dijaštva St. 7 V Celji, dne 20. julija 1893. Leto II. -^ Balada. «|V .'pominjarn se na dneve kratkočasile, Ko p6stami moj ded je še živel; Znal praviti je bajke čarokrasne, In ž njimi domišljijo mi razvnel. lJa oče-vitez vitezu odločil Je hčer bogato svojo za ženo; Sijajno jo je plemiču zaročil, A kalno njeno bilo je oko. Pravljice vedel starec je o škratu, ()n videl nočnega je lovca lov, 11 rojenicah, o desetem bratu — Nikdar pošla mu ni bogata snov. Očetu solzna je ljubav razkrila, Usmiljenja prosila ga, zaman! — Okrog poslala že so se vabila Ter bil vsak znanec v goste je pozvan. Večkrat mi pravil je, da grad mogočen Ob Savi stal na skalnatih je tleh, Kjer s hčerko domoval je vite/, močen Ter ljubil jo, ko punčico v očeh. In ko so svatje čakali že zbrani, Ko ženin je prinesel prstan zlat, Zletela mimo vseh je po dvorani Rekoč, da gre slovo jemat. Najlepša svojega je veka bila, Ncbrojnih bila je izvor želja, A ona je le jednega ljubila, — Ni vitez bil, a blazega srca. Na skalo nad tolmunom je stopila, Pozdignila k nebesom je roke, Z brezupnim krikom se je potopila V deročo Savo, kar še narod ve. Danica. 98 VESNA — Izza dnij uzorov. Črtica. Napisala Marij ca. Ein Marchen aus uralten Zeiten, Das komrnt mir nicht aus dem Sinn! H. Heine. ^ada se spominjam onih zornih, mladostnih let, ko sva še tekala po livadah igrajoča se z vaškimi otroci. Uže takrat mi je bil mej vsemi najmilejši, najljubši, uže tedaj je naju vezala tajna duševna vez, da sva bila ljubosumna, ako nisva tičala vedno in povsod le midva skupaj; imela sva si vedno toliko povedati in pokazati! — Najraji sva bila torej sama na našem vrtu. V uljnjak sva znosila vse svoje igrače: jaz pohištvo, kuhinjsko orodje in punice, katerim je bil on oče in jaz mati, — on pa je prišel s svojo leseno puško ter je s krivonogim jazbečarjem hodil za hip na lov, ko sem mu doma pridno gospodinjila . . . Uže v tisti nedolžni dobi sva se ljubila, dasi tega nisva sama vedela tedaj, niti zakaj sva si baš midva tako dobra! — A zdi se mi sedaj, da je izvirala srčna naklonjenost iz razločka najinih narav: on visok, divji deček zagorelega obraza, črnih las in očij, — jaz pa majhna in boječa zlatolaska, ki se je tako rada zatekala pod varstvo njegove močne roke. — Nu pa, saj je bil on tudi zares pravi junak, ki je marsikatero bitko zmagovito iz-.bil proti kmetskim dečkom radi — mene! — Kuštravih las, raz vnetega obraza in tresočih se usten je prihitel po takem večkratnem boji vedno k meni in ponosno spenši se dejal: „Ne bodo se igrali ne drugi s taboj! — To sem jih zopet naklestil!" — In sedel je k meni, položil lasato glavo na moji' koleni, pa tiščal pesti; jaz pa sem ml gladila in ravnala svitločrne kodre teH mu pravila, da ne maram nobenega druzega kot samo njega ... Takrat pa je dvignil hitro glavo ter mi razžars jenih lic zrl nemo v oči ter končno^ dejal: „Da, ti boš moja gospa, ko pol stanem gospod!" — Najlepša doba najine mladosti j bliskoma potekla, in ločiti sva se mol rala, ko je odšel v mesto, kjer naj bi se izučil za — gospoda. Moško se je poslavljal od bosopetih sošolcev in sol učenk, molče je stiskal meni roko, a ni se jokal, akopram so mu silile solzej v črne oči . . . Ponosna sem -bila, daj je moj prijatelj tak korenjak in v svetli nadi, da postanem kmalu njegova gospa, se tudi jaz nisem jokala v pričo njega, čeprav mi je bilo pri srci tako težko! — A plakala sem tenv britkejše v svoji sobici, kjer me raz-ven vsegapričujočega Boga ni čul nihče! . . . Domov se je vračal samd na velike počitke. Videla sva se takrat večkrat, vendar je ni bilo mej nama več one otroške preprostosti od nekdaj. Zarudela sem, kadar sem ga srečala, srce mi je jelo hitreje vtripati, polastila se me je neka razburjenost, katere nisem poznala do tedaj. — Razvil se je bil pa tudi moj prijatelj hitro v krasnega mladenča, in jaz sem dospela ravno v ona leta, ko duša mladega dekleta toli hrepeni po moški ljubavi . . . Govorila sva malokdaj, a vsikdar sva se spominjala prav gosto- 7. št. — VESNA — 99 besedno nedolžnih mladih let. S tistim, „ali še veš?" — „ali se še spominjaš?" — izgubila sva se prerada fv zorno preteklost. — Nekoč me je celo vprašal, se li še spominjam, kaj mi je kot deček obljubil? . . . Dekle take obljube nikoli ne pozabi! — Ljubila sva se. — Oj, rajski tre-notki prve ljubezni! — Ni-li najlepša ljubezen one mladenke, ki se še stra-homa vpraša, je-li morda greši zoper četrto božjo zapoved, ker nekoga in celo mladenča — bolj ljubi kot svoje stariše; — ki še trepetajoča dovoli vsled silnih prošenj prvi poljubec izvoljencu!? — Tako čisto sem ljubila njega . . . O j dnevi, prekrasni, prejasni, kje ste!? — Kako čudno omamljivo sladkost sem vživala takrat, ko me je šiloma privijal na svoje prsi in burno kradel poljub za poljubom; — ko sem se ga krčevito branila z obema rokama in se pustila pridušeno vzdiha-joča premagati od svojega smelega drageca spoznavši, da je zaman moj šibki upor proti krepkim mišicam pre-ljubljenega miljenca! — A zale misli — Bog ve! — nisva imela pri tem! — In cel6 osrečavala me je vselej njegova premaga, da sem nagradila lepega zmagovalca z najbolj vročimi poljubi in najnežnejšimi objemi! — Toda zgoditi se je moralo drugače, kakor sva si prisegla v dnevih uzorov! — Dovršivši srednješolske študije je hotel oditi na vseučilišče, ali doma so ga prosili in rotili, naj se posveti onemu stanu, kjer ni treba — gospa. — Odkritosrčno jim je povedal, da zanj ta poklic ni, da si hoče pribaviti drugih ved sebi in domovini v korist, — zaman! Dokazovali so mu, da v onem stanu najlepše in najlažje deluje za očetnjavo in — dušo svojo. Tedaj pa jim je naravnost rekel, da nikakor ne more, ker ga veže neumorna ljubav name in da bi pogazivši najsvetejšo prisego uničil dve srci; — a vse ni pomagalo nič! Ko se je zgrudila predenj jokajoča mati in s povzdignenima rokama vpila: „Sin moj, ne umori me! Uresniči željo mojega življenja!" —; ko je stopil predenj kmetsko trmasti oče ter mu z bledim obrazom zapretil: „ Ubogaj jo, ali te pa ne poznam več in te proklinjam kot izgubljenega sina!" — tedaj se je zgrozilo njegovo blago srce in — brez poklica — je ubogal svoja roditelja . . . Prišel se je pred svojim odhodom Še k meni poslovit.— Brezmejna žalost mi je morila srce, brezupnost mi je napajala trpečo dušo. Jokati nisem mogla, a tudi njemu ni šla beseda iz grla. — Nemo sva se poljubila v slovo za vselej ob odprtem grobu svojih mrtvih uzorov . . . Minulo je za tem uže dokaj let. Ni mi počilo srce, kakor sem si takrat domišljevala, da mi mora; ej, tudi naj-mehkejše srce je trdnejše od jekla... Čas zaceli vse rane, le spomini ne zamrd nikdar. — 100 — VESNA — 7. št. -& Usoda rana. &* ridno šiva dekle mlado In prepeva si glasn6, V srci hrani sladko nado, Da živela srečno bo . . . V slutnji se nemirni zgane, Ko si iglo v prst vsadi, Da po belem platnu kane Rdeča kapljica krvi . . . »Njemu, ki se v boj je ločil Srajco zdaj sešila bom, V njej z menoj se bo poročil, Ko potihne bojni grom!« In bolest poprej neznana Revici topi srce, Kaj pomenja mala rana, Premišljuje zdaj molče! Sava. /*tYYy^ Doktor Mahan. Novelica. Piše Al as t o r. (Dalje.) [finilo je od tega dogodka par dnij, zdravnik se je uže precej udomačil v svojem novem bivališči, glas o njegovem uspešnem zdravljenji pridobil mu je marsikoga, da ga je prišel poprašat za svet, ki bi sicer iskal pomoči pri župnikovih homeo-patičnih krogljicah ali pa skušal lečiti se z domačimi zelišči. — Župnik in zdravnik, da si v nekoliko konkurenta shajala sta prav dobro in prijateljsko. Dr. Mahan je bil preveč razumen, da bi se spri s tako uplivnim možem, dobro je vedel, čim bolj bi se protivil župnikovemu lečenju, tem več zaupanja bi si ta pridobival pri ljudeh, ki bi zdravnika obdolževali zavisti in sovraštva. Župnik bil je pa dobrodušen človek, ki ni v vsakem izobražencu iskal in našel framazonskega liberalca in nevernika, temveč se veselil izobražene družbe, za katero je čutil v samotnem trgu pravo potrebo, in ni iskal prepirov in sporov, ako se tudi nista vedno in povsod vjemala v svojih nazorih. Verskih in političnih razgovorov sta se izogibala oba, in s tem tudi najnavadnejšim vzrokom prepirov. • Ko sta se prvič zopet na večer sešla v gostilni, pričel je zgovorni župnik pripovedovati, kako hitro je Kli-narici odleglo po zdravnikovih zdravilih; bil je poln hvale o hitrem in povoljnem vspehu ter prerokoval zdravniku lepo in bogato prakso, kajti glas o Klina-ričini bolezni in ozdravljenju razširil se je hitro po okolici, s tem pa tudi Mahanovo ime in slava njegove spretnosti. Zdravnik pa je želel poizvedeti kaj natančnejšega o bolnici, ki je v njem vzbudila toliko prozornosti, vender ni hotel naravnost vprašati in se tako izdati. — „Žal bi nam bilo vsem, ako bi nam umrla ta dobrotna gospa" nadaljeval je župnik. „Dasi ni iz tega kraja, — priženila se je sem iz Hrastja — VESNA — 101 . vender je povsodi izredno priljubljena zaradi svoje velike dobrotlji-vosti." „Iz Hrastja?" čudi se zdravnik, ta vas je dobro uro oddaljena od mo-pga rojstnega kraja, torej sem morda znan z bolnico. Velika tema, katera i izročila nevihto, zakrivila je pač da jo včeraj nisem spoznal." „Da, iz Hrastja, torej sta si soseda? A težko, da bi jo poznali od tod. Bila je pred svojo ženitvijo mnogo let pri sorodnikih v glavnem mestu." Ta novica je Ij utrdila zdravnika v njegovi sodbi. Komaj je prikrival svojo razburjenost. K sreči vpiral je župnik pogled zopet v časopis, ki je ležal pred njim na mizi. „Tudi jaz sem v glavnem mestu dovršil svoje gimnazijske nauke," od-zdravnik. „In poznal vse lepe deklice, kaj ne?" popraša nagajivo župnik, „kdo ve ali mi Goranova Klara ni kraljevala v srcu? — Aj, aj, \ kaj pa to velja, bila sta si torej »tini prav dobra prijatelja in znan-" nadaljuje resno, opazivši kako se P pojavila na zdravnikovem licu živa dečica, kako se ga je polotila obča izburjenost. — Bila je — ona! Rad i poizvedel zdravnik še marsikaj, 1 ni mu bilo več mogoče ostati v Lbi, tesna soba ga je dušila, — ^al je, da se opraviči kar najpreje Nre in odide — ven pod milo nebo. Z glavo zmajeval je župnik, ko °ni odhajal; gledati bo treba, mr-11 je s seboj, da ne napravi kakih Gostij, paziti, da obvarujemo dobro MahAn pa se je pozno vrnil v 0 sobo. A ni se mu ljubilo, pois- kati si ležišča. Pričel je raziskovati stare listine in pisma, kmalu je našel oni rožnati, drobni listek. Čital ga je jedenkrat, dvakrat, nato korakal po sobi, a vrnivši se k mizi, Čital ga v novic. Tako je pisala ona: „Dragi Ivan! „Morda je krivično, da budim stare spomine, spomine veselih, srečnih ur! Tri leta je, kar sva se spoznala. Takrat užgala se je iskra ljubezni v mojem in v tvojem srcu. Nisva si upala tega priznati. Šele ko si odhajal na vseučilišče, razodel si mi svojo ljubav in obljubil zvestobo. A vrnivši se o božiču, skoro da me nisi več poznal. Na drsališču, na veselicah, povsod odlikoval si druge — mene si zanemarjal. Mislila sem, da si me pozabil. . . Tedaj seznanila sem se ž njim. O ljubezni ni bilo govora med nama. A bil je pošten, značajen mož, da sem ga morala ceniti in spoštovati. Poprosil je stariše za mojo roko. Stariši, seveda kmetje, veseli so bili bogatega zeta, silili so me, naj ga vzamem. — Ko sem jim razodela svojo ljubav, so se mi norčevali. Verjeti niso mogli, da bi mi Ti ostal zvest vsa leta do dovršenih študij, in jaz, ali jim nisem morala pritrditi — z ozirom na Tvoje obnašanje. Neljube okolnosti in gmotne razmere starišev, katerim bi bila v veliko pomoč in tolažbo, privedle so me do tega, da sem obljubila, spolniti jim željo. — Odpusti mi in bodi srečen! Kdo ve, doseže li kdaj zadovoljnost in srečo Tvoja Klara." (Dalje prih.) 102 VESNA — 7. št. -& Jutro. ^V Jadnja zvezda se je skrila, Vzela z njo je noč slovo, Megla se je umaknila, Solnce vzhaja za gorč. Žarki zore hladno slano Z nežnih srebajo cvetlie, Iz gozdrjv glasi se vbrano Petje hvalno drobnih ptic. Glasno zvon jutranji poje, Da odmeva hrib in dol, Z njim pošilja prošnje svoje Tisoč src pred večni stol. Budi v o j. ^3 V mraku. ^V V zarji večerni zan se Cerkvi na gori zvonik, V dol pa prijazno glasi se Ave Marije glasnik. Sapica tiho mi veje, Diše večerni pozdrav, Milo večernica smeje Z neba se širnih planjav. Sapice rahlo pihljanje Celo potno mi hladi, V srcu zvonenje pa sanje Sladko-otožne budi. M. ;m^ Slike ljubezni. (Piše Ivan) I. V sveti noči. V daljini čuj I poj6 zvonovi, Glase se iz visokih lin, Krepilen glas nes<5 vetrovi Umirajočemu v spomin. ^veta noč je. Na hribu s snegom pokritem se dviga v megleno nebo bela, krasno razsvitljena cerkvica. Vbrano, miloglasno zvonenje odmeva v nočni tišini. A — ko se mnogi vesele, vzdihuje marsikaka sirota, trepeta od mraza, umira gladu. Mraz brije, hud veter piše. Tam pri oknu v kmetski hiši le na slabi postelji priletna žena. Giit so ji razorale lice, bolezen jo je potrli in položila na ležišče. Skozi okno zr tje gori na goro, kjer stoji bela cel kvica, ki je nocoj tako lepo razsvifi Ijena. Rada bi šla tjekaj na goro, da bi cula angeljsko petje, — toda ne more. Pri postelji sloni dobra njenal hčerka, skrbno gleda materi v obličje] in na tihem prosi Boga, da bi ji po- 7. št. — VESNA — 103 daljšal življenje. Rada bi prevzela j! polovico njenih bolečin, da bi le mati toliko ne trpela. Radi bolne matere ne more i ona iti nocoj v cerkev. [Ljubezen jo veže, da ostane doma, da i streže bolni materi. „Oh, mati, mati, je li Vam uže bolje?" A — glas njen je ostal brez odgovora, votlo je zadonel po prostorni sobi, hišne ure hreščeči udarci odme- jvali so dalje jednakomerno, na mizi pa je plapolala slabotna lučica. Starka ni cula vprašanja. Zamislila se je, ko je gledala tja na nizki holm, v hram Božji. Petje glasilo se je raz njega, na krilih noči pluli so do nje veličastni glasovi slavospeva: »Sveta noči — Razlij nebeški Mir nad srca v širni svet, Da se spomni rod človeški, Da je bil nocoj odklet.c Vzbudili so se ji spomini prošle sreče! V mladostnih svojih letih je tudi ona hitela v nocojšnji noči tja i gori in prosila sreče za svojega ljubljenca. Kako krasno so peli tedaj zvonovi! In pozneje, ko je bila toli srečna, da je stopila ž njim pred oltar, kako veselo so peli takrat! — A logo let pozneje, ko ji je vzela neizprosna smrt moža tudi takrat so eli zvonovi, a peli so žalostno, turobno. Oh — in morda bodo peli zvonovi zopet kmalu — peli bodo njej, a cula jih ne bode več.------- Globok vzdih se začuje iz njenih prsij; svetla solza utrne iz očesa, rzel pot se ji vleže na čelo — so-enje postaja težje — bliža se smrtna ra. Deklica moli, a mati ne čuje več. Ona gleda snežnobele vrste, ki se vi- jejo v nebeški hram, ona čuje angeljsko petje-------izdihnila je; uže ni več. Zvonovi pojo, — kakor bi peli o mrtvaški pesmi. Luč brli — njej sveti večna luč. — II. V samostanu. Mir njeno je življenje, Mir vlada v celici, Mir seva iz obličja, Mini pa v srcu ni. Skozi okno samostanske celice se vsipljejo zlati žarki zahajajočega solnca. Kako ljubko se otrinjajo po stenah! Na oknu drobi v kletki kanarček tako milo svojo pesen, kot bi pel o nesrečni ljubezni. Prijetno je poslušati tako petje! Toda ona ga mirno gleda, nekako bolestne poglede upira na ptico pevko. Usoda njena zdi se ji slična oni pri ptici. Kako vesela bi bila, da bi imela tak glas, kakor ga ima ptica! Pela bi vedno, vedno bi se glasila ista pesen, pesen o nesrečni ljubezni. — Prišla je v samostan, ker je ljubila. Izbrala si je uzor, ljubila ga nad vse — a ljubila zaman. Nebo ni hotelo tako, on si je izbral drugo, ostala je sama. In, da bi bila zvesta svojemu uzoru, popustila je viharni svet — in šla v samoto. Jeli šla iskat miru? — Ne! V svesti si je bila, da mirii dobila ne bode, da si pa bode z ljubeznijo do nadzemskega bitja tešila svoje gorje. Kaj njej za svet! Preminol je za srce njeno, samo jedenkrat je ljubila, toda nesrečno. Oblekla je žalno krilo in s plaščem pozabljivosti hotela zagrniti — spomine. Bode li mogoče? Tu, kamor ne seže roka strastij človeških, prosi za njega, da bi bil srečen. 104 — VESNA — 7. št. Tu čaka rešitve, — tu vene. Rešitev bode prišla — toda prepozno bode. Njena duša, čista kot jutranja rosa, vzplavala bode v nebesne višave in ondi našla ljubezen, ktero je na zemlji zastonj iskala. Glej! Na okno je sela ptica; kako se veseli, ko vidi kanarček družico! S perotami frfota — k njej želi priti. A — ptica zbeži. „Ne želi si na prosto, kanarček, ostani tu pri meni, veseli se zmenoj! A — ne, poj pesmi tožne, poj o ljubezni, o nesrečni ljubezni! K družici si želiš, jaz k njemu. Ne idi v svet, ki te zapelje, ostani v kletki svoji! Poj dalje, vedno, do konca dni. Ti poješ lahko, — brez srca, jaz pa čutim, ker ljubim O, ko bi mogla še enkrat videti njegovo obličje, še enkrat njegove mile oči — ločila bi se rada. Toda ne morem, giniti moram, umreti, oh, umreti — brez njega." — Ptica utihne, kakor da bi cula ihtenje in videla solze mladenke, ki išče po spominski knjigi lista, na kojem je on napisal nekdaj svoje ime. Lahna rudečica ji zalije bledo obličje, bolesten^ vzdih se ji dvigne iz prsij, prime črn talo in napiše v spominsko knjigo: 1 »— — Tam v solnčnojasncm kraji, Tam kmalu minejo mi vse skrbi, In tam pričakovala bodem Tebe, Ljubav dobim še le nad zvezdami.« -i# Na plesišči. #^ 2_iakaj se vender ne raduješ Zakaj ne rajaš ti vesel ? Zakaj tak žalno pogleduješ Zakaj ne ukal bi in pel ¦ Glej nežne cvetke to plesišče In bujne rože tak krase, Ne vidiš da te sreča išče Ponuja raj ti zemski že. »Kaj maram jaz za vse cvetice Kaj mari so mi rože te — Ko nji ni tu, cvetic kraljice, Ki vlada moje mi srce. C v e t k o s 1 a v i č. J?rf^ Slovenski narod in velike šole. Donesek k našemu časovnemu vprašanju. (Piše J. Vencajz. — Dalje.) 'ako je naše sedanje položenje! A pol. 1900? Duhovenstvo se bo dotlej pomnožilo o sedanjem delovanji za 5% na 1750, pravniška mesta za 10% na 850, medicinska vsled organizacije zdravstvenih oblastev za 25% na 350, filozofična vsled dopolnenja srednjih šol za 25% na 280, tehniška 7. št. — VESNA — 105 istotako za 25°;0 na 120, ost. akade-miška za 20% na 60; vsa skupno na 3410 mest, skratka za dobrih 10%. Ker mora vsak narod, ki se hoče ohraniti, pokriti vse svoje potrebe, nalaga svetovno razmerje tudi našemu narodu dolžnost pokriti onih 3060, oz. 3410 mest. (Za nas je zadnja številka znamenitejša, ter kaže potrebo v onem času, ko je možno, da se nam ustanove potrebne velike šole.) V to nam je potreba dostojnega števila završenih velikošolcev, katero najdemo, če prora-čunimo letne odpadke v številu mest. Vstop v javno življenje završi se pri izobražencu povprečno s 25. življenjskim letom. Po poreznem izveščaji deluje duhovnik ali pravnik 40 let, medicinec ali tehnik 35 in filozof ali ostali akademik 30 let. Vsled tega pripade po kombinovani tabeli Brune-jevi*) približno po 10 novincev na 302 duhovnika ali pravnika, na 280 medicincev ali tehnikov in na 252 filozofov ali ostalih akademikov, če se vpošteva le primerna smrtnost in izstop iz službe po gori navedenem času. Vsled bolezni, prostovoljnega izstopa, itd. pa se to število zniža še za 7%. Tekoča letna potreba bi znašala za 1. 1892 po 1 theologov .... 60 juristov..... 27 medicincev .... 10 filozofov..... 9 tehnikov..... 4 ost. akademikov . . 2 Skupno absolvov. . 112 128 *) Kombinovana tabela je sestavljena iz prvotne tabele Brune-jeve in tabel institutov v Berolinu, Hanovru in Oksfordu. tedaj 1900. 63 31 14 12 5 3 Količino potrebnega dijaštva pa izvemo, če pročrtamo, da rabi povprečno theolog 4, pravnik 5, medicinec 7, filozof 5, tehnik 6 in ost. akademik 5 let predno pride do kruha, in da se poizgubi po bolezni, smrti, prestopih in nezavršenju naukov pri the-ologih 10, v ostalem 20%. To nam kaže, da bi potrebovali za 1. 1892 po 1. 1900 theologov juristov . medicincev filozofov . tehnikov . ost. akademikov 264 162 84 54 29 12 277 186 117 72 36 18 Skupno velikošolcev. 605 706 Tako število bi ugajalo našemu narodu o nespremenjenem občnem po-loženji, nikakor pa še ne odgovarja sorazmerju mej narodi avstrijskimi: Po zadnjem ljudskem štetji imeti bi morali 824 velikošolcev, oziroma po našem proračunu v 1. 1900 celo 961. In kaj nam kaže istina ? kaj naše dijaštvo? L. 1892. je bilo, kolikor smo približno zvedeli, ker še ni bilo javnih statističnih podatkov, velikošolcev: na Dunaji . Gradci . Ljubljani Gorici . Mariboru Celovcu. Inomostu Pragi > ologov stov sdicince AOJOZ nikov akad oz- 268 velikošol- sivnost le relativna in bi se kmalu cev> in navaJamo> da bi vseučilišče v poravnala, da imamo le v domovini nas imel° (brez medicincev) v 1. 1900 svoje —vseučilišče. Več o tem pozneje! zavsem 292 slovenskih slušateljev. Zaslej konstatujemo, da je Parvis' liceat' >™piatur! (Dalje prih.) Dijaki v počitnicah. Zopet je prišla doba velikih počitnic, katere naj uporabi slovenski dijak ne le v razvedrilo, temveč tudi v dopolnitev svoje izobrazbe. Vlani smo v 7. številki „ Vesne" zaznamovali kot nalogo di-jaštva v počitnicah delovanje v probudo naroda, — pridobivanje znanja, spoznavanje domovine, — pridobivanje vseobče izobrazbe in izomike in delovanje na ugled di-jaštva. — Vse dijaštvo zavračamo na do-tični članek, opozarjamo jih vnovič, da delujejo v ondi naznačeni namen. A od lani pojavili so se slov. dijaštvu nasprotniki, kterih nikdar ne bi pričakovali. Borba zoper narodnost slovensko, zoper napredek v znanji in v življenji prouzročila je, da se je začelo sovražno gibanje do di-jaštva, ki v svoji večini nikdar ne pozabi, vzvišenega, idejalnega mišljenja. Našli so se kruhoborci, ki so zatajili občo dijaško nalogo in se pridružili nasprotnikom. Dijaštvo, zavedno in napredno dijaštvo! dokazi svetu, Glasnik, ¦ef *) Tu ni vštetih 11 slov. veterinarjev niti 7 slov. pharmacevtov, s katerimi bi znašalo število 501. kako ničevi so vsi napadi, dokazi svetu, da si vredno spoštovanja in priznanja vsih pravih rodoljubov. Dijak prizadevaj si vedno in povsod živeti tako, da mu kot posamezniku nikdo ne more očitati kakega nečastnega dejanja. Potem tudi očitanja na vesoljnost ne bodo našla vere. — Dijaštvo se združuj in spoznavaj, le v slogi je moč! Veliko- in srednješolci, in med temi zopet gimnazijalec in rejalec in pripravnik, sezite si prijateljsko v roke! Nobenega predsodka, nobenega na-sprotstva med vami ne bodi. Bodite složni in jedini potem bodete močni in mogočni! Dijaštvo pa centralizuje se za dobo počitnic v „Savi". A tudi „Vesne" spomni se, kdor ima talent za pisateljevanje in pripomoči po svoje, da list vedno popolnejši, vedno zanimivejši postane. — Z žrtvami ustanovili smo dijaštvu glasilo, ki zastopa njihove ideje, ki zagovarja njihove interese; nalog dijaštva je, da to svoje geslo duševno in gmotno podpira. Čim složnejši in moč- *) Vseučilišče v Črnovicah je ustanovljeno 1. 1876. in je imelo 1. 1880. le 243 oz-223 slušateljev. 7. št. — VESNA — 107 nejši bodemo, tem večja bo naša veljava, tem blagodejnejši naš vpliv na narod slovenski! Veran "JL Vestnik. =f Ljudevit Kenk, modroslovec, rojen v Breznici na Kranjskem, umrl je nenadoma 23. junija t. 1. v kopališči na Dunaji. Postavno popisano raztelesenje je dokazalo, da je 25 letnemu mladeniču, ki je bil sploh bolehav in slabotnega zdravja, povzročila smrt kap (krvavenje v možgane). Pogreb oskrbelo mu je dijaško bolniško društvo. Slovenski rojaki, sošolci zapeli so v kapeli mrtvašnice dunajske občne bolnice nagrob-nico „Blagor mu". — Kenk bil je mirnega in blagega značaja in radi tega tudi pri svojih vrstnikih zelo priljubljen; ni čuda, da je vse užalila njegova nagla smrt. — Name-stu venca nabralo se je za družbo sv. Cirila in Metoda nad 20 kron. — Blag spomin pokojniku, čegar sliko prinese prih. št. „ Vesne". J. Lokar 17 letni učenec 4. realn. razr. v Gorici, je pri kopanji nagloma umrl pri-četkom julija. V. m. p! IV. zborove seje sloven. akad. društva »Slovenije" na Dunaji dne" 19. jun. t. 1. se je vdeležilo 31 članov in 17 gostov. Iz poročila predsednika stud. med. Borštnika posnemamo, da je pri izl. dun. Slovencev na grob R. Poznika zastopal društvo odbornik J. Omersa, pri končnem sestanku zastopnikov akad. društev v zadevi „reserv. častniki in akad. društveniki" pa t. stud. tehn. Ciuha; pri slavnosti Gundeličevi v Dubrovniku bo zastopal ^Slovenijo" sam pred-srednik. Ker se je razgovor o predloženem novem poslovniku odložil na prihodnjo zbor. sejo, razpravljale so se na to večinoma notranje zadeve društva, tičoče se poslovanja revizorjev, knjižničarja in predsednika. — Končno se je sklenilo, da se nabere mej „Slovenijani" II. pokrovitelnjina družbe sv. Cirila in Metoda. »Balkan" bolgarsko akad. društvo na Dunaju, šteje 14 članov; ki so po svojem mišljenji sicer Stambulovci, vender Rusiji niso neprijazni. — Uže 1. 1869 obstojalo je društvo z istim imenom na Dunaju. Pri vsesokolski slavnosti v Ljubljani, 9. julija, bili so zastopniki akad. dr. „Sava", »Slovenija", „Triglav" in „Ilirija" navzoči; in je govoril v imenu naprednega dijaštva stud. jur. VI. Ravnikar. „Radogoj". Ljubljanski rodoljubi osnovali so novo podporno društvo, ki bo slovenskim velikošolcem dajalo podpore proti obvezi svoječasne vrnitve, ter jim preskrbovala po možnosti tudi druge dohodke in beneficije. — Naš mecen. g. F. Gorup, podaril je društvu 10.000 kron. Slava ustanoviteljem in dobrotnikom tega društva, ki bode v zvezi z uže obstoječima na Dunaju in v Gradcu, gotovo blagodejno deloval na prid slovenskemu narodu in v razmnoženje njegovega razumništva. Prepovedani dijaški izleti na Češkem. „Štitny" društvo jugočeških akademikov, hotelo je napraviti izlet v Tabor, „Rip" pa v Litomerice. Oba na 2. julija 1893 nameravana izleta bila sta prepovedana, najbrž iz bojazni, da se ne bi prestavljalo (na 6. julija se vračajoča) obletnica Husovega soži-ganja. — Proslava stoletnice rojstva Resslovega na dunajski tehniki — 29. julija bila je velika slavnost v proslavo Resslovo. Rektor Bock pozdravil je došle goste, profesor vladni svetnik Hauffe imel je slavnostni govor. Nato podali so se v park pred tehniko, kjer stoji Resslov spomenik. Ondi imel je nagovor stud. forest. Ad. Lippert; predsednik slavnostnega odseka, baron Czedik položil je na to krasen venec na spomenik; vence poslali so tudi mesto Dunaj, mesto Chrudim (rojstni kraj Resslov) in društvo inzenerjev in tehnikov na Dunaji. — Pevci zapeli so slavnostno kantato, in godba pešpolka št. 19. je svirala cesarska pesen. — Slavnosti vdeležila sta se tudi dva vnuka Resslova. — Zvečer bil je pri Ronacherju slavnostni komers, katerega so se udeležili pofesorji in dijaki. Častni predsednik, svetnik Gutten-berg, nazdravil in napil je dijakom, in pre-čital brzojavne čestitke. — Slavnostni govor imel je vladni svetnik Kick. Na to se je po stari dijaški navadi vprizoril „salamander". Štiridesetletnico učiteljevanja profesorja dr. Kolbe-ja slavili so 1. julija na dunajski 108 — VESNA — št. 7. tehniki. Slavnostni govor imel je stud. tehn. Held, zasluge slavljenčeve osvetlil je še prof. Kornhuber. Tehnično-akad. pevsko društvo sodelovalo je pri slavnosti. Na dunajski tehniki bil je voljen rektorjem za prih. šolsko leto profesor mineralogije in geologije dr. Fran Toula. Na vseučilišči dunajskem bode za leto 1893/4 rektor profesor mineralogije, dvorni svetnik dr. Gustav Tschermak. Rektor češke univerze v Pragi bode dr. Krvstofek. Rektor vseučilišča v Gradcu bo profesor finančne vede dr. Hildebrand. Bicikliško dijaško društvo, kakoršno uže več let obstoji v Gradcu, osnovalo se je na Dunaju. Člani so dijaki vseh velikih šol, predsednik stud. techn. Scherer. 8. julija imeli so osnovalni komers v hotelu pri „Zlatem križu". Vodstvo akad. podružnice društva „Siid-mark" sestoji iz sledečih gg med. Breznik, med. Dvofak, jur. Duhač, med. Holčaj, med. Kamnikar, med. Knežek, jur. Lukežič, phil. Malek, phil. Posek in jur. Regula — in ti so nekda vsi „pra-germani". — Kaj ne, difficile est satiram non scribere! — Dijaki in rezervni častniki. V tej zadevi vršil se je na Dunaju shod 45 delegatov vseučilišč in tehnik. Slovane iz Gradca zastopal je predsednik „Triglavaa jur. Perne, dunajske pa njih delegat, Srb Maric. — Rektor prof. Ludvig je v svojem nagovoru mej oduševljenim odobravanjem povdarjal, da se dijaki nikakor ne morejo zadovoljiti z izjavo vojnega ministra v delegacijah. — Sklenilo se je nadaljno složno postopanje vseh velikošolcev. Sostavil se je ožji ko-mitej zaupnih mož, ki naj zbirajo materijal in vodijo nadaljno akcijo za časa počitnic. Vsaka velika šola odposlala je po jednega zastopnika; zastopana pa so vseučilišča: Dunaj, Gradec, Praga, Inomost in Črnovice; tehnike: Dunaj, Gradec, Brno, in rudarska akademija Ljubno. Na tehniki v Gradcu zabranil je rektor Heyne dijaško posvetovanje zaradi rezervnih častnikov; dijaki očitali so mu, da je to storil zaradi policijskega pritiska ter mu doposlali od vseh tehnikov podpisano nezaupnico. Profesorski kolegij pričel je zaradi tega preiskavo; izključil dva glavna ; pouzročitelja, dal drugim ukor in vsemu ] dijaštvu pismeno grajo razglasil v avli. Teh- I niki so relegovanca v slovesnem sprevodu odveli na vseučilišče in tam priljubljenemu rektorju Schlagerju, ki je ves čas varoval interese dijaštva, priredili veliko ovacijo. — Ker je Heyne pri zaslišanji dijakov tehnikov se izrazil da mu njih častna beseda ne velja, hočejo ga tožiti radi razžaljenja časti. Senat je sicer izdal izjavo, da rektor s tem ni hotel žaliti dijaštvo, temveč le izrekel da mu lastna sodba in prepričanje več velja, vendar se tehniki s tem nikakor ne zado-volijo. — Rektorju Hevneju priredili so pred stanovanjem veliko mačjo godbo, pri tej priliki razpršila jih je policija, s sablami ranila 6 dijakov, 16 jih odvedla v zapor, ne hotevša se zadovoljiti z legitimacijo, kot je to vedno in povsod običaj. Zaradi tega pritožili so se tehniki na župana. — Nameravani komers izobčencem na čast prepovedala je policija. Dijaške demonstracije na Dunaju. 9. junija bila je na kolodvoru severne železnice demonstracija proti lvovskemu metropolitu, Sembratoviču in proti stanislavskemu škofu Kujloskemu, zaradi njiju Slovanom neprijaznega vedenja v Rimu. Obžalovati moramo, da so se pri tem prekoračile meje dostojnosti. Policija poizvedala je za udeležnike in 8 dijakov Rusov in Rusinov prišlo je zaradi tega v zapor in se je proti njim vložila obtožba. — Nu, 14. t. m. so uže vse izpustili iz preiskovalnega zapora. Pač pa so razpustili akademiški društvi „Bukovina" in „Sič", ker so bili udeležniki te demonstracije njihovi članovi. — Hrvatski vseučiliščniki priredili so 13. julija demonstracijo proti delegatu Crnkoviču zaradi njegovega re-negatskega govora v delegaciji. Tudi radi tega, povsem dostojno se vršečega izraženja mišljenja hrvatske mladine bili so kaznovani dijaki policijskem potom, dva z zaporom 8 dnij, pet z zaporom 3 dnij. „Danica". Ustanovitev tega društva bila je od namestništva prepovedana, ker se je določila slovenščina kot poslovni jezik. Ta prepoved je nepostavna, ker zabranjuje ustavno pripoznano jezikovno pravnoravnost, a tudi 7 št. — VESNA — 109 : povsem neutemeljena, ker služi vsem slovanskim društvom z vednostjo in priznanjem višjih oblastij jedino le slovanski poslovni ' jezik. I Češko dijaštvo v Pragi imelo je v mi- nulem letu 25 društev. Središče vsem bila je „Slavija" s 7. klubi in 5. kurzi; v zvezi ž njo bili so „krajinski spolki": „Krakonoš, Stitnv, Jungman, Budivoj, Jizeran, Rip, Hana, Radbuza, Krakoviec, Smetana, akad. Kolinskv, jednota jičinska," ki so imele sedeže poleg Prage vsaka v jednem večjih čeških mest, — in ferijalno društvo n0pava". — Fakultetna društva imeli so pravniki, medicinci, farmacevti, kemiki, inženirji. Vsa ta društva so mladočeska! — Staročeško društvo je „akad. čtenarski spolek." — Ra-zven tega bilo je še „spolek ceskyh akad. zidu", evangelski „Jeronim", „Moravska Beseda" in „akad. odbor matični". Krajinski spolek „Sazavan" je vlada mej tem letom razpustila. Iz ljubljanskih dijaških krogov. — Izv. dop. — Vroče je, vroče, g. urednik, in čelo kipi marsikateremu odhodniku in odhodnici slovenski, zakaj prišla je tista prehentana ura, ko treba dajati račun za dolgo dobo srednješolskih študij. Še najmanjša vročina pritiska na pripravnici, kar bereš uže raz neizpremenjeno brezskrbne obrazke gpc. kandidatinj (kandidatje začno svoj dirn-daj še le prihodnji teden), — na rejalki je soparica uže znatno neznosnejša, — najbližje vrelišče je pa temparatura na gimnaziju, kjer je do danes izmej 16 borilcev omagala sedmorica!! Bože pomiluj ! — — Pred to „generalno" soparico pa je .morila" nekaternike nič manj dušeča „speci-jalna". — Kakšne obraze ste pa rezali, g. urednik, čitajoči pred tednoma o mesarskem klanji mej slavno Ijublj. policijo in dijaškimi tolpami? To smo pravi pravcati parižki revolucionarji, kaj!? — Nil pa, le pomirite se! Vsa zadevica je bila le malenkosten „krok", pri katerem se je „barko vozeča" trojica abiturijentov „zafrkovala" z nemškujočim ,. polipom", ki je v hvalo za dano lekcijo svoje „nepridiprav-hrulante" spremil na policijo, kjer so bili nadepolni „čuki" še prav „imenitno" poplačani. Seve nem. Ijublj. žurnalistiške srake so z germansko zlobnostjo razkričali ta vsakdanjski dogodek, kar kot cel izgred sloven. dijaštva z velepolitiškim vzadnjem, to so pa še razni tuji časniki se slastjo razbobnali. Kakor vselej in povsod v „špispurgarskih" gnjezdih nastal je pri nas radi tega silen šum in hrum: preiskave na vseh konceh, protoko-liranje za vsacim oglom, govoričilo se je celo o „krvavi rihti", — žal, da nimamo pri nas „Interessante Blatt"-a, ki bi nas bil še „namalal" — „ad perpetuam memori-am"!! — Nu, po prizadevanji izrednega prijatelja slov. dijaštva, občeznanega sloven. veljaka-politika se je rešila vsa zadevica le po §§ disciplinarnih postavah za avstr. gimnazije. Srčna mu hvala za to! — Ljublj. gimn. odhodniki pa sodijo, da po tolikerih soparicah treba poštenega od-dihljaja. Zato prirede, kakor je nasvetovala „Vesna" v 11. št. I. 1. — 25. t. m. izlet v Zagreb k slavnosti hrv. abiturijentov. Na obširnem programu je: slavnosten sprejem na kolodvoru odhodnikev vseh slov. gimnazijev, banket, koncert (slavn. govor, kantata „K sestanku sloven. in hrvat. abiturijentov v Zagrebu 1. 1893. — Besede zložil Fr. Neubauer, za možki zbor vglasbil P. H. Sattner, tamburanje, itd.), ples, komers in izlet v Maksimir. Vdeležen-cev domačih je oglašenih uže do 70; pričakovati je, da se jim pridruži še nekaj slov. in hrvat. akademikov. Izvestno želite z menoj, da bi se ta I. hrvat.-sloven. veselica odhodnikov prav vrlo posrečila in rodila kar najlepše sadove! — Vender Ljubljana tudi letos ne bo brez abiturijentske veselice! Učitelj, kandidatje prirede namreč v zvezi z gpc. kole-ginjami 22. t. m. v dvoranah starega strelišča II. odhodno slavnost, ki bo — sodeč po pripravah — bodisi glede obsega, bodisi glede programa lansko slavnost daleko presegla ter bo jedna najlepših abitur. veselic v Ljubljani. V posnemanja vredni slogi in marnosti sta delovala uže celo leto ženski in možki osrednji odbor s podrejenimi odbori v Gorici, Mariboru, Kopru, in Zagrebu ter sestavila krasen program, za čegar mu-zikalično in pevsko izvršitev so izbrane uže 110 — VESNA — 7. št. pri raznih koncertih in veselicah se odliku-joče moči. Razven koncerta, na katerem se bodeta poleg drugih točk pela ženska samospeva nova kantata za mešani zbor od 5. S.tegnarja po besedah S. Gregorčiča in impozantni možki zbor z bariton — samospevom A. Nedveda po besedah J. Ro-štana, razven plesu in komersa, omenim še izleta v Kamnik. Nadejati se je velike vdeležbe in krasne zabave, o katerej poročam prihodnjič. Na zdar! A. M—e—d. Dunajski slovenski velikošolci (1. 1892.) so kot pokrovitelji pri družbi ssv. Cirila in Metoda svojim zastopnikom izvolili za letošnji obči zbor naše šolske družbe t. drd. mr. Ant. Švigelj-a. Zadnji zabavni večer slov. naprednega dijaštva je bil na Dunaji dne 11. julija v Kastnerjevi gostilni „zum Magistrat". Obili udeleženci so se tedaj poslovili za dobo počitnic od na Dunaji zaostalih bratov. Evropejska vseučilišča. V minolem letu imela je Avstro - Ogrska 11 vseučilišč z 19659 dijaki in 994 profesorji, Rusija 9 z 13809 dijaki in 739 profesorji, Anglija 10 z 16264 dijaki in 596 profesorji, Italija 21 z 17558 dijaki in 1522 profesorji in Nemčija 20 z 29565 dijaki in 2406 profesorji. Nadalje je imela Španska 11, Francija 10, Švicarska 6, Belgija in Holandija 4, Portugalska 2, Švedska, Norveška, Danska in Grška po 1 vseučilišče. — Največja vseučilišča so v Parizu z 9215, na Dunaji z 6220, v Berolinu z 5527, v Napolji z 4328, v Pragi (2) z 3941 in Monakovem z 3551 dijaki. Na šesterih tehnikah v Avstriji je bilo v zimskem tečaji 1892/3. 2181 slušateljev, 210 več nego v prošlem letu. Na dunajski tehniki je bilo 865 slušateljev. Dijaške raznoterosti. Radi širjenja irre-dente v Trstu zaprti in zopet oproščeni me-dicinec Meuro je bil v Turinu navdušeno od ljudstva sprejet ter v triumfu nošen po mestu. Urednik lista „Gazetta del Popolo" je govoril raz balkon in hvalisal Meura in njegove irredentske pristaše kot„mučenike". — V New-Jorku so v maju električno vsmrtili medicinca Gurlvle Harris-a, ker je baje svojo 171etno ženo zastrupil. Priče so si nečuveno nasprotovale; navzlic temu se ni posrečilo prijateljem vblažiti sodbo! Harrisu, ki je do smrti zatrjeval nedolžnost. — V Toulouse je v gledališči pri svečani telovadbi francoskih Sokolov vrgel nemški-žurnalist na deputacijo čeških visokošolcev iz lože stol. Nastal je silen škandal in pretep mej Sokolci in hujskajočimi žurnalisti. Predno je policija došla, bilo je že več ranjencev. — Na parižkem vseučilišči študirajo 403 ženske; in sicer na medicinski fakulti 129 (22 Francozinj, 95 Rusinj, 4 Rumunke, 2 ^ Angležinji, 2 Srbkinji, 2 Bolgarki, 1 Nemka in 1 Turkinja), na juridični fakulti 1 Rusinja in 1 Alzačanka — naravoslovja uči se jih 29 (23 Francozinj, 5 Rusinj, 1 Ame- \ ričanka), modroslovja 249 (226 Francozinj, 11 Rusinj, 4 Rumunke, 3 Angležinje, 2 Američanki, 1 Italijanka, 1 Švicarka. 1 Nemka). — Framacije uči se 14 Francozinj. — Slov. fer. društvo „Sava" v Ljubljani prične svoje počitniško delovanje z današnjim dnem. Odbor je vse priprave ukrenil mej šolskim letom, da društvo tem uspešneje nastopi. Obči zbor se bo vršil v avgustu najbrže na Štajerskem, razven tega je društvo doslej sklenilo prirediti 6 okrožnih shodov in dve veselici. Z letošnjo glavno dobo hoče početi organizacijo, katero je završilo doslej na Kranjskem tudi v ostalih slovenskih okrožjih. Vrhu tega bo pomagalo, da se zveze slovensko dijaštvo tem tesnejše s s hrvatskim, katero bode ustanovilo, kakor se je doslej počelo, podobno društvo za Dalmacijo in Istro, oziroma morda tudi še jedno za trojedino kraljevino. — Slovenski dijaki! Dojdite polnoštevilno na obči zbor, kadar Vas pozove odbor našega ferijalnega društva, da pokažete slogo^ jedinost in bratsko moč slovenskega dijaštva: Na svidenje na občem zboru! Ured. Književnost in umetnost. Zmaga pri Sisku 1593. V spomin tristoletnice napisal A. Koblar. Ponatis iz „Uč. Tov." Vredno, da se razširi med slovenski narod in posebno pripravno za razdelitev med šolsko mladino. 7. št. — VESNA — 111 ..Ljubezen do mamice." Povest za mladino, spisal Josip Matejev, izd. dr. sv. Cirila in Metoda. Vezan zvezič velja 25 kr. Knjižica je vredna vrstnica poljudnim spisom, katere izdaja naša prezaslužena družba, in vredna priporočbe. Gunduličeva slavnost v Dubrovniku 25. junija, povodom odkritja spomenika Gundu-ličevega, katerega je mojstersko izvršil umetnik Rendič, bila je. uprav velikanska, udeležba hrvatskega, slovenskega in srbskega naroda ogromna. Slovensko dijaštvo zastopal je predsednik „ Slovenije" I. Borštnik. — Dubrovnik, Jugoslovanske Atene", je velikega pomena v zgodovini jugoslovanski. Kot stolica dubrovniške države ustanovljen od Hrvatov, priznati moral je sicer 1. 1205. višje gospodstvo Benečanov, a bil vendar zelo samostojen in večji dostojanstveniki bili so mu le domačini. L. 1358. priznal je nadvlado hrvatske kraljevine. Mesto je sicer jako prijazno in živahno, vender le slaba podoba nekdanje moči in slave. Štelo je za časa svojega razvitka nad 40000 prebivalcev, bilo bogato vsled velike in obsežne trgovine, ter bivališče svetovnoznanim pesnikom in učenjakom. Tukaj porodil se je slavni pesnik Gunprlič 8. januv. 1588 in umrl 10. marca 1638. Glavno njegovo delo je veliki epos „0sman", katerega je završil ban Mažuranič, ker je pesnika prehitela smrt pred njegovo završitvijo. — Kuga je v Dubrovniku zelo divjala 1465 in 1526, — a 6. aprila 1667 uničil je grozen potres in požar skoro vse mesto. Pod turško nadvlado, potem pod kraljevino Ilirijo in po Napoleonovi zmagi z Dalmacijo pripadši Avstriji ni se mesto več popelo do nekdanje moči in slave. Duševno središče Hrvatov postal je vedno bolj in bolj se razvijajoči Zagreb, stolica Hrvatske; vender ostane Dubrovniku vedno zagotovljena velika njegova pomemba za razvitek Jugoslovanstva. Prenos kostij grofa Draškoviča iz Radgone v Zagreb je z veliko narodno slav-nostjo izvela „Matica hrvatska". Grof Janko Draškovič porodil se je 20. oktobra 1770 v Zagrebu, po dovršenih vseučiliških naukih na Dunaji vstopil je v vojake, kjer je služil 18 let; kot major ostavivši vojno napotil se je v Pariz in ondi mnogo občeval z Du-brovčanom, knezom Sorkovičem in srbskim rodoljubom Š. Tekelijem. — L. 1832. vrnil se je v domovino, udeleževal se ilirskega gibanja, ustanovil 1838 „ilirsko čitalnico" v Zagrebu, 1840 narodno gledališče, 1841 gospodarsko društvo in narodni muzej 1842, „Matico ilirsko", kateri je bil prvi predsednik. Dne 14. junija 1856 umrl je nagloma v Radgoni na potu v gleichenberške toplice. Za hrvatsko književnost stekel si je kot pesnik in pisatelj mnogo zaslug. — Prenos njegovih kostij dal je povod veliki narodni slavnosti v Zagrebu, katere so se vdeležili tudi Slovenci v obilnem številu, kakor tudi po odposlanstvih „Matica Slov.", — „CiriI in Metodova družba", ljubljanjski in celjski „Sokol", celjska čitalnica itd. — Obširne životopis in sliko grofa Janka Draškoviča prinaša letošnja „Spomen knjiga" Matice hrvatske. Tristoletnica zmage pri Sisku praznovala se je v Ljubljani z veliko šolsko in narodno slavnostjo 22. junija. „Dom in Svet" prinaša zanimive spise in slike o sisaški bitki, in opozarjamo svoje čitatelje na ta list. — Naš priznani glasbenik A. Foerster zložil je iz primernih narodnih napevov ,,slavnostno kantato". Za glasovir prirejena velja 60 kr. „Matica hrvatska" izdala bo letos za svoje ude 12 knjig in sicer Naravoslovje (ribe) od Kispatiča, — Zgodovina srednjega veka od Balleja, Skladatelji ilirske dobe od Kuhača, — Ruski pripovedovalci od Štre-pelja, — Izbrane dela od Bogoviča, — „Mara konavska" od umrlega škofa Vodopiča, — „Bosankami" od Lepušida, — „Plemeničko gnjezdo" in „Rudjina" od Turgeneva v prestavi Miškatovičevi, — „Pan Tadej" od Mic-kijeviča, prevel Maretič, — Dantejev APekel", prevel Buzolič, — Hrvatsko pesmarico od Klaiča in v biblijoteki klasikov I. del literarne zgodovine grške od Mušida. To vse za letnino 3 oziroma 4 gld.! Udov štelo je prošlo leto 9117 (za 1017 več kot prejšnje leto). Slovenci pristopite temu znamenitemu zavodu, s tem se bo najbolj učvrstilo in razširilo jedinstvo slovenskohrvatsko! 112 — VESNA 7. št. „Prodana nevesta" dosegla je tudi v Berolinu veliko priznanja in vspeh. Predstavljala se bode tudi pri svetovni razstavi v Čikagu. Slovanska skladba pridobila si je sicer pozno, a trajno ono svetovno priznanje in slavo, kakoršno v istini zasluži. Cesko gledališče na Dunaju meseca maja, junija in prve dni julija pod vodstvom g. Chmelenskega uprizorilo je večje število slovanskih dramatičnih proizvodov ter nekoliko operet in dekoracijskih iger. Ker namerava ta družba ustaviti se v Ljubljani in uprizoriti ondi več predstav, opozarjamo na to vse prijatelje dramatike. Vzlasti bodo tudi onim, ki niso češčine toliko vešči, vgajale operete in čarobne igre, n. pr. Stra-kovnički dudak, Jirikove prikazni, Sedem gavranov in dr., ki so našle tudi v nemških listih obilo pohvale in priznanja. ,,Glasbena matica" priredila je s sodelovanjem dvornega opernega pevca gosp. J. Tertnika 8. junija koncert, kjer so se pele dovršeno zgolj narodne pesni slovenske. Večino harmonizoval je g. Hubad; zasluženi učitelj „G1. Mat." in duhoviti glasbenik. -yfi Listnica. #V G. Iv. Sk. v Lj. Odgovoriti smo Vam hoteli obširno v „Glasniku" glede dramatičnega pisateljevanja. Morda storimo to še o priliki, ko bode prostor dopuščal. Ako hočete delovati na tem polji, svetujem Vam, da se obrnete na odbor dramat. društva v Ljubljani. Ono Vam dopošlje igre, katere je spoznalo sposobne za slovenski oder, v prestavo. Pri tem vadite se v pisateljevanju, proučavate praktično vse o tehniki drame, a koristijo mnogo več, kot da bi čas tratili z ^izvirnimi" spisi, za kar Vam nedostaje vede in potrebne izkušnje. To je odkritosrčno izraženo naše mnenje, zato upamo, da ne bo zamere. — Sploh dijakom pripo- ročamo v vaje prevode dramatskih del, za kar jih bo dramatično društvo, ako delujejo v zvezi ž njim, primerno nagradilo. Ivan Valentinovič. Od desetorice poslanih pesnij uporabiti bi se dale le dve ali tri; a tudi te le v spremenjeni obliki Originalnih mislij pa nima nijedna Popri-mite se raje posla, za kateri imate več sposobnosti, kot za pesnikovanje. Ivan Glatri. Nikar ne mislite, da ste radi „originalnega" pseudonima tudi originalen pesnik. „Odpre okno, luna sije Glasi mile melodije Nežno v tiho noč done." Zakaj ne prepišete doslovno iz Prešerna in Stritarja. „Mož pravičen, jak in blag, Kamor pride, solnce sine Kjer tolaži, tuga mine Narod brani poštenjak." Pristavimo le še: Toka glava, korenine Je slovenski — korenjak. Koseški bi Vas itak ne mogel več tožiti literarnega tatinstva. Vse p. n. naročnike, ki so nam še na dolgu, prosimo naj poravnajo dotične svote. — Spremembe bivališča ali stanovanja naznanjajo se naj pravočasno D. Hribarjevi tiskarni v Celji (ne pa uredništvu). Popravki. Cenjeni čitatelji nam blagovoljno oproste, ako se sem ter tje pojavijo tiskarski pogreški; pri težkoči korekture je to skoro neizogibno. V št. 6. „Vesne" čitaj: str. 85 II. razdel, vrsta 14. k angelskemu (ne: angelskem); str. 91 I. r. (poročilo o „SIoveniji") izlet v MOdling (ne Dob-ling); str. 92 II r., (iz Inomosta) proti nepravilnemu (ne: nepravilnem); str. 95 I. r., (promocije) promovovana (ne: promovana); str. 95 I. r., („Novice") 4. julija (ne: 4. junija); str. 95 II. r. („Noviceu) prvotne veljave (ne: potrebne). ,, VESNA" izhaja po jedenkrat na mesec na celi poli ter stane za vse leto gld. 150 Rokopise in dopise sprejema: Uredništvo „Vesne'; na Dunaji, Wien, VIII., Lange Gasse, 48; naročnino Dragotin Hribar v Celji, Graška cesta, 1. Tiska in zalaga D. Hribar v Celji. — Odgovorni urednik Srečko Magolič.