Begunski šoli v Kranju in v Škofji Loki ostaneta Mi smo begunce vzeli, v Kranju jih niso Begunsko šolo so na Jesenicah ukinili, otroke vzeli v slovenske šole, Kranj in Škofja Loka pa bosta med redkimi slovenskimi občinami, kjer bosta begunski šoli ostali. Gorenjska^ Banka Banka A1 n [NT JrSl ZASTAVLJALNICA Koroška c. 41 Kranj, tel.:064/221256 VABILO V spomin na pred 65 leti usmrčene bazoviške junake Vas vabim na svečanost, ki bo v petek, 8. septembra 1995, ob 16. uri pri prvem protifašističnem spomeniku v Evropi, postavljenem v spomin bazoviškim žrtvam v Prešernovem gaju v Kranju. VITOMIR GROS, dipl. inž. kranjski župan Prodaja tekočih in trdih goriv telefon 064 77 081 064 53 429 u 1X1 — —J Z <£ m i URAD ODAJ 064/ 225-060 Qc O. P^SKE POTREBŠČINE E . EBERHARD FABER pribor za tehnično risanje MarabuH v Pooblaščeni prodajalni HOBBY & ART, Kranj, tel: 215-502 ^feh^obrih knjigarnah. Glavni tr9 17 (vhod s Tomšičeve) ODPRODAJA razstavljenih eksponatov BTV 51cm, TTX 48.999 videorekorder 2 glavi A6r?28" 39.999 Hl-R stolp, 2 x 60 W 6 x CD, daljinsko 75.999 Tigovina In Moritvr ., KJdrttm i, 54000 Kranj, td.. 064 21 »67,21 1142 KKSKUIZrVNl PR(X;RAM_ • AVDIO • VIDEO^ • HI-FI { • TV DELOVNI ČAS od9do I 2 um mod 15do 19 i «*.*iorlVdn 12 ur. ZrVNl PR< X1RA^^^^^^ KRANJ, 12.-15.9.'95 iTpromocija" 'SLOVENSKI PROIZVOD-SLOVENSKA KAKOVOST GOBARSKA RAZSTAVA PROST VSTOP KRANJ, 12.-15.9/95 Minister sprejel tekača - Po velikem uspehu slovenskega ultramaratonca Dušana Mravljeta po teku prek ameriške celine je tekača sprejel tudi minister za obrambo Jelko Kacin. Dušan Mravlje je zaposlen v Slovenski vojski, zato je bil čestitk svojega šefa še posebno vesel. • J. K., slika G. Sinik Tudi oni so tekmovali - Del tržiškega tekmovanja na rolkah je bilo tudi tekmovanje politikov in gospodarstvenikov. Letos je bila udeležba slabša. Vseeno pa jih je nekaj preteklo sicer nekoliko krajšo progo. Na cilju so se takole z banano in čajem nadomeščali zgubljene kalorije (od leve proti desni) Mitja Stritih, Janez Valant, Ivo Bizjak in Janez Slapar. * J. K., slika G. Šinik Novi slovenski častniki Ljubljana, L septembra - V šoli za častnike Centra vojaških šol ministrstva za obrambo je bila zadnji dan avgusta slovesnost ob koncu šolanja III. generacije kandidatov za častnike in promocija v čin podporočnika Slovenske vojske. Enoletno šolanje je uspešno opravilo 27 novih častnikov, med katerimi so tudi tri ženske. Ker so prej vsi končali študij sedme oziroma šeste stopnje zahtevnosti, so tudi med vojaškim šolanjem dosegli visoko raven znanja in povprečno oceno 8,28 za celotno generacijo. Kot je ob izročitvi diplom novim častnikom poudaril obrambni minister Jelko Kacin, je vojaško šolanje le ena od stopenj na poti novih in odgovornejših nalog. Prevzeli bodo namreč dolžnosti poveljnika voda in druge naloge, ki so pomembne za obrambo države. • S. Saje Na vojaških igrah tudi Slovenci Ljubljana, 5. septembra - V organizaciji mednarodnega sveta za vojaški šport (CISM) potekajo od 4. do 16. septembra 1995 v Rimu prve vojaške svetovne igre. Udeležuje se jih več kot 8000 tekmovalcev iz 111 držav, med njimi tudi iz Slovenije. Na vojaški olimpiadi, ki naj bi jo priprejali vsake štiri leta, bodo tekmovali v 18 disciplinah. Za našo državo bo nastopalo 31 tekmovalk in tekmovalcev, pomerili pa se bodo v šestih disciplinah. Največ, tudi kolajne, pričakujejo v padalstvu, kjer bodo tekmovali Irena Avbelj, Roman Karun, Matjaž Pristavec, Bogdan Jug in Borut Erjavec, sodil pa bo Janez Faifar. Enaki so cilji v strelstvu, kjer bo Rajmond Debevec nastopil s sposojeno, konkurenčno puško. Manj možnosti za uspehe bodo imeli športniki Slovenske vojske v atletiki, triatlonu, judu in kolesarstvu. • S. Saje Z SLOVENSKEGA PARLAMENTA Hišna številka - VIBROSER Tudi tokrat se splača zelo natančno prelistati današnji Gorenjski glas in v njem poiskati dva podatka, ki sta natisnjena tako, kot nad tem tekstom piše "nagradna igra". Podatka vključujeta: 1. neko gorenjsko naselje (in ulico v njem, če je v naselju uveden ulični sistem); 2. številko. Oboje skupaj sestavlja hišno številko, kije tokrat srečna hišna številka in družini, ki na tej številki stanuje, prinaša nagrado = VIBROSER podjetja Yanni Trade Ljubljana v vrednosti 20.000 tolarjev. Hišna številka je izbrana popolnoma naključno z ločenima ireboma vsakega od obeh podatkov, iz katerih je sestavljena, in lahko pomeni npr. večdružinski stanovanjski blok (ali celo stolpnico), lahko je v naselju ali ulici več enakih začetnih hišnih številk z dodatki (a; b; t..). Zato nagradna igra, ki poteka enkrat tedensko v torkovem Gorenjskem glasu, vključuje tudi hitrost: tisti, ki prvi najde svojo hišno številko, objavljeno po navedenih pravilih, in prvi pokliče uredništvo Gorenjskega glasa, telefon 064/223-111, prejme VIBROSER. Nekdo s srečnega naslova nas mora poklicati najkasneje do jutri, srede, do 14. ure - dvajsettisoč tolarjev vredni VIBROSER pa prejme seveda le prvi, ki nas s srečne hišne številke pokliče. V petek preberite, kako je bilo v tem krogu nagradne igre Gorenjskega glasa "S hišno številko vsak teden en VIBROSER za srečno gorenjsko družino." Kajti: VIBROSER je prijetna kombinacija toplote in masale ter je originalni atestirani slovenski izdelek. VIBROSER je sodoben pripomoček, ki z nelno masažo pospešuje krvni obtok, pretok limfe, blaži revmatične težave, bolečine v križu, hrbtenici in sprošča psihično napetost ■ torej je VIBROSER pripomoček za vsako moderno družino, ki blaži tegobe sodobnega načina življenja. Izobraževanje odraslih Ljudske univerze ne bodo ukinjene Ta mesec naj bi državni zbor v okviru drugih obravnav šolskih zakonov razpravljal tudi «! predlogu zakona o izobraževanju odraslih. \ Ljubljana, 5. septembra - Izobraževanje odraslih temelji na naslednjih načelih: na vse-življenjskosti izobraževanja, na dostopnosti izobraževanja pod enakimi pogoji, na svobodi in avtonomnosti pri izbiri poti, vsebine, oblik, sredstev in metod izobraževanja, na laič-nosti izobraževanja odraslih ter enakopravnosti tega izobraževanja z drugimi oblikami izobraževanja. Predlog zakona, ki dokaj natančno opredeljuje to področje, zapoveduje objavo programa do razpisa za vpis, izobraževanje odraslih pa lahko opravljajo učitelji, pre- davateljih višjih strokovnih šol, organizatorji izobraževanja odraslih in drugi strokovni delavci v ljudskih univerzah, šolah oziroma njihovih enotah, specializiranih organizacijah za izobraževanje odraslih in drugih organizacijah, ki so registrirane za to dejavnost. Glede ohranitve ljudskih univerz je bilo nejcaj dvomov. Ljudske univerze po novem niso več edine organizacije za izobraževanje odraslih, predlog zakona pa jih ohranja zaradi tradicije pri nas kot tudi po svetu, kjer se takšnim ustanovam tudi niso odrekli. Do začetka osemdesetih let smo imeli v Sloveniji delavske univerze, vendar se je zadnja leta ponovno začel uveljavljati naziv ljudska univerza. Javne organizacije za izobraževanje odraslih lahko ustanovi lokalna skupnost, lahko pa tudi država. Ta je dolžna sprejeti tudi nacionalni program izobraževanja odraslih, ki ga sprejme državni zbor na predlog vlade. Pred tem mora dobiti vlada mnenje strokovnega sveta Republike Slovenije za izobraževanje odraslih. Tudi financiranje ustanov za izobraževanje odraslih bo ra l zlično. Če je ustanoviteljici : država, so njene obveznost \ večje, prav tako pa so večjj , obveznosti lokalne skupnosti j če je ona ustanoviteljica javn< x organizacije. Pomembna no \ vost zakona je predlog, di j lahko država ustanovi skla< j za izobraževanje odraslih. ^ t ta skalad naj bi se prenesli , sredstva proračuna, namenje , na za izobraževanje odraslih | in denar, ki bi prišel za ti ( namen iz drugih virov. Skladi lahko ustanovijo tudi lokalni [ skupnosti in druge pravne al i fizične osebe. • J.Košnjek Slovenija posodablja javno upravo Pomoč Švicarjev Čez poldrugo leto naj bi dobili 40 vrhunsko usposobljenih državnih upravnih uslužbencev. Ljubljana, 5. septembra - Slovesno, z udeležbo predsednika države Milana Kučana, zunanjih ministrov Švice in Slovenije Slavja Cottija in Zorana Thalerja ter notranjega ministra Andreja Štera, so pretekli teden na Brdu pri Kranju začeli z uresničevanjem projekta modernizacije javne uprave, ki ga pripravljata skupaj Švica in Slovenija. Čez poldrugo leto naj bi dobili 40 vrhunsko usposobljenih delavcev v javni upravi, ki bodo v interesu države in državljanov postavili javno upravo na nove temelje. Slovenija je dolgo tehtala, kako naj se loti tega projekt modernizacije javne uprave. Možnosti sta bili dve: ali naj se sami lotimo tega problema ali pa naj poiščemo izltušene sodelavce na tujem. Na srečo je prevladala druga možnost, ki bo tudi utrdila sodelovanje med Švico in Slovenijo, je povedal nacionalni projektni direktor dr. Gorazd Trpin. Usposabljanje delavcev v javni in državni upravi in modernizacija javne uprave sta pomembni. Ne gre samo za strokovno m racionalno delo javnih oziroma državnih uslužbencev, ki vzamejo vsako leto lep del državnega proračuna, ampak za položaj državljana, ko ima kaj opraviti na raznih uradih. Sedaj smo priča položaju, ko državni uslužbenci tarnajo, koliko dela imajo in kako slabo so plačani, na drugi strani pa državljani bentijo, da morajo za povsem i enostavno opravilo ure in dneve čakati, i da kaj uredijo, in hoditi od vrat do vrat. Gre torej za pomemben projekt, ki je predvsem v interesu državljanov, ki bodo za bolje organizirano upravo tudi manj plačevali. • J. Košnjek STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVICE Slovenski krščanski demokrati Tržič Bliže dogovoru s socialdemokrati Tržič, 5. september - Krščanski demokrati Tržič so na avgustovski seji občinskega sveta sprejeli programska izhodišča za letos in prihodnje leto. Stranka bo prisotna na vseh področjih in dogajanjih v občini. Program je bil dobro ocenjen, dopolnjen pa bo še z roki in prednostnimi nalogami. Avgusta so bili najpomembnejši razgovori o koalicijski Eogodbi med SKD in SDSS, jer je bil dosežen določen napredek. Predsednica ženske zveze je poskrbela za družabni program. Septembra bo organiziran izlet članstva na Štajersko. Liberalna demokracija Tržič Poziv županu Tržič, 4. septembra - Predsednik občinskega odbora Liberalne demokracije Tržič Anton Horvatič v izjavi za javnost obravnava problematiko gradnje neprofitnih stanovanj na Mlaki, ki je sedaj zelo aktualna tema v tržiški občini. V izjavi ugotavlja, da smo priča pravi besedni vojni med tržiškim županom Pavlom Ru-parjem in direktorjem Stanovanjske zadruge Gorenjske Francem Teranom. Polemiko je sprožil župan s hudo obremenjujočimi izjavami glede predhodne občinske oblasti in zadruge, posredno pa tudi države na temo izgradnje ne- f profitnih stanovanj na Mlaki. , Na začetku je ocenil oškodo- vanje občine na 1 milijon mark, po nekaj tednih pa je vse skupaj dvignil na 2 milijona mark. Občinski svet je naložil županu, da sproži postopke pred ustreznimi organi, za kar je bila tudi Liberalna demokracija. Na naslednji seji občinskega sveta je prišlo do soočanja med gospodoma Ru-parjem in Teranom, pri čemer je župan predstavil svoje argumente za obtožbo. Ob poslušanju županove argumentacije je bilo vsakomur, ki vsaj malo spremlja to tematiko, v trenutku jasno, da g. Rupar ne pozna oziroma ne razume koncepta gradnje neprofitnih stanovanj. Predsednik LDS poziva župana, da še enkrat pretrese izjave in se prizadetim opraviči. S tem, ko se je predhodna občinska oblast odločila za sodelovanje z državo pri reševanju občinskih stanovanjskih problemov, še ni oškodovala občine Tržič. Ravno nasprotno. Župan ima vso pravico, da se odloči za drugačen koncept reševanja tega perečega problema. LDS je vsekakor za nadaljnje sodelovanje občine Tržič pri projektu izgradnje neprofitnih stanovanj. Zato, ker je to za občino najcenejša in najhitrejša oblika pridobivanja novih stanovanj ter zato, ker s tem pripeljemo v občino državni denar, je zapisano v izjavi. Liberalna demokracija Tržič daje pred drugo izredno sejo občinskega sveta, ki bo 5. septembra (danes), in na kateri naj bi sklepali, da bi dala tržiška občina za obnovo kulturne dediščine 6 milijonov tolarjev, izjavo za javnost. V njej pravi, da soglaša s to postavko v proračunu, denar pa naj bi bil namenjen celotnemu področju kulturne dediščine v občini. V predlogu za izredno sejo pa je celotna vsota namenjena obnovi cerkva, kar pa za LDS ni sprejeml-jivo. Del sredstev (do polovice) se lahko nameni za obnovo cerkva, drugi del pa naj gre za druge objekte, ki so prav tako potrebni popravila in so v slabem stanju. LDS poziva občinske svetnike, da realno ocenijo stanje na področju kulturnih spomenikov v tržiški občini in enakomerneje razdelijo sredstva. • J. K. Združena lista socialnih demokratov Jeseni kongres Ljubljana, 5. septembra - Združena lista socialnih demokratov je za svoj drugi kongres, ki bo jeseni, pripravila gradivo Socialdemokratski program za Slovenijo. Gradivo gre v javno razpravo, sprejel pa ga bo kongres, prispeval pa naj bi tudi k razvoju socialdemokratske misli na Slovenskem. To ni seznam predvolilnih obljub, prav tako pa tudi ni predvolilni program, ampak pregled interesov, ki jih je zaznati v stranki. V Združeni listi, kot je povedal predsednik njenega sveta, ne bodo dovolili cenenih in popu-lističnih razprav, ki jih pričakujejo od svojih konkurentov. Posebna pozornost je namenjena gospodarstvu in razvoju, kjer stranka nasprotuje liberal ističnemu vulgarizmu. Slo venski politični prostor j' premaknjen v desno in, tud zaradi dnevnih političnih po treb, kritičen do levega del' Otroška doba slovenske $ mokracije se izteka, prav tak1 obdobje tranzicije, zato mof1 biti drugačen tudi stranki' program. Poslanci strank* državnem zboru pa bodo p*1 sebno pozornost namenja' pravočasnemu sprejemanj1 proračuna za prihodnje letf dokončnemu sprejemanju las1 ninske in davčne zakonodaj' sprejemanju zakonov s pc dročja socialnih pravic, mor* bitni spremembi volilu zakonodaje in približevanj Evropi. • J. K. Slovenska nacionalna desni* Predlagana sprememb* zakona Ljubljana, 5. septembra Slovenska nacionalna desni' je v sodelovanju z uporabni! vodnih virov pripravila pf dlog sprememb zakona varstvu okolja in ga 9. avguS1 vložila v parlamentarno proC duro. Razlog za spremembo! odločitev ustavnega sodiš* da zakon ni popoln in manjk1 jo še nekateri podzakon*' akti. Spremenjen zakon naj vrzel odstranil. Ker po pošlo niku državnega zbora d', predloga na isto temo f moreta biti v proceduri,! napoved vlade, da bo sarf predlagala spremembo zak' na, brezpredmetna. • J. K. r. vpisu na univerzo pa predstavniki šolskega ministrstva ugotavljajo, da mora centraliziran vpis na univerzo ostati, odpraviti pa je treba napake pri organizaciji vpisnih služb. Šolske programe bodo oklestili 2e letos bodo začele delali nacionalni kurikularni svet in Področne ter predmetne komisije, ki naj bi v naslednjih dveh letih temeljito prevetrile Programe v vrtcih, osnovnih, strokovnih in poklicnih šolah, 1'rnnazijah in Šolah za izobraževanje odraslih. Nato jih <-aka usklajevanje in na koncu vsebinska prenova tistih, ki J*h bodo ocenili za prenove Potrebne. Po mnenju ministra or. Slavka Gabra bi morali iz Programov izločiti za 20 do 25 odstotkov odvečne snovi, da bi bil pouk bolj kakovosten in Oa učiteljem pri obravnavi eolske snovi ne bi bilo več treba površno hiteti, da bi zadostili izpolnitvi programa. Kolektivna pogodba prinesla nekaj ugodnosti Učitelji so z novim šolskim letom dočakali nekaj ugodnosti. Od 1. septembra dalje namreč velja spremenjena in dopolnjena kolektivna pogod- ba za vzgoji in izobraževanje ter pravilniki o napredovanju v nazive in plačilne razrede. Ti dokumenti, ki sta jih šolsko ministrstvo in največja šolska sindikata dogovarjali polna dva meseca, zdaj urejajo tudi razmerja za zaposlene v vrtcih. Ko smo že pri materialni plati šolanja, omenimo regresiranje šolske prehrane za šolarje, ki je bo letos spet deležna kaka petina osnovnošolcev iz socialno najbolj šibkih družin. Ministrstvo financira tudi šolske učbeniške sklade, za katere je letos izdalo več kot 400 milijonov tolarjev. Študentom pedagoških smeri bo letos ministrstvo znova namenilo štipendije in Študijske pomoči, zlasti za tiste, ki študirajo na deficitarnih smereh. Sofinancirali pa bodo tudi izobraževanje tistih učiteljev, ki si želijo pridobiti visokošolsko izobrazbo. Napake prvega centraliziranega vpisa Ob začetku šolskega leta šolske oblasti niso mogle mimo zapletov, ki jih je povzročil letošnja novost pri vpisih na univerzo. Letos je bil vpis enoten, zataknilo pa se je pri organizaciji, kar je spravilo v slabo voljo več sto bodočih brucev. Ko so se namreč iskali na seznamih, ki so jih v začetku avgusta izobesile fakultete, se mnogi niso našli na nobenem. Enotni računalniški izbor in razvrščanje bodočih študentov na različne visokošolske programe so letos opravili na Visokošolski pri-javno-informacijski službi (VPIS). Kandidati, ki so hoteli o svoji (ne)uvrstitvi na šolstvo napoveduje nekaj novosti. Pojasnjuje tudi letošnje zaplete pri vpisu na univerzo. opek razvrščanja, na pomanj- služb, ki sta jih osnovali enega od seznamov izvedeti kaj več, v referatih fakultet niso mogli dobiti informacij, saj jih tudi sami niso imeli. Nezadovoljne bodoče bruce so napotili na pritožni komisiji obeh univerz ali na VPIS. Toda pri slednjem niso dosti opravili, saj po telefonu tako rekoč ni bilo mogoče priti do informacije, kdor pa jih je iskal osebno, je pred vrati urada naletel na nepopisno gnečo. Kandidati, ki se jim je pri vpisu na univerzo (domnevno) zgodila krivica, so se lahko pritožili na posebno komisijo. Slednja zavrne tiste, ki niso zbrali zadostnega števila točk ali so prepozno oddali vse potrebne dokumente. Ugodno pa reši pritožbe tistih kandidatov, ki se na seznamih niso našli zaradi napake v postopku. Veliko so se pritoževali tudi zaradi tega, ker jih nihče ni natančno obvestil, koliko točk morajo zbrati za sprejem na posamezno fakulteto, niti koliko točk so sploh dosegli, niti jim ni bila znana metodologija za razvrščanje. kanje časa. Vpisni postopek je letos res hudo zamotan, saj so morali bodoči študentje pivo prijavo oddati že marca. Kandidati, ki so se s prvo prijavo odločili za fakulteto, ki je spričo prevelikega navala omejila vpis, so maja oddali drugo prijavo. Slednji niso mogli biti razvrščeni, dokler niso bili znani rezultati mature. Te je Republiški izpitni center poslal konec julija, potem pa je bilo le teden dni časa za pripravo seznamov. Poudariti je treba, da vpis še ni končan, saj poldrugi tisoč dijakov maturo opravlja v jesenskem roku. Pri vpisni službi, na katero valijo največjo krivdo za pokvarjene počitnice letošnjih kandidatov, se branijo z nekaj argumenti. Sklicujejo se na zapleten dvofazni vpisni postopek, neprimeren za računalniško obdelavo, pa na nedodelan računalniški program, na nepopolne prijave kandidatov, na zapleten post- Ravno danes se začenja septembrski maturitetni rok. Maturo bo opravljalo kakih 1500 dijakov, nekateri prvič, nekateri pa jo zaradi neuspešnosti v junijskem roku zdaj ponavljajo. Pisni izpiti bodo potekali do 9. septembra, hkrati lahko potekajo tudi ustni, končani pa morajo biti do 14. septembra. Rezultati jesenske mature bodo znani 25. septembra, ko bo republiški izpitni center na šole poslal tudi spričevala. Šolsko ministrstvo na očitke o napakah pri letošnjem vpisu odgovarja, da se je tudi v preteklosti to dogajalo, ko je vpis potekal neenotno Eo posameznih fakultetah, etos je prvič centraliziran, pa so bolj zgoščene in opaznejše tudi napake. Šibka točka je organizacija vpisnih sta univerzi in jih morata v prihodnje sami avtonomno rešiti. Poseben problem pa je bil v informiranju, saj je bila bodočim študentom na voljo ena sama telefonska številka, gneča za informacije pa nepopisna. Enoten vpis na univerzo pa bo v prihodnje ostal, pravijo na ministrstvu, saj se s tem izognejo drugačni zmedi, ko so lahko mešetarili z vpisi tja do prihodnjega leta. Na univerzah še 3500 prostih mest Vpisni postopki, kot rečeno, še niso pri kraju. Vpis v prvi letnik študija bo od 1. do 3. septembra, za kandidate s tretjo prijavo pa do 10. oktobra. Na ljubljanski univerzi je prostora še za kakih 2000 študentov, na mariborski pa za 1500. Te številke veljajo za redni študij, za izredni študij pa je še dovolj prostora na vseh razpisanih programih. Do 28. septembra bodo na fakultete dodatno uvrščeni tudi tisti, ki upravičeno opravljajo maturo v septembrskem roku. Sprejeti bodo tudi v primeru omejenega vpisa, če bodo dosegli najmanj toliko točk kot zadn-jeuvrščeni na seznamu sprejetih. Kjer pa vpis ni omejen, bodo sprejeti tudi kandidati, ki so v rednih rokih oddali prijave in bodo po popravnih izpitih izpolnjevali pogoje za vpis. Po 15. septembru bodo obrazci za tretjo prijavo že na voljo v knjigarnah, tedaj pa bodo v časopisih objavljena tudi prosta mesta na študijskih programih. D. Z. Žlebir Polemika o vodnih virih ne potihne Zelena zamrznitev "umetnega" snega Zagotovljeni morajo biti okolje varstveni pogoji, preden kdorkoli poseže v naravni prostor, pravi država. To velja tudi v primeru dodatnega zasneževanja Krvavca. J^ranj, S. septembra - Nedavno lega se je ob koncesijah za Jjporabo vodnih virov vnela j^sedna vojna med uporabni-*j teh virov in ministrstvom za °kolje in prostor, ki koncesije Podeljuje. Kaže, da je kriva Pomanjkljiva zakonodaja. V sPoru med koncesionarji in vlado se pogosto omenja tudi Krvavec, ki naj bi zajemal vodo i2 Kokre za dodatno zasneževanje smučišč. Koncesijski akt (uredba o koncesiji Za gospodarsko izkoriščanje vode Le vodotoka Kokre za °datno zasneževanje smuščič ^Krvavcu) ga uvršča v četrto Prioriteto koncesionarjev, ob °* malim hidroelektrarnam. Teos Perne oporeka tudi informaciji, naj bi smučišče na Krvavcu onesnaževalo vodo v površinskem zajetju: "Toda če smučišče onesnažuje površinski vir, toliko bolj onesnažuje podtalnico, ki se steka v že izvrtane vrtine. Vemo, da ni tako, in da je voda iz drenainih vrtin ne glede na aktivnost smučišča ves Čas neoporečna. Ta, recimo, zelena dezinformacija, dejansko služi prikrltju tehnične napake pri postavitvi obstoječega zajetja. Poznano je namreč, da je zajetje postavljeno nekaj deset metrov nižje, kot je to določil geolog. Neoporečna podtalnica zato priteče tik pod površino in nato ponovno ponikne v zajetje. Posledice so znane. Ko pada dež, se v zajetje meša deževnica in vodo skali, v primeru suše pa se zaradi manjšega pretoka zaredi jo mikroorganizmi. Direktorju Krvavca se torej nt potrebno bati očitka, saj so onesnaženja pitne vode odvisna od trenutnih vremenskih razmer in ne od uspešnosti smučarske sezone ali morebitnega zasneževanja, saj bi bilo v tem primeru zajetje onesnaženo ves čas." In Še o "umetnem" snegu: "Sneg, izdelan iz vode, ne izpuhti, niti ga delavci na Krvavcu ne zapakirajo in odpošljejo na tuje. Spomladi se stopi v vodo, ki dodobra namoči tla pod njim, kjer začnejo poganjati telohi. Voda ne napoji telohov in trave, temveč odteče pod zemljo in se pod Krvavcem v tisoč idiličnih izvirčkih izliva nazaj v Kokro. In tako kar nukaj kontingentov po 50 tisoč kubičnih metrov." Ali je podeljevanje koncesij a okoriščanje vodnih bogastev ayrlo načrtovano naložbo za odatno zasneževanje Krvavca? 'r»njo Kreačič, direktor RTC Jrvavec, o tem ne želi dajati . Jav. Meni le, naj odgovorni na ern področju uredijo tako, da bo Da vse prav, in to čimprej. Sicer d iC *°- pred časom dejal, da bi z odatnim zasneževanjem lahko Pridobili dodatne dni smučarske ■zone. v minuli je sneg padel 1^'° februarja, tako da je bila res atka. Sicer pa dodatno zasne-vanje ne pomeni, da bodo na ^rvavcu delali umeten ^sprotno, iz doline zJP»« čisto vodo, z nrzlim zrakom naj bi ' dodaten sneg za smučišča, sneg. naj bi njo in proizva- jali wf7- vsakih umetnih dodatkov. * lsel na to, da bi na Krvavec ' Pali vodo iz Kokre, je nastala, HUle'n ko je propadel predlog, da bi na smučišču uredili nekaj akumulacijskih jezer. Ministrstvo za okolje in prostor določa tudi okoljevarstvene pogoje za posege v prostor in zavarovanje naravnega bogastva. V primeru Krvavca in reke Kokre jih je vnovič prevetrilo ob zahtevah lokalnih skupnosti (občini Cerklje in Preddvor), kjer je vladala bojazen, da bo naložba na Krvavcu ogrozila (v primeru občine Cerklje) tamkajšnje vire pitnd vode in (v primeru občine Preddvor) biološki minimum v reki Kokri. Ko so se pojavili načrti Krvavca o umetnem zasneževanju, so se najprej oglasili nezaupljivi prebivalci pod Krvavcem. Spočetka so se nemara res bali, da bo naložba ogrozila njihove vire pitne vode, potem pa so lokalne oblasti zgrabile za priložnost, da pred naložbo izsilijo sanacijo svojih vodnih zajetij. Cerkljanski Župan Franc Čebulj nam je pred kratkim dejal, da se je Krvavec v pretelclosti razvijal brez upoštevanja okoljevarstve-nih zakonitosti, kakor se je verjetno dogajalo še kje drugje. Uporaba strojnega parka na smučiščih, gostinski objekti s svojimi odpadki, kmetje, ki pre- več razsipno umetno gnojijo, vse to je Krvavec ranilo, zato v prihodnje občina ne bo več dovolila, da se pri razvoju ravna v nasprotji z načeli varstva narave. "Preden se izdajo dokumenti za investicijo v dodatno zasne- Zanimivo je razmišljanje Teosa Perneta, enega od koncesionarjev na Savi, ki razmišlja tudi o problemu v zvezi s Krvavcem. Vodostaja Kokre, izrazito hudourniške reke, ne bo rešila prepoved uporabe vode iz nje, temveč umna ureditev pritokov in same struge, kakor so to znali že naši dedje, pravi Perne. Črpanje vode iz Kokre za zasneževanje na Krvavcu je predvsem posledica "zelene kratkovidnosti", ki ne dovoli ureditve nekaj manjših akumulacij na samem smučišču. Ali ni za okolje, živali in rastlinstvo bolje, če je na območju, kot je Krvavec, nekaj manjših jezerc? Voda, deževnica, bi se tako uporabljala tudi poleti, na primer za ozelenitev, mogoče bi se priselile Še kakšne ptice, za zimsko rabo pa bi se akumulacije napolnile z jesenskim deževjem. S tem bi tudi vodotok Kokre ostal neobremenjen, izvedba zasneževanja pa bi bila bistveno cenejša in z okolju prijaznejšo energetsko porabo. zevanje Krvavca, zahtevamo sanacijski program za Krvavec in v zvezi s tem spremembo planskih dokumentov. Izdali naj bi tudi ustrezne odloke, ki bodo dejavnike na Krvavcu obvezali tudi k varovanju okolja. Preden tudi izdajo uporabno dovoljenje za investicijo v zasneževanje, morajo biti sanirani tudi krvavš-ki viri pitne vode, in sicer v obliki novih globinskih vrtin namesto sedanjega površinskega (drenažnega) zajetja," je dejal Čebulj. To zagotovilo občina pod Krvavcem sedaj že ima. Kaj pa v Preddvoru, kjer so se ob načrtovanem dodatnem zasneževanju ustrašili, da jim bo izsušilo Kokro? V tej reki naj bi namreč Krvavec zajemal vodo, ki mu je poleg čistega mrzlega gorskega zraka potrebna, da naredi "umetni" sneg. "V občini Preddvor ne nasprotujemo načrtom za dodatno zasneževanje," pravi tamkajšnji župan Miran Zadnikar. "Ker pa bi bil Krvavec le še porabnik več v vodotoku reke Kokre, smo od države zahtevali, da naredi red in s koncesijami uredi porabo vode. Že protokolarni objekt Brdo je velik porabnik vode iz Kokre, na reki pa jih je še nekaj, tako da je bil v sušnih obdobjih včasih že ogrožen biološki minimum. Ker je Kokra tudi vir pitne vode za naše območje, nam zanjo seveda ni vseeno. Pri ministrstvu za okolje in prostor smo dosegli, da je izdalo koncesijske akte in uredilo prioriteto porabe, s čimer smo zdaj zadovoljni." D.Z.Žlebir GORENJSKA OD PETKA DO TORKA AMZS Na AMZS-ju so opravili 12 vlek in opravili devet intervencij na pokvarjenih vozilih. GASILCI Kranjski gasilci so že v petek pomagali vklešče-nemu ponesrečencu, ki se je pri Ljubnem zaletel v vlačilca. Na kraju nesreče so cestišče tudi posuli z opojnim sredstvom, ker je bilo na njem razlito gorivo. V stanovanju v ulici Janeza Puharja so morali zapreti vodo, ker je puščal kotliček v stranišču, v Zupančičevi ulici pa so morali vodo, ki je zaradi zamašenega odtoka poplavila klet v stanovanjski hiši, počrpati. Blejski gasilci so v petek v dvajsetih minutah pogasili požar, ki je nastal zaradi vnete kuhinjske nape. Na Jesenicah so gasilci že v petek intervenirali na Energetiki in na Gradbincu, dan kasneje pa so se borili s požarom na podstrešju stanovanjske hiše. V Škofji Loki in Tržiču gasilci na srečo niso bili primorani intervenirati. Se vidi, da je bilo kar nekaj dežja. NOVOROJENČKI V kranjski porodnišnici so imeli kar precej dela, saj se je rodilo kar deset deklic in sedem dečkov. Tehtnico je najmanj obremenila deklica, ki ji je pokazalo 2400 gramov, najbolj pa sta jo obremenila deček in deklica, ki sta bila ob rojstvu krepka po 3750 gramov. Na Jesenicah se je rodila ena deklica, družbo pa ji je delalo šest novorojenih dečkov. Najlažji je bil deček z 2450 grami, najtežji pa prav tako deček, ki je tehtal 3800 gramov. URGENCA Na jeseniški bolnišnici so imeli 118 urgenc na kirurgiji, 27 na internem oddelku, 11 otrok je iskalo pomoč na pediatrič-nem oddelku, na ginekologiji pa so opravili 15 urgenc. TURIZEM Na Bledu so imeli v soboto 1479 nočitev, od tega kar 1308 tujih gostov. V nedeljo se je število gostov več kot prepolovilo, tako da so beležili 675 nočitev, med njimi je bilo 626 tujih gostov. V Bohinju je zasedenost hotelov 21 -odstotna, zasedenost zasebnih sob pa 15-odstotna. Penzion Zaplata je zaseden 65 odstotno, v Kranjski Gori pa letuje trenutno 500 gostov, od tega kar 99 odstotkov tujih. Na Šobcu je trenutno 80 turistov, kar je polovica lanske številke, v vsem letu pa so imeli 25 odstotkov manj gostov kot lani. Ei \M POHIŠTVO, BELE TEHNIKA, ORTOPEDSKE , VZMETNICE KOCKO TEL: 064/403-871 TRGOVINA S POHIŠTVOM SPODNJA BESNICA 81 IZ GORENJSKIH OBČIN Praznik KS Ljubno Bogat kulturni program Ljubno, 4. septembra - Prejšnjo soboto, 26. avgusta, so krajani Ljubna, Otoč, Posavca in Praproš v Domu TVD Partizan v Ljubnem že 42. proslavili krajevni praznik v spomin na 24. avgust 1941, ko so okupatorski policisti ustrelili prve talce. Pred tremi leti so v praznovanje vključili tudi spomin na nekdanjega ljubenskega kaplana Janeza Puharja, ki je pred 150 leti v ljubenski kaplaniji dokončal odkritje: fotografiranje na steklo. Na proslavi ob prazniku je orisal delo predsednik KS Boštjan Cvenkel, ki je hkrati vse pozval k slož-nosti in sodelovanju. Podelili so tudi priznanja najbolj prizadevnim, v kulturnem programu pa so potem nastopili mladinski pevski zbor, pevski zbor upokojencev, harmonikarji, citrarke in kitaristi ter domači pesnik Jože PavliČ. Za praznik pa so položili tudi vence k spominskim obeležjem v KS. Izredna seja v Tržiču Tržič, 5. septembra - Danes, 5. septembra 1995, ob 18. uri bo v veliki sejni sobi občine Tržič druga izredna seja tamkajšnjega občinskega sveta. Na dnevnem redu je obravnava dopolnjenega osnutka odloka o ureditvenem načrtu za območje Ljubelja, ki je podlaga tudi za predvideno gradnjo razgledne ploščadi pri mejnem turističnem servisu Kompasa. Zatem bodo razpravljali o predlogu urada za družbene dejavnosti, naj bi iz letošnjega občinskega proračuna plačali 4 milijone tolarjev za dolgove KS Križe pri iz-gradnji mrliških vežic v Križah. Tudi nadaljnja predloga sta povezana s predčasnim odobravanjem porabe denarja iz proračuna; 1,5 milijona SIT naj bi namenili za vzdrževanje gozdnih cest, 6 milijonov tolarjev pa za obnovo kulturne dediščine, predvsem cerkvenih objektov. • S. Saje Seja občinskega sveta Mengeš Dražje varstvo in pogrebi? Mengeš, 4. septembra • Na prvi seji po avgustovskih počitnicah oziroma osmi redni seji se bo v sredo, 6. septembra, zvečer sestal občinski svet občine Mengeš. Podpredsednik sveta Alojzij Ja-nežič predlaga povišanje cen in prispevkov staršev v VVZ Domžale in povišanje cen pogrebnih storitev. Na dnevnem redu so še obravnava gradbenih vlog, sklepanje o županovi plači, o prenehanju mandata Francu RuČigaju in potrditvi mandata Jožefu Vahtarju, volili pa bodo tudi novega predsednika občinskega sveta. Člani občinskega sveta pa naj bi sprejeli nazadnje še informacijo o spremembi pogodbe in aneksa za opravljanje pogrebnih storitev ter najem mrliških vežic. • A. Ž. Seja občinskega sveta Kranjska Gora Ratečani želijo podružnično šolo Kranjska Gora, 4. septembra - V občini Kranjska Gora o problematiki osnovnega in srednjega šolstva. Ratečani imajo pripravljene prostore za šolo. v novem grbu in na zastavi Kranjske Gore bo ruševec. Na minuli seji kranjskogorskega občinskega sveta so največ pozornosti posvetili obravnavi problematiki šolstva v občini Kranjska Gora, izbrali pa so tudi zastavo in grb nove občine Kranjska Gora ter obravnavali nekaj odlokov. V občini Kranjska Gora sta dve osnovni šoli ter vrtci, srednješolci iz občine pa obiskujejo bodisi gimnazijo ali druge srednje šole na Jesenicah, na Bledu in v Radovljici. V proračunu občine je za obe občini namenjenih okoli 22 milijonov tolarjev: za osnovno šolo v Kranjski Gori je predvidenih 11 milijonov tolarjev ali za 19 odstotkov več sredstev kot lani, predvsem za večja vzdrževalna dela, kot je ureditev centralnega ogrevanja. Za osnovno šolo 16. december v Mojstrani pa bo občina namenila 10 milijonov tolarjev. Na seji sta ravnatelja obeh šol predstavila šolsko dejavnost in problematiko, prav tako je svetnike seznanil o problematiki ravnatelji Srednje šole za gostinstvo in turizem. V prvi letnik te šole je v program ekonomski tehnik vključenih šest dijakov iz kranjskogorske občine, v program turistični tehnik 5 dijakov in v program gostinski tehnik trije dijaki. Kranjskogorska občina kot turistična občina želi, da bi se čimveč otrok odločilo za šolanje za turistično dejavnost, zato bodo take usmeritve podpirali. Prav tako bodo skrbeli za štipendiranje in za ustrezno opremo šol z računalniki. Krajevna skupnost Rateče - Planica je občinskemu svetu posredovala predlog za ponovno uvedbo podružnične šole v Ratečah. Podružnična šola je v tem kraju zaprla vrata leta 1969 in domačini ocenjujejo, da je kraj zaradi tega veliko izgubil predvsem na področju kulture, izobra- ževanja in športa. Ne zahtevajo osemletke, prepričani pa so, da bi bila oblika pouka v kombiniranih oddelkih na nižji stopnji izvedljiva. Prostor ni noben problem, saj Ratečani po ukinitvi šole prostorov niso pustili odpro-dati. Tako sta v njej dve službeni stanovanji, vrtec in trim kabinet. Vendar bi bilo za ponovno vzpostavitev šole treba stavbo preurediti. Nekdanji jeseniški občini so pred tremi leti predlagali, da bi kandidirala na natečaju za sofinanciranje obnove osnovnošolskega prostora na demografsko ogroženih območjih. Na natečaj se je prijavilo 35 občin s predlogi za 100 objektov, vendar med predlagatelji ni bilo občine Jesenice. Jeseniška občina je odgovorila, da denarja za podružnično šolo v Ratečah nima. Heraldica Slovenica je pripravila osnutek grba občine Kranjska Gora: predstavlja ruševca na zlati osnovi in zeleni podlagi. Iz teh barv izhaja tudi barva občinske zastave - modro rumena. • D. Sedej Novi pravilnik in ... Višje neprofitne najemnine Najemnina za neprofitna stanovanja, ki so bila zgrajena po sprejetju stanovanjskega zakona, bo že ta mesec višja povprečno za 119 odstotkov, za starejša stanovanja pa jo bodo uveljavili postopno. Kranj - V Sloveniji je po velja za obročno odplače končani privatizaciji ostalo 77 tisoč neprodanih stanovanj, za katere njihovi na-jemniki plačujejo neprofitno najemnino. Ker povprečna najemnina (pet tisoč tolarjev) ne pokriva vseh stroškov, ki nastajajo pri uporabi stanovanj, niti ne spodbuja lastnikov h gradnji novih tovrstnih stanovanj, so v vladi že dlje časa razmišljali o povečanju neprofitnih (stroškovnih) najemnin. To so pred dnevi, koje uradno začel veljati novi pravilnik o metodologiji za oblikovanje najem-nin v neprofitnih stanovanjih, tudi storili. Osnova za izračun neprofitne najemnine je še vedno vrednost stanovanja, ki jo določajo po starem pravilniku o merilih in načinu ugotavljanja vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš. Novo je le to, da bodo odslej za izračun vrednosti stanovanja namesto vrednost točke, ki Svetovno prvenstvo šolanih psov Peter in Kvina na Finsko Spomladi sta z 8. mestom na 2. svetovnem prvenstvu v sledenju dosegla najboljšo slovensko uvrstitev. Breg ob Bistrici, 5. septembra -Včeraj sta član Kinološkega društva Naklo Peter Studen in njegova psica Kvina Janovska odpotovala na Finsko, kjer bo med 7. in 10. septembrom 1995 svetovno športno prvenstvo šolanih psov. Med štirimi slovenskimi tekmovalci je 38-letni komercialist z Brega ob Bistrici v tržiški občini edini Gorenjec. "Tako uspešnega nastopa, kot je bil maja letos na 2. svetovnem prvenstvu v sledenju, ne pričakujem. S Kvino sva namreč v Prekmurju priborila Sloveniji 8. mesto, kar je doslej naša najboljša uvrstitev. Za seboj imava res skupno 49 tekem, naslov državnih prvakov v letih 1992, 1993 in 1995, pa štiri nastope za državno reprezentan- co, vendar bo na Finskem zbrana vsa tekmovalna elita, s katero se Slovenci težko kosamo. Čeprav zastopamo Kinološko zvezo Slovenije, smo morali sami poskrbeti za pokritje večjega dela stroškov za priprave in potovanje. Kot nekdanji delavec v tržiški tovarni Tokos sem našel posluh za pomoč pri zagotovitvi moje udeležbe na svetovnem prvenstvu. Na Finsko letimo iz Budimpešte z letalom, kar je za Kvino novost. Če bo vožnjo dobro prenesla in se na treningih do četrtka pripravila za tekme, nas na njih lanko tudi preseneti. Preveč vseeno ne smem pričakovati, ker je s 7 leti in pol med starejšimi psi. Vseeno upam na uvrstitev do 20. mesta," je pred odhodom na prvenstvo povedal Peter Studen, ki se mu bo tokrat pridružila le žena. Hči Nemška ovčarka Kvina je Petru priborila že vrsto tekmovalnih uspehov. in dva sinova bodo navijali od doma, obenem pa bo njihova skrb mala čredica ovac in koz. • S. Saje vanje stanovanj, kupljenih po stanovanjskem zakonu (avgusta je bila vrednost te točke 139,51 tolarja), upoštevali novo, ki velja samo za izračun neprofitne najemnine. Vrednost te točke je 3,75 marke v tolarski vrednosti, preračunani po srednjem tečaju Banke Slovenije. Tudi delež najemnin ostaja enak, kot je bil doslej: za stanovanja, zgrajena po uveljavitvi stanovanjskega zakona, znaša 3,8 odstotka od (nove) vrednosti stanovanja, za starejša stanovanja 2,9 odstotka. Novi pravilnik določa za novejša neprofitna stanovanja (zgrajena po uveljavitvi stanovanjskega zakona) takojšne povečanje neprofitne najemnine, za starejša stanovanja, zgrajena pred sprejetjem zakona, pa enoletno postopno zviševanje najemnin. Najemniki novejših neprofitnih stanovanj bodo že ta mesec plačali povprečno za 119 odstotkov višjo najemnino, medtem ko naj bi najemnikom starejših stanovanj prvi mesec pri izračunu najemnine upoštevali vrednost točke 1,88 marke, potlej pa vsak mesec za 0,17 marke višjo vrednost točke. Enkratno povišanje neprofitne najemnine bo prizadela le manjše število najemnikov, velika večina bo občutila povišanje "po kapljicah". • CZ. Cesta in pločnik Zbilje, 4. septembra - Nekaj let so trajale priprave za ureditev ceste in izgradnjo pločnika med križiščem na vrhu Medvod do križišča Zor-man v Zbiljah. Izredni vztraj' nosti Župana občine Medvode Stanislava Žagarja gre zasluga, da bodo letos to nalogo it preteklega programa še občine Ljubljana Šiška uresničili. Dela bodo veljala več kot 17 milijonov tolarjev. Izvajalec je SCT, odsek pa je dolg dober kilometer. A.Ž. 9. Barletov memorial v Zupan boter praporu, Preša avtomobilu Gasilci PGD Cerklje so na tekmovanju osvojili prehodni pokal razvili pa so tudi prapor in dobili komandno vozilo. Tretji se manj i dan - Besnica, 4. septembra • Etnografsko folklorno in programsko zelo bogato prireditev je v nedeljo dopoldne že tretjič zapored pod naslovom Semanji dan v Besnici organiziralo Turistično društvo Besnica. Zanjo se je turističnim delavcem ob številnih domačinih in prijateljih, ki so prišli v Besnico, zahvalil predsednik krajevne skupnosti Matevž Kleč. V sprevodu in programu so nastopili pihalni orkester iz Železnikov, Folklorna skupina Nemilje Podblica, narodne noše, lovci Lovske družine JoŠt, Kamniški koledni-ki, harmonikarja Grega Kočar in Matjaž Kokalj, Franc Kompare iz Mengša s trobento in Moški pevski zbor KUD Besnica. Za ■šemanji dan so gospodinje v Besnici napekle veliko dobrot, s katerimi so potem postregli vsem, ki so prišli po maši na prireditev. Že tretjo uspelo prireditev, za kar imata največ zaslug predsednik TD Miha Sušnik in organizacijsko -umetniški vodja Janez Fabijan, je predsednik KS Matevž Kleč predlagal za naprej za praznik krajevne skupnosti Besnica. A. Žalar Cerklje, 4. septembra - Potem ko so pred tedni napovedano tekmovanje za 9. Barletov memomiral s svečanim razvitjem prapora in prevzemom gasilskega avtomobila zaradi slabega vremena morali odpovedati, so v soboto v Cerkljah uspeli organizirati tekmovanje in svečanosti ob razvitju prapora in prevzemu komandnega avtomobila. Pokal občine je podelil ekipi Cerklje župan občine Franc Čebulj, ki je bil hkrati tudi boter praporu, boter avtomobilu pa je bil Ivan Preša. Prapor, za katerega je os nutek oziroma zasnovo izdelal Štefan Močnik, je razvil župan Franc Čebulj. Ob prevzemu avtomobila pa je cerkljanske gasilce pozdravil tudi g. Valjavec tržiške gasilske zveze. Po kulturnem programu, v katerem je nastopil Dekliški cerkveni pevski zbor Andrej Vavken pod vodstvom Damjana Močnika, pa je župnik Stane Gradi-šek blagoslovil prapor in komandno vozilo. Tekmovanja za Barletov memorial v soboto popoldne se je udeležilo 23 ekip in 17 društev. Najboljši so bili (do 11 let): Cerklje I, Britof, Mavčiče; od 11-16 let: Kokri-ca, Cerklje, Velesovo; člani: Zali Log, Maveia il Hot*. maže, pokal občine ><> osvoji' gasilci Cerkelj. druga je ni" ekipa Mavčiče rv ;>a .'k1 pa Britof. Prehodni poM ključavničarstvo Slatnar # največ načrpane vode * letos osvojili gasilci CerklJj I, druga je bila ekipa 1$ Log, tretja pa ekipa Golnik" • A. Žalar IZ GORENJSKIH OBČIN Občinski svet Žirov sprejel pogumno odločitev V Žireh bodo v prihodnje komunalo vzeli v svoje roke V Žireh se bodo o letošnjih stroških (izgubi) še pogajali, odločeni pa so, da bodo za vodovod in za odpadne vode skrbeli sami. Žiri, 4. septembra - Dejstvo, zaupanega upravljanja, in temi sistemi upravljali sami, da Loška komunala ni pri- povsem konkretno se je doka- vsa vlaganja in investicijsko pravljena spremeniti ponu- zalo, da relativno malo upor- vzdrževanje pa morajo že jene pogodbe, da pa jim je abnikov za vse te sisteme s tudi sedaj plačevati posebej, prikazala, koliko izgube nasta- sedanjimi cenami komunalnih In tega, so ugotovili, v Žireh ja z upravljanjem komunalnih storitev stroškov ne pokriva, ne bo malo: v tem mandatnem naprav, so v občinskem svetu razumeli kot nezainteresiranost, da bi še naprej skrbeli z& njihove komunalne naprave. Zavedajo se, da ne bo ceneje, vendar se bodo poskusili opreti na lastne moči. Pogodba o začasnem nadaljnjem upravljanju in vzdrževanju komunalnih naprav (vodovoda, kanalizacije m čistilne naprave) med občino Žiri in Loško komunalo, d-d., je bila na zadnji seji občinskega sveta že drugič na dnevnem redu. Tokrat je omenjena družba še prikazala finančno plat tega doslej njim Samo za letošnje prvo polletje je nastalo več kot tri in pol milijona tolarjev izgube, do konca leta pa ocenjujejo, da bi jih bilo blizu 9 milijonov. Pri tem je bilo sicer slišati priznanje, da je nekdanje Komunalno podjetje v Škofji Loki bilo zagotovo med najboljšimi v Sloveniji, čeprav ne najceneje, hkrati pa že standardni sum (predsodek?), da se je razvijalo - podjetje in same naprave - predvsem v Škofji Loki na njihov račun. Ob vsem so bili občinski svetniki mnenja, da v Žireh imajo dovolj moči, da bi lahko s obdobju jih čaka postopna zamenjava vodovodnih cevi, daljnjo odlaganje odpadkov v Dragi - vključno s spornim zahtevkom za sofinanciranje urejevanja ceste med Pušta-lom in Gostečami, hkrati pa sklenili, da sprejmejo pismo o namerah o skupnem pristopu k projektu gospodarjenja z nudniku za izvajanje teh del. Sklenili so, da se bodo o tem odločali, ko bodo te možnosti proučili. V drugačnem položaju pa se je občinski svet znašel ob problematiki odpadkov. Tu ni , možnosti, pa tudi želje po tem, saj je 30 let stari vodovod že da bi se za odlaganje odpad- odpadki na Gorenjskem, ki povsem dotrajan. kov organizirali v lastni obči- naj bi ga podpisalo kar 22 Vse to so bili razlogi, da so ni, saj so lahko samo "veseli", občin. Pri vsem pa so seveda se v bistvu načelno odločili, da da so raziskave pokazale, da zahtevali čiste račune, zlasti ponujene pogodbe ne podpi- primernega prostora v njihovi pri komunali in odlagališču, sejo, skušajo v nadaljnjih po- občini ni. Zato so sprejeli kar naj bi bilo urejeno z gajanjih kar se da zmanjšati pogoje, ki jih je postavila medobčinsko delitveno bilan-zahtevano pokrivanje izgub, občina Škofja Loka za na- co. • S. Žargi medtem pa se pripravijo na to, da se organizirajo po svoje. Možnosti so, po tem, kar je bilo omenjeno na seji, v bistvu tri: ustanovitev občinskega režijskega obrata, ustanovitev javne službe, ali pa podelitev koncesije najugodnejšemu po- Gradnja poslovno stanovanjskega centra v Žireh Bo občina postala aktivni soinvestitor? Po več kot poUetnem brezplodnem govorjenju se je občinski svet odločil, da razčisti odnose pri gradnji centra v Žireh. Žiri, 4. septembra - Tudi na zadnji seji občinskega sveta Žirov je bila gradnja poslovno stanovanjskega centra točka ena najbolj vročih tem. Končno so na strani občine uspeli dobiti pravna tolmačenja v mnogočem nerazčiščenih odnosov pri tej gradnji, ter kako popraviti stanje, ki so ga v dobršni meri povzročili sami s svojo pasivnostjo. Za razliko od praktično vseh sedmih dosedanjih sej žirovskega občinskega sveta, u Je Praktično na vsaki brez končnih sklepov obravnavalo gradnjo poslovno stanovanjskega centra, so bili svetniki tokrat seznanjeni s konkretno oceno pravnega strokovnjaka o poteku investicije. "Izvirni greh" in vzrok nekaterih zapletov tiči v dejstvu, da na osnovi soinvestitorske predpogodbe iz marca lanskega leta med Biljalijem in tedanjo KS ni bila sklenjena soinvestitorska pogodba, čeprav je rok za to (6 mesecev po cenitvi vloženega zemljišča) potekel maja letos, oziroma bi logično pričakovali, da se taka pogodba sklene pred začetkom gradnje. Vsi v občinskem svetu so si enotni v tem, da bi bilo najslabše dopustiti, da se gradnja prekine, čeprav ocene kažejo, da bi bilo mogoče vse pravne posle, ki so bili sklenjeni, brez da bi bila upoštevana soinves- titorska predpogodba, mogoče pravno izpodbijati. Po doslej zbrani dokumentaciji, pri čemer kaže pripomniti, da ocenjujejo, da jim vsa ni dostopna, kaže na to, da je Biljali s kupoprodajnimi pogodbami prodajal dele na objektu na račun svojega deleža. Enako bi lahko počela občina, čeprav je njen delež na objektu (vrednost vloženega zemljišča) dosega po nekaterih ocenah le okoli 3 odstotke. Ker razčiščevanje odnosov zahteva tudi škofjeloška Upravna enota, razlika med kupoprodajno in soinvestitorsko pogodbo pa je velika, so sklenili, da naj se na posebnem sestanku srečajo vsi, ki sodelujejo pri tej gradnji. Ta sestanek je že konec preteklega tedna sklical župan, poleg predstavnikov občine, pa so bili prisotni tudi vsi soinvestitorji, od Biljalijevih, ki so, kot je znano nosilci gradnje, do vseh, ki so sovlagali v gradnjo zato, da bodo dobili v tem objektu lokale. Kot smo izvedeli, je bil poglavitni zaključek sestanka tak, kot ga je predlagal občinski svet: da se odnosi končno urede predvsem s podpisom soinvestitorske pogodbe na osnovi predpogodbe - torej med Biljalijem in občino Ziri, in vsemi sovlagatelji, ki so doslej bili udeleženi pri gradnji na osnovi kupoprodajnih pogodb. Na vrsti so torej odvetniki. • S. Ž. GORENJSKE KORENINE "Najraje slikam v naravi" Rudolf Arh s Kocne je z devetdesetimi leti eden najstarejših slikarjev. delal po mnogih krajih. Poleg službe pa je tudi Blejska Dobrava, 4. septembra - Pretekli teden so v jeseniškem razstavnem salonu Dolik zaprli razstavo risb inženirja Rudolfa Arha. To ne bi bilo nič nenavadnega, ce Rudolf Arh ne bi aprila letos dopolnil že devetdeset let. Obiskali smo ga na njegovem domu na Kočni pri Blejski Dobravi, kjer živi °d upokojitve. "Ravno danes so mi še za eno leto podaljšali vozniško dovoljenje," pove čili devet-desetletnik. "Imam najboljši avto, kar jih je - fičota. Gre povsod, po hribih, kamorkoli- Veliko se vozim po Pokljuki in kak drug avto bi bil takoj prevelik in preneroden." Rudolf Arh namreč večinoma slika samo v naravi, navdihujejo ga različni Pokrajinski motivi, zlasti pa kmečka arhitektura. Tako je vsaj na platnu ohranil mnogo starih hiš, ki so danes Že ^ginile. Večina njegovih s"k so risbe. "Risanje mi je najljubša tehnika, saj s sabo v naravo vzameš le skicirko ln svinčnik," pravi Rudolf ^rh. ki je bil med soustano- vitelji Društva likovnih sa-morastnikov. Več kot 1500 svojih del je poklonil Gorenjskemu muzeju v Kranju, razstavljal pa je na več kot šestdesetih samostojnih in dvestotih skupinskih razstavah. Čeprav pravi, da ima slikarski dar že od mladosti, pa je začel slikati šele ob upokojitvi. Prej mu je namreč ves čas vzela naporna služba. Po poklicu je strojni inženir in kot projektant je predaval na industrijski šoli. Tudi po upokojitvi je še nekaj časa predaval na strojni šoli v Domžalah, pred devetnajstimi leti pa se je po ženini smrti preselil na Kočno. Živi sam, veliko hodi okrog, pa tudi skuha si sam. Še vedno veliko bere, v zadnjem času zlasti nemške knjige. Študiral je namreč v Mittweidi v Nemčiji in tam se je imenitno naučil nemščine. Ker pa zadnje čase nima več toliko stika z jezikom, je "malo iz vaje in mi zmanjka besedi. Jezika ne moreš prevajati, moraš neposredno govoriti," pravi. Zelo kritičen je tudi do jezika, ki ga uporabljajo naši časopisi. "Morali bi bolj paziti na jezik. Zadnjič sem v Gorenjskem glasu v samo enem stolpcu našel kar dvanajst napak, ko so besedo kar na sredini presekali. To me zelo moti. Kako bi izgledala knjiga, če bi bila taka?" • Besedilo in slika: U. Peterncl Ribiči so merili prijeme Kranj, Češnjevek, 4. septembra - Tradicionalno tekmovanje v ulovu rib s plovcem so člani Ribiške družine Kranj imeli v soboto v bajerju Bobovek. Priznanja in pokale najboljšim pa so podelili v nedeljo na pikniku pri brunarici v Prašah. Več kot 145 članov Ribiške družine Bistrica Domžale pa se je udeležilo v nedeljo tekmovanja, ki ga je organiziral pododbor Pšata v bajerju v Češnjevku. Člani kranjske Ribiške družine so imeli v gosteh tudi ribiče iz italijanskega mesta Rivolli, ki jih je v petek sprejel tudi kranjski župan Vitomir Gros. Na tekmovanju v Bobovku se je v soboto pomerilo 20 ribičev. Zmagal je Borut Dežman pred Sergiom Fi-lippom in Janezom Šušter-šičem. Pokal občine pa je v odsotnosti župana Grosa podelil predsednik RD Kranj Bojan Ančik ekipi RD Kranj (Borut in Martin Dežman, Jože Zupan). Ekipa Rivollija (Bovolenta Cianfranco, Corsico Mavri-zio, Sergio Filippi) pa je bila druga. Zelo uspelo tekmovanje s piknikom pri bajerju v Češnjevku pa je pripravil v nedeljo pododbor Pšata RD Bistrica Domžale. Udeležilo se ga je 145 tekmovalcev z družinami in številni prijatelji ribičev. Najboljšim so po tekmovanju podelili priznanja in pokale. Kar tri pokale (Staretov prehodni pokal, pokal družine Stare in pokal za največjo oziroma najtežjo ribo) je dobil Damjan Grošelj, član pododbora Pšata za ulov 3710 gramov težkega krapa. Drugi je bil Franc Flac (2001 g), tretji pa član pododbora Pšata Boštjan Zupan (2000 g). Tekmovalce in udeležence piknika ter vodstvo pododbora je pozdravil in se zadržal dlje časa z njimi v pogovoru tudi župan občine Cerklje Franc Čebulj. • A. Žalar Zdravilišče za invalide na Korenu Korensko sedlo, 2. septembra - V soboto so v nekdanji vojaški karavli na Korenskem sedlu slovesno odprli Dom civilnih invalidov vojne, ki bo kot srednjegorsko zdravilišče imel namen ohranjanja zdravja, obenem pa so obeležili tudi 25-letnico delovanja Zveze društev civilnih invalidov vojne Slovenije. Zveza društev civilnih invalidov vojne je leta 1992 od takratne teritorialne obrambe brezplačno dobila bivšo stražar-nico, da bi jo preuredila za svoje potrebe. V Sloveniji je namreč okrog 1600 civilnih invalidov vojne, ki zaradi težav z zdravjem večkrat potrebujejo oddih in počitek. Do sedaj so imeli možnost letovati ob morju, v Čateških Toplicah in v Podčetrtku. Zaradi pogostih bolezni pljuč pa številnim invalidom koristi le srednjegorski zrak. Zato so bili darila ministrstva za obrambo, ki ga je takrat vodil Janez Janša, zelo veseli in lotili so se obnove. Sredstva je prispevala loterija Slovenije, saj gre del prihodkov le-te vedno v humanitarne namene. Tako so v soboto slovesno odprli dom za ohranjanje zdravja, ki bo odslej odprt skozi vse leto. V domu je pet apartmajev in dve sobi, ki sta posebej prilagojeni za goste na invalidskih vozičkih. Gostje si bodo lahko kuhali sami, v domu pa bo tudi oskrbnik, ki bo prav tako kuhal za tiste, ki tega ne bodo mogli sami. Dom je odprl minister za obrambo Jelko Kacin, ob tej priložnosti pa so s krajšo slavnostno sejo skupščine Zveze društev civilnih invalidov vojne obeležili tudi 25-letnico delovanja zveze. • U.P. Po dvorišču se gospodar pozna Kamenje in posekana lipa Cerklje, 4. septembra -Poznan slovenski pregovor pove, da se gospodarja po dvorišču pozna, V Cerkljah pri avtobusni postaji so pred nedavnim razhoriteži zlomili že drugo lipo, zasajeno ob osamosvojitvi. Takole so objestneži polomili že drugo lipo. "Pa tudi kamenje, ki obeležuje lastništvo oziroma vhode, ni v okras kraju," je med nedavnim obiskom, ko nas je poklical zaradi polomljene lipe, poudaril predsednik KS Cerklje Peter Kepic. "Skoda in neugledno je, da mladina energijo troši na lomljenju dreves, prometnih znakov... Ne vem, kako jim onkraj meje (v Avstriji) uspeva, da nimajo polomljenih vseh prometnih znakov. Ali jih tako hitro menjavajo z novimi? Mislim, da bi mladi pri nas lahko opravljali kaj bolj koristnega, kot da uničujejo dobrine, ki so jih nenazadnje plačali davkoplačevalci." Peter Kepic je prepričan, da so tudi starši poklicani, da se to ne bi dogajalo. Sicer pa v KS letos načrtujejo zamenjavo luči javne razsvetljave z natrijevimi svetilkami, ki so manjši porabniki energije in imajo daljšo Življenjsko dobo. Zato upajo v KS, da bodo te luči lahko gorele celo noč. Bogatejši so v Cerkljah za dve telefonski govorilnici, cesta od Vasce proti letališču pa je tudi pripravljena za položitev asfalta. Škoda, da tole kamenje, ki obeležuje lastništvo, ni tudi v okras kraju. Sicer pa smopmgram za letos dali na občino in upamo, da bomo nekatere stvari, ki smo jih načrtovali, lahko uresniči-h." • A. Žalar REPORTAŽE Z drugošolčki na prvi šolski dan "Učiteljica, zunaj je sonček, pojdimo ven!" Osnovna šola Begunje je ena redkih majhnih, prijaznih štirirazrednih šol, kjer pa je na prvi šolski dan živžav prihajal samo iz 18 grl učencev drugega a razreda. Begunje, 4. septembra - "V šolo našo šolo radi pohitimo, v šoli naši šoli, pridno se učimo. Kdor rad v solo hodi, mnogo ve in zna, znanje pa je boljše kakor kup zlata." Ta pesmica, napisana na šolski tabli, je na včerajšnji prvi šolski dan pozdravila 2.a razred v osnovni šoli v Begunjah. Osemnajst drugo-solckov z učiteljico Doris Lapanja je "otvorilo" novo šolsko leto, saj so zjutraj ob osmih kot edini razred sedli v šolske klopi. Osnovna šola Begunje je namreč zaradi vse večjega števila otrok letos prvič po tridesetih letih začela pouk v dveh izmenah. Kot je povedala vodja enote Špela Kem-perle, je v Begunjah in okolici vse več mladih družin in zato so se skupaj s starši odločili, da bodo osnovali dobili dva prva razreda s po dvoizmenski pouk, sicer bi petnajstimi, dva druga z de- starši otroke morali voziti v vetnajstimi, po en tretji z Radovljico ali Lesce. Tako so osemnjastimi ter četrti razred s štiriindvajsetimi učenci. "To so idealni razredi, tako za delo učiteljic kot tudi za učence," je povedala Kemperlova. Z Ko leta prinesejo jesen... Od modne revije do tečaja tenisa za upokojence Društvo upokojencev Kranj je s skoraj pet tisoč člani med največjimi v mestu. Kljub temu pa mu je občina ukinila dotacije, češ da ni humanitarna organizacija. Kranj, 4. septembra • "Daleč daleč je za naju pomlad, leta prinesla so jesen," poje v pesmi Adi Smolar. Da pa je jesen življenja lahko prav tako lepa kot pomlad, dokazujejo v kranjskem društvu upokojencev. S 4800 člani, dvanajstimi sekcijami in najrazličnejšimi vsakodnevnimi aktivnostmi, izleti in prireditvami je eno najbolje organiziranih in najaktivnejših v Kranju. Razlogov je torej več kot dovolj, da smo obiskali Tomšičevo 4, kjer ima društvo svoje prostore. Tajnik društva Pavle Lu-žan je povedal, da v društvu, ki bo prihodnje leto praznovalo že pol stoletja obstoja, aktivno deluje 12 sekcij. Navdušeni planinci se združujejo v planinski sekciji, ki je letos izvedla že 16 pohodov tako v Sloveniji kot tudi v Avstriji in Italiji. Prav v teh dneh pripravljajo vzpon na Triglav. Za tiste, ki ne zmorejo več tako dolgih poti, pa je pohodniška sekcija, katere največji "zalogaj" je vsako leto 35-kilometrski spominski pohod okrog Ljubljane. Zelo aktivni so tudi kolesarji. Poleg vsakotedenskih izletov s kolesi so pripravili srečanje kolesarjev oldtimer-jev, na katerem so najbolj izvirna stara kolesa in oblačila tudi ocenili. Letos je bila ustanovljena plavalna sekcija in na vsakem rečanju se zbere tudi 60 upokojencev. V društvu so pripravili tudi teniški tečaj in prvenstvo društva v tenisu, tenisači pa imajo redne kondicijske treninge vsak teden. Upokojenci so aktivni tudi v zimskih športih, tako v smučanju kot v tekih na smučeh. Sodelujejo na številnih meddruštve-nih tekmovanjih. Predvsem upokojenci so navdušeni ba-linarji, kegljavci, strelci in šahisti, ženske pa aktivno sodelujejo pri sekciji ročnih del. Tako so pretekli mesec pripravile modno revijo, na kateri so v sodelovanju z nckatreimi butiki predstavile oblačila za starejše gospe. Svoja ročna dela razstavljajo na mnogih razstavah. Ena najpomembnejših sekcij v društvu pa je sekcija za družabne prireditve, ki pripravlja razne proslave in zabavne prireditve. Tako so imeli tekmovanje v ocenjevanju pirhov, bili so na živo glasbo in plesom. Aktivna sta tudi moški in ženski pevski zbor Lipa. Kot v večini društev pa se tudi Društvo upokojencev Kranj srečuje s problemom pomanjkanja denarja. Kot je povedal član upravnega odbora društva Slavko Kalan, je mestna občina Kranj s prvim aprilom ukinila mesečno dotacijo društvu, češ da ni humanitarna organizacija. "Trenutno se dogovarjamo z občino in poskušamo dokazati, da smo stanovska organizacija, pa vendar tudi humanitarna. Zato pričakujemo, da bomo ta sredstva vendarle dobili," meni Slavko Kalan. Tako se društvo financira večinoma s članarinami, posamezne sekcije pa se sofinancirajo kar s pris- pevki članov. Največji sponzor društva pa je Svet kranjskih sindikatov, saj je večina upokojencev članov tega sindikata. Po besedah Pavla Lužana pa je kljub tako pestri aktivnosti v društvo včlanjena komaj dobra polovica vseh upokojencev. Zato si v društvu želijo, da bi pridobili čimveč novih članov. Nenazadnje imajo člani društva upokojencev številne ugodnosti, saj vsako leto prejmejo informativni bilten in program za celo leto, deležni pa so tudi številnih popustov, tako na izletih, v zdraviliščih, pri vožnji z vlakom, na smučiščih in tudi v nekaterih trgovinah. • Besedilo in slike: Urša Peternel Pavle Lužan: Najaktivnejši člani so tisti med 60. in 70. letom, prevladujejo pa ženske. trgatvi in martinovanju, za pusta pripravijo maškarado, za osamljene pa vsako leto pripravijo tudi silvestrovanje. V prostorih društvene okrepčevalnice pa imajo vsako soboto in nedeljo zabavo z Slavko Kalan: Društvo je nadstrankarsko in med seboj povezuje ljudi različnih prepričanj in spolov. Je izredno delovno in prodorno, v njem se vsak dan kaj dogaja. Čudi pa me politika mestne občine, ki mu je ukinila dotacije, češ da ni humanitarna organizacija. Kaj o društvu menijo nekateri člani? Marija Relja, upokojenka. "Sem navdušena kopalka, zato se najraje udeležujem društvenih kopalnih izletov. V društvo sem se včlanila takoj po upokojitvi in veliko sodelujem. Rada hodim tudi na izlete, posebej v kraje, ki jih še nisem videla. Zelo všeč mi je bilo na Gross-glocknerju, kjer smo bili pred kratkim. Glavno pri vsem tem pa se mi zdi, da se na takih izletih razvedrimo in poveseli-mo tudi starejši." Milan Malovrh, upokojenec "Član društva sem vse od upokojitve pred osmimi leti. Z društvom hodim na izlete v planine, sodelujem pa tudi pri pohodniški sekciji. Nasploh se odločim za izlete v kraje, kjer še nisem bil. Poleg tega smo z drugimi planinci že kar stalna družba in vedno je veselo." Jožica 7,upan, upokojenka: "Ravno v teh dneh odhajam za en teden v Zreče, počitnice pa organizira društvo upokojencev. Sicer se udeležim večine kopalnih izletov, bila sem v Strunja-nu, Portorožu, Izoli, v Dolenjskih Toplicah... Na naših izletih je vedno dobra družba, saj smo upokojenci sicer bolj osamljeni." novo organizacijo pa so naleteli tudi na nekaj težav, saj bodo zaradi dvoizmenskega pouka otroci težje obiskovali popoldanske iz-venšolske aktivnosti. Toda v šoli so prepričani, da bodo te začetne težave skupaj s starši uspešno prebrodili. Begunjska šola sicer stoji v krasnem okolju, v bližini gozdov in polj, ima veliko telovadnico in zunanja športna igrišča. Tudi pot do šole je razmeroma varna, saj otroci iz okoliških vasi lahko pridejo kar čez polje. Za učence iz bolj oddaljenih vasi pa vozi šolski kombi. Na ponedeljkovo jutro je torej pred šolo čakala le skupinica drugošolcev, ostali razredi pa so pouk začeli kasneje. Učiteljica Doris Lapanja je malce zbegane otroke peljala v razred z medvedkom na vratih, ki jim bo eno šolsko leto drugi dom. Učiteljica je najprej predstavila novega sošolca Jana, ki je prišel z Bleda. "Upam, da ga boste imeli radi in se boste spopri-jateljili z njim," je otrokom položila na srce učiteljica, nato pa so mu v pozdrav zapeli pesmico o Pikiju Jakobu. Da pa bi že prvi šolski dan naredili tudi kaj koristnega, so se naučili pesmico o šoli. Ponovili so pravila, kako morajo pravilno prečkati cesto in kako morajo pozdravljati. A dolge počitnice so vendarle pustile svoj pečat in učenci so kar težko zdržali v klopeh. "Učiteljica, zunaj je pa sonce, moramo iti ven!" je poučil učiteljico eden od klepetavih drugošolcev iz zadnje klopi. A učiteljica se ni dala in je kaf uspešno umirila še počitniško razpoložene malčke. Zagrozila pa jim je, da jih bo kaf presedla, če bodo preveč klepetali. Nato pa so čisto pO pravilih izvolili predsednika razreda in na vprašanje, kakšen mora biti predsednik, je ti zadnje klopi priletelo: "Tak kot Ivo Hvalica!" In ko je učiteljica povprašala razred, če bodo radi hodili v šolo, so v en glas zavpili:"Jaaa! Samo j ne tako zgodaj..." Vsaj vsak drugi teden bo ta želja drugo-šolčkov izpolnjena, saj bod<* pouk začenjali šele ob enih' Denis, Samo, Manca, Katja. Marko, Jurij, Rok, Simon. Boštjan in še deset ostalih drugošolčkov je tako uspešno prebrodilo prvi šolski dan-Dan, ki si ga gre zapomniti, saj bo prav gotovo tema kakšnega šolskega spisa... • Bese* dilo in slika: Urša Peternel Slovenski obrtniki na Triglav Zaradi slabega vremena le do Kredarice Rudno polje, 2. septembra - Z zabavnim programom, \ katerem je med drugim nastopil tudi Obrtniški mešani pevsk| zbor Notranjska pod vodstvom Janeza Gostiše, so slovensk* obrtniki v soboto popoldan zaključili že enajsti pohod itf Triglav. Na pot so se odpravili v petek iz Kota, prenočit nekateri na Kredarici, drugi v Stanicevi koči, v soboto pa zaradi slabega vremena niso odločili za pot na vrh. Tokrat se je iz doline Kot proti Triglavu odpravilo rekordno število pohodnikov. Kar več kot stoosemdeset udeležencev iz 36 slovenskih obrtnih zbornic je, tudi tokrat v organizaciji Območne obrtne zbornice Radovljica, skušalo osvojiti vrh Triglava, pa jim je ponagajalo vreme in so se zaradi sneženja, zalede-nelih poti in močnega vetra odloČili, da se na Kredarici obrnejo nazaj, proti dolini. Za varnost pohodnikov je poskrbelo kar dvaindvajset radovljiških gorskih reševalcev, ob koncu pohoda pa je na Rudnem polju udeležence pozdravil tudi predsednik Obrtne zbornice Slovenije, Miha Grah. "Predvsem bi rad poudaril, da vsako takšno druženje obrtnikov zvišuje tudi kvaliteto na gospodarskem področju, v imenu Obrtne zbornice Slovenije se zahvaljujem območni zbornici Radovljic, ki si zato, ker letos že enajstič organizira pohod na Triglav, zasluži izjemno priznanje. Pohod bi moral postati tradicionalen, ne na- zadnje zato, ker smo poten; cialno vsi obrtniki nekakšfl1 "hribolazci". Pri vsem skupa! pa bi bilo morda dobro raz mišljati tudi o tem, da bi tud; ostale območne zbornice f' nančno pomagale pri izvedb' pohoda. " Ena od navdušenih pohod nic je bila tudi Ivica Gluštf podpredsednica Obrtne zbof niče Slovenije: "Pohod f glede na vremenske pogoj* ki so za ta letni čas nenorma) ni, kljub vsemu uspel. Organ' zatorji so svojo vlogo izjemi dobro odigrali. Ob nas je vi čas hodilo dvaindvajset gof* kih reševalcev, ki so nI spodbujali, reševali manjŠ' probleme in uspeh je, da je' težkih pogojih - snežilo je p° poti, drselo, pihal je moča' veter - razlika med prihodof' najbolj iskrih in zadnjih p^ hodnikov le slabi dve uri. H1 koncu še pozdravljam modf1 odločitev organizatorjev, dj nas zaradi izjemno slabi razmer niso spustili na vf' Triglava, in smo se na Kreda* ici obrnili nazaj v dolino." • M.A. Letos že 28. Šuštarska nedelja Po poročne čevlje v Tržič S tem namenom je prišla na sejem milijonta obiskovalka doslej. Domov se je vrnila s kupom daril, nagradili pa so še štiri izbrance. ^žič, 1. do 3. septembra -Vrsta prireditev od petka do gedelje je označila letošnjo Suštarsko nedeljo. V ospredju zanimanja mnogih je bil tudi tokrat semenj. Od vseh naku-povalcev si ga bo najbolj zapomnila Izlačanka Irena Ravnikar, ki so jo organizator- 1i nagradili kot milijonto obiskovalko. Razen s kupljenimi Poročnimi čevlji je domov odšla z nekaj lepimi darili. Tržičani so petkovo svečanost ob odprtju 28. Šuštarske nedelje začeli v mladostnem duhu, saj so številne obiskovalce na tržiški tržnici pope- okrog 1200 ljudi lotilo raznih nalog pri sprejemu gostov od vsepovsod. Predsednik Turistične zveze Slovenije dr. Marijan Rožič je ocenil, da gre za eno pomembnih prireditev v mozaiku tisočerih turističnih dogodkov, tržiški župan Pavel Rupar pa je vsem zaželel dobro počutje v najlepšem mestu v Sloveniji. Morda je zato v Karaokah zapel pesem "Slovenija, od kod lepote tvoje", za pesem "Vse manj je dobrih gostiln" pa naslov menda ne velja za Tržič. Če je sobota minila predvsem v znamenju športnih "Na prvi obisk Šuštarske nedelje sva se s fantom Sta-netom namenila zaradi nakupa mojih poročnih čevljev, ki sva jih tudi našla. Popolno presenečenje pa so lepe nagrade organizatorjev. Vse bo prišlo prav, saj šele opremljava stanovanje. Slika Tržiča bo verjetno visela v dnevni sobi. Spominjala me bo na srečen dogodek, ker doslej še nisem bila nikdar izžrebana za kakšno nagrado," je povedala absolventka pedagoške fakultete Irena Ravnikar iz Izlak, ki se bo kmalu pisala Hriber-šek. Ona je skupaj s fantom odpeljala domov poleg slike Tržiča veliko telečjo kožo, čevlje, darilno košaro in suštarsko luč. Organizatorji so obdarili s čevlji in darilno košaro Janjo Komatar iz Soteske pri Kam- Tokratno Šuštarska nedelja se je začela mladostno. Ijali v svet mode kar otroci. Mladi oziroma novi so bili ^ud» nagrajenci za najbolj "rejene izložbe; letos so si denarne nagrade prislužili *?PT Tržič, Drogerija Šik in Optika Debeljak. Kot je v pozdrav zbranim povedal predsednik Turističnega društva Tržič Lado Srečnik, se je kar tekmovanj, raznih razstav in zabavnih prireditev, je bil za nedeljo značilni tradicionalni Šuštar$ki semenj. Seveda je dalo najti na stojnicah in v trgovinah še vse kaj drugega, kot samo obutev. Pa vendarle je milijonta obiskovalka na dosedanjih prireditvah prišla v Tržič prav po čevlje! Kaj, da ni nobenega bonbona več? V Tržič s starimi, domov pa z novimi čevlji. niku kot 999.990. obiskovalko in Špelo Klemene iz Naklega kot 1.000.010. gostjo. Nagrajena sta bila tudi Andrej Su.ster iz Ljubljane in Janez Košnik iz Kranja, prvi kot 999.995. gost in drugi kot 1.000.005. obiskovalec, oba z električno kosilnico in copati. Seveda se je ob sejmu v nedeljo dogajalo marsikaj. Na ulicah je bilo moč slišati vse od domače pihalne godbe do zvokov perujskih indijancev, videti od modnih revij do nastopov šolanih psov, poskusiti od tržiških bržol do preizkušenih jugo-čevapčičev ter potipati vse od igrač do - ne, to pa sploh ne - lepotic na prvem izboru Miss Šuštarske nedelje. Vse bi se končalo v pisanih barvah ognjemeta nad mestom, če tega ne bi preprečil dež. • S. Saje Četrte prireditve za dan Nakla Nekaj za zabavo in nekaj za žep Petek in sobota za prebivalce Nakla nista minila povsem vsakdanje. Naklo, 1. in 2. septembra Krajevna skupnost Naklo je ■etosnji dan Nakla pripravila v sodelovanju z občino in društvi, ki delujejo v njej. plod njihove prizadevnosti je bila vrsta prireditev, društvene uspehe pa so predstavili tudi na zelo obiskani razstavi v zadružnem domu. Letošnje prireditve je v Petek popoldan napovedal sprevod s konjskimi vpregami po ulicah Nakla. Za dvema konjenikoma in kasačema so štirje vozovi peljali harmonikarje iz Nakla, Pre-doselj in Besnice ter domačine in okoličane v narodnih nošah. V drugačnih, športnih oblačilih so se zbrali kmetje |n obrtniki na nogometnem •grišču, kjer so slednji napovedovali povračilo za lanski Poraz, a je bil tudi tokratni izid 2:1 v korist kmetov. Koliko društev imajo v občini, pa kakšni so njihovi uspehi, si je bilo moč ogledati po odprtju razstave v zadružnem domu. Tam so se predstavili športniki, lovci, kinologi, gasilci, člani turističnega in kulturnega društva, kmečke žene, čebelarji in kmetijska srednja šola. Na ogled so bila tudi likovna dela domačinke Petre Smo-lej. Za še eno kulturno doživetje so poskrbeli plesalci folklorne skupine iz Preddvora. Hladen večer so ogreli z zabavo na vrtni veselici pri Marinškovi gostilni, kjer je menda uspel celo srečelov. V sobotnem jutru so eni preganjali mraz z igranjem tenisa na novih igriščih na Sprevod je napovedal nakelske prireditve Razstava - prikaz društvenih in Polici, drugi pa so se greli ob zvokih Pihalnega orkestra Tržič pred zadružnim domom v Naklem. Ob Glavni ulici so stojnice z raznimi izdelki -največ oblačili in hrano - sprva samevale, potlej pa so začeli prihajati radovedneži in kupci. Posebno pozornost je zbudila vaja gasilskih društev Naklo, Duplje, Žeje-Bistrica in Pod-brezje ter poklicnih gasilcev iz Kranja, ki so gasili domnevni požar v vrtcu Rožle. Na pomoč so prišli tudi domači kinologi Simona, Nataša, Ljubo, Miran in Herman, ki so z reševalnimi psi prikazali veščine iskanja in reševanja ponesrečenih. Drugačno hitrost je pokazalo več kot 30 tekmovalcev na rolerjih, v košarki pa so se popoldan pomerili domačini in kranjski policisti. In zve- kmetijskih dejavnosti. čer še Karaoke z voditeljico Dejo Mušič! "Samo znano zabavno televizijsko oddajo so pripravili drugi, vse ostalo pa smo organizirali sami. Vsako leto je dan Nakla pestrejši in zanimivejši. Le trgovce in obrtnike je težko zainteresirati za sodelovanje na sejmu. Tudi to gre na bolje, saj smo začeli le na dveh stojnicah. Kot izgleda, se bo kombinacija poslovne in zabavne prireditve kar obnesla, zato jo bomo obdržali tudi v prihodnje," je povedal na-kelski župan Ivan Štular ob letošnjih prireditvah. Starejši prebivalec z Glavne ulice, Stane Štefe, je še po-modroval, da so nakupi bolj ženska reč, a njega so bolj zanimali gasilci. Malo hrupa in gneče enkrat na leto pa tudi ne moti! • S. Saje Glasovi izleti za bralke in bralce Vabljeni na Zagrebški velesejem 1. Za Glasov enodnevni izlet z avtobusom na Veliki Klek (Grossglockner) v ponedeljek,18. septembra, je na razpolago še šest prostih sedežev in vse, ki bi si želeli v zadnjem tednu pred iztekom koledarskega poletja brez posebnih naporov ogledati najvišjo avstrijsko goro, prisrično vabimo, da se še danes prijavite za ta"ZADNJI LETOŠNJI GLASOV IZLET NA VELIKI KLEK.Kljub rasti tečaja avstrijskega šilinga so cene izleta nespremenjene: 3.300 tolarjev na osebo; za naročnike Gorenjskega glasa (in družinske člane) le 2.900 tolarjev in za naročnike s plačano celoletno naročnino zgolj 2.600 tolarjev. Strošek izleta boste udeleženke in udeleženci plačali na izletu. 2. Za bralke in bralce Gorenjskega glasa v sodelovanju z upravo Zagrebškega velesejma organiziramo enodnevni avtobusni izlet v Zagreb v soboto, 16. septembra. Bistveni del -programa izleta bo ogled velesejma v Zagrebu. Cene: 2.500 tolarjev na osebo; za naročnike Gorenjskega glasa le 2.100 tolarjev. Za vse naročnike s plačano letošnjo celoletno naročnino je cena 1.900 tolarjev. Prisrčno vabljeni - z Gorenjskim glasom Vam (tudi na izletu) ne bo dolgčas! Informacije in prijave: Gorenjski glas, telefon 064/ 223 - 111 ali 064/ 223 - 444 /lahko tudi osebno v malooglasni službi Gorenjskega glasa v Zoisov 1 v Kranju/. Minulo, prvo septembrsko soboto, smo pripravili zadnji letošnji Glasov izlet na avstrijsko Koroško. Bilo nas je za krepko poltretjo stotnijo, pred Mestno hišo v Celovec smo se pripeljali s petimi avtobusi in v Minimundusu je bilo premalo prostora, da bi se vsi hkrati lahko fotografirali. V imenu Mesta Celovec je udeleženke in udeležence Glasovega izleta sprejel dr. Dicter Jandl, celovški mestni svetnik za turizem. V skladu s štiriletno tradicijo tovrstnih Glasovih izletov je mesto Celovec nagradilo najmlajšo udeleženko izleta Nives Koblar z Javorniškega Rovta pri Jesenicah (ki še ni stara 5 let), ki ji je dr. Jandl podaril velikega plišastega zmaja Lindwurma, in najstarejšo udeleženko Unco Avsec iz Tržiča (ki ji do 90. rojstnega dneva manjka še cela tri leta), ki je prejela ročno uro s celovškim grbom. Glasovci smo si na izletu ogledali Minimundus, Otok (Maria VVocrth) na Vrbskem jezeru in seveda koroško prestolnico Celovec, s pomočjo glasbenikov Tria Janeza Fabjana pa tudi zaplesali "na odprti sceni". POKROVITELJ IZLETOV GLASA V CELOVEC KOMPAS MEJNI TURISTIČNI SERVIS DD LJUBLJANA POSLOVNA ENOTA LJUBELJ Tel.: 53-211, 53-550 • HOTEL in GOSTINSTVO MEJNI TURISTIČNI SERVIS • DUTY FREE • ŽIČNICE ZELENICA KULTURA UREJA: LEA MENCINGER KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Prešernove hiše je na ogled razstava Trije kranjski vodnjaki. V Mali galeriji Mestne hiše razstavljajo člani Likovnega društva Kranj. V avli Občine Kranj je na ogled prodajna razstava Slikarji za Prešernovo mesto. JESENICE - V razstavnem salonu Dolik je na ogled razstava jedkanic akad slikarje Milana Batista. V bistroju Želva razstavlja barvne in črnobele fotografije Nada Jensterle. V pizzeriji Ajdna v Žirovnici razstavlja kolaže Milena Rupar. V pizzeriji Bistrica v Mojstrani je razstava fotografij letošnje jeseniške odprave na Aconcaguo. KRANJSKA GORA - V Liznjekovi hiši je na ogled razstava izdelkov domače obrti z naslovom Iz domačih korenin..Podaljšano do 24. septembra. MOJSTRANA - V razstavnem prostoru Triglavske muzejske zbirke je na ogled razstava slik udeležencev XVI. planinske slikarske kolonije Vrata '95. DOSLOVCE - Finžgarjeva rojstna hiša je s 4. septembrom odprta od ponedeljka do petka od 8.30 ure do 16. ure ter v nedeljah od 11.30 do 16.00. Sobote zaprto. RADOVLJICA - V Šivčevi hiši je na ogled razstava slik in risb akad. slikarja Janeza Založnika. BLED - V gostišču Okarina razstavlja akad. slikarka Anka Hribar Košmerl. RUDNO POLJE - V prostorih učnega centra Slovenske vojske so v Triglavski likovni galeriji predstavljene plastike in slike nastale na likovnih taborih na Pokljuki. ŠKOFJA LOKA - V galeriji Fara je na ogled razstava kipov Franca Tavčarja . Stalne zbirke Loškega muzeja so na ogled vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure. V okroglem stolpu je odprta razstava Zapuščina iz Gorenje vasi, fotografije iz albuma Jožeta Kalana in predmeti iz arhiva Jožeta Demšarja. V mini galeriji Občine Šk. Loka razstavlja Eduard Marušič izrazno Fotografijo z naslovom "utrinki istrskega kamna". TRŽIČ - V galeriji Kurnikove hiše je na ogled razstava mojstrov domače obrti, Jerneja in Mateja Kosmača Svetloba je znanje. V Paviljonu NOB je odprta razstava dela galerije Samorastniki v Trebnjem.V Vili Bistrica je na ogled razstava del akad. kiparja Draga Tršarja. PONOVNO GROBLJE Groblje, 5. septembra - Baročna cerkvica v Grobljah spet odpira svoja vrata. Danes zvečer, v torek, ob 20. uri, bo tam nastopil David Campbell, klarinetist, ki sodi v vrh britanskih klarinetistov kot koncertni solist in komorni glasbenik. Nastopal je s številnimi vodilnimi orkestri, godalnimi kvarteti in svojo komorno skupino po vsem svetu, zanj so skladatelji napisali številne skladbe. Za njim bo danes nastopil še Danubius Quartet. Godalni kvartet deluje od leta 1983 in redno nastopa po centralni in vzhodni evropi. Na današnjem koncertu pa bodo obiskovalci lahko poslušali dela Beethovna, Mozarta, Povversa, Harvevja in Webra. • M.A. Postanite in ostanite abonent PQ Kranj Uprizoritve v abonmaju: Ray Cooney: TO IMAMO V DRUŽINI (PG Kranj) Harold Pinter: PREVARA (PG Kranj) Eugene lonesco: PLEŠASTA PEVKA in DELIRIJ V DVOJE (PDG Nova Gorica) Andrej Hieng: IZGUBLJENI SIN (PG Kranj) Tone Partljič: ŠTAJERC V LJUBLJANI (MGL Ljubljana) Vpisovanje abonmajev bo potekalo v avli Prešernovega gledališča (vhod z C/lavnega trga), - za dosedanje abonente od včeraj, 4. septembra, do sobote, 9. septembra • za nove abonente od 11. do 16. septembra vsak dan od 10. do 12. in od 15. do 18. ure (ob sobotah samo dopoldne). V tržiškem muzeju so dopolnili čevljarsko zbirko EN SUSTAR JE PRIŠEL. • t Tržič, 3. septembra - V času Šuštarske nedelje so soi obiskovalci tržiškega muzeja lahko prvič ogledali dopolnilo čevljarske zbirke: na ogled so postavili čevljarja, ki "gre v štero". V štero, torej po obrtniških delih na domu naročnika, največ po kmečkih domovih, so hodili čevljarji, krojači, šivilje, mizarji in drugi. Kmetje so vabili obrtnike v hišo predvsem v zimskem času, ko zunaj, na polju, ni bilo posebnega dela. Vabili so jih tudi ob posebnih priložnostih, kot na primer ob poroki, za izdelovanje bale. Kot razlaga kustosinja muzeja, Mateja Gašpirc, je bilo v času cehovstva take vrste delo preganjano s strani v cehe povezanih obrtnikov različnih strok, ki so domo-vali v mestih in trgih. Po ukinitvi cehov v letu 1859 pa so tovrstni način dela legalizirali in vsaj do prve svetovne vojne, verjetno pa tudi še po njej, je bila v naših krajih navada, da so kmetije povabili "Šuštarja " na dom. Kmetje so namreč imeli doma usnje iz kož domačih živali, ki so ga pred tem dali ustrojiti, in to usnje so nato uporabili za zgornje dele čevlja, delno tudi za podplate. Čevljarji so prihajali v štero jeseni ali pred pustom, ki v trgu ali mestu, kjer so imeli svoje delavnice, ni bilo veliko naročil. V štero so hodili sami, včasih pa so s seboj vzeli še pomočnika ali vajenca. Popravljali so stare čevlje in izdelovali nove. Delo je potekalo od ranega jutra do večera, pozimi do osme zvečer. Kot delovni prostor je navadno služil čevljarju kar kot "hiše", njegov prihod pa je razveselil ne le naročnike, temveč tudi domačo otročad in posle. Zlasti ob večerih, piše Mateja Gašpirc, ko so gospodar in posli posedli okrog peči, so se razvili živahni pogovori. "Hišo" so napolnile najrazličnejše pripovedi, hudomušne prigode in prenekatera novica. Tudi hrana je bila tačas boljša kot ponavadi. Podeželska moda je zahtevala, da ženski čevlji pri hoji škripljejo. Še posebej som morali čevljarji paziti na to pri izdelovanju čevljev za nevesto, ko sta morala oba čevlja enako škripati. Dr. Janez Bogataj govori celo o tem, da je morala tista, ki je želela bolj škripajoče čevlje, dati čevljarju posebno nagrado. * M.A., fotografija: Stojan Saje V svetu pisane besede PREMALO NOVIH KNJIG Na sprehodu po gorenjskih knjižnicah smo se tokrat ustavili še v tržiški, radovljiški in jeseniški, kjer se že pripravljajo na novo šolsko leto in povečan obisk šolarjev. S prvim septembrom pa je v vseh gorenjskih knjižnicah začel veljati spet normalen urnik, kije zamenjal skrajšanega počitniškega. V tržiški knjižnici je izposoja v letošnjem letu nekoliko manjša kot lani, saj zaradi pomanjkanja denarja v knjižnici ne morejo kupovati vseh knjig, ki bi jih želeli. Tako na police pride premalo novosti, po katerih največ sprašujejo bralci. Kljub temu so z obiskom kar zadovoljni, saj jih dnevno obišče nekaj čez sto ljubiteljev branja. Vsak dan izposodijo povprečno 335 enot, od tega 22 odstotkov strokovne literature, 70 odstotkov leposlovja, šest odstotkov periodike in dva odstotka neknjižnega gradiva. Otroci najraje posegajo po zbirki Pet prijateljev, na drugem mestu so Skrivnosti, sledijo Solzice, Muca Copatarica, Nedeljka, dela Bogdana Novaka, Asterix... Pri čtivu za odrasle so največ izposojani romani Danielle Steel, Victorie Holt in Agathe Christie. Bralci sprašujejo zlasti po novejših knjigah omenjenih avtoric. Preko poletja pa so bile v tržiški knjižnici veliko izposojene tudi žepne izdaje knjig, nastalih po filmskih scenarijih, kot so Firma, Razkritje in Klient. Veliko bralcev je bralo knjige iz zbirke Oddih, nekaj pa jih je poseglo tudi po zahtevnejši zbirki Enaindvajseto stoletje. V tržiški knjižnici so še povedali, da je bilo pri njih poleti zelo živahno, saj so pripravili počitniške delavnice za otroke. Bile so brezplačne in vsak dan se jih je udeležilo od dvajset do tudi petdeset otrok. V radovljiški knjižnici je Rezka Subic Pleničar povedala, da največ knjig izposodijo v januarju in februarju ter juliju in avgustu. Med šolskim letom jih obiskujejo zlasti tisti mladi bralci, ki morajo brati za šolo. Med počitnicami pa prevladujejo bralci, ki berejo za prosti čas in sprostitev. Tako imajo dnevno od sto do 150 obiskovalcev, izposodijo pa okrog štiristo knjig ter drugege gradiva, kot so CD plošče, kasete, v blejski enoti pa tudi video kasete. Glede konkretnih naslovov najbolj branih knjig je Rezka Šubic Pleničar povedala, da so taki seznami relativni in da knjižničarji neradi izdajajo tovrstne podatke, tudi zaradi "slabe reklame". Kljub temu smo izvedeli, da Radovljičani najraje berejo vse aktualne novosti. V občinski knjižnici na Jesenicah - kot v večini gorenjskih knjižnic - bralci najraje posegajo po lahkotnejših romanih avtorjev Konsalika, Steelove in Holtove. Radi pa imajo tudi novejšo politično literaturo, zlasti slovensko. Zanimajo jih tudi posamezna strokovna dela. Dnevno se sprehodi med policami jeseniške knjižnice okrog 150 obiskovalcev. • U .P. NAGRADE ZA KNJIŽNI KVIZ Tržič, 5. septembra - Tržiški knjižničarji pripravljajo v sodelovanju s Tržiškim muzejem zaključno prireditev ob letošnjem mednarodnem knjižnem kvizu. V kvizu sodelujejo otroci desetih evropskih držav, slovensko akcijo pa je letos že četrtič organizirala Pionirska knjižnica iz Ljubljane. V letu varstva narave so kviz naslovili Zemlja je naš dom. Rešitve tržiških otrok je zbrala Knjižnica dr. Toneta Pretnarja, ki bo ob koncu izbrala letošnje nagrajence. Da bo prireditev v četrtek, 7. septembra 1995, ob 18. un v paviljonu NOB bolj praznična, bodo na obisku delavci Dolenjskega muzeja in lutkovna skupina iz Novega mesta. Gostje bodo v sliki in besedi predstavili ustvarjalno delo Mikija Mustra. Razstava stripa in risanega filma avtorja znanih likov Trdonje, Lakotnika, Zvitorepca ter drugih bo v Tržiču na ogled do 19. septembra. • S. Saje V razstavnem salonu Dolik JEDKALNICE MILANA BATISTE Jesenice - V salonu Dolik na Jesenicah se z retrospektivo grafik predstavlja akademski slikar Milan Batista iz Kranja. Po gorenjskih likovnih razstaviščih se iz meseca v mesec dogaja množica razstav, v kateri marsikdaj lahko celo spregledamo skrbno pripravljeno razstavo, ki je resnično vredna vse pozornosti. Medlem ko nekaj mlajših likovnikov skorajda tekmuje v nizanju takšnih ali drugačnih "razstav", prirejenih tudi v salonih pohištva, barih in drugih neprimernih prostorih, za pripadnike starejše generacije likovnih umetnikov praviloma velja, da skrbno izbirajo in snujejo svoje predstavitve oziroma razstavljajo samo, če imajo kaj povedati in le takrat (in zato tudi utemeljeno!) posežejo po priznanjih, drugače pa se posvečajo temu, za kar so sploh poklicani - namreč svojemu umetniškemu poslanstvu. Da retrospektivna razstava Milana Batiste, ki se je maja letos s svojimi grafikami in risbami predstavil v Mestni hiši v Kranju, ni minila brez pomembnih odmevov, dokazuje tudi povabilo za razstavljanje v jeseniškem Doliku. Za jeseniško razstavo je umetnik izbral tri grafične cikluse: "Tokovi časa", "Evropa" in "Harlekin in lutka" - pravzaprav je majhen del vsega, kar že desetletja dolgo nastaja v njegovem ateljeju. Milan Batista je namreč na domače likovno prizorišče stopil na začetku petdesetih let. Deloval je kot grafik, slikar, kulturni delavec, prizadevni likovni pedagog, se posvečal tudi poeziji in še kaj bi se našlo. Raznovrstnim področjem, ki jim umetnik namenja svojo pozornost, povsem ustreza ta pestrost vsebine njegovih grafik in risb in raznolikost likovnih tehnik, po katerih posega, zato ob misli na likovno delo Milana Batiste mnogokrat najprej pomislimo na slikarjevo nemirno ustvarjalno naravo, ki ga znova in znova vodi v številne likovne cikluse. Do danes jih je nastalo 39, toda potrebno je poudariti, da ti še malo ne zaobjemajo vsega, kar je ustvaril. Na razstavi na Jesenicah torej lahko vidimo tri cikluse, ki so izdelani v grafični tehniki jedkalnice. Pri ciklusu "Tokovi časa" (1988 - 1993) je Milana Batisto vodila misel o prepletenosti in minljivosti vseh stvari. Še bolj smiselno sta zasnovana ciklusa "Harlekin in lutka" (1985 - 1995), pri katerem je umetnik poleg ženskega akta Evrope nanizal vrsto spremljajočih motivov: stare spomenike, ure, črke in druge pomnike in znanilce civilizacije, ki zopet potrjujeta umetnikovo nagnjenost k iskanju ustreznih likovnih odrazov lastnih (filozofskih) razmišljanj. O jedkalnicah je v katalogu razstave likovni kritik Andrej Pavlovec zapisal, da "je pri grafikah Milana Batiste potrebno izredno potrpežljivo branje vseh tistih skoraj obrobnih fines, ki napolnjujejo prostor grafičnega lista, kajti prav tam se skriva vsa pripovednikova zakladnica sporočil in opozoril, ki delujejo kot pripovedna konotacija in so hkrati prava likovna draž celotnega grafičnega lista. Ta dražljivost je Batistova posebnost, posebnost gradnje mostu med današnjim umetnostnim trenutkom do mojstrstva renesančnih ustvarjalcev, ki so prav tako potrpežljivo jedkali svoje plošče, kot jih mojstruje naš avtor. Poln je presenečenj in največje presenečenje je kvaliteta njegove risbe in mojstrski odtisi vse do nežno izginjajočih črt do polne in močno odtisnjene gravure". • Damir Globočnik GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK Agencija ne dovoli prenosa Starega vrha na občino Usoda Starega vrha še naprej negotova Kmetje na Starem vrhu se ponovno sprašujejo, bodo žičničarji spoštovali pogodbo aU ne Škofja Loka, 1. septembra - Agencija za privatizacijo je škofjeloški občini in podjetju Sport in rekreacija pred kratkim sporočila, da smučarskega središča na Starem vrhu ne morejo prenesti na občino (po zakonu o javnih gospodarskih službah), temveč se lahko olastnini le po zakonu o lastninjenju podjetij. Ker se spori med zicnicarji in kmeti na Starem vrhu vlečejo že nekaj let, se je nemudoma odvilo nekaj sestankov in zaenkrat vse kaze, da bodo odgovorni spoštovali pogodbo, po kateri naj bi Stan vrh pripadal občini, smučišče na Soriški planini pa naj bi v podjetju Šport in rekreacija olastninili po zakonu o lastninjenju podjetij. Smučišče na Starem vrhu v zadnjih letih ne pestijo le slabe zime, temveč tudi spori med kmeti in žičničarji, ki nikakor ne morejo več najti skupnega jezika. Kjer ni soglasja, seveda ni razvoja in smučišče životari. Pred vrati je nova smučarska sezona, drugod pripravljajo novosti, na Starem vrhu pa ugibajo, čigave bodo žičniške naprave. Ločitev Starega vrha in Soriške planine Tik pred koncem lanskega leta so se vendarle dogovorili in tedanji predsednik škofjeloškega izvršnega sveta Vin-cencij Demšar in direktor podjetja Šport in rekreacija Niko Rant sta podpisala pogodbo, po kateri naj bi po zakonu o javnih gospodarskih službah smučarske naprave na Starem vrhu prenesli na obči-no»- v podjetju pa naj bi lastninili smučarske naprave °a Soriški planini. Vendar starovrške privatizacijske zgodbe s tem še ni konec. Agencija za privatizacijo je namreč pred kratkim odločila, da Starega vrha ni moč prenesti na občino, in da torej ne morejo po zakonu o javnih gospodarskih službah ugotoviti deleža, ki pripada Škofjeloški župan Igor Draksler je dejal, da je po zadnjih sestankih večji optimist, kot je bit po prejemu odločbe agencije za privatizacijo, saj so župani dobili zagotovilo direktorja podjetja Šport in rekreacija o spoštovanju dosedanjega koncepta. Smučišče na Starem vrhu sicer na občino ne bodo mogli prenesti po zakonu o javnih gospodarskih službah, vendar pa to lahko napravijo prek sklada za razvoj kot prenos poslovno nepotrebnih sredstev. Drugačna rešitev pravzaprav sploh ni možna, saj so kmetje in žičničarji na Starem vrhu tako sprti, da pride v poštev le ločitev Starega vrha in Soriške planine, slednjo naj bi nato olastninili znotraj podjetja, v Železnikih pa bodo lahko imeli vpliv prek zemljišč na smučišču. občini, temveč morajo v podjetju Šport in rekreacija program lastninjenja pripraviti po zakonu o podjetjih, zaradi so se med prvimi začeli ukvarjati s kmečkim turizmom. Hišo so zdaj dozidali, pri tem ohranili njeno staro podobo in tako imajo že štirideset ležišč. Zategadelj je razumljivo, da so Zgajnarjevi življenjsko zainteresirani za razvoj smučišča na Starem vrhu in podobno kot drugi kmetje, ki se na Starem vrhu ukvajajo s turizmom (skupaj imajo 140 turističnih ležišč), želijo imeti pomembno besedo na smučišču. Navsezadnje tudi zato, ker so zemljišča pod žičnicami njihova. Rešitev o prenosu žičnic na Starem vrhu na občino je bila kmetom pogodu, saj so v tem videli možnost, da smučišče dobi novega gospodarja, ki naj bi delal v tesni povezavi z domačini. Odločitev agencije, da prenos ni možen, jih je zato razočarala in ponovno vzbudila stara ugibanja, kakšna bo usoda Starega vrha. Sprašujejo se, bo spoštovana pogodba, jo je direktor podjetja Šport in rekreacija Niko Rant podpisal s figo v žepu, kakšni interesi se skrivajo za odločitvijo agencije itd. "Sklep agencije nas je presenetil, saj niso upoštevali pogodbe, ne vseh vlaganj občine v smučišče na Starem vrhu. Občina je leta 1970 od postavitvi smučišča sama pripravila pogodbe z domačini, Alpetour je kasneje nanjo prenesel vsa sredstva, s pravicami in obveznostmi vred, občina je nato prek telesno-kulturne skupnosti financirala smučišče, tudi dejavnost ne samo investicije. Kolikor mi je znano, je občina iz proračuna 30- do 80-odstotno financirala dejavnost kasneje ustanovljenega podjetja Šport sprašujemo, zakaj prenos na občino ni možen, kakšni razlogi so v ozadju," pravi Matej Demšar. "Zaskrbljeni smo tudi zato, ker smo kmetje pred dvema letoma s hipotekami na kmetije podpisali garancije za posojilo v višini 65 tisoč mark, ki ga je najelo podjetje pri kmetijski zadrugi, posojilo pa je bilo deloma nenamensko porabljeno. V poslovanje podjetja nimamo vpogleda niti kot hipotekarji, zato nas skrbi, da se stvari ne bi zasukale tako, da bi morali odplačati to posojilo," nadaljuje Demšar. igave bodo smučarske naprave na Starem vrhu? Direktor podjetja Šport in rekreacija Niko Rant je povedal, da smučišča Stari vrh ne bodo mogli Prenesti po zakonu o javnih gospodarskih službah, naprave pa lahko prenesejo na občino kot poslovno nepotrebna sredstva, neposredno ali posredno Pf*k sklada za razvoj, rešitve oziroma pogodbo °odo dorekli v kratkem. Ostajajo torej pri dosedanjem konceptu, po katerem bodo v podjetju °!astnili smučišče na Soriški planini, smučišče na starem vrhu pa bodo prenesli na občino. zamude pa je odločanje tako ali tako že prešlo na agencijo. Pristavili pa so, da lahko nadaljujejo z dogovori o brezplačnem prenosu poslovno nepotrebnih sredstev. In v tem zadnjem stavku naj bi se skrival odgovor, da bodo stvari vendarle speljane tako, kot so se v Škofji Loki po mukotrpnih pogajanjih uspeli dogovoriti tik pred koncem lanskega leta in o tem podpisali pogodbo. Odločitev agencije je ponovno sprožila stara ugibanja Kmete na Starem vrhu običajno zastopa Matej Demšar, Žgajnar po domače, kjer in rekreacija. Še letos je občina prispevala sredstva, mislim, da približno milijon tolarjev. Upravičeno se zato Koliko so vredne smučarske naprave na Starem vrhu? V pogodbi, ki so jo podpisali tik pred koncem lanskega leta, je zapisano, da so bile konec leta 1992 knjigovodsko vredne dobrih 37 milijonov tolarjev, kar je bilo tedaj približno 600 tisoč mark. Zdaj je vrednost ocenjena na dobrih 20 milijonov tolarjev, torej le na približno 250 tisoč mark Krajevna skupnost Javorje ie pred kratkim naročita izdelavo cenitve odškodnine za uporabo zemljišč za Žičnice na Starem vrhu. Cenilec je izdelal podrobno oceno, po kateri odškodnina za obnovo gozdnega sestoja znaša 239 tolarjev na površinski meter, za trajno služnost kmetijskih površin 113,50 tolarjev za površinski meter, odškodnin pod nosilnimi vrvmi 138,90 tolarjev za površinski meter, služnost in uporaba zemljišč za stebre pa je odvisna od števila stebrov. Če bi torej morali žičničarji plačevati pravo odškodnino oziroma uporabnino, bi bila kar velika in ne zgolj simbolična kot doslej, še to pa je plačevala občina. Ker se je v zadnjih letih pri nas odnos do lastnine spremenit, tudi na drugih slovenskih smučiščih lastniki že zahtevajo ustreznejšo odškodnino. Tako jo že nekaj let plačujejo v Kranjski Gori, na Kobli so lastniki zahtevali 4 tisoč šilingov letne odškodnine na hektar, vendar so jo kasneje znižali itd. Prenova poštnega poslopja v Tržiču Posodobitve v korist uporabnikov Za stranke bo najpomembnejša pridobitev večje število okenc za poštno in denarno poslovanje, manj čakanja pa bo tudi na telefonske klice. Tržič, 5. septembra - Čez dober mesec dni bo končana prenova pošte v Tržiču, ki se je začela že avgusta. Medtem ko so pred leti poskrbeli za modernizacijo telekomunikacijskega omrežja, je sedaj na vrsti posodobitev poslovanja s strankami pri pisemskih pošiljkah in denarnih storitvah. Kvalitetnejše odvijanje prometa je eden od ciljev tudi v drugih naložbah za posodobitev poštnih objektov na Gorenjskem, je povedal Miran Čehovin iz poslovne enote Kranj Poste Slovenije. Kmetje lahko zaprejo smučarske proge "Podjetje Šport in rekreacija se na Starem vrhu ni izkazalo kot dober gospodar, deluje povsem mimo domačinov, kar je privedlo do tega, da smučišče na Starem vrhu propada. Uspešno lahko deluje le v tesni povezavi z domačini, če ne bo tako, bomo onemogočili njegovo nadaljnje delovanje, kar bi bil seveda skrajni ukrep, saj smo domačini zainteresirani, da smučišče dobro posluje in se razvija," pravi Demšar. Kmetje so namreč lastniki zemljišč pod smučarskimi napravami, glede uporabnine pa stvari niso urejene. V preteklih letih so prejemali le odškodnino za poškodbe na zemljiščih in za posek drevja. Tik pred novim letom je občina nakazala 150 tisoč tolarjev kot akontacijo letne odškodnine za 25 hektarov zemljišč na celotnem smučišču. Uporabnina bi bila seveda bistveno višja, vendar pa kmetje doslej z njo niso grozili, vsekakor pa bi bilo to pomembno orožje, če bi se spor še zaostril. • M. Volčjak Zunanjost tržiške pošte se no bo veliko spremenila, več novosti pa bo v šalterski dvorani. • Foto: S. Saje Delo v tržiški pošti začasno poteka v kletnih prostorih, kjer niti delavcem niti strankam ni preveč udobno. Povsem drugače pa bo čez dober mesec dni, saj 9. oktobra 1995 predvidevajo odprtje prenovljenega poštnega urada. Zastarela tehnologija v njem je bila namreč velika ovira za kvalitetno odvijanje poštnega prometa, zato bodo prostori doživeli med adaptacijo kar nekaj sprememb. Od začetka avgusta potekajo dela pri prenovi tlakov in instalacij v šalterski dvorani. Tam bodo uredili namesto dosedanjih treh kar pet okenc za poslovanje s strankami. Število telefonskih govorilnic bodo od dveh povečali na štiri, popolnoma prenovljeni pa bodo tudi prostori za pismonoše in razvrščanje pošiljk. "V šalterski dvorani in prostorih za pismonoše bo v celoti zamenjana zastarela oprema. Uvajanje avtomatizacije in računalniško podprtih sistemov v poslovanje namreč zagotavlja po eni strani humanizacijo delovnih procesov, po drugi strani pa izboljšanje kvalitete dela. Povečale se bodo predvsem možnosti za denarno poslovanje na sodobnih terminalih, povečal se bo obseg poštnih storitev in manj bo čakanja na telefone. Le sodobne tehnološke in tehnične rešitve lahko povečajo produktivnost in ekonomičnost poslovanja. Eden naših pomembnih ciljev je kvaliteta odvijanja prometa, zato bomo v prihodnjem letu uvedli univerzalno šaltrsko poslovanje. To pomeni, da bo pri vsakem okencu lahko stranka opravila katerokoli storitev. Seveda pa ob modernizaciji poštne stavbe v Tržiču niso končane posodobitve v tržiški občini. Če je pošta v Bistrici dokaj urejena, pa to ne velja za pošto v Križah. Tam bomo uredili vsaj parkirišče ob sedanji stavbi, ob sodelovanju s krajevno skupnostjo pa bomo iskali tudi primernejše prostore za pošto," je povedal direktor poslovne enote Kranj Miran Čehovin. Prenova pošte v Tržiču ni edina naložba v posodobitve poštnih objektov na Gorenjskem. Popravljajo namreč tudi stavbi na Blejski Dobravi in v Mojstrani. V kranjskogorski občini bo kmalu odprto še gradbišče v Gozd Martuljku, kjer bodo postavili novo zgradbo. • Stojan Saje Kratkoročna posojila z devizno klavzulo V SKB banki nudimo občanom in obrtnikom kratkoročna gotovinska posojila. • Letna obrestna mera: - če sodelujete z banko: D + 11 % - če ne sodelujete z banko: D + 12 % • Rok vračila: do 1 leta. Podrobnejše informacije dobite v vseh enotah SKB banke in na Zelenem telefonu: 080 15 15. $0 SKB BANKAM, POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK 4+ NA ŠTIRIH KOLESIH TEST: PEUGEOT 106 XN 1.1 TANGO DAME VOLIJO Moška nečimrnost se pogosto zmrdujc nad majhnimi avtomobili. Predstavnice nežnejšega spola se nad malčki na štirih kolesih skoraj običajno navdušujejo, spustijo od sebe kakšen vzdih in si jeklenega konjička skoraj dovolijo primerjati s hišnim štirinožnim prijateljem. In med tiste, ki se jim godi tako, spada tudi peugeot 106. Po svoji zasnovi sega še za pol razreda nižje od peugeota 205, ki je bil v razredu majhnih avtomobilov dolgo let zaščitnik francoske levje znamke. Še malo manjšega levčka so pri Peugeotu naredili zato, da bi še bolj povečal povpraševanje po majhnih mestnih avtomobilih in to jim je tudi uspelo. Peugeota 106 je v dolžino za vsega ',j6 metra, oblikovno pa je prv model oblikovan po novem Peugeotovem receptu. Karosenjske linije krasi navidezna amirjenost, dovolj očiten je logotip na maski hladilnika in povsem na novo je oblikovan zadek, : lučmi, ki so zaščitni znak rudi drugih Peugeotov. Peugeot 106 sodi med tiste avtomobile, za katere velja, da so znotraj skoraj večji kot zunaj. Po odpiranju bočnih vrat pri trivratni karoserijski različici, ki imajo precej nerodno kljuko, se v najmanjšem peugeotu zlahka vozijo štirje potniki, spredaj tudi takšni, ki imajo kakšen centimeter nad povprečnimi merami. Oba sedeža sta za ta razred avtomobila zelo solidna, zadnja klop pa je postavljena tako, da se nekoliko višji potniki z glavo ne zadevajo v strop. Prtljažni prostor z 215 litri osnovnega uporabnega prostora in 528 litri pri podrti zadnji klopi, niti ni tako majhen, bolj moti njegova površna obdelava in slaba obloženost. Testni avtomobil je namreč imel oznako XN tango, kar je oznaka za osnovni paket opreme, z nekaj dodatki. Peugeot 106: ljubljenček voznic. dinske konzole, od instrumentov pa merilnik vrtljajev (namesto njega so namestili veliko analogno uro) in merilnik temperature hladilne tekočine. V paketu osnovne opreme tudi ni zaprtega predala za odlaganje drobnarij, vendar pa je zanje na voljo polica in pod armaturno ploščo in predlniki na notranjih oblogah vrat. CENA do registracije: 1.500.000 SIT (Avtohiša Claas, Ljubljana) zagotovilo, da se ta peugeot ne ustraši tudi nekaj daljše poti. Ob vsem tem je ta levček povsem krotek tudi pri legi na cesti, pika na i pa je njgeova bencinska skromnost, na testu izmerjena na 6,6 litra neosvin-čenega bencina na 100 prevoženih kilometrov. Prijetna oblika in lahkotnost vožnje sta res tisto, kar imajo pri avtomobilih najraje voznice. Peugeot 106 pa je s svojo pojavo igrivega levčka zapeljal tudi že marsikaterega voznika. +oblika ^prostornost glede na velikost ^-ekonomičnosti -zunanje odpiralne kljuke -skromna serijska oprema -obdelava prtljažnega prostora Notranjost: skromna, toda uporabna. * Temu primerno je opremljen tudi voznikov delovni prostor. Sicer dovolj solidno oblikovani, urejeni in pregledni armaturni plošči manjka podaljšek sre- Osnovni 1124 kubični štirivaljni motor daje od sebe dosti več, kot bi se dalo pričakovati. To je znan in preizkušen agregat, ki ga uporabljajo tudi pri Citroenu za model AX. Motor s klasično dvoventilsko tehniko na valj in enotočkovnim vbrizgom goriva vžiga brezpogojno, pri hladnem delovanju je nemiren, potem pa krotek in po potrebi tudi živahen. Zato je z nekoliko aktivnejšim pretikan-jem pospeševanje s tem vsega 780 kilogramov težkim avtomobilom lahko pravo zadovoljstvo, končna hitrost več kot 165 kilometrov na uro pa mu tudi ni v sramoto, to pa je že tudi TEHNIČNI PODATKI: vozilo: kombilimuzina, 3 vrata, 5 sedežev. Motor: štirivaljni, štiritaktni, vrstni, nameščen spredaj prečno, poganja prednji kolesi, 1124 ccm, 44 KW/ 60 KM. Mere: d.3560 mm, Š.1580 mm, v. 1370 mm, medosna razdalja 2390 mm, prostornina prtljažnika 215/ 528 I. Najvišja hitrost: 165 km/h (tovarna), 169 km/h (test), pospešek od 0 do 100 km/h 13,7 s, poraba goriva po ECE: 5,11 6,71 7,4 I neosvin-čenega 95 o/rt. bencina na 100 km. Poraba na testu: 6,61. • M. Gregorič, slike Lea Jeras OHRANIMO MIHOV NA$M|H! Zavarovalnioa Triglav, Kor JI zaupajo »t»r«vl Tudi letos poteka po osnovnih šolah, vrtcih, srednjih in visokih šolah akcija za zavarovanje predšolskih in osnovnošolskih otrok ter dijakov srednjih šol in študentov. Ustrezno gradivo je na vpogled v šolah, kakor tudi na naših predstavništvih. Zavarovanje lahko sklenete tudi v Zavarovalnici Triglav v Kranju in na Jesenicah ter pri naših zastopnikih. Prijave zbiramo do 15. 9. 1995, nudimo tudi možnost odloženega plačila do 13.10.1995. Pokličite za dodatne informacije. MEŠETAR Cene mleka in živina so "stare" deset mesecev Ko se je v začetku lanskega novembra zvišala odkupna cena mleka in živine, so dobri poznavalci razmer v kmetijstvu napovedovali, da bodo cene zanesljivo zdržale do novega leta, verjetno pa še precej dlje. Napovedi se uresničujejo, saj se cena mleka in živine ni spremenila že polnih deset mesecev. To pomeni da bodo rejci septembra oddano mleko dobili plačano po enaki ceni kot doslej. Ob tem, da je vrednost tolščobne enote 9,5694 tolarja, je izhodiščna cena za liter mleka s 3,6 odstotka tolšče 34,45 tolarja. K tej ceni je treba prišteti še morebitne dodatke za higiensko kakovost, za delež tolšče, beljakovin in (v kranjski Mlekarni) tudi za koncentracijo prireje in odkupa mleka; velja pa tudi obratno ; odštevanje odbitkov od izhodiščne cene. Podatek o izhodiščni ceni pove bolj malo, realno sliko pokaže šele podatek o povprečni odkupni ceni, ki pa je vsaj za deset tolarjev višja od izhodiščne. Ker se odkupna cena mleka ne spreminja, ostaja enaka tudi cena goveje živine. V gorenjskih klavnicah (Škofja Loka, Radovljica, Jesenice, Bohinj) še naprej odkupujejo živino po cenah, ki veljajo od lanskega novembra dalje. Poglejmo jih! plačilni in kakovostni razred odkupna cena (v SIT/kg) * meso *živa teža Biki, stari do dveh let, ter telice, krave prvesnice in kastrati, stari do dveh let in pol I. E2, E3 • 491,45 II. E1, E4, U2, U3 448,70 III. E5, U1.U4, R2, R3 427,35 IV. U5, R1, R4, 02, 03 363,25 V. R5, 01,04 320,50 VI. 05, P1, P2. P3, P4, P5 256,40 265,38 242,30 230,77 196,15 173,10 138,45 * Krave, stare od dveh let in pol do pet let, biki starejši od dveH let, in voli, starejši od dveh let in pol: I. E2, E3 393,16 II. E1, E4, U2, U3 358,97 III. E5, U1, U4, R2, R3 341,88 IV. U5, R1, R4, 02, 03 290,60 V. R5, 01,04 256,41 VI. 05, P1, P2, P3P4, P5 205,13 212,30 193,85 184,61 156,92 138,46 110,77 * Krave, starejše od pet let: I. E1, E2, E3 II. E4, U1, U2, U3 III. E5, U4, R1, R2, R3 IV. U5, R4, 01, 02, 03 V. R5, 04 VI. 05, P1, P2, P3, P4, P5 294,87 269,23 256,41 217,95 192,31 153,85 147,43 134,62 123,20 108,97 96,15 76,92 STARI DVOR Škofja Loka, Kidričeva 26, tel.: 634 - 800 SUPER CENE ■ SUPER CENE ■ SUPER CENE ZAMRZOVALNA OMARA GORENJE 30.3E 78.587,00 HWD.ZAMRZOVALIKOM8INIRANI33.3E 79.440,00 MI26.3E 57,990,00 7.653,00 8.051,40 PLAČILNI PHILIPS 5.355,40 VELIKA IZBIRA ČEBULIC IRISA, D R R T IVI I K I • KONKURENČNEJŠE CENE PLOČEVIN, UDnilVim JEKLA, ŽELEZA, ORODIJ, POTROŠNIŠKEGA MATERIALA POZOR ! •UGODNI PLAČILNI POGOJI AKCIJSKE CENE - brez prometnega davka •ŽLEBOVI,CEVI CU -15000SIT/m •ŽLEBOVI.CEVI POCINKANE356 SIT/m2 • MAVČNE PLOŠČE PLAČO 10mm 284 SIT/m2,13 mm - 298 SIT/m2 CENE VELJAJO DO PRODAJE ZALOGI kovinOtehna NEMOGOČEJE MOGOČE!!! NOVI MODEL LANTRA NOVI MODEL LANTRA NOVI MODEL LANTRA HYUNDAI ROVER SUBARU NOVA LANTRA že od 24.700 DEM UGODNO ACCENT že od 17.500 DEM UGODNO KOMBI že od 25.600 DEM »»»»»»»It SERVIS, PRODAJA, STARO ZA NOVO, KREDIT, LEASING, KLEPARSKE IN LIČARSKE STORITVE POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER JANEZ KADIVEC, Pipanova 46, Šenčur; tel. 064/41-573 2L VREME Za danes nam vremenoslovci napovedujejo pretežno sončno vreme. Jutri naj bi bile ponovno padavine, v četrtek pa zopet izboljšanje. LUNINE SPREMEMBE Ker je v soboto prvi krajec nastopil ob 11.03, bo po Herschlovem vremenskem ključu veliko dežja. Naj živi vesela družba Začelo se bo ob 14. uri Za prireditev pri Ivanu Ruparju na Andreju nad Škof j o Loko je tako rekoč že vse na red. Andrej nad Škofjo Loko, 4. septembra - Prireditev pod naslovom Naj živi vesela družba, letos že drugič, se bo začela pri Ivanu Ruparju nad Škofjo Loko ob 14 . in ne ob 15. uri. Tako sta namreč odločila skupaj z Ivanom Ruparjem Saša Pivk in Roman Fort u na, ki bosta na prireditvi v nedeljo popoldne poleg vesele družbe vodila tudi dve nagradni igri in sicer: Iskanje skritega zaklada in Vlečenje vrvi. ZBIRAMO STARE RAZGLEDNICE Prejšnji torek smo tule objavili razglednico iz I. 1918, na kateri je fotografija dela Podnarta. Pri ugotavljanju ste očitno imeli precej težav, saj prav veliko vaših odgovorov nismo prejeli, prejeli smo jih pravzaprav ravno toliko, da smo lahko žrebali in tako prejme nagrade naslednjih pet reševalcev: 1. Anton Kocjančič, Krnica 3, Zg. Gorje; 2. Vojko Poljanec, Partizanska 5, Žiri; 3. Jože Felicijan, Podnart 19, Podnart; 4. Maja Živlakovič, Ovsiše 20, Podnart; 5. Jože Bešter, Ovsiše 20, Podnart: Čestitamo! , Tokrat objavljamo starejšo razglednico spet z gorskim motivom. Na Qiei je namreč neka koča, za katero morate ugotoviti, ije stoji. Odgovore na dopisnicah nam pošljite do petka, 8. septembra, na naš naslov Gorenjski glas, Zoisova 1, 64000 Kranj. Pet pravilnih odgovorov bo reševalcem prineslo nagrade v vrednosti po 1.000 tolarjev. Šesti ansambel, ki bo skrbel tudi za veselo razpoloženje in ples po nastopu posameznih ansamblov, je ansambel bratov Poljanšek iz Tuhinjske doline. Prihodnje leto bo praznoval 25 let. V zadnjih petih letih je posnel tri kasete. V Števerjanu je bil najboljši trio s pevci, v Vur-berku je dobil tretjo nagrado strokovne žirije, na Ptuju pa zlatega Orfeja kot najboljši trio s pevci in prvo nagrado občinstva. Ansambel sestavljajo bratje Rudi, Danilo in Miro Poljanšek ter forti Hri-bernik, Filip Kranjec in Roman Komatar. Za srečanje na prireditvi, kjer sta med pokrovitelji tudi tokrat Gorenjski glas in Radio Žiri, glavni pokrovitelj pa Je Zavarovalna družba Adriatic, Agencija AZA Škofja Loka, Šolska ulica 2, pa vam svetujemo, da pustite avtomobile v dolini, ali pa na vrhu. Vsekakor pa ne ob cesti, ki vodi k Ivanu Ruparju na Andreju nad Škofjo Loko. • A. Žalar Naj le takoj na začetku Povem, da sem (dokazano) Moški in da bo tole pisanje značilen moški pogled na vlogo ženske v sodobni družbi in na "strukturalne spremembe" v svetovni in slovenski ženski politiki. Da sem se odločil pisati o taki žgečkljivi temi, kot so ženske, ženska politika in vloga žensk v družbi, je več izjemno tehtnih razlogov. Naj jih po vrsti naštejem! Prvi razlog je ta, da pri slovenski vladi že nekaj časa deluje urad za žensko politiko. Drugi razlog je novica, da so kmetice iz vse Slovenije, ki so že vrsto let organizirane v aktive in društva kmečih žena, prejšnji ponedeljek na radgonskem kmetijsko živilskem sejmu ustanovile še Zvezo kmetic Slovenije, ki se bo s predsednico, poslanko in kmetico Mihaelo Logar iz y"odic, na čelu zavzemala za drugačno mesto kmetice v naši družbi. Tretja spodbuda za tole pisanje je nedavna televizijska oddaja o vlogi ženske v naši družbi, četrti razlog pa novica, da "cvet slovenskega ženstva" v teh dneh sodeluje v Pekingu na Kitajskem na svetovni konferenci Združenih narodov o Položaju žensk in njihovih pravicah, na kateri se bodo klene Slovenke, kot smo lahko Prebrali v časopisju, bojevale kot levinje. Nam, moškim, je zdaj dovolj! Če smo pristali na enako-Pravnovst, enakovrednost in še na marsikaj drugega, se zdaj, °b številnih tipično ženskih združbah, konferencah, prire- ditvah, oddajah in podobnih manifestacijah, počutimo že močno ogrožene, podrejene, zapostavljene, pozabljene, zavržene, potisnjene na družbeni rob... V razmerah, ko moško čast rešuje edino Klub večno mladih fantov Radovljica, smo se odločili, da tej podrejenosti in ničvrednosti naredimo konec. Kako? Poslanec Janko P, ki je znan po tem, da tudi v svojem tretjem moški v gospodinjstvih, posameznih poklicih, delovnih kolektivih, društvih, krajevnih skupnostih, občinah... Kmetje, ki so se naveličali, da veliko večerov sami molzejo krave, njihove žene pa medtem zborujejo na sestankih aktivov (društev) kmečkih žena ali se veselijo na izletih, so se odločili, da bodo še ta mesec ustanovili prvi aktiv kmečkih mož na Gorenjskem. Predsednik bo Tema tedna Konferenca o moških Moškim je zdaj dosti! Ustanovili bodo urad za moško politiko, se organizirali v aktive kmečkih mož, pripravili svetovno konferenco o vlogi moških v družbi in o njihovih pravicah in svoja stališča na to temo javno povedali v dveurni televizijski oddaji. zakonu dopušča ženi, da ga tepe, ko za to le najde čas, je že posredoval predsedniku vlade pobudo, da bi pri vladi ustanovili še poseben urad za moške. Ker so moški kar dobro zastopani v politiki, na politiko pa tudi sicer lahko učinkovito vplivajo, se novoustanovljeni organ ne bo imenoval urad za moško politiko, ampak bo to urad za moške zadeve. Področje njegovega delovanja bo namreč širše, saj se bo poleg moške politike in vloge moških v družbi ukvarjal tudi s konkretnimi primeri podrejenosti Lojze M., znan po tem, da vsakič, ko molze krave sam, brez ženine pomoči, tako rjove po hlevu, da ga sliši pol vasi. Aktiv kmečkih mož bo najprej (brez navzočnosti kakršnekoli Ženske) pripravil okroglo mizo O vlogi moških v družbi s poudarkom na njihovi vlogi v kmečkem gospodinjstvu in na kmetiji, potlej pa bo organiziral tudi več strokovnih predavanj o moških boleznih (med drugim tudi o tem, kako preganjati "mačka") in o vsakodnevnem (ženskem) "sajenju" rožic. Seveda, odšli bodo tudi na izlet! Najprej se bodo odpeljali na kakšno romarsko pot k "Mariji Pomagaj" in si kot možnost za dopolnilno dejavnost na kmetiji ogledali kak dobro zaseden masažni salon v Ljubljani. Da jim v hudih časih ne bo težko, bodo pripravili kuharski in šiviljski tečaj, za nameček pa še tečaj o negi telesa. In ko bo "baza" dobro organizirana, bodo ustanovili še Zvezo kmečkih mož Gorenjske in nato še Zvezo kmetov Slovenije. Ker imajo podobne probleme kot gorenjski oz. slovenski možje tudi možje vsega sveta, bo že prihodnje leto na Kamčatki (prav ste prebrali -na Kamčatki) prva konferenca Združenih narodov o vlogi moških, na kateri bodo obravnavali različne pojavne oblike podrejanja in poniževanja moških. V Sloveniji so se politične stranke že začele prepirati o tem, katera bo lahko na konferenco poslala več svojih predstavnikov. In kot je neuradno slišati, se v Sloveniji za strogo varovanimi vrati pripravljajo tudi na ustanovitev Zveze ponižanih in razžaljenih moških, ki bo kot stanovska organizacija združevala vse moške, ki "v lasti in v posesti žensk" občutijo različna duševna in fizična trpinčenja, poniževanja in trpinčenja. Za zvezo, ki bo v kratkem svoja stališča javno predstavila v dveurni televizijski oddaji, je že zdaj, ko deluje samo iniciativni odbor, med moškimi veliko zanimanja. • C. Zaplotnik RADIO ml ^yjj^ io> f Ognjišče GLASBENE STOPNIČKE VAŠA PESEM Radio Ognjišče in Gorenjski glas pripravljata izbor pesmi tedna. Oddaja je vsak ponedeljek ob 17.45 uri na frekvencah Radia Ognjišče. Za Vašo pesem boste lahko glasovali v oddaji po tel.: 061/152-10-35 ali 061/152-15-42 in tako, da izpolnite spodnji kupon in ga pošljete na naslov: Radio Ognjišče, Štula 23, p.o. 40, 61210 Ljubljana - Šentvid. VAŠA PESEM TEDNA - PREDLOGI ZA 11. 9. 1995 Popevke: 1. LEP SONČEN DAN-OBJEM 2. V TVOJEM OBJEMU - HIP - HOP 3. OTOK ZLATIH SANJ - ZASAVCI NZ - viže: 1. POSTAL SEM OČKA - SLOVENSKI KVINTET 2. TAM SEM JAZ DOMA - ansambel JANEZA GORŠIČA 3. ZAUUBUENAVCITRE-PODKRAJSKI FANTJE Zmagovalni pesmi prejšnjega tedna: 1. MODRA KRALJICA - NAPOLEON 2. KJER OBZORJE SE BLESTI - ansambel OBZORJE VAŠA PESEM GORENJSKI GLAS & Radio Ognjišče Glasujem za: Popevka: Narodnozabavna viža: Ime in priimek: Naslov: Pošta: KOLOVRAT DOMAČIH Vsako nedeljo ob 14.30 na valovih Radia Tržič na frekvencah 95.0 FM, srednji val 1584 AM in 88,9 FM stereo. Pokrovitelj nedeljske oddaje: MAŠA, trgovina z mešanim blagom, Kranj, Galetova 12 a (Kokrica) vam postavlja naslednje nagradno vprašanje: Naštejte vsaj tri artikle iz bogate ponudbe pokrovitelja, ^^š^j^ KUPON Odgovor: Naslov: Odgovor pošljite do sobote, 9. septembra, na naslov: Radio Tržič, Balos 4, 64290 Tržič, s pripisom: "Za kolovrat domačih". Izžrebance čakajo 3 lepe nagrade pokrovitelja Trgovine z mešanim trgovina z mešanim blagom blagom MAŠA. Veliko sreče pri žrebanju in rrasvidenje v nedeljo • voditelj oddaje Marjan Murko. "ZLATI MIKROFON" RADIA ŽIRI Lestvico pripravlja Boštjan Rupar. Pozdravljeni, prijatelji domače glasbe. Mesec avgust je za nami in imamo novega zmagovalca naše lestvice. To je ansambel bratov Poljanšek in pesem Pojte zvonovi. Danes pa objavljamo novih pet predlogov. Ti so: 1. Naša Škofja Loka - ansambel Glas Slovenije 2. Ljubezen premaga težave vse - Planika 3. Ni mi mar za govorice - ansambel Mira Klinca 4. Za mir na svetu - ansambel Franca Zemeta 5. Zlata kaplja - ansambel Domžalski odmev Pišite nam in glasujte za enega od teh predlogov. Veseli bomo vaše pošte. Glasovnico pošljite na dopisnici na naš nalsov: Radio Žiri, Trg svobode 2, 64226 Žiri. glasovnica GLASUJEM ZA SKLADBO: MOJ PREDLOG: MOJ NASLOV: VABILO S spoštovanjem in dobrimi željami ste vabljeni na največjo slovensko prireditev pod naslovom SLOVENSKO SREČANJE V NAROČJU GORA, ki bo v soboto, 9. septembra 1995, od 10. ure dalje. Dostop je možen preko kabinske žičnice, od tam pa po dvajsetminutni pešpoti do Tihe doline, do brunarice LETALIŠČA BRNIK. Za tiste, ki ne bodo mogli ali želeli po pešpoti, bo vozila dvosedežnica do Tihe doline. Pričakujemo, da nas boste z Vašim obiskom prijetno presenetili, saj Vam obljubimo, da nas boste zapustili z lepimi spomini. Torej dobrodošli na največjem SLOVENSKEM SREČANJU V OBJEMU GORA. Ta mesec na vrta V začetku septembra naj dobi pozna cvetača še en obrok gnojila. Fižol, ki ga pridelujemo za suho zrnje, pospravimo takoj, ko se začne stročje sušiti in krčiti. Rastline v vrtu poreže-mo - kar je bolje kot izruvati -in jih s stroki navzdol obesimo na suhem in zračnem mestu, da se do konca posušijo. Pri tem pozorijo tudi stroki, ki ob spravilu še niso bili suhi. Kitajski kapus je septembra v polni rasti in potrebuje veliko vode in hranil. Zimsko endivijo bomo spravljali oktobra, zato ji v začetku septembra še enkrat pognojimo. Kdor hoče podaljšati obiranje paprike do oktobra, mora rastline najpozneje do srede septembra zavarovati pred nizkimi nočnimi temperaturami. Plodove kumar, ki smo jih namenili za seme, poberemo, ko so dozorele, toda še preden se na njih začno kazati znaki gnilobe. Mesnate stene kumar morajo biti še čvrste, toda kumare že popolnoma zrele. Pri vseh sortah kumar se ne moremo povsem zanašati samo na barvo, saj nekatere tudi zrele ohranijo zeleno skorjo. Semena pozorijo v plodovih, če jih shranimo na zavetnem mestu in varne pred dežjem. Za zimsko uporabo namenjena kolerabica dobro prenese gnojenje še septembra. Zimsko solato pridelujemo le tam, kjer so tla srednje težka in ne premokra. Tudi zimsko solato dajemo na setvene gredice na prosto. Sejati moramo dovolj redko in predvsem zelo enakomerno. Sejati je treba pravočasno, to pa je v mnogočem odvisno od vremena. Zato je včasih najboj uspešna zgodnja setev, drugič spet pozna; to je odvisno od lege in posameznih letin. Zato je najzanesljiveje, če sejemo v več obrokih. Na splošno pa se obnese, če sejemo zimsko solsto v prvi polovici septembra. ludi por bo še precej zras-tel, če mu bomo septembra stregli in dajali krepko hrano. Septembra mu pognojimo vsak teden. Za spomladansko nabiranje namenjen motovileč moramo sejati vsaj do srede septembra. Tako bodo rastline še dovolj dorasle, da bodo spomladi hitro napredovale, po drugi strani pa motovileč ne bo prišel prevelik v zimo in je manj nevarnosti, da bi zaradi mraza utrpel kakšno večjo škodo. Julija posajena rdeča pesa naj dobi v prvi polovici septembra še en ali dva obroka gnojila. Četudi so dnevi hladnejši in krajši, rdeča pesa še vedno dobro prirašča. Gnojimo ji v razmiku dveh tednov. Vse pozne sorte kapusnic, tudi brstični ohrovt, moramo septembra še preskrbovati s hranili. Zanemarjena prehrana bipovzročila slab pridelek. Radič, ki ga nameravamo pozimi siliti, dobi septembra samo še en obrok gnojila. Pogostejše in kasnejše gnojenje bi povzročilo, da bi koreni slabo dozorevali in bili neodporni za gnilobo med skladiščenjem in siljenjem. Kjer imamo v začetku septembra na vrtu prazen prostor, lahko še sejemo mesečno redkvico. Pripravimo se Zimska mešana solata Sestavine za 8 kozarcev: 1 kg zelenih paprik, 1 kg rdečih paprik, 2 kg čebule, 2 kg svežih kumaric, 2 kg zelenih paradii-nikov, 3 l vode, 0,20 kg soli, 3 dag sladkorja, 3 dl olja, 3 lovorovi listi, 10 dag hrane, 1 dl kisa za vlaganje (zelo močnega) Paprike, sveže kumarice, čebulo in zeleni paradižnik očistimo, operemo in narežemo na rezance. V vodo damo sladkor, olje, lovorov list in nariban hren. Vodo z začimbami zlijemo v veliko posodo in ko prevre, stresemo vanjopaprike, kumarice, čebulo in paradižnik. Pomešamo in ko vse zavre, prilijemo močan kis. Kuhamo še pet-minut. Ohlajeno zelenjavo spravimo v dobro oprane kozarce. Prelijemo jo z vodo, v kateri se je kuhala. Zelenjavo pokrijemo z lesenimi špilami. Kozarce prevežemo s celofanom. Kisle paprike Sestavine za 10 oseh: 3 kg paprike, 2 l razredčenega kisa, 1 dl olja, 10 dag soli, 6 dag sladkorja, pol žličke konzervansa, 5 zrn popra, 1 lovorov list. 2 stroka česna Paprike očistimo, operemo in vsako 10-krat prebodemo s pletilko. Iz veh sestavin skuhamo marinado in v vreli marinadi kuhamo papriko 10 minut. Steklene kozarec na zimo dobro operemo, jih v pečici segrejemo in vanje zlagamo še vroče paprike. Kozarce postavimo na časopisni papir ali suho krpo, da ne počijo. Ko se paprike dobro sesedejo, položimo čeznje lesene paličice in jih zalijemo s preostalo marinado. Paprike mora prekrivati vsaj 1 do 2 cm tekočine. Še vroče kozarce pokrijemo s celofanom, zavežemo in v hladnem prostoru hranimo kot ozimnico. Ajvar Sestavine za 10 oseb: 1 kg mesnatih paprik, feferon, 50 dag jajčevcev, 15 dag olja, 2 stroka česna, sol, kis po okusu Dobro oprane in obrisane paprike speče-mo na štedilnikovi plošči ali v pečici. Ko so pečene, jih olupimo in odstranimo seme. Jajčevce prerežemo po dolgem, pokapamo z oljem in v pečici sprečemo do mehkega. Ohlajene olupimo. Pripravljene paprike, feferone in jajčevce v mesoreznici zmelje-mo. Pridamo preostalo olje, kis in strt česen. Vse skupaj kuhamo in nenehno mešamo, da se zgosti. Se vročo zmes damo v kozarec. Pri polnjenju moramo paziti, da ni zračnih mehurčkov. Kozarce na robovih zbrišemo, prelijemo s plastjo olja, pokrijemo s celofanom in zavežemo. Ajvar rabimo bodisi sproti ali pa ostane kot ozimnica na zalogo. PosVcvLsimo še mi Recepti sestre Nikoline Kumare s smetano in krompirjem 1/2 kg kumar, sol, 1 žlica ocvirkov ali zaseke, 1 žlička moke, 1/2 dl sadnega kisa, 4 stroki česna, 2 ščepa zmlete kumine, 2 kuhana krompirja, 1 lončke kislega mleka, 1 lonček kisle smetane Kumare olupimo, naribamo na listke, osolimo, premešamo. Medtem pripravimo zabelo: v kozici segrejemo ocvirke, jih razmešamo z moko in takoj zalijemo s kisom. Vse skupaj naj vre med stalnim mešanjem tri minute. Odstavimo, pridamo strt česen, kumino, pretla-čen krompir, ožete kumare, kislo mleko, smetano in dobro premešamo. Po okusu dosolimo. Zraven ponudimo kruh. Polpete iz bučk 2 jajci, 2 žlici drobtin, 2 žlici moke, sol, poper, sesekljan zelen peteršilj, 30 dag naribanih in ožetih bučk, olje za peko Olupljene bučke naribamo na rezance, rahlo osolimo in premešamo. Iz sestavin na-praivmo gladko testo, dodamo ožete bučke, premešamo. Z žlico takoj polagamo testo na vroče olje v ponvi in sproti oblikujemo polpete. Opečene odlagamo na krožnik in takoj ponudimo s krompirjevo solato. Ocvrte bučke 1/2 kg bučk, 2 jajci, 2 žlici moke, skodelica drobtin, 30 dag maščobe, sol Mlade oprane bučke v prtičku osušimo, zrežemo po doglem ali počez na centimeter debele rezine in jih rahlo osolimo. Razsoljene zbrišemo, povaljamo v moki, raztepenem jajcu in drobtinah ter ocvremo v vročem olju. Lahko pa jih pomočimo v gosto omletno testo in ocvremo. Postrežemo kot prilogo k solati. SREDA, 6. SEPTEMBRA TVS1 10.20 Hroščosned, ameriška risana serija 10.40 človeška žival, angleška poljudnoznanstvena serija 11.30 Iz življenja za življenje 12.00 Ognjena moč, ameriška dokumentarna serija 12.30 Alpe-Donava-Jadran 13.00 Poročila 15.30 Sirahova knjiga, 25. oddaja 16.00 Smem ljubiti, francoska nanizanka 17.00 TV dnevnik 17.10 Otroški program 17.55 VVildbach, nemška nadaljevanka 18.45 Lingo, TV igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.56 Šport 20.05 Forum 20.25 Film tedna: Koš ba koš, tadžikistansko-ruski film 22.00 TV dnevnik 3, Vreme 22.16 šport 22.20 Žarišče 22.40 Sova; Princ z Bel-Aira, ameriška nanizanka; Trd oreh, angleška nanizanka TVS 2 11.30 Videostrani 12.10 Tenis -US OPEN, četrtfinale (ž), posnetek 13.40 Zgodbe iz školjke 14.10 Tedenski izbor 14.10 Stranski učinki, kanadska nanizanka 14.55 Videošpon 15.40 VVildbach, nemška nadaljevanka 16.30 Sova, ponovitev 17.05 Majski cvetovi, angleška nanizanka 18.00 RPL - studio Luvvigana 18.45 Odkrivanje zemlje, ameriška izobraževalna serija 19.15 V vrtincu 20.05 Športna sreda: Portreti športnikov: Beckenbauer 20.25 Kvalifikacije za EP v nogometu: Italija - Slovenija, prenos 22.20 Košarka za pokal Radivoja Korača: Satex - Tofas Bursa, 2. polčas, posnetek iz Maribora 23.00 Omizje 1.00 Tenis - US open, četrtfinale (m), posnetek 2.30 Videostrani HTV 1 7.45 TV koledar 7.55 Poročila 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 Šolski program 11.30 Kako je kaj nastalo 11.40 Lov na dumbolt, nanizanka 12.00 Poročila 12.15 Ljubezen, nadaljevanka 12.45 Sledge Hammer, nanizanka 13.05 Severna obzorja, ameriška nadaljevanka 13.50 Svet narave, dokumentarna serija 14.40 Seks in samsko dekle, ameriški film 16.30 Hrvaška danes 17.30 Santa Barbara 18.15 Kolo sreče 18.50 Hrvaško gledališče, dokumentarna oddaja 19.30 TV Dnevnik 20.20 Iz strankarskega življenja 21.10 Zabavno-glasbena oddaja 22.00 Znanstveni forum 22.45 Dnevnik 23.05 Slika na sliko 23.35 Jazz 0.25 Sanje brez meja HTV 2 17.10 Slika na sliko17.55 Življenje v zamrzovalniku, ponovitev dokumentarne oddaje 18.25 Sever in jug, ameriška nadaljevanka 19.30 Dnevnik 20.20 Na zdravje, ameriška nanizanka 20.50 Sever in jug, ameriška nadaljevanka 21.45 Affi-nites seleetivec,francoski film KANALA 10.00 Spot tedna 10.05 A snop 10.20 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 11.10 Rodeo, ponovitev 11.40 Male živali 12.10 A shop 12.25 Spot tedna 17.25 Adidas Streetball, ponovitev 17.45 Računalniška kronika, ponovitev 18.15 Vrečni krog, ponovitev 18.45 A shop 19.00 Vreme 19.05 Risanka 19.10 Luč svetlobe 20.00 Benny Hill 20.30 Mesto kot Alice, avstralska nadaljevanka 21.20 Karma 22.30 Dance ses-sion, oddaja o plesu 23.05 Epikur-ejske zgodbe 23.20 Adidas streetball 23.45 Spot tedna 23.50 A shop AVSTRIJA 1 6.05 Evening Shade 6.30 Otroški program, ponovitev 9.10 Umor. je napisala 9.55 Baywatch, ponovitev 10.40 Vesoljska ladja Enterprise 11.25 Kdor se zadnji smeje, ameriška kriminalka 13.00 Tiny Toon 13.25 Mila Superstar 13.50 Smrkci 14.05 Ewoki 14.35 Mila Superstar 15.00 Kremenčkovi 15.25 Mini čas v sliki 15.40 Vesoljska ladja Enterprise16.20 Baywatch 17.10 Strašno prijazna družina 17.35 Zlata dekleta 18.05 Stara mačka 19.00 Pri Huxtablo-vih 19.30 Čas v sliki/Kultura 20.00 Pogledi od strani 20.15 Šport 22.45 Kraj zločina 0.10 Čas v sliki 1.15 Strašno prijazna družina 1.40 Dobrodošli v Avstriji 3.30 Casanova '70, komedija 5.35 Raji živali, Debela koža, kateri nihče ne zaupa AVSTRIJA 2 6.00 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 Shiejok, ponovitev 11.35 Ozri se po deželi 13.10 Samo muha je bila priča 14.00 Pravica do ljubezni 14.25 Doktor Trapper John 15.10 Umor je napisala 16.00 Vsak dan s Schiejokom 17.05 Dobrodošli v Avstriji 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Paradiž na koncu planin, nemški film 21.50 Pogledi od strani 22.00 Čas v sliki 2 22.30 1500 let Šaolinske borilne spretnosti 23.15 Dokumentarni film 0.15 Stiltskin, posnetek koncerta 1.00 Pogledi od strani TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok - 1 19.10 Otroška poročila 19.30 Odštek 20.00 Danes na videostraneh 20.03 EPP blok - 2 20.10 Pred začetkom šolskega leta 20.25 Kje je moj domek? 20.50 Videospot: DKovači 20.55 EPP blok 3 21.00 Mednarodno tekmovanje v tekaških rolkah Tržič 95, reportaža 21.40 10 let Pop design 22.40 Poročila: Objektiv Gorenjske 25 23.00 Videostrani TV ŽELEZNIKI 19.00 Odrska predstava dramskega krožka OŠ Železniki 20.00 Selca Open 95, reportaža s teniškega turnirja; pripravili Sara, Lidija in Jani 20.50 Brez komentarja LOKATV ... Videostrani, non stop M MTV - TELE 59 7.00, 9.30 In 13.30 Video strani -panorama 8.30,12.00 in 15.00 TV SHOP, televizijska prodaja 15.25 Santa Barbara, ponovitev 1073. dela 16.15 Policijska zgodba, akcijski film 17.40 Kamera na potepu, dokumentarni film, 14. del 18.10 Kuhajmo skupaj, kulinarična oddaja, ponovitev 18.40 Santa Barbara, 1077. del ameriške nadaljevanke 19.30 Glasbeni spoti 20.00 Med prijatelji: Glasba treh dežel, 2. del 21.00 Spot tedna Žive scene 21.05 Zapri oči, ameriška drama 22.45 Živa scena, ponovitev glasbene oddaje 0.30 Video strani 1.00 Deutsche VVelle TV MEDVODE 00.00 - 21.00 Videostrani 21.00 -21.05 Reklamni blok 21.05 - 21.35 Kmetijska oddaja 21.35 - 21.40 Reklamni blok 21.40 - 24.00 Videostrani ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP 18.18 Kronika tedna, ponovitev 18.56 Risanke 19.15 Satelitski program DW 21.15 Videostrani R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Po kaj k notarju? - gostje v studiu 10.40 Informacija - zaposlovanje 11.20 športno-dobrodelna akcija -gostje v studiu 12.30 Osmrtnice -zahvale 12.40 Moda 13.00 Pesem tedna 13.40 Moda 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmeri RS 16.20 Kozmetični nasveti Zdenke Kahne 17.20 Kranjski KINO župan Vitomir Gros v živo 18.00 Gorenjska danes, jutri 20.00 Večerni program - Parnas R TRŽIČ Oddajamo na UKV frekvencah 95 MHz z oddajnika Kovor ter 88,9 MHz z oddajnika Grad, v stereo tehniki, od 13.30 do 19. ure. V zgodnjem dopoldanskem delu bomo govorili o ekologiji. Ob 15.30 bomo spremljali in komentirali, vas obveščali ob 16.10, nekaj minut kasneje pa se bomo vključili v prenos poročil radia Doutsche VVelle. Skočili bomo še v kakšno videoteko, ob 17.30 sledi beseda o knjigi, nekaj kasneje, ob 18.00 pa bomo govorili o glasbi. Proti koncu sredinega programa pričakujemo tudi goste v rubriki glasbena scena. R JESENICE 5.00 Dobro jutro 5.30 Vremenska napoved 7.00 Druga jutranja kronika Radia Slovenija 7.20 Halo, porodnišnici 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.30 Telegraf 10.30 Novice 12.00 BBC, osmrtnice 13.00 Minute za ljubitelje narodnozabavne glasbe 14.00 Melodija tedna 14.30 Telegraf 15.00 BBC 16.00 Zdravnikov nasvet 16.30 Novice 18.00 Voščila 18.30 BBC novice 18.55 Pogled v jutrišnji dan R ŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 7.30 Minute za narod-nozabavno glasbo 8.30 Kuhajte z nami 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Dopoldanske novice 11.00 Kulturni paberki 12.00 10 poletnih komarjev 14.30 Brezplačni mati oglasi 15.00 Dogodki danes -jutri 15.30 RA Slovenija 17.00 Glasbeno popoldne - Žabavno-glasbena lestvica in klepet ob glasbi 19.30 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 5.00 Jutranji program - vodi Tamara Vonta 5.15 Novice 6.15 Novice 7.00 Horoskop 7.15 Novice 7.35 Vreme 8.00 Dopoldne z Majdo Juvan 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 BBC novice 12.15 Novinarjev gost 13.00 3x1 -glasbena oddaja 13.15 Novice 14.05 Pasji radio 14.15 Novice 14.30 Glasbena oddaja 15.00 Popoldanski vodeni program z Edito Žugelj - Trček 15.15 RGL komentira in obvešča 15.45 Novosti Alpetour-Remont 16.10 Spoznajmo se 16.25 Nagradna uganka 17.00 Naj-naj pesem tedna 17.15 Novice 18.00 Glasovanje za pesem tedna 18.15 RGL na rajžo gre... ROYAL in HIT 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Pole position 24.00 New age glasba -Uroš Novak 2.00 čuri in Čure z vami do jutra R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 10.15 Mali oglasi 11.10 Svetovanje 12.05 Pop. inf. oddaja 16.05 čestitke in pozdravi poslušalcev 17.15 Pogovor o... 18.30 Večerna nf oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.35 Klic dobrote oz. Luč v temi oz Prijateljstvo bolnih... 21.35 Radijski roman 22.00-5.30 Nočni glasbeni program radio triglaV 96 MHz KINO CENTER amer. akcij, spektakel BATMAN ZA VSE ČASE ob 16, 18.15 in 20.30 uri STORŽIC ameriški triler ZLOBA ob 19. m 21. uri ŽELEZAR amer. akcij, drama ŠKRLATNA PLIMA ob 18. m 20.15 uri SORA ŠKOFJA LOKA amer. komedija ZBOGOM SINKO ob 20.30 uri 73 NA MEJI Priloga Gorenjskega glasa o gorenjskem delu občin Domžale, Kamnik, Medvode Mengeš in Vodice (16) Dnevi narodnih noš, obrti in folkore Pomembnost bogatega trenutka tradicije one Smolnikar, kamniški župan: "Kar je bilo 24-krat, mora biti tud petindvaisetič. Glede dvorane pa recimo bobu bob." Kamnik, septembra - Konec tedna bodo v Kamniku 25. onevi narodnih noš, obrti in folklore, kot so letos Poimenovali srebrni Jubilej tega tradicionalnega dogod-9" ^poredno z njimi oziroma glavnim poudarkom o oblačilni kulturi Slovencev skozi stoletja bodo v petek, soboto in nedeljo na programu številna dogajanja in Pnreditve. Dogajanja bodo na različnih krajih v Kamniku, osrednja pa na Glavnem trgu, vrtu kavarne Veronika, Trgu svobode, na Šutni in Trgu talcev. , Organizacijski odbor letošnjih 25. jubilejnih dnevov narodnih noš vodi župan občine Kamnik Tone Smolnikar. Sicer pa je odbor letos sestavljen in članov TD in predstavnikov občine. "V letošnji srebrni jubilej tradicionalne prireditve smo vložili velike napore. Vendar zame pri tem ni ouo vprašanja, ali prireditev °° ■» ne. Če je bila 24-krat, P°,en» mora biti tudi petind- vajseti«:. Zato smo tudi temu primerno sestavili organizacijski odbor. Sicer jpa bo letos poudarek na oblačilni kulturi Slovencev skozi stoletja, ki jo bo predstavilo osemdeset noš v nedeljo popoldne ob 16. uri na Glavnem trgu, jubilejna povorka od Kajuhove ulice do Fužine z okrog osemsto narodnimi nošