Terme Ptuj SAWk HOTELS S, RfSORTS \ Torek: Tednikov kopalni dan Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite vTermalnem Parku Term Ptuj vsak torek do vključno 20. decembra 2016. Kupon ne velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi in novoletnimi počitnicami, ob praznikih ter na dan organiziranih prireditev. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Drugi popusti so izključeni in se ne seštevajo. ® 02/ 7494 530 H termalni.park@terme-ptuj.si Ker je izkoristek časa tudi na poti do cilja vedno pomembnejši, vam predstavljamo 6 izletov z vlakom, ki ponujajo obilo priložnosti za potepe in raziskovanje. Lahko se vam zgodi cel film! Več na strani 21. Ptuj, petek, 24. junija 2016 letnik LXIX • št. 50 ^ Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR v Štajerski www.tednik.si ■ Stajerskitednik I Stajerskitednik Politika Slov. Bistrica • Država mora urediti smetarski turizem O Stran 6 Lenart • Zakaj je bil spomenik jedro spora med svetniki O Stran 6 Šport Nogomet • Aleks Pihler iz Zavrča v Maribor O Stran 11 Rokomet • Marko Bezjak kot dokaz pravilne poti O Stran 12 Nogomet • Razpored, da te kap O Stran 12 Štajerski1TE DUMI Podravje, Slovenija * Konec šolskega leta, začetek počitnic Na svidenje septembra! Z današnjim dnem se za učence od 1. do 8. razreda in dijake zaključuje šolsko leto 2015/2016. V ponedeljek bodo tako tisti, ki so svoje obveznosti uspešno zaključili, namesto v šoli lahko uživali v brezskrbnosti poletja in počitnic. PS* Í--V■■■ ; v £ ■ flSBLfcjár« ■ mr^M^ mm .j.If Ptuj Namestili bi pitnike, a kdo jih bo plačal? O Strani 2 in 3 Politika * Mesto propada, podgane se redijo ... Kronika * Skokovito naraščanje števila slovenskih delavcev v tujini O Stran 24 Odslej »obdavče tudi imetniki greznic in malih čistilnih 2 Štajerski Podravje petek • 17. junija 2016 Ptuj • Za 3.000 gospodinjstev komunalna položnica višja Svetniki občanom naložili novo Ptujski mestni svetniki so na ponedeljkovi seji s 17 glasovi za in osmimi proti potrdili odlok, na podlagi katerega bodo znice ali male čistilne naprave (MČN), zaračunavali storitev odvoza in čiščenja grezničnih gošč ter omrežnino za čiščenje. Uvedbo novih dajatev bodo čutili predvsem krajani četr-tnih skupnosti Grajena, Rogo-znica, Panorama in Breg-Tur-nišče, to je okrog 3.000 gospodinjstev. V mestni občini (MO) Ptuj je na javno kanalizacijo priključenih 5.514 gospodinjstev, 119 neprofitnih ustanov in 579 podjetij. Lastnica komunalne infrastrukture je MO Ptuj, z vodovodnim in kanalizacijskim sistemom pa upravlja in ga vzdržuje Komunalno podjetje (KP) Ptuj. Komunala kot upravitelj oz. koncesionar občinam lastnicam za komunalno infrastrukturo plačuje najemnino v višini amortizacije. Ta je odvisna od vrednosti omrežja. V končni fazi najemnino za omrežje (omrežnino) na položnicah plačajo uporabniki. Ker se je po koncu druge faze projekta varovanje vodnih virov podtalnice Ptujskega polja vrednost kanalizacijskega omrežja v MO Ptuj dodatno povišala, se zvišujeta tudi amortizacija in omrežnina. Da stroškov višje omrežnine ne bi nosili samo uporabniki, ki so priključeni na kanalizacij- Dobrih pet evrov bo za lastnike greznic ali MČN znašala omrežnina za čiščenje, 35 centov po kubičnem metru porabljene vode pa cena storitve za odvoz in čiščenje greznične gošče. KP Ptuj bo goščo (za ta denar) odpeljalo enkrat na tri leta v predvideni količini pet kubičnih metrov. Mestna občina bo prvo leto (do julija 2017) omrežnino sofinancirala 100-odstotno, v naslednjih dveh letih pa najprej 65- in potem 45-odstotno. Za uporabnike, ki so priključeni na kanalizacijski sistem, se omrežnina brez upoštevanja občinske subvencije znižuje za tri evre. Takšen in podoben gnoj je več desetletij po vodi tekel iz Ptuja proti občini Markovci. Čeprav že stara čiščenja njihovih odplak zaračunavalo. O tem, kako se s takšnim neodgovornim ravnanjem onesnažuje Uvodnik Ščepec domoljubja Bliža se dan, ko je pred 25 leti takratni slovenski predsednik na Trgu republike v Ljubljani razglasil samostojnost naše države, dan, ko je zaplapolala slovenska zastava ter je mogočno in odločno zazvenela naša himna, naša Zdra-vljica, Prav zanima me, koliko zastav bo po četrt stoletja izobešenih, koliko ljudi se bo spomnilo tega prelomnega trenutka. Verjetno jih bo večina zamahnila z roko, izrekla nekaj kletvic čez politiko in politike, ob tem pa še potarnala, zakaj mora biti letos praznik ravno na soboto. Glede politike samo nekaj besed. Nedavno sem videla neko sličico, ki me je spodbudila, da postrežem s podatki: v državnem zboru stolčke zaseda 90poslancev in poslank, slovenskih državljanov je 1,9 milijona. In če se poigram s številkami: 90 izvoljencev ljudstva, ki piše zakone, predstavlja 0,005 % prebivalcev. V razmislek. In če imamo na eni strani množico, nezadovoljno z vladanjem peščice, nam kronično primanjkuje tudi domoljubja. Saj nam ni treba ravno kupovati krožnikov s podobo Pahorja, kot to počnejo Britanci s svojimi kronanimi glavami, lahko pa bi tu in tam - morda že ob tem prazniku - izobesili zastavo. Nedavno sem bila namreč v eni izmed držav, ki je bojda še bolj zelena od naše. In kaj sem naprej opazila? Da so povsod izobešene zastave in da je njihov simbol, triperesna deteljica, praktično na vsakem izdelku. Kako pa je pri nas? Ko sem želela kupiti slovensko zastavo, sploh nisem vedela, kje jo naj začnem iskati, o simbolu slovenstva, ki naj bi bil lipov list, pa sem slišala nekje v osnovni šoli; videla pa ne. Ali torej res: Moja dežela, mi smo njeni ljudje, lepota dežele je sloves njen ... in tako dalje, kot gre pesem iz oglasa izpred 30 let. Očitno smo na to pesem pozabili, saj se ne ali pa premalo zavedamo, v kakšni lepi deželi živimo. Na tako malem koščku imamo panonski, alpski in kraški svet, morje, bogato in raznoliko podeželje, občudovanja vredno kulturno dediščino, pa še edinstven jezik z dvojino... A usodo si bo pisal oziroma si piše narod sam, kot je dejal Cankar. Slovenija, moja dežela! Mojca Vtič ski sistem, je MO Ptuj strošek omrežnine za čiščenje odplak porazdelila med več uporabnikov. Po novem ga bodo plačevali tudi tisti, ki imajo svoje greznice ali male čistilne na- prave. Večinoma so to uporabniki s podeželskega dela ptujske občine. Na minuli, 19. redni seji so mestni svetniki tej temi namenili precej razprave. Del omizja je predlog o tako imenovani obdavčitvi greznic in MČN podpiral, drugi je bil proti. Med tistimi, ki so zagovarjali uvedbo omrežnin, je bil nekdanji župan Štefan Če-lan (Lista župana dr. Štefana Ptuj • Komunalno podjetje presenetil odgovor občine Namestili bi pitnike, a kdo jih Javne pitnike, ki so postavljeni v številnih mestih, naj bi kmalu dobili tudi na Ptuju, smo in kdo jih bo financiral. Na občini pravijo, da bo seglo v žep Komunalno podjetje Ptuj, občine so ocenili kot nekorektno in zavajajočo. „Ptuj želimo narediti prijaznejši meščanom in predvsem obiskovalcem. Eden od ukrepov za to je namestitev pitnikov," so pojasnili na Mestni občini Ptuj in dodali, da bo županova urbanistična komisija preučila možne lokacije in število pitnikov. Obenem bo komisija za urbano opremo določila njihovo obliko, soglasje pa bo moral dati tudi Zavod za varstvo kulturne dediščine. Med drugim bo od tega odvisna vrednost projekta, pri čemer na občini pravijo, da so cene različne in se gibljejo vse od 1.000 do 20.000 evrov. Če bi tako npr. na Ptuju postavili pet najcenejših pitnikov, bi to stalo najmanj 5.000 evrov, v primeru izbire pitnikov po srednji ceni 10.000 evrov, bi pet pitnikov stalo najmanj 50.000 evrov, v primeru izbire pitnikov Takoj zatem, ko je direktor Komunalnega podjetja (KP) Ptuj Janko Širec povedal, da v zvezi s postavitvijo pitnikov na Ptuju ni še popolnoma nič dogovorjenega, da jih je sicer KP pripravljeno urediti, nikakor pa ne financirati, so iz ptujske občine poslali še pojasnilo, da naj bi pri njihovih odgovorih prišlo do napake. Svojo izjavo so tako dopolnili: »Projekt bo izvedlo Komunalno podjetje Ptuj, o financiranju tega pa se še pogovarjamo. Finančni razpon pitnikov je namreč velik, zato iščemo najbolj optimalno rešitev. Skupaj s Komunalnim podjetjem Ptuj in urbanistično komisijo se moramo dogovoriti o lokaciji, narediti idejno rešitev ter postaviti finančno konstrukcijo in časovne okvire.« Foto: Črtomir Goznik Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-3435. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Jože Šmigoc, Eva Milošič, Monika Levanič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralmk@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02 ) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 124,06 EUR, za tujino v torek 112,25 EUR, v petek 114,45 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). petek • 10. junija 2016 Aktualno Štajerski 3 finančno obremenitev občanom, ki niso priključeni na kanalizacijski sistem ter uporabljajo lastne gre- ptujska čistilna naprava ni delovala, je KP Ptuj uporabnikom, ki so bili priključeni na sistem, stroške okolje, si pa tudi nihče ni belil glave. Fotografija je bila posneta aprila 2008. Čelana). Omenil je, da gre za enakopravnost pred zakonom: »5.500 gospodinjstev, ki so priključena na sistem, je dajatev plačevalo že doslej, 3.000 jih ni plačevalo nič. Pa oboji obreme- njujejo okolje. To ni bila korektna rešitev.« Novim dajatvam v predlagani obliki in višini sta najbolj nasprotovala Miran Meško (SD) in Miša Pušenjak (SLS). »Ljudje ceni nasprotujejo. Prepričani so, da je previsoka. Ne govorite, da ljudje nočejo odvoza. Temu ne nasprotujejo, saj ne želijo obremenjevati okolja. Ne pristajajo pa na cene, kot ste jih nastavili,« je dejala Pušenja-kova. Iz svetniškega omizja je bilo slišati očitke, da si bodo krajani, ki so zdaj po novem obremenjeni za dajatvami, morali na svoje stroške urediti male čistilne naprave in nositi njihovo amortizacijo, poleg tega pa bodo plačevali še amortizacijo za centralno čistilno napravo (CČN) Ptuj. Svetnik Marjan Kolarič (SDS) je opozoril na pomanjkljive občinske akte s področja komunalne infrastrukture. »Nimamo odloka, ki bi predpisoval, kdo mora imeti greznice ali MČN in kakšne naj bodo. Najprej bi morali sprejeti in predpisati pogoje, potem pa se stvari lotevati naprej. Spet se hoče nekaj sprejeti na hitro. Najlažje je lastnikom 3.000 greznic komunalno položnico dvigniti za 40 odstotkov. Sicer pa CČN na Ptuju koristijo tudi druge občine (Hajdina, Kidričevo in Starše), pa tovrstnih obremenitev za svoje občane z greznicami najbrž ne bodo sprejemale,« je med drugim dejal svetnik Ko-larič. Mojca Zemljarič Foto: MZ Politika in njena selektivnost: majhne obremenjuje, velikim je • VV ■ I *v vse dopuščeno in odpuščeno V razpravi o uvedbi novih komunalnih dajatev je bilo slišati veliko besed o varovanju okolja in vodnih virov. In da ni isto, če se greznična gošča odpelje na njivo ali na čistilno napravo. Saj da če se jo odpelje na njivo, se s tem bistveno bolj onesnažuje okolje kot v primeru, da jo obdelajo in očistijo na čistilni napravi. To je res. Ampak žal politiki in vodilne strukture v našem okolju opazijo samo male onesnaževalce, ne pa tudi velikih gospodarskih sistemov. Razsežnosti onesnaževanja, ki jih povzročajo gospodinjstva ali gospodarstvo, so neprimerljive. Zakaj se politika ne obregne ob velike sisteme, ki že desetletja obremenjujejo naše bivanjsko okolje? Ker je najlažje obremeniti najšibkejše, ljudi, velikih igralcev se nihče ne upa niti dotakniti. Na Ptujskem pač nimamo sreče s čistilnimi napravami. Stara čistilna naprava ni nikoli delovala; nova ni zgrajena do konca, pa tudi ne deluje tako, kot je bilo predvideno. Lani so zagnali čistilno napravo v Forminu. Tudi ta ne dela. Blato iz te naprave, ki do Formina priteče iz markovske in gorišniške občine, Komunalno podjetje Ptuj odvaža na čiščenje na Ptuj. Za prikrivanje smradu, ki se je pred časom še neznosno širil iz čistilne naprave, uporabljajo dišave (kemikalije). Tako znajo povedati številni, ki živijo v bližini. Naj samo spomnim, da se je za obe čistilni napravi (ptujsko in forminsko) ter za gradnjo kanalizacijskega cevovodov in sistema porabilo okrog 35 milijonov evrov. Pa dve čistilni napravi ne obratujeta, kot bi morali! Politika se s tem ne ukvarja. Kot se tudi ne ukvarja z nevarnimi usedlinami v strugi (laguni) v Šturmovcih, pod Ptujskim jezerom. Laguna je usedalnik ptujskih nepreči-ščenih odplak (gospodinjskih in industrijskih), ki so leta in leta iz Ptuja po drenažnem jarku ob desnem bregu jezera tekle proti Šturmovcem. Gospodinjstva ne bodo nikoli tako agresiven onesnaževalec okolja, kot sta industrija in kmetijstvo. Pa na seji mestnega sveta ni bilo slišati niti besede o tem, kako z odpadnimi vodami ravnajo velika ptujska podjetja. Po naših neuradnih informacijah bojda precej površno. Ampak za te osnesnaževalce ima politika oči zaprte. bo financiral? nedavno izvedeli. Koliko jih bo, še ni jasno, kot tudi ne, kakšni bodo tam pa o tem ob našem vprašanju niso vedeli ničesar. Še več: izjavo po najvišji ceni pa bi to stalo kar 100.000 evrov. Pri omenjenih izračunih še nismo upoštevali stroškov postavitve. A kot so zapisali na MO Ptuj, naj bi bil to strošek Komunalnega podjetja (KP) Ptuj. Širec: Idejo podpiramo, toda KP financiralo tega ne bo Ko smo o tem povprašali direktorja KP Janka Širca, je bil presenečen. Dejal je, da sta sicer v pogovoru z županom Miranom Senčarjem pred kratkim govorila o namestitvi pitnikov, a nista dorekla nič konkretnega. „Govorila sva o tem, da bi to bilo z vidika promocije pitne vode dobro. Vsekakor je to stvar, ki se ji je treba posvetiti. Naša voda je zdrava, čeprav se tega nočemo zavedati," je še dodal Širec, ki idejo podpira, a se bo po njegovem, kot zmeraj, zataknilo pri financah. V to, koliko - če sploh kaj - so pripravljeni v KP Ptuj nameniti za postavitev pitnikov, se, kot pravi Širec, še niso poglabljali, a veliko gotovo ne. „Seznanjeni smo s to idejo oziroma potrebo in smo v projektu pripravljeni sodelovati, ne pa ga financirati. Na enem izmed operativnih sestankov na MO Ptuj je župan iz- postavil potrebo po namestitvi pitnikov v mestnem jedru. Ker je KP Ptuj upravljavec vodovodnega sistema na tem območju, je seveda logično, da smo kot izvajalec pri takšnem projektu prisotni. Dogovorili smo se, da bo MO Ptuj organizirala sestanek z mestnim arhitektom, na njem pa bi dorekli število, lokacije in obliko posameznih pitnikov. Sestanek še ni bil organiziran, zato o nadaljnjih aktivnostih ne vemo nič. Izjava MO Ptuj, da bo projekt namestitve pitnikov financiralo KP Ptuj, je nekorektna in zavajajoča," je bil jasen Širec. Dženana Kmetec Na občini pravijo, da bo namestitev pitnikov financiralo Komunalno podjetje Ptuj, tam pa o tem ne vedo ničesar. 4 Štajerski Tednikov objektiv petek • 24. junija 2016 Slovenija, Podravje • Ravnanje z izrabljenimi motornimi vozili Kolikokrat bomo (pre)plačali V Sloveniji naj bi trenutno bilo nekaj čez milijon osebnih avtomobilov. Koliko jih je v resnici, v času računalniških evidenc mo pojma, kaj se dogaja z veliko večino iztrošenih motornih vozil ... Je to dovolj dober izgovor za uvedbo novih dajatev? Na ministrstvu za infrastrukturo (MZI) pojasnjujejo, da so izrabljena motorna vozila velik ekološki problem: »Na območju EU nastane letno okrog 14 milijonov ton izrabljenih vozil. Glede na to, da vsebujejo nevarne snovi (svinec, živo srebro, kadmij, šestvalentni krom, olja, tekočine proti zmrzali, zavorne tekočine, gorivo, akumulatorje in drugo), je motorno vozilo, ko postane izrabljeno, nevarni odpadek.« Glavni razlogi, da velik delež izrabljenih vozil ni zajet v sistem razgradnje: • izvoz rabljenih motornih vozil, preden dosežejo konec življenjske dobe, kot vse pomembnejši dejavnik avtomobilskega trga na področju EU; • legalna prodaja rabljenih vozil kot način prikritja nelegalne dejavnosti, npr. izvoz poškodovanih ali ukradenih vozil; • nelegalno pridobivanje ekonomsko zanimivih sestavnih delov, pa tudi relativno visoke cene sekundarnih surovin; • izrabljena vozila ponekod še vedno raje zapuščajo ali garažirajo, kot pa oddajo v razgradnjo. Z VARUHO ZDRAVJA NA RAZVAJANJE V TERME PTUJ Sproščeno popoldne v bazenih bo čarobno prenovilo vaše telo in duha. Pa ne le vaše, saj se s pomočjo Varuha zdravja v Termah Ptuj razvajate ugodneje. • 10 % popust na wellness storitve i z rednega cenikc Mec :o-wellness centra ValensAugusta, •20 % popust na redno ceno celodnevne vstopnice za kopanje v Termalnem Parku in •20 % popust na redno ceno celodnevne vstopnice za kopanje v hotelskem kopališču Vespasianus. Ponudba velja do 31. 12 2016 Več na www.vzajemna.si Tudi Katja Sreš iz društva Ekologi brez meja, ki je pripravilo najpopolnejši popis divjih odlagališč odpadkov v Sloveniji, kar jih pač imamo, opozarja: »Večina izrabljenih vozil izgine iz sistema neznano kam, pri tem pa pogosto prihaja do onesnaževanja (nepravilna razgradnja, izlivi, sežigi).« Obenem pa priznava: »Tudi na divjih odlagališčih smo našli veliko školjk avtomobilov, a so bile kot vrednejši odpadek v večji meri že odstranjene.« Trenutno veljavna uredba o izrabljenih vozilih naj bi takšno onesnaževanje že preprečevala. Določa namreč, da mora zadnji lastnik vozilo oddati obratu za razstavljanje ali na zbiralno mesto izrabljenih vozil. Vozilo je prepovedano pustiti v naravnem okolju, ga odvreči ali razstaviti. Razgradnja je namreč dovoljena le v obratih za razstavljanje. Za lastnika je brezplačna, z njo pa pridobi potrdilo o uničenju, s katerim lahko vozilo odjavi iz prometa. Ustrezno predelana le desetina izrabljenih vozil Leta 2000 sta Evropski parlament in Svet o izrabljenih motornih vozilih sprejela posebno direktivo, ki določa omejitve uporabe nevarnih snovi pri proizvodnji motornih vozil, ukrepe za zagotavljanje oddaje izrabljenih vozil v pooblaščene obrate in zahteve glede izločitve nevarnih snovi iz izrabljenih vozil. Od leta 2015 je treba ponovno uporabiti in reciklirati 85 % mase praznega vozila ter ponovno uporabiti in predelati 95 % mase praznega vozila. Da bi te cilje dosegli, je Računsko sodišče (RS) opravilo revizijo ravnanja z izrabljenimi motornimi vozili. Konec lanskega leta je ugotovilo, da pravzaprav ne more ugotoviti ničesar: »Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) ni izdelalo metodologije za določitev ocene števila izrabljenih vozil, ki nastanejo v enem letu, in tudi ni izdelalo ocene tega števila. Edino oceno je izdelalo nekdanje ministrstvo za kmetijstvo in okolje, ki je na podlagi izkustvenih podatkov, da je povprečna življenjska doba posameznega vozila 15 let, ocenilo število osebnih vozil, ki postanejo odpadek, na med 50.000 in 60.000 vozil letno.« Na MOP odgovarjajo, da je število letno nastalih izrabljenih vozil težko objektivno oceniti, saj ni mogoče enoznačno povezati količine prodanih vozil in nastalih izrabljenih vozil. Skladno z osnovno definicijo odpadka je namreč izrabljeno motorno vozilo tisto, ki ga zadnji lastnik zavrže, namerava ali mora zavreči, ne glede na dejansko stanje avtomobila. Lani je bilo po podatkih MOP v organiziran sistem ravnanja z Kje lahko oddate svoje izrabljeno motorno vozilo Trenutno je v Sloveniji registriranih 17 obratov za razstavljanje izrabljenih vozil. V Spodnjem Podravju so trije, nekateri obrati pa imajo še dodatna zbiralna oz. prevzemna mesta: • Saubermacher Slovenija, Lenart (zbiralna mesta še Avto Skrbiš na Pragerskem, Avtocenter Ormož, Avtohiša Lune-žnik v Slovenski Bistrici, Avtoservis Lasbaher v Benediktu, Domin ko Ptuj), • Avtoende, Sveta Ana v Slovenskih goricah, • FRIGO-MAT, Lenart v Slovenskih goricah. T erme Ptuj SAVA HOTELS & RESORTS Foto: CG petek • 24. junija 2016 Tednikov objektiv Štajerski 5 Pregled števila vozil po kategorijah, kjer je predvidena nova dajatev za odjavljeno vozilo motorna vozila in skorajda svetovne sledljivosti ne ve nihče. Prav tako nima- izrabljenimi vozili zajetih 6.620 vozil, podobno kot v preteklih letih. Leta 2012 so sistem ravnanja z izrabljenimi vozili spremenili v gospodarsko javno službo in s tem razširili odgovornost proizvajalcev vozila, vendar statistike to ni bistveno spremenilo. Na RS pojasnjujejo: »V letih 2012 in 2013 se je delež vseh zajetih izrabljenih vozil glede na leta poprej še dodatno znižal. Zajem izrabljenih vozil v obrate za razstavljanje je bil v teh letih izjemno nizek, v obrate pa je bila zajeta le okoli desetina izrabljenih vozil glede na skupno zmogljivost vseh obratov za razstavljanje.« Trenutno v Sloveniji deluje 17 obratov za razstavljanje izrabljenih vozil, ki so za to dejavnost pridobili okoljevarstvena dovoljenja. V teh obratih iz vozila najprej odstranijo nevarne snovi in materiale. Vozilo razstavijo zaradi pridobivanja sestavnih delov za ponovno uporabo, recikliranje sestavnih delov, njihove oddaje v drobljenje ali v predelavo in odstranjevanje. Rabljene rezervne dele vozil bi torej teoretično že sedaj morali iskati v obratih za razstavljanje in ne na spletu. Kje so preostala vozila S prenizkim zajemom izrabljenih vozil v ustrezno predelavo se sicer sooča cela Evropa, kljub temu pa več izrabljenih vozil »ponikne« v tistih državah Foto: Črtomir Goznik članicah, kjer je mogoča začasna deregistracija in odjava vozila iz prometa - torej tudi pri nas. Če namreč vozilo po predpisih o varstvu okolja ni povsem izrabljeno (kar je seveda relativna stvar), ga lahko lastnik iz prometa odjavi tudi z izjavo o lokaciji vozila. S tem se obveže, da je vozilo na tej lokaciji, vsako spremembo v zvezi z vozilom pa mora v 15 dneh javiti registracijski organizaciji. Poročilo RS pa pravi: »Vsako leto se je skupno število aktivnih izjav o lokaciji vozila povečevalo, tako da jih je bilo 31.12. 2013 v evidenci registriranih vozil že okrog pol milijona. Za del teh vozil obstaja tveganje, da so bila prodana in/ali razstavljena na nelegalen način, izven organiziranega sistema ravnanja z izrabljenimi vozili, in na način, ki ni v skladu s pravili okoljsko ^//¿mmmmmmmmmmmmimmiimiimiimi! Kako je drugod po Evropi Nekatere države članice EU dopuščajo možnost začasne deregistracije, druge ne. Ponekod vozilo praviloma deregistrirajo ob menjavi lastnika (npr. v Avstriji), drugod pa ga je mogoče deregistrirati šele ob oddaji v razgradnjo (npr. v Veliki Britaniji). Kjer je začasna deregistracija možna, so lastniki vozil praviloma zavezani k izpolnjevanju predpisanih obveznosti s finančno obremenitvijo - ne glede na to, ali je vozilo v prometu ali ne. Na Nizozemskem in v Italiji lastnik tudi v primeru umika vozila iz prometa še naprej normalno plačuje dajatev. Število registriranih osebnih avtomobilov na zadnji dan v letu 2011 I 2012 I I 2013 I I 2014 I I 2015 I Število osebnih avtomobilov 1.066.495 1.066.028 1.063.795 1.068.362 1.078.737 Št. prvih registracij novih osebnih avtomobilov 59.813 49.700 51.968 54.086 60.668 Zajeta izrabljena vozila v sistemu gospodarske javne službe in sistemu razširjene odgovornosti proizvajalca 2011 4.908 2012 4.512 2013 5.892 9,8 9,0 11,8 Stara bremena, neznano 1.690 935 224 Delež vseh zajetih vozil glede na oceno nastalih vozil Kategorija vozil Število vozil Število vozil, kjer je U uporabnik isti kot lastnik z ' jemanje lastnika uporabnikom v % M1 (za prevoz potnikov z največ osmimi sedeži poleg sedeža voznika) 1.099.283 938.259 85,35 N1 (za prevoz blaga z največjo maso do 3,5 tone) 70.069 54.436 77,68 L2e (dvo- in trikolesna motorna vozila) 128 120 93,75 Skupaj 1.169.480 992.815 84,89 Vir: https://nio.gov.si/nio/data sprejemljivega razstavljanja izrabljenih vozil.« Na MZI skupaj z MOP, ministrstvom za finance ter ministrstvom za javno upravo zato že od leta 2012 pripravljajo novo zakonodajo, s katero bi izjavo o lokaciji vozila ukinili, uvedli pa letno dajatev na lastništvo vozila. Pojasnjujejo: »Skladno s prakso v drugih državah članicah je edini učinkovit ukrep uveljavitev ustreznega finančnega inštrumenta. V večini držav EU lastnik vozila plačuje periodično finančno obremenitev, ki zagotavlja, da lastnik izpolnjuje vse obveznosti z vozilom v njegovem celotnem življenjskem obdobju. Te obveznosti je razbremenjen, ko vozilo proda ali ga odda v razgradnjo.« Nov zakon o dajatvah za motorna vozila bo, če bo sprejet, nekoliko dopolnil ureditev sedanje letne dajatve za uporabo vozil v cestnem prometu. Uvedel bo tudi novo dajatev za od-javljena vozila, ki pa bo zadevala le naslednje kategorije vozil: M1 - vozila za prevoz potnikov z največ osmimi sedeži poleg voznikovega sedeža, NI - vozila za prevoz blaga z največjo maso do vključno 3,5 tone ter nekatera L2e - dvo- in trikolesna vozila. Ko bo lastnik vozilo odjavil iz prometa, bo imel eno leto časa, da vozilo preda v obrat za razstavljanje, v nasprotnem primeru pa bo moral plačati dajatev na odjavljeno vozilo. Predlagatelji zakona pojasnjujejo: »Višina dajatve za odjavljeno vozilo se določi v višini 25 % višine letne daja- ■mmmmmmimmmmmmb. tve, ki je določena za tako vozilo, brez upoštevanja oprostitve ali znižanj plačila letne dajatve, vendar ne manj kot 25 evrov. Za vozila, ki imajo vgrajen samo električni pogonski motor, se bo dajatev plačala po kategorijah: M1 in N1 v višini 25 evrov, L2e pa v višini 20 evrov.« Mogoče bo tudi enkratno plačilo dajatve v višini 500 evrov, a le, če bodo zapadle obveznosti iz preteklih let poravnane. Glavni razlogi, da zakon omogoča to možnost, so v primerih, ko lastnik vozila postane žrtev zlorabe kupcev, ki jih v celoti pooblasti, da v njegovem imenu opravijo tudi spremembo lastništva vozila, a je dejansko nikoli ne opravijo. Zloraba (ne vaša) torej ne bo zastonj. Nadzor nad dajatvijo bo opravljala Direkcija RS za infrastrukturo (DRSI). Ob menjavi lastnikov odjavlje-nega vozila bo položnico za plačilo dajatve na odjavljeno vozilo (po poteku enega leta od prve odjave vozila) dobil trenutni lastnik vozila. »Obveznost plačila dajatve za odjavljeno vozilo bo prenehala, ko bo vozilo dano v razgradnjo ali bo zanj plačana dajatev v enkratnem znesku. Obveznost bo prenehala tudi, če lastnik odjavljenega vozila registracijski organizaciji predloži Število odjavljenih motornih vozil 2013 I 2014 I 2015 I Lenart 825 599 659 Ormož 451 432 438 Ptuj 1.225 905 772 Slovenska Bistrica 739 546 578 Vir: upravne enote Lenart, Ormož, Ptuj, Slovenska Bistrica potrdilo o uničenju vozila v skladu s predpisi o varstvu okolja ali policijski zapisnik, iz katerega je razvidno, da je bilo vozilo ukradeno,« pravijo na MZI. Bo denar res šel za ceste Dajatev za odjavljeno vozilo bo dodatni prihodek v proračun države, ki ga bodo namenili za investicije in vzdrževanje cest. Na MZI pojasnjujejo: »Velikost dodatnih prihodkov je težko oceniti, ker gre v osnovi za dajatev, ki se plača, če lastnik odjavljenega vozila ne sledi cilju namena dajatve, da se v sistemu ravnanja z izrabljenimi vozili poveča učinkovitost. Pričakovati je, da se bo zmanjšal črni trg z izrabljenimi vozili in rezervnimi deli, obseg uradnega prometa pa se bo povečal. To bo v proračun doprineslo dodatna sredstva iz naslova davka na dodano vrednost.« Po drugi strani pa bodo predlagane spremembe povzročile tudi stroške: treba bo dopolniti oz. povezati obstoječa informacijska sistema ter vzpostaviti samostojno informacijsko aplikacijo za spremljanje obveznosti in plačila dajatve. Na MZI ocenjujejo, da bi za to potrebovali več kot 40.000 evrov. Seveda pa dodajajo: »Za organizacijo postavitve in nato za izvajanje novega sistema dajatve za odjavljeno vozilo je potrebna dodatna zaposlitev v okviru DRSI.« Pod krinko ekološke zaskrbljenosti država spet uvaja nove dajatve, namesto da bi nadzirala trenutno ureditev tega področja (o nadzoru nad izjavami o lokaciji vozila namreč sploh niso govorili). Če je lastnina neodtujljiva pravica, zakaj neregistriranega avta ne smete imeti v lastni garaži? Saj ste ga vendar plačali! Slovenija bi morda lahko uvedla tudi dajatev na lonce, v katerih ne kuhate dovolj pogosto. Da res nimate kaj dati v njih, države seveda ne bo zanimalo ... Eva Milošič Vir: Statistični urad Republike Slovenije 6.598 13,2 5.447 10,9 6.116 12,2 triglav Vir: Revizijsko poročilo Računskega sodišča 6 Štajerski Politika petek • 24. junija 2016 Slovenska Bistrica • Sedemurna predpočitniška seja » Država mora urediti smetarski turizem « Slovenjebistriški svetniki in svetnice so na predpočitniški seji med drugim obravnavali odlok o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju občine, ob tem pa ugotavljali, kaj je namen dela občinskih odborov. Uvodoma je direktor Komunale Blaž Gregorič poudaril, da so se roki za ureditev izpusta neprečiščenih odpadnih voda podaljšali: na vodovarstvenih območjih do leta 2021, na drugih območjih pa do leta 2023. »Vse greznice, ki so vodotesne ter triprekatne, lahko ostanejo do prve rekonstrukcije stavbe oziroma do gradnje javne kanalizacije. Ob postavitvi malih komunalnih čistilnih naprav mora lastnik opraviti prvo meritev, v skladu z državno uredbo pa od Arsa pridobiti tudi dovoljenje, da lahko vodo iz čistilne naprave odvaja v okolje.« Svetnik Maksimiljan Tramšek je slednje pokomentiral, da si ne more predstavljati, kako si bo več tisoč imetnikov čistilnih naprav pridobivalo dovoljenje na Arsu, saj gre za zapleten in dolgotrajen postopek. Župan za uporabo kmečke logike »Gre za usklajevanje z uredbo, čeprav so mnogi pogoji in predpisi neživljenjski. Sem za rešitve, ki gredo po kmečki logiki. Uredba je bila sprejeta, podaljšali so se roki, vendar s tem ni rešeno nič, saj bomo tudi leta 2021 pred Starši ne oddajo vloge za znižano plačilo vrtca Vrtec Šmartno na Pohorju je bil leta 2009 priključen k tamkajšnji šoli.. Zaradi organizacijskih težav so vsi vpleteni sklenili, da se vrtec vrne nazaj pod okrilje Vrtca Otona Župančiča Slovenska Bistrica. Leo Ornik je zanimalo, ali se bo lahko finančna izguba (2.300 evrov v letu 2015), ki je nastala zaradi delovanja vrtca v okviru OŠ Šmartno, prenesla na Vrtec Otona Župančiča, saj da gre za enako dejavnost. Irena Jereb z oddelka za družbene dejavnosti je povedala, da takšen prenos med zavodi ni mogoč. »Likvidnostne težave so predvsem posledica neplačevanja. Starši ne plačujejo zaradi osebnega stečaja ali ker ne zmorejo - slednje predvsem zato, ker na CSD niti ne podajo vloge za znižano plačilo vrtca, kar pomeni, da so zavezani k polnemu plačilu, pa se tega ne držijo. Otrok pa tudi ne moremo izpisati.« isto težavo, če ne bomo upravičeni do denarja za investicije na tem področju. Iz naslova omre-žnin dobimo letno približno 400.000 evrov, na drugi strani pa bi morali po grobi oceni v kanalizacijsko omrežje vložiti 30 milijonov evrov,« je opozoril župan Ivan Žagar. Glede odloka je Milan Ozimič z oddelka za okolje in prostor še povedal: »Pri njegovi pripravi nismo mogli uporabiti lastne kreativnost, obveze so zelo jasno določene. Nikakor pa ni odlok narejen z namenom, da se ljudi dodatno obremeni.« Ustanoviteljici Komunale tudi občini Slovenske Konjice in Zreče Ustanoviteljice podjetja Komunala so občine Makole, Polj-čane, Oplotnica, Rače-Fram, Foto: Mojca Vtič Kidričevo in Slovenska Bistrica. Občinski svet je na seji sklenil, da občina proda Slovenskim Konjicam 0,2 % in Zrečam 0,1 % poslovnega deleža. Občini sta namreč sodelovali pri projektu gradnje regijskega centra za ravnanje z odpadki, poleg tega pa občinam ustanoviteljicam ni treba podeljevati koncesij na javnih razpisih za izvajanje javne gospodarske službe. Maksimilijan Tramšek je opozoril, da bi se moralo urediti zbi- Rezultati gospodarskih javnih služb v občini Slov. Bistrica v letu 2015 Oskrba s pitno vodo Odvajanje odpadnih voda Čiščenje odpadnih voda Prihodki 1.298.715 € 423.982 € 836.702 € Odhodki 1.326.653 € 423.052 € 829.898 € Odlaganje odpadkov Obdelava odpadkov Zbiranje odpadkov Prihodki 774.135 € 601.275 € 1.814.931 € Odhodki 670.459 € 595.123 € 1.796.718 € Pokopališka dejavnost Pogrebna dejavnost Prihodki skupaj 29.777 € 104.767 € Odhodki skupaj 41.735 € 113.230 € Urejanje in vzdrževanje lokalnih cest Prihodki 775.559 € Odhodki skupaj 830.388 € Vir: Komunala Slovenska Bistrica ranje odpadkov, saj da okoliške občine smeti vozijo v Ljubljano in Gradec, medtem ko jih bistriška Komunala pridobiva iz Kopra. »V Sloveniji je šest ali sedem centrov za ravnanje z odpadki. Od ministrstva pričakujem, da bo sprejelo odločitev in vezalo območja na določena smetišča, ne pa da se gremo smetarskega turizma,« je pokomentiral župan. Slovenska Bistrica postaja mesto duhov Pod točko pobude in vprašanja je Miro Juhart prebral pismo občanov Slovenske Bistrice, ki opozarjajo, da vedno več lokalov v mestu zapira svoja vrata. »Mesto je postalo mesto duhov, brez možnosti za oživitev. Večina lokalov je v zasebni lasti in jih preurejajo v stanovanja, te pa za nekaj evrov po kvadratnem metru najemajo ... vemo kdo. Predlagamo, da se uvede brezplačna prva ura parkiranja in še več brezplačnih parkirišč.« Drago Mahorko je izpostavil nujnost obnove spominskega obeležja Pohorskemu bataljonu. »Država se do spomenika obnaša nekulturno,« je dodal. Ludvik Repolusk pa je opozoril na še eno tožbo, v katero naj bi bila vpletena občina in se nanaša na stanovanja v Pionirski ulici na Pragerskem. Mojca Vtič Lenart • Z rebalansom povišali prihodke na 7,4 mio evrov Spor zaradi spominskega obeležja, vrednega 15.000 evrov Na junijski seji lenarškega občinskega sveta se je vroča razprava vrtela okrog spominskega obeležja v parku dr. Jožeta Pučnika. Dvema svetnikoma je namreč šlo v nos, da je občina za kip, spominsko ploščo in petkovo prireditev odštela 15.000 evrov. Razpravo o tem je odprl svetnik Srečko Malek, ki je izpostavil nezadovoljstvo nekaterih občanov: »Ljudje imajo pripombe glede spomenika. Pravijo, da iz zapisnika s seje ni bilo razbrati, da se bo tam kaj gradilo, zdaj pa naenkrat tam stoji spomenik. Predvsem jih moti, da se zdaj zapravlja denar.« Župan Janez Kramberger je ob tem poudaril, da v tem letu obeležujemo 25-letnico samostojnosti in neodvisnosti države in da se mu zdi prav, da tudi občina k temu doda svoj prispevek: »Na referendumu je bilo več kot 98 % takratnih državljanov za samostojnost. Če to ni vredno, da tak jubilej tudi mi obeležimo in se tega dogodka zavedamo ... Mislim, da je prav tako, in računam, da nas bo umetniško delo v parku dr. Jožeta Pučnika na nek način povezalo.« Pri tem je še pojasnil, da bodo stroški za celotno ureditev (kip, spominsko ploščo ter za prireditev ob dogodku) znašali 15.000 evrov. Štefanec: Najprej smo govorili o nekaj 100 evrih, zdaj o 15 tisočih Olje je na ogenj prilil svetnik Tilen Štefanec, ki je dejal, da za kakšne pomembnejše stvari denarja ne najdejo: »Najprej smo govorili o nekaj 100 evrih, zdaj pa o 15.000 evrih. Poudarjam, da občinski svet ni sprejel sklepa, ki se zdaj izvaja. Dostikrat pride do kakih idej, kako bi lahko dvignili zadovoljstvo občanov, pa se hitro odgovori, da sredstva v proračunu niso bila rezervirana ... Nismo našli denarja za dvigalo, ki bi ga lahko uporabljali invalidi in onemogli. Kak meter kolesarske poti pa tudi mislim, da bi imel na življenje Lenarčanov bolj pozitiven učinek kot ta spomenik. Ko smo sprejemali proračun, smo govorili o nižanju glavarine. Pojavljala se je skrb, ali bomo sploh lahko zagotavljali osnovne dejavnosti občine. Zdaj pa 15.000 evrov vržemo skozi okno.« Župan priznal, da je naredil poslovniško napako Župan mu je odvrnil: »Spoštujem vaše mnenje, vi pač na to stvar tako gledate. Zame pa slovenstvo in samostojnost RS ni ideologija. Mislim pa, da tudi če ta projekt stane 15.000 evrov, bo za Lenart pridobitev, in če jo boste tako razumeli, bo to povezalo ljudi, ne pa razdvajalo.« V nadaljevanju se je oglasilo več svetnikov, župan pa je še povedal: »Poslovniško me tukaj lahko povozite, ker bomo o tem odločali post festum. Moja napaka je tudi, da tega nismo lani vključili v proračun. Teh 15.000 evrov bi seveda lahko dali za marsikaj drugega, a tudi dvigalo bomo naredili, ko bo država zagotovila svojih 52 % sredstev.« Za obnovo vodovoda in kanalizacije v treh ulicah 437.000 evrov V nadaljevanju so potrdili rebalans proračuna občine Lenart, s katerim so med drugim s splošne proračunske postavke zagotovili 15.000 evrov za spominsko obeležje, o katerem je bilo toliko govora. Rebalans proračuna pa je bil potreben predvsem zaradi vključevanja povratnih sredstev države za investicije po 23. členu ZFO, kar za lenarški proračun pomeni v tem letu dodatnih skoraj 127.000 evrov. Sredstva bodo v celoti namenili za obnovo vodovoda in kanalizacije v Cankarjevi, Jurčičevi in Prešernovi ulici, ki jo bodo izvajali v letošnjem in prihodnjem letu. Dveletna investicija je ocenjena na skupaj 437.330 evrov. Z rebalansom so v proračun uvrstili tudi sicer že dokončano investicijo - sanacijo plazu na lokalni cesti Rogoznica v višini okrog 110.000 evrov. Monika Levanič Rebalans proračuna občine Lenart za letos izkazuje 7.410.730 evrov prihodkov, kar je 258.000 evrov več kot v veljavnem proračunu. Za približno 180.000 evrov pa se na drugi strani zaradi naložb zvišujejo tudi odhodki, ki so planirani v višini 6.637.590 evrov. Foto: Maksimiljan Krautič Za obeležje bo občina odštela nekaj manj kot 15.000 evrov. petek • 24. junija 2016 Politika Štajerski 7 Ptuj • 19. redna seja mestnega sveta Mesto propada, podgane se redijo, oblast pa križem rok Junijska redna seja ptujskega mestnega sveta je bila daljša kot običajno: trajala je dobre tri ure, svetniki in svetnice pa so razpravljali o 19 točkah dnevnega reda z nekaj podtočkami. Na začetku so prisluhnili svetniškim pobudam in vprašanjem. Nuška Gajšek (SD) je vnovič opozorila na neurejenost posod za odlaganje odpadkov v Kraigherjevi ulici. »Biološke odpadke odvažajo na 14 dni, smetnjakov ne umivajo, v njih so se zare-dili črvi, vse naokrog smrdi ... Problem so tudi kanalizacijski jaški. Na Ptuju so se nam zare-dile podgane,« je dejala. Župan Miran Senčar je odgovoril, da bodo o problematiki odvoza bioloških odpadkov nemudoma obvestili izvajalca, Javne službe Ptuj. Svetnica Gajškova je na seji izpostavila še problem stopnic pri Zavodu za zaposlovanje oz. nekdanjem SDK v Trstenjako-vi ulici, saj so nedostopne. Kot smo poročali, je lastnik zemljišča, na katerem so stopnice, ki so bile desetletja v javni rabi, zasebno podjetje Projekta inženiring. Ker stopnice niso v javni oz. občinski lasti, občina ne čuti obveze, da v zvezi s tem karkoli ukrene. »Po tej logiki se nam lahko sesuje polovica mesta in mi ne moremo nič. Ali nimamo v rokah nobenega vzvoda, da bi lastnika spodbudili k sanaciji? Mi smo upravljavec mesta in moramo zanj skrbeti,« je bila ostra svetnica Nuška Gajšek. Župan Senčar je hladno odvrnil: »Mestna občina (MO) Ptuj teh stopnic ne potrebuje in jih ne bo odkupila niti sanirala, saj niso v naši lasti.« Štefan Čelan (Lista župana dr. Štefana Čelana) je spraševal o delu strokovnih komisij, ki jih ustanavlja župan in so njegovo posvetovalno telo. »Z odločitva- mi strokovnih skupin je seznanjen samo del politike. Zakaj se ne pozove vseh svetniških skupin v mestnem svetu, da bi vanje imenovale predstavnike?« je poudaril Čelan. Miša Pušenjak (SLS) in Tanja Meško Tonejc (ZA Ptuj) sta opozorili na zapore cest, ki so bile na Ptuju postavljene v času izvedbe Poli maratona, ne da bi bili krajani o njih obveščeni. Dejali sta, da nimata nič proti prireditvi, da pa je nedopustno, da ljudje zaradi zapore mesta pol dneva niso mogli do svojih domov. Pa to niti ne bi bil problem, če bi bili o tem pravočasno obveščeni. Ker je obveščanje javnosti odpovedalo, so bili na dan Poli maratona na Ptuju številni nezadovoljni. »Pa ne samo nezadovoljni; obračanje pred zaporami je z vidika prometne varnosti nevarno,« je povedala Pušenjakova. Župan Senčar je pojasnil, da bodo v prihodnje poskrbeli, da bo javnost o zaporah pravočasno obveščena. Mestni svetniki so na seji potrdili prejemnike odlikovanj ob letošnjem občinskem prazniku. Za častnega občana bodo imenovali nekdanjega ptujskega župana Miroslava Lucija, zlato plaketo MO Ptuj pa bo prejelo Turistično društvo Ptuj. Brez razprave so potrdili sklep o soglasju k statutu Zavoda za turizem Ptuj ter podali soglasji k imenovanju Katje Gonc za direktorico tega zavoda in Tatjane Vaupotič Zemljič za ravnateljico OŠ Ljudski vrt. V nadaljevanju so odločali še o premoženjsko-pravnih zadevah, med drugim o menjavi zemljišč med MO Ptuj in Cestnim podjetjem Ptuj. Gre za zemljišče v bližini Zagrebške ceste oz. ob cesti, ki pelje iz krožišča na Zagrebški pri Petrolu in Hoferju proti Puho-vemu mostu. Pod točko Informacije so v vpogled dobili poročilo o letošnjem kurentovanju. Župan Senčar je omenil, da bodo o tem posebej govorili na eni prihodnjih sej mestnega sveta (julija ali septembra), po-poslovno poročilo s finančnimi podatki pa da naj bi bilo pripravljeno enkrat do konca tega leta. Mojca Zemljarič Ormož • Obisk gospodarskega ministra Počivalška Revitalizaciji tovarne sladkorja naklonjen le ob nekaterih pogojih Problematika gospodarstva na območju občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž je izjemno pereča, je na delovnem obisku v Ormožu med drugim izpostavil minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek, ki je spregovoril tudi o možnostih ponovne vzpostavitve tovarne sladkorja. A obisk ministra česa konkretnega ni prinesel. Za 90.000 evrov dokapitalizirali občinsko podjetje Ker je mestni svet v funkciji skupščine občinskega podjetja Javne službe Ptuj, so se svetniki na minuli seji seznanili z revidiranim poslovnim poročilom družbe za leto 2015, odločili, da bilančni dobiček 2015 v vrednosti 250.000 evrov ostane nerazporejen, upravi in nadzornemu svetu za minulo poslovno leto podelili razrešnico, za izvedbo revizije poslovnega leta 2016 pa imenovali družbo Auditor s Ptuja. Mestni svetniki so potrdili predlog vodstva družbe o povečanju osnovnega kapitala. Ta je doslej znašal minimalnih 7.500 evrov, kolikor zakonsko znaša osnovni začetni kapital, potreben za ustanovitev družbe, s sklepom pa so ga povečali za 90.000 evrov. Direktor Alen Hodnik je dejal, da bi sicer osnovni kapital družbe, kot so Javne službe Ptuj, moral znašati vsaj pol milijona evrov. Minister se je minuli torek v Ormožu srečal s predstavniki in člani Območne obrtno-podjetni-ške zbornice Ormož, ormoškim županom Alojzem Sokom, domačimi obrtniki in podjetniki ter drugimi. V zanimivi razpravi so sogovorniki med drugimi ministra opozorili na dolgotrajne in zapletene birokratske postopke ter prekratke roke razpisov. Skupaj z ormoškim županom so še izrazili željo, da bi bilo ormoško območje enakovredno obravnavano v osrednji slovenski regiji. Ob koncu razprave je minister povedal: „Problematika gospodarstva na območju občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž je nadpovprečno težka. Verjamem, da moramo najti nekaj rešitev tudi na strani države, da bomo lahko pri pogojih za vzpodbudo gospodarskih dejavnosti naredili korak naprej. Povedal bi še, da se vsi zavedamo, da je sredstev za problemsko območje Pomurja malo, premalo, zato je bil tudi čas koriščenja teh sredstev podaljšan. Narediti moramo korak naprej pri dogovoru za razvoj regij, kjer je treba najti možnost, da to območje pride do enega od treh projektov, ki so jih predlagali. Seznanjen pa sem, da je njihov glavni projekt vodovod za celotno območje." Glede ponovne vzpostavitve tovarne sladkorja v Ormožu pa je med drugim dejal: „Glede na razmere v svetu je vredno narediti vse poskuse v smeri, da se ta proizvodnja tukaj revitalizira, seveda pa moramo priti do dobrega poslovnega modela, do investitorja in potem šele realizirati ta projekt." Monika Levanič SDS Slovenska demokratska stranka Občankam in občanom Mestne občine Ptuj iskreno čestitamo ob dnevu državnosti ter želimo prijetno praznovanje. Vodja svetniške skupine SDS: Helena Neudauer Mestni odbor SDS Ptuj: Miroslav Luči, predsednik 8 Štajerski Podravje petek • 24. junija 2016 Kidričevo • Pogovor ob občinskem prazniku Država praznuje 25 let samostojnosti, Kidričani pa 19. občinski praznik Občina Kidričevo združuje in povezuje podeželsko tradicijo z industrijsko že 19 let, oboje pa uspešno dopolnjujejo društva, ki so s svojimi dejavnimi člani pomemben oblikovalec podobe in vsebin kidričevske občine. »Društveno življenje je izrednega pomena, saj društva niso samo gonilo razvoja, temveč omogočajo članom, da si v njih polnijo baterije,« je povedal župan Anton Leskovar. Društveno dejavnost ter samoiniciativnost društev in občanov spodbuja tudi občina. »Vse več društev se obrača na nas s prošnjo po pomoči za sofinanciranja gradbenega materiala za projekte, ki jih izvajajo člani prostovoljci. Občina se vedno odzove tem prošnjam, saj lahko s tovrstnim sodelovanjem postorimo mnogo več, kot bi sicer.« V Kidričevem deluje eden izmed 15 slovenskih družinskih centrov. Centri za družine so namenjeni druženju in zagotavljanju potreb različnih oblik družin v vseh življenjskih obdobjih. »Družinski center delno financirata občina in pristojno ministrstvo. S te pomagamo ljudem tudi s strokovno pomočjo.« V stavbi nekdanjega zdravstvenega doma pa občina vzpostavlja dnevni center. »V dopoldanskem času bo zaposlena preko javnih del izvajala delavnice, izobraževanja, namenjena starejšim. Ti prostori pa bodo na voljo tudi mladim.« Občina Kidričevo Spoštovane občanke in občani Občine Kidričevo! OB 19. OBČINSKEM PRAZNIKU VAM ISKRENO ČESTITAM V UPANJU IN ŽELJI PO STISKU ROK NA OSREDNJI SLOVESNOSTI, KI BO V NEDELJO, 26. JUNIJA, OB 15. URI V DVORANI RESTAVRACIJE PAN V KIDRIČEVEM. PO OSREDNJI PRIREDITVI BO SREČANJE OBČANOV V PRIREDITVENEM ŠOTORU v Parku Mladosti z ansamblom Poskočni muzikantje. Prav tako ste vljudno vabljeni na vse spremljajoče prireditve, ki jih prirejajo društva Občine Kidričevo. Župan Občine Kidričevo, Anton Leskovar Foto: CG Anton Leskovar, župan občine Kidričevo Za obnovo nekdanjega zdravstvenega doma je občina namenila približno 650.000 evrov, v objektu je sedaj urejenih 18 socialnih stanovanj. »Prvi stanovalci naj bi prevzeli ključe že avgusta. Prednost pri pridobitvi stanovanj, ki jih morajo nato najemniki še opremiti, bodo imeli stanovalci pristave - zgradbe ob občinski stavbi, ostale najemnike pa bomo izbrali glede na število na razpisu pridobljenih točk.« Letos največ za ceste Občina namerava letos za investicije nameniti 1,5 milijona evrov, od tega pol milijona za ureditev cestne infrastrukture. Med večjimi projekti je gradnja krožišča pri Tovarniški cesti. »Naročnik projekta je direkcija za infrastrukturo, vrednost je 690.000 evrov, občina pa mora prispevati 290.000 evrov. S tem se bo izboljšala prometna varnost v občini. Na direkciji pa imamo še več projektov, med drugim obvoznico. Letos naj bi direkcija zanjo odkupila vsa zemljišča. Obvoznica je ključna za Kidričevo, saj bi z njo rešili problem vožnje tovornjakov skozi Strnišče in Njiverce.« Nedavno je župan Anton Leskovar podpisal pogodbo s Komunalnim podjetjem Ptuj za gradnjo kanalizacijskega omrežja v naselju Starošince. Pogodbena vrednost brez DDV znaša 244.600 evrov. »S tem projektom bo naša občina v celoti opremljena z javno kanalizacijo, oziroma kjer to ni mogoče, z individualnimi čistilnimi napravami, ki jih financira občina. To pomeni, da smo prispevali pomemben delež k čistejši podtalnici in zavarovanju naše pitne vode.« Letos bo občina začela izvajati tudi projekte, zastavljene v okviru ekoregije, ki jo oblikuje z občino Starše. »S trgovci se dogovarjamo o umestitvi lokalnih izdelkov na trgovske police. Pripravljamo se tudi na izvedbo projekta humus; gre za subvencijo, do katere bodo upravičeni kmetje, ki bodo zvišali delež humusa v zemlji, saj to vpliva na količine CO2. Dogovarjamo se tudi za postavitev polnilnic za električne skuterje in njihovo nabavo,« je povedal župan. Izboljšanje energetske učinkovitosti stavb v Kidričevem želi občina spodbuditi s sofinanciranjem obnove fasad. »Kraj Kidričevo je zaradi v preteklosti sprejetega odloka pod spomeniškim varstvom. Občina zato namerava občanom delno sofinancirat višje stroške obnove fasad, ki so posledica kultur-no-varstvenih pogojev.« Do konca leta naj bi novo podobo dobila tudi gramoznica Pleterje. »Načrtujemo, da bi park z vodno vlečnico odprli že prihodnje leto. Sedaj smo v pripravi razpisa za oddajo zavezujočih ponudb; optimistični smo, da bomo uspeli in da bo že naslednje leto pri nas tekma v smučanju na vodi.« Občina Kidričevo, ki letos proslavlja 19. občinski praznik, tega praznuje skupaj z državnim praznikom dnevom državnosti. »Vsem občanom se iskreno zahvaljujem za izkazano podporo pri razvoju občine. Vse lepo vabim na slovesno prireditev v restavracijo Pan, kjer bomo obiskovalcem podarili slovensko zastavo, nato pa v prireditveni šotor,« je s povabilom sklenil pogovor župan. Mojca Vtič Vsem občanom in poslovnim partnerjem želimo prijeten občinski praznik! centralne kurjave, vodovod, solarni sistemi in plinske instalacije Franc šalamun s.p. KIDRIČEVO, Tovarniška c. 22, Tel7Fax: 02/796-3301, Mob: 041/640-225 imiHJiiti.iihdiiiiHJ.H.n. Iskrene čestitke ob prazniku občine Kidričevo. Alenka Klanjšek s.p. Župečja vas 5,2324 Lovrenc na Dr. Polju GSM 031 355 898 Naše storitve: ^ polaganje in priklopi za kanalizacijo i priprava dvorišč za tlakovanje izposoja vibro plošče, žage za rezanje tlakovcev in dvižne košare ^ izposoja valjara 2,51 * biološke čistilne naprave i vakumska kanalizacija... VSEM OBČANKAM IN OBČANOM ŽELIMO PRIJETNO PRAZNOVANJE PRAZNIKA OBČINE KIDRIČEVO Občankam in občanom občine Kidričevo čestitamo ob občinskem prazniku in želimo prijetno praznovanje. Lahkota prihodnosti B OX MARK Best i n Leather Inter i o r BOXMARK LEATHER d.o.o., KIDRIČEVO Boxmark leather d.o.o., Industrijsko naselje 10 2325 Kidričevo, tel.: 02/ 799 16 00 Ob občinskem prazniku občine Kidričevo iskreno čestitamo vsem občanom, poslovnim partnerjem, strankam in zaposlenim ter jim želimo prijetno praznovanje. petek • 24. junija 2016 Podravje Štajerski 9 Ptuj • Mestni avtobus se je »prijel« Zakaj se ne bi peljali brezplačno? Pridobitev, ki je na Ptuju zaživela z novim letom, mestni avtobus, se je očitno odlično prijela. Število potnikov se namreč iz meseca v mesec povečuje; maja je to možnost brezplačnega prevoza izrabilo že 5.043 potnikov, skupaj pa se jih je z njim v petih mesecih popeljalo že kar 23.359. Prav zato na občini še vedno resno razmišljajo o uvedbi dodatnih linij - predvidoma v smeri pokopališča na Rogozniški in nakupovalnih središč. Prednost, ki je gotovo vplivala na veliko število vozačev, je dejstvo, da je za potnike vožnja z mestnim avtobusom povsem brezplačna. Kot ugotavljajo na ptujski občini, ki financira vožnjo mestnega avtobusa, se število potnikov, ki se mesečno popeljejo z njim, povečuje. Podatki kažejo, da se je maja dnevno v povprečju na avtobusu peljalo 162 potnikov, domačinov in turistov, ki vedno pogosteje koristijo to obliko prevoza. Največ potnikov je vstopilo na postajališču Banka - 5. preko-morske (3.744 potnikov v prvih štirih mescih), sledijo postajališča Rimska peč (2.990 potnikov v prvih štirih mescih), Zadružni trg (2.419 potnikov v prvih štirih mescih) in Terme Ptuj (2.281 potnikov v prvih štirih mescih). Mesec 1 Število potnikov januar 4.362 februar 4.463 marec 4.935 april 4.556 maj 5.043 Skupaj 23.359 Očitno se ljudje radi vozijo z mestnim avtobusom; bržkone tudi zato, ker je plačna oblika prevoza. Foto: DK to zaenkrat v celoti brez- Štajerski tednik - časopis z najboljšimi regijskimi zgodbami odslej na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! Porast se je v zadnjih mesecih poznala na več relacijah, tudi na šolski poti proti OŠ Mladika, kjer je bila ukinjena ena linija šolskega avtobusnega prevoza, del šolarjev pa je zato začel uporabljati mestni avtobus. Na občini še vedno razmišljajo tudi o uvedbi nove linije: „Redno analiziramo uporabo mestnega potniškega prometa in smiselnost uvedbe dodatnih linij. Če se bo izkazala potreba po spremembi in uvedbi novih linij, jih bomo pričeli uvajati." Kako zapolniti parkirišče P+R A medtem ko so na občini s številom uporabnikov mestnega prevoza zadovoljni, še vedno niso našli rešitve, kako zapolniti parkirišče. Že v kratkem naj Vir: MO Ptuj bi naredili ograjo na občinski parceli pri Eurospinu, ki se trenutno uporablja kot brezplačna alternativa za parkiranje, in tudi na ta način napolnili novo parkirišče na Zadružnem trgu. Eden izmed predlogov, o katerem smo že poročali, pa je tudi znižanje cen parkiranja; podjetje Javne službe Ptuj ga je kot koncesionar občini že posredovalo. Dženana Kmetec Mesečni strošek mestnega avtobusa se krije iz občinskega proračuna in znaša 8.760 evrov, na postavki javni mestni potniški promet pa je za letos predvideno skupaj 110.000 evrov. Občina ima pogodbo o izvajanju javnih linijskih prevozov v mestnem prometu s podjetjem Arriva Štajerska, sklenjeno za obdobje enega leta (31. 12. 2015-31. 12. 2016). „Odločitev, da je avtobus brezplačen, ni bil pogoj ministrstva, ampak je to bila odločitev ptujske občine," so pojasnili na občini. Štajerski1TEDNIK www.tednik.si Ljutomer • Novelacija prometne strategije Zgled drugim občinam Občina Ljutomer je v decembru 2015 uspešno kandidirala na razpis ministrstva za infrastrukturo za pridobitev sredstev za novelacijo celostne prometne strategije občine Ljutomer. Ocenjena vrednost projekta je znašala 83.623,86 evra (z DDV). Upravičene stroške v višini 57.800 evrov bosta sofinancirala ministrstvo za infrastrukturo in EU iz kohezijskega sklada. »Prometna strategija občine Ljutomer je bila izdelana v letu 2012 in je bila prva prometna strategija v Sloveniji, izdelana skladno s smernicami Evropske komisije. V tem času so bile izvedene številne aktivnosti. Zdaj nameravamo najprej analizirati stanje in nato z aktivnim sodelovanjem občanov preko delavnic, intervjujev in anket skupaj določiti nove cilje, ki jih želimo doseči na področju razvoja prometa in prometne infrastrukture v naši občini,« je pred podpisom pogodbe z izbranim izvajalcem dejala županja Olga Karba in dodala, da njeni sodelavci iz občinske uprave prometno strategijo ljutomerske občine predstavljajo drugim slovenskim občinam, ki se bodo lotile njene izdelave na svojem območju. Ponudbo za izdelavo novelacije celostne prometne strategije občine Ljutomer je oddal en izvajalec, podjetje ZUM urbanizem, planiranje in projektiranje, d. o. o., iz Maribora, skupaj s partnerjem, podjetjem Biro Skiro, ideje za mobilnost, d. o. o., iz Ljubljane. Projekt bo izdelan do 30. junija 2017. Aljaž Plevnik je ob tem povedal, da je naselje Juršovka, ki je v Ljutomeru preurejeno po omenjeni strategiji, kot neki »svetilnik«, kako preurejati soseske, da se izboljša kakovost življenja in da začnejo ljudje sosesko uporabljati tudi na ulicah, ne le na svojih vrtovih in dvoriščih. Dodal je, da je leta 2013 bila strategija uvrščena med tri najboljše na evropski ravni. NŠ Foto: CG Podravje / Dars za omilitev zastojev proti Gruskovju Ukrepi za večjo pretočnost prometa proti hrvaSkemu morju Promocijsko sporočilo Ukrepe za večjo pretočnost prometa v času turistične sezone je predstavil vodja službe za upravljanje s prometom in prometno varnostjo na DARS-u mag. Ulrich Zorin. Foto: ČG V Družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji (DARS d.d.) so v sodelovanju s policijo in Direkcijo RS za infrastrukturo (DRSI) pripravili plan upravljanja mednarodnega prometnega toka Šentilj-Gruškovje v času turistične sezone. Načrtujejo več različnih ukrepov, s katerimi bodo skušali v čim večji možni meri, glede na dane razmere, preprečiti največje prometne zastoje na odseku podravske avtoceste in čim bolj povečati pretočnost. Ažurne prometne informacije ponuja Pro-metno-informacijski center (PIC). Do njega je mogoče dostopati na spletni strani www.promet.si, na teletekstu, pa tudi na telefonski številki 1970 in z brezplačnim odzivnikom na telefonski številki 080 22 44, pri katerem izberete želeni krak avtoceste. Prometnoinformacijski center bo obveščal tudi Avto-moto zvezo Slovenije ter avtomobilske klube in druge relevantne organizacije v evropskih državah, pa tudi domače in evropske medije. Na morebitne zastoje bodo opozarjali tudi elektronski portali na območju avstrijskega Gradca, lokalno prebivalstvo pa lahko informacije pridobi tudi vsako zadnjo sredo v mesecu ob 13. uri v info točki v Podlehniku. Pripravili so tudi letake v slovenskem in angleškem jeziku z označenima dvema alternativnima potema v smeri hrvaškega morja, če bo prišlo do zastojev na avtocesti A4 (Slivnica-Draženci) ali A1. Na letaku je tudi prometni koledar z označenimi termini in urami, ko bo prometa predvidoma največ. Letak bodo turisti prejeli ob nakupu slovenske vinjete (tudi na prodajnih mestih v tujini), poslali pa jih bodo tudi domačim in tujim medijskim hišam, upravljavcem avtocest in avtomobilskim klubom. Na voljo je tudi aplikacija za pametne telefone in tablične računalnike DarsTraffic+, ki si jo je brezplačno mogoče naložiti v slovenskem ali angleškem jeziku. Poleg svežih prometnih informacij aplikacija ponuja še cestne kamere, seznam postajališč in njihovo ponudbo, informacije o vinjetah, prometni koledar, nujne telefonske številke in podobno. Uporabniki izberejo pot, telefon pa jih glasovno obvešča o aktualnih dogodkih. Pripravlja se tudi sistem navigacije. Za turiste, ki bodo v Slovenijo vstopali brez vinjete, bo DRSI 1. julija na vseh ključnih priključkih in križiščih postavila začasno prometno signalizacijo, ki jih bo preusmerjala na mejne prehode Ormož, Središče ob Dravi in Zavrč. Pri preusmerjanju bo pomagala še policija, prilagodili pa se bodo tudi izvajalci del, ki v času povečanega prometa ne bodo postavljali delnih zapor ali izvajali minerskih del. DARS PovezujemoSlovenijo 1G Štajerski Kultura petek • 24. junija 2016 Slovenija • Poletna muzejska noč Zakaj pa ne v muzej ponoči! Prejšnji konec tedna so bili slovenski muzeji in galerije odprti dolgo v noč. Projektu Poletna muzejska noč sta se ponovno pridružila tudi Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož (PMPO) in Zavod za kulturo Slovenska Bistrica (ZKSB). Muzejske zaklade je bilo mogoče občudovati vse do polnoči. Na ptujskem gradu si je bilo med 18. uro in polnočjo vse muzejske zbirke mogoče ogledati brezplačno. Pripravili so program za družine Svet je lep: Metka Trdin je ob spremljavi flavtistke Eve Milošič otrokom povedala tri pravljice z vseh koncev sveta (afriško, japonsko in slovensko), sledila pa je še ustvarjalna delavnica sončnih žog. Organizirali so javno vodstvo po razstavi Vojna bolnišnica Sternthal/Strnišče pri Ptuju med letoma 1915 in 1918. Razstavo je predstavila njena avtorica, zgodovinarka Nataša Kolar. Ob odprtju občasne razstave Ptujski grad skozi stoletja pa sta avtor razstave, umetnostni zgodovinar Branko Vnuk, in arheolog Ivan Žižek pripravila predavanje o grajskem griču skozi arheološka obdobja, gradbeni zgodovini in lastništvu ptujskega Poletna muzejska noč je največja promocijska akcija slovenskih muzejev, galerij in drugih ustanov, ki delujejo na področju kulture in zgodovine. Tretjo soboto v juniju zvečer svoja vrata odprejo brezplačno, pripravijo pa tudi raznolike dogodke. Ideja se je porodila pred štirinajstimi leti po vzoru podobnih dogodkov v tujini, da bi razstavišča na privlačen način približali kar najširši javnosti. Letos se je akciji pridružilo okoli 80 različnih institucij v 52 krajih po Sloveniji, v preteklih letih pa so našteli med 25.000 in 39.000 obiskovalcev. gradu. Večer so sklenili s koncertom kvinteta Urške Starovasnik. Metka Stergar iz PMPO pojasnjuje: »Obisk Poletne muzejske noči skozi leta rahlo narašča; letos smo na vseh dogodkih skupaj našteli okoli 1.000 obiskovalcev.« V ZKSB so pripravili javna vodstva po zbirkah, otroci pa so lahko s svojimi starši v bistriškem gradu z baterijskimi svetilkami iskali belo damo in v gradu celo prespali. Ob razstavi Fotografska družina Čerič so organizatorji pripravili delavnico tehnike fotograma, s katero je fotografije mogoče ustvariti kar brez fotoaparata ... Avto-moto klub Classic Slovenska Bistrica je omogočil vožnje s starodobniki, večer pa je zaokrožil koncert učencev šole petja Orfeus. Martina Zanjkovič iz ZKSB pojasnjuje: »Odziv je vsako leto boljši; letos smo našteli okoli 100 obiskovalcev.« Eva Milošič Tednikova knjigarnica Pozdravljene, pocitnice! In kaj imajo z njimi babice iffldfedki? Pa se je obrnilo še eno šolsko leto! Za mnoge uspešno, za nekatere malo manj; obojim verjetno ni bilo lahko, sem pa prepričana, da so mnogim k boljšim rezultatom v vzgojno-izobraževalnem procesu pripomogle starejše generacije. Pa imam pri tem enako v mislih tiste učeče se in tiste, ki učijo. A ni velika vrednost za vnuke, da jih čaka babičino kosilo? Kaj je lepšega kot z dedkom odkrivati matematične zanke? Ali s prstom potovati po zemljevidu. In kako dobrodošel je dedkov prevoz na trening, v glasbeno šolo ali pa kar domov! Kako odrešujoč je starševski občutek, da sta eden od starih staršev v domači bližini, da otroci ne bi kar tako, v tri dni, zapravljali časa z neumnostmi. Če je doma starostarševska roka, je tudi učiteljem z lastnimi malčki nekoliko laže, ko pa morajo tolikokrat prisostvovati različnim pedagoškim popoldanskim, pa tudi večernim obveznostim. Dragocenost starih staršev je velika, a ta dragotina pride do izraza tedaj, ko niso več razpoložljivi ali postanejo kako drugače ovirani. Zato današnjo knjigarnico ob koncu leta posvečam starejši in stari generaciji, ki na tak ali drugačen način tudi sodi med pomembne dejavnike uspešnega šolanja. Kako pomembni in priljubljeni so stari starši, pa tudi da je starih ljudi vedno več, priča naraščajoče izdajanje slikanic in drugih leposlovnih del na temo starega starševstva. V knjižnični bazi Mladinskega oddelka Knjižnice Ivana Potrča Ptuj je najti čez 100 knjižnih naslovov, ki so povezani z babicami in dedki. Natančneje povedano: s ključno besedo BABICA je najti čez 60 naslovov, s ključno besedo DEDEK pa nekaj manj od 50. Torej bi lahko rekli, da so po literarni priljubljenosti babice nekoliko v prednosti. Morda zato, ker imajo praviloma ženske daljšo življenjsko dobo in dlje časa sobivajo z vnuki. Morda pa tudi, ker so babice bolj vpletene pri odraščanju in temeljnem varovanju malčkov. Kdo ve! Vsekakor velja, da slikanice in knjige za malo večje otroke odlično upodabljajo vse oblike sobivanja, druženja, razumevanja med starimi starši in vnuki, oziroma lepo predstavljajo vse oblike družinskih vezi, tudi tistih, ki jih zaznamujejo težave in reševanje le-teh. Naj vas povabim, cenjeni bralci knjigarnice, k branju naslednjih knjig: Oh, ta naša babica (Ivo Zorman, 1986), Lizina najljubša babica (Hans Hagen, 1999), Babica barabica (David Williams, 2014), Babica moja pogosto pozabi (Reeve Lindbergh, 2015), Rad te imam, babica! (Jillian Harker, 2010), Moja, moja babica (Tatjana Pregl Kobe, 2013), Moja babica (David Bedford, 2013), Babičina skrivnost (Mateja Arhar, 1999), Babica in dedek (Darja Korez Korenčan, 2012), Mislili bomo nate, babica (Antonie Schneider, 2010), Moja nona (Patricija Peršolja, 2011), Babičina hiša (Barbara Habič, 2008) ... Zgodbe z dedki pa imajo takšne naslove: Dedkov otok (Benji Davies, 2015), Odštekani dedek in robo vrt (Oisun McGann, 2007), Moj dedek in jaz in pujsa babi (Marjolin Hof, 2014), Dedkov angel (Jutta Bauer, 2007), Dedkovo kolo (Vesna Radovanovič, 2008), Dedek, Kilijan in jaz (Jan Ryska, 1988), Dedka ni več (Ann de Bode, 1997), Moj dedek (David Bedford, 2013), Moj nono (Patricija Peršolja, 2013), Dedkov vrt (Lane Smith, 2013), Rad te imam, dedek! (Jillian Harker, 2010) ... Izvrstno branje o dedku, pradedku, babici in ostalih mlajših članih družine ima naslov Pravila treh (Marjolijn Hof, 2015), pa še bi lahko naštevala na temo babic in dedkov. Torej vesele počitnice vsem in veliko družinskega razumevanja ter dobrega branja želim Liljana Klemenčič moP MESTNO GLEDALIŠČE PTUJ ZVEZDE POD ZVEZDAMI Poletni gledališki festival Mestnega gledališča Ptuj NA GRADU VURBERK Dornava • Gledališka predstava Sedem desetletij skrivnosti Vzgojiteljice in starši otrok iz vrtca in osnovne šole dr. Franja Žgeča Dornava so otroke in odrasle razveselili s komedijo, zbrane prostovoljne prispevke pa namenili šolskemu skladu. Lani so pripravili božično gledališko predstavo za otroke z naslovom Zajček išče mamico, letos pa je nekoliko spremenjena zasedba delo nadaljevala. Vodja projekta Nataša Janžekovič pojasnjuje: »Ustvarjanje je zanimivo in nas veseli, obenem pa se tudi družimo.« Ob zaključku šolskega leta so na oder postavili mladinsko komedijo Tončka Žumbarja z naslovom Dnevnik 69, ki razkriva skrivnosti štirih deklet v razponu kar 70 let. Nastopili so Stane Brumen, Bernarda Cigula, Janja Čuš Kodrič, Janez Jakopin, Franci Kovačec, Doris Levanič Cigula, Klavdija Majcen, Biljana Premzl, Katja Zorli Leben in Danijel Železnjak. Eva Milošič Matjaž Javšnik v komediji STRIPTIZ Gostuje Zavod Javšnik & klapa Sobota 25. junija 2016 ob 21.15 v komediji CJ Johnson Pasji dnevnik CUCKI - komedija & klapa Produkcija Mestnega gledališča Ptuj iija 2016 Nedelja 26. junija 2016 ob 21.15 Ponedeljek 27. junija 2016 # ob 21.15 # NA GRADU TURNIŠČE ff?'W 1 wfwwjW' l K f I Î Ti £ - f Miro Gavran Gledališko predstavo Dnevnik 69 bodo najbrž ponovili še jeseni. SLADOLED - komedija Narodni dom Maribor, zavod Novi Zato Petek 1. julija 2016 ob 20.30 Sobota 2. julija 2016 ob 20.30 info: 02 749 32 50, ¡nfo@mgp.si, www.mgp.si Foto: EM WW í Rokomet Marko Bezjak kot dokaz pravilne poti Stran 12 Nogomet EP 2016: Razpored, da te kap! Stran 13 Boks Lazar v Bakuju pustil dober vtis Stran 13 Tenis Na Ptuju igra 120 mladih iz celotne Evrope Stran 13 Nogomet "i I ,1 [jSjB Drava na Dunaju v družbi najboljših Stran 14 Mali nogomet V Doleni slavje za JMMHH Siifcmi * Gradbeništvo Bele Stran 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik íPoíluiajti naí na íu¿toun¿m íjitzíu! RADIOPTUJ tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • NK Zavrč Pihler iz Zavrča v Maribor Že vse od dne, ko je bila Nogometnemu klubu Zavrč zavrnjena podelitev licence za sezono 2016/17, je bilo jasno, da bo sledil velik osip kadra. Še posebej so se na udaru znašli najboljši posamezniki završkega moštva. Mednje prištevamo novo-pečenega reprezentanta Slovenije Jureta Matjašiča, kapetana Lovra Cveka, najboljšega strelca in novope-čenega reprezentanta Črne gore Veljka Batrovica, izkušenega Josipa Golu-barja in reprezentanta Slovenije U-21 Aleksa Pihler-ja. Prav Pihler je prvi našel novi klub. Ne kateregakoli, ampak kar večkratne državne prvake Maribor. 22-letni Aleks Pihler je v Zavrču odigral odlično sezono in bil pri vseh trenerjih standardni član prvega moštva. Dokaz za to je podatek, da je med vsemi igralci Za-vrča odigral največ v celotni sezoni - 2840 minut na 33 tekmah. Ob tem je dosegel tri zadetke, enega pa dodal še na pokalni tekmi, kjer je bil prav tako pomemben člen ekipe, ki se je prebila vse do polfi-nala. Posebno se je izkazal v dodatnih kvalifikacijah za obstanek, kjer so se Zavrčani merili z Aluminijem - Pihler je bil strelec na obeh tekmah. Kljub pozitivnemu rezultatu bodo Zavrčani v naslednji sezoni igrali v 2. ligi ... Aleks sicer v Mariboru ni novinec v klasičnem pomenu besede, saj je bil kar devet sezon član njihovih mlajših selekcij. Iz Ljudskega vrta je leta 2012 odšel v Domžale in od tem na posojo v kranjski Triglav. Pri obeh je nabiral prve minute v 1. in 2. ligi, lani pa ga je športna pot zanesla v Zavrč. Je odličen igralec zvezne vrste in že več let član mlajših reprezentančnih lekcij. se- Nogomet • NK Aluminij Roskar odličen, Jelac in Mrkonja še čakata Prijateljska tekma: ALUMINIJ - VOJVODINA 0:5 (0:3) STRELCI: 0:1 Trujic (6.), 0:2 Babic (17.), 0:3 Babic (45.), 0:4 Paločevic (63.), 0:5 Trujic (81.). ALUMINIJ: Janžekovič, Ro-škar, Kajtna, Turkalj, Krljanovič, Rogina, Vrbanec, Bizjak, Ško-flek, Jelač. Igrali so še: Lipovac, Kurež, Petrovič, Mrkonja, Brodnjak. Trener: Bojan Špehonja. Nogometaši Aluminija so v torek v svojem športnem parku na glavnem igrišču igrali prijateljsko tekmo proti močnemu srbskemu prvoligašu -Vojvodini. Ta je v zadnji sezoni srbskega prvenstva osvojila visoko 5. mesto in je tudi v Kidričevem potrdila svojo vrednost. Novosadčani so sicer bili na pripravah v Mariboru, tekma z Aluminijem je bila za njih zadnja v Sloveniji. Zanimivost: tekmo si je ogledal tudi Milko Djurovski. Gostje iz Novega Sada so bili boljši od samega začetka, kar nekajkrat je domačine z neverjetnimi obrambami reševal vratar Janžekovič. Kljub temu so fizično močnejši in hitrejši gostje že do polčasa dosegli tri zadetke, dva so dodali v drugem delu tekme. V dresu Aluminija je sicer zelo dobro tekmo odigral Marko Roškar, precej manj so pokazali ostali igralci na preizkušnji. Zaradi tega se v Kidričevem še niso dokončno odločili o (ne)angažiranju dveh napadalcev, čeprav sta oba zanimiva. Prvi je 29-letni Hrvat Jurica Jelac, ki je pred leti že nastopal za Aluminij (v prvoligaški sezoni 2012/13 je tudi dosegel 3 zadetke). V zadnji sezoni je bil v dresu Brežic najboljši strelec 3. lige Foto: Črtomir Goznik Aleks Pihler bo v novi sezoni dres Zavrča zamenjal za vijoličnega - za dres Maribora. sever (27 zadetkov). Drugi je 19-letni Andraž Mrkonja iz Ljubljane, ki je član Interblocka U-19, v zadnji sezoni pa je kot posojeni igralec nastopal za nizozemski Heerenveen U-19. Seznam prihodov (in tudi odhodov) seveda še ni zaključen. JM »Želim pokazati, kaj zmorem« »Zelo sem vesel, da se vračam. Ljudski vrt je bil moj dom kar devet let, tukaj sem naredil prve nogometne korake, igral v vseh mlajših selekcijah in lahko rečem, da sem spet doma. Ko sem odšel, ni bilo priložnosti, zato bi rad zdaj pokazal navijačem, kaj zmorem,« je ob sklenitvi triletnega dogovora za spletno stran NK Maribora dejal Aleks Pihler in dodal: »Vsi vemo, da ima Maribor vedno najvišje cilje. Moja želja je, da pokažem, kar znam. Cilj z moštvom pa je znan: da vrnemo naslov v Ljudski vrt. Dileme pri odločitvi, ko sem dobil ponudbo, nisem imel; vemo, da se Maribora ne zavrača. V Sloveniji so - pardon: smo najboljši klub in takoj sem sprejel izziv. Tukaj sem se v devetih letih naučil vsega, kar znam. Druga okolja so nato nekaj dodala, osnova pa izhaja iz Ljudskega vrta. Ne bojim se konkurence, verjamem, da si bom priboril mesto v ekipi, in upam, da se začenja prijetno skupno obdobje.« JM Rokomet • RK Moškanjci-Gorišnica Boštjana Straska nasledil Robert Bezjak Foto: Črtomir Goznik Jurica Jelac (Aluminij) je v sezoni 2012/13 že nastopal za Aluminij, morda bo zraven tudi v novem prvenstvu. V sredo zvečer je zasedal upravni odbor Rokometnega kluba Moškanjci-Gorišnica. Člani so soglasno podprli Roberta Bezjaka za prvega trenerja članske ekipe v novi sezoni. Nekdanjega odličnega ro-kometaša ni treba posebej predstavljati, saj je povsod, kjer je nastopal, pustil velik pečat, najbolj pa si ga bomo zapomnili po delovanju v Ormožu, Veliki Nedelji in ptujski Dravi. Bezjak bo z moštvom priprave na novo sezono pričel v začetku avgusta. V ekipi Moškanjcev-Gorišnice je že prišlo do prvih sprememb: športno kariero sta končala Alen Balas in Aleš Preac, v matični gorišniški klub se vrača Tomas Bedrač, novinec pa bo tudi odličen mlad rokometaš Celja PL Tomaž Grobelnik. tp Foto: Črtomir Goznik Robert Bezjak je nazadnje igral v dresu ptujske Drave, odslej pa bo trener rokometašev iz Gorišnice. 12 Štajerski Šport mladih, rekreacija petek • 24. junija 2016 Rokomet • Marko Bezjak Marko kot dokaz pravilne poti 17. maja 2008 je Marko Bezjak v Hrpeljah (Gold Club) odigral svojo zadnjo tekmo v dresu Jeruzalema. Pri 22 letih je svojo športno pot kar pet sezon nadaljeval v Velenju. Danes še 29-letni Bezjak (26. 6. bo praznoval 30. rojstni dan) že tretjo sezono igra v rokometni NBA ligi (Bundesligi) pri Magdebur-gu. Za njim je odlična sezona na reprezentančnem nivoju, na klubski sceni pa je slabšo uvrstitev v prvenstvu popravila osvojitev nemškega pokala. Tik pred odhodom na kratek dopust smo v Ormožu gostili rokometaša Marka Bezjaka in Mateja Gabra, ki sta skupaj z drugimi repre-zentanti Sloveniji priborila vozovnico za poletne olimpijske igre v Braziliji in svetovno prvenstvo v Franciji. Olimpijske igre bodo avgusta, svetovno prvenstvo pa januarja prihodnje leto: »Vedno je lepo priti v Ormož. Danes vidim tukaj svoje bivše soigralce, trenerje, sosede, učitelje, navijače in mlade upe ormoškega rokometa. Dokaz, da imajo ljudje radi rokomet v Ormožu,« so bile uvodne besede številke 25. Bezjaku in ekipi je letos šlo odlično v reprezentanci, na klubskem nivoju pa je z Mag-deburgom osvojil nemški pokal: »Za menoj je odlična sezona. S klubom smo z osvojitvijo pokalne lovorike popravili nekoliko slabši rezultat v prvenstvu, kjer smo zasedli 8. mesto. Z reprezentanco smo se uvrstili na olimpijske igre in na svetovno prvenstvo, kar je izjemno. Dopust bo kratek, saj že 4. julija pričnemo priprav na OI. Treba se bo maksimalno potruditi in si prislužiti vozovnico za letalo, ki bo letelo proti Riu de Jane-iru. Le 14 igralcev bo odpotovalo v Brazilijo,« je povedal Bezjak, ki se bo za vozovnico boril med 19 rokometaši; toliko jih je za priprave izbral selektor Veselin Vujovic. Marko je dokaz za mlade športnike, da se tudi iz malega mesta in kluba lahko pride zelo daleč: »V prvi vrsti moraš imeti svoj cilj, svoje sanje. K cilju in sanjam si je treba prizadevati tudi na račun odrekanja marsičemu. Brez podpore staršev prav tako ne gre. Zelo pomemben je tudi trenažni proces, da se v klubu dobro trenira in se dobi prepotrebna minutaža. Sam sem vse našteto imel najprej v Ormožu in nato Velenju. Mladi rokometaš naj se najprej dokaže v domačem klubu, kot sem se jaz v Ormožu,, in šele nato naj razmišlja o odhodu. Minute na igrišču so pomembnejše kot denar. Danes starši in njihovi otroci vse gledajo skozi denar; ti na žalost niso na pravi poti. Za vse je potreben čas, ne gre preskakovati stopnic,« je nekaj zanimivosti naštel srednji zunanji igralec Jeruzalema, Gorenja in Magdeburga. V Ormožu je pri mlajših selekcijah kar nekaj repre-zentantov. Te je vedel našteti tudi Marko: »Kosi, Horvat, Kavčič, Ozmec. Spremljam tako člansko ekipo kot mlajše selekcije Jeruzalema. Vem za njene uspehe in vem, da se v ormoškem rokometnem bazenu skriva kar nekaj zanimivega 'materiala'. S trdim delom in ob sreči z zdravjem bo gotovo še kakšen Ormožan v prihodnosti oblekel reprezentančni dres. In tega se srčno veselim,« je povedal otrok Rokometnega kluba Ormož. Skupaj z Markom je na druženje v Ormož prispel tudi Matej Gaber in predvsem otroci so se lahko prepričali, za kakšnega hrusta gre. Tudi za njim je sanjska sezona tako v reprezentanci kot v klubu. Na druženje z Bezjakom so prišli mladi rokometaši, njegovi bivši soigralci, učitelji, navijači, ki so mu podarili zgoščenko navijaških pesmi, in tudi trenerji: »Že kot mlad otrok je bil odličen rokometaš. Treniral sem ga v mlajših selekcijah in kasneje v članski ekipi. Prvi trener Marka Bezjaka je bil sicer Vlado Hebar. Redno spremljam njegove igre v dresu Slovenije in Magdeburga. Z veseljem našim novim generacijam povem, da je Marko odličen ro-kometaš, ki je svojo pot pričel v Ormožu,« je ob ponovnem snidenju povedal trener Jeruzalema Saša Prapotnik. Ja, z veseljem povemo, da je Marko Bezjak Ormožan iz Dolge lese, igralec, ki je z izbrano pravilno potjo prišel blizu svojih sanj - olimpijskih iger. Verjamemo, da se bo izognil poškodbam in si izboril mesto med potniki, ki bodo odpotovali v Rio de Janeiro. Ob zaključku druženja je Marko Bezjak na druženju s svojimi Ormožani Bezjak srečnemu izžrebancu Juretu Lukmanu podaril dres nemškega Magdeburga. Luk-man je bil letos izbran v ide- alno sedmerko zaključnega turnirja starejših dečkov B na poziciji, ki jo igra tudi Marko, srednjega zunanjega. In mo- goče bo prav Lukman ali pa kdo od njegovih soigralcev novi ormoški »Marko Bezjak«. Uroš Krstič Nogomet • EP 2016 Razpored, da te kap! Najboljše evropske ekipe so v Franciji opravile tekme po skupinah. Po uvodnem delu so se od prvenstva poslovile selekcije Albanije, Romunije, Rusije, Ukrajine, Turčije, Češke, Avstrije in Švedske. Zanimivo: še največ so od teh pokazali Albanci, ki so eno tekmo zmagali, odlično pa so se upirali tudi Francozom, ki so jim dva zadetka zabili v zadnjih minutah tekme. Prav to je ena posebnosti letošnjega EP: izjemno veliko tekem se je odločilo z zadetki v končnici ali celo v sodnikovih podaljških. Irci so se npr. v osmino finala prebili z zadetkom v 85. minuti zadnje tekme z Italijo. Kaj je to pomenilo za njihove navijače, je težko opisati - solze sreče in ponosa so tekle v potokih (prav tako pa po tekmi tudi pivo) ... Odlično gre tudi drugim Otočanom, saj so se poleg Ircev v osmino finala uvrstile še selekcije Anglije, Walesa in Severne Irske. Razpored po skupinah in nov sistem tekmovanja (prvič sodeluje 32 ekip, zato so se med potnike v osmino finala uvrstili tudi tretjeuvr-ščene ekipe iz skupinskega dela) se je v osmini finala močno poigral z najboljšimi ekipami Stare celine. V istem delu tabele so se namreč znašle Francija, Anglija, Italija, Španija in Nemčija! Kdor bo preživel to izjemno ozko sito, bo psihološko zagotovo izčrpan, šele nato pa ga bo čakala najpomembnejša tekma prvenstva - finale. Prav zaradi tega letos stavim na presenečenje ... Drugi del osmine finala bo manj spektakularen, a zato nič manj zanimiv. Vsekakor je najaktualnejše vprašanje, ali so Hrvati po odličnem prvem delu sposobni nadaljevati v tem ritmu. Za »nagrado« so za tekmece dobili Portugalce s prebujenim Ronaldom, kar bo dvoboj dveh tehnično izjemno podkovanih ekip. Nekaj iz bogatega repertoarja so že predstavili Belgijci, še več bodo morali v nadaljevanju. Moje simpatije gredo Wale-su, ki je okoli Balea, Allena in Ramseyja zbral kompaktno ekipo, ki lahko močno meša štrene vsem. In Angležem, ki po dolgem času prvič nakazujejo, da so z novimi močmi (Kane, Vardy, Lallana .) sposobni večjih stvari. Jože Mohorič Valežani in Irci so bili uvrstitve v osmino finala zelo veseli. EVROPSKO PRVENSTVO V NOGOMETU 2016 Osmina finala Spored tekem od osmine finala do finala Švica Hrvaška Wales Madžarska Nemčija Italija Francija Anglija Poljska Portugalska Severna Irska Belgija Slovaška Španija Irska Islandija 25. 6., ob 15:00 25. 6., ob 21:00 25. 6., ob 18:00 26. 6., ob 21:00 26. 6., ob 18:00 27. 6., ob 18:00 26.6., ob 15:00 27. 6., ob 21:00 Četrfinale 30.6., ob 21:00 1.7., ob 21:00 2. 7., ob 21:00 3. 7., ob 21:00 Polfinale 6. 7., ob 21:00 7.7., 21:00 Finale 10. 7., ob 21:00 Evropski prvak petek • 24. junija 2016 Šport, šport mladih Štajerski 13 Tenis • Turnir TE na Ptuju Boks • Olimpijske kvalifikacije Na Ptuju igra 120 mladih iz celotne Evrope Lazar v Bakuju pustil dober vtis Ta teden na igriščih v Termah Ptuj poteka turnir serije Tennis Europe (TE) v konkurenci U-16 - turnir ima oznako 3. ranga. V konkurencah fantov in deklet je bilo prijavljenih 120 igralcev in igralk iz Slovenije, Hrvaške, BiH, Avstrije, Nemčije, Češke, Rusije, Romunije, Italije, Srbije, Madžarske, Švedske, Švice, Latvije ... in celo Kanade! V ponedeljek zjutraj je organizatorje iz TK Terme Ptuj zelo oviral močan dež, ki je povsem preplavil igrišča. Kljub temu so igralci in igralke ob 13 30 že začeli igrati. Pri tem je veliko delo opravil Mijo s celotno ekipo. Za brezhibno organizacijo skrbi predsednik kluba in organizacijskega odbora Luka Haz-dovac. Izmed mladih domačih igralk (letnice 2003 in 2002) si je med posameznicami Nina Pliberšek edina zagotovila preboj v 2. krog, Tara Gorinšek, Taja Lončarič in Nika Strašek so proti starejšim tekmicam klonile na prvi stopnički. Podobno je bilo med fanti, kjer je Gašper Bezjak izpadel v 1. krogu, bolje pa se je odrezal Filip Jeff Planinšek (uradno še vedno član ŽTK Maribor, a že trenira na Ptuju), saj se je uvrstil v 3. krog. Turnir se bo zaključil v nedeljo. JM Tenis • Turnir U-18 Bezjak do lovorike v Ljubljani Na igriščih TK Jaki šport v Ljubljani je potekal odprti turnir v kategoriji U-18. TK Terme Ptuj je zastopal Blaž Bezjak, bilje 5. nosilec. Med posamezniki je Blaž upravičil status in se z dvema zmagama uvrstil v četrtfinale, kjer ga je ustavil 4. nosilec Mark Mesaric (AS Litija). Ta je na koncu osvojil turnir. Na turnirju dvojic je Blaž igral skupaj z Davidom Lucasom Ambrožičem (Hari). Bila sta uspešna, saj sta z dvema prepričljivima zmagama osvojila turnir. V finalu sta z rezultatom 6:1, 6:3 ugnala dvojico Maks Lukman-Gašper Oblak (LTC). JM Blaž Vidovič (TK Terme Ptuj) in David Lucas Ambrožič (Hari) -zmagovalca med dvojicami Ptujski boksar Denis Lazar je pred potjo na kvalifikacijski turnir za olimpijske igre opravil dolge in intenzivne priprave. To je bilo tudi nujno potrebno, saj so v Bakuju tekmovali boksarji iz kar 95 držav. Član Boks kluba Ring iz Ptuja je v zadnjih treh mesecih natančno sledil treningom klubskega trenerja Ivana Pučka ml., že daljše obdobje pa fizični del treningov opravlja po programu Bojana Skoka. Vsi parametri so kazali na dobro pripravljenost Lazarja, ki je v Bakuju nastopil v kategoriji do 81 kilogramov. Ta je bila močno zasedena, zato so morali tekmovalci dobiti tri ali celo štiri dvoboje, da so prišli do vozovnice za Rio de Janeiro. V uvodnem krogu je bil žreb našemu boksarju naklonjen, saj je bil prost. Zanj se je turnir začel v drugem krogu, ko ga je v ringu čakal Hakan Murst Nuraydin. Katarec ni bil dorasel Lazarju, sodniki so vse tri runde pripisali našemu borcu. Medtem ko je imel naš športnik srečo na začetku, je v nadaljevanju ni imel, saj je v tretjem krogu naletel na Petra Khamukova. Rus je aktualni evropski prvak v kategoriji do 75 kg, a je tokrat iskal pot na olimpijado v težji kategoriji. Khamukov ima za sabo skoraj tristo dvobojev, medtem ko jih ima Lazar okrog trideset . A Lazar se renomiranega tekmeca ni ustrašil in po taktiki, ki jo je kar iz Ptuja pripravil njegov trener Pučko, se je zelo dobro upiral Khamukovu. Slednji je sicer tehnično izredno kvaliteten boksar in je v vsaki rundi zadal več čistih oz. natančnih udarcev kot naš predstavnik. Lazar je ves čas pritiskal, se trudil in iskal poti, da bi presenetil odličnega Rusa, ki je vsako rundo pri sodniki zmagal 10:9. Khamukov je dobil dvoboj s soglasno sodniško odločitvi- Denis Lazar je v Bakuju obstal na zadnji stopnički in mu ni uspel preboj na olimpijske igre. jo (30:27) in si s tem priboril vozovnico za olimpijske igre. Denis Lazar je bil na pragu preboja na največje športno tekmovanje na svetu in je v Azerbajdžanu pustil dober vtis. Ta nastop bo zanj nedvomno odlična spodbuda za nove izzive in za nov štiriletni olimpijski cikel, ko bo ob še bolj zagnanem delu morda še resnejši kandidat za nastop v Tokiu. Je pa Lazar bil v Baku-ju edini slovenski boksar, ki je na kvalifikacijskem turnirju za olimpijske igre dosegel vsaj eno zmago. Za Slovenijo so pod vodstvom trenerjev Slobodana Andeliča in Da-liborja Grbiča tekmovali še Edin Sejdinovič, Danijel Ba-bič, Andrej Bakovič in Haris Aksalič. David Breznik Kikboks • Odprti turnir v Izlakah Zadovoljni z nastopi najmlajših Na odprtem turnirju Izlak, ki ga že nekaj let organizira domači klub Pon-Do-Kwan Izlake, so se v soboto, 28. 6., zbrali tekmovalci iz 10 klubov iz Hrvaške, Avstrije in Slovenije. V kategorijah ka-detinj, kadetov, mladincev in mladink so tokrat tekmovali le štirje tekmovalci iz Kluba borilnih veščin Ptuj, saj so ostali tekmovalci prve ekipe po napornih tekmovanjih v tem delu sezone dobili prost vikend. Štirje najmlajši ptujski tekmovalci so bili uspešni ter so osvojili eno 1. in štiri 3-mesta. Rezultati: -1. mesto je osvojila Doris Šulek (kadetinje do 28 kg); - 3- mesta so osvojili Tilen Repina (kadeti do 42 kg in do 47 kg), Anej Pivec (kadeti do 52 kg) in Nino Bratu-šek (kadeti do 63 kg). V Izlakah so sodili tudi sodniki iz Ptuja Milan Breg, Mateja Erlač in Matej Sibila. Ekipa Ptuja s starši v Izlakah Foto: Franc Slodnjak Z nastopom svojih tekmovalcev so lahko v klubu zelo zadovoljni. Treningi in tekmovanja se v tem delu sezone končujejo, razen za člane reprezentance Slovenije, ki imajo od 24. do 27. junija pri- prave v kampu v Izoli. Prvi del sezone je bil letos zelo naporen, vendar tudi zelo uspešen. Tako bodo lahko člani KBV Ptuj zasluženo odšli na počitnice, ki bodo trajale do zadnjega konca tedna v juliju, ko se za člane reprezentance Slovenije pričnejo intenzivne priprave za nastop kadetske in mladinske ekipe na svetovnem prvenstvu na Irskem. Franc Slodnjak Atletika • Miting v Mariboru, DP mladih Veronika Domjan brez konkurence DP U-12 in U-14: Žan Ritlop najboljši v skoku v daljino Atletska sezona je v polnem teku, saj si različna tekmovanja sledijo skorajda vsak dan. Tako je to sredo AK Poljane izvedel mednarodni miting Maribor 2016 in memorial Iztoka Ciglariča v teku na 1500 metrov. Osrednji tek je dobil Jan Petrač (AD Mass Ljubljana), ki je bil v ciljnem sprintu za las hitrejši od Avstrijca Paula Stügerja. V Mariboru je v metu diska tekmovala tudi Veronika Domjan - to je bila njena prva tekma po zaključenih študij- skih obveznostih. Domjanova ni imela prave konkurence in je zmagala s solidnim rezultatom 57,19 metra. V teku na 400 metrov je tekmovala njena sestra Doroteja, ki je bila tokrat z zelo povprečnim časom 1.00.13 peta. V isti disciplini je bil med člani Mark Drevenšek osmi (51,20 sekunde). Na najkrajši razdalji, v teku na 100 metrov, sta tekmovala Žan Viher (11,18 sekunde) in Miha Kovač (11,39). Na enkrat daljši razdalji je Jan Bezjak dosegel čas 22,71. Ljubljana je bila v soboto in nedeljo v znamenju slovenske atletske prihodnosti, saj je Atletsko društvo Mass izvedlo prvenstvo Slovenije za pionirje in pionirke U-12 in U-14. Tekmovanje je zaznamovat tudi Žan Ritlop iz AK Ptuj, ki se z atletiko ukvarja približno štiri leta in trenutno vadi pod vodstvom trenerke Mojce Gramc. Pri pionirjih U-12 je Ritlop prvi dan osvojil bron v teku na 60 metrov, drugi dan pa zlato v skoku v daljino (na fotografiji v sredini). V sprintu je v predtekmovanju dosegel drugi čas (8,96 sek), medtem ko je bil v finalu sedem sto-tink počasnejši in je bil tretji. Še bolje mu je šlo v skoku v daljino, kjer je za naslov državnega prvaka skočil 439 cm. Žan je odlično nastopil tudi na mitingu Vučko v Kranju, kjer je bil v teku na 60 metrov in v skoku v daljino čisto pri vrhu. V Ljubljani so nastopili še nekateri tekmovalci iz ptujskega kluba, vsi so se zelo trudili doseči svoje najboljše rezultate. Med pionirkami U-14 je v teku na 60 m nasto- pila Lana Plajnšek (9,53 sekunde). Na isti razdalji so pri pionirjih U-12 nastopili Tadej Sreč-kovič (9,89), Jaka Solina Petrovič (9,93) in Andraž Rajher (10,30). V teku na 200 metrov je Ivana Kampuš dosegla čas 32,90 sekunde. Nastopili so tudi trije metalci: v metu vorteksa sta tekmovala Jaka Solina Petrovič (34,84 metra) in Andraž Rajher (34,46), medtem ko je Tadej Srečkovič kroglo sunil 7,27 metra. David Breznik Žan Ritlop (AK Ptuj, v sredini) je postal državni prvak v skoku v daljino. Foto: CG 14 tto/mfo TEDNIK Šport, šport mladih petek • 24. junija 2016 Nogomet • Turnir U-10 na Dunaju Drava v družbi največjih Enkraten dogodek se je zgodil selekciji U-10 NK Drava, saj je v soboto in nedeljo igrala na Dunaju na velikem mednarodnem turnirju. Ptuj-čani so pod vodstvom trenerja Nastje Čeha igrali v družbi vrstnikov, ki so nosili majice klubov, kot so Bayern Mun-chen, Juventus Torino, Borussia Dortmund, Liverpool FC, Lokomotiva Moskva ... - skupno je nastopalo kar 64 klubov iz 23 držav. Ptujski »modri« so prvi dan tekmovanja premagali vrstnike iz Helsinkov, FAC in ASV Vosendorf, nedoločeno igrali s Honvedom iz Budimpešte, medtem ko so izgubili z ekipami Stuttgarter Kickers, Wacker iz Innsbrucka in velikani, Bayern iz Münchna. Sle- Mladi ptujski nogometaši so na turnirju na Dunaju osvojili končno 14. mesto med 64 ekipami. dnji je Dravo premagal 0:2. S tremi zmagami, remijem in tremi porazi so v predtekmo-valni skupini D zasedli 3- mesto in se uvrstili v razigrava-nje od 1. do 32. mesta. Že to je bil lep uspeh za Ptujčane, ki so drugi dan najprej igrali v skupini z ekipami Olimpique Marseille, Benfica Lizbona in SC Brunn. Najprej so z 1:0 premagali Francoze, nato so z 1:2 izgubili s Portugalci, v zadnji tekmi so s 3:0 premagali Avstrijce. To jim je v nadaljevanju prineslo igranje za Ptujčani so se med drugim merili z vrstniki Bayerna iz Münchna. uvrstitev od 9. do 16. mesta. V tem delu je Drava najprej igrala s še enim velikanom svetovnega nogometa, Juven-tusom; mladi Torinčani so slavili 1:2. Sledil je obračun z Grasshoppersom iz Zuricha, ki so ga Ptujčani dobili s 3:2. V tekmi za končno 13. mesto jih je z 1:2 premagal Feyeno-ord iz Rotterdama. Tako je selekcija U-10 NK Drava na izredno močnem turnirju na Dunaju zasedla končno 14. mesto, kar je lep uspeh v izjemno močni mednarodni konkurenci. NK Drava Ptuj: Alex Ši-pek, Marko Voda, Alen Bratec, Matic Čuš, Domen Vidovič, Martin Marinkovič Borovnik, Luka Petek, Vito Kolarič, Luka Matjašič, Jan Krajc, Lukas Čeh. Trener: Nastja Čeh. David Breznik Športni napovednik Tenis • Turnir TE na Ptuju Na teniških igriščih v Termah Ptuj bo še do nedelje potekal turnir serije Tennis Europe v starostni kategoriji do 16 let. Poletni šoli nogometa in tenisa Športna zveza občine Hajdina in Otroška nogometna šola Golgeter Hajdina organizirata Poletno šolo nogometa 2016. Ta bo potekala od 27. junija do 1. julija med 18. in 20. uro na igrišču Športnega društva Hajdina. Hajdinska športna zveza skupaj s Tenis klubom Skorba organizira tudi Poletno šolo tenisa 2016, ki bo od 27. junija do 2. julija med 9. in 12. uro potekala na teniških igriščih Goja centra v Hajdošah. Več informacij - Sandi: 041 353 247 Mali nogomet • Turnir v Cirkulanah Konec tedna, 25. in 26. 6., bo na igrišču z umetno travo v Cirkulanah od 11. ure dalje potekal dnevno-nočni turnir v malem nogometu. Prijavnina znaša 50 evrov in jo je treba poravnati do žreba, ki bo v športnem parku v Cirkulanah v petek, 24. 6., ob 20. uri. Nagradni sklad znaša 1250 evrov (1. mesto: 700 + pokal, 2. mesto: 300 + pokal, 3. mesto: 200 + pokal, 4. mesto: 50 + nagrada), pokala pa bosta prejela tudi najboljši vratar in najboljši igralec. Dodatne informacije: Roman Belšak (041 837-608). Turnir v Nadolah Športni društvo Rim organizira v nedeljo, 26. 6., od 10. ure naprej v Nadolah 22. tradicionalni turnir v malem nogometu. Več informacij - Robi: 041 962 297. »Nogomet Fest« 2016 Društvo Športni park Gabrnik organizira 6. tradicionalni »Nogomet Fest« - nogometni turnir na travi (5+1, 5-metrski goli). Turnir bo v soboto in nedeljo, 25. in 26. junija, v Gabrniku (občina Juršinci), s pričetkom v soboto ob 10.00. Prijavnina za članski turnir znaša 50 €, za veteranski turnir pa 30 €. Nagradni sklad v primeru 24 udeleženih ekip znaša več kot 1000 evrov (1. mesto 600 € + pokal + prehodni pokal, 2. mesto 300 € + pokal, 3. mesto 150 € + pokal, 4. mesto praktična nagrada, najboljši vratar in igralec prejmeta pokal). Možnost igranja samo v nedeljo. Prijave in info: 041 942 954 (Darjan Čeh). DB, JM Mali nogomet , V Doleni slavje za Gradbeništvo Bele Minuli konec tedna je v Dole-ni potekal tradicionalni turnir v malem nogometu na travi. Prijavilo se je 11 ekip, ki so bile po žrebu razdeljene v štiri skupine. Po odigranem skupinskem delu je v boju za končni naslov ostalo osem ekip, ki so v nadaljevanju igrale na izpadanje. Po polfina-lu so gledalci videli razburljivi tekmi za tretje mesto in končno zmago. Zmagovalna ekipa turnirja v Doleni 2016 je tako postala Gradbeništvo Bele, v kateri je nastopilo kar nekaj znanih igralcev. Drugo mesto je osvojila ekipa Presenečenje, tretje pa FC Pastiri. V streljanju kazenskih strelov je zmagal Luka Sitar, drugi je bil Peter Merc, tretji pa lanski zmagovalec Marko Panikvar. Turnir v Doleni je vsako leto odlično organiziran, poleg okusne jedače in hladne pijače ne manjkata niti obilica animacije ter zvok harmonike, obenem pa se je letos turnirja, ki je trajal praktično cel dan, zaradi lepega vremena udeležilo ogromno ljudi. KMN Dolena na čelu z neutrudnimi brati Skela se zahvaljuje vsem ekipam za sodelovanje in jih vabi na turnir tudi v bodoče. tp Zmagovalna ekipa Gradbeništva Bele Planinski kotiček Triglav (2864 m) 30. in 31. julij 2016 Izhodišče: Aljažev dom v Vratih (1000 m) Sestop: Rudno polje (1347 m) Prenočitev: Triglavski dom na Kredarici (2515 m) Kot vsa prejšnja leta se bomo ptujski planinci odpravili na vsakoletni pohod na najvišji vrh Slovenije. Pohod večinoma pričnemo pri Aljaževem domu v Vratih, ki leži na nadmorski višini 1000 m. Večji počitek, z možnostjo toplega obroka, bomo imeli v domu Valentina Staniča (2332 m). Po počitku bomo pot nadaljevali preko Rži (2538 m). Vrh se nahaja med Kredarico in Rjavino, z njega pa je lep razgled na Triglav, Begunjski vrh, Vrbanove špice, Rjavino in na gore nad dolino Krmo in Velim poljem. Po kake pol ure hoje bomo dosegli Triglavski dom na Kredarici (2515 m). Privoščili si bomo prijeten počitek, krepko malico oziroma večerjo ter se sprehodili okrog doma. Naslednji dan se bomo opremili za vzpon po zavarovani plezalni poti (čelada, samovarovalni komplet) ter nadaljevali osvajanje Triglava. Na vrhu bomo, če nas bo vreme poslušalo, uprizorili planinski krst prvopristopnikov. Počitek bo hitro minil in spustili se bomo po grebenu do naslednjega postanka, doma Planika pod Triglavom (2401 m). Tukaj bomo pospravili opremo za hojo po zelo zahtevnih planinskih poteh v nahrbtnike, si privoščili krepko malico in nadaljevali pot do Vodnikovega doma na Velem polju (1817 m). Po počitku bomo pot nadaljevali ob Toscu ter preko Studorskega prevala (1892 m) dosegli studenec, pri katerem bo obvezen počitek. Še malo hoje po gozdu, pa bomo končali pot na Rudnem polju (1347 m). Odhod: v soboto ob 4. uri zjutraj izpred železniške postaje na Ptuju. Prihod: v nedeljo v večernih urah. Strošek izleta: 52 evrov. Rok prijave: torek, 26. julija, v pisarni PD Ptuj do zasedenosti avtobusa. Oprema: potrebna je oprema za visokogorje (dobri planinski čevlji, samovarovalni komplet, oblačila, čelada, obvezna zaščita proti soncu in dežju, sončna očala, pohodne palice, hrana, voda ...). Hrana ali kak priboljšek iz nahrbtnika. Lahko pa se okrepčamo v kočah, kjer postrežejo z okusno hrano. Izlet vodi in organizira: Jože Dajnko s sovodniki. Informacije: na sedežu Planinskega društva in pri vodji izleta na tel. 040 754 499. Šahovski kotiček Vidmarjev memorial: Med desetimi velemojstri tudi trije člani ŠD Ptuj Šahovska zveza Slovenije se je odločila, da bo po štirih letih premora ponovno organizirala mednarodni šahovski memorial, posvečen dr. Milanu Vidmarju, najboljšemu slovenskemu šahistu vseh časov. Ta bo na Bledu med 24. junijem in 3. julijem. Predsednik časnega odbora je dr. Milan Brglez, predsednik DZ RS, predsednik organizacijskega odbora pa Ptujčan Milan Kneževič. Prvič bo deseterica velemojstrov, ki prihajajo iz Azerbej-džana, Hrvaške, Nemčije, Slovenije, Srbije in Ukrajine, sedla za šahovnice 24. 6. ob 16. uri. S petimi udeleženci je najštevilčnejše slovensko zastopstvo, med njimi pa so kar trije velemojstri iz ŠD Ptuj: Aleksander Beljavski, Andrei Volokitin in Ivan Ivaniševič. Na dosedanjih devetnajstih memorialih je sodelovalo različno število vrhunskih šahistov na različnih sistemih tekmovanja. Tokratni, jubilejni, dvajseti je priložnost za »Ptujčana«, VM Aleksandra Beljavskega, da petim zmagam doda še eno, kar pa ne bo enostavno, saj je konkurenca izredno izenačena. To je razvidno s seznama udeležencev: Liviu-Dieter Nisipeanu, Nemčija, 2668, Arkadij Naiditsch, Azerbajdžan, 2657, Ivan Ivaniševič, Srbija, 2643, Luka Lenič, Slovenija, 2624, Andrej Volokitin, Ukrajina, 2624, Aleksander Beljavski, SLO, 2603, Zdenko Kožul, HRV, 2594, Jure Borišek, SLO, 2576, Jure Škoberne, SLO, 2572 in Matej Šebenik, SLO, 2530. Redni krogi bodo vsak dan od 25. 6. do 1. 7. ob 15. uri, v soboto, 1. 7., bo prost dan, zadnji, 9. krog pa bo v nedeljo, 3. 7., ob 10. uri. Mladinsko DP: Iz ŠD Ptuj kar šest mladih Bled bo v naslednjih dneh pravo šahovsko središče, ki ga bo zaznamovalo tudi številno zastopstvo članov ŠD Ptuj. Ob treh udeležencih Vidmarjevega memoriala in predsedniku organizacijskega odbora bo kar šest mladih nastopilo na absolutnem mladinskem državnem prvenstvu do 20 let. Mladi bodo odigrali sedem krogov, prvi bo 25. junija ob 15. uri. Barve ptujskega društva bodo zastopali David Murko, Andraž in Tomaž Šuta, David Zagoršek, Matjaž Zupanič in Klemen Kovačec. Silva Razlag petek • 24. junija 2016 Kultura Štajerski 15 Ptuj • Financiranje Mestnega gledališča Gledališki denarci pod drobnogledom Po objavi članka Šest premier v duhu časa so na Mestni občini (MO) Ptuj skušali z višjo postavko za investicijsko in tekoče vzdrževanje dokazati, kako zelo skrbijo za svoj javni zavod - kljub odpovedi financiranja abonmajev. Kakšen je letni proračun Mestnega gledališča Ptuj (MGP), zdaj razkriva njegov direktor Peter Srpčič. Prepričan je, da z razpoložljivim denarjem naredijo največ, kar lahko. Kljub odpovedi financiranja abonmajev so namreč prvo polovico leta izvajali tako otroški kot odrasli abonma, slednjega pa bodo ob nespremenjenih cenah vstopnic ohranili do konca leta. Dodaja še: »Za 35.000 evrov programskega denarja pripravimo šest premier. Po Sloveniji, v zamej- stvu in tujini imamo več kot 300 ponovitev, ki si jih ogleda več kot 50.000 gledalcev. MO Ptuj nam krije približno 60 % osnovnih materialnih stroškov, stroške celotne postprodukcije pa krijemo sami. Izvedli smo že tri pomembna mednarodna gostovanja, v načrtu pa imamo še tri.« Poletni festival Zvezde pod zvezdami bodo v MGP izvedli brez slehernega javnega denarja, pravi Srpčič: »Na njem bomo oglaševali pokrovitelja, ki bo prispeval denar za Kurentova-nje, mi pa od tega ne dobimo niti centa. Sami iščemo pokrovitelje in sponzorje, pa še lep del stroškov popravil krijemo sami. Da ne govorimo o tem da vse, kar presega osnovno, plačamo, krijemo iz lastnega prihodka. V odloku o ustanovitvi pa je ja- Letošnji programski stroški MGP v evrih MO Ptuj Ministrstvo za kulturo Mestno gledališče Ptuj Vložek koprodukcij Skupaj Premiere 35.753 109.760 11.457 (136.270) 293.240 Ponovitve premiernih uprizoritev 0 8.000 51.840 (40.480) 100.320 Ponovitve iz preteklih sezon in gostovanja pri zamejskih Slovencih 0 8.500 147.245 (50.230) 205.975 Gostujoče uprizoritve in abonmaji 0 7.000 9.850 0 16.850 Mednarodna gostovanja 0 2.000 5.170 (17.230) 24.400 Gledališki studio 0 500 (1.500) 2.000 Skupaj 35.753 135.260 226.062 (245.710) 642.785 Slovenija • Konec šolskega leta H Y ■ ■ v ■ ■ ■ Začenjajo se pocitrnce Z današnjim dnem se za učence od 1. do 8. razreda in dijake - z izjemo zaključnih letnikov - zaključuje šolsko leto 2015/2016. S tem se začenjajo najdaljše počitnice v letu, ki bodo trajale dobra dva meseca - od ponedeljka, 27. Junija, do četrtka, 1. septembra. V torek, 1. septembra 2015, so dijaki in osnovnošolci sedli v šolske klopi, s čimer se je pričelo šolsko leto 2015/2016. Dva meseca za tem, konec oktobra, so imeli prve počitnice. Prosti dan so si prislužili še med božičnimi prazniki ter nadaljevali s petimi dnevi novoletnih počitnic. Konec januarja je sledil zaključek 1. ocenjevalnega obdobja, februarja sta bila informativna dneva za vpis v srednje šole, takrat so bile tudi zimske počitnice. Dobra dva meseca sta bila namenjena intenzivnemu učenju, konec aprila pa so se pričele dvodnevne prvomajske počitnice. Junija je bilo zaključeno drugo ocenjevalno obdobje in večina šolarjev se je v tem mesecu potila in si „priučila" še zadnje ocene. Z današnjim dnem pa se začenja najlepši del leta, počitnice, ko si bodo nabirali novih moči, preden bodo septembra ponovno sedli v šolske klopi. Kot zmeraj bodo mesec dni dalj počitnikova-li študentje. Dženana Kmetec Ptuj • Pravljični večer za odrasle Od prekmurščine do kamišibaja Na dvorišču Knjižnice Ivana Potrča Ptuj so pripravili prav poseben pravljični večer, namenjen odraslim. Tovrstne dogodke že od leta 1998 v sodelovanju s partnerskimi in pridruženimi knjižnicami organizira Mariborska knjižnica. V svet pravljic je obiskovalce popeljalo šest pravljičarjev, knjižničarjev bližnjih knjižnic. Mojca Plaznik iz Knjižnice Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica je navdušila s tremi legendami iz Makol, Marko Bezenšek iz Splošne knjižnice Slovenske Konjice s pravljico Frana Mil-činskega o Poldrugem Martinu, Suzana Slavič iz Mariborske knjižnice pa z zgodbo iz indijskega kraljestva. Robert Kereži iz Mariborske knjižnice je s pravljico Paglavčeva obljuba predstavil kamišibaj - japonsko obliko uprizoritvene umetnosti, pri kateri pripovedovalec zgodbo spremlja z ilustracijami v majhnem lesenem odru. Vesna Radovanovič iz Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota je zgodbo Ferija Lainšč-ka podala v prekmurščini, vse povedane pravljice pa je mojstrsko povezala pravljičarka in vodja mladinskega oddelka ptujske knjižnice Liljana Kle-menčič s staro slovansko pravljico o čarobni piščali. Ravnatelj Knjižnice Ivana Potrča Ptuj Matjaž Neudauer pojasnjuje: »Letos je bil pravljični večer za odrasle nekoliko drugačen. Običajno smo ga namreč združevali z zaključkom bralne značke za odrasle ob koncu leta. Gre za izviren projekt Mariborske knjižnice, ptujska pa se mu je hitro pridružila, saj je prepoznala njegovo izjemno dodano vrednost.« Za glasbeno spremljavo je poskrbel tamburaški orkester Kulturno-umetniškega društva Majšperk pod vodstvom Draga Kleina, zapela pa je solistka Mateja Kuharič. Eva Milošič V ptujski knjižnici pripravljajo pravljične urice z jogo za otroke, pravljic pa ne odrekajo niti odraslim. Letos nameravajo v MGP prodati okoli 13.000 vstopnic. sno zapisano, da se lahko lastni prihodek namenja zgolj za izvajanje dejavnosti - za program.« Na MO Ptuj so zapisali: »Glede na razpoložljive kadrovske in finančne vire je pričakovati, da se izvaja dejavnost v dogo- vorjenih okvirih in v skladu z možnostmi. Sicer je pričakovana in pomembna naloga direktorja gledališča kot menedžerja tudi v tem, kako zna z razpoložljivimi viri gospodarno izvajati zaupano dejavnost javnega za- voda.« Morda s tem namigujejo, da bi tudi abonmaje za odrasle morali ohraniti? Srpčič odgovarja: »Ta pričakovanja so glede na dejstvo, da za kake druge dejavnosti namenjamo mnogo več denarja za mnogo manjši izplen, mogoče pa res že malo pretirana in neresna.« Opozarja tudi, da sredstev med postavkami ni mogoče kar prelivati. Glede dolžnosti podjetja Heta Asset Resolution pa pojasnjuje: »Kar se tiče lastnika objekta in njegovih odgovornosti, nas je ustanoviteljica MO Ptuj zavezala v pogodbo, po kateri so tako najemnina kot vsi stroški, povezani z uporabo, vzdrževanjem in investicijskim vzdrževanjem, na plečih MGP, za kar pa nam od ustanovitve, razen redkih izjem, niso dali potrebnega denarja. Vsak prispevek lastnika je izključno njihova dobra volja.« Direktor sklene: »Naša institucija je mestu Ptuj prinesla kopico nagrad in dosežkov kljub konstantnemu rezanju sredstev in prelaganju bremen s strani ustanovitelja na ta mali ter kadrovsko in finančno podhranje-ni zavod.« Eva Milošič Vir: Uskladitev finančnega načrta in programa dela MGP za leto 2016 s pogodbo o financiranju MO Ptuj In odločbo MK Letošnji neprogramski stroški MGP (v evrih) MO Ptuj Ministrstvo za kulturo Mestno gledališče Ptuj Skupaj Plače 157.209 0 16.817 174.026 Materialni stroški 57.340 0 32.960 90.300 Investicijsko vzdrževanje in nakup opreme 19.452 0 0 19.452 Najemnina gledališča 232.087 0 0 232.087 Skupaj 466.088 0 49.777 515.865 Vir: Uskladitev finančnega načrta in programa dela MGP za leto 2016 s pogodbo o financiranju MO Ptuj in odločbo MK Zavrč • Sprejem odličnjakov Na zaslužene počitnice Podžupan občine Zavrč Janko Lorbek in direktorica občinske uprave Evelin Makoter Jabločniksta pripravila sprejem dveh odličnih devetošolcev. Nika Fijan in Leon Cesar sta bila vseh devet let izobraževanja na završki lokaciji Osnovne šole Cirkulane-Zavrč zelo uspešna. S tem si nista prislužila le odličnega uspeha, temveč tudi knjižni darili in vstopnici za Terme Ptuj. Oboje bo v dolgih počitnicah gotovo prišlo prav ... Podžupan in direktorica občinske uprave sta jima zaželela veliko uspeha tudi pri nadaljnjem šolanju, po njem pa predvsem vrnitev v domače kraje. Eva Milošič Odlična bodoča srednješolca z razredničarko Karlo Domjan, podžupanom Jankom Lorbekom in ravnateljico Suzano Petek Cirkulane • Sprejem odličnjakov Da bi se vrnila v domači kraj! Župan Cirkulan Janez Jurgec je v prostorih občinske uprave sprejel učenca, ki sta izobraževanje na cirkulanski lokaciji Osnovne šole Cirkulane-Zavrč zaključila z odliko. Učenca Amadej Fridl in Aljaž Petrovič sta na sprejem prišla v spremstvu razredničarke Na-stje Pančič Čurin in ravnateljice Suzane Petek. Župan jima je v svojem nagovoru čestital za vse dosedanje dosežke ter jima tudi v prihodnje zaželel obilo uspeha. Upa, da se bosta po končanem šolanju vrnila v domači kraj in s pridobljenim znanjem in izkušnjami prispevala k razvoju svoje občine. Ob tej priložnosti sta odličnjaka v spomin prejela darilo. Eva Milošič Odličnjaka z razredničarko in ravnateljico šole pri županu Foto: CG Foto: x Foto: CG Foto: x 16 Štajerski Ljudje in dogodki petek • 24. junija 2016 Markovci • Zupan sprejel najuspešnejše osnovnošolce Zrcalce, povej - kateri najboljši na šoli je tej? V ponedeljek, 20. junija, je markovski župan Milan Gabrovec imel na občini veliko gnečo: ob zaključku šolskega leta je namreč pripravil sprejem za najboljše učence domače osnovne šole. Foto: jš Sprejema pri županu so se udeležili 103 najuspešnejši učenci markovske osnovne šole z nekaterimi svojimi učitelji in ravnateljem. Če bi po pravljičnem vzoru iz Sneguljčice na markovski osnovni šoli vprašali: »Zrcalce, zrcalce na steni, povej, kateri najboljši na šoli je tej?«, bi imelo markovsko zrcalce kar nekaj dela, da bi naštelo vse tiste učence, ki so ob koncu letošnjega šolskega leta dosegli povprečje ocen 4,5 in več (nekoč bi jim rekli odličnjaki, danes pa ta izraz v šolstvu ne obstaja, saj se uspeh učencev ne opredeljuje z besedami odličen, prav dober, dober, zadosten in - bog ne daj - nezadosten). Najboljših se je namreč ta ponedeljek pri županu Milanu Gabrovcu zbralo več kot sto - natančno: 103. Župan je bil vesel njihovih uspehov in zadovoljen, ker se je velike večine mladih obrazov spomnil z najrazličnejših prireditev, na katerih so med letom pokazali svoje znanje in spretnosti. To so namreč otroci, ki niso samo dobri učenci, pač pa aktivni na najrazličnejših področjih v zu-najšolskih dejavnostih. Posebej pa je poudaril uspeh šestih de-vetošolk, ki so bile »odličnjaki-nje« vseh devet osnovnošolskih let: Sanela Bezjak, Pia Majerič, Rebeka Mikša, Urška Horvat, Eva Kuhar in Anamarija Lajh. V zahvalo je vsem učencem podelil knjige in vstopnice za ptujske terme ter jih povabil na nekaj slastnega v mansardo občinske stavbe. jš Podlehnik • Smaragdna poroka Iz Amerike nazaj v Haloze Pepca in Miha Kores iz Podlehnika sta prejšnji mesec praznovala 55 let skupnega življenja. To ju je iz Haloz popeljalo v Ameriko, pred dobrim desetletjem pa sta se vrnila domov. Pepca se je rodila leta 1941 v Podlehniku, Miha pa 1939 v Dežnem pri Podlehniku. Oba sta zrasla na majhnih kmetijah in že zgodaj okusila težko haloško življenje. Spoznala sta se že v šolskih klopeh, leta 1961 pa sta se v župnijski cerkvi sv. Trojice poročila. Nekaj let zatem sta se preselila v obljubljeno deželo, Ameriko. V Chicagu in Lemontu sta se naučila tujega jezika in trdo delala, po svojih močeh pa tudi pomagala vsem Slovencem v iskanju boljšega življenja. Ker svojih otrok nista imela, sta posvojila dveletno deklico in jo poimenovala Lidija, danes pa imata še vnuka Jashoa in Viktorijo. Eva Milošič Foto: Zdenka Golub Zakonca Kores sta srečo spet našla v prvi domovini. Ormož • Podžupan sprejel 31 odličnjakov Sprejem najuspešnejših ucencev in dijakov iz šol ormoške obcine V prostorih ormoškega gradu je nedavno podžupan občine Ormož Branko Šumenjak sprejel 31 najuspešnejših učenk in učencev osnovnih šol iz ormoške občine ter dijakov Gimnazije Ormož. Foto: Host Ormož Skupinska fotografija odličnjakov z ormoškim podžupanom Brankom Šumenjakom in njihovimi ravnatelji Na že tradicionalnem sprejemu odličnjakov ormoških osnovnih šol in gimnazije je tokrat najuspešnejše učence in dijake pozdravil ormoški podžupan Branko Šumenjak. Povedal je, da so takšni sprejemi namenjeni predvsem temu, da se učencem in učiteljem zahvalijo za njihovo delo. V znak zahvale za odličen uspeh v vseh letih izobraževanja jim je podaril knjigo o življenju dr. Antona Trstenjaka in letno vstopnico za ormoško kopališče. Odličnjakov je bilo letos 31, od tega 29 osnovnošolcev, ki so vseh devet let osnovne šole opravili z odliko, ter dva dijaka, ki sta bila odlična vsa štiri leta gimnazije. Sprejem maturantov Gimnazije Ormož pa bo v ponedeljek, 11. julija, ob 17. uri v ormoškem gradu. Monika Levanič Gorišnica • 11. srečanje rodbine Reberc Prijetno srečanje šestih generacij Na 11. srečanju rodbine Reberc se je na domačiji v Zamušanih v želji utrditi vezi, pa tudi spoznati se, zbralo okrog 100 sorodnikov. Kronologija rodbine sicer sega v leto 1630. Minulo soboto so se po štirih letih ponovno srečali člani rodbine Reberc, ki izvira iz domačije v Zamušanih. Srečanja se je v želji spoznati se in utrditi vezi udeležilo okrog 100 sorodnikov. Kot nam je povedal Davorin Kolenko, eden izmed organizatorjev tokratnega srečanja, korenine rodoslovnega drevesa Reberčevih segajo v leto 1630. Takrat se je rodil Klemen Re-berc. V drevo je do danes vpisanih 360 imen. Najstarejša živeča članica rodbine je Jožefa Reberc, stara 96 let, najmlajši pa Erik Reberc, ki šteje le dva meseca. Reberčevi so se na srečanju, ki ga pripravljajo vsako prestopno leto, predvsem družili in zabavali. Piknik so popestrili s pestrim programom, kjer ni manjkalo družabnih iger, kot je vleka vrvi, slalom s krpljami in številnih drugih vsebin. Ob tej priložnosti so na ogled postavili več družinskih dreves, posvečenih različnim vejam in generacijam. Na srečanju pa so sorodnike poleg starih fotografij in posnetkov pričakali tudi žig Trsničarstva Reberc iz leta 1905 ter časopis rodovine Re-berc Prestopnik št. III. in zasebna priložnostna poštna znamka, izdana posebej za to priložnost. Letos pa so prvič podelili tudi častno listino odlikovanja zlati aran. Monika Levanič ...... • . _, ,, BHHHHH^^B^HBI Foto: ML Po štirih letih se je na že 11. srečanju rodbine Reberc zbralo 100 sorodnikov. petek • 17. junija 2016 Ljudje in dogodki Štajerski 17 Duplek • Festival Vurberk Svež veter na vurberškem gradu Prejšnji konec tedna je potekal 25. festival narodno-zabavne glasbe Slovenije vokalno-instrumentalnih skupin z diatonično harmoniko ter dvo- in večglasnim petjem - vurberški festival. Jubilejna prireditev je kljub grozečim oblakom odlično uspela. Več kot tisoč obiskovalcev iz vseh koncev Slovenije, pa tudi iz sosednjih držav je namreč tribuno napolnilo do zadnjega kotička, nastope pa pospremilo celo s stoječimi ovaci-jami. Festival je pripravilo Turistično društvo (TD) Vurberk v sodelovanju z občino Duplek, glasbeno agencijo Geržina Videoton Maribor, RTV Slovenija, Regionalnim centrom RTV Maribor, ZKP RTV Slovenija in časnikom Večer. Tehnični organizator festivala Zdravko Geržina pojasnjuje: »Značilnost letošnjega festivala je bilo veliko število novih, mladih ansamblov, ki so se na svoj nastop profesionalno pripravili.« Komisija organizatorja festivala je na podlagi prejetih prijav ansamblov in izbora v Podnano-su sprejela enajst ansamblov, ki so se predstavili s po dvema novima skladbama: Navihani muzikanti iz Dola pri Hrastniku, Upanje iz Gorišnice, Murni iz Šentjurja, Brkinski trio iz Ilirske Bistrice, Klateži iz Nove Cerkve, Ansambel Jerneja Ko-larja iz Dolenje vasi, Klapovuhi iz Benedikta, Maj iz Logatca, Prva liga iz Šmarjeških Toplic, Frajerke iz Studenca in Zadetek iz Pesnice pri Mariboru. V revi-jalnem programu sta nastopila ansambla Akordi in Nemir, ki Ansambla Jerneja Kolarja, drugo mesto je pripadlo Prelomljeni obljubi avtorice Vere Šolinc v izvedbi Frajerk, tretje pa Ptujskim ulicam avtorja Primoža Ki-riča v izvedbi ansambla Upanje. Prireditev sta vodila Ida Baš in Janez Toplak, ki se mu je predsednik TD Vurberk Niko Rojko za četrt stoletja truda pri organizaciji festivala zahvalil z umetniško sliko. Tudi letos je zmaje izdelala umetnica Bernarda Kovačič iz Šmartnega ob Paki. Na dan festivala je pri ZKP RTV Slovenija izšla festivalska zgoščenka z enajstimi novimi festivalskimi skladbami. V TD Vurberk pa so ob jubileju festivala pripravili celo serijo steklenic izbranega vrhunskega vina Vinarstva Žižek z Vurberka. Eva Milošič ^ P Ansambel Murni z bronastim zmajem so ju na vurberškem festivalu že nagradili, pridružil pa se jima je še Tine Lesjak. Slavil ansambel Zadetek Za glavne nagrade festivala, vurberške zmaje, štejejo oceni strokovne komisije in komisije radijskih postaj ter glasovanje občinstva. Zlatega zmaja je prejel ansambel Zadetek, srebrnega Navihani muzikanti, bronastega pa Murni. Ansambel Zadetek si je prislužil tudi plaketo Lojzeta Slaka (nagrado strokovne žirije za izvedbo v celoti) ter nagrado občinstva za skladbo Foto: Marko Novak Tisti večer. Plaketo Jožeta Šifrer-ja za najboljšo večglasno vokalno izvedbo so prejeli Navihani muzikanti, nagrado komisije predstavnikov radijskih postaj pa skladba Super kmjet avtorjev Igorja Podpečana in Vere Šolinc v izvedbi Murnov. Za najboljše besedilo so izbrali Srce v hiši avtorice Fanike Požek v izvedbi Ce ste festival zamudili ... RTV Slovenija je festival posnela in bo na 1. programu televizije Slovenija predvajala: • v petek, 1. julija, ob 20. uri prvi del festivala (ponovitev v nedeljo, 3. julija, ob 13.25), • v petek, 8. julija, ob 20. uri drugi del festivala (ponovitev v nedeljo, 10. julija, ob 13.25). Na programu Televizije Maribor pa bo: • v soboto, 23. julija, ob 20. uri prvi del festivala, • v soboto, 30. julija, ob 20. uri drugi del festivala. Slovaška • Domači pevci spet navdušili Zlata Bratislava za komorni zbor Glasis Minuli konec tedna so se pevke in pevci komornega zbora Glasis pod vodstvom Ernesta Kokota predstavili na mednarodnem zborovskem tekmovanju v Bratislavi na Slovaškem in poželi zlato. Komorni zbor Glasis, ki deluje v okviru kulturno-umetniške-ga društva Markovski zvon iz Markovcev, svojo tretjo pevsko sezono zaključuje s tretjo nagrado zapovrstjo. Med 16. in 19. junijem je na različnih lokacijah glavnega mesta na Slovaškem potekal letos že 7. mednarodni zborovski festival. Da smo Slovenci pevski narod, smo dokazali tudi tokrat: kar štirje od sedmih tekmovalnih zborov so bili iz Slovenije. Poleg Markovčanov še MPZ La ti do OŠ Križevci pri Ljutomeru pod vodstvom Renate Mikl, MPZ GŠ Slavka Osterca Ljutomer pod vodstvom Ro- mane Rek in MePZ Viva Kranj-Primskovo pod vodstvom Aleša Gorjanca. Tekmujoči zbori so prihajali še iz Češke, Estonije, Ukrajine in Slovaške. Zbore je spremljala štiričlanska komisija, ki ji je predsedoval prof. Krzysztof Szydzisz (Poljska). Nabor pevcev in pevskih pohvalita s srebrnima priznanjema. Komorni zbor Glasis počasi raste in vedno znova nadgrajuje svoje delo. Poleg lani osvojenega zlatega priznanja na mednarodnem zborovskem tekmovanju v Olomoucu na Če- škem in po zlatem priznanju z odliko, prejetem na 5. regijskem tekmovanju na Ptuju novembra lani, bodo za zaključek tretjega leta prepevanja v svoj mozaik dodali še tretje zlato. Alenka Domanjko Rožanc _■ Foto: arhiv zbora sestavov je bil raznolik, saj so prijavljeni zbori zapeli v sedmih različnih kategorijah: otroški zbori do 12 let, otroški zbori do 16 let, kategorija ljudskih pesmi, otroški zbori do 16 let, komorni zbori, mladinski zbori do 21 let in odrasli mešani zbori. Komorni zbor Glasis si je s prejetimi 27 točkami zaslužil zlato, ob tem pa prejel še posebno nagrado za dramaturgijo izvedbe koncertnega programa. Ta je bil pester in stilno raznolik. Zbor se je predstavil z Gallusovim 8-glasnim madrigalom Pater noster, Mendelssohnovo Jauchzet dem Herrn ter s slovenskima avtorjema najmlajše skladateljske generacije: Magnum mysterium Andreja Ma-korja in Cantate Domino Tineta Beca. Grand prix tekmovanja oz. absolutni zmagovalec po številu prejetih točk je postal otroški zbor estonske televizije s prejetimi 28 točkami, takoj za njimi sledi komorni zbor Glasis. MPZ GŠ Ljutomer je postal absolutni zmagovalec v svoji kategoriji in prejel zlato, ostala dva slovenska predstavnika pa se lahko 18 Štajerski Svetujemo in priporočamo petek • 17. junija 2016 Pomagajmo si . Pocitnice so cas počitka, a hkrati lahko tudi čas učenja Bliža se čas počitnic. Otroci vedo, da je to čas počitka, čas brez šolskih obveznosti. Marsikateri otrok se tega časa zelo veseli, starši in učitelji pa se sprašujemo, ali bi bilo za otroke koristno, da kljub času počitka berejo, računajo in ponovijo šolsko snov, saj se lahko med počitnicami nekatera znanja in veščine pozabijo. Nekateri strokovnjaki bodo učenju med počitnicami nasprotovali, drugi pa bodo mnenja, da ni nič narobe, če otroci občasno pogledajo v knjige. Zavedati se moramo, da otroci potrebujejo čas, da se odpo-čijejo od šolskega dela ter prevetrijo možgane. Še posebej to velja za otroke z učnimi težavami, ki so ob koncu šolskega leta zelo izčrpani. To pa ne pomeni, da bi otroci čas počitnic preživeli v brezdelju ali pred računalniškimi in televizijskimi zasloni ter telefoni. To je lahko čas, ki je namenjen sprostitvi, gibanju, ustvarjanju, druženju s prijatelji, družino, opravljanju hišnih opravil. Otroci tako razvijajo govorne sposobnosti, socialne veščine, motorične spretnosti, pozornost in koncentracijo, delovne navade, vadijo svojo neodvisnost in še kaj. Če pa boste v preživljanje skupnega časa vključili še kakšno zanimivo igro ali dejavnost, ki bo hkrati zabavna in poučna, se bo vaš otrok nevede tudi učil. Tako naučeno ne bo šlo hitro v pozabo. Načrtovane aktivnosti lahko vključite na sprehodu, med vožnjo v avtomobilu, med leža- njem na plaži, med čakanjem v vrsti, pri delu na vrtu, večernem druženju ... Z njimi lahko vplivate na različna področja: motorične spretnosti, pozornost in koncentracijo, govor in jezik, branje in pisanje, matematične veščine, socialno-emo-cionalni razvoj. Že s samo eno aktivnostjo lahko zajamete več področij. Mogoče se vam bo zazdelo, da se na primer pri dejavnosti, kjer iščete imena, priimke, rastline, živali ... na določen glas, ukvarjate samo z iskanjem besed, v bistvu pa otroci takrat urijo pozornost, koncentracijo, spomin, širijo besedni zaklad, izboljšujejo glasovno zaveda- Vir: arhiv šole nje, navajajo se na upoštevanje pravil igre ter ob druženju doživljajo pripadnost in čustveno povezanost. Poglejmo še en primer. Ko pri delu na vrtu najde vaš otrok pikapolonico, lahko s pomočjo te majhne živalce razvijate veliko veščin. Otrok lahko šteje pike (lahko šteje tudi nazaj), izračuna (s seštevanjem ali množenjem), koliko pik imata dve, tri, pet . pikapolonic skupaj, besedo pikapolonica zloguje, določi prvi ali zadnji glas v besedi, besedo glaskuje, našteje še več besed na isti začetni ali končni glas. Postavite mu lahko kakšno problemsko vprašanje (Zakaj listne uši ne marajo pikapolonic? Ker jih pikapolonice pojedo.). Lahko jo opazuje z lupo, prebere še kakšno zanimivost v knjigah in tako uri bralno razumevanje, raziskuje, širi besedišče in splošno poučenost. Pustite ga, da v raziskovanju uživa, ustvarja (pikapolonico izdela iz papirja, jo riše po zemlji, jo naslika ...) ter vzpostavlja pozitiven odnos do narave. Seveda pa boste med zgoraj naštetimi možnostmi izbrali le tiste, ki bodo primerne glede na starost in sposobnosti otroka. Tako boste pri prvošolcu zahtevali drugačna znanja kot pri petošolcu. Če ste mnenja, da bi vašemu otroku koristilo ponoviti kakšno učno vsebino med počitnicami, se lahko z nekoliko ustvarjalnosti in pravilno izbranimi dejavnostmi ob druženju zabavate in učite. Predvsem pa otroku omogočite, da čim več časa preživi v stiku z naravo skozi celo leto, saj po besedah dr. Ranka Rajovica pomanjkanje gibanja negativno vpliva na otroke, kar pa se kaže tudi pri težavah v šoli. Vesna Horvat, profesorica defektologije, OŠ dr. Ljudevita Pivka, Ptuj Tačke in repki Odgovoren nakup in odgovorna posvojitev psa Veliko vprašanj smo dobili s tematiko nakupa psa oziroma posvojitve psa, saj se je zakonodaja letos zaostrila in marsikateri novopečeni lastnik psa je v postopku inšpektorjev, saj ni vedel ali ni upošteval zakonskih določil, ki veljajo na tem področju. Zaradi kar obsežnih sprememb zakonodaje pri registraciji psov vsem prihodnjim lastnikom psov svetujem, da se pred nakupom oziroma posvojitvijo psa pozanimajo v veterinarski organizaciji o pogojih, ki jih bodo morali izpolniti, če bodo hoteli postati novopečeni lastniki malega kosmatinčka. Vsak kupec ali posvojitelj psa je dolžan kupiti ali posvojiti psa odgovorno, po predpisih in z vso potrebno dokumentacijo in se na tak način tudi izogniti upravnim in inšpekcijskim postopkom in posledičnim kaznim. S 1. januarjem letošnjega leta je začelo veljati določilo Zakona o zaščiti živali, ki določa, da mora pristojna veterinarska organizacija ob prijavi psa v centralni register vnesti tudi podatke o izvoru psa, če je ta skoten po 1. januarju 2015. To pomeni, da morajo novopečeni lastniki psov, skotenih po omenjenem datumu, obvezno navesti tudi mikročip matere. Po Pravilniku o označevanju in registraciji hišnih živali mora biti vsak pes označen z mikročipom do napolnjenega tretjega meseca starosti ali že prej, če gre za spremembo lastništva psa pred tremi meseci starosti. Glede navajanja lažnih čipov mater lahko zatrdim, da ima program varovalke in samopreverjanje, tako da takoj opozori na nepravilnosti, npr. preveliko število mladičev, preveč kotitev, prestare ali premlade živali itd. Čipov poginulih in odjavljenih živali pa tako ni mogoče vpisati pod silnim Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Osoj-nikova cesta 3, 2250 Ptuj, za Tačke in repke. čip matere, saj program zavrne vpis. Če lastnik psa nima podatkov o mikročipu matere, mu veterinar pooblaščene veterinarske organizacije ne sme izdati potnega lista. O izdaji potnega lista odloči veterinarski inšpektor kasneje, ob preverjanju dejstev in zaslišanju lastnika psa. Prijavo oziroma registracijo psa mora lastnik urediti v sedmih dneh od pridobitve psa pri pooblaščeni veterinarski organizaciji s koncesijo za cepljenje psov proti steklini. Pes je registriran takrat, ko je označen z mikročipom in ima veljaven EU potni list za hišne živali in so v Centralni register psov vneseni vsi podatki o psu in lastniku, določeni z Zakonom o zaščiti živali. Lastnik psa je lahko samo polnoletna oseba, v nasprotnem primeru se v Centralni register psov vpiše zakonit zastopnik. Cepljenje psa zoper steklino je obvezno po napolnjenem tretjem mesecu starosti in mora biti izvedeno najkasneje do četrtega meseca starosti. Tri leta zaporedoma se cepi vsako leto, in če je izvedeno v rednih rokih, kar pomeni, da ni zamujanja, se kasneje cepi na vsaki dve oziroma tri leta, odvisno od uporabljenega cepiva. Če so roki zamujeni, se cepljenje ponovno šteje kot prvo cepljenje, ki ga je treba tri leta zaporedoma ponavljati. Vsako spremembo lastništva ali pogin je lastnik dolžan javiti veterinarski organizaciji v sedmih dneh. Pobeg ali odtujitev psa pa je dolžan javiti Veterinarski organizaciji ali zavetišču za živali v roku treh dni, v nasprotnem primeru se šteje, da gre za namerno zapustitev živali. Naslednji teden pa več o zelo aktualni temi, glede na obilico vprašanj, in to je uvoz psa. Emil Senčar, dr. vet. med. Zdravstveni nasveti Najpogostejše zdravstvene težave otrok Vročina in antibiotiki Kašljanje, smrkanje in bolečine v trebuhu so del odraščanja. Pri otrocih so najpogostejše bolezni dihal, nalezljive bolezni z izpuščajem, bolezni ušes, oči, prebavil, kože in sečil. Pogost bolezenski znak pri otrocih, ki starše pogosto vznemirja, je vročina. A je to eden izmed obrambnih mehanizmov telesa. Starši pogosto zmotno mislimo, da vročina otroku škodi ali da lahko celo poškoduje možgane. Znano je, da sicer zdravi otroci vročino lažje prenašajo kot odrasli. Seveda pa, tako kot velja za medicino nasploh, so izjeme in stanja, ko je vročina pri otroku lahko nevarna, npr. pri vročinskih krčih, nekaterih sočasnih obolenjih (npr. bolezni srca). Pri otrocih je pogosto že pri prehladu telesna temperatura visoka, šele po osmem letu starosti je namreč temperaturni odgovor otroka podoben kot pri odraslem. O vročini govorimo, če temperatura, merjena pod pazduho, preseže 37,2 °C, v ušesih 37,5 °C ali v ritki 38 °C. Običajno vročine ne znižujemo kar takoj, če ne presega 38,5 °C, merjeno pod pazduho, in če otrok pri tem nima posebnih težav. Pri večjem otroku je najbolje, da temperaturo merimo pod pazduho, pri manjših otrocih in dojenčkih pa v ritki ali ušesu. Za merjenje temperature lahko uporabimo klasični ali elektronski termometer. Termometrov z živim srebrom zaradi svoje toksičnosti ni več na našem tržišču. Klasični termometri danes vsebujejo galij ali alkohol ipd. Slabost navadnih termometrov je, da z njimi merimo temperaturo več minut in mora zato biti otrok toliko časa pri miru. Zato se vse bolj uveljavljajo elektronski oz. digitalni, ki jih lahko uporabljamo pod pazduho ali rektalno, so prav tako varni, a temperaturo izmerijo hitreje (v 1-60 s). Zelo uporabni so tudi ušesni termometri, ki z infrardečim senzorjem zaznavajo toploto bobniča. Meritev je končana v nekaj sekundah, vendar je pri tem potrebno malo več spretnosti in redno menjavanje nastavkov. Med spanjem, da otroka ne zbujamo, pa so uporabni brez-kontaktni infrardeči termometri, s katerimi izmerimo temperaturo na čelu ali sencih, ne da bi se otroka dotaknili. Otrok naj pri vročini dovolj pije, naj bo lahko oblečen, temperatura sobe ne sme biti previsoka. Hladimo ga lahko v mlačnih kopelih: golega položimo v kad z mlačno vodo, segreto med 36 in 37 °C, in potem počasi dolivamo hladnejšo vodo do temperature med 29 in 34 °C. Po nekaj minutah ga vzamemo ven. Pomaga tudi prebrisavanje z mlačno vodo. Če vročina ne preseže 38,5-39 °C in je otrok, starejši od treh mesecev, živahen, neprizadet, dobro pije in lula, lahko z obiskom zdravnika počakamo. Če po treh dneh vročina ne mine ali v primeru poslabšanja že prej obiščemo pediatra. Pediatra obiščemo takoj, če ima vročino dojenček, mlajši od treh mesecev, in pri vseh z vročino, ki preseže 40 °C, ali pri otrocih v zelo slabem splošnem stanju. Za zniževanje vročine uporabljamo zdravila, ki jih imenujemo an-tipiretiki. Pri otrocih je prva izbira paracetamol. Otrokom do 16. leta za vročino nikoli ne smemo dati aspirina. Vsa zdravila, antipiretiki pri otrocih niso izjema, moramo uporabljati v predpisanih odmerkih in jih ne smemo prekoračiti. Pazimo na podvajanje učinkovine v različnih oblikah, npr. paracetamol je lahko v obliki svečk ali sirupa. Vročina pogosto spremlja okužbe, pri katerih morajo zdravniki včasih predpisati tudi antibiotik. Slovenija je po uporabi antibiotikov še vedno na 27. mestu med 32 državami v Evropi. Starši so dandanes o uporabi antibiotikov že precej ozaveščeni in razumejo, da antibiotik ni potreben pri vsaki okužbi, zlasti pa je nepotreben pri virusnih okužbah, kot je npr. prehlad. Večina okužb dihal pri otrocih pa je virusnih. V nekaterih stanjih, kot je npr. bakterijska angina, pa je antibiotik treba uporabiti. Zdravnik pri izbiri antibiotika upošteva tudi povzročitelja okužbe, različni antibiotiki delujejo na različne. Marsikdo v lekarni vpraša, ali je antibiotik močan. Določen antibiotik je lahko zelo učinkovit proti določeni bakteriji, proti drugi pa sploh ne. Zato je nemogoče antibiotike razvrstiti »po moči« kar tako na splošno. Pomembno je, da antibiotik dajemo v predpisanem odmerku tako dolgo, kot je naročil zdravnik, običajno 7-10 dni. Zdravljenja ne prekinemo prej, tudi če se je stanje izboljšalo. Zakaj je to pomembno? Tako zmanjšujemo možnost za razvoj odpornosti bakterij proti antibiotikom, ki je zelo zaskrbljujoča. Obstajajo že bakterije, odporne na večino antibiotikov. Antibiotike odmerjamo na uro. Če vam zdravnik ali farmacevt naročita na 8 ur, potem je antibiotik treba tako jemati, zato da čez celotno zdravljenje vzdržujemo dovolj velike koncentracije antibiotika v krvi, ki lahko uničijo bakterije. Starši se pogosto bojijo neželenih učinkov antibiotikov. Mogoče zato, ker je bilo veliko povedanega o prekomerni rabi antibiotikov, ampak ne zaradi neželenih učinkov, temveč zaradi širjenja odpornosti. Na splošno so široko uporabljeni antibiotiki varna zdravila. Pogosti, vendar običajno blagi so neželeni učinki v prebavilih (slabost, bruhanje, driska, razrast glivic), ker antibiotiki uničijo tudi »dobre bakterije« v prebavilih. Te lahko nadomestimo z mlečnokislinskimi bakterijami (probiotiki). Pro-biotike moramo jemati z vsaj dve- do triurnim časovnim zamikom glede na antibiotik. Preobčutljivostne (alergijske) reakcije na antibiotike so redkejše. Otroci, ki so preobčutljivi na neki antibiotik, imajo to označeno v kartoteki, starši pa naj ob predpisu antibiotika zdravnika opozorijo na alergijo. V prihodnjem članku bom predstavila najpogostejše nalezljive otroške bolezni. Dr. Marjetka Korpar, mag. farm., Lekarne Ptuj Foto: Črtomir Goznlk Dr. Marjetka Korpar, mag. farm., petek • 24. junija 2016 Za kratek čas Štajerski iS DELUJOČA SLIKA TALNA OBLOGA NAJVIŠJI OFICIRSKI ČIN ALEŠ VALIČ POVRŠINA CESTE KAČJI GLAS GRUČASTA VAS V SLOVENSKI ISTRI PEVEC (RUDOLF) PREBIVALEC ŠKOVCA PRELEST NOSNI GLAS JUTRTANJA PADAVINA PREBIVALKA KRČEVINE PRITOK SEINE VNETJE SLUZNICE FILM JOHNA WAYNA NORVEŠKA POP SKUPINA MONGOLSKI KNEZ AVSTRALSKI MEDVEDEK POVRTNINA ZNOJNICA V KOŽI NIKOLAJ NEKRASOV DELAVEC V PAKIRNICI iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii VELIKE CEVKE UMETNA MUHA iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii GIBANJE OB GLASBI VLADO GORIŠEK KLEJ, LEPILO GOBA MAVRAH ZNAMKA ORANŽADE DEL CELINE, KI SEGA V MORJE BRAZILSKI SIR MESTO PEČATA IRANSKO NOMADSKO PLEME OBIRALEC GROZDJA NAŠ NOGOMETNI VRATAR (BORUT) SREDSTVO, PRIPOMOČEK NAŠA POSLANKA VONTA PTICA TRESOREPKA DRUGO NAJVEČJE JAPONSKO MESTO UGANKARSKI SLOVARČEK: ALAMO = film Johna Waynea, KAGAN = mongolski knez, MOTTO = nadpis, moto, OKROČ = star naziv za krivino, PLISKA = ptica tresorepka, TOLUP = skok pri umetnostnem drsanju, TREBEŠE = gručasta vas v slovenski Istri v siovenski Isui- -vvivso 'wisnd 'vavi/wi Ticbiai 'oinaviai 'ovaiao 'inviv 'ONiaa '»oioiod 'da 'diwis 'oaaivivd 'nn 'aod 'vnvo» 'nvdvvi 'vh v 'asio 'vviNiAaoavi 'vsoa 'nvoaovis 'svd 'asaaaai 'aosusao 'vrovais '33d vnavn 'Nndv» 'víais 'ooavio 'oiioiai :ouabjopoa syiNvzidx ai Aausaa Iščete svoj stil Lidija v mladostnem in igrivem stilu Lidija Bogdan je doma v Godenincih (Središče ob Dravi). Stara je 34 let, mamica 18-mesečne punčke, ki se ji bo julija pridružil nov družinski član. Po poklicu je trgovka, zaposlena v Boxmarku. V prostem času se najraje sprehaja v naravi, sicer pa največ časa preživi z otrokom. Za akcijo Iščete svoj stil se je prijavila zaradi želje po spremembi. Lidija je prva nosečnica v 17 letih akcije, 17. junija letos pa je preteklo že celih 17 let od začetka akcije Iščete svoj stil. Prva je bila takrat z nami Tanja Tučič. V kozmetičnem studiu Neda so Lidiji kožo površinsko očistili, s pilingom odstranili odmrle celice in ji uredili obrvi. Ima mešani tip kože, ki je masten na predelu nosu, čela in brade, na licih in okrog oči pa je koža suha. Z nosečnostjo se je na obrazu pojavila hiperpigmenta-cija, zato so ji priporočili dosledno uporabo zaščitne kreme za obraz. Pri negi naj uporablja hidratantno kremo. Obvezna sta tudi mleko in tonik za čiščenje. Ob pitju zadostne količine vode bodo na kožo blagodejno vplivale tudi maske iz sezonskega sadja in zelenjave. Lidija je imela dolge črne lase z malo narastka. V Frizerstvu Stanka Jožice Pepelnik, s. p., so jih postrigli na daljšega paža, v sprednjem delu drsno, da je frizura bolj razgibana. Pobarvali so narastek in nekoliko posvetlili njeno črno barvo, posušili s fenom in pričesko oblikovali s krtačo. Foto: Črtomir Goznik Lidija prej ... Vizažistka Minka Feguš je li-čenje pričela z nanosom pudra. Z njim je enakomerno prekrila celoten obraz. Oči je poudarila v nežnem svetlem tonu v kombinaciji s temno vijoličastim, s črnim črta-lom pa je obrobila zgornji in spodnji del vek. Na trepalnice je nanesla črno maskaro, na ličnice rožnat ton, ustnice je najprej obrobila, nato pa poudarila z roza glosom. „Za vroče poletje in bodočo mamico sem na policah trgovine Modiana našla igrivo oblekico, ki je primerna tako za Lidijo s tre- Foto: Črtomir Goznik oto: Črtomir Goznik Lidija v poletni obleki in dodatkih iz Modiane ter s čevlji iz Alpine. ... in pozneje buščkom kot tudi kasneje. Lahkoten material in potisk na osnovni pink barvi vsekakor pripomoreta k udobnemu počutju. Seveda si bodoče mamice želijo biti - sploh proti koncu nosečnosti - v udobnih, a hkrati zanimivih oblačilih. Trenuten trend široko krojenih oblek je kot nalašč uporaben tudi za vse bodoče mamice, da so kljub trebuščku moderne. Ker pa tako ženske v pričakovanju kot vse druge nujno potrebujemo torbico, sem se odločila za malo večjo, v katero lahko Lidija skrije potrebne in nepotrebne stvari. Torbica, ki sem jo izbrala, je v odtenku rjave barve, ki celotni Lidijini podobi daje bolj športen pridih. Zraven obleke in torbice sem ji v trgovini Alpina izbrala še sandale v rjavem odtenku. Sandali imajo zanimiv detajl, resice. Lahkotna oblekica, udobni sandali, dovolj velika torbica in majhen dodatek, unikatna verižica Andreje Reberc Ribarič, v oranžni barvi okrog vratu je vse, kar je potrebno, da se Lidija počuti udobno," je povedala stilistka Sanja Veličkovic. V kozmetičnem studiu Olim-pic si je Lidija izbrala pedikuro. Pedikura je nega nog in stopal, ki odpravlja posledice obremenitve nog, kot so suha, groba in trda poroženela koža, kurja očesa in oti-ščanci. Z rednim obiskom pediker-ja se lahko človek izogne bolečim nogam in stopalom, kar vpliva na počutje celotnega telesa. Stopalo je najbolj obremenjen del človeškega telesa, to pa se kaže tudi med nosečnostjo. Spremembe na stopalih pogosto povzročajo bolečine v nogah, je še povedala kozmetičarka Silva Čuš. MG KOLEKTIV SALONA îïiosko m zensKO FftiHeRsevo z Slomškova 22 iO %% popust v juniju 20 Štajerski Doma in po svetu petek • 17. junija 2016 Piše: SNTOP • Indijsko srce (33.) oven (21.3. - 20.4.) Tibet, zgodba o tragediji Streha sveta, kot pogosto imenujemo visokogorsko planoto na povprečni nadmorski višini 4500 metrov, je v centralni Aziji. Na jugu meji na Himalajsko gorovje, kjer se dotika Indije, Nepala, Butana in Burme. V bistvu obsega večji del Himalaje, saj je vseh štirinajst vrhov, višjih od 8000 metrov nadmorske višine, prav tukaj. Izolirano in revno ljudstvo so od nekdaj vodili tibetanski duhovniki. A trenutno je področje pod nadzorom Ljudske Republike Kitajske. O zgodovini Tibeta pred sedmim stoletjem našega štetja je malo znanega. Območje, veliko več kot dve tretjini Indije, je bilo med sedmim in desetim stoletjem mogočna kraljevina, ki je razširjala svoj vpliv tudi proti ostalim predelom Azije. Tibet je postal grožnja za Kitajsko ... Da bi se izognili vojni, je bila dogovorjena poroka med tibetanskim kraljem in kitajsko princeso. Bližnji stik s Kitajsko je omogočil razvoj medicine, astronomije in matematike, tako da se je v naslednjih letih vpliv Tibeta še razširil. Tokrat so se odnosi s sosednjo velesilo zaostrili - prišlo je do neizbežne vojne. Na kraju so Tibetanci le prisilili kitajskega kralja, da s podpisom prizna Tibet kot neodvisno državo. Na žalost je kmalu, zaradi notranjih nemirov in zunanjih pritiskov Kitajske in Mongolije, prišlo do razpada tibetanske države. Tibet je postal del mongolskega cesar- stva vse do štirinajstega stoletja, ko postane ponovno svoboden. Mongoli in Kitajci pa so se naprej borili za to pokrajino, ki na veliko žalost njenih prebivalcev postane (in vse do leta 1911 tudi ostane) območje pod kitajskim skrbništvom. Leta 1914 je Velika Britanija sicer uradno priznala neodvisnost Tibeta, a Kitajska se s tem ne strinja vse do danes . Vstaje Tibetancev po svobodi so bile krvavo zadušene. Stotisoče ljudi je bilo ubitih, duhovni voditelj Dalaj-lama pa je bil prisiljen pobegniti iz svoje lastne države (skupaj s celotnim parlamentom). Od leta 1959 tako živi v izgnanstvu (skupaj z več kot stotisočimi Ti-betanci, ki so se mu pridružili) na severu Indije, v mestu Dha-ramsala, kjer se ravno nahajam. "Ni svobode za Tibetance v Tibetu," zmaja z glavo prodajalka, pri kateri kupim izdelke, ki so jih proizvedli tibetanski begunci. Nad Tibetanci je bil izvajan (in še zmeraj je) izjemen teror. Uničevanje budističnih samostanov, kulturnih spomenikov, pokoli menihov, svečenikov in civilistov . Kitajska uresničuje svoj veliki plan o iztrebljanju skromnega naroda preko jezika, religije in kulture. Začela je tudi preseljevati svoje prebivalce, da bi tibetanska mesta postajala bolj 'kitajska' ... "Tibetanci, šestmilijonski narod, trpimo v svoji domovini," nadaljuje zgovorna prodajalka. Dalajlama ves čas emigracije v Dharamsali pošilja pozive na pomoč celemu svetu. "Nasilje ni nikoli pravi način," je vedno vztrajno zatrjeval. Leta 1989 je za svoja prizadevanja, da se Tibetu po nenasilni poti vrne neodvisnost, prejel celo Nobelovo nagrado za mir. Res je, to mesto je bolj podobno Tibetu kot Indiji, me prešine ob vandranju sem ter tja. Tibetanski menihi v temnordečih opravah, majhne trgovinice in gostil- tja prinaša veliko zvedave in radovedne energije. Prenova vas čaka doma in končno se boste morali odločiti, kaj si pravzaprav želite in kje so vaše meje. Finančno stanje bo v vašem primeru zelo pe-sto in zanimivo. Zavedali se boste, da iz majhnega raste veliko. Dan ljubezni: sreda. bik (21.4. - 20.5.) Napredovali boste be-komunikaciji. Nakazano je, da boste našli v sebi moč in ustvarjalno energijo. Tako časa za počitek ne bo, ampak se aktivno soočite z obveznostmi življenja. Sprostila in z energijo vas bosta napolnila narava in sveži zrak. Odločili se boste in stopili korak naprej. m dvojčka Ml (21.5. - 20.6.) Foto: Mateja Toplak Budizem je religija in filozofija, ki izvira iz indijske podceline. Obsega raznovrstne tradicije, prepričanja ter prakse, ki naj bi večinoma temeljile na učenjih Siddharthe Gavtame, bolj znanega po imenu »Buda« (kar v sanskrtu in paliju pomeni »prebujen«). nice s tradicionalnimi specialite-tami ter vonj želje po svobodi. Z upanjem stopim v Dalajlama tempelj - neki popotnik mi je namreč zagotovil, da le-ta občasno (in nenapovedano) stopi med ljudi. Sama nisem imela te sreče, a sem kljub temu naletela na starejšega meniha, ki je raz-vetril moje misli. "Verjamemo, da je tibetanski duhovni in verski vodja budistov, Dalajlama, nesmrtna duša, ki se reinkarnira že stoletja. Tako kot ti in jaz," spodbudi mojo domišljijo prijazen duhovnik. "Zmeraj, ko je možno, moramo biti dobri drug do drugega. Ne glede na vse. Zmeraj je možno biti dober človek. Nezamerljiv in ljubeč. Mi ne sodimo Kitajske, želimo le mirno, neodvisno državo Tibet," še doda. Če Tibetanci znajo odpuščati (po vsem, kar se jim je pripetilo), zakaj potem mi včasih tako težko odpustimo drug drugemu? bo popravilo in spremljali vas bosta sreča in radost. Zanimivo je, da se znajdete v vseh oblikah sodelovanja in da vas bo mnogo ljudipovpraša-lo po nasvetu. Odločni boste na delovnem mestu, kanček kreativnosti pričara čarobnost. Ljubezen in romantika bosta šli z roko v roki. rak (21.6. - 22.7.) Kresnica (23. junij) bo za vas dan, v katerem najdete svoj smisel in prijetne trenutke. Ustvarjalna energija bo božala vašo dušo, našli boste navdihe v komunikaciji. Zdi se, da boste veliko na poti in doživeli uspehe na delovnem mestu. Partnerjevi namigi vam bodo v pomoč. m^ , lev ^Pt (23.7. - 22.8.) Pred vami je zelo prijeten in umirjen čas. Ce se odpravljate na morje vas čaka ugodna romanca. Za vezane bo veljalo, da se bodo morali s partnerjem pogovoriti in mu povedati svoje mnenje. Usodo boste vzeli v svoje roke na delovnem mestu in pokazali javno svoje ambicije. ik devica J§ (23.8. - 22.9.) V vašo bližino bodo prihajali ljudje, ki vas bodo osrečili in vam pokazali še drugo pot. Začetek tedna bo morda nekoliko bolj nemiren in naredili boste pri sebi določen obračun. Slabe stvari morate pozabiti in dobre zapolniti. Partner vas bo koval med zvezde in tehtnica ! ^ (23.9 - 2310.) f Sprehod po gozdu vas bo notranje umiril. Veliko bo priložnosti za romantične večere v dvoje. jI Dokazali boste lahko, da ste po na- -s ravi zelo romantični. Na delovnem "§ mestu boste imeli v igri več želez, ;g toda bodite previdni in poleg intuicije uporabite tudi diplomacijo. Poglobili se boste vase. škorpijon H (24.10. - 22.11.) Ugotovili boste, da imate srečo v sebi. Pogumno boste stopali naprej po svoji poti in pri tem ugotovili določeno lepoto. — Navdih boste našli pri srčnemu iz- O voljencu in skupaj vam bo uspelo. Na delovnem mestu bo izstopala individualnost, šteli bodo skupinski uspehi. Počasi se daleč pride. strelec R (23.11. - 21.12.) V tem tednu boste zelo marljivi. Obveznosti se bodo kopičile in tako boste imeli polne roke dela. Nekaj več poudarka boste morali dati svojemu O zdravju. Preberite si kakšno knjigo o zdravi prehrani. V ljubezni boste plesali po taktu partnerja. Sreča se skriva na s «v <~"r ' V kozorog (22.12. - 20.1.) Nakazana je novost, ki vam bo podarila veliko energije. Oseba nasprotnega spola vam bo naklonjena in našli boste določen smisel. Poleg romantike bo tu tudi kreativna in umetniška energija. V ljubezni boste našli motivacijo in nasvete. Skozi delo se boste pilili. vodnar (21.1. -18.2.) Pred vami je zelo pustolovski teden, v katerem boste imeli veliko časa zase. Lahko se odpravite med tabornike in iščete svoj zaklad. Pestro in zanimivo bo v ljubezni, čeprav morate biti v tem obdobju bolj dojemljivi. Največ aktivnosti doživite doma, to bo tudi oaza sreče in priložnosti. rn&l ribi