SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po poati prejeman velja: Za eelo lato predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld.„ za četrt leta 4 gld., ta jidta mesec 1 gld.40 br. V administraciji prejeman velja: Za čilo leto 12 gld., sa pol leta 6 gld., za ietrt leta 3 rld., la jeden mesec 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljan velja l gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) viprejema upravniätvo in ekspedlelja v „Katol. Tiskarni", Vodnikove ullee št. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vtprejemajo. Vredništvo je v SemenlSklh ulicah »t. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, ixviemäi nedelje in praznike, ob pol 6 ari papoldne. Štev. 134. V LJubljani, v soboto 13. junija 1896. Letnik XXIV. Shod katol.-polit, društva za Koroško v Gojzdanjali. (Izv. dopis.) Ako od železniške postaje Vrba zaviješ proti severu, pripelje te prijazna gorska stezica v 20 minutah v Dvor, kjer počiva nepozabni rodoljub koroški, profesor Lendovšek. Stoječ ob njegovi prerani gomili premišljuješ bridko usodo slovenske Koroške, v duhu se oziraš nazaj v nje zgodovino in turobnim srcem zreš celo vrsto izbornih narodnjakov, ki so v najlepši dobi vzornega in plodovitega delovanja ostavili svoj tužni Korotan in preselili se tja, od koder vrnitve ni. Zadnji se jim je pridružil Lendovšek. Srce se ti krči, mračna ti stopa prihod-njost pred oči in globok vzdih izvije se ti iz prsij: Slovenec nima sreče, vzlasti koroški Slovenec ne . . Vpričo takega razmotrivanja upada ti pogum ; toda pogled na vrle prednike spodbuja nas hkrati k neustrašenemu, vztrajnemu delu, k delu za duševen in gmoten prospeh našega naroda, k delu v obrambo naših narodnih svetinj 1 Poldrugo uro nad Dvorom, obdana od cvetočih trat in bujnih gozdov, leži prijazna vasica Gojzda-nje; Nemci so jo v svoji temeljiti etimologiški učenosti prekrstili za „Kostenberg". Nomen est omen, slišal sem že čestokrat zatrjevati. Tudi to pot se je obnesla navedena prislovica. Gojzdanjski Nemci in nemškutarji prišli so v slovenski „gojzd" svoj žaltav „kostanj" peč, pa so se korenito opekli. Strašno je presenečila gospode „kulturonosce" nepričakovana vest, da se bode dne 7. t. m. v Gojzdanjah vršil shod katoliškega-političnega društva. Napeli so vse strune, da bi ga preprečili, toda popolno so popokale. Brusili so pete od Poncija do Pilata, da bi kmete pridržali doma; da, prsti so jih tako nestrpno šegetali, da so celo najeli nekaj bolj dvomljivih ljudij, ki naj bi z izzivajočimi nemškimi na-pevi vznemirjali zborovalce in delali nered. Toda opekla se je nemškutarska gospoda, opekla se je vzlasti tudi s svojim županom, kojega je na nje- govo lastno prošnjo c. kr. okrajno glavarstvo v Beljaku pooblastilo, da intervenira na shodu kot vladni komisar. Mož je menda mislil, da če bo on posredoval kot komisar, mu bo kaj lahko, razpustiti shod in priboriti si s takim slavnim činom nevenljive zasluge za — nemčursko stvar. Pa kaj, ko je bil revež pozabil, da so tudi Slovenci zvite ptice, ki se ne vsedejo niti gojzdanjskemu županu na limanice. Ti presneti Slovenci znali so stvar tako zasukati, da je gospod župan baš kot pooblaščenec c. kr. okrajnega glavarstva moral skrbeti za to, da se mir mej zborovalci ne kali — od njegove lastne nemškutarske stranke! Da, da, kdor drugim jamo koplje, dostikrat sam vanjo pade! Stekli so si gospodje mesto zaželene slave — nesmrten fiasco ! O shodu samem omenjamo naslednje. Gospod dež. poslanec G r. E i n s p i e 1 e r otvoril je ob 4. uri zborovanje in pozdravil navzočnike, kojih smo našteli vsaj 4—500. Nato je naslikal v živih barvah žalosten položaj našega kmečkega stanu ter mu pokazal pot, ki ga more voditi do boljše bodočnosti — t. j. pot z volišča v zakonodajstvena zastopstva. Kakoršni poslanci, takšne so postave ; iz postav pa izvira ljudsko blagostanje ali pa njegov pogin. Zato treba uporabljati volilno pravico, ki naj bo vsakomur volilna dolžnost. Kot drugi je nastopil znani in zaslužni koroški klicar v narodnem boju, g. K a u d u t. V izvrstnem, burno odobravauem govoru razkrival nam je govornik gospodarske rane našega kmeta, zatem pa s svojo priznano dovtipnostjo ožigosal nenaravni, veri, nravnosti in narodnosti škodujoči značaj ljudskih šol na slov. Koroškem. Kdor želi, da zavlada mir v deželi, naj dela na to, da se nam dajo šole, v kojih se bode otrok poučeval v svojem materinem jeziku. Mi zahtevamo samo pravico, zahtevamo jo zase, kakor je sami ne kratimo nikomur. Pravica se da zatirati, a zatreti nikdar I Zato vstrajajmo in zmaga bo gotovo naša ! Tretji in zadnji je govoril gosp. dr. Janko Brejc. Ker se je bilo mej govoroma predgovor- nikov od nasprotne strani opetovano oporekalo in motilo zborovanju, pozival je g. govornik nasprotnike, naj se odpovedo zakuliški politikijn naj rajši nastopijo javno in očitno branijo svoja načela; saj v ta namen smo prišli skupaj, da si v javnem boju zbistrimo pojme ! Sumno pritrjevanje, katero je sledilo temu pozivu, prepričalo je do cela nasprotnike, da so to pot do tal pogoreli; vsi poparjeni so jo odpihali, zdaj ta, zdaj oni. Samo g. župan so vstra-jali v svoji komisarski mogočnosti, a žalostno so gledali za odhajajočimi zavezniki in v srci so si mislili : „Fallen seh' ich Zweig auf Zweig". G. dr. Brejc pa je zatem v daljšem govoru razmotrival gospodarski položaj kmečkega in delavskega stanu, na podlagi interesantnih statističnih podatkov razkrival izvore propada delavskih slojev in konečno bodril k organizaciji, ki nas edina more rešiti narodnega in gospodarskega pogina. Z „živio"-klici na sv. Očeta in presv. cesarja je ob 7. uri zvečer g. predsednik Einspieler zaključil živahno zborovanje. Dvorski in domači pevci zapeli so cesarsko pesem, občinstvo pa se je v znamenje lojalnosti in prirojenega spoštovanja do presvetlega vladarja razkrilo in dvignilo s sedežev; samo g. župan — komisar je obsedel — s klobukom na glavi! Mi smo seveda preskromni, nego da bi prašali po vzrokih takega vedenja. Vendar pa bi prosili, da se nam v prihodnje ne pošiljajo več taki komisarji na naše shode, kateri s svojim nelojalnim vedenjem naše ljudstvo — pohujšujejo ! Sapienti sat! —c. Obsodba liberalizma. (Dalje.) Cerkev in domovina. „Ce moramo po naravnem zakonu deželo, v kateri smo zagledali luč sveta, posebno ljubiti in jo celo tako braniti, da gre dober državljan tudi v smrt za domovino, imajo kristjani še veliko večjo dolžnost, gojiti podobno ljubezen do cerkve. Saj je LISTEK. Dve družini. Povest. - - Spisal Traven. (Dalje.) VII. „Danes, gospod Majar, je novega leta dan. Vi se seveda spominjate moje snubitve pred štirimi meeeci? Kako ste se odločili, če smem vprašati?" Rajnik je pogledal Majarju zlobno v obraz, prižgal si smodko in se malomarno naslonil s komolcem na mizo. Trgovca je na tihem jezilo to svobodno vedenje, ali pokazal ni svoje nevolje. Zasmejal se je na ves glas in odgovoril: „Prosim vas, Rajnik, vaša domišljavost presega VBe meje. Človek bi vam povedal, kar se vam spodobi, ali stvar je tako smešna, da se ni vredno zaradi nje jeziti... Tu imate pet goldinarjev za novo leto; kar se tiče snubitve, le rajši molčite, da ostaneva prijatelja." Ves rudeč v obraz vstane Rajnik in stopi bližje k Majarju. „Gospod Majar, ali veste, da ste popolnoma v mojih rokah ?" Majar prebledi, ko pogleda v zlobni obraz svojega komija. „Kako . . . kako to mislite?" je zajecljal in pe-tak, ki ga je ravnokar izvlekel iz listnice, mu pade na tla. „Ne vznemirjajte se tako, gospod Majar .... Ce imate dober spomin, tedaj gotovo še veste, kaj sem vam dejal zadnjič: da se gotovo premislite.. Za tako trdno gotovost pa sem moral imeti kako poroštvo, in to so pred vsem vaše trgovske knjige, v katerih stoje črno na belem vsa vaša nešteta, mala in velika sleparstva ... Ali razumete zdaj, gospod Majar, kako to mislim, — da ste v mojih rokah?" Majar plane v prodajalnico, prebrska in pregleda vse kote, — nikjer ni ne knjig, ne računov, ne pobotnic. Mrzel pot mu stopi na čelo. Rajnik pa sloni na pragu in kadi v hladnem miru svojo smodko. Majar skoči k njemu in mu pomoli pesti pred obraz. „Tat! .. .Tat!" Roki mu omahneta, iz grla pa se mu izvije grgrajoč glas; govoriti ni mogel več od samega divjega srda. Skočil bi bil v Rajnika, ali komijev zlobni, strupeni pogled ga je naudajal z nekako grozo, kakor bi gledal kači v oči. „Ali kaj vam je, gospod Majar. . . vsaj vam nočem ničesar hudega. Dajte mi svojo hčer in takoj po poroki dobite knjige brez vsacih sitnostij nazaj. Samo prosim, odločite se hitro 1" Majar se je sčasoma vsaj nekoliko pomiril in sedel na stol, kakor utrujen od najtežjega dela. „Torej to je vaša hvaležnost, Rajnik, za vse dobrote —" „Prosim, prosim, gospod Majar, nobenih pridig. Mislite le na to, da ste lahko v par tednih berač, — in sicer tak, ki ga vrže vsakdo čez prag, če pride ubogajme prosit: sleparjem ne dajemo ničesar . . . Torej pomislite, gospod Majar! Kakor vidite, je stvar čisto jasna in čudno se mi