I
dif gotl
pos"
raf-
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE VRHNIKA
LETO VII.
ŠTEVILKA 47
JANUAR 1979
jredsednik skupščine občine vladimir mejač o letošnjih nalogah
■ti
rrv"-
učinkovitejše in hitrejše odpravljanje problemov
ja
™°Hkor večje in zahtevnejše naloge so pred nami
J*0 hitreje teče čas. Vsaj občutek imamo tak. "Jal dobro smo se zavedli, že je pred durmi leto J*> ki nezadržno vstopa med nas in v katerem ,rt "to nadaljevali začeto delo in akcije ter začenjali trti Tak° Se PoslavlJamo od 1978-leta-za nekatere )C" m 28 dru^ bo1' usPešnega, vendar pa za vse de-'"n6?8 in razgibanega na vseh področjih družbe-g'življenja.
fcn h S0 se zvrsti,i kongresi malone vseh družbenopo-u y organizacij, ki so nam dali novih pobud in smeri v 1P j 'nii graditvi naše .samoupravne socialistične družbe. J? Dila na tem področju aktivnost toliko večja, vendar s oi nujna, da bi nas oborožila z novimi spoznanji in gradila ter usposabljala za nove naloge. Rezultat aktivnosti pa je da se vse bolj zavedamo, da prav la' ioAUprav'JanJe vodi našo družJ>o k nadaljnemu razvoju
o' P °ftan'u 'n humanim medsebojnim odnosom. Vedno d-
|e vprašanj in zahtev po sodelovanju v oblikovanju ,j. jj^i e v načinu razreševanja trenutnih in dolgoročnih jo ^rT1°'v kritizirajo pa se samovolja, sklepanje v foru-Ua<«?ril3a nesamoupravna dejanja. To pa je proces, ki 'i6 < nr 0 v celoini jugoslovanski družbeni skupnosti gfl iho^'00, k' izhaja iz dela in na tej podlagi ustvarjenega
U fcrj«iil2tekom ^e tut" prvo leto nove delegatske Is  i     čeprav smo želeli, pa bistveno nismo ^•911 načinov in metod dela prejšnje skupščine, ti h^8 na tem P°dr°čJu ćaka se do«1' dela. Predv-u h?m° morali naJt> efektne načine, po katerih bi U h'arjalno vključili na samo v občinsko, temveč l v s<rše družbenopolitične skupnosti. Večja po->l* L ,0st med delegacijami In bazo, temeljnimi orga-s' |6r„larni fn krajevnimi skupnostmi, samoupravnimi »d    ml skupnostmi ter drugimi oblikami samou-Pa "am bo Prlnesla hitrejše in učinkovitejše razre-^ Wo   'n 0<i*' avl janje problemov. Ne morem mimo Tiskih vprašanj, ki jih je od seje do seje več. Če a vPrašanja odraz socialistične demokracije, pa
so hkrati odraz neizvršenih nalog ali pa prepočasnega odpravljanja problemov, ki jih delovni ljudje in občani občutimo vsak dan. Res je, da je želja veliko, sredstev pa malo, to pa je tudi nam vsem znano. Od tod torej izvirajo pobude krajanov za zbiranie sredstev za posamezne akcije, ki so že zapisane v srednjeročnih planih. Da naši občani niso brezbrižni do odpravljanja problemov in da so njihove težnje umerjene k izboljševanju svojega okolja, nam dokazuje prav aktivnost v preteklem letu, ko so zlastnimi močmi in največ s svojimi zbranimi sredstvi zgradili nemalo objektov, predvsem komunalnega značaja. Realizacija le-teh pa je plod akcij in priprav v preteklih letih.
Plod predhodnega prizadevanja in priprav v prejšnjih letih je tudi, da je stekla gradnja šol in vrtcev. Tako bo kmalu dograjen otroški vrtec v Dragomerju. Kot rezultat posebne pobude Fenolita in vaščanov Brega bo zgrajen vrtec na Bregu, začeta je gradnja prizidka k osnovni šoli Ivana Cankarja na Vrhniki, vse je pripravljeno za začetek gradnje prizidka k šcli v Borovnici, za šolo na Logu pa so priprave za dokončanje dokumentacije v polnem teku. Čeprav smo najbrž več pričakovali, pa je to vendar dovolj za prepričanje, da so stvari stekle in da bo program realiziran. Vse to pa nam ustvarja zaupanje v dosedaj opravljeno delo, hkrati pa nas utrjuje v tem, da bomo zavestno rekli svoj »da« za novi samoprispevke za gradnjo šol in vrtcev v prihodnjem letu.
V letošnjem letu se je začela tudi akcija volitev v svetu krajevnih skupnosti. Ta naloga je bila sprejeta z dokajšnjo mero odgovornosti, ni pa še zaključena. Če bomo dovolj upoštevali, da je krajevna skupnost samoupravna skupnost delovnih ljudi in občanov, če bomo dovolj upoštevali, da je potrebno omogočiti upravljanje vsem občanom, potem bomo imeli krajevne skupnosti, ki bodo zagotavljale hitrejši razvoj in napredek povsod tam, kjer je to potrebno.
Priča velike aktivnosti smo bili tudi v organizacijah združenega dela. Uveljavljanje določb zakona o združe-
nem delu nas je spremljalo celo leto in eni so bili pri tem manj, drugi pa bolj uspešni. Ker pa vemo, da nam predpisi sami kot taki nič ne dajo, bo zato prvenstvena naloga v prihodnjem letu: vse, kar smo zapisali, spraviti v življenje in se po tem ravnati.
Tudi na področju gospodarstva nas čakajo velike naloge. Posebno še, ker letošnji rezultati niso preveč spodbudni, saj vsa prizadevanja niso mogla zmanjšati ali odpraviti vseh vplivov, ki se odražajo v rezultatih gospodarjenja. Imeti bo potrebno dokajšnjo mero posluha pri izvajanju politike gospodarjenja, ki nam jo nakazujeta republiška in zvezna resolucija, po kateri je potrebno vso skrb posvetiti večji produktivnosti in odpravljanju vseh tistih pomanjkljivosti, ki hrome pobude in zavzetost za delo.
Hitrejše razreševanje komunalne problematike je tudi ena do velikih in odgovornih nalog v prihodnjem letu. Vodovod, kanalizacija, čistilne naprave, boljše vzdrževanje cest, nadaljnja rekonstrukcija cest bodo morali najti mesto v naših programih. O rokih za njihovo izgradnjo se bomo morali samoupravno dogovoriti. Upoštevati bomo. morali možnosti, zato pa bomo manj nestrpni, saj bomo sami določili, do kdaj je treba kaj napraviti.
Veliko negodovanja smo letos poslušali na račun oskrbe. Ta naj bi bila pereča predvsem na Vrhniki, menim pa, da je tudi v drugih krajih naše občine. Pri tem ni bila v mislih samo neustreznost prodajnih površin v smislu sodobne postrežbe, temveč tudi po-mankljiva organizacija.
Naštevanje vseh problemov in uspehov pa tudi bodočih nalog bi vzelo preveč prostora. Sicer pa to tudi ni bil namen. Želja je bila spomniti le na nekatere, hkrati pa povedati, da se uspehi venarle bili. Z razširitvijo kroga sodelujočih pa bodo uspeli v prihodnje lahko samo že večji.
Ob zaključku čestitam vsem delovnim ljudem in občanom k uspehom, ki so jih dosegli v letu 1978, v novem letu pa jim želim da bi bili prav tako uspešni .'n da bi jih vseskozi spremljala sreča In zdravje.
% hi|ftlnevu rePublike so prejeli odlikovanja predsed-iirtv republike tudi štirJe naši občani. Odlikovanja &     Je izročil predsednik skupščine občine Vladimir »rit ""ejač.
a« Janko je bil odlikovan z redom dela s srebr-IL   vencem, Terčič Cvetka z redom zaslug, za narod I b|iLebrnimi žarki> Lenaršič Matija je prejel red repu-J f   e 2 bronastim vencem, Tesar Anton pa je prejel Jf ^   2aslug za narod s srebrno zvezdo. " y, fotografiji: predsednik skupščine občine Vrhnika adirnir Mejač izroča odlikovanje Oblak Janku.
oddelek dopisne šole marksizma na vrhniki tudi letos
Idejnopolitično izobraževanje v zvezi komunistov
V zadnjem času beležimo v zvezi komunistov vedno več prizadevanj za poglobljenim Idejno-polltlčnlm izobraževanjem tako vodstev zveze komunistov kot tudi članstva. V dokumentih, sprejetih na kongresih, so komunisti In organizacije sprejeli obvezo, da je na področju idej-nopolitičnega izobraževanja na vseh nivojih organiziranja potrebno vložiti več naporov za razvoj idejnopolltlčnega usposabljanja. Ogromno vlogo pri tem imajo vsekakor komisije za idejna vprašanja In usposabljanje članov zveze komunistov pri komitejih občinskih konferenc ZK.
Tudi v vrhniški občinski organizaciji je bil v preteklem obdobju sprejet program idejnopolitičnega usposabljanja članstva, ki pa je bil zaradi nekaterih objektivnih pa tudi subjektivnih težav le delno realiziran. Že nekaj časa je namreč potekalo od zadnjega seminarja za novosprejete člane ZK, čeprav se je ravno v tem obdobju povečal interes delovnih ljudi in občanov za vstop v ZK in so osnovne organizacije ZK v tem obdobju sprejele precej novih članov. Med novosprejetimi je precejšen odstotek mladih ljudi, katerim je nujno potrebno omogočiti ustrezno in z njim prilagojeno idejnopolitično usposabljanje, kajti le tako bodo kos nalogam in obveznostim, ki so jih kot člani avandgardne organizacije delavskega razreda dolžni izvajati v svojem okolju na delovnem mestu ali v krajevni skupnosti, kjer živijo.
Ravno tako se kaže velika potreba po idejno-politlčnem uspodabljanju vodstev osnovnih organizacija ZK, katerim bo v bodoče potrebno na tem področju posvetiti veliko večjo pozornost.
Že večkrat je bilo ugotovljeno, da so za realizacijo programov idejnopolitičnega usposabljanja zagotovljena dovolj velika finančna sredstva in da je veliko večji problem zagotoviti dovolj ustrezno usposobljenih ljudi, ki bi bili v konkretni sredini nosilci idejnopolitičnega usposabljanja.
S ciljem, da bi v občini pridobili več usposobljenih ljudi za uspešnejše delo v samih 00 ZK, je komite OK ZK v sodelovanju z Medobčinskim študijskim središčem Politične šole CK ZKS že v lanskem letu organiziral na Vrhniki oddelek Dopisne šole marksizma.
Dopisna šola se je že uveljavila kot nova oblika idejnopolitičnega usposabljanja v zvezi
komunistov Slovenije. V ta namen so se v vseh občinskih organizacijah organizirali oddelki DŠM, ki so vključevali od dvajset do trideset udeležencev. Udeležence so kadrovale osnovne organizacije ZK po dogovorjenem ključu.
Izobraževanje v Dopisni šoli marksizma temelji predvsem na individualnem študiju udeležencev. Vsi udeleženci prejmejo ustrezno literaturo za individualni študij, ki jo zagotovi komite OK ZK.
Oddelek se sestaja na študijskih srečanjih, kjer udeleženci poslušajo uvodno predavanje za posamezne teme, oziroma v prisotnosti mentorja obravnavajo vprašanja iz že predelane snovi.
Oddelek se deli še na več študijskih skupin, kjer udeleženci v razpravi vsklajujejo svoja mnenja, oblikujejo skupna stališča, preverjajo znanje, skratka — predelujejo obravnavano snov.
Program Dopisne šole marksizma je izbran tako, da se slušatelj skozi štiri ločena tematska področja seznani z osnovami marksizma v filozofiji, sociologiji, politični ekonomiji, z razvojem političnega sistema socialističnega samoupravljanja, z razvojem delavskega gibanja v svetu in s socialistično revolucijo v Jugoslaviji ter z družbenoekonomskimi odnosi v jugoslovanski samoupravni socialistični družbi.
Po predelanih tematskih sklopih slušatelji opravijo testiranje, s katerim se preverijo pridobljeno znanje.
Program je tempiran na eno šolsko leto in ob zaključku prejmejo udeleženci potrdilo o uspešno opravljeni šoli.
V lanskem letu je šolo obiskovalo devetindvajset slušateljev, od Katerih je štirinajst udeležencev uspešno končalo šolo, kar kaže na to, da so v nekaterih osnovnih organizacijah premalo pozornosti posvetili kadrovskemu izboru kandidatov, kar bo potrebno v bodoče dosledno odpraviti,
V šolskem letu 1978—79 je ponovno organiziran študij na Dopisni šoli marksizma, oddelek z dvajsetimi udeleženci je pričel z delom že v mesecu decembru. Tako lahko ugotovimo, da so prizadevanja ustreznih organov za r.ačrt-nejše In kvalitetnejše idejnopolitično usposaL Ijanje v organizacijah zveze komunistov precejšnja in da lahko upravičeno pričakujemo, da bomo na tem področju v prihodnje beležili večje rezultate. R BEUERMANN
Izobraževanje delegatov
Družbenopolitično izobraževanje in usposabljanje članov delegacij je sistematično nadaljevanje graditve že začetega sistema izobraževanja in usposabljanja delovnih ljudi ter posebej članov delegacij, ki se je pričelo že v prvem mandatnem obdobju delovanja delegatskega sistema.
Dosedanja praksa je v polni meri opozorila na potrebo po nadaljnjem nenehnem ter sistematičnem izobraževanju za delegatske naloge in pravice. Odločitev Republiške konference SZDL Slovenije v dogovoru z občinskimi konferencami SZDL o nadaljnjem sistematičnem izobraževanju in usposabljanju članov delegacij v celotnem mandatnem obdobju je odsev potreb družbene prakse, posebej pa izraz prizadevanja, da v delovanju družbenopolitičnih organizacij in drugih družbenih dejavnikov zagotovimo tudi po tej poti nekatere nujne družbene pogoje za kvalitetno in učinkovito delovanje delegatskega sistema.
Temeljni program, katerega vsebino naj bi spoznali člani delegacij, vsebuje 8 tematskih področij:
— Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja.
— Delovanje delegatskega in skupščinskega sistema v družbenopolitičnih skupnostih.
— Zakon o združenem delu in bistvene naloge pri njegovem uresničevanju s posebnim poudarkom na uresničevanju družbenoekonomskega položaja delavca v združenem delu.
.— Samoupravne interesne skupnosti.
— Krajevna skupnost in občina
— Vloga subjektivnega faktorja v naši družbi
— Družbeno planiranje
— Informiranje in komuniciranje v delovanju delegatskega sistema.
Občinska konferenca SZDL, ki je nosilec akcije izobraževanja delegatov v občini, je že priredila pet predavanj za vodje delegacij in jim preskrbela temeljno gradivo (Ciril Ribičič: Skupščinski sistem v občini in delovanje izvršilne funkcije v njem, Gojko Stanič: Samoupravna socialistične demokracija), ki jim služi kot pripomoček v procesu izobraževanja. Da pa bo celotna akcija resnično uspela, se bodo morali vključiti vsi subjekti odgovorni za delovanje delegatskega sistema. Občinski sindikalni svet je prevzel nalogo, da v organizacijah združenega dela izvedejo seminarje z vsemi delegati. Steklo je tudi izobraževanje delegatov v krajevnih skupnostih. Tako bo sredi januarja v Borovnici seminar, in sicer za delegate KS in za "se delegate iz delovnih organizacij te krajevne skupnosti.
ob 22. decembru — dnevu jla
»Naše oborožene sile — Jugoslovanska ljudska armada in teritorialna obramba —sta dve osnovni obliki organiziranja delovnih ljudi narodov in narodnosti Jugoslavije za oboroženo borbo. To sta konkretni obliki uporabe Marxove ideje o oboroženem ljudstvu na današnji stopnji razvoja naše socialistične družbe, v okvirih sedanjih mednarodnih odnosov. V teh oblikah znano načelo, da je vsak državljan vojak in vsak vojak državljan, dobi svoj resnični smisel in vsebino«
(Tito)
Po svojem mestu In vlogi, po družbenem bistvu, po narodnostnem karakterju, po svoji utemeljenosti v bratstvu in enotnosti naših narodov in narodnosti, po sestavi vodilnega kadra, po privrženosti nalogam socialistične revolucije In zgodovinskemu poslanstvu delavskega razreda, ideološko-politični opredeljenosti Zveze komunistov Jugoslavije, je Jugoslovanska ljudska armada ostala prav tista armada, kot je bila pred 37 leti. Po stopnji tehnične opremljenosti, po materialnih možnostih svoje moči, po organizacijski in formacijski sestavi, po svoji borbeni sposobnosti pa je danes precej drugačna kot je bila med vojno.
