosti, ki so nastale pri izvajanju programa v letu 1987. Izguba je povzročila motnje le na področju izplačevanja nadomestil za otroške dodatke in porodniških nadomestil, medtem ko smo obveznosti do izvajalskih OZD skoraj v celoti poravnali. 3.4. Skupnost scialnega skrbstva (SSS) SSS sta velike težave pri poslovanju v letu 1987 povzročala izguba iz preteklega leta (24.222.740 din), ki je bila pokrita iz tekočih likvidnostnih sredstev, in izpad sredstev solidarnosti (SSS prispeva v sklad solidarnosti, zaradi česar je izpad teh sredstev pravzaprav dvakraten). Velik problem v tej skupnosti je nastal pri izplačevanju družbenih denarnih pomoči, tako da smo jih morali izplačevati z zamiki in zanje najemati kratkoročne kredite. Manjkajoča sredstva v letu 1986 in povečane obveznosti v letu 1987 so povzročile, da je SSS poslovala s 96.361.502 din izgube. Zaradi te izgube in uskladitve porabe z možnostmi v letu 1988 bi bilo potrebno v tej skupnosti omejiti izplačevanje vseh oblik denarnih pomoči le na najhujše primere in izplačevati te pomoči le v višini, ki še omogoča preživetje socialno ogroženi populaciji. Z uvajanjem aktivne socialne politike bi morali del bremena SSS in SOV prenesti na OZD, s sredstvi SSS pa pomagati le tistim ljudem, ki si v svoji aktivni dobi, dolgoročno in objektivno gledano, niso mogli zagotoviti sredstev za preživljanje, ter tako preprečiti, da bi socialna varnost, ki jo zagotavlja SSS, povzročala negativne učinke na motivacijo za delo. 3.5. Občinska kulturna skupnost (OKS) V OKS je v letu 1987 predstavljalo največji problem prav zagotavljanje sredstev za tisti del skupnega programa, ki ga OKS financira skupaj s KS Slovenije. Skupne akcije (nakup knjig, obnova kulturnih spomenikov in nekatere druge) financirata obe skupnosti v enakem deležu, pri čemer je potrebno doseči pariteto. Ker pa OKS ni mogla poravnavati vseh obveznosti in dosegati enakega deleža KSS Slovenije, redno izgubljamo kvalitetna republiška sredstva. Obveznosti do izvajalcev je OKS poravnavala z zamikom, vendar pa je izvajalskim OZD kljub vsemu zagotovila toliko sredstev, da so lahko oblikovale pozitiven poslovni rezultat. Veliki problemi pri poslovanju OKS pa bodo nastopili v letu 1988, saj bo morala skupnost financirati z realno manj sredstvi dodatne zaposlitve v knjižnici, formo vivo, pospešeno nabavljati knjige, da bi dosegla matičnost knjižnice, in druge naloge. 3 6 Občinska telesnokulturna (TKS) in raziskovalna skupnost (ORS) TKS in ORS imata glede na ostale skupnosti še sorazmerno najmanjše težave pri financiranju svoje dejavnosti. Nekaj problemov je imela TKS zaradi »presežkov«, ki so povzročali zamike pri izplačevanju akontacij, vendar se to ni bistveno odražalo v njenem poslovanju. Kot je razvidno iz poročila, lahko ugotovimo, da so imele vse skupnosti pri poslovanju v letu 1987 velike težave, ki so se odrazile v negativni bilanci SIS. Skupno je bilo v SIS družbenih dejavnosti 2.616.044.000 din manjkajočih sredstev. Še dodatno pa je situacijo zaostril zvezni interventni zakon o omejevanju porabe SIS (na osnovi katerega je bilo blokiranih 872.016.000 din), ki nam kot družbi ni prinesel drugega kot to, da je povzročil dodatne likvidnostne težave in velike motnje pri racionalnem gospodarjenju z družbenimi sredstvi, namenjenimi za financiranje skupne porabe. Zaradi tega podpiramo pobudo skupščine SRS za ukinitev tega nesmiselnega zakona. V letu 1988 bi morali vložiti velike napore in seveda tudi dodatna sredstva, če bi želeli dosegati cilje, zastavljene v samoupravnem sporazumu o temeljih planov. V nasprotnem primeru pa bo nujno prišlo do znižanja kvalitete in obsega uslug, ki jih opravljamo v družbenih dejavnostih, tako na področju zdravstva, šolstva, otroškega varstva, kulture, telesne kulture kot tudi na področju raz-vojno-raziskovalnega dela. Vodja skupne strokovne službe Milan Venek