zdi, kaj prav za prav toliko časa ugibate." Majar je pokril obraz z rokama. Rešitve ni nobene, to je gotovo. Ne preostane tedaj druzega, kakor da se uda Rajniku. In začel je tolažiti in tešiti samega sebe .... Kaj pa je to prav za prav tako hudega, če dobi Rajnika za zeta? Denarja res nima, i. v cerkev sveta država živega Boga, hči Boga samega, od njega ustanovljena, katera je sicer tu na zemlji v prognanstvu, a kliče in vzgaja in vodi ljudi k večni blaženosti v nebesih. Ljubiti moramo torej domovino, od katere smo prejeli užitek zemskega življenja: a bolj je treba ljubiti cerkev, kateri dolgujemo duševno življenje, ki ostane vekomaj1); zakaj duhovne dobrote morajo se ceniti višje, nego telesne, in dolžnosti do Boga so mnogo svetejše, nego dolžnosti do ljudij. „Sploh pa sta nadnaravna ljubezen do cerkve in naravna ljubezen do domovine sestri, ki izvirata obe od večnega izvora, saj začetnik in vzrok obema je Bog: iz tega sledi, da si ti dve dolžnosti ne moreta nasprotovati.8) Da, oboje moramo in moremo : ljubiti sebe, ljubiti bližnjega, ljubiti domovino in oblast, ki jo vlada —, in hkrati častiti cerkev kot mater ter ljubiti z največjo ljubeznijo, kar le moremo, Boga. „Vender se red teh dolžnostij včas.h razdere, ali zaradi nesrečnih časovnih razmer ali zaradi hu-dobnostij ljudij. Zgodi se namreč včasih, da dozdevno nekaj druzega zahteva od državljanov domovina, nekaj druzega od kristjanov cerkev : to pa pač nikoli ne iz druzega vzroka, nego ker prvaki v domovini ali sveto cerkveno oblast zaničujejo, ali pa hočejo, da bi se jim pokorila.8) Tako nastane boj in v tem boju je nevarnost za krepost velika . . . „Nikdo ne more dvema gospodoma služiti." (Mat. 6, 24), tako, da če storimo jednemu po volji, moramo druzega prezreti. Kateremu pa moramo biti bolj pokorni, o tem ne sme nihče dvomiti, — kajti greh je, izneveriti se Bogu, da bi storili ljudem po volji." „Najvišja dolžnost kristijanov je torej, da ljubijo obe domovini, zemeljsko in nebeško, in vsakega človeka, a tako, da višje cenijo ljubezen do nebeške, nego do zemeljske domovine, in da nikdar božjega prava ne zanemarjajo zaradi Človeškega prava.«4) Cerkev rešiteljica države. Sveti oče piše ogrskim škofom : „Posebno še v našem času bi morali pač ljudje videti in spoznati, kako zelo da je katoliška cerkev za javni mir in blagor države ne samo koristna, ampak celo povsem potrebna. Saj je jasno po vsakdanji izkušnji, kam hočejo prignati državo oni ljudje, kateri niso vajeni spoštovati nobene oblasti in ne znajo prenašati nobene brzde svojih strastij. Nikomur ne more biti več neznano, kaj da nameravajo, kakšnih sredstev se poslužujejo, s kako smelostjo ') „Adamanda igitur patria est, unde vitae mortalis usu-ram accepimus : sed necesse est caritate Ecclesiam praestare, cui vitam animae debemus perpetuo mansuram." Sap. ehr. Ep. Enc. 289. a) „ Ceterum supernaturalis amor Ecclesiae patriaeque caritas naturalis, geminae sunt ab eodem sempiterno principio profectae caritates, cum ipse sit utriusque auetor et caussa Dcus: ex quo consequitur, non posse alterum officium pugnare cum altero." Tarn 289. "J ,,Horum officiorum ordo, vel calamitate temporum, vel iniquiore hominum volúntate, aliquando pervertitur. Ni-mirum incidunt causae, cum aliud videtur a civibus respu-blica, aliud a christianis religio postulare: idque non alia sane de causa, quam quod rectores rcipublicae sacram. Eccl. potestatem aut nihil pensi habent, aut sibi volunt esse su-biectam." Tam 289. *) Tam 291. a zvita buča je in se lahko še visoko popne..... Zvita buča ! Prekanil je njega, Majarja, in to bi se ne posrečilo vsakomur . . . Torej, kar je, to je; zdaj ni več pomoči . . . „No, gospod Majar, ali ste že prišli do zaključka ?" Majar vstane in njegov obraz ne kaže nobene razburjenosti več; le oblak na čelu je še pričal o minuli nevihti. „Vi ste ptiček, Rajnik, in zato sem izprevidel, da ne bo nikake škode, če vas vzamem za zeta . . Tu imate mojo besedo in roko." Po kosilu pravi Majar svoji ženi s takim glasom, kakor bi govoril o navadni kupčiji: „Danes sem obljubil Rajniku, da mu dam našo Ivanko za ženo . . . Povej ji to." Majarica je obledela in sklenila roki. „No, kaj te je prijelo? Cemu gledaš tako neumno ?" Zena se nekoliko osvesti in kri ji udari v lice. „Povej mi najprvo, Majar, ali to stvar resno misliš ali se samo šališ ?" „Ohrani za-se taka vprašanja; jaz nimam navade, da bi se šalil." (Dalje sledi.) se vojskujejo. Največja cesarstva, najbogatejše države so prisiljene, da se dan na dan bore s trumami pogubnih ljudij, kateri so med seboj zvezani po Bkupnih naklepih in podobnih nakanah; od njih se ima država vedno bati nevarnosti. V nekaterih državah so že čisto po pravici nastopile javne oblasti in rabile moč orožja, da ukrote toliko zlobnost in drznost. Vendar, Če se hoče država ubraniti socialističnih grozovitostij, rabiti mora jeduo sredstvo, katero je najboljše in najizdatnejše; če to sredstvo zavrže, potem ji malo pomaga strah pred kaznimi; in to sredstvo je: državljani naj popolno žive po veri, spoštovanje in ljubezen do cerkve naj jih brzda. „Zakaj cerkev je najsvetejša varuhinja religije, mati in vzgojevalka nedolžnega življenja in vseh krepostij. Katerikoli verno in natanko izpolnjujejo evangelijske zapovedi, ti morajo že iz tega jedinega vzroka b i t i v z v i š e n i n a d vsakim sumom, da so 8oeijalni demokrat j e.6) Vera nas namreč uči ne samo, da moramo Bogu služiti in se ga bati, ampak da moramo biti tudi pokorni pod zakonito oblastjo; ona prepoveduje vsak upor; hoče, da se ne jemlje nikomur last in pravica; onim, ki imajo več bogastva, zapoveduje, da ž njim dobrot-ljivo pomorejo ubogi množici. Revežem izkazuje na vse načine svojo ljubezen, nesrečneže tolaži z najslajšo uteho, ko jih uči upati neminljivih in najvišjih dobrot, katere bodo tem večje, čim hujše in daljše je trpljenje."") Cerkev bo rešila socijalno vprašanje, drug ni nihče zmožen za to: „Kakor že zoper navale barbarov (začetkom srednjega veka) ni izdala nič fizična moč, ampak moč krščanske vere, katera jim je prevzela dušo, ugasnila je v njih divjost, oblažila njihove običaje in jih usposobila, da so poslušali glas resnice in evangeljskega nauka: ravno tako zoper besnost nebrzdanih množic ue bo vspešnega sredstva brez blagodejne moči katoliške vere. Ona prižiga v pameti luč resnice in vsaja v srca sv. moralne postave Kristusove; uči jih poslušati glas vesti in dolžnosti. Ona ne brzda roke z materijalno silo, ampak duše, in miri silo strastij. „Brez cerkve bodo nevspešniali nezadostni najostrejši državni zakoni, nevspešna strogost sodišč, celo oborožena sil a."'j „Zato ne morejo vladarji storiti nič pametnejšega in koristnejšega, nego da pustč cerkev brez vseh ovir vplivati na duhove množice in jih klicati nazaj k poštenosti in nravnosti s svojimi zakoni. Cerkvi ne zaupati, ali jo sumničiti, je prvič naravnost krivično, drugič pa ne koristi nikomur drugemu, kakor sovražnikom družabnega reda, hlepečim po revolucij i.""j Ko bi hoteli to vsi razumeti! A liberalci so zvezani s socijalnimi demokrati proti cerkvi. Najnovejši dogodki so nas prepričali, da niso liberalci nič manj surovi v tem boju, nego socijalni demokratje. A od teh ne pričakujemo nič drugega. Po svoji naravi so nasprotni veri in cerkvi. Hujše je, da tudi država tega ne umeva. Shod katoliške stranke je v birokratičnih očeh ravno tako nevaren, kakor shod sccijalnih demokratov. O važnosti in vplivnosti idej, o moralni vsebini sklepov, o na-ravnopravnih dolžnostih katoličanov gospodje ne vedo in nočejo vedeti. Mi jim želimo, da to spoznajo prej, nego bo prepozno. (Dalje sledi.) ') »Quicunque religiose integreque praecepta sequun-tur Evangelii, hoc ipso longe a socialismi suspicione abesse necesse est.« Ogerskim škofom. Quod multum diuque. 22. avg. 1886. Škofijski List. 1886. VIII. 78. ') Tam. 79. ') »Senza di essa (Gliiesa) riusciranno vane od insuf-ficienti le leggi piu severe, i rigori dei tribunali, la stessa forza armata.« Dall' alto dell' Apostolico. 15. okt. 1890. V izdaji: Descled Brouwer et soc. Brugis et insulis. IV. 87. •) »Ecclesiae diffidere, eamve suspectam habere, pri-mum est aperte iniustum, deinde, praeter inimicos disci-plinae civilis cupidosquc rerum evertendarum, prodest re-mini.« Quod multum diuque. Šk. L. 1886. VIII. 79. Politični pregled. V Ljubljani, 13. junija. Davčna reforma bode po poročilih dunajskih listov odložena do jeseni. Skoraj gotovo bode davčni odsek gosposke zbornice premenil nekatere točke davčne reforme in v tem slučaju pride predloga nazaj v poslansko zbornico. Ker pa utegne drž. zbor biti zaključen koncem prihodnjega tedna, zato pride davčna reforma v jeseni zopet v obravnavo. Avstrijska delegacija. Proračunski odsek avstrijske delegacije je v četrtek obravnaval proračun za mornarico. Delegat Russ priporoča za pol milijona višji proračun, ki naj bi se pokril iz skupnih preostankov, ter priporoča, naj uprava sukno za častnike kupuje doma, kar naglaša tudi dr. Prom-ber. — Grof Wurmbrand vpraša, ali bi se ne moglo ladije hitreje graditi, delegat Kramar priporoča pro-učavanje vprašanja, kako bi se dobilo cenejše kurivo za ladije. — Admiral baron Sterneck odgovarja, da domače tovarne za sukno niso ustregle vsem zahtevam. Njihova naloga je, da predlože nove ponudbe. Glede kuriva pojasni, da dotične obravnave z gališkimi producenti nafte niso imele vspeha. — Kurjava z nafto bi bila mnogo dražja od premog» in nevarnost ognja je večja. Le to prednost ima nafta, da se hitreje kuri. Proračun za mornarico je obveljal brez premembe. — V včerajšni seji je proračunski odsek vsprejel proračun za 1. 