Kot udarni ešelon naših obroženih sil danes Jugoslovanska ljudska armada razpolaga z najmodernejšo oborožitvijo, z visokim moralnopolitičnim stanjem svoje sestave in se je sposobna postaviti nasproti vsaki agresiji, pa naj pride s katerekoli strani. Strateški cilj naše narodnoosvobodilne borbe je bila nacionalna in socialna osvoboditev jugoslovanskih narodov in narodnosti. Zaradi uresničitve teh ciljev je bilo nujno potrebno ustvariti tako vojsko, ki bo lahko kos sovražniku in bo lahko premagala številnejšega in tehnično močnejšega sovražnika.
Izhajajoč iz teh ciljev narodnoosvobodilne borbe in socialistične revolucije, je tovariš Tito izdelal osnovna načela o oblikovanju, razvoju in organizaciji naših oboroženih sil. Ta načela, kakor piše general armade Nikola Ljubičič v svoji študiji »Splošni ljudski odpor, strategija miru«, pa so naslednja:
»Prvo, da gremo postopno in načrtno od najnižjih stopenj vojaškega organiziranja k višjim in da se oborožene sile stalno povečujejo in formacijsko združujejo, da bi se tako čimprej ustvarila organizirana vojaška sila in zgradila sodobna armada, drugo, da se boj razplamti na celem ozemlju Jugoslavije in da se v borbo čimprej pritegnejo in združijo okoli narodnoosvobodilnega gibanja delavske množice vseh narodov in narodnosti, in — tretje, da se strategijska in operativno-taktična uporaba oboroženih sil stalno usklajuje s stopnjo njihove organiziranosti in razvojem poveljevanja.«
Jugoslovanska ljudska armada se je ustvarjala in razvijala v narodnoosvobodilni borbi kot oborožena sila ljudstva, ki se je pod vodstvom KPJ dvignilo v oboroženo vstajo proti okupatorju in domačim izdajalcem, za nacionalno osvoboditev In socialistično preobrazbo države. Zaradi tega so bili v prvih oboroženih for-
macijah partizanski odredi najbolj smislena oblika vojaške organizacije in vojskovanja. Ko so se opirali na široke ljudske množice, so partizanski odredi v relativno kratkem času dosegli v prvih vojnih letih pomembne vojaške in politične uspehe in tako ustvarili pogoje za formiranje višjih oblik vojaške organizacije in za preraščanje oborožene vstaje v vsenarodno vojno za končno uničenje sovražnika v okupirani domovini.
Prelomni trenutek za nadaljnje večanje in učvrstitev oboroženih formacij med NOB je bilo znano septembrsko posvetovanje 1941. leta v Stolicah pri Krupnju, na katerem so bile sprejete pomembne odločitve za izgradnjo, razvoj in organizacijo naših partizanskih oboroženih formacij. Kmalu nato je bila 21. decembra v majhnem bosanskem mestecu Rudo, na tromeji Bosne, Črne gore in Srbije, usta-navljena Prva proletarska brigada kot jedro za na-
jugosiovanska amrada štela 800.000 borcev, uvrščenih v 52 divizij NOVJ. Enote NOV in POJ so med vojno povzročile sovražniku ogromne izgube v živi sili in v tehničnih sredstvih in z lastnimi silami, z ogromnimi žrtvami osvobodile svojo domovino. S tem je naša narodnoosvobodilna borba dokazala, da okupacija neke dežele še ne pomeni konec njene svobode in da ljudstva, ki je odločeno, da se bori in v tej borbi bztraja do konca, sovražnik ne more premagati.
Ko je govoril o skrbi naše Partije in o pravilni usmeritvi pri ustanavljanju regularnih vojaških enot, je tovariš Tito med drugimi rekel:
»Komunistična partija Jugoslavije je lahko ne samo organizirala, temveč tudi z uspehom vodila oboroženo vstajo ljudstva, ker je delavski razred dal jedro naših proletarskih in udarnih brigad, ki so postale šole za vodilni kader. To pa je lahko dosegla samo zato, ker se je v najtežjih bojih pravilno usmerila v ustanavljanje regularnih vojaških enot, to je, ustvarila je narodnoosvobodilno vojsko, s katere pomočjo se je že med vojno uspešno borila proti sovražniku, lahko pa je rešila tudi vprašanje oblasti, vprašanje zmage nad reakcijo in ustanovitve nove Jugoslavije.«
Po koncu vojne so tale pred našo armado zelo zahtevne naloge: šolanje starešinskega kadra, ustvarjanje materialnih osnov za sodobno tehnično
daljnje nastajanje drugih brigad v različnih krajih naše domovine.
Ustanovitve brigad so vnesle novo vsebino v strategijo naše narodnoosvobodilne borbe. Ko so kombinirale svoje delovanje s partizanskimi odredi, s primernim združevanjem in z manevri, so bile močnejše od sovrašnika in so držale velik del osvobojenega ozemlja. Uspehi brigad so omogočili oblikovanje divizij in korpusov konec leta 1952, tako da je pred koncem vojne
opremo in modernizacija sil. To pomeni, da je bilo treba iti od začetka. Naša industrija za potrebe oboroženih sil danes izdeluje vse od lahkega strelnega orožja do sodobnih reaktivnih letal, artilerijskih orožij, ladij, torpednih čolnov in podmornic.
Za potrebe naših oboroženih sil dela danes veliko število strokovnih inštitutov, starešinski kader pa se šola v visokih šolah. Usposabljanje je v naši armadi prilagojeno sodobnim razmeram vojaški sestav pa je vedno bolj izobražen,
kar omogoča doseganje vedno večjih i tov pri vsakodnevnem urjenju in vzgajal
Pripadniki naših oboroženih sil so v pol obdobju razvijali in negovali vse lastnosti ri volucionarne armade. Rojena v ognju reij čvrsto povezana z ljudstvom, je naša} ostala še vedno ista, kot včeraj, kot v vojnpj potrdila neprekinjen revolucionarni karakteri in ni mogla biti zunaj razvoja naših sociaj družbenih gibanj in odnosov. V njenih notrai| nosih in v življenju je ustvarjena skladno^,,
moupravnimi spremembami, z delavskim__
dom in z ZKJ na čelu, in z večnarodno s^j naše samoupravne skupnosti, kar je omog^—. se njena enotnost in borbena moč nenehno jata in bogatita z novimi kvalitetami.
V preteklih 33 letih so Oborožene sil«! domovine izredno veliko prispevale k W L domovine. V tem dinamičnem socialist* družbenem razvoju so pripadniki JLA v (L nem obdobju zgradili  In obnovili §1« 5.000km cest in 1100 mostov. Samo »n, med devetim in enajstim kongresom ZKJ |« v državi zgrajenih preko 500 km vod" trn mreže, 145 vodnih objektov, pogozden kot 2200 hektarov pogorelih površin. O tvovalnih reševalnih akcijah in pri elem nih nesrečah je pomagalo več kot 50.00^ kov in starešin. Za potrebe našega gosP^ * stva je bilo v naši armadi do danes uspo^ ( nih več sto tisoč voznikov motornih v' specialnih strojev, mehanikov, vezistov ,en carjev, mornarjev in drugih. '
Naše oborožene sile se grade in se raz"? ' okviru sistema splošnega ljudskega odpora'.
Ič
volucionarne strategije in samoupravne prakse. Utemeljen na velikih izkušnjah NO samoupravnih socialističnih odnosih, prff naš sistem splošnega ljudskega odpora ^ pogled naše družbe na vojno in obrambo & ne. Ljudska obramba je postala stalna naloi samoupravne družbe io kot taka predstavlja', vojaške organizacije, v kateri se popolnoi sničujejo samoupravne pravice in dolžnosti nih ljudi, državljanov, družbenopolitičnih sk*: in delovnih organizacij za obrambo domo^
V preteklih 37 letih se je Jugoslovanski ska armada razvila v silno udarno moč <F revolucije, v oboroženo silo, ki je uspela'' vojsko okupatorja in njegovih pomagač*" sl danes slavimo 37-letnico naše armade, i\t« leta kongresa in znamenitih jubilejev, d< ugotovimo, da je v tem razvojnem ov si naša armada na svoji poti razvoja dose<r k; membne rezultate. Pod neposrednim stvom svojega vrhovnega komandanta riša Tita je zrasla v silno in sodobno mo^ n( narodov in narodnosti in je sposobni bi ostalimi sestavinami oboroženih sil čuV vr
svobodo, mir in neodvisnost. ie
<3 N|K'2(
Končno sva le dočakala tisti zadnji dan, ko se bo javka ponovila. Kar naprej sva pogledovala na uro, ki jo je imel MIRO, in oprezala. In okoli desete ure seje na robu prikazal postaven partizan z rdečkasto brado-komandir TV 17 MALAVAŠIČ Frenk-MATEVŽ. Ne da se popisati tega srečanja in najine rešitve.
MATEVŽ naju je odpeljal na karaulo. Res je ne bi našla, četudi bi jo poskušala iskati. Zemljanka je bila dobro prikrita tam v gozdu pod Malim Jesenovcem. Zunaj pri ognjišču se je smukal najin stari znanec kurir STRNAD in nekaj pripravljal za kuho. Objeli smo se in si voščili novo leto. Res smo verjetno izgledali kot mala družinica, ki se je po dolgem času našla pri domačem ognjišču in klepeta, spraševanja in pojasnjevanja je bilo, kot že dolgo ne.
STRNAD je takoj »pristavil« lonec in nama kmalu postregel s črno kavo. Odkrito povem, ko sem popil lonček pripravljene kave, sem imel občutek, kot da pijem pravo kavo. Pil sem z užitkom, kot še nikoli in ko sem popil, se mi je zdelo, kot da bi pojedel celo kosilo. Šele STRNAD mi je pojasnil, da je kava navadna »proja«, ki jo je kurirjema priskrbela njuna sodelavka SOVA, daje sladkana le s saharinom, pa me skoraj ni prepričal.
Tako sva z MIROM prispela v svojo novo enoto in tega prihoda na TV 17 ne bom nikoli pozabil. Že prve ure sem opazil in tako je bilo tudi kasneje, da tu prevladuje pravo partizansko to-
varištvo. MATEVŽ je bil vedno enak z nami ostalimi borci, njegova odgovornost komandirja se je opazila le takrat, ko nam je dajal naloge. In še nekaj me je ob prihodu v karaulo presenetilo? Na bližnjih vejah smrek so viseli kar štirje ustreljeni srnjaki, tako da sem nehote pomislil: »Tudi lačni ne bomo!«
Tako pripoveduje MATIČEK, takrat še mlad kmečki fant, delavec, izučen mizar, doma iz Ulake pri Blokah. V gozdovih za Ljubljanskim vrhom seje pričela njegova pot TV kurirja, ki jo je potem opravljal vse do osvoboditve. Na TV 17 je deloval kot kurir do kapitulacije Italije, nato pa je bil premeščen na TV 10. Naše kraje, Vrhniko In njeno okolico, predvsem pa mnoge tedanje vrhniške aktiviste, dobro pozna in se njihovega sodelovanja s kurirji še živo spominja.
Njegovega soborca iz tistih dni zamujene javke pod Kamnim vrhom SOBKO MIROTA ni več med živimi. Nekaj pred kapitulacijo Italije je bil iz TV 17 premeščen v Suho Krajino. Proti koncu leta 1944 je kot Kurir padel v belogardistično zasedo pri Žužemberku. Rafali mitralje-zov izdajalske drhali so ga prerešetali na njegovi kurirski poti le dobrega pol leta pod osvoboditvijo. Omahnil je za vedno.
MIRO je bil domačin Iz Cerknice In partizan od maja 1942, v takrat znani MILANOVI četi nad Strmecem v bližini KOŽELJ-ŠKEGA LOGA. Dobro je poznal teren, kraje in ljudi na notranj-sko-cerknišekm področju, zato je bil tudi razporejen za kurirja TV 17. Med roško ofennzivo in po njej vse do ustanovitve Šercer-jeve brigade je pripadal 3. četi tedanjega LUKOVEGA BATALJONA, ki sta jo vodila MRLAKOV Jože iz Bistre in GOLCARJEV Janez Iz Verda. Do septembra 1942 je Imela ta enota svoje taborišče v Simonovi gozdni parceli v Bodic vrhu, nedaleč od tedanje lovske koče Bukov vrh. Kraj taborišča je danes spominsko obeležen. Takrat je bila v partizanih celotna SOBKOVA družina: brat IVAN, tudi oče in mati, čeprav že oba precej v letih.
MIROV oče, klicali smo ga Stari Sobko, je bil po rodu Čeh. Po prvi svetovni vojni se je naselil v Cerknici. Po poklicu je bil čevljar. Tudi v partizanih je čevljaril. Imeti v enoti lastnega čevljarja je bila za tiste čase prava sreča. Milanova četa je tako srečo imela. Sobko je kar naprej krpal luknje partizanskih čevljev in ni bilo ne konca ne kraja teh čevljarskih opravil. V svoji bojni opremi je poleg stare avstrijske puške nosil tudi najpotrebnješe orodje: čevljarsko taco, »kneftro«, šilo, čevljarski nož, kladivo, klešče in seveda nekaj malega osnovnih čevljarskih potrebščin. Lesenih klincev, žebljičev, čevljarske niti za izdelo-
vanje drete, raznih namazov in premazov, predvsem pa usnja' t. platov mu je vedno primanjkovalo. Partizani pa kar naprej raz" v bosi. ., t?
Jeseni 1942 sta SLAVC in intendant JANOŠ prinesla trans^ jermenje. Na Tomšičevi žagi v Gradišču na Vrhniki, skoraj
rišču močne italijanske postojanke v Polakovi fabriki (danaS^ *
n s
sta material zaplenila, da bi borcem priskrbela nove podplat«* hove dotrajane čevlje. Danes žage ni več, tu so sezidani mod<^ g novanjski bloki. Podplati iz tako udelanega jermenja so bili trdV ^ pežni, zlepa se niso raztrgali, le kakšnih koli žebljev, razen klincev, niso prenesli. Še tako dobro okovje na takih podP'■ dolgo vzdržalo, žeblji so izpadali in podplati so bili kmalu goli- l\ je z čevlji z golimi podplati na partizanskih marših, po razmoč^ zaledenelem terenu, si lahko predstavljamo. Takrat ni bilo ■ možnosti in sreen je bi tisti, ki je tako jermenaste podplate spl^. Vseeno so bili boljši, kot da hodiš bos ali z v žakljeve cunje oviti gami. Partizanski čevljar Sobko je prineseno jermenje stroK^J pravično razrezal v podplate in templance in potem čevljaril' mu materiala ni zmanjkalo.
Veliko borcev LUKOVEGA BATALJONA se ga še dob'0, minja. Ko so drugi opravljali svoje vojaške dolžnosti,8, hodili v patrole in izvidnice in druge akcije, si je Sobko * rišču za visokimi skalami uredil svojo čevljarsko dela' tam po cele dneve nabijal po svojih kolesih. Znal se je jetno, odkrito in tovariško pomenkovati z borci, ki so 9* za čevljarske usluge, a njihovim željam ni mogel ugoditi: * ti čevlje popravil, res si že bos, pa imam le še dober meW nobene »flike« in niti enega cveka. Če bodo kurirji kaj P1*'1' Vrhnike, vas bom vse »poflikal«. Njegova mešanica češi venščine s trdim, pojočim poudarkom in notranjskega m bila mnogim v tolažbo, če njihovim potrebam ni mogel Starega Sobka danes ni več med živimi. Zadnje msece življenja je nekaj časa preživel tudi pri nas na Vrhniki v novem počitka«. Kljub dobri oskrbi tu ni vzdržal. Vleklo gaje domov v Cerknico in tam je pokopan. Tudi njegova žena je že umri svoji, tedaj že kar lepi, starosti je bila prav tako partizanka. Pr je v kuhinji, prala in šivala borcem svoje enote. Oba SobK1 vojno in vse njene strahote nekako preživela in se pretolkla
(Nadaljevanje prihod
diT
JANUAR
1978
NAŠ ČASOPIS
ventivna dejavnost v iuv
POSPEŠEVANJE •j PRODUKTIVNOSTI
PrC?     (Mavske9a sveta TOZD Usnjarna Vrhnika, s katero so ježili 35-letnlco ustanovitve nove Jugoslavije In 8. kongres JeW* 8mdlkatov Jugoslavije, so nekaterim članom kolektiva tudi priznanja In nagrade za tehnične Izboljšave in ko-ih C*1** Predloge.
rac
Idi
)0
hf""" Predloge.
pj| kratek čas, odkar velja pra-Bflpk o inovacijah je pokazal, da ,vlbila odločitev pravilna, da >ofeg izumov in tehničnih izbolj-"t bolj stimulativno nagradijo >»P koristne predloge. S temi b«Wacijami so racionalizirali do-^ene faze proizvodnega pro-" izognili so se nabavi dragih wl«ervnih delov iz izvoza in jih žbfjdomestili z dokaj enostavnimi i ipačimi deli.
staJClani kolektiva so se aktivno
el'
vključili v iskanje boljših rešitev, vendar želijo, da se še večji krog ljudi vključi v te napore. Prizadevajo si, da bi se inovacijsko delovanje usmerilo tudi na področju tehnologije, kjer so možnosti veliko večje kot na ostalih področjih in tako še bolj pospešili produktivnost in kvaliteto dela.
Nagrade so prejeli Alojz Partl, Andrej Zupančič, Anton Malavašič, Stane Matlčič in Milan Pavlin.
novo zgrajeni stanovanjsko-poslovni blok s/7 na klisu sprejel srečne stanovalce__
RAZDELJENI KLJUČI
Organizacije združenega dela In druge organizacije — kot kupci stanovanj v bloku S-7 so tik pred Iztekom starega 1978. leta lahko razdelile ključe 32 težko pričakovanih stanovanj svojim delavcem In občanom.
Organizacije, ki so uspele odkupiti stanovanja v bloku S-7 so naslednje:
— Samoupravna stanovanjska skupnost Vrhnika
— Industrija usnja Vrhnika
— Lesnoindustrijski kombinat »LIKO« Vrhnika 1 stanov.
— Služba družbenega knjigovodstva Vrhnika
— Osnovna šola Ivan Cankar Vrhnika
— Osnovna šola Janez Mrak Vrhnika
— Notranjski zdravstveni dom Vrhnika
V imenu Samoupravne stanovanjske skupnosti Vrhnika je ključe razdelil predsednik Izvršilnega odbora Skupščine stanovanjske skupnosti Vrhnika Turk Marcel. Ob tej priliki je poudaril, da je 16 stanovanj odkupljivih iz sredstev družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu ter da je Izvršilni odbor v letošnjem letu dal izreden poudarek dodelitvi stanovanj mladim družinam, saj je od skupnega števila odkupljenih stanovanj kar sedem dodeljeno mladim družinam. Stanovalce je tudi pozval, da naj pazijo na dodeljena stanovanja kot na lastna, saj so sredstva za nakup teh stanovanj solidarno prispevali vsi delavci naše občine. S tako solidarnostjo so nekaterim omogočili, da so danes dobili res lepa in udobna ter družinam primerna stanovanja.
Istočasno pa je tov. Turk tudi pozval vse stanovalce, da se aktivno vključujejo v gospodarjenje s celotnim blokom in da izvolijo svoje predstavnike v hišni svet in svet
16 stanov. 10 stanov?
1 stanov. 1 stanov. 1 stanov. 1 stanov.
stanovalcev v krajevni skupnosti in da s svojim aktivnim delovanjem pomagajo krepiti in še nadalje razvijati samoupravo na področju stanovanjskega gospodarstva.
Ob koncu je tov. Turk še zaželel vsem srečnim stanovalcem dobro počutje v novih stanovanjih ter srečno in uspehov polno novo leto 1979.
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST VRHNIKA
Predsednik Izvršilnega odbora Samoupravne stanovanjske skupnosti Marcel Turk je občanom izročil ključe novih stanovanj
,rffl
J U BI LE VRATARME
/■ f Leta 1953 je bil položen temeljni kamen za novi lesno-indu->.m Arijski kombinat v Borovnici. N pobudo Občinskega koml-lalf *«Ja ZK takratne občine Borovnica, so to gradnjo izglasovali jd delavci žage in zabojarne na Bregu na enem Izmed svojih se-fl Jankov. Takoj se Je začelo z gradnjo novih objektov, temeljni J ^arnen pa je položil takratni direktor LIP LJubljana Marolt
m
Anton.
J
nj   Leta 1957 je bila otvoritev 1 k°ve mizarske delavnice,8. fe-rtf Druarja 1958 pa jebila otvoritev , Vratarne. Tako letos praznu-qV lerrio 20 let proizvodnje vrat ali ^0 let obstoja vratarne. Sam začetek proizvodnje rat je bil zelo primitiven. ,„ . O nadaljnjem razvoju vra-r > 'Srne sem imel naslednji pogoji y°r z dolgoletnim šefom vra-sH 'arne — tov. Rebolom. i <?   kdaj je bil večji porast proi-i if Podnje in kakšni so bili ukrepi tfi *a to?
njl Leta 1961 je bila nabavljena i ii* 2?Va večja stiskalnica za sti-J LKanJe vrat — takozvane Mi-% ^oma. Kapaciteta je bila 24 kril Jteuro. Seveda je bilo tu mnoge 2. v pri ugotavljanju časa sti-par>ja, kakor tudi sama obde-^va. Tako se je obraz vrat vršil ya formatni krožni žagi po dol-
*!ni in širini. Izwtine za ključav-["co so se izdelale na verižnem razkarju.
kako je bilo v tem času z de-'°vno silo?
..Kar se tiče delovne sile ni i h''°težav- Vsa delovna sila je m bila iz okoliških krajev in ni bilo (A J^jih težav za priučitev. Ljudje g\ ®° bili bolj zainteresirani kakor danes, kajti vzpodbujala jih je ^'la razvoja tovarne, uspeh in } *elja po večjem osebnem dogodku. Danes ni opaziti po-
obrezovalka Torvvage in stroj za vdolblenje nasadil VVeche. Takoj se je povečala proizvodnja in kvaliteta, kajti tako smo dokončno prišli na strojno obdelavo vrat. Začela so se delati vrata Typ LI KO. Ta ti p vrat se je izdeloval približno 3 leta, nakr smo prešli na navadne klasične podboje. Proizvodnja se je dvignila za 100%. Plan je bil 30.000 vrat letno. Zaposlenih je bilo 40 — 50 ljudi.
Kakšna je bila razvojna pot vratarne naprej, na primer v naslednjem letu?
Leta 1963 smo prešli iz sestavljenega slepega in vrhnega furnirja na razne plošče, kar je občutno povečalo kapaciteto kril na stiskalnici in seveda s tem celotno proizvodnjo.
Na prehodu na strojno obdelavo vrat je bil kot smo slišali močan porast proizvodnje. Da bi bila izdelava vrat popolnoma strojna smo se odločili za nakup novih strojev in to večstranski skobelni stroj in ve-člistna krožna žaga — takozvani amarikanar. Kaj smo pridobili s tem?
Ponovni porast proizvodnje od 10 do 15 %. Ta porast se je planiral in več ali manj tudi dosegel vsako leto. V kolikor ni bil plan dosežen je bil glavni vzrok pomanjkanje surovine (npr. vezane plošče) ali slično. Z nabavo večstranske in večlistne krožne žage se je povečala proizvodnja izdelave sredic in zmanjšal izdelavni čas vrat. Proizvodnja se je večala, istočasno tudi kvaliteta.
Kdaj se je porajala zamisel za formiranje oddelka lakirnice vrat?
Mislim, da je bilo to leta 1966-67. Tovarniški prostori so se adaptirali in leta 1968 je že začela obratovati lakirnica. Kupili so se stroji Capea—to je polivalni stroj in brusilka Hes-
SVEČANA SEJA DELAVSKEGA SVETA
V decembru je borovniška vratarna praznovala 20-letnlco obratovanja. Ob tej priliki se je sestal delavski svet temeljne organizacije Tovarne vrat na svečani seji, kjer so najzaslužnejšim delavcem v vratarni podelili plakete za uspešno dolgoletno delo.
seman. Delovna sila je bila vzeta iz vseh delavnic obrata. Težave so bile velike, kajti bili smo brez izkušenj. Vztrajno in požrtvovalno delo mojstrov in zaposlenih je kmalu rodilo sadove in prišli smo na kapaciteto 1400 polakiranih vrat mesečno pozneje pa že 2800 — torej 100% več. Kako je bilo s podboji?
J *6bne zagnanosti pri delu, kajti
i plovne sile je iz vseh krajev wj _^9oslavije z različnimi delov
[j"hi navadami ali bolj na kratko Plovno disciplino. , Obrez vraf je bil na formatni *rožni žagi, izdelava vdolbine *a ključavnico na verižnem r*zkarju itd. Kakšen je bil v r'anu novi ukrep za povečanje ^oizvodnje? ,2e v naslednjem letu (1962) jeseni se je nabavila dvojna
V novi vratarni — strojna linija z zmogljivostjo tristotisoč vratnih elementov letno.
Leta 1969 smo začeli iskati kooperanta za podboje in tako sklenili pogodbo s podjetjem Alples iz Železnikov. Kooperanta smo iskali zaradi pomanjkanja jelovega lesa v domačem revirju. Seveda — hoteli smo s tem tudi povečati proizvodnjo.
Kdaj se je porodila zamisel o rekonstrukciji nove vratarne?
Leta 1974 so se za to odločili ne le samo delavci vratarne, temveč vsi delavci DO LIKO na svojih zborih. Če smo hoteli v korak naprej z drugimi sorodnimi podjetji, smo morali preiti na novo tehnologijo oziroma novo strojno postrojenje. Tudi stara lakirnica ni bila več kos zahtevam tržišča. Po odločitvi DS in delovnih ljudi o rekonstrukciji s s se takoj začeli zidati novi objekti in dobavljati stroji. Tako je poleti 1976 začela obratovati nova lakirnica, katera ima visoko kapaciteto, kakovost pa na visoki višini. Tako lahko lakirnica danes po raznih prestanih težavah polakira 4.000 podbojev in 10.000 kril mesečno.
Julija 1977 je začela obratovati še strojna linija vrat, ki ima zmogljivost 300.000 vratnih elementov letno.
Da so težave v vratarni vemo vsi in o tem ne bi govoril. Kje je vzrok težav tudi vemo. Novi ljudje z neizkušnjami se menjavamo vsak dan. Pred rekonstrukcijo je bilo zaposlenih v vratarni 112 — 115 ljudi, danes pa jih je 150 — 160. Ne le delavci vratarne, temveč prav vsi moramo biti zainteresirani za uspeh vratarne in pomagati strokovnemu kadru kolikor je le mogoče. Delovna disciplina, zaloga materialov in repromaterialov bo morala biti zagotovljena sicer ne bo dosežen uspeh. Vratarna je naš največji TOZD in moramo ga čim prej uvrstiti rr.ed tiste, ki delajo uspešno, izvršujejo planske naloge, in uspešno konkurirajo tržišču.
To je bil kratek pogovor s tovarišem Rebolom.
Delavcem tovarne želimo ob 20-letnici obstoja obilo uspeha v njihovi temeljni organizaciji jim jim za jubilej iskreno čestitamo. Ravno tako lahko ob tej priliki ugotavljamo tudi to, da bo v mesecu marcu drugo leto praznovala 15-letnico obstoia vratarna na Verdu.
MARTINČIČ FRANKO
Kaj povedo statistični podatki o kraju zaposlitve
naših občanov
Zavod za statistiko je v mesecu marcu leta 1977 opravil popis zaposlenih po kraju bivališča in kraju zaposlitve, po strokovni izobrazbi, področjih dejavnosti in po osebnih dohodkih. O tem popisu so sedaj objavljeni prvi podatki, nanašajo pa se na stanje 31. 12. 1976. Med njimi je nekaj zelo zanimivih.
Naši občani so zaposleni v 23. občinah naše republike in v 3. občinah drugih republik. Od skupaj 6.595 zaposlenih občanov jih je izven občine zaposlenih 3.025 ali 45,9%. V Ljubljani jih je zaposlenih 2.895. Med vsemi zaposlenimi občani je 47,8 % žena, med zaposlenimi v občini 51,2%, med zaposlenimi izven občine pa 43,8%.
Zanimivi so podatki o migraciji strokovne izobrazbe.
		Od tega zaposleni	
		izven občine	
	Vseh zaposlenih		
Stopnja izobrazbe	občanov	št.	% •
— doktor znanosti	10	10	100
— magister	6	5	83,3
— visoka	176	128	72,7
— višja	196	106	54,1
— srednja	1.017	606	59,6
— nižja	482	291	60,4
— visokokvalificiran del.	272	155	57,0
— kvalificirani delavec	1.903	1.090	57,3
— polkvalificirani delavec	1.341	372	27,7
— nekvalificiran delavec	1.192	262	22,0
Skupaj	6.595	3.025	45,9
Na razpolago so tudi že podatki o migraciji po področjih dejavnosti, vendar nam že navedeni povedo precej. Ob tolikšnem pomanjkanju strokovnih delavcev (o tem govore podatki o nezasedenih delovnih mestih z zahtevnejšo izobrazbo in o neustrezno zasedenih delovnih mestih) se jih toliko vozi na delo v druge občine. Iz gornjih podatkov tudi vidimo, da je migracija višja, čim višja je strokovna izobrazba.
Zanimivi bi bili tudi podatki o tem, koliko delavcev prihaja na delo v občino in od kod prihajajo. Ti podatki še niso objavljeni. Ocenimo lahko le, da je po stanju 31.12.1976 prihajalo na delo v našo občino 831 delavcev, saj je po podatkih Skupnosti za zaposlovanje na ta dan bil v občini zaposlen 4.401 delavec.
Res je škoda, da vsi podatki Se niso obdelani in objavljeni. Mnoaim organizacijam in organom bi koristili pri ocenjevanju stanja in pri nHhovih odločitvah. Gotovo Je, da se migraciji delavcev ne da zogniti, vendar ako velika, kot je v naši občini, najbrž res ni opravičena Koliko je pr takšni migraciji nepotrebne izgube časa za potovanja na delo in z dela
meSK S* PreV°Č.nih S,:°Sk0V in k0lik0 i* stanovanjskih pro' S E d791 P'°blemi' ki v zv«i s takSno migracijo nastajajo. Z»nlmlva bi bila analiza, k. bi na takšna in podobna vprašan a odgovorila Škoda pa je, da so podatki toliko stari (že dve leti) in da še sedaj ni na voljo vseh, ki so bili ob popisu zbirani. 1
F. ŽUŽEK
L
krvodajalci proslavili 25-letnico
V letu 1978, |« minilo 25 let, odkar je bilo pod okriljem Rdečega križa organizirano prostovoljno krvodajalstvo v Sloveniji. Od takrat Je krvodajalstvo doživelo neverjeten razmah. Na tisoče ljudi vsako leto prostovoljno In zastonj daruje svojo krt za vse, ki Jo potrebujejo, ki so v nesreči; za matere v porodnišnicah, za tiste, ki morajo na operacijo, za žrtve prometnih ki drugih nesreč Itd. Dolga Je vrata Ustih, ki M brez te dragocene tekočine ne preživeli, ki Jih ne bi več videli na njihovih delovnih mestih, ne v krogu njihovih družin. Zato mora biti dolga In sicer mnogo daljša tudi vrata tistih, U kri darujejo. In teh Je, na srečo In po zaslugi Rdečega križa, vsako leto več, kajti tudi potrebe po krvi so vsako leto večje.
Tudi Vrhnika v tej humani akciji ne zaostaja, nasprotno, lahko je za vzgled drugim, saj je na Vrhniki lepo število krvodajalcev in tudi delovne organizacije so za krvodajalstvo pokazale veliko mero dobre volje in razumevanja.
V tem jubilejnem letu so se širom Slovenije zvrstile mnoge proslave,
katerih namen je bil še bolj dvigniti krvodajalsko zavest, dvigniti čut za pomoč bližnjemu, spodbuditi solidarnost med ljudmi itd.
Tudi na Vrhniki Je bila organizirana taka proslava, ki Je izredno lepo uspela. Proslava Je bila v soboto, 25. novembra 1978 v Can-
V Jordanovem kotu hitro rastejo nove hiše. Temu razvoju pa ne sledi komunalna opremljenost. Imajo novo trafo postajo, tudi odvoz smeti je delno urejen. Največji problem je kanalizacija, saj na projekte čakajo že več let. Po prvotnih načrtih naj bi se odplake izlivale v odprti odtočni jarek in nato v Cornovec. To pa je Vodne skupnost zavrnila, ker ni bila predvidena čistilna naprava. Sedaj kaže, da bo projekt kmalu končan in tako rešeno vprašanje kam spustiti odpadno vodo.
Krajani tega kota ne stojijo »križem rok«. Urejajo cesto in zamenjujejo propustne cevi. Pesek za na-sutje je plačala KS, delo pa so opravili sami.
Fotografija priča o resnem in pohvale vrednem prostovoljnem delu krajanov Jordanovega kota.
Predsednik KS Log LUDVIK ROŽNIK
karjavem domu na Vrhniki. Bila Je skrbno pripravljene, saj so tekle priprave celo leto. Že spomladi Je bil formiran odbor, ki Je potem vodil priprave In skrbel za nazadnje tudi za nemoteno Izvedbo same proslave. Na proslavi so bila podeljena republiška In obšinska priznanja najbolj zaslužnim krvodajalcem in organizatorjem krvodajalstva. Priznanja so bila tako republiška kakor občinska.
v kulturnem delu programa je s svojim ubranim petjem poskrbel za prijetno vzdušje moški pevski zbor Parketarne Verd. Nastopili so tudi recitatorji in godbeniki iz osnovnih šol Ivana Cankarja, Janeza Mraka in Borovnice. Krvodajalci in drugi so bili pevcem iz Verda iskreno hvaležni, da so se odzvali vabilu in tako veliko doprinesli k temu, da je proslava tako lepo uspela. Izredno toplo so sprejeli tudi recitatorje in godbenike iz osnovnih šol. Lepo so se vključili v proslavo in pohval iti je treba tudi vodstva šol, ki tako posredno vzgajajo bodoče krvodajalce.
Med krvodajalci, ki so prejeli priznanja so bili tudi taki, ki so darovali tudi 20-krat kri, pa taki, ki so jo darovali trideset In večkrat, vse do takih, ki so jo celo šestdeset-krat. Mnogi pa krvi ne morejo darovati, ker so bolni ali prestari, so pa že dolga leta organizatorji In pobudniki krvodajalstva. Prav je bilo, da so tudi ti prejeli priznanja. Tako se bodo vsi še z večjim veseljem oprijeli dela na tem humanem področju.
Priznanja so dobile tudi delovne organizacije. Sest med njimi jih je prejelo republiška priznanja. Finančno so proslavo podprli: Občinska skupščina, IUV in občinski sindikalni svet.
Proslave so se udeležili vsi najvidnejši predstavniki občine in s tem dali Rdečemu križu in krvodajalcem polno priznanje. Dvorana je bila nabito polna in republiški sekretar RK Slovenije je dejal, da je bila to ena najlepših proslav v Sloveniji ob priliki petindvajsetletnice prostovoljnega krvodajalstva.
Po proslavi je bila v mali dvorani Cankarjevega doma skromna zakuska in prijateljski pogovor.
Ob slovesu so si krvodajalci zaželeli: Na svidenje 19. in 20. decembra na krvodajalski akciji.
IVAN MALAVAŠIČ
SPOŠTOVANI NEZNANI VOZNIK (VOZNICA)!
Se še spominjaš nedelje, 10. 12.1978, kosi okoli 19. ureobra-čal-a svojega jeklenega konjička pred gostilno »Pri Kranjcu«?? O, seveda se! Saj si moral-a dobro občutiti sunek, ko si z odbijačem zadel-a sprednja vrata Wart-burga na voznikovi strani, ki je stal lepo parkiran ob strani ceste, za drugim avtomobilom. Prepričana sem, da si občutil-a, saj ni tako lahko prestaviti avto, kot si ga moral-a ti, če nisi hotel-a, da bi bila škoda pri VVartburgu še večja.
Veš, še to naj ti povem, da je VVartburg še zelo mlad — niti leta še nima in je bil do 10. 12. brez »praske«!
Na koncu se naj vprašam, kaj bi kdo drug od voznikov (voznic) naredil na tvojem aii mojem mestu??
Na tvojem prav gotovo isto... Kaj pa na mojem (bi se odpeljali domov s težkim srcem, kot sem se jaz)?... Taki smo pač vozniki.
delo aktiva kmečkih žena
Več strokovnega izobraževanja
Decembra so se zbrale predstavnice kmečkih žena na red-* letnem sestanku, kjer pregledajo delo Aktiva kmečkih žena v f teklem letu ter naredijo program za prihodnje leto.
Sestanek je otvorila tovarišica Pavla Verbič predsednica aktiva,1 sklopu KZ Vrhnika in pospeševalne službe že več let uspešno deW-Tovarišica Cilka Umek mentorica aktiva, je nakazala, kako naj j" Aktiv še naprej razvijal, da bi pritegnil čim več žena k sodelovanju vseh področjih.
V preteklem letu Je bilo organiziranih več predavanj na tem* so ženam najbolj blizu. Zanimivo Je bilo predavane o upof motenih strojev, rabi ekonom lonca in o zatiranju plevela. Z* marec nas Je obiskalo Mestno gledališče In dvorana je bila p* zasedena. Organiziranega Meta v Savinjsko dolino se je ud* žilo okrog 100 žena, ki so z veseljem doživljale to prijetno In" rlstno »ekskurzijo«. .
Izrazile so željo po še več predavanjih na razne teme, s kateri* srečuje naša žena vsak dan. Želele bi tudi več stikov s kulturo, tjj obiskov v gledališču in operi, ki bi bila primerna za kmečko ženo. jj govorile so se, da bodo organizirale ekskurzijo, ki jih bo seznani« kmečkim turizmom. V počastitev dneva žena pa bodo odšle na is* Kumrovec, kjer si bodo ogledale Titovo rojstno hišo in kraje kme* uporov. d
V razpravi so žene izpostavile tudi vprašanje starostnega v rovanja kmetice. Nekatere kmetice so že starostno zavarov« vendar jih je še premalo. Temu je vzrok predvsem premajhen* hodek na kmetiji. JULKA FORT"'
_;__I
Najstarejša krajanka Lukovice — Ivana Pleški
PO SESTANKU SZDL V BOROVNICI
Neresni smo un naša sila
se spremenila nam bo v nič,
če taki bomo,
sapiensa homo
kar brž pobere naj hudič!
Bomo čakali,
da drugi zbrali
se bodo, delali za nas?
Mi godrnjali
tam za vogali
bomo potihem in na glas.
FRANČIŠKA CELARC
Dne 26. 10. 1978 je v Lukovici št. 11, KS Dragomer — Lukovica praznovala visok življenjski jubilej 90. obletnico rojstva — najstarejša krajanka Ivana Pleško. V krogu družin sina in hčerke, vnukov in pravnukov je obujala spomine na pokojnega moža, na trdo življenjsko pot v času vladavine Avstroogrske, za časa stare Jugoslavije in na obe svetovni vojni. Spominjala se je tudi prvih let po zadnji vojni, ko je bilo treba obnavljati domovino, opustošeno od vojne, vendar je bilo življenje v svobodi popolnoma drugačno. Že dolga leta živi s sinom in njegovo družino v zadovoljstvu in tudi krepka je ter poprime še za marsikatero delo. Ob njenem jubileju sta jo obiskala predstavnika družbenopolitičnih organizacij in KS ter ji poleg priložnostnega darila iskreno čestitala Želimo ji še več visokih življenjskih jubilejev.
KRAJEVNA KONFERENCA SZDL Dragomer — Lukovica
Kdaj bo obljuba postala resničnost?!
Snežinke so se lovile po nebu. Bilo je pusto megleno vreme, ko sem vstopil v mogočno stavbo ob Tržaški cesti. Toplo je bilo v kuhinji tovarišica Konjič Ajše in srčno sem bil sprejet. Vse je bilo pospravljeno, vse na svojem mestu in tako je zmeraj, kadar ima človek priliko obiskati tovarišico Konjičevo. Zagledal sem se v njene oči. Bite so motne, nekam kalne, po pripovedovanju pa solzne in objokane.
..j Ajša Konjič se je rodila 5. maja 1929 v Brčkem. V svoji rani mladosti, še kot otrok, je morala od doma — služit si kruh. Bilo je težko, a z marljivo delavnostjo seje prebijala. Ob trdem delu je spoznala svojega bodočega moža, s katerim sta po poroki 17. januarja 1951 odšla v Ribnico. Vsak po svojih močeh sta delala, ustvarjala in se borila za boljši kos kruha. V svojem delu sta videla boljši jutrišnji dan, ne vedoč, kako težkim uram, polnim življenjske krutosti gresta nasproti. Ko sta uvidela, da v Ribnici ni dovolj kruha zanju, sta na jesen leta 1959 prišla na Vrhniko. Treba je bilo začeti znova. Nikogar nista poznala, le nekaj malega je bilo prihrankov, a hrepenenje po boljšem življenju ju ni pustilo obupovati. Tovarišica Ajša je vztrajno iskala stanovanje, dasiravno mnogo dni zaman. Ničkoliko noči je trudna prebedela, na koncu koncev pa sta z možem našla skromno stanovanje na Stari cesti št. 7. Zaprta sta bila med debelo vlažno zidovje. Okna in vrata so.bila pre-perela in kurjava v stanovanju nekaj neznanega. Sanitarij ni bilo in zatohlost te je omamila, kadar si vstopil. Trinajst zim so šipe krasile bele rože, ki jih je risal mraz, a nihče se ni vprašal, kako shajata, kako vendar moreta živeti v takih razmerah.
Nihče nI videl zgaranih rok tov. Ajše, nihče ni hotel videti žalostne strani njenega obraza, toda radi sojo imeli vsi, ker Je znala delati marljivo kot čebela. Leta 1962 se je tov. Ajša zaposlila v vrtcu, sprva kot snažilka, pozneje kot varuška. Mnogo generacij vrhniških otrok je šlo skozi njene roke, marsikateremu je »očistila zadnjico« in ga nahranila, danes se tega
noče nihče spomniti, le malokdo jI zna biti resnično hvaležen. Ta delovna žena Je delala naprej in še danes dela, za vsako delo zna prijeti, akoravno zanjo in za njenega moža še danes nI posijalo sonce sreče. Sonce kot da noče prodreti oblakov...
Zadnjih nekaj let boleha mož, kar je za požrtvovalno Ajšo Konjič še ena skrb več. Leta 1975 je bil njen mož invalid III. kategorije, danes pa je 100 % invalid. Nobenih dohodkov nima in kdo ve kje in kako bi živel, če ne bi bilo prizadevne, neizmerno potrpežljive žene. Medtem ko si mnoge matere privoščijo zabavo ali počitek, ponavadi tovarišica Konjičeva pridno dela. In prav tu je problem. Dasiravno je stanovanje ob Tržaški toplo in urejeno, ima cel kup pomanjkljivosti. Mnogo premajhno je. Kopalnice ni nobene in lahko si mislimo, koliko volje mora imeti žena, da ne pusti moža, 100 % invalida, neumitega ali v nemarnosti. Čevlji so v vrsti lepo zloženi, obleke visijo na okenjskih kljukah ali stolih, ker pač ni prostora, kamor bi jih lahko obesila. Stranišče je po zaslugi delovne Ajše lepo urejeno, akoravno ga uporablja več ljudi, med njimi tudi taki, ki ne poznajo vseh človeških manir.
Kopalnica, ki je ni, premalo prostora in mož invalid, ki bi moral imeti prostor zase, so vzroki, da Je tovarišica Konjićeva pred tremi leti oddala prošnjo za novo stanovanje. Namesto dejanj je vrhniška stanovanjska skupnost ostala pri obljubah. Vsako leto so obljubljali stanovanje In vlekli tovarišico Konjičevo za nos, dali in storili pa niso ničesar. Seveda, letos je bila povsem ista pesem: »Od stanovanja nič, obljuba, drugo leto sigurno! pa je zopet obveljala. Delovna žena nima' časa preudarjati vsako zavrnjeno prošnjo In se nI pritoževala, temveč je znala potrpeti in čakati. Debele solze so ji tekle po licu, ko mi je pripovedovala, kakšne Igre se gredo na vrhniški stanovanjski skupnosti, pokazala mi je svoje
zgarane roke, moža invalida in ugotovim sem, kako preobremenjena je.
Letos so ji sicer ponudili stanovanje v solidarnostnem bloku, ki je bilo že rabljeno. Velikost je bila 36 kvad. m če bi mož hotel imeti svoj prostor, bi morali pregraditi dnevno sobo. Bilo je že skoraj vse domenjeno" a ko je tovarišica Konjičeva uvidela, kaj so dobili drugi prosilci, se je stanovanju odpovedala. Povprašal sem predsednika SS Vrhnika tovariša Marka Isteniča, kako je s tem stanovanjem in kako z obljubami. Dejal je: »Tova-rišici Konjićevi ne moremo dati enakega stanovanja kot drugim, ker takega pač nimamo. Sicer je tuti to, ki smo ga ji nudili dobro, samo pregradili in obnovili bi ga. Zakaj nismo dali v to stanovanje katere drugih družin, je pa težko vprašanje.
Sicer pa, ona je prosila, da bi bila kje v pritličju zaradi moža, a takih želja ji trenutno ne moremo izpolniti. Drugo leto pa bodo taka stanovanja in prepričan sem, da ji bodo ustregli...«
Tako Je končal tovariš Istenič In zanimiva je njegova obljuba, kajti na stanovanjski skupnosti so že tri leta prepričani, da bo tovarišica Ajša Konjič dobila stanovanje, pa ga še danes ni. Očitno je, da žena, ki že od leta 1962 dela v vrhniškem vrtcu in ki ima za seboj obilico težkih ur življenja in le malo srečnih, ne zasluži stanovanja?! Povsem jasno je, da je s svojim delom našemu kraju ogromno zapustila, grdo pa je, da v naši občini delovnemu človeku tako malo nudimo. Vsi znajo izkoriščati samo delovno silo, le malokdo pa naredi odločilen korak, da se delovnemu človeku nudi vsaj osnovne pogoje za človeško življenje. Naj se zamisli, kdor ima svoje stanovanje, ali je ta odnos do žene pravičen ali ne? Vsekakor, da ne...
Tovarišica Ajša Konjič dela dopoldne v vrtcu, potlej doma skuha možu kosilo, nakar gre popoldne pospravljat kulturno skupnost za 150 tisočakov, po osmi uri zvečer pa pospravlja še glasbeno šolo za 120 tisočakov, vsak dinarček spravi na kupček, za stanovanje pravi, v upanju seveda, da bo v naslednjem letu obljuba postala resničnost.
Vsekakor razumem tudi stanovanjsko stisko na Vrhniki, vseeno pa ne morem mimo njenih prosečlh oči, mimo delovne postavice tovarišica Ajše Konjič, ki jI zapiramo vrata v lepše življenje. Težko je, če se človek počuti kot izmeček sodobne družbe, polne ljudi, ki
hočejo Imeti svoj »prav«. Ta njihov »pri* tudi ta, da tovarišicl Ajšl Konjič lahko j rabljeno stanovanje, ki ga naj bi pregradi11 namnožili prostore.medtem ko se drw prosilcem kaj takega ne more zgoditi. Pohv gre vrtcu, ki se je zavzel za stanovanj«1 Ajše Konjič, čeprav bi lahko napravili še * saj žena, ki toliko let dela »dobro stvar« v( čini, stanovanje resnično zasluži.
FRANCI Tfl»'
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST JE SPOROČILA
Izvršilni odbor skupščine Samoupravni stanovanjske skupnosti je na podlagi 29-člena Pravilnika o pogojih in merilih za dO' deljevanje najemnih stanovanj zgrajenih5 sredstvi za družbeno pomoč v stanovao)' skem gospodarstvu Samoupravne stano1 vanjeke skupnosti Vrhnika obravnaval pri' tožbo tov. K jnjič Ajše na prednostno listo* dne 5.10.1978 na seji 30.10.1978 in ugC tovil sledeče:
»V pritožbi navajate, da dodeljeno st8' novanje za vas ni sprejemljivo, ker je prf majhno. Stanovanje obsega sobo, kuhi' njo, kopalnico in sanitarije v skupni povf šini 36 kvad. m. Nadalje navajate, da bi vas odgovarjalo stanovanje z dvema s<y bama iz razloga, ker je vaš mož težji b°l' nik. Tak bolnik potrebuje svojo sobo.
Izvršilni odbor je celotno zadevo Konj"' Ajše proučil ter sprejel sklep, da zaenkft5' njej ne more dodeliti dvo-sobnega stane vanja, ker z njim ne razpolaga. KonjičeV se obvesti, da se v dodeljeno stanovanj8 vseli in si začasno pomaga s pregraditvi)" sobe.
Izvršilni odbor se bi pismenozavzel, daj' bo ob prvi ugodni proliki omogočil prešel'' tev v zanjo ustreznejše stanovanje.«
IZVRŠILNI ODBOf1
_>
__>
99999999999
fav nenavadno, kako hitro je f! 2adnji teden pred novim
hrlr° slabe9a vremena, '°"°v° ugibanje ali bo sneg za gtrovo, obračuni za leto, ki . 'eKa' Številne voščilnice z 'mi že|Jami, nakupi inodlo-)e ^mo preživeli zadnjo s° gotovo botrovali našemu leto prelomnici starega v
a"aše najmlajše je bil dedek oIVrtcu a« v šoli, pri mamici, o ovn  Pa morda se kJe. prav
m0 r,naJvečje vesel'e in p°-
e^°,Ž'Vetje- Vsve^ otroš-
0 Sutja 5S K6"693 in iSkrivega 0 L1*' aa bl ne smeli kar tako
^Svk°,etne9aveselJanaših 3 ^ajših. Dedkova častitljivo*
^okor°hK0,n°st. s katero ponudi *°m bonbone ali jim da dahneta malčkom še dolgo v fj*«* spominu. L„ a"karjevem domu so se Ll?/ nvrstile predstave za
iJeLT°St0re'kisoJihokro-VrvT atjana-Jože in Brane, . . Ponedeljek prvi prišli »vrtič-trd Sl' kl so le bili sposobni ke T     ak' so si ogledali av tn[amsko i9|ico ' risanke, ice in° S0 si lutke. dramske ledaii 4risanke organizirano P obei°,rocina razredni stop-Il8hah°,Sn0VnihŠ01; Predstave » lih rT   09'edali tudi učenci
5 tia kHred°V- Gotovo vas za' i^C^l Se je Postavil na
«tkovnraar,eVf9ad0map0le9 »naav 9    9'edališča Jože
UDin 12 LJublJane? Dramska
Mna osnovne šole Janeza
jo na j° vodi MirJam, sestav-usr!°*čenke višjin razredov, arnsk* ° Predstavila dve kral '9r'Ci in sicer Revolucijo ačoJestvu bombonov in Do-Usd i 90 na P°tePU- Skupini tošč 2 resnim delom in s p ivoufno °9ro ustvariti prijetno
? UdrT? V2dušJe še v krajevni ££nSt,,Blatna Brezovica, v 3>     ni skupnosti Borovnica in v
Cerknici, kjer so imeli dve predstavi.
Tudi na razredni stopnji so pripravili prijetno presenečenje. Neukrotljivi navihanci, na »premieri« pa pravi igralci, so se pod prizadevnim vodstvom tovari-šice predstavili v igricah Krivi dinar in Petrov pujs.
Prav prijetno, na koncu že nepogrešljive uvodnike na klavirju, je pripravil Blaž. Slišali smo lahko vrsto znanih melodij, poleg teh pa gotovo še katero njegovih.
Učenci osnovne šole Ivana Cankarja so tudi pripravili novo-' letni program in z njim obiskali otroke v KS Zaplana in v temeljnih organizacijah združenega dela.
in dedek Mraz! Kako pa je bilo z dedkom Mrazom? Najprej težko! Kako in kje dobiti človeka, ki bo pripravljen ves teden preživeti v Cankarjevem domu, vse popoldneve v tem zadnjem tednu, ko vsak skuša nadomestiti zamujeno in poskrbeti za kar najboljše počutje, v času, ko še iščeš kaj izvirnega za darilo ali za pod zob in, ko nehote že cel teden praznuješ in se veseliš! Na uho naj povem, da smo morali imeti kar tri dedke, da so lahko obdarili otroke v Cankarjevem domu, v KS Podlipa, v KS Li-gojna in KS Sinja gorica. Stane st., Jože in Tomo so osrednjo osebnost novoletnih dni in otroških pričakovanj predstavili dobro in z vso resnostjo, ki sodi k tej vlogi. Mislim, da je prav, da to povemo in tudi vrednotimo. Ob tej priložnosti naj se zahvalim še vsem tistim, ki so s svojim sodelovanjem pripomogli, da je praznovanje potekalo brez večjih spodrsljajev.
Ob slovesu mi je dedek Mraz povedal še tole: »Naslednje leto bi rad vsem otrokom prinesel enaka darila, ker imam vse
enako rad. Po enaindvajsetih slovenskih občinah je že tako, če bi bilo naslednje leto tudi pri vas tako, bi bilo hudo prav!
Pa nasvidenje, otroci!«
Ob rob novoletnemu vzdušju pa še tole: v torek, 26.12. 78 ob 20. uri je v Cankarjevem domu gostoval TRIO LORENZ. V dvorani je sedelo trinajst (13) ljudi. Uvodnik se je glasil takole:
»Pozdravljam vas... bratje Lorenz so koncertirali že po vsem svetu... odlična igra... bleščeče ocene... polne dvorane... priznanja... Tokrat je vsebina temeljito pripravljenega uvodnika izzvenela, kot ironija in oster posmeh izvajalcem, PREDVSEM PA Vrhniki in Vrh-ničanom. Taki smo: ti, jaz in oni!
In zakaj tako?! Najbrž premalo znano ime — LORENZ, ali ne?
M. R.
zanimanje šolske mladine za čipkarsko razstavo
Več pozornosti čipkarstvu
Pred kratkim je bila na Vrhniki razstava kljekljane čipke. Razstava je bila tri dni v Domu upokojencev, priredila pa sta jo podjetje »Dom« ter Odkup. posl. Vrhnika, kl obstaja na Vrhniki že 20 let. V teh treh dnevih se je zvrstilo okrog 950 obiskovalcev. Največ je bilo šolske mladine, ki je z velikim zanimanjem ogledovala prelepe izdelke. NI pa bilo med obiskovalci starejših občanov; kljub obvestilu v Delu In po radiu ter plakatom izgleda, da se mnogi ne zavedajo, kako pomembna je ta dejavnost v domačem in svetovnem merilu. To je pač umetnost, ki jo pozna ves svet, izdeluje pa kljekljane čipke le malo držav, med njimi je na prvem mestu Jugoslavija. O rem pričajo številne diplome in priznanja, ki jih je dobila naša klekljana čipka na svetovnih razstavah. Veliko zaslugo za te uspehe ima prav podjetje »DOM EXPORT«, ki dobavlja Iz inozemstva potreben sukanec ter izvaža Izdelke, ki pomenijo milijonske devize. Na stotine naših žena in deklet se trudi, da ohranja to umetnost.
Namen te razstave je bil približati ljudem delo, ki je med vsemi ročnimi deli nekaj posebnega. Zato bi se res vsi morali potruditi, da se to
delo ohrani in tudi dobi med nami mesto, kot mu pripada. Marsikaj bo še treba storiti, da se zagotovijo boljše cene, možnost zavarovanja delavk in v šolah več načrtnega pouka v krožkih. Le tako še imamo upanje, da se to ne bo izrodilo, kot mnogi že obetajo, nihče pa ne ukrepa. V resnici še ni prepozno, le več bi morala storiti naša družba.
Je pa to delo tudi s socialnega stališča velikega pomena. Samo v podjetju »Dom« dobijo klejljarice za svoje delo več kot 130 milijonov din na leto. To je velikanska podpora vsem tem delavkam, ki so večinoma že ostarele ter socialno ogrožene. Pred kratkim so se cene dvignile za izdelke do 30 %, tako da bo ta številka še narasla. Upam, da se bo le marsikdo zamislil nad tem, da člpkarstvo te ni tako nepomembno ter zasluži več pozornosti posebno sedaj, ko se pripravljamo za pouk v šoli in morda tudi za starejše, če bo dovolj prijav.
JULKA FORTUNA Objavljamo tudi številko vstopnice, ki je bila izžrebana in katere lastnik se še nI javil. To Je št. 198. Nagrajenec naj se oglasi na naslov: Julka Fortuna, Smrečje 6.
SPOMINI NA STRICA
V spominih na otroška leta mi pogosto oživita podobi mojih dveh stricev, strica Toneta in strica Johana. Bila sta polbrata mojega očeta. Vendar srica Johana nisem tako pogosto videla in se ga ne spominjam tako dobro. Tisti pa, ki so strica Johana dobro poznali pravijo, da je njegov edini sin Janez prav takšen. Stric Johan je z druži-nico živel na Drenovem griču.
Oba, stric Tone in stric Johan sta med vojno darovala svoji mladi življenji za domovino. Stric Johan je umrl v taborišču smrti nekje v Nemčiji. Usoda strica Toneta pa je bila drugačna in tesno povezana z ljudmi in okoljem naše vasi. Zato se mi je še volj globoko vtisnila v spomin.
Stric Tone je bil dobrega srca. Vedno je bil nasmejan in dobre volje. Jemal me je v naročje in bila sem vsa srečna, kadar je prišel. Spominjam se tudi njegove poroke in kako sta z ženo Ivanko prihajala iz Dra-gomerja domov k materi in seveda tudi k nam. Bila sta srečen mlad par, kovala sta
načrte na bodočnost in se veselila življenja. Moj oče jima je tudi dal svet za hišico in pričela sta graditi.
Potem pa je kar iznenada postalo vse drugače. Prišla je vojna. Ljudje so postali tihi in zaskrbljeni. Tudi stric Tone ni bil več tako brezskrbno vesel kot včasih. Kadar sem mu posedela na kolenih, je bil tih in zamišljen, ni mi več obetal, da mi bo naredil lepe lakaste čeveljčke, tnkšne, kot jih ne bo imela nobena druga punčka. Vedno pogosteje je prihajal domov v Bevke k materi. Z materjo sta imela skrivne pomenke in zmeraj se mu je mudilo naprej. Z veliko težko torbo v roki je odhajal. Večkrat me je tudi poslal, da naj pogledam, če so kje v bližini hudi možje s puškami. Ker smo se Italijanov vsi bali, se mi to ni zdelo prav nič čudno. Potem je ponavadi izginil za vrtovi. Zdaj pa vem, zakaj se je prav on še bolj bal od nas. Hodil je v Bevško šolo, kjer je šival in krpal čevlje za partizane. Zato se je zelo bal izdaje. Zgodilo se je česar se je najbolj bal. Ko je hotel nekega dne po opravljenem delu oditi iz šole domov, so šolo obkolili Italijani. Vendar se mu je posrečilo, da se je prebil skozi gost sovražnikov obroč in zbežal. Tekel je čez
obronke njiv za šolo in pribežal do domačega travnika »Zaloke«. Tam pa so ga pokosili številni sovražnikovi streli. Ni samo slovenske zemlje ali zemlje njegove vasi pojila njegova mlada kri. Na grudi svojega rodnega doma je pustil življenje in jo pokropil s svojo krvjo. Kadarkoli smo ili in smo še na tem travniku, vedno vidim strica Toneta, vsega prestreljenega s široko odprtimi in začudenimi očmi.
Tam pa, kjer naj bi stala njegova hišica, so razpakali cementni temelji. Zasuli smo jame med pregradami in zaorali čez. Spet je samo njiva »Zaježami« In zdi se, kot da nikoli ni bilo strica Toneta ali pa učiteljice Sivke.ki je bila tudi ujeta tistega nepozabnega dne 25. 8. 1942.
In kot da ni bilo vseh tistih premnogih žrtev vsepovsod po naši •domovini. Življenje teče dalje in mudi se nam, mi pa tako radi vse to pozabljamo. In vendar niso pozabljeni. Njihov skupni grob na Drči, kjer poleg strica Toneta in učiteljice Sivke počivajo še mnogi drugi, krasi mogočen spomenik. Posebno ob dnevu mrtvih in rojstnem dnevu naše republike, devetindvajsetem novembru, spomin nanje vedno znova oživi.
Tudi v Bevkah pred spominsko ploščo pionirji in mladina ob vseh pomembnih praznikih naše domovine prižigajo lučke v njihov spomin s cvetjem krasijo spominsko ploščo.
Po vseh cestah naše lepe domovine so ljudje obuti v prelepe čevlje strica Toneta. Ni umrl zaman, saj je v polni meri izpolnil obljubo, dano malemu otroku. FRANI JAPEU
novosti v Cankarjevi knjižnici
AmR0°KOVNE KNJIGE
vov^ & S' Koritnik: GradnJa    preureditev hle-
Baiec v ", Kdzensko Pravo ; Brehm /,agode
Brfile? iv": Vel'ka knJ'ga ° živalih
..   J • '.ajedavci in zajedavskc bolezni domačih ;    živali J Butic M • \a i
Cern .. " lv,arketing v združenem delu
Fi'ipičLDr,A!e,r!ija
Grw ,," ^'edalisce, kultura, družba
Jer^nF 7feri,nkVaČkam0 zardeli p" , f,loZHf,Je znanosti
Kmetij^;,zbrani ,eksti
Kola'N Snr0Čnik
•• rrogramske smernice predšolske vzgoje v
krajevni skupnosti Mal'm'nSiva'»^urdo
McWh    °mski 'eksikon
kordoT & S' Greenberg: Guinnessova knjiga re-
^rha^'^ M': Kmečko gospodarstvo na Slovenskem ^unitićR P°pravila kmetijskih strojev R°tar J      Udobja jugoslovanskega filma R°zrnanv UmcvanJu pripovedništva • Šet;„ ■       Delovna razmerja v združenem delu siincI • t i--na    "-melji samoupravnega sistema informira-
'nc p,: Dialektika v razvoju sistema socialističnega Samoupravljanja
•• Morala za vsakdanjo rabo. Temelji filozofije 7 , ""arksizma Ravnik v hiši
LEPOSLOVJE Mia«Hnsko:
A^Uah >■ & T, Zajec in tri opice Jhr-h< V, Lupinica £7k F-: Peter Klepec
"Per F.: Poslednji Mohikanec urwood C), Kazan I      ' v' « J.: Mizica, pogrni se Kov'-v " SrccanJe s povodnim konjem
v,c K,: Zgodnje zgodbe
Muster M.: Snežek Makarovič S.: Mačja predilnica Pavček T.: Juri Muri v Afriki Snoj J.: Hišica brez napisa Spomin na otroštvo 2 Suhodolčan L.: Piko Dinozaver Vujačič M.: Kako dremljejo krokodili
Za odrasle — slovensko:
Kranjec M.: Ćarni nasmeh
Rezek B.: Cesta na mejo
Lokar D.: Cankarju na rob
Fritz E.: Okruški sveta
Kne M.: Popisovanje in rondo
Košuta M.: Pesmi
Snoj J.: Pesmi
Strniša O.: Pesmi
Župančič ().: Pesmi za Berto
Prevodi
Ajar E.: Bronte C Christie A
Življenje pred seboj Shirlev
: Mačka med golobičkami. Hcrkulovi podvigi. Nič ni tako skrito Cialente F.: Štiri dekleta VVieselbergci' Fischer M. S.: Hiša dragoncev Heinlein R. A.: Tujec v tuji deželi
Hilbert V Heller .1.: Kapor M. l.evvis S.: Lagerkvist P
Pavji ponos Nekaj se je zgodilo Foliranti. Zapiski neke Ane se pri nas ne more zgodili V gosteh pri resničnosti
fo
Mcrle R.: Vojna Paretti S.: Carodejna ladja Raes H.: Zapisani usodi Rey P.: Operacija <>U 1 Scaduto A.: Bob Dvlari Sands F.: Charli in Oona
V srbohrvaškem jeziku:
Buck P. S.: Živa trska. Tri kćeri gospode l.ijang. Ponosilo srce. Božji ljudi. Mandala. Jedan brak. Skriveni cvet. Drugovi bogovi.
VRHNIKA NEKOČ IN DANES
Vrhnika na Ogrinovi sliki iz leta 1882 je Vrhnika Cankarjevega otroštva. Majhno trško naselje, obdano s polji, nežno položeno med notranjske griče. Fotografija iz maja 1978 (foto Marjan Clglič), kaže, da se je kraj razrasel pravzaprav na vse strani enakomerno, ne da bi izgubil svoje osnovno vzdušje. Med hišami je ostalo zelenje sadnega drevja, tudi košati kmečki kozolci so še posejani med njimi. Tovatniški dimnik v ozadju pa le priča o drugačnem življenju, ki utriplje v tej na zunaj še vedno rahlo zasanjani, mehki Vrhniki.
999999999999999999999^
tek republike
ŠTEVILNA UDELEŽBA
Tako kot vrsto let nazaj, je tudi letos ZTKO Vrhnika organizirala v počastitev dneva republike »TEK PO ULICAH VRHNIKE«. Kljub hladnemu in meglenemu vremenu, se je teka udeležilo presenetljivo veliko število tekmovalcev-rekreatorjev. Nastopili so tekmovalci: ŠŠD Polet OŠ H. Bračiča (Bistrica pri Tržiču), ŠŠD Ivan Cankar Vrhnika, ŠŠD Janez Mrak Vrhnika, ŠšD Borovnica, Osnovne šole Šmartno pod Šmarno goro, Gimnastična sekcija Oš Vide Pregarc Ljubljana, Partizan Pir-niče, Sindikat OŠ Janez Mrak Vrhnika, Parketarne Verd, Be-linke Ljubljana, TIskarne MK Ljubljana, Partizan Grosuplje, IUV Vrhnika, JLA Vrhnika 5312, Novinar Ljubljana, Atletski klub Ljubljana, Smučarji iz Vrhnike, Vnanjih goric, Ilirske Bistrice, Domžal, Borovnice, Dragomerja, Ljubljane, Stare Vrhnike, Loga in Naklega.
Tekmovanje je potekalo nemoteno, saj so poleg redarjev — amaterskih športnih delavcev, veliko pomoč nudili miličniki Postaje milice Vrhnika ter uprava doma JLA na Vrhniki.
Tudi gledalci, za katere moram reči, da se jih je zbralo lepo število, so s svojo prisotnostjo potrdili koristnost tovrstnih manifestacij, še bolj pa bi jo, če bi na njej večina tudi nastopila.
Po kategorijah, so se posamezniki uvrstili takole: Mlajši pionirji:
1. Valjavec Maks
2. Ogrin Borut
3. Žagar Tomo Starejši pionirji:
1. Stanovnik Miran
2. Petkovšek Matjaž
3. Mrzlikar Marko
ŠŠD Polet Bistrica ŠŠD IC Vrhnika ŠŠD Polet Bistrica
ŠšD I. Cankar Vrhnika ŠšD Borovnica ŠŠD J. Mrak Vrhnika
Mlajše pionirke:	
1. Japelj Polona	ŠŠD J. Mrak Vrhnika
2. Rihar Branka	ŠšD I. Cankrar Vrhnika
3. Krivina Brigita	ŠŠD J. Mrak Vrhnika
Starejše pionirke:	
1. Radeš Meta	OŠ Šmartno pod Šmarno goro
2. Brož Branka	ŠŠD Borovnica
3. Štalc Nevenka	ŠŠD Polet Bistrica
Mladinci:	
1. Grbec Boris	Dragomer
2. Suhadolnik Stane	Borovnica
3. Smerajc Andrej	Domžale
ČLANI:	
1. Smole Janko	Borovnica
2. Luteštnič Marjan	JLA
3. šivic Ciril	Borovnica
Članice:	
1. Polak Silva	Partizan Pirniče
2. Grom Dada	Stara Vrhnika
3. Grom Boža	Parketarna Verd
Veteranke:	
1. Grom Mateja	sindikat OŠ J. Mrak Vrhnika
2. Vogrinc NuŠa	Parketarna Verd
3. Suhadolc Jana	OŠ J. Mrak Vrhnika
Mlajši veterani:	
1. Stermenszkv Andrej	sindikat občine Vrhnika
2. Legvart Jože	Tiskarna MK Ljubljana
3. Gabrovšek Janez	IUV Vrhnika
Starejši veterani:	
1. Jošt Alojz	Naklo
2. Kovač Štefan	Vnanje gorice
3 Kovač Franc	Vrhnika
A. P.
»srečno in zdravo« vsem v domu počitka_
OBISK MLADIH PRI OSTARELIH
Konec decembra smo mladi obiskali oskrbovance v počitka. Resnično toplo je človeku pri srcu, če ima priliko Ijati s starejšimi ljudmi. Veliko zanimivih in poučenih stvai povedati »stare mame«, ki so občutile veliko tegob življei sebno dobrodošle pa so zgodbe »dedkov«, ki znajo ole šegav način priklicati spomine na preteklost.
Pohvala gre vrhniški mladini, da se je spomnila na stare, rj osamljene ljudi. Tem obiskom, s katerimi razveselimo oskrbov^ Domu počitka, moramo v bodoče posvečati še več pozori*fuji
vrn
časa.
Zavedati se moramo, da se bobneči valovi mladosti kot kOnji in tudi zlati plodovi jeseni še tiho umikajo nekam v cML; To naše življenje, kolikokrat ga hočemo ujeli
izginjajo... iu lun civijbhjv, nunnum01 ya iivbnnu ujw«-i
mi, da bi spoznali njegovo resnico... Mnogokrat ga utrgal" vrtnico, ki Jo občudujemo, a ta kmalu ovene. Oveneli M slednjič vztrepečejo v novi pomladni sapi, nam pa v rokal vadi od življenja ostane samo trnje.
Zato je prav in lepo, da se mladi večkrat spomnimo starejših, njihovih hladnih mislih se v tisočerih barvah bleste kristali in V kapljah padajo nanje naši novi ideali... FRANCI f
v blatni brezovici široka zasnova d mladih
V počastitev praznika dneva republike je bila v Sinja gorici proslava s slavnostnim govorom, nastopil pa je tudi ženski pevski zbor In recitatorji. Pri pripravi celotnega programa in pri udeležbi na proslavi j« aktivno sodelovala mladinska organizacija. Žal pa v Sinja gorici nimamo primernega prostora, da bi se proslava lahko udeležili vsi krajani, kar se je poznalo tudi v udeležbi starejših krajanov.
Posebna zahvala gre direktorju Opekarne, ki Je razumel politične organizacije in s humanim odnosom omogočil, da sa je v njihovem prostoru vršila proslava ter razni drugi sestanki KS. Ob tej priliki žalimo krajani Sinje gorice celotnemu kolektivu mnogo uspeha v letu 1979.
T. C.
delo 00 zsms vrhnika
V PROSTEM ČASU
Kot vemo, je KS Vrhnika največja KS v občini. To pomeni, da imamo v tej KS največ mladincev — preko tisoč (1000), od tega je vključenih v osnovno organizacijo samo osemdeset (80) mladih. Seveda to ne pomeni, da osnovna organizacija ne deluje, ravno obratno, ves čas se preko raznih oblik dela trudimo, da bi privabili v naše vrste čim več mladih in to predvsem preko klubske dejavnosti. Čudimo pa se njihovi nezainteresiranosti, saj se nam pogosto dogaja, da Je klub odprt, v njem pa ni mladih. Mnogo mladih raje poseda v Mantovi, kot pa da bi svoj prosti čas prebili v mladinskem klubu ob različnih aktivnostih kot so: šah, različne družabna igre, gledanje televizije, poslušanje glasbe, aktualni pogovori itd. Poleg tega pa imamo vsak mesec klubski večer z najrazličnejšo tematiko
(glasba, kultura itd)
Seveda delujemo tudi na ostalih področjih. Aktivno se vključujemo v krajevno samoupravo, prirejamo lokalne delovne akcije, sodelujemo z jugoslovansko ljudsko armado (ekipa, sestavljena iz vojakov in čla-
nov naše osnovne organizacije je bila občinski prvak na kvizu »Mladost v pesmi, besedi in spretnosti«, na regijskem tekmovanju pa smo bili tretji). Aktivno se udejstvujemo v športnih dejavnostih (zelo dobri rezultati na mladinski športni olimpiadi). Se-
veda je še mnogo drugih oblik dela, vendar, če bi hotel našteti vse, bi porabil še veliko papirja.
Vse mlade Vrhničane obveščamo, da je mladinski klub odprt za vsakogar, ne samo za dol čeno skupino mladih. Seveda se v klubu ne dogajajo nikakršne »čudne« stvari, kot se marsikje sliši.
Mladinski klub je odprt za vse mlade In za vse tiste, ki se počutijo mlade, ob naslednjih dnevih:
V Blatni Brezovici je mladih med 14 in 27 letom 55, kar je sede] odstotkov vseh vaščanov, le 30 pa je včlanjenih v 00 ZSMS. Od aktivnih le 20 mladincev, kar je 67 odstotkov. To je nekaj številk stvu, ki ilustrirajo tudi delovanje mladih.
Mladina iz Blatne Brezovice deluje že vrsto let. Posebno aktivn« po osvoboditvi. Imeli so dramsko skupino v sodelovanju z g' društvom. Pripravljala je igre in druge kulturne prireditve. Ta akti' trajala od leta 1962. Nato je do 1972 leta vladala neaktivnost, ^^t ponovno reorganiziran aktiv mladih. Ponovna aktivnost je predvi sluga šestih mladincev, ki aktivno delujejo še danes, na vseh p", družbenopolitičnih dejavnosti, krajevni samoupravi in v društvi
končana. Zaradi pomankaf.
Začetek reorganiziranja delovanja
— torek
— petek
— sobota
od 19. do 21. ure od 18. do 21. ure od 17. do 20. ure A. P.
je bil težak, ker nas je trlo več problemov. Ti problemi so bili predvsem prostorski, finančni in kadrovski. Isti problemi nas več ali manj tarejo še sedaj. Žal se od začetka ni veliko spremenilo na bolje.
Leta 1972 smo sprejeli sklep, da naslednje leto začnemo z gradnjo košarkarskega igrišča. Prirejali smo prireditve in s tem pridobili prva sredstva namenjena za igrišče. S prostovoljnim delom stalne delovne brigade smo utrdili močvirsko zemljišče, denar za asfaltiranje igrišča pa smo dobili od TTKS. S tem so bila osnovna dela
narja smo okolico igrišči! urejati leta 1977.
Letos smo začeli z d«11 nogometnem igrišču. Up«1 bomo kmalu končali s tem1 V načrtu imamo še \it igrišča za najmanjše.
Dela bi prav gotovo potekaj je, če bi dobili za to name'1' nančna sredstva. S tem bi* delež prostovoljnega dela Od začetka našega delaj danes nismo prejeli nikakršn*! stev za tekoče potrebe. 2*1 moramo prislužiti sredstva sj pa imamo široko zasnovo d* sredstev ne gre.   UMEK ('
I
Usnjar jesenski prvak
Končan je jesenski del prvenstva Notranjske v nogometu. Po pričakovanju je postal jesenski prvak Usnjar, isto število točk pa je osvojil Dragomer. Na tretje mesto se je uvrstila ekipa Stare Vrhnike ki zaostaja za vodilnima ekipama samo za dve točki. Najbolj zanimivi so bili boji v zadnjih dveh jesenskih kolih, ko so se med seboj pomerile najboljše ekipe. V petem kolu sta na Vrhniki igrali ekipi domačega Usnjarja in Stare Vrhnike. Gostujoča ekipa je vodila z 2:1 vse do 78. minute, ko je bila dosojena enajstmetrovka za domačo ekipo. Igralec Pavlovič Je zanesljivo streljal z bele točke. Tri minute pred koncem je vratar gostujoče ekipe izpustil nenevarno
žogo in igralec Krečkovič je povišal rezultat na 3:2. Usnjar je imel na tej tekmi veliko sreče, saj bi po prikazani igri ekipe Stare Vrhnike zaslužila vsaj točko.
Naslednjo nedeljo sta v zadnjem kolu igrala na Vrhniki največja kandidata za osvojitev jesenskega naslova prvenstva Dragomer in Usnjar. Po enakovredni igri sta se moštvi razšli z neodločenim rezultatom.
V zaostali tekmi prvega kola je bila v Borovnici odigrana tekma Liko : Dragomer. Domačini so nastopili nekoliko oslabljeni, kar so gpstje izkoristili in visoko zmagali s 4:1.
Rezultati: 6. kolo: Dragomer: Rakek (vet.) 3:0, Liko Borovnica 5:3, Cerknica : Rakek
0:0, Usnjar : Stara Vrhnika 3:2.
7. kolo: Usnjar : Dragomer 1:1, RaK(! Stara Vrhnika 0:2, Borovnica : Cerknica' bb, Rakek (vet.) : Liko 1:1.
Zaostala tekma 1. kola: Liko 1:4 Lestvica:
1. Usnjar 7   5   2 0
2. Dragomer 7   5   2 0
3. St. Vrhnika 7   4   2 1
4. Liko 7   2   3 2
5. Rakek 7   12 4
6. Cerknica 7  12 4
7. Borovnica 7   3  0 5
8. Rakek (vet.) 7  0   3 4
DragO1" s
21:3 19:4 20:8 13:16 5:9 8:16 9:22 2:19
PETKOVŠEK
URNIK VADBE, V ŠD PARTIZAN NA VRHNIKI							
	Ura	Ponedeljek	Torek	Sreda	Četrtek	Petek	Sobota Nedelja
i.	16.—17.	KOŠARKA M. selekcija pionirke	CICIBANI IN CICIBANKE tisti, ki ne hodijo v VVZ	KOŠARKA II. selekcija pionirji	KOŠARKA II. selekcija pionirke	KOŠARKA II. selekcija pionirji	Čas do 11. ure je rezerviran za tekme II. selekcij v KOŠARKI
2.	17.—18.	ATLETIKA selekcije	CICIBANI IN CICIBANKE tisti, ki ne hodijo v VVZ	SMUČANJE selekcija ter cicibani in cicibanke	NOGOMET II. selekcija J. Mrak	SPLOf NA TELESNA VZGOJA mlajši pionirji in pionirke	
	18,—19.	NOGOMET II. selekcija I. Cankar	REKREACIJA TOZD	REKREACIJA TOZD	SMUČANJE mlajši pionirji in pionirke starejši pionirji in pionirke mlajši mladinci in mladinke	ATLETIKA selekcija	od 11. do 12. ure REKREACIJA TOZD
4.	19.—20.30	KOŠARKA kadeti moški	KOŠARKA kadeti ženske	KOŠARKA kadeti moški	KOŠARKA kadeti ženske	REKREACIJA člani nad 30 let t	
5.	20.30-^-22.	REKREACIJA ženske do 30 let	REKREACIJA ženske nad 30 let	REKREACIJA košarka ŠD Partizan	REKREACIJA TOZD IUV	REKREACIJA člani do 30 let	
Vrhnika, 11. decembra 1978 .      ■                      i   *   Hi   )        <     ..... .							ŠD PARTIZAN VRHNIKA
V počastitev 29-. novembra, dneva republike, smo mladi ZSMS Stara Vrhnika v četrtek, 30. novembra, dopoldne orgaf' Združenem domu na Stari Vrhniki, prijateljsko srečanje z voj^ dinci iz VP 5312-10 iz kasarne Ivan Cankar.
Pomerili smo se v namiznem tenisu, šahu in streljanju z^i puško. Tekmovanje je bilo zanimivo in na dokaj visoki kvalitet1. ^ Gostje so zmagali v šahu s 3:1, v namiznem tenisu in strelj3 .• smo zmagali domačini.
Dogovorili smo se za še tesnejše sodelovanje, predvsem t nem in kulturnem področju, ter z veseljem sprejeli povabilo z* '
PETERNEL $ \
OBVESTILO
Obveščamo občane, da smo s Komunalnim podjetjem ^(,' nika dosegli dogovor glede cen dnevnih kart vlečnic na Lil"*1. -.  Vsi člani smučarskih klubov v občini Vrhnika, bodo dneV karto lahko kupili za ceno: 60,00 ND. ,
v smučarski klub Vrhnika se lahko vpišete vsak dan poldne in vsak ponedeljek in sredo popoldan od 17.00 do 1" ure v prostorih ŠD Partizan, Vrhnika Tržaška c. 9. J
SEKRETAR ZT£| ALOJZ PETERA-
Rr5yARl978
NAŠ ČASOPIS
7
EgjJAVA, odjava ali sprememba stalnega ali začasnega prebivališča
ne d„ m,° v casu- ko človek ne more več Iz kraja v kraj in tam prebivati, Čiti v u S^°'° Priso«nost prijavil. Že, če žalimo na potovanje, preno-v spisati v?in a" zasebnih prenočiščih smo dolžni svojo navzočnost Jboli «11V knl'9° gostov. Kamorkoli bomo šli po svetu, povsod so po-J»«M»nSraJ enakL Tudi Pri 1,88 imamo zakonito določilo o evidenci 0DC8n<>v in o registru prebivalstva, ki obvezuje vsakega >%Dram   k Dr|l8vitl oziroma odjaviti stalno prebivališče, nadalje aKHiča i*?    naslova stanovanja v kraju svojega stalnega prebiva-St i       28C8»no prebivališče. H na  ,.prebivališče in naslov stanovanja je treba prijaviti v osmih dneh M »„I i   02irorria spremembe stanovanja. Občane, stare manj kot 18 oV staniL-   ni Pr'javiti ali odjaviti starši ali skrbniki oziroma tisti, pri katerih
" jStanilio'     L/" r"ciii vujciviii Sldisi dll oMUl HM u^liuma UOU, pil nmviin
»tujino m '      Potuje v tujino za več kot 3 mesece ali se izseli za stalno v Vrnitev °ra odnod Pojaviti oddelku za notranje zadeve, preden odpotuje, t k rZ Pa priiavi,i v 48 urah po povratku. A 2« i8Va 8,aln«9a prebivališča
^oh^ 7avo s,alnega prebivališča je pristojen oddelek za notranje zadeve
t| ,p°ane Vrhnika, Tržaška 1, soba 7.
t4 ■ « odjavo sta potrebni:
■ J      vl09a. ki je takse prosta,
* is n^0sebna izkaznica na vpogled '
ihf < Odjavo se opravi takoj.
\ Vna«** st8ln*9a prebivališča
iihiji 2a   ..0Dcini opravi prijavo isti upravni organ kot odjavo, i vf  — PflJavo stalnega prebivališča so potrebne: ,    ~ v|oga, ki je takse prosta. Prijavljenec je dolžan povedati vse podat-
i\      ke. ki jih referentka zahteva,
J   ~ osebna izkaznica na vpogled,
D ~ ,° Pomembno je tudi potrdilo o odjavi prejšnjega stalnega prebili valisča,
~~ Prijavljenec je tudi dolžan predložiti referentki stanovanjsko po-i2. Prii£?dbo iz katere je razvidno, da ima zagotovljeno bivanje. ,AC gl)ava se opravi takoj.
m OdriL1nilemba nas|ova stanovanja v kraju stalnega prebivališča
41 opravi, ? 2a no,ranJe zadeve ugotavlja, da vsi občani, ki se preselijo ne določa  8 obvezr|osti in ne prijavljajo upravnemu organu v roku 8 dni kot W rov „!?on spremembe naslova stanovanja. Zato imamo veliko prime-Jl 2ne,očnih naslovov.
m '  a spremembo naslova stalnega prebivališča sta potrebni:
»i      - n  I3' ki je ,3kSe Pr0S,a'
2. Snro6     izkaznica na vpogled. ^n(k_  ^ememba naslova se opravi takoj.
č. Prijava začasnega prebivališča
1. Pri prijavi začasnega prebivališča moramo razlikovati dve obliki prijave:
— prijava gostov za krajši čas v gostinskih in zasebnih lokalih, ki oddajajo sobe za prenočišče,
V teh primerih izpolni prijavo dajalec prenočišča. Državljan pa je dolžan ptedložiti osebno izkaznico.
— prijava državljanov, ki ostanejo na območju občine dalj časa in stanujejo v samskih domovih, zasebnikih ali pri sorodnikih; v tem primeru opravi prijavo lastnik samskega doma ali občan, ki je sprejel državljana na stanovanje, v določenih primerih tudi državljan sam (da predloži stanovanjsko pogodbo lastnika stanovanja).
2. Prijava začasnega prebivališča se opravi takoj.
3. Prijava začasnega prebivališča je obvezna:
— pri občanih, ki oddajajo sobe za plačilo,
— za osebe, stare nad 16 let, ki se m unijo zunaj kraja svojega stalnega prebivališča več kot 15 dni, vendar ne pri občanih, ki oddajajo sobe za plačilo,
— za osebe, ki so na obisku pri ožjih sorodnikih v kraju njihovega stalnega prebivališča, če se mudijo v tem kraju več kot 30 dni,
— občani, ki oddajajo sobe za plačilo, morajo prijaviti goste s kopijo iz knjige gostov najpozneje v 12 urah po njihovem prihodu.
D. Odjava začasnega prebivališča
1. Odjavo začasnega prebivališča opravi ista oseba, kot je opravila prijavo.
— Za odjavo začasnega prebivališča je potrebno, da oseba, ki se odjavlja pove referentki v oddelku za notranje zadeve datum odhoda, ki ga vpiše v obrazec odjave.
2. Odjava začasnega prebivališča se opravi takoj.
E. Potrdilo o stalnem prebivališču
Potrdilo o stalnem prebivališču izda oddelek za notranje zadeve občine Vrhnika.
1. Za izdajo potrdila je potrebna:
— vloga (predpisana in kolkovana z 7 din upravne takse).
2. Potrdila dobi občan takoj.
To informacijo dajemo z namenom seznaniti občane o njihovi ob-. veznosti in da opozorimo tiste občane, ki niso prijavili spremembe prebivališča, da to opravijo čim preje.
V naslednji številki bomo objavili informacijo s področja prometa.
ODDELEK ZA NOTRANJE ZADEVE
pfll
■"hnika.3 ^ 0(^'^ovanJa m priznanja Skupščine občine RAZPISUJE
Ć8Činp°vlagi 9- člena Odloka o podeljevanju priznanja ob-
0 ,c Vrhnika
Si Priznanje občine Vrhnika — plaketa pisatelja Ivana Cankarja« za leto 1979
i PrbPis"i po8°i' '» navodila za oblikovanje ter dostavo predlogov: ,a jjebne ja na Področju gospodarstva podeljujemo za dosežene po-4#»oeknUSpehe ,raJnejšega pomena v razvoju samoupravnih in družbe-2a6rgan(0msk'h odnosov, v organizaciji in vodenju temeljnih ter drugih
1 s&nje      * zd™ženega dela, če so ti uspehi odločilno vplivali na izbolj-d# Prjif^darjenja ter na utrditev njihovih razvojnih perspektiv, ./ene d"3"^ na Področju družbenih dejavnosti podeljujemo za dose-Jesne k,,, ne usPehe na področju vzgoje in izobraževanja, kulture, te-
nosti č re> zdravstva, socialnega varstva in ostalih družbenih dejav-pravnih6 ^ li usPehi odločilno vplivali na izboljšanje dela in samou-Dravnih •  nosov v posamezni panogi družbene dejavnosti, v samou-
' tneljnju !nteresnih skupnostih, društvih, krajevnih skupnostih ali v te-nih de" m druS'h organizacijah združenega dela na področju druzbe-
.    Prj Javnosti.
Varnos1,,^3 na P°dročju ljudske obrambe, družbene samozaščite in
občin, KPodelJuJemo za posebne uspehe, dosežene na teh področjih v i/a >ZredneVnih skuPnostih, temeljnih organizacijah združenega dela ra!VanJubr t Zaslu8e in uspehe Jugoslovanske ljudske armade pn utrje-
nem in (atstva 'n enotnosti, sodelovanja v družbenopolitičnem, kultur-,oltSrečah jnP0rtnem življenju občine; ob pomoči pri naravnih in drugih ne-
Sti občan3 posebne uspehe na področju družbene samozaščite, varno-
' Predlo    m varn°sti v prometu.
3 tudi oDk h ? podel'tev mora vsebovati poleg podatkov o kandidatu
4 Potrebnia' zaradi katerega predlagajo in podrobne podatke, ki so 3g kandidata ^'ransko in objektivno presojo ter oceno uspešnosti dela
9 ^ruženet"!! Za piiznanje lahko predlagajo temeljne organizacije 16 Pravne int ' družbenopolitične in družbene organizacije, samou-22 krajevne tresne skupnosti, društva, zveze, organi občinske skupščine, nit Pismene Pnosti ter obcan' občine Vrhnika. ^ rnarca l97oPredlo8e za priznanje je treba poslati najkasneje do 20. >°°čine Vrk n,a nas'ov: Komisija za odlikovanja in priznanja Skupščine j        Vrhn,ka, Tržaška cesta št. 1.
KOMISIJA ZA ODLIKOVANJA IN PRIZNANJA SO VRHNIKA
Vo^,YNE KONFERENCE SZDL .dll       ČINI VRHNIKA
RAZPISUJEJO
z in»kom 1979 bronasta priznanja OF posamez-s^fužho111 teme,j™ni samoupravnim organom, «n driio?0poUtični,n organizacijam, društvom "gim organizacijam.
Pri 7
z«1,n delovne''3 'ahko PreJmeJ° občani, družbenopolitične A&ti' društva"^ anizaci^e' samoupravne interesne skupno-aJ° k ra? 11    ki S svoiim delom in prizadevanji'prispe-■>družbenjhVlJanju in krepitvi samoupravnih socialističnih nJa OF.   odnosov in ki še niso prejeli nobenega prizna-
V'fPredb'g^^'J' so lahko posamezniki in organizacije, lov feric SZDi SpreJemaJ° izvršni odbori krajevnih konfe->eV fn-arca 197^   vsaki krajevni skupnosti do vključno 15.
V JvavlJenh-aZne Pred'agatelje obveščamo, da je to edini ob-ty cali. ^Pls ln jih o razpisu ne bomo še posebej obveš-4 KRAJEVNE KONFERENCE SZDL
Nk^__ V OBČINI VRHNIKA
I -■----d
OBČINSKA KONFERENCA SZDL ŽIRIJA ZA PODELJEVANJE SREBRNIH PRIZNANJ OF
RAZPISUJE
za leto 1979 srebrna priznanja OF posameznikom in temeljnim samoupravnim skupnostim, družbenopolitičnim organizacijam, društvom in drugim organizacijam.
Priznanja lahko prejmejo občani, družbenopolitične in delovne organizacije, samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti, društva itd., ki s svojim delom in prizadevanji prispevajo k razvijanju in krepitvi samoupravnih socialističnih odnosov.
Predlagatelji so lahko posamezniki in organizacije, predloge pa sprejema Žirija za podeljevanje srebrnih priznanj OF pri predsedstvu OK SZDL Vrhnika, Cankarjev trg 8, do vključno 15. marca 1979.
Vse možne predlagatelje obveščamo, da je to edini objavljeni razpis in jih o razpisu ne bomo še posebej obveščali!
PREDSEDNIK ŽIRIJE ZA PODELJEVANJE SREBRNIH PRIZNANJ OF •   Jože PIVK
ZVEZA SINDIKATOV SLOVENIJE , OBČINSKI SINDIKALNI SVET VRHNIKA
Razpis za podelitev srebrnega znaka zveze sindikatov
Na podlagi drugega odstavka 60. člena statutarnega dogovora o organiziranosti in delovanju sindikatov v SR Sloveniji je republiški svet Zveze sindikatov Slovenije v letu 1975 sprejel pravilnik o podeljevanju srebrnega znaka sindikata Slovenije.
Po tem pravilniku srebrni znak sindikatov Slovenije podeljuje občinski svet Zveze sindikatov vsako leto ob delavskem prazniku 1. maju.
Po sklepu predsedstva občinskega sveta Zveze sindikatov Vrhnika bomo v občini podelili srebrne znake za posameznike in najboljšo OOS v letu 1978.
Na podlagi zgoraj navedenega prosimo, da najpozneje do 30. marca 1978 posredujete predloge. Predlog lahko poda OOS oziroma posameznik.
Za podelitev srebrnega znaka pridejo v poštev člani sindikata, ki so več let prizadevni delavci v OOS ali v občinski organizaciji, kar pomeni, da ni nujno, da so še aktivni, temveč pridejo v poštev tudi upokojenci.
Predloge pošljite na občinski svet Zveze sindikatov Vrhnika, Cankarjev trg 8.
OBČINSKI SVET ZVEZE SINDIKATOV VRHNIKA
OBVESTILO BORCEM PREKOMORCEM
. Obveščamo borce prekomorce, da je bil ustanovljen pododbor do-micilnega odbora 1. tankovske brigade NOVJ s sedežem na Vrhniki.
Pododbor je poleg drugih nalog prevzel tudi skrb, pomagati borcem prekomorcem pri uveljavljanju posebne dobe, če prizadeti te pravice še niso uveljavili in so do nje upravičeni.
Vse take borce prekomorce vabimo, da se zglasijo pri komisiji, ki bo uradovala vsak prvi in zadnji četrtek v mesecu, od 10. do 13. ure v domu JLA na Vrhniki od meseca februarja do vključno meseca julija 1979.
PODODBOR DOMICILNEGA ODIIORA 1. TANKOVSKE BRIGADE NOVJ
Ob boleči izgubi moža in očeta
Milana Kozloviča
se zahvaljujemo Igradu, sosedom, godbi, osnovni šoli in vsem občanom, ki so ga spremljali v njegov tihi dom.
Žalujoči: žena, hčerke Milena z možem in sinom, Maja in Jadranka ter Božo, Milan in Darko
Ob izgubi naše drage žene, mame, snahe in sestre
Ivanke Zelič
rojene Telban
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ji darovali vence in cvetje in jo spremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo sovaščanom za pomoč ob težki izgubi.
Družina Zelič in drugo sorodstvo
Ob nenadni in mnogo prezgodnji smrti ljubljenega moža in očeta
Mirka Golica
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v težkih urah stali ob strani in nam lajšali bolečino ob nenadomestljivi izgubi. Iskrena hvala prijateljem in znancem, še posebej družinam: Kostanjevec, Miklošič, Peič, Žemljic, Hočevar, Trček ter Pepci Ogrinovi. Zahvala tudi pokojnikovim sodelavcem, godbi, darovalcem cvetja ter vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebej velja zahvala sodelavcu za poslovilne besede.
Žalujoča žena Marija, hčerki Mirjana in Božica ter sin
Ivo
Ob izgubi moža in očeta
Franca Menarta
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in vence in izrazili so-
žalje.
Vsi njegovi
Ob smrti naše drage tete
Marije Mesec
se iskreno zahvaljujemo uslužbencem Doma počitka na Vrhniki za njihovo skrb in nego, sorodnikom in znancem za darovano cvetje in vsem, ki so jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči nečaki :n nečakinje
Ob izgubi naše ljube žene, mame, stare mame
Vide Jesenovec
roj. Brenčič z Drenovega griča
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence in šopke ter z nami sočustvovali. Zahvaljujemo se vsem sosedom za pomoč v težkih dneh in DU.
Žalujoči mož, otroka Jani in Olga z družino
NAŠ ČASOPIS
JANUARJ
;
kaj smo in česa nismo storili za varstvo okolja v občini
rtDi 17 de: iv i a ci/dd 7a ni/ni ic DKUZ.t>t:l\IA orvnD *CA UrvULJt
Varstvo okolja J« področja, ki neposredno vpliva na dvig družbom produktivnosti In predstavlja standard družbo. Zato jo potrebno varstvo okolja uvrstit! mod prednostna področja In mu posvetiti ustrezno pozornost pri odpravi škodljivih dejavnikov na okolje.
Za območje Vrhnike je značilno, da prevladuje v pogledu odpadnih voda usnjarske odplake, delež ostale industrije in komunale je relativno majhen. Prav to je bilo vodilo pri izbiri zasnove za čistilno napravo, za katero je bil izdelan v letu 1975 okvirni plan gradnje. Kot prva etapa projektiranja in izgradnje kanalizacije je bil določen potek glavnega sušnega zbiralnika »S«. Ta odsek kanala bo sprejel vse odpadne vode s področja Vrhnike, ki se nahaja na levem bregu Ljubljanice vključno z nevtraliziranimi tehnološkimi odpadnimi vodami IUV in jih vodil do centralne čistilne naprave. Istočasno s kanalom »S« se je pričela gradnja blatovoda in cevovoda tehnoloških vod iz IUV, ki sta zgrajena iz smeri čistilne naprave do Cankarjevega trga. Izdelan je kanal A, ki poteka od Žita po Kurirski poti in Gradišča. Kanal F bo odvajal odplake iz industrijske cone pri Ščetinami in je v fazi pridobivanja gradbene dokumentacije. V planu del TE za vodno gospodarstvo za leto 1979 je izdava projekta kanala »V« iz smeri Verd. Vsi kanali bodo speljani v kanal »S« in dalje v čistilne naprave.
V letu 1976 je bila s strani Republiškega sekretariata za urbanizem Izdelana lokacijska odločba za gradnjo čistilne naprave In odlagališče mulja, v letu 1978 pa Izvršena predobre menit ev terena za centralno čistilno napravo. Gradnja centralne čistilne naprave nI potekala po programu. Specifičnost odplak IUV Vrhnike predstavlja enega vzrokov zamude. Študije o možnosti prečišćavanja, kl se opravlja pri Hldrolnženlringu v sodelovanju z delovno skupino, ki se v IUV ukvarja Izključno z Izpeljavo gradnje centralne čistilne naprave, so vezane na poskuse, ki vsak zase predstavlja časovno dolg postopek. Ostali vzroki zakasnitve gradnje čistilne naprave so kadrovska problematika v upravnem organu SO Vrhnika. Komunalnem podjetju Vrhnika In problem financiranja oz. investitorstva. Planirana je še gradnja tlačnega cevovoda za blato od centralne čistilne naprave do odlagališča In gradnje prečrpallšča ter popolna komunalna oprema za centralno čistilno napravo In odlagališče. -
Obenem z gradnjo centralne čistilne naprave na Vrhniki se postopno urejuje tudi ostala kanalizacija na območju občine Vrhnika. Potrebno bo urediti centralno čistilno napravo v Borovnici, ki bi vključevala tudi odplake Lika in čistilno napravo za naselji Dragomer in Log, za katero je v delu glavni projekt.
Dontt TOZD Fenolit Borovnica Ima v svojem Investicijskem programu predvideno gradnjo čistilne naprave, za katero so že pridobljeni projekti.
Izgradnja vodovodnega in kanalizacijskega omrežja zaostaja za mestnim razvojem. Greznice, odpadna olja in tudi odpadki vedno bolj ogrožajo kvaliteto tal in vode. Kritična je tudi komunalno-higienska in sanitarno-tehnična preskrba z vodo. Tehnika odstranjevanja odplak in trdih odpadkov ne dohaja naraščanja njihovega obsega in strukture, še manj pa prispeva k tehnologiji zbiranja in vračanja tekočih in trdih odpadkov v proizvodnjo.
Problem onesnaževanja pitne vode je nalagal takojšnjo zaščito vodnih virov. Izdelan Je bil odlok o ureditvi In sanitarnem zavarovanju varstvenih pasov vodovodov na območju občine Vrhnika. Odlok je bil oblikovan po predlogu In navodilih Inštituta za raziskavo krasa Postojna, dopolnjen v javni razpravi s predlogom krajevnih skupnosti In vsklajen s stališči sanitarne Inšpekcije pri Medobčinskem inšpektoratu Idrija, Logatec in Vrhnika. Odlok določa tri varovalne pasove vodnih zajetij In sicer s prvim ožjim varovalnim pasom varuje neposredno okolico zajetij, širši varovalni pas obsega predel, od koder se padavine neposredno površinsko ali podzemeljsko kraško odtekajo v zajeti vodni vir In tretji varovalni pas, od koder se vode občasno ali stalno odtekajo v zajetje Izvire, vendar se naravno čistijo z dolgotrajnejšim pretakanjem.
Sestavni del odloka je pravilnik, ki ureja režim gradnje, prometa in gospodarske dejavnosti v varstvenih pasovih vodovodov in tudi predpisuje sanacije za kršitve določb odloka.
Območje mesta Vrhnika je bilo z odlokom o razvrstitvi območij v Sloveniji na območja onesnaženosti razvrščeno v III. območje, ki pomeni obvezno ustanovitve SIS za varstvo zraka. Kljub temu, da za Vrhniko onesnaževanje voda predstavlja neprimerno večji problem, smo pristopili k ustanovitvi SIS je pripravil samoupravni sporazum, ki je v fazi osnutka. Osnutek samoupravnega sporazuma bo poslan v obravnavo organizacijam združenega dela, ki bo znan delež obremenitve posameznih onesnaževalcev. Metodologija obračunavanja prispevka je v pripravi pri Meteorološkem zavodu Slovenije. Naselje Borovnica je razvrščeno v II. območje onesnaženosti, kar ne nalaga ustanovitve SIS, vendar bodo večji onesnaževalci zraka v naselju (Fenolit, Liko) dolžni v skladu z zakonom o varstvu zraka izdelati sanacijske programe In jih uresničiti.
Med probleme občine, ki poslabšujejo nekatere ekološke, zdravstvene, sociološke in gospodarske in vizuelne pogoje, sodijo tudi nedovoljene
gradnje, predvsem na območjih, kjer so Vodovodni viri (del Zaplane). n* ravni parki (Pokojišče), kmetijske in gozdne obdelovalne površine. W zakon o urbanističnem planiranju sicer predvideva izredno ostre ukrei proti kršiteljem, toda očitno tudi milijonske kazni in nekaj dni počitka v za poru, za nekatere ne prestavljajo ovir.
Med rednimi onesnaževalci okolja se pojavljajo primeri, ki Jih pri*' tevamo h komunalni higieni, npr.: nasmetenost ulic, odpadni mat* rial. na javnih površinah, neprimerno plakatiranje, neustrezno vz* zevanje objektov In naprav, ograj, fasad, nestrokovno delo kurjač' v kotlovnicah, zažlganje raznih odpadnih materialov, spuščen škodljivih snovi v vodotoke, neustrezno vzdrževanje zelenic in oW lic stanovanjskih blokov. Predvsem se na vsakem koraku (tudi sr* gozda) lahko srečujemo s pomanjkanjem osnovne človeške kultur) ki še najmanj kaže na dober vzgled novim generacijam. Sama, '< tako skromna vzgoja po šolskih programih, namenjena oblikovan čuta do varovanja narave, kulturne dediščine In ohranjevanja čisto* naselij, mladim ne bo do dovolj — ob pogledu na sledi nekultu" odraslih.
Skrb za varstvo okolja je v občini Vrhnika v pretežni meri prepuščen' posameznih TOZD, inšpekcijskim službam, nekaterim strokovnim zav" dom in ljubiteljem narave.
Aktivnosti in dejavnosti nosilcev posameznih prizadevanj se radi neorganiziranosti tega področja kot interesne skupnosti društva spremljajo le delno:
— odbor za urbanizem, gradbene, komunalne in stanovanjske zade* pri IS SO Vrhnika,
— iniciativni odbor za ustanovitev SIS za varstvo zraka
— turistično društvo'
— temeljna enota za vodno gospodarstvo pri SKIS Iz prikazanega seznama družbenih dejavnikov s področja varstva oi
Ija je mogoče ugotoviti, da imamo zadovoljivo aktivne tiste dejavnike, pripravljajo normativne akte, medtem ko interesno področje varstva oko ni ustrezno samoupravno organizirano niti ni zagotovljeno redno sV< kovno spremljanje celotne problematike in realizacije sprejetih prog'1 mov, ki so vgrajeni v posameznih družL enih planih ali akcijskih programi' Izboljšanje je pričakovati z izpolnitvijo delovnih mest pri SKIS, z ustanov tvijo SIS za varstvo zraka in društva za varstvo okolja.
Vzporedno z reševanjem problematike okolja, ki terja družbe' skrb, pa sami občani lahko neposredno vplivamo na izboljšanje sf nja v okolju s kulturnim odnosom do okolice, kar nas finančno' obremenjuje, daje pa odraz stopnje osnovne kulture nekega kraj'
rm
Obnova gasilskega doma
ks log se hitro razvija
Razvoj zahteva akcijo
V zadnjih letih se KS Log hitro razvija. Pri tem pa se pojavljajo vedno novi problemi, ki pa jih z akcijami dokaj uspešno razrešimo. V zadnjih nekaj letih je bilo precej narejenega. Začeli smo z gradnjo vodovoda, postavili gasilsko sireno (njen glas se sliši v vse sosednje krajevne skupnosti). Potem smo se lotili elektrifikacije — s pomočjo — DES in komunalnega podjetja smo zgradili tri transformatorje, ter sami izkopali vse jame za postavitev daljnovoda Iz Drenovega griča do Loga. Lotili smo se tudi gradnje pokopališča na Rosovšah, ki bo v celoti dokončano v letošnjem letu.
Zaradi graditve avtoceste je bila porušena stavba.v kateri je imela prostore krajevna skupnost. DobilLsmo sicer odškodnino, ki pa ni zadoščala, da bi začeli z novogradnjo. Odločili smo se., da sredstva,združimo, saj bodo v novem objektu prostori krajevne skupnosti, družbenopolitičnih organizacij, sejna soba, dvorana za prireditve z odrom, ter prostori gasilskega društva. To bo dom gasilskega društva in vseh ostalih družbenopolitičnih organizacij.
Za največji uspeh krajanov pa lahko štejemo referendum za asfaltiranje cest v vsej krajevni skupnosti, ki je izredno dobro uspel. Na to akcijo smo se pripravljali skoraj leto dni. Gradbeno podjetje Primorje nam je izdelalo predračun, vendar le za glavne ceste na Logu in le za protiprašno zaščito. Na zborih
Naš časopis — Glasilo Občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Vrhnika — Ureja uredniški odbor: Drago Debeljak, Franc Petelin (glavni in odgovorni urednik), Peter Petkovšek, Jože Sojer, Janez Pečar, Jakob Susman, Richard Beuerman, Andrej Kra-ševec, Ivan Žitko (tehnični urednik) — Naslov uredništva: OK SZDL, Cankarjev trg 8, Vrhnika — Številka žiro računa: 50110-678-41016 -Telefonska številka uredništva 70-325 Tisk: Tiskarna Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. Po mnenju Sekretariata za informacije v IS SRŠ'na podlagi 7. točke prvega odstavka 26. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ št. 33-316-72) je Naš časopis oproščen prometnega davka.
občanov smo ponovno razpravljali in de dogovorili, da bomo gradili dokončno obliko cestišča z bankinami in kinetoni za telefon in elektriko. Ta načrt pa je bil veliko obsežnejži in dražji od prejšnjega. Zato so se 'Občani odločili za razpis referenduma za 2% samoprispevek. S pripravami na referendum smo pohiteli. Najodgovornejše delo v tej akciji so prevzeli Miro Bramat, Ivan Turk in Tone Vahen. Sad teh temeljitih temeljitih priprav je tudi izredno uspeli referendum. To pa je tudi ponovni dokaz krajanov Loga, da so solidarni in enotni, če ugotove, da je akcija dobro pripravljena in v korist celotne skupnosti.
Letošnje leto bo pri nas delovno leto. Dokončati moramo gasilski dom, pokopališče, urediti dotrajano zajetje Ipavci ali pa ga zapreti in se sprijazniti z izgubo precejšnje količine dobre pitne vode. Največja in naša najpomembnejša naloga pa je asfaltiranje vseh cest v krajevni skupnosti. Tem nalogam bomo lahko kos le, če bomo delali složno in de bodo v vodstvu krajevne skupnosti taki ljudje, ki poznajo probleme kraja in ki imajo med ljudmi določeno zaupanje. Predsednik KS Log LUDVIK ROŽNIK
DEL CESTE ASFALTIRAN
Asfalt, ki je bil velika želja krajanov Podlipe in Smrečja se uresničuje. Pred letom dni so se odločili za samoprispevek in z njim zbrali vsaj del denarja za toliko pričakovanih šest kilometrov asfalta. Po srednjeročnem občinskem programu pa se nadejajo tudi novega mostu, ki naj bi ga začeli graditi prihodnje leto.
Na krajevni-skupnosti so ceste v večjem obsegu, nam povedali, da so se vsi    Zato   smo   zaprosili za
PRISPEVKI:		
		DIN
SO Vrhnika — Temeljna enola		
za ceste	din	2,133.787,65
Industrija usnja Vrhnika		1,000.000,00
Ostale delovne organizacije		285.877,85
Samoprispevek krajanov	■ C.-''	
KS Podlipa-Smrečje		830.334,50
Skupaj	din	4,250,000,00
za dokončno ureditev 6,4 km ceste je potrebno zbrati še		
3,000.000.00 dinarjev.		
pomoč vse delovne organ1 zacije, kjer so zaposle naši krajani. Ugotovirf lahko, da so z redkimi izR mami skoraj vse delov" organizacije razumele rtf problem in prispeva' sredstva sorazmerno tem, koliko naših krajan« je zaposlenih v po same: delovni organizaciji. P0" darili moramo, da so d' lavci Industrije usnja Vrl1 nika namenili za našo največ sredstev. Menit1' da je tak prispevek dok* da se v praksi uresniči ustavno načelo, da se m< rajo stalno krepiti vezi m« delovnimi organizacija' in krajevnimi skupnost"1 iz katerih prihajajo delavj Ker je bila modernizaC ceste predvidena s sr*" njeročnim programom čine Vrhnika, je bilo zbral skupaj 4,250.000,00 c Enak znesek nam je v ob" kredita zagotovila Stan" vanjska komuna' banka.«
0i
krajani izrekli za samoprispevek kljub temu, da so se tako odločili za dokaj zahteven način zbiranja sredstev. V šestih mesecih je vsak krajan prispeval enomesečni osebni dohodek, kar je enako, kot če bi pet let zbirali 2-odstotni samoprispevek.
»Sredstev, ki smo jih zbrali s 'samoprispevkom, je bilo veliko premalo, da bi lahko pričeli z asfaltiranjem
Tahvaljujemo se vsem delovnim organizacijam za sofi' nanciranje ceste v Podlipo in vsem, ki so prostovoljno p0' darili obveznice cestnega posojila v korist kritja ostalih obveznosti KS v zvezi z modernizacijo ceste od PODČELA d° PODLIPE. Hvala vsem, ki so kakorkoli sodelovali, da so s* dela lahko začela.
KRAJEVNA SKUPNOS| PODLIPA-SMREČJE