III. leto. Štev. 2. 1916. Január 9. Pobožen, drüžbeni, pismeni list za vogrske slovence. PRIHÁJA VSAKO NEDELO. Cena Novin je na leto: Doma . . . . . . . . . . . . 3 K. v Ameriko . . . . . . . . . . . 6 K. Dobijo se Novine, Marijin list i Kalendar Srca Jezušovoga pri KLEKL JOŽEFI, vpok. pleb. v Čerensovcih, Cserföld, Zalamegye. Naročnina i dopisi se tüdi k tomi moro pošilati. za naročnike Marijinoga lista, je Novin cena če se jih od štirah več na eden naslov pošila, doma 2 K. v Ameriko vsakomi na njegov naslov .... 5 K. Cena ednoga falata je domá za naročnike Marijinoga lista 4 filere, za nenaročnike 6 filerov. 1916. Z ednim stopájom smo znova dale vu vekivečnost. Bežímo naprej pa si premišlávamo: kam? Vsaki nas bi rad znao, kak daleč trpí njegov bežáj, kda pa kde se pretrgne nit njegovoga žitka, kak se dokonča njegovo zemelsko potüvanje. Pa záto želemo radi eden ovomi bláženo, srečno novo leto, ár nas temna prihodnost stráši pa ne vemo, mo veséli alí žalostni, siromaškeši ali bogateši v tom novom leti. Právijo, ka je vsaki sám svoje sreče kováč. Poleg toga pa vídimo, ka so dogodbe, kak je denéšnji boj pa drűge nesreče, štere toga nájmočnešega tüdi dotéo drapnejo pa zaman kové što svojo srečo sám, pride nevihta pa njemi zaprávi i spoderé vse, ka je teško zidao. Ka mo pa te delali v novom leti, čí je tak, ka poti živlenja naprejznati i preračunatí tak i tak ne moremo? Kovati moremo svojo srečo. To moremo delati, ka se nam tak vídi, ka je zamán. Vsa naša dela so tak. Sejamo, pa ne vemo, jeli mo želi; drevje sadímo, šteroga sáda nikdár vživali nemo; hižo zídamo, v šteroj do tüjinci prebivali. Pa záto li zídamo, sadímo i sejamo, ár se moremo skrbeti za to, či bi nam potrebno bilo. Pa níšče ne právi, ka je to nespametnost, ešče vsaki hváli vérta, kí se rad za jütrášnji den skrbi. Či pa delamo tá, šteta so nam ne obečana pa se vüpamo sád našega dela vživati, kelko bole moremo skrb meti za ona, štera od Gospoda svetá obečana mámo, či mo se prav skrbeli. Zapoved mámo od njega rekočega: „Skrbite se za ona, štera vam erja ne poje i tolvajje ne vkrádnejo“. To je nesreča, ka je tá skrb vnogim lüdem nájménša. Za trgovinov beží, vrednoščo si správla, ka de jo i pio, to njemi ne dá spati, likí ka je lání zaműdo vnoga za svojo dűšo i večnost pa ka bi v novom letí to včasi v začétki mogeo začnoti poprávlati, za to njemi je ne skrb: V stárom leti je meo grešne návade pa ostánejo v njem tüdi v novom. Zanemárjao je božo slűžbo, molitev i svestva, zanemárja je tüdi v novom. Kradno, noro, lagao, psüvao je v stárom, bode delao to vse tüdi v novom. Poleg toga pa sebé za čednoga drží, ár se zná poskrbeti za záložek krüha sebi i svojim. Kde je tű pamet? Vse drűgo, ka ščémo na zemli dosegnoti, se nam lehko z rok poškalí, samo edno nam je gotovo, či dobro zgrábimo za príloč pa to edno je naše večno bláženstvo. Záto je spameten vsaki, kí se ob prvim za to skrbí, ár tom konči zná, ka njegov trűd ne bode zamán. Pa poleg toga de te že meo čas pa priliko od Bogá se tüdi za ona skrbeti, štera njemi znájo prle z rok vuidtí, kak bi si mislo. Bojna. Zanemila je angelska pesem o mirű, minoli so božični svetki, minolo tüdi mirovnejše stališče bojišč. Boji so se znova začeli. Na vse kraje, zvün francoskoga bojišča se glásijo, srditi, krvávi boji. Svet je ne dao mirű nikda Bogi, žalo ga je, zdaj pa Bog ne da njemi ga. Ali dobre düše ga v dni srca vendar le vživajo. Poročila z bojišč so sledeča: Francozko bojišče. Nemci so celo Hartmannsweilerkopf goro nazaj dobili od francozov. — Pri Lille-i so ništernoga angleža vlovili. — Letalci tak nemški, kak iz sovražnoga tabora so dosta krožili v zráki i živa je bila tüdi strelba med dvema sovražnikoma a brez vseh vekših bojov. Črnogorsko bojišče. Pri Kovreni so naši tri nove črnogorske štüke zaplenili, štere so črnogorci tü zakopali. — Štiri srbske zakopane so tüdi znova najšli. — Črnogorci pravijo, ka so pri Lepenaci naše odbili i na levoj našoj krili 500 naših mrtvih najšli. Ranjenih naših bi pa bilo 1500. Naše vojno poročilo je to ne potrdilo. Rusko bojišče. Pri Dnjestri, Strypi i proti Bukovini so rusi začeli močno napadati. 15 —16 krat so vdrli v gostih redah na naše postojanke, ali vse zaman. Odbiti so. Naši so ne meli prevelike zgübe. Rusi so v celih čuporah ležali mrtvi pred našimi postojankami. Naši topničarje so je z strelbov tak dolpokosili, kak kosa travo pokosi. — Rusi so včasi strahovito strelbo napravili, kda bobenski ogenj dali. V tom ognji je v ednoj vüri na edno mesto štiristo strlájov priletelo. Ruski napadi to nameravajo, ka bi nas oslabilí. Njuvi zavezniki so zahtevali od njih, naj Bolgarijo napadnejo. Ali ne so mogli, ar je je roman ne prek püsto, zato zdaj na nas vdarjajo, ka bi mi vojsko z Srbskoga odtégnoli i tak angležom i francozom pa talijanom olejšali pot nazaj v Srbijo. Ruski car bi tüdi jako rad nazaj dobo glavno mesto Bukovine Černovice. — Naši so više 2000 rusov zgrabili v teh srditih ruskih napadah, šteri čeravno so se vjalovile, le dale trpijo. Srbsko bojišče. Francozi i angleži so grčko mesto Solun obtrdili i tü odnet namenijo vdreti na našo vojsko, nahajajočo se v Srbiji i Bolgariji pa v Črnojgori. Naši se tüdi paščijo proti tomi mesti, da bi je napadnoli. Nemški letalci so bombe vrgli že na mesto; Zatoga volo je Sarrail general dao naše, nemške, türske i bolgarske konzule spoloviti i ž njuvimi drüžinami vred na edno francozko ladjo spraviti. — Srbi raztepeni so se vküp spravili. 40 jezér 2. NOVINE 1916. január 9. jih je še v vojaškoj slüžbi, ali nemajo popolnih vojnskih priprav. — Naši zevzeti so odpelani na Taljansko. Talijansko bojišče. Talijani na Primorskom so zadnje dni bole mirűvali, a tembole srdito so pa napadali v Tiroli i na Koroškom. Naših močnih postojank pa neso mogli predreti; odbiti so povsod. Türsko bojišče. Srdite strelbe so se vršile i čeravno mali, vendar krvávi boji na tom bojišči. Ništerni strelni jarek so türki zgübili, šteroga so sovražniki prle raztrelali. Zavadili so pa edno francozko ladjo, štera se je vužgala. — V Mezopotamiji angleže srečno nazaj rivlejo i zmagajo tüdi v Egipti z pomočjov arabcov, ki so že 130 angležov zgrabiti i nekaj strliva zaplenili. Na morji se ladje dale potaplajo. — „Peržia“ angležka ladja i „Adelia“ sta se potopile. Na prvoj bodoči potniki i mornarje so skoro vsi mrtvi, samo v štirah čunah so se mogli rešiti. — „Naval“ francozka ladja je zgorela. Moštvo je rešeno. — „Monge“ francozko podmorsko ladjo so naše potopile; moštvo je zgrábljeno. — Dva našiva torpedo-rüšilca sta na mine naletela i se pogrozila. Moštvo je večinoma rešeno. Dom i svet. Ministerske odrédbe. 1. Od januara 10-ga mao vsaki vogrski podanik sme samo 240 gramov pšenične, ržene, ječmene mele ali teh mel zmesa potrošili. Na določene dni sme oblast dati dovoljenjé zavolo žmetnoga dela ali drügoga važnoga zroka, da lehko 300 gr. potroši imenüvane mele štera oseba. Poljedelavci smejo 400 gr. potrošiti. Dužen je pa vsaki pred vsem tisto trošiti, kaj doma ma. Pšenične, ržene i ječmene mele brez dovoljenja pismenoga nišče ne sme tržiti, niti küpiti. Što dobi krüšne karte, določi županija. Ki več ma z imenüvanoga zrnja, kak njemi za njegovo hišo bo trebelo do aug. 16 ga leta 1916, tisti je dužen to po najvišišoj določenoj ceni, kda oblast odrédi, za krüh siromakov prepüstiti. Prestopači té odrédbe spádnejo pod kazen, štera zna státi iz dva mesečnoga zapora i 600 kor. plače, zvüntoga se brez povračila oda zadržana mela, ali zrnje za siromake; oblasti se samo stroški z té odaje plačajo. 2. Ki šče meti járo-pšenico, ječmen, oves, proso, kukorico i grah za seme, naj se zglási do jan. 15-ga pri notariuši i naročeno zrnje naprej dol- plača. Meter pšenice je 50 K, ječmena 42 K, ovsa 38 K, fine kukorice (cinquantin) 47 K, navadne 37 K, prosa 60 K, graha 55 K, Stroški vožnje tüdi on more plačati. Ki zvedi, ka doma ma što za njega potrebno seme, slobodno to vzeme, se ve, da po dovoljenji oblasti i da za 100 kil. samo najvišišo določeno ceno i 1 kor. 50 fil, vladnoj drüžbi, štera zrnje vküp spišüje. 3. Dužen je vsaki oblásti naznaniti, ki má od 50 več oprav za moške, ali pláščov i ki ma od 100 falátov više pokrovcov posteljskih ali konjskih günj i od 100 metrov več süknje, vune polvunetne i trgovinske obleke. 4. Cena telečjih kož je od 22 do 25 kor., kravjih pa od 7 do 13 kor. 50 fil. Ceno podigve kakovost. Pod orožjé moro stopiti januára 17-ga rojeni v letah 1873, 1874, 1875, 1876, 1877, 1891, 1895 i 1896. Zvün toga vsi tisti težáki, ki so rojeni v letah od 1873 do 1897, če so na nabori pripravni bili spoznáni. Kitajsko. Proti novomi casari se podložniki opirajo. V nešternih krajeh se nevarna vstája proti. Vüpati je pa, da vlada zmaga vstajo. Amerika. Amerikanska vlada zahteva odškodnino za tiste amerikanske potnike, šteri so se nahajali na talijanskoj ladji Ancona od našega podmorskoga čuna potopljenoj. Minister naš za zvünešnje zadeve je v to privolo. Anglija. Kralj je potrdo pravdo, poleg štere do moški dužni v vojaško slüžbo stopiti. Dozdaj je naime tü samo tisti bio vojak, ki se je za to pogodo, se ve da za dobro plačo. Grčko. Vojni minister je do 10—15 odstotkov vojske razposlao, štera je dozdaj pod orožjom stala. — Naši sovražniki zahtevajo od grčke vlade dovoljenjé, da do smeli v Epir pokrajini se tüdi vojsküvati proti nam. To pa zato zahtevajo, ar bi radi z talijani zvezo naredili, šteri so se v Valoni v Albaniji nastanili. Monaco. Kneževina Monaco je poslala k sv. stolici v Rim grofa Capelli di Torino za vatikanskoga poslanika. Od l. 1911. pretrgana diplomacijska zveza je stem ponovljena. Japonsko. Prebivalci Formoskoga otoka so se zarotili, ka japonskoga casara i ministerskoga predsednika vmorijo, Formoso od Japonskoga odtrgnejo v Japonskom pa vpelajo ljüdovlado. Zarota je odkrita. Z med 1731 obtožencov je 903 na smrt obsojeni. Srbsko. Vojvoda srbske vojske je na mesto betežnoga Putnika Mičič general. Na znánje! Ki v novom leti nešče meti Novin naj na stroške vredništva pošle dve že dobljenivi številki nazaj. Vredništvo. Od kačjega cmera ali korine. Narodna. Ednok je bio eden sirmak, pa je meo dvoje dece: edno je bio dečak, edno pa deklička. Te so pa ta deca dvoje krav gonila na pašo. Gda sta je eden den pá na pašo prignala, je bilo jako vroče. Tam nej daleč vkraj, kak so pastérje pasli, je pa bila edna velika mlaka, zvali so je „Stari ribnjek“. Te so si pa pastérje začali pogučavati, ka bi se dobro bilo iti kopat v te Stari ribnjek. Ovi pastérje so se nej šli kopat, zato ka so se bojali, či bi njim krave v tistom časi kakši kvar napravile, teva, dečak pa deklička sta pa šla. Kak sta proti mlaki šla, sta si že pojdočki slačila obleko, ka bi hitrej v vodo prišla pa se skopala, ka njima krave ne bi dugo same bile. Gda sta že do vode prišla, sta zaglednola, ka bi to za šopka bilo. Vidla sta pa nej nikoga. Te je dečaki na pamet prišlo, ka je to ravno kačji cmer pa je pa pravo: — Moj oča so večkrat pravili, ka gda se káč kopat ide, te cmer na bregi dol dene. Velo je zato svojoj sestri, naj se hitro nazáj obleče, pa naj beži, kak li more, proti domi. On je pa po štiraj šütao bliže proti cmeri, pa ga je popadno. Gda je že cmer v rokaj meo, se je na pobeg vzeo za svojov sestricov proti domi. Nej je minolo po tistom dve minoti, pa je že káč prišeo vö z vode. Iskao je včasi svojo korino, pa je je nej najšeo. Vido je tüdi nej, ka bi što tam bio, znao pa je, ka njemi je to nekak mogeo odnesti. V velkih čemeraj je zato razčesao vse tiste krave, ka so se tam bliže pasle. Dečak je pa bežao za dekličkov proti domi, tak ka sta skoro oba naednok domo prišla. Doma sta te začnola pripovedavati, ka se je zgodilo, ka sta káči cmer odnesla, pa sta se jako bojala, kak ta rekši zaj po krave šla. Oča jiva je nato, gda je vido, ka sta pravi kačji cmer prinesla, etak potolažo: — Nikaj se ne nevolivajta za krave, naj sta samo to prinesla, te cmer. To je več vredno, kak vse tiste krave, ka so tam. Pa so znabiti tüdi 1916. január 9. NOVINE 3. mej ravno naše bile tam najbliže; lejko so bile čide drüge, ka je je káč razčesao. Te mo pá šče meli dvoji hasek. Za tri dni po tistom si je oča mislo: Či je to káč bio, pa je nameno kakši kvar včiniti, te je zdaj že včino, pa ali se je tam razčesno, ali je pa odišeo tamodnot. Šo je zato, pa je zezvao svoje prljatele pa sosede, pa so šli z decov vred tá, kje so deca pravila, ka so najšla cmer. Tam so te najšli pri tistom Starom ribnjeki, ka sta dve kravi pa káč ležali mrtvi. Krave so bile vse raztrgane, samo ka se je oča nej dosta brigao za nje, liki je šo domo pa se je veselio kačjemi cmeri. Kačji cmer ma najmre takšo čüdno moč, ka či komi zrnje pride nakraj, te samo té cmer more k njemi djati, pa zrnje včasi priraste nazaj, ka je vsa posoda puna ; ravno tak či komi zmenkajo penezi, pa takši cmer k njim dene, ma včasi zadovolé penez. Glási. Od naših vojákov. Mrtev je. Vörös Janoš z Beltinec, Lancina Ignac, četovodja, z Cankove: spadno je mája 15-ga; Geček Šandor, z Šalamenec. Od rane dobljene na bojišči mrl 27-ga junija; Pojbič Štefan i Benko Janoš z Zenkovec spadnola sta máj. 8-ga; Skafar Andraš z Adrijanec, spadno jul. 10-ga. Vsem se smiluj Srce Jezušovo. — Vlovljen je: Benko Štefan z Bodonec, — Ranjen je: Žalig Anton, sluga našega vrednika v levo ramo. Tolvajija. V Črensovcih pri Markoja Ferenci so kukoričnjak gorvtrgnoli i dosta kukorice odnesli. Tolvaj je pa tüdi v nikšoj sili mogo biti, ar je veliki küp kukorice natlah povrgeo na dvori. Vendar se što pelao i toga se zosago. Hiša je naime kre velike cesté. Pozdrav iz tabora zevzetih. Krajcar Jožef, cerkveni oča iz Gorenjega Sinika nam naznanja, da je na Tirolskom pazitel na zgrábljene srbe i pošilja nam, svojemi plebanoši i svojim domačim srčne pozdrave novoletne. — „Jaz podpisani se z celoga srca zahvalim sladkomi Srci Jezušovom i Preč. Dev. Mariji, ka sem v preminolem leti bio občuvani od vsega hüdoga. Nadale se tüdi preporačam v tom novom leti v Presveto Srce Jezušovo i obrambo Marijino pa želem vsem čtevcom Srčen Pozdrav i srečno novo leto“. — Sabotin Štefan z Gančan, pazitel na vlovljene. Novi nabor bo na kraje za 43—50 letnike, ki so za pripravne bili spoznani. V zala županiji samo keszthelyski okraj spadne pod té nabor. Za celo slovensko krajine je dozdaj to še nej predpisano. Po ceni goska. V Dolnjoj-Lendavi je na trgi küpila edna gospa za 16 k. gosko. Kda jo je doma razpravila, je najšla v njenom želodci 20 k. vreden zlat. Tak je najfalejšo gosko tá gospa küpila. Odkriti starinski jezik. Sveto pismo večkrat govori od Hettejcov. Mogočen narod so bili pred Kristušom v drügoj jezerini, ostalo je za njimi več spisov, a nišče jih je ne mogeo dozdaj prečiteti. Hrozny Miroslav, bečki profesor, je zdaj odkrio te jezik i spoznao, da je spodoben grčkomi i latinskomi. Železniška nesreča se je zgodila na Pruškom. Vlak, šteri je vozo vojake z Berlina v Poznanj na sloboščino, se je prevrgo. 18 vojakov je mrtvih, 47 ranjenih i kvar na vred- nošči je tüdi veliki. Lovina. V Soboti na lovini grofa Szapáry Ladislava je streljeno 235 zavcov i 12 jerébi. Za snágo šol je minister kak najostrejšo zapoved dao šolskim inšpektorom. Pazitelje dotični do kaštigani, če v šolah ne bo snáge. To pa zato, naj se küžni betegi med decov ne širijo. Taborska pošta se je odprla za zavitke. Na št. 11, 39, 51, 125, 149, 169 i 186 se smejo vsaki den pošilati, na drüge pa v pondelek, tork i sredo. Na podporo Novin nam je obmürska črnska občina poslala 12 K. Bog plati. Pozdrav z Črnogore z mesta Plevlje so nam poslali naši slovenski vojaki po četovodji Prša Štefani z Ižekovec. Po njem so tüdi sledéče dare poslali: Prša Štefan z Iže- kovec 2 k., Lehko Martin z Trnja 2 k. Jerič Štefan z Gančan 2 k., Gujtman Jožef z Bratonec 2 k., Sršen Peter z Kobilja 2 k., Céh Jožef z Nedelice 2 k., Sejnovič Anton z Ganščeka 2 k., Perša Andraš od Šv. Martina 1 k, Vküp 15 kor. Vsi slüžijo v 20. domöbranskom pešpolki. Penezi so poslani, 4 K. na dve meši i molitve za vojáke na č. Bl. D. M. sv. Jožefi i Deteti Jezušeki; 6 k. na podporo slovenskoga tiska; 2 k. na ranjence i 2 k. na samostan. — Vsem tüdi mi pošlemo srčne pozdrave i njim želemo veliko pomoč od máloga Jezušeka! Bog vam stotkrát povrni. Dejáki za vojáke. Deaki sobočke mestjanske šole se tüdi trüdijo za naše vojake. Trijé z tišinske fare so lepo svoto nabrali njim na pomoč: Gergorec Jožef z Petanec 22 k., Vukan Jožef z Tišine 5 k., Telkes Ferenc z Tišine 12 k. 50 fill. Dar je ravniteli prekdáni. V živlenji samo točni, zanesljivi ljüdje morejo napredüvati. K tem lastnostam je v prvoj vrsti potrebna dobra, točno hodeča vüra. Slaba, večkrat se vstávljajoča, hitro se pokvárjajoča bazárska vüra dosta neprijetnosti, zamüde naredi svojemi posestniki. Vsega toga se reši človek, če dobro, točno hodečo, zanesljivo švicarsko pravo vüro si küpi pri staroj glasovitoj Suttner H. tvrdki, Ljubljana 945. št. — Dobro cilinder-remontoár vüro, Boskopfovo, že za 4 K 10 fil., nikl-oklepni lancek že za 1 K, lehko küpimo. — Bogata izbirka vür, lancov, zlatoga i srebrnoga blaga itd. se najde velikom i krasnom Suttnerovom ceniki. Tvrdka ma lastvo vürarnico na Švicarskom zato pa neposredno prenasa po najnišiših cenah. Veselje, štero hranenje da, je najspametneši način vživanja, zato, ka kaj zadovoljno jemo, da našemi teli moč, odprno silo i našim možganom zmožnost. Pazimo zato vsikdar na prebavanje, i jemljimo notrí pri pomotah prebavlanja krčah, zaprtinah, napnjenosti, breztéčnosti nemirovnosti i vročini močno svedsko tinkturo (tinctura svedica), štera je znana pod imenom živlenje-esencije ali balzama: krepi želodec, poživlja, čisti, krče odprávlja, ték dáva, betege odgánja. Práva se naročüje pri Feller V. Eugen lekarniki Stubica, Centrala 146. (Zagreb žup.) 3 velike kante 5 kor. franko, 12 malih 4 K. franko. Odpraviti škodljivi vpliv, šteroga z nepoštenoga namena razglašena ponarejenja napravijo, ne pa nepotrebni reklám delati ščéjo te vrste. Zato znova povdarjamo, ka je dobrodišeči „Elsa-Fluid“ te právi, če ma znamek „Elsa.“ Če što ne bi poznao z med naših čtevcov toga stárodavnoga, dobroga vrastva, naj opita svojega vračitela, ka dobro dene, bolečino vtiša i vnogokrát je potrebno to sredstvo proti telovnim bolečinam, glavoboli, zoboboli, protinskim betegom i drügim bo- beznostam. Ne vzemino spodobnoga imena rakij, tekočin, elikserov itd., nego pravogi si naročimo pri Feller V. Eugen lekarniki, Stubica Centrále 146. (Zagreb žup. Horvatska.) 12 malih ali 6 dupliških ali 2 specialniva glažkeca poštnine prosto za 6 kron, 60 malih ali 30 dupliških ali 10 specialnih kantic poštnine prosto za 24 koron. (Poganjajoče „Elsa-pilule“ so same „Elsa“ znakom prave, 6 škatlic poštnine prosto 4 kor. 40 fil.) 4. NOVINE 1916. január 9. Iz pisem naših vojakov. Pri čtenji pozábijo na nevolo. „V toj dalešnjoj Galiciji dosta trpimo, ali kda Marijin List i Novine dobimo, kaj vsi komaj čakamo, ešče vogri, šterim morem razlagati, te tak veseli gratamo, ka na vso nevolo pozabimo. Oh kak srčno želem, da bi prišli vsi nazaj na rojstni kraj, kde bi vsi častili Bl. Devico Marijo, štera nam je tak velika pomočnica v tom strahovitom boji“. (Halász Ivan z Črensovec, domobranec 20. pešpolka). Kda de se njemi srce veselilo. „Božja previdnost mi je tak odločila, ka na širokom morji moren, spuniti svojo vojaško dužnost, ali slüžiti naš dom i našega presvetloga krála. Pa či sam ravno tak daleč mogeo oditi od naše lübe domovine, mi vendar eti med morskim valovjom nezračunanokrát pride na miseo naš lübi vogrsko-slovenski kráj. Záto z dnešnjov poštov sam poslao 4 koron penez jim i jih prosim, naj mi pošlejo eden kolendár Srca Jezušovoga za edno korono, za ostale tri korone mi pa náj pošlejo edno leto „Novine“ z váni tisk. Srce de se mi veselilo, či si v našem lübom slovenskom jeziki prečtém dogodke toga tak jako žmetnoga časa. Pred pár dnévami sam dobo z Beltinec od svojih starišov edne Novine i so se mi jako dopadnole, ka poleg posvetnoga glása jé dosta düševnoga glása v njih, kaj je zdaj v tom časi nam jako potrebno na düševno tolažbo, ker samo z Božov pomočjov prestojimo ete žmetne čase. Se vam v vaše svete molitvi preporoča vám vdáni. Perša Ferenc čas. král. vojni morinar. Na njega Veličanstva ladji „Radetzky“ Póli. Novine tolažilo v strelnih járkaj. Želem vas gornajti v lepom veselji i zdravji. Bog daj, naj pride moja karta, do njih, naš dober pastir. Naj pošilajo njuve dobroga včenja Novine, ka do mi srce tolažile v strelnih jarkah. (Hári Ferenc z Krašič, domobranec 18-ga pešpolka.) Žela po miri. „Srčno pozdrávljamo vse slovence i je prosimo, naj kričijo k Blaženoj Deveci Mariji, ka nam od maloga Jezušeka sprosi blaženi mir. Želemo ga, kak ne bi? Že sedemnajset mesecov stojimo pod puškov i prenašamo grozovitosti boja. Odtrgnjeni smo od miloga doma, kamnas srce vleče. Veliko zimo mamo i trepečemo od mraza, ali za naš dom, na šteroga mejáj stojimo, li obranimo. Čeravno je na zahod i izhod naše králevčine neprijáteo, vendar ga zmágamo, če de Bog znami. To naj bo naš novoletni pozdráv do vas, lübi domači, ka vas oprosimo, dragi domači, ka te dosta prosili za blaženi mir, ar smo že davno nej vasvidili, i radi bi vas. (Vogrinčič Janoš z Sebeborec, pešak 83. pešpolka.) Pošta. Lenarčič Jožefa žena. G. Slaveči. Mož je máj. 28-ga premino z bojišča. Brščas je vlovljen. Muršič Štefana žena. Gibina. Mož je zgrábljen. Sakovič Jožef. Vadarci. Oktobra poslane peneze sem dobo i poleg vašega želenja odračunao. — Deteta nega. Serec Marija. Machersdorf. Za 1 K na štiri mesece dobite Novine. Horvat Jožef. Vančaves. Šostarec dobi Novine, List, Kalendar na celo leto. Vse je v redi. Bog pláti na trüdi, dári i dobrom želenji; telikajše i jaz nam želem veliko ljübezen maloga Jezušeka. Drávec Jožef. South-Bethlehem. Dobo sem 20 K. Zadosta je. Bog plati. Horvat Ivan. Nedelica. Sin je med dnevami od 11-ga do 31.-ga márca premino. Mogoče je vlovljen. Lancina Ignaca žena. Cankova. Mož je májnika 15-ga junaško smrt pretrpo na bojišči. Géček Sandora žena. Salamenci. Mož je od rane na bojišči dobljene jun. 27.-ga mro v c. kr. 2/5-oj reservnoj bolnišnici. Zakopan je v Krasowi na občinskom pokopališči. — Podajte se v božo volo i molite za svojé pokojne. Pozvek Jožef. Trössing. Sin je sept. 13-ga premino. Navadno pomeni to, ka je vlovljen. Če bol naténčen glas dobim, vas obvestim. Rác Roza. G. Slaveči. Ravno to odgovorim. Magyar. J. Haselbach Vi v boj ne te šli. Drvarič M. Bodonci. Sini sem poslao Novine. Nikaj vam ne trebe pridjásti, dali ste lepo podporo. Luthar Št VučaGomila. Peneze sem dobo. Bog pláti. Kalendar sem vam poslao. Sapač J. mlinar. Topolovci. Dekle so na ranjence poslale peneze. Tanácek Stevan. Vadarci. Če nemate Marijinih Listov, te vsaki plača 3 K na leto za Novine, če pa mate Marijine Liste, te pa samo 2 K. Hegedüš M Sodišinci. Na lansko leto je vse plačeno. Hvala na trüdi i podpori. Priti je pa še ne kesno knam. V tiskarni je zravnano. Veseli me, da naraščate. Vsem srčne pozdrave. Skafar Andraša žena. Adrijanci. Mož je julija 10-ga junaško smrt pretrpo na bojišči. Podaj se v Božo sveto volo i moli za njega. Norčič Janoša žena. Sebeborci. Junija 29-ga so moža zgrabili. 100 litrov domače pijače Elpis! vkrepčevalne, téčne in žejo gaséče si more vsaki sam napraviti za male stroške. V zalogi so: ananas, jaboka, grenadina, maline, muškatelka, meta, pomeranče strašnica in višnja. Neuspeh izkljüčen. Ta domača pijača se pije po leti mrzlo po zimi pa vroče namesto ruma. Snovi z natenčnim navodilom stanejo K 4.40 poštnine prosto proti povzetji. Na 5 takših deležev se doda ena porcija brezplačno. Za kmetijstva, vekša hišna gospodarstva, delavnice, tovarne i. t d. je to sredstvo velikanske vrednosti, ár se delavci s tov pijačov okrepčajo ne da bi bili pijani ali pa da bi zgübili na delavskoj zmožnosti Janez Grolich, drogerijo „pri angelju“ Brno Štev 85 Moravsko. En karton za poskušnjo 10 litrov stane 70 fil., šteri se lehko pošlejo v štemplnah. Takši kartoni se dobijo za poskušnjo tüdi po vekših drogerijah. Zdrava plüča odporni dišni organi so fundament dugoga življenja. Tem občütljivim organom lehko vnogo škodi (kak veter mraz, pra, din, sühota) i küžne bolezni. Da nepretrgano morejo veliko dela zvršávati ne čüdo, če njim to delo včasi premoti bolečina v guti, kašljanje sline, zamuknjenost, teško dihanje, prsne bolečine, smicanje v ramah bolečina v hrbti i drüge posledice prenapornoga dela ali je pa mantrajo betegi shájajoči od prehlajenosti. To tüdi znamo, ka včási z maloga oslabljenja velika bolezen guta i plüč narasté. Dobro je zato vsikdár pri hiši meti zagorski sirup za prsi (Syrupus pectoralis,) šteri bolezen vtiša rečke topi, pomaga proti kašlji i zvužgalini. Vnogo ljüdih, ki so že dosta vrastva brez uspeha pozküsili, právi, da zagorski prsni sirup jako krepi plüča, čisti gut i poživlja celi organizem. V mrzlom poletji, v spremenljüvih oktoberskih i aprilskih dnévah je potreben neobhodno vsem, ki dosta moro gučati, so dosta na prostom ali pa v zaprtih, prašnatih delavnicah delajo nadale slabim i deci. Vnogo zahvalnih pisem potrdi, da plüča oživlja, prebávanje i hranenje pomore pa zavolo dobroga téka ga deca i slabi jako štimajo. Veliko prednost ma, ka plüča od prehlajenja občuva i vtrdi. Zdravniki ga tüdi jako preporačajo i se nalehci lehko notrijemljé, ne kak kakše neposküšani inozemski teji, karamelle, pastile i drüge takše reči. 2 kanti frako za 5 koron pošlje v pravoj kakovosti Feller V. Eugen lekarnik Stubica Centrala 146 (Zagreb žup.) Jedina obramba naj se pri küpüvanji ponarenejih reči ne vkanimo, če si dobro zapomlimo ozgoraj narisani znamek naréhi, gonečih, želodec okrepčavajočih, ték povékšávajočih Fellerovih Rebarbara „Elsapirul.“ Te opomin naj občuva naše čtevce izmenjenja; mi neščemo odvišni reklam delati ztém tomi občno znanomi domáčemi vrastvi. Ki še ne pozna „Elsapirule“ lehko zvedi od svojega zdravnika, da so za želodec i čreva izvrstna reč, ték povekšajo, pomágajo proti zaprtini, stavljanji od česa se vnogo hvale more čteti v više 100.000 zahvalnicah nahajajočih so v Fellerovoj lekarni. 6 škatlic franko 4 K. 40 f. i 12 škatlic franko 8 K. 40 fil. jedino v pravoj kakovosti v Feller V. Eugena lekarni, Stubica, Centrala 146 št. (Zagreb žup.) Paziti moremo i na znamek „Elsa“ pri Fellerovom bol vtišajočem „Elsa-fluidi“, iz šteroga 12 malih ali 6 dupliških ali 2 specialniva glažka franko 6 K. 24 malih ali 12 dupliških ali 4 specialni glažki franko 10 K. 60 fil. Nyomatott az Egyházmegyei Könyvnyomda körforgó gyorssajtóján Szombathelyen.