1897 in dodatne kredite za 1. 1895 in 1896 skupnega najvišjega računskega dvora, ter proračun skupnega drž. finančnega miuisterstva. — Nato prečita delegat Dumba poročilo o proračunu vnanjega ministerstva. Poročevalec naglaša, da so se po posredovanji avstrijskega kabineta zjedinile velesile glede dogodkov v Makedoniji in Armeniji in tako zagotovile mir. — Odsek je z veseljem pozdravil zagotovilo zunanjega ministra o dobrih razmerah z Nemčijo, Italijo in Rusijo. Avstrija želi, da se sedanje razmere na Balkanu utrdijo ter posamezne države mirno razvijajo. Naš presvetli vladar in posamezni narodi skupne države žele potrebni mir. Zato odsek izraža željo, da ostane trdna trodržavna zveza in prijateljsko razmerje z vsemi državami. In v tej nadi izrazi odsek popolno zaupanje ministru grofu Goluchowskemu. — Odsek soglasno vsprejme poročilo. Priprave za deželnozborske volitve na Moravi. Nedavno smo že poročali, da se kuje mej Staro- in Mladočehi kompromis za bodoče deželnozborske volitve. V to svrho sta imenovali obe stranki posebna izvrševalna odbora, katera sta so-stavila skupen načrt ter se sporazumela o skupnem postopanju. Staročeška stranka je zadovoljna s tem sporazumljenjem, mladočeški odbor pa mora predložiti načrt shodu zaupnikov, ki bode definitivno izrekel svoje mnenje. V oklicu, ki se razpošilja na strankine odbore, se omenja, da sta se odbora zje-dinila v nastopnih točkah: Imenovati je skupni volilni odbor, izdati skupni volilni oklic in imenovati skupne kandidate. V volilnem oklicu je poudarjati, da morajo vsi Čehi solidarno postopati, ako si hočejo zagotoviti narodno slobodo, odpraviti je potreba sedanji volilni red za deželni zbor in ga sostaviti na podlagi števila prebivalcev. Konečno se bode zahtevala ustanovitev čeških šol vseh strok, češkega vseučilišča ter raznih preosnov na narodnogospodarskem polju. Sklepa pa poziv s grožnjo, da bodo vztrajali kompromisni kandidatje v najstrožji opo* ziciji nasproti vladi, ako ne izpolni njihovih zahtev, kakor tudi nasproti vsem ostalim strankam, ako ne bodo vsprejele skupnega programa. Zadnja mlado-češka opozicija pa naudaja Mladočehom nasprotne stranke z upanjem, da ne bode tako hudo, kakor se napoveduje. Veliko gromenja — malo dežja ! Socijaliie stvari. Engels o ustanovitvi novega nemškega cesarstva. Časopis „Die neue Zeit" objavlja znamenito posmrtno delo znanega, lansko leto preminulega soci-jalista Engels-a pod naslovom: „Sila in gospodarstvo pri ustanovitvi novega rj-rnškega cesarstva." Engels, in z njim vred Marx, navdušeno zagovarja takozvano „materijalistično naziranje zgodovine". Uči namreč, da je vsak zgodovinsk faktum, bodi še toli znamenit ali zapleten, jedino le posledica go-spodarstvenih razlogov, da so ga provzročile izključno gospodarske razmere. Jeden tak zgodovinsk faktum, važen ko malokateri, je ustanovitev novega nemškega cesarstva, in tudi nanj nanaša Engels svoje naziranje. Osnutek tega cesarstva po Engelsu ni nič druzega, ko naraven pojav v razvoju meščanstva in kapitala. Politična jedinost pa obstaja v tem, da se ohranja jeden in isti način gospodarstva. — Množina malih državic, vsled katere so se razvili mnogi neskladni zakoni glede na obrt in trgovino, vzlasti pa še v denarnem ozira, je bila velika zapreka na-daljnemu gospodarskemu napredku nemških mešča-nov-obrtnikov. Ta stan se je po 1. 1848 povspel do najvišje stopinje razvoja, ko se je njegov obrt in trgovina najbolj razcvetela, in so nemške državice jele trgovati celo preko morja in zavzele visoko mesto v trgovinskem oziru. Nujno je bilo torej treba, da ta trgovski slan ne pripada malej državici, ki ne bi mogla braniti in zastopati koristij svojih pod-ložnikov proti tujim oblastim, marveč velikej in močnej državi, ki naj bi bila politična podpora obrtu in trgovini. Težnja po jedinstvu torej ni bila pesniški cvet domoljubja; temeljni razlog jej je bil čisto materijalnega značaja: koristi meščanstva so iskale v jedinstvu državic pomoči in zaslombe. — Potem riše Engels razvoj načel, po katerih naj se zjedinijo nemške državice. Razlaga, zakaj da ni smelo meščanstvo iskati jedinstva potom prevrata, kakor se je to zgodilo v Italiji, iu nam kaže, kako da so se za to jedinstvo vzlasti potegovali Prusi, ki bi od njega imeli največ dobička. Govori o carinskem zakonu, ki je bil nekaka predigra politične jedinosti pod prusko nadvlado, in o pruskem šovinizmu, ki so ga raz vseučiliške stolice širili filozofi — Hege-lijanci, t. j. pristaši moža, ki je s skrajno drznostjo namenil bodočej prusko-nemškej državi (dati) značaj „moderne", idejalne države. Vsa ta nadvlada pruske države, nadvlada, katerej so se klanjale vse nemške državice, pa ni bila prav nič druzega, kakor posledica prvenstva Prusije nad ostalo Nemčijo v gospodarstvu, obrtu in trgovini. Živa slika te pruske nadvlade je bil Bismarck, čegar namere in sredstva v njih dosego nam obljublja pisatelj podati v prihodnjem članku. Tedenski koledar. Nedelja, 14. junija : Tretja pobink.; evang.: Prilika o izgubljeni ovci. Luk. 15. Bazilij šk. — Ponedeljek, 15. junija: Vid, Modest mm. — Torek, 16. junija: Frančišek Reg. sp. — Sreda, 17. junija: Oirijak in Muska mm. — Četrtek, 18. junija: Feliks in Fortunat mm. — Petek, 19. junija; Gervazij in dr. m. m. — Sobota, 20. junija: Prot. m., Silverij pap. — Lunin s p r e m i n : Prvi krajec 18. junija ob 12. uri in 38 minut popoludne. — S o 1 n c e izide: 15. junija ob 4. uri 14 minut; zaide ob 7. uri in 46 minut. Dnevne novice. V Ljubljani, 13. junija. I f Kanonik Karol Klun. ] Danes ob osmih je bilo slovesno cerkveno opravilo po pokojnem kanoniku Klun-u. Mil gosp. stolni prošt dr. L. Klofutar je služil v ta namen slovesno pontifikalno mašo, katere se je vdeležilo prav mnogo čestilcev in prijateljev pokojnega kanonika. Naj v miru počiva! * * * Celjska „Domovina" piše: Smrt je pokosila jednega najdelavnejših slovenskih rodoljubov in politika gospoda kanonika Karola Kluna. S politiko se je začel baviti 1873. leta. Tedaj so bili na Kranjskem hudi boji mej Staro- in Mladoslovenci. Karol Klun se je piidružil Staroslovencem, katere sta tedaj vodila dr. Bleiweis in di. Costa. Gospod Klun je spoznal, da staroslovenski stranki ne zadoščajo več „Novice", ki izhajajo le jedenkrat na teden, dočim imajo Mladoslovenci svoj dnevnik. Pri duhovnih vajah 1873. 1. je gospod Klun se dogovoril z več drugimi duhovniki, da se osnuje nov slovenski list, ki bi izhajal po trikrat na teden. V oktobru tega leta je začel „Slovenec" izhajati. Novi list se je imel boriti z velikimi težavami. Tedaj ljudska izobraženost in narodna zavest mej Slovenci ni bila tako razširjena, da bi bila mogla lahko v Ljubljani izhajati dva lista. Tudi sodelovalcev je novemu listu manjkalo, marsikako številko je pisal Klun sam. Da se spodbudi zanimanje za novi list, je tudi bilo treba, da list dobi inserate. Ker skoro nikdo ni maral inserirati, je Klun celo znane ljubljanske trgovce in obrtnike prosil, da zastonj pošljejo kako naznanilo. Tak je bil začetek tistega dela, ki se sedaj kaže v Ljubljani v katoliški tiskarni in knjigarni. Lahko rečemo, da bi vsega tega ne bilo, da Klun ni bil osnoval „Slovenca". Ce ima dandanes na Kranjskem katoliška stranka tako velik vpliv, je to Elunovo delo. Gospod Klun pa ni pripadal k onim nestrp-nežem, katerim je narodni prepir potrebna stvar. On je kmalu spoznal, da ta prepir samo škoduje narodni stvari. Zato je deloval na to, da se razpor mej obema slovenskima strankama poravna, in to se je tudi doseglo 1875. leta po dr. Coste smrti. Dober vpliv te sprave se je jel kmalu kazati. V Ljubljani so tedaj sami Nemci bili v mestnem zastopu. Ko sta se pa slovenski stranki sporazumeli, sta zmagali pri volitvah v mestni zbor v tretjem razredu že prvo leto. Leta 1876 je bil voljen tudi pokojni Klun v mestni zbor, sledeče leto pa v deželni zbor in 1889. leta pa v državni zbor. Pokojni Klun je bil v vseh zastopih jako delaven. Reči moramo, da skoro ni poslanca, ki bi bil tako vestno prihajal k sejam. V državnem zboru se je bil Klun pridružil Hohenwartovemu klubu, v katerem so bili dolgo vsi Slovenci združeni. Ostal je zvest temu klubu in vedno se je trdno držal grofa Hohenvvarta. — Na Dunaju si je gospod Klun bil pridobil velik vpliv. Njegovo delovanje ni bilo omejeno le na seje, temveč je tudi deloval drugod, kakor pravijo za kulisami. Mnogim je izposloval službe, delo ali podpore. Bil je dobro znan v vseh političnih krogih. Zanimal se je Klun za vsa politična vprašanja, ki se tičejo nas Slovencev. Posebno koroški Slovenci imeli so v njem gorečega zagovornika. Odkar je zopet razpor na Kranjskem in se je osnovalo katoliško politično društvo v Ljubljani, je bil on na čelu temu društvu, četudi poslednji čas morda ni bil jedino on odločilen pri njem. Gospod Klun bil je konservativec in narodnjak in nikakor ni prav odobraval novejšega tako imenovanega krščanskosocijal-nega gibanja, kakor je vidno zlasti iz jednega njegovih govorov v kranjskem deželnem zboru. Baš zaradi svojega narodnega prepričanja gospod Klun ni bil prijatelj protisemitizmu, ker je videl, da se za njim skriva Slovencem sovražno narodno nem-štvo. * * * Praški „Čech" piše: „Novica, da je umrl slovenski poslanec Klun, vzbuja v slovenskih in slovanskih krogih globoko sožalje. Poslanec Klun, ki je bil še v zadnji seji poslanske zbornice popolno čvrst in zdrav, pripadal je odličnim poslancem slovenskim. Njegovo odločno narodno mišljenje, njegova odkritost in poštenost so mu pridobile simpatije pri vseh slovanskih poslaneih in tudi pri Nemcih. Poslanec Klun je bil dober govornik in razumen politik. Njegovemu vplivu v Hohenvvartovem klubu se mora z večine pripisati vspeh, ki so ga dosegli Slovenci z ustanovitevjo slovansko - nemške gimnazije v Celju." — V istem smislu je pisal o pokojniku tudi praški „Hlas Naroda". * * (Igra „Sv. Alojzij") se bo igrala jutri, potem dne 21., 28., 29. junija in 5. julija v Marijani š č u , vselej ob 5. uri popoludne, s petjem in živimi podobami. (Dnevni red) izrednej seji občinskega sveta ljubljanskega, ki bode v torek, 16. dan junija 1896, ob 6. uri zvečer v mestni dvorani. I. Predsedstvena naznanila. II. Čitanje in odobrenje zapisnika zadnje seje. III. Dopolnilne volitve: a) dveh članov v mestni stalni zdravstveni svet; b) jednega člana v odbor za gospodarsko nadzorstvo o meščanski imovini. IV. Stavbinskega odseka predlog glede izposlo-vanja zakonske veljavnosti splošnemu regulačnemu načrtu z ozirom na novi stavbinski red. V. Policijskega odseka poročili: a) o bicikliškem redu; b) o prebivalcev Poljanske ceste prošnji za redarsko stražnico. VI. Vodovodnega direktorija poročili: a) o računskem zaključku in o delovržbi pro 1895; b) o dopisu slavnega deželnega odbora zaradi znižanja vodarine za porabo vode v deželni bolnišnici. VII. Nadzorovalnega odseka za napravo električne osvetljave poročili: a) o določitvi tarife za oddajo električne luči in moči, b) o oddaji dobave drogov. VIII. Samostalni predlog obč. svetovalca J. Turka, glede razsvetljave Martinove ceste. IX. Stavbinskega odseka poročilo o prizivu g. dr. Ahačiča o zadevi stavbinskega dovoljenja g. I. Stadlerju. X. Policijskega odseka poročilo o prizivu g. Srečka Tomana proti odredbi magistratovej glede oproščenja pasje takse. XI. Nadzorovalnega odseka za napravo električne razsvetljave poročilo o imenovanji inženerja za električno osvetljavo. (Iz Kamnika.) Zinimo no zopet enkrat 1 Dolgo smo čakali molče, da bi se reči same razvile. Ne segamo radi vmes, kjer ni prav sile, da se duhovi brez potrebe ne razburjajo. Sedaj pa so naši volilci že kar nepotrpežljivi postali, ker o občinski volitvi, ki bi se bila imela vršiti že pred tremi meseci, še sedaj ni nič slišati. Vse Be poprašuje, zakaj da volitve ni, kje da reč tiči in kdo jo zadržuje. Ker bralcem „Slovenčevim" še ni znano, zakaj da je ni, ko smo jim jo že zdavna v kratkem napovedovali, povejmo iim danes. Paragraf 17. občinskega volilnega reda govori, „da bodi imenik občinskih volilcev na ogled razgrnjen vsaj štiri tedne pred volitvijo, in to naj se razglasi po občini z naznanili na javnih mestih pribitimi, v katerih naj stoji tudi n e p r e-stopna doba osmih dni za pritožbo zoper te imenike. Imeniki se zadnjih osem dni pred volitvijo ne smejo nič več prenarejati". Tako paragraf. In pri nas ? Ko se je vse drugo pravilno izvršilo, in bi bila imela menda v petek 13. marca že biti volitev, nabito je bilo v soboto 7. marca na občinski deski razglasilo, da je volitev odložena za nedoločeno dobo. Zakaj ? Liberalci so vložili reklamacijo zoper imenik! Mi smo se popraševali, kako je to mogoče; no, zgodilo se je. Danes je tega tri mesece, in reč, ki je v tako očitnem nasprotju z deželnim zakonikom, še ni rešena I Kje tiči, ne vemo. Ljudje pa hočejo vedeti, da imajo naši liberalci v Ljubljani nekje mogočne protektorje. Ne vemo, če je res ; vemo pa, da s tem odlaganjem našim nasprotnikom ne bo nič poma-gano. Cem dalj bodo odkladali, tem gotoveje bodo pogoreli! Značajnosti naših volilcev zaupamo, da bodo stali trdni tudi sedaj, kakor zadnjič pri korporacijski volitvi. — Ker smo že pri pisanju, navrzimo še nekaj besedi o korporaciji. Da se nebi jeza, ki je je ob takih prilikah vedno dosti, še huje podžigala, smo zadnjič po volitvi kar molčali. Ker pa se je splošno pogrešalo pomanjkanje vsakega poročila in nekateri ne ločijo korporacije od občine, bodite tele vrstice v zadoščenje občni radovednosti. Meščanska korporacija sestoji iz kakih 180 hišnih posestnikov, ki imajo pravico do bistriških gozdov, katere je cesar Karol IV. podaril Kamničanom. Vsak posestnik dobi na leto 6 sežnjev drv. Korporacija ima tudi nekaj hiš v mestu iu velik špitalski zaklad. Jasno je, da je to za opravičence velike važnosti in da jim ne more biti vse jedno, kako se to ogromno imetje upravlja. Upravo vodi petero odbornikov, ki si iz svoje srede volijo načelnika in troje namestnikov. In ti možje so sedaj naši. Kljub pristranosti volit-vene komisije, ki je vznemirila najhladnokrvnejše ljudi, dobili so naši po 76 glasov, nasprotni po 55. Naši volilci so se držali izvrstno : mirno pa moško ! Novi odbor je izvolil načelnikom g. Jožefa Potc-karja, c. k. naddavkarja v pokoju in hišnega posestnika. — Zadeva meščanske korporacije pa stoji nekako na negotovih tleh ; njeno razmerje do posameznih opravičencev, do občine in drugih oblastev ni jasno. Posvetovalni shod naše stranke je torej sklenil in od novoizvoljenega odbora zahteval: 1. da izdela pravila (štatute) meščanske korporacije, 2. da skliče vsako leto v prvih treh mesecih leta reden občni zbor, v posameznih slučajih pa, kadar ima izdati svoto višjo od 500 gld. izrednega. — Novi odbor opravlja prevzeto nalogo vestno in bo zvest tudi dani obljubi. (Iz Zagorja.) Ker se škarlatinka tudi pri nas razširja mej otroci, od katerih jih je uže nekaj pomrlo, vsled tega so zaprli obojno šolo topliško in zagorsko za nedoločen čas. V naši cerkvi bodo podrli poleg stropa tudi štiri glavne šipovnike, ki vežejo stebre mej seboj. Po sodbi strokovnjakov je bila glavna napaka pri vsej zidavi ta, da je bila kupola pretežka, še skoraj večja pa tudi, da so dolgi in težki tramovi noseči težo strešnega stola pritiskali z vso svojo težo na glavne šipovnike. Vsled tega vzdignejo strešni stol toliko, da bodo novona-rejeni šipovniki vsacega pritiska popolno oproščeni. Monterji iz Dunaja, tvrdka Weiss, tudi pripravljajo potrebne obode, na katerih bodo spletli železni strop. Monier, po kojega iznajdbi dobi naša cerkev menda prva na Kranjskem nov železen strop, je bil v Parizu navaden vrtnar. Lesene posode, v katerih je imel večje rastline in cvetlice, so mu hitro strohnele. Naredil si je posod iz cementa, a tudi te so sčasoma razpale. Slednjič pripravi iz železnih žic spleteno posodo, omeče jo s cementom in tako jo je ohranil. Hitro dobi privilegije za svoj „monier", postal je denarn mož, da je bilo kaj. Tudi Avstrija mu je dala za ta privilegij 200.000 gld. V četrtek smo imeli občinske volitve, ki so bile jako živahne. Zmagali smo brez „vina" in celo „brez kuhanega". — Nasproti so pa liberalci morali doživeti žalosten prizor, da je bil skoraj ves njih trud zastonj, d» ima laž, katere so imeli na razpolago pri agitaciji, kratke noge. V drugem razredu so prodrli z dvema odbornikoma in dvema namestnikoma, s katerimi bomo pa lahko shajali. Štiri najboljše zagrizence smo pa odslovili. Kakor se sliši, bodo volitve ovrgli. Slobodno! Mi se ne bojimo, če volimo desetkrat. Ce zmagamo, zmagamo ; če pademo, pademo! (Pred cerkvijo med službo božjo nmrl.) Iz Ihana 7. t. m. se nam poroča: Daues dopoludne prišel je še zdrav kakor po navadi Jakob Gregorin v domačo cerkev k sveti maši, med službo božjo v cerkvi napadejo ga slabosti, ljudje ga spravijo ven na prosto, misleč, da mu ondi ta napad, kakor že večkrat kateremu, kmalu preide, ali ure njegovega življenja bile so koučane, nenadoma pred cerkvijo umre. Pokojnik je bil okoli 65 let star, bil je poštenjak, skrben in marljiv gospodar ter vzgled pravega krščanskega moža; služboval je dolgo let za ključarja pri ihanski cerkvi, zapustil je bolno ženo in 151etnega sina. Obžalovauega od premnogih priporočamo ga v pobožno molitev in blag spomin. (Ogrodje človeško) so našli včeraj pod stopnji-cami v klet Frisch-eve hiše na Marijnem trgu. — Oseba je bila blizo 1*6 m visoka in nad 40 let stara. Pozneje so izkopali še jedno okostje na istem mestu. * * * (Skušnja iz štajerske zgodovine) se je vršila na mariborski gimnaziji v sredo popoldne. Izpra-šanih je bilo osem četrtošolcev. Svetinji sta dobila Tiller Z. in Vazzas Lud., dva zlata Stanjko Marko, po jeden zlat Debelak Jos. in Sernec Dušan, po 10 kron Ašič Ivan in Zemljič Milan, knjigo Grošič Karol. Skušnjo je sklenil z nagovorom preč. kanonik g. dr. Križanič, ud dež. fini. sveta. * * * (Semnji po Slovenskem od 15. do 20. jnnija.) Na Kranjskem: 15. junija v Piemu, Dobu, Kočevju, St. Vidu pri Zatičini in pri Vipavi, Hote-drfiici, Jagnenci; 18. v Zalogu; 19. v Rovišah. — Na Slovenskem Štajerskem: 15. junija pri Sv. Barbari, v Kostrivnici, Mozirju, Lambahu, na Planini, pri Sv. Rozaliji, pri Sv. Vidu blizo Ptuja. — Na Koroškem: 15. junija v Oberdravbergu, Traberku, Grajfenbergu. — Na Primorskem: 15. junija v Pavjeru. Društva. (Slovensko katol. delavsko društvo) obhaja jutri drugo obletnico, odkar se je sprožila misel na Šmarni Gori, da se ustanovi krščansko socijalno delavsko društvo. V to svrho priredi društvo izlet na Šmarno Goro, koder bode ob '/i 10. uri slovesna sv. maša z govorom, nato pa litanije in zahvalna pesem. Popoludne ob '/s2. uri se vrši pri „Žibertu" pod goro javen društven shod, kateremu sledi pro-ts zabava. Slavnost se vrši ob vsakem vremenu. Odbor vabi najuljudneje delavce in delavske prijafelje, da se v obilnem številu udeleže tega pomenljivega izleta. (Dopolnilne volitve v odbor „S 1 o -venske Matice".) Od tajništva „Slov. Matice" smo prejeli nastopne vrstice: Dne 24. junija t. 1. se ob 5. uri popoldne v mestni dvorani ljubljanski vrši XXXI. občni zbor „Slovenske Matice". Na dnevnem redu so, kot običajno, tudi dopolnilne volitve v odbor. Po § 12 dr. pravil izstopijo letos iz odbora gg. Bartel Anton, dr. Janežič Ivan, dr. Jarc Anton, Majcigerlvan, P I e -teršnikMaks, dr. Sket Jakob, Suklje Franc, Vilhar Ivan, Zupančič Vili-bald in dr. Zupanec Jernej. Več društve-nikov priporoča radi složne volitve vse omenjene gospode v zopetno volitev. Vrh tega bo mesto pokojnega prošta dr. Susta voliti še namestnika za dobo dveh let. Pokojnik je bil v odboru zastopnik tržaškega mesta; zato mesto bodi priporočen mnogoletni poverjenik in zelo marljivi sotrudnik „Slov. Matice", prof. dr. K. Glaser v Trstu. (Stavbinsko društvo v Ljubljani.) Pred dvema letoma sprožila se je bila vsled občutljivega pomanjkanja primernih stanovanj ideja, zasnovati v Ljubljani uradniško stavbinsko društvo. Da se to prekoristno društvo tedaj ni uživotvorilo, krive so bile tedanje razmere, na jedni strani ne-zaupnost in malenkostna osobna nasprotstva, na drugi strani pa bojazljivost, da se podjetje ne bode dalo financirati. Od takrat so se razmere povsem poslabšale. Lanska katastrofa premenila je naše lepo mesto v razvaline. Ze prej veliko pomanjkanje stanovanj, postalo je po potresu tem občutljivejše. — Prešlo bo nekaj let, predno se postavijo vsa ona poslopja, katera so se porušila, če se jemlje v po-štev mlačnost prizadetih hišnih posestnikov, tem manje pa je pri sedanjih razmerah računati na to, da bi se postavilo razvoju mesta primerno zadostno število novih poslopij. Potreba, da se osnuje pod- jetno stavbinsko društvo v Ljubljani, postala je tedaj bolj pereča, kakor kedaj poprej, a tudi druge okol-nosti so se kaj ugodno premenile. Finančni krogi jeli so se zanimati za ta projekt in sedaj je najugodnejši čas, da se ta ideja realizuje. Mej drugimi je veliki denarni zavod, kateri razpolaga z ogromnim premoženjem, voljan to podjetje pod prav ugodnimi pogoji presktbeti s potrebnim kapitalom, s čemur odpade glavna ovira osnovanju stavbinskega društva. Društvo ne bode omejeno samo na uradniške kroge, ampak se osnuje kot splošno stavbinsko društvo za vse stanovnike ljubljanske. Vabljeni so tedaj tem potom vsi krogi ljubljanski, kateri se za to idejo zanimajo, na pogovor v nedeljo, dne 14. t. m. ob 10. uri dopoludne v zimskem salonu hotela pri Maliču, na kojem poizvedo natančne podatke glede osnovanja in financiranja tega društva. (Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani) so zadnji teden poslali: gosp. Josip Knez 1 gld. in gospa Josipina Janša 1 gld. (po gdč. Antoniji Kadivčevi); slavno obrtno pomožno društvo v Ljubljani 10 gld.; po gospej dr. Tavčarjevi gospa Hudnikova 10 gld , g. Bartelnova 1 gld.. Fortuna pri g. Zajcu 5 gld. 25 kr. in pri g. Rozmanu 8 gld. 50 kr., skupaj 24 gld. 75 kr.; podružnica za vuhred-marenberški okraj po č. gospodu župniku Jos. Cemku 5 gld.; E. P. D. 1 gld. — Prisrčna hvala! Živeli nasledniki! Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda. (Kmetijsko društvo v Dobrčpo-1 j a h ,) registrovana zadruga t omejeno zavezo, je okrožno sodišče v Novem Mestu vpisalo v zadružni register. — Zadruga začne poslovati takoj! To je prva splošna kmetijska zadruga na Slovenskem. (Vabilo na obletnico,) katero praznuje prostovoljno gasilno društvo za Treovišče in okolico velikonedeljsko v nedeljo, dne 28. junija 1896 v Trgovišču. — Vspored: I. Vaja gasilcev. II. Tombola. III. Petje in prosta zabava Pri obletnici svira ormoška godba. Začetek ob 4. uri popoludne. Vstopnina prosta. Za obilni obisk in vsestransko podporo prosi načelništvo. (Štajersko „Slovensko društvo") skliče ljudske shode dne 21. junija v Račah pri Mariboru, dne 29. v Ribnici na Pohorju in dalje zaporedoma pri Mariji Snežni, v Rušah, Gor. Radgoni itd. Telegrami. Dunaj, 13. junija. (Poslanska zbornica.) Predsednik Clilumetzky se je pri začetku današnjo seje v iskrenih besedah spominjal nenadno umrlega poslanca Kluna, povdarja-joč, da so njegovi tovariši v pokojnem občudovali neumornega, delavnega poslanca, ki je vse svoje sile posvetil delovanju v državnem in deželnem zboru ter poleg tega še kot publicist mnogo deloval ter vsestranski svoj narod vspešno zastopal. Zbornica je spoštovala v poslancu Klunu splošno spoštovanega tovariša. Izraženi znak sožalja se je zabelježil v zapisniku seje. — Poslanec Sigmund je interpeloval, zakaj je vlada prepovedala obhajati svečanost nemških telovadcev v čeških v Toplicah. — Posl. Steiner je stavil nujni predlog, s katerim se poživlja vlada, naj umakne predloženi vladni načrt zakona glede disciplinarnega postopanja proti uradnikom ter naj v prihodnjem državnozbor-skem zasedanju predloži službeno pragmatiko. Poslanec Herolcl stavi nujni predlog poživljajoč vlado, naj prekliče prepoved, po kateri se ne sme obhajati v Toplicah sokolska slavnost. — Oba predloga se razpravljata ob koncu seje. Nato pride na vrsto prva točka dnevnega reda: Vladna predloga, naj se spre- meni nekaj določil pri zakonu glede davka na sladkor. Praga, 13. junija. Okrajno glavarstvo v Toplicah je prepovedalo slavnost nemških telovadoev dne 14. t. m. in ces. namest-ništvo je razveljavilo dovoljenje za vršitev sokolske slavnosti na isti dan, ker je smatrati obe slavnosti za demonstracije in se je bati večjih nemirov mej strankama. Levov, 13. junija. Cesar je podaril po-gorelcem rudniške občine 1000 gld. iz zasebne blagajne. Budimpešta, 13. junija. Cesar si je ogledal včeraj popoludne palačo avstrijske delegacije ter se o vsem prav pohvalno izrazil. Izrekel je tudi priznanje delegatom, da tako marljivo izvršujejo svoja dela. Budimpešta, 13. junija. Odsek štirih članov ogerske delegacije se jo posvetoval danes popoludne o proračunu za Bosno in Hercegovino. Vojni odsek se posvetuje v ponedeljek dopoludne o predloženem poročilu. Plenarne seje ogerske delegacije se vrše 17., 19. in 20. t. m. Budimpešta, 13. junija. Blizu 1100 Hrvatov je došlo danes na razstavo. Na pozdrav na kolodvoru je odgovoril hrvatski poslanec Belič ter se zahvalil za prisrčen vsprejem in izrazil nado, da ne bode prejenjala ljubezen mej ogerskim in hrvatskim narodom, ki obstoji že 800 let (?). Bukarest, 13. junija. Pri zidanju neke hiše se je sesul del zidu, ki je ubil 2 delavca, 3 pa težko ranil. Trdi se, da so pod razvalinami še drugi delavci. Pariz, 13. junija. Budgetna komisija je odobrila rentni davek. Senat je vsprejel načrt glede svetovno razstave v 1. 1900. Rim, 13. junija. Iz Ahmare se poroča: Obravnava proti generalu Baratieriju je končana. Obsodba še ni objavljena. Govori se, da je general oproščen. London, 13. junija. „Reuters Office" poroča iz Teherana: Mehemed Ali Mirza, rojen leta 1872, najstarejši sin umrlega šaha, je proglašen prestolonaslednikom, vendar ostane še governor v Aserbeidšanu. bolehave vsled pomanjkanja krvi in na živcih, blede in slabotne otroke; izvrstnega okusa in preizkušenega učinka je železnato vino lekarja Piccolija v Ljubljani (Dunajska cesta) priporočeno od mnogih zdravnikov. — Pol literska steklenica velja 1 gld., pet pol literskih steklcnie gld. 4-50. (122 50—1?) 2 Umrli so: 11. junija. Helena Žonta, tovarn, delavka 60 let, Hrenove ulice 8, kap. V deželni bolnišnici v Vod matu: 6. junija. Marjeta Lužar, vdova gostija, 83 let, ostarelost. 7. junija. Janez Grošelj, samski dninar, 27 let, jetika, gonitis suppur. 8. junija. Janez Bezlaj, samski revež, 72 let, apoplexia. 12. junija. Ant. Kastelie, oženjen sluga, 40 let, emphysema. 13. junija. Doroteja Ogrin, vdova gostija, 70 let, naduha. Meteorologično poročilo. § « čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura po Celziju Vetrovi Nebo Mokrina v 24. urah v mm. 12 9. zvečer 736-3 14-3 si. vzh. skoro jasno 13 7. zjutraj 2. popol. 736-5 734 3 119 25'S brezv. sr. zah. megla del. oblač. 02 Srednja včerajšna temperatura 15'2° in za 2-2° pod noriualoin. O Cw s £ U H Cg . 1-4 t ■ ■ t 1 r/j • mmrni C/3 * LJ -Ž n t_l a O) o rn a. S 0 -H O ti k J M M 342 1-1 Tu J. ni m srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresljivo vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, oziroma oče, gospod posestnik in mesarski mojster, mestni odbornik In načelnik mesarski zadrugi danes po noči v 49. letu svoje dobe po kratki a mučni bolezni izdahnil blago svojo dušo. Pogreb predragega pokojnika pojde jutri v nedeljo, dno 14. t. m., popoldne ob */»6. uri iz hiše žalosti na Šv. Petra cesti št. 87 na pokopališče k sv. Krištofu. Sv. maše zadušnice opravile se bodo v domači fari pri sv. Petru v Ljubljani. Pokojnika priporočamo vsem prijateljem in znancem v blag spomin. V Ljubljani, dno 13. junija 1896. Marija Černe roj. Dimnik, soproga. — Jernej, Mlol, Franjioa, Vida in Ana Černe, otroci. Zahvala. 440 1-1 Za mnoge dokaze ljubeznivega sočutja mej boleznijo, ob smrti ter ob pogrebu našega ljubega pokojnika, prečastitega gospoda Leopolda Gestrin-a, župnika v pokoja, izrekamo prisrčno zahvalo velečast gospodu kanoniku-župniku Janezu F 1 i s - u , čast. oo. frančiškanom, čast. vodstvu sirotišč, visokočastiti duhovščini od blizu in daleč, preblagorodnemu gospodu županu Ivanu Hribarju in vsem drugim častitim spremljevalcem k zadnjemu počitku. Slednjič se še zahvaljujemo častitemu vodstvu usmiljenih sester za trudapolno uprav vzgledno krščansko postrežbo, katero so izkazali blagemu rajn-cemu v njegovem dolgotrajnem bolehanju, ter posebno tudi vi8okočastitemu gospodu prof. dr. J a n e ž i č u za milosrčno tolažbo, izraženo z gorečo molitvijo v zadnjih trenutkih nepozabnega rajncega. Ljubljana, dne 12. junija 1898. Žalujoči ostali. (211 15-12) Izvrstne c. kr.jedino priv. škropilnice proti peronosperi inženirja Živioa, katere so se splošno razširile zaradi svoje jedno-_ stavnosti, trajnosti, labke uporabe pri vsakem obdelovanju trtja itd., akoravno so jako zboljšane, prodajamo po dosedanjih nizkih venah. Živio in drogovi v Trstu. Pošiljamo popolne škropilnice na vsako poštno postajo naše monarhije franco: z leseno posodo po 10 gld., z elegantno in trdno posodo iz kartona po 11 gld. Obrazce s cenikom dopošiljamo radovoljno franko. Izdelujemu tudi razprašllnike za žveplo, nepre-nehljive vinske stiskalnice itd. del ■■ JL ivguit Mate čevljarski mojster v Ljubljani, Sv. Petra cesta 27 priporoča se prečastiti duhovščini in slav. občinstvu v naklonitev naročil na vsakovrstna obuvala zagotavljajoč dobro delo iz trpežnega blaga po možno nizki ceni. 406 10—d Midiro Liniment. Capsici comp. 18—12 z lekarne Blohter-Jeve v Pragi 296 priznano izvrstno bolečine olajšujoče mazilo je dobiti posodica po 40 kr., 70 kr. in 1 gld. t vseh lekarnah. Zahteva naj se to sploh priljubljeno domače zdravilo kar kratko kot 726 70-53 Richter-jev liniment s,sidro' ter sprejme iz previdnosti le v steklenicah z znano varstveno marko „sidro" kot pristno. Richter-jeva lekarna pri zlatem levu v 1> r n g i. Podpisani ima v svojih dveh hišah več lepo opravljenih sob p. n. kopališkim gostom na razpolago. Za izvr.-toa dolenjska vina in okusna jedila je kar najbolje oskrbljeno. Avg'. Kuhnvie. 420 3-3 Toplice na Dolenjskem. 99 SIOARA«. Za jedno lečenje (Trinkkur) zadostuje 1 zaboj z m 36 litri, cena 33 krou franco štacija Slavonski Šamac. o Naslov: Slčara-uprava, pošta Modric (liosnu). priporočen od naslovltejilh medicinskih avtoritet. Templjevi vrcIccS^ilna Styria vrelec je preizkušeno zdravilno sredstvo za obolele prebavne organe. Razpošilja kopeliščno oskrbništvo v Rogaški Slatini na Štajerskem. 223 20-10 l)iibl se v vseh specerljsklh prodajalnlcah. V Ljubljani pri M. Kastnerju in J. Liningerju. Prijatelji slovenske akad. mladine, naročujte se na momo** v ki je glasilo slov. katol. akadem. dijaštva. Cena: Za nedijake 80 kr., za dijake 50 kr. Upravnik: Pavel Marija Valjavec, stud. iur., Dunaj, V., Matzleinsdorferstrasse 76, III, 31. hm Kranjskem bllzo Novega Mesta, želez, postaja Straža, i je tako imenovani „akrato-vrelec" z vročo vodo i od 28—31° R. Voda, bodisi da se pije, ali da se rabi ' za kopanje, je izredno zdravilna zoper protin, koste- I nico, isbijas. živčno bolezen (neuralgie) in zoper razne . kožne in ženske bolezni. Na razpolago so basini in porcelanaste banje, lepo uravnane sobe za tujce, društvene dvorane, sobane za igre. V obližji so senčnati sprehodi in igrišča. Dobra restavracija in z nizkimi cenami je v hiši. Kopališka doba je od I. maja do I. oktobra. ^ ^ Natančneja pojasnila daje brezplačno Sj^ ^ 281 7-5 topliško oskrbnišfvo. „TA\ učinkuje čudovito ! Usmrti — kot nobeno drugo 22515-9 sredstvo — vsakovrstno golazen ln Je tudi najbolj poznato ter uporabljevano. NJega znaki so: 1. zapečatena steklenica, 2. ime .Zacherl'. Pristni „Zacherlin" prodajajo v Ljubljani: Uradniško kon- Mihael Kastner, Karol Planinšek, sumno društvo, J. Klauer, Jernej Reitz, Ivan Fabian. Josip Kordin, A. Scharabon, Karol J. Holzer, Anton Krisper, Iv. Ev. Wutscherja Ivan Jebačin, Peter Lassnik, nasl.V. Schiffer, Anton Ječminek, Mihaela Lavriča A. Stacul, Jeglič & Leskoric, nasl. F. Grošel, Fran Stupica, C. Karinger, Alojzij Lenček, M. E. Supan, J. Kastner, Ivan Perdan, Frano Terdina, Dobi se tudi v naslednjih krajih na Kranjskem: V Postojini, Polhovem Gradcu, Borovnici, Velikih Lašičab, Kočevju, Krškem, Hribu Fr.Kovač, Idriji. Kranju, Kostanjevici. Litiji, Mokronogu, Koprivniku, Mirni, na Vrhniki, v Tižiču, v Radovljici, Ribnici, Radečah, Zagorju, Žužemberku. Kamniku, Dragi, Trebnjem. Črnomlju, Bledu, Cirknici. V Škofji Loki: M. Zigon in E. Burdych. | Josip Stupica, i W mizarski mojster 435 4-1 H na Viru pri Domžalah, m m . . ji priporoča se častiti duhovščin!, slavnim cerkvenim pred^tojništvem in j 63 hišuim posestnikom v vestno in točno Hi '1 pij izdelovanje cerkvenih klopi, spovednic, vrat J I ¡n oken,, kakor vsakovrstnih mizarskih del j pri stavbah in hišne oprave. CHKKHH ttKKHXXXXKKHHHKHHWKXKW Zarezna strešna opeka prešana strešna zarezna opeka (marseljska) in navadne oblike se stroji delana strešna opeka je po znižanih cenah vedno na prodaji v tovarni Knez & Supančič 295 u-9 Ljubljana. Zobozdravnik Schweiger 01-cllimje vsak «lun od 9. do 12. ure dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne v hotelu ,pri Maliču' v Ljubljani, sobna št. 25-26. Najnovejše: Pariške emajl plombe, prav iste bdje, kot zobje, zlato- in platina - plombovanje. Umeteljno zob:vje in posamne zobe v zlatu vstavlja po najnovejši metodi, tudi v kavčuku. — Za vsa dela jamči popolnoma. 324 8 ■a Vi v* i ji v* Vi vi vi Vi vi i« v» v. vi v. vi vi vu vx v, v> v. v. V » Ä Vsled podiranja hiše 423 6 6 $ v Špitalskih ulicah št. 6 $ se prične popolna ^ ft g razprodaja manulakturnega blaga s A ® vi Fr. Petric-a. H 'H! 0 "d Prodajalo se bode pod tovarniško ceno. A Le kratek čas. "D • vi/n-m^AÍ lv%n M n rvvi nnilo domačih konservativnih obrtnikov in trgovoev, katera naj oenj. irriporociina Il&ZIlHIlllcl naši naročniki in čitatelji „81 o veno a" blagovolijo nvaževatl. Odlikovana sta bila na svetovnih razstavah jj z diplomo in svetinjo v Bruaelju (Belgija) 1888. 1. na Dunaju 1892.1. izdelovatelja orgelj v Kamnigorici (Gorenjsko) priporočata se prečast. duhovščini in cerkvenim oskrbništvom v izvrševanje ** --------IT-----sm Od leta 1880. do leta 1895. sta izdelala 55 novih orgelj poprav. in izvršila nad 200 P JI 1 poprav. Priporočilna pisma najboljših vešCakov so na razpolago. ____________________. Matija Horvat ^ | čevljarskimoJstervLJublJanl,sv. Petra oesta32 ^ ; priporoča «e prečast. duhovščini in slav. občinstvu £ v naročanja raznovrstnega |C obuvala j katera izvršuje ceno, pošteno, iz zanesljivega blaga od najpriprostejše do najfinejše oblike. IVAN JAK v LJUBLJANI, Dunajska cesta 13. Zaloga šivalnih strojev in Ceniki zastonj in franko. pristrojev za vozarenje. /I HENRIK ZADNIKAIt IzdelovatelJ cerkvene posode v Ljubljani Sv. Pet.a cesta It. 17. ; priporoča preč. duhovščini vzgledno svojo zalogo cerkvene poaode, svečnikov, lestenoev, [ svetilnio, kadilnic itd. v raznem zlogu izvršenih. ; ; Vsprejcma tudi naročila na nove predmete ter pro- ' ' navija staro, obrabljeno. Delo pošteno iz zanesljive kovine po nizki coni. izdelovatelj cerkvenega orodja in posode V Ljubljani, Poljanska cesta št. 8, pol. Alojzijevišča Franjo Toman » podobarin pozlatar,Križevniski trgi,Ljubljana £ se priporoča preß, duhovščini za izdelo- g j vanje cerkvenih in sobnih del po nizki S iS ceni in priznano natančni izvršitvi. V za-J logi ima8v. razpela, okvire (Goldleisten), Jj slike, cofe, krogljice za vrvi itd. Sjj «V?*? ??? * * * priporoča se prečastiti duhovščini, cerkvenim predstojništvom in dobrotnikom v najnatančnejše izdelovanje monštranc, ciborijev, ke-lihov, tabernakeljev, svečnikov, lestenoev, križe v itd. iz najboljše kovine pa poljubnem slogu in po nizki ceni. «V - «» fač, svečar v Gorici, Solkanska oesta 9. priporoča prečastiti duhovščini ter slavnemu občinstvu pristne čebelno -voščene sveče klg. po 2 gld. 45 kr. Za pristnost jamči s svoto ^fcdfe ■MMHMi 1000 kron. BBKBIHMEB Pošiljate» franko za naročila v Avstro-Otjerski monarhiji. Zajamčeno pristne čebelno-voščene sveče, voščene zvitke in med priporoča preč. duhovščini in si. občinstvu OROSLAV DOLENEC ! svečar In lectar, trgovina z medom ln voskom v Ljubljani, Gledališine ulice gt. 10. Dobiva se tudi m&l v satovji, pitanec in medenina prav po nizki ceni. Zaloga in prodaja izvrstnega brinja in brinjevca, medenega žganja, lastnega izdelka. Kupuje med v panjih, sodčkih, pa tudi vosek in suho satovje. D Drag. Matkovidi brivec in vljasuljar v Ljubljani, Stolni trg: štev. 11 rt I se priporoča v najtančnejše izvrševanje Lj vljasuljarsko obrt |J BRATA EBERL, crkoslikarja tovarna oljnatih barv, firnežev in lakov v Ljubljani za frančiškansko cerkvijo. Mojstra pleskarja c. kr. državne in c. kr. priv. južne železnice prporoča'a se preč. duhovščini in si. občinstvu v vsa v njujino stroko vštevajoča se dela v mestu in na deželi. Delo izvršujeta povsem vzgledno po najnižji ceni. Prekupcem priporočata oljnate barve v ploščevinastih pušicah. Največja zaloga karbolineja, maščobe za konjska kopita in usnje. I^L IVAN UKAN Ljubljana, Gradišče št. 8, Igriške ulice št. 3 priporoča p. n. čast. občinstvu svojo veliko zalogo pečij, glinastih snovij, štedilnikov itd. in vseh v to stroko spadajočih del po -iS nizkih cenah. ==- v I vseh v brivsko in J spadajočih del. Postrežba je uljudna in _ J| vsestranski pozorna. |[ iS» iitgi^mmmmímm % Brata Appe ^ Največja in najcenejša tvornica stolov in klopij za gostilne, kavarne, stanovanja, sprehajališča, vrtove, kopelišča, zavoda itd. itd. Andreja Boucona v Ljubljani, Dunajska cesta 7. II. dvorišče O o. a „ a P h «S C O Ö) b < Alojzij Zorman trgovina z moko v Ljubljani, Florijanske ulice št. priporoča vsakovrstno moko po različni1 ceni, otrobe, koruzo in koruzno moko. [ Prodaja na drobno in debelo ter zago- | tavlja uljudno postrežbo. ♦ ♦ ♦ ♦♦-»•♦-♦"♦-»♦ 4 Josip Rebek preje Ahčin ^ 4 ključavničar ^ ^ v Ljubljani, Francovo nabrežje št. 13 ^ ♦ priporoča se preč. duhovščini, cerkvenim + predstojništvom in p.n. občinstvu v vsako- ▲ * vrstna stavbinska ključarska dela J fffffffffffffffffffffffffff f^TSNETCERMELJ^I r trgovina z južnim sadjem in zelenjadjo fl 1 v Ljubljani, Semenišče (za vodo) K S H priporoča preč. duhovščini in si. občinstvu M svojo bogato zalogo vsega v :|| [j gospodinjstvo spadajočega blaga J 5. po na^jnižji ceni. ^____^ jj «<040. ^fl. O ^HOi nasproti c. kr. gimnaziji ♦ se priporoča preč. duhovščini in s!, občin- ♦ stvu v naročila na duhovniško in oi-vilno obleko po poljubnem kroju, zagotavljajoč trpežno, natančno delo, uljudno postrežbo ia kar možno nizko ceno. QiHSHSHSaSHSaS^HSH5HSHSH5H5Q' FR. TOMEO j pozlatar v Ljubljani, Streliške ulice št. 14 J ; se priporoča preč. duhovščini in si. ob- ] ! činstvu v izvršitev vseli pozlatarskih del i in prenavljanja altarjev, tabernakeljev,' j križevih potov, podob svetnikov itd. za- r gotavljajoč zanesljivo delo in nizko ceno. | največji izberi priporoča L. MI KUSCH, Ljubljana, Mestni trg 15. ^^rrr^^yyrrryyy^rrrrrrrrrrr^ Alojzij Erjavec pr. Zor čevljar - Ljubljana, čevljarske ulice 3 t se priporoča prečastiti duhovščini in Ó si. občinstvu v naročevanje ™ raznovrstnega obutala katero izvršuje od najpripiostejšega do najfinejšega, iz zanesljivega blaga prav trpežno in cenó. I LUKA VILHAR v^lAn, f Vodnikove ulice 4 poleg Katol. tiskarne priporoča svojo zalogo zlatih in srebrnih žepnih ur, nihalnih, stenskih in ur budilnic po najnižjih cenah. I t t f f I I f Poprave Izvršuje natančno ln točno, f ##*<>i<$*t>>w# | Fxaao Bosx««*«««M>4M>MI» iffl mizarski obrt ln zaloga pohištva v Ljubljani Dunajska cesta v Medjatovi hiši priporoča preč. duhovščini in si. občinstvu svojo izvrstno urejeno zalogo nic, omar, stolov, po-stelj itd. Cenilniki s podobami so franko na razpolago. Najnižje cene, izliorno blago. divanov, %im- Anton Presker krojač v Ljubljani, Sv. Petra oesta 16 priporoča se čast. duhovščini in si. občinstva za izdelovanje vsakovrstne obleke. V zalogi ima narejene obleke za gospode in dečke, dalje površnike, ne-premočljive haveloke, haveloke iz veljblo-dove dlake (Kameelhaar), manlile in plašče za gospe itd. Naročila za izdelovanje oblek po meri izvršujejo se točno in po poljubnem kroju. Za dobro blago se jamči. Tapetniška kupčija OUKEKA i v Ljubljani, Šelenburgove ulice 11 | dobroznana preč. duhovščini, priporoča i svoje izvrstne modroce na peresih | (Federmatratzen) po 10 gl., nadalje iim- i i ntce, dlvane ln vsa v tapetnliko obrt spadajoča dela. •«»j K •s i I š •I s a. e 'S" > sH s ^ V Ljubljani le na Starem trgu 21 v Rudeževi hiši pri SKfT Jakobu Zalazniku dobiva se vedno svež in ukusen kruh, fino namizno in sladščičarsko pecivo iz različne moke po nizki ceni. Dobijo se vsak dan raznovrstni štrukljl, domača potvica tudi v kosih in kruh na vago. Priporoča se za naročila ob primlcijah, svatovščlnah, imen dneh in raznih slovesnostih. NJega Svetost papež LEO XIII. sporočili so po svojem zdravniku prof. dr. Lapponi-ju g. lekarnarju G. PICCOLI-ju v Ljubljani prisrčno zahvalo za do- poslanc Jim stekleničice (Oena Jedni «teklonliici 10 kr.) mr želodec. Imenovani zdravnik ter tudi mnogi drugi sloviti profesorji in doktorji zapisujejo bolehavim Piccolijevo želodčno tinkturo, katera krepča želodec, povečuje slast, pospešuje prebavljenje in telesno odprtje. Naročila točno izvršuje proti povzetju Gt. Piccoli, lekarnar „pri Angelu" t Ljubljani, na Dunajski cesti. (Bernent, železniške šine, fraverze, vsakovrstno železo za vezi, strešni papir, cinkasti in pocinkano ploščevino, štor je za obijanje stropov, samokolnice, vsakovrstno kovanje za okna in vrata, sploh vse, kar se pri stavbah potrebu je, priporoča po zelo znižanih cenah cftndraj Ubrušfiovič, trgoeec , i Glavni trg i)jl0. Ljubljana. Glavni trg 910. zaloga norimberškega blaga, devocijonalij m otroških igrač nahaja se odslej nadalje v Lingerjevih ulicah v lastni hiši. t Blago prodaja radi pretesnega prostora l^pod tovarniško o en o ter se priporoča v obilno nakupovanje. 396 6—4 . a * t a* * a i * ,m a i a i i_a i i_a_i Razglas. Mestna hranilnica v Radovljici prične poslovati dne 15. junija 1896. 1. na podlagi od vis. c. kr. deželne vlade za Kranjsko v imenu vis. c. kr. ministerstva notranjih stvarij potrjenih pravilih v hiši g. Sittiga, uradno potrjenega geometra, nasproti c. k. uradov na Glavnem trgu ter bode imela uradni dan vsak delavnik od 9. do 11. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 9 do 10. ure dopoldne. Ta čas vsprejemale se bodo vloge, za katere jamči mestna občina radovljiška in katere se bodo obrestovale do zneska 10.000 gld. po 4%, nad 10.000 gld. pa po 3 6%. Nevzdignjene obresti pripisovale s« bodo poluletno kapitalu. Vloge se bodo uporabljale v prvi vrsti za posojila na nepremična posestva pred vsem v radovljiškem okraju in v gorenjskih krajih sploh, potem pa tudi v druzih krajih ua Kranjskem in tudi na vse druge v § 25. pravil naštete načine. Prošnje za posojila se vsprejemajo vsak uradni dan in rešujejo prav v kratkem. Posojila se bodo obrestoval« po pet od sto za celo leto in vračala s stalnimi anuitetami po navadi po t r i od s t o na pol leta, tako, da izplača dolžnik posojilo v 36 letih. S primerno večjo anuiteto uniči dolžnik posojilo v krajSi dobi. Ravnateljstvo obstoji sedaj iz sledečih gospodov : Al. Roblek, mestni župan, lekarnar in posestnik kot predsednik; Alfr. Rudesch. c. kr. notar, kot namestnik in pisarnični predstojnik; Andrej Pečar, nadučitelj. Oton Homann, trgovec in posestnik in Matej Kosmač posestnik in gostilničar, kot člani. Pravila in pojasnila se dobivajo brezplačno. 431 3—2 Ravnateljstvo mestne hranilnice v Radovljici, due 9. junija 1896. Predsednik: Pisarnični predstojnik: Al. Roblek 1. r. Alfr. Rudesch 1. r. Ï Valentin Aecctto, zidarski mojster v Ljubljani, Trnovski pristan št. 14, 161 45-16 M ♦J M M priporoča se slav. občinstvu in prefiast. duhovščini, podjetnikom in društvom v vsa v zidarsko obrt spadajoča dela bodisi že v Izvršitev novih stavb, cerkvenih in zasebnih poslopij ali v popravljanja, prenavljanja, dozldavanja ali povečavanja starih poslopij, vzidavanja in postavljanja lončenih štedllnlh ognjišč, polaganje vsakovrstnega, osoblto cerkvenega tlaka, vse po najnižji ceni, zagotavljajoč zanesljivo, strokovnjaško izvršitev z uporabo dobrega materijala. Priporoča se nadalje tudi v odjemanje vsakovrstne stavbinskein strešne opeke SW iz lastne opekarnice, za katere izvrstnost jamči ter oddaje po najnižji ceni. Na želio daje tudi nasvete in tudi posreduje pri nakupovanju stavbenega prostora ali vže obstoječih stavb. p|P Vseskozi praktični načrti in proračuni na željo točno. C. kr. priv. zavarovalna družba RIUNIONE ADRIAT1CA Dl SICURTA v Trstu (ustanovljena leta 1838) vsprejema z najkulantuejšimi pogoji zavarovanja proti škodam, ki jih nnprasijo ogenj, strela in razpok, dalje proti škodam na odpadkih najemnine vsled požara iu razpoka, potem zavarovanje proti nevarnostim pri prevažanju po vodi in po suhem, in zavarovanje za življenje v najrazličnejših kombinacijah, kakor: kapitalov iu rent, plačilnih še pri življenju ali po smrti zavarovanca, otroških dot itd. Zastopstva c. kr. priv. Riunione Adriatica di Sicurlii sprejemajo tudi zavarovanja proti toči na račuu družbe za zavarovanje proti toči in za pozavarovanje .MERIDIONALE1 v Trstu. c. kr. priv. „RIUNIONE ADRIATICA Dl SICURTA" na Dunaju v lastni hiši družbe, I., Weihburggasse. 16 12—12 Zastopstva v vseh glavnih mestih in večjih krajih Avstro-Ogerske Velika zaloga stavbinskega materijala. F. P. VIDIC & Comp. v Ljubljani ponujajo po najnižjih cenali Zavezane strešnike (Strangfalzziegel), najbolje in najceneje kritje streh. Lončene peči in štedilna ognjišča Češke peči. Nastavke za dimnike in (.Steinzejigl za vodovode, stranišča itd. CCVl kamdtilte. v nl' »'ozajik plošče in plošče iz Portlanil-cementa za tlakanje KJllI/HJl/tt: cerjcvd, hodnikov, trotoarjev itd. Roman -Cement. Portland-Cement tov*™ na ih,vjem. Ognju protivno opeko in plošče. ftii n 7/3liliinn (fiachpappe) ter vse v stavbinsko stroko IVpillLU spadajoče predmete. Trstne štor je in karbolinej. Najnižje cene. (265 3°-21) Primerna priložnostna darila! Friderik Hoffmann, urar, 105 24—10 na Dunajski cesti v Ljubjani, priporoča svojo zalogo vseli, vrst sr žepnih ur v zlatu, srebru, tuli, jeklu in niklu ravno tako tudi nihalnih, stenskih in budilnih ur in le dobre do najfinejše kakovosti po najnižjih cenah. Specijalitete in novosti žepnih, nihalnih, stenskih in budilnih ur so vedno v zalogi. Poprave se dobro in solidno izvrSujejo. Najbolje priporočena za preskrbljenje vseh v kurznem listu zaznamovanih «enic in vrednostij Menjalnica bančnega zavoda Schelhammer & Schattera Wien, I Bezirk, nsplat» Nr. 11, Parterr« Popravila zanesljivo pod jamstvom. Velika zaloga Primerna ¡g Najboljše UYG najnižjih cenah. birmanska darila. Jakob Accetto i Ja 1 zidarski mojster, 1 zapriseženi izvedenec c. kr. dež. sod. v Ljubljani, i Kravja dolina št. 19, poleg znamenja H tik Uartinove oeste se priporoča prečast. duhovščini in kovnjaško izvršitev slav. občinstvu v zanesljivo stro- cerkvenih stavb, župnišč, zasebnih poslopij, polaganje cerkvenega tlaka, demoliranje starih poslopij, prenavljanje itd. po lastnem ali predloženem načrtu pod jamstvom dobrega, trpežnega dela po nizki, delu vseskozi primerni ceni. 353 16 — 6 TJ H t «i ii o J o ii o 1 e t ii 1870, Izdelava perila za gospode, gosp|- in otroke na debelo in drobno. Cona in blago brez konkurence. . ,.Br*i?e *a »o.pode, boli chlffon, gludko na priih, brei ovratnika, Irei m»n8et, 27 vili jodna od gld. 1 10 do 270 '»«< „ „ 0'25 ., 15 — Srajoe za deike, Ti v.llkostili, sicer kakor gornj« Jedn» od gld. 1-— do 110 ioni „ ,, 6-75 ,, 7-76 Svltloe za gospode, 6 vrst jedne 80 kr. do gld. MO «ost gld. 4 60 do gld. 7'50 Dvanajst ovratnikov od gld. 1-80 do 2 20. Dvanajst maniet od gld. S-SO do 4 "60. 18 predlog: (Vorlienidon) od gld. 3*25 do .V— Za kroj brez graje in za točno postrežbo jamči tvrdka •T. O/ Hamaim n v Ljubljani, ki s perilom oskrbuje mnogo c. In kr. častnikov in o. in kr. mornarico. Cenike nemške, slovenske, laške pošilja na zahtevo brezplačno. 8 24 Tipst piii, špeoerist, vešč slovenščine in nemščine, želi svojo dosedanjo službo v kakej večjej trgovini premenltl. Ponudbe blagovolijo naj se pošiljati pod ,.Ljubljana 60" na upravniStvo tega lista. 398 3—3 Ii. HJLAS, knjigovez in izdelovatelj knjigoveških galant. predmetov v Ljubljani, Poljanski nasip štev. 12, se priporoča prečastili duhovščini in slav, občinstvu v naročila na vsakovrstno 441 4 — 1 vezanje knjig-, najelegsntaejse vdelovanje vezenja in prevlečenje pisalnih map in map za slike, kaset za naročke In ovratnike in rokavice, urinih stojal, okvirov in stojal za fotografije, tobolčic za smodke, passepartout itd. itd. v plišu, baržunu, atlasu itd. v poljubni barvi in velikosti po zmerni natančnemu delu primerni ceni. Prodaja apna. Vsakovrstno apno se dobiva po najnižji ceni na drobno in na debelo na Dunajski šrangi hiš. št. 25. 427 3—3 s štirimi sobami in prltikllnaml oddati je s 1. avgustom v II nadstropju hiše kamnoseka Alojzija Vodnika v Kolodvorskih ulicah. 388 5 Trnkdczyja ustna voda steklenica 5© kr., Trnkoczyja prašek za zobe »katljica SO kr., kakor tudi 246 12 vse medicinično-kirurgične in pharmaceuticne preparate, speoijalitete itd., dietična sredstva, homeo-patična zdravila, medicinska mila, parfumerije itd. priporočajo in razpošiljajo na vse strani lckarnižke tvrdke: Ubald pi. Trnkoczy, Ljllljai, Krai] Viktor pi. Trnkoczy, Dana], MiMM Dr. Oton pi. Trnkoczy, Ma] Julij pi. Trnkoczy, Mai, MM Vendelin pi. Trnkoczy, (M8C. S|a] Pošiljatev z obratno pošto. Domača tvrdka AnaHofbauer v Ljubljani. Velika zaloga cerkvene obleke, orodja in posode. Podpisana ima v zalogi najraznovrstnejše trpežno, krasno blago za bandera, baldahine, raznobarvne plašče, kazule, pluviale, dalmatike, ve-lume, albe, koretelje, prte itd. sploh vse, kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzema tudi vezenje, prenovljenje stare obleke in vsa popravila. — Izdeluje ročno in pošteno po najnižji ceni bandera in vso drugo obleko. Precastite gospode prosim, da se blagovolč pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk, društev in potujočih agentov. Zagotavljaje hitro in najpostenejšo postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Najodličnejšim spoštovanjam se priporoča Ana Hofbauer, i«> «-16 imejlteljica zaloge cerkvene obleke v Ljubljani, Gledališke ulice 4. Pleskarski in lakirarski obrt tvrdke J ONi |» Mako VCC v Ljubljani -na Bregu štev. 20 = se priporoča prečast. duhovščini in slav. občinstvu v mestu in na deželi za vsa v njegovo stroko vštevajoča se dela, osobito v prostoročno izvršeno imitacijo vsakovrstnega leaovja. — Vsa naročila izvrši natančno z uporabo najboljšega materijala ter jamči za dobro delo po možno nizki ceni. 390 52 —4 i II Dunajska t> o r z a. Dn6 12. junija. Skupni državni dolg v notah.....101 gld. Skupni državni dolg v srebrn ... . 101 , Avstrijska slata renta 4%......122 „ Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron . 101 . Ogerska zlata renta 4*.......122 „ Ogerska kronska renta 4*, 200 kron . . 98 . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 962 . Kreditne delnice, 160 gld............350 , London vista...........120 . NemSki dri. bankovci xa 100 m.nem. dri. velj. 58 „ 20 mark............11 . 20 frankov (napoleondor)............9 * Italijanski bankovci ......... C. kr. cekini........... 6 « 35 kr. 35 . 70 . 80 . 8« . 85 . 50 [ 05 . 82'!,. 75 . 62«.,. 55 „ 65 . Dni 12. JonlJa. 4 % državne srečke 1. 1864, 250 gld. . . b% državne srečke 1. 1860. 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4%, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke b% ... • Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... i% kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. oarzem.-kred.banket % Prijoritetne obveznice državne železnice . . , , južne železnice 3% • „ , južne železnice 6% . dolenjskih železnic 4* 144 gld. — kr. 155 „ 25 190 . 50 98 . 75 138 . — 126 . 50 107 „ — 112 . — 98 . 50 99 n 25 222 „ 50 168 . 75 129 . 75 99 „ 50 »1 Kreditne srečke, 100 gld........198 gld. 25 kr 4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 136 „ — „ Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 18 , — „ Rudolfove srečke, 10 gld.......23 „ — „ Salmove srečke, 40 gld........69 . — „ St. Gen6is srečke, 40 gld.......70 . — . VValdsteinove srečke, 20 gld......61 Ljubljanske srečke.........22 Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. 155 Akcije Ferdinandove sev.železn., 1000 gl.st.v. 3412 Akcije tržafikega Lloyda, 500 gld. ... 426 Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 103 Dunajskih lokal, železnic delniška družba . 61 Mont&nska družba avstr. plan.....78 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 164 Papirnih rubljev 100........127 75 50 60 25 12 MJT Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za ¿gube pri irebanjlh, pri izžrebanju najmanjšega dobitku Kalantns izvršitev naročil na borsl. Menjarnična delniška družba „M E R C U «ollziile it. 10 Dunaj, Ririahilfintram 74 B. 66 potem papirjev PoJaanila'XS v vseh gospsdarskih in «nsninlh stvareh, o kursnih vrednostih vseh ipekulsclisklh vrednostnih ev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče viioeega dosego obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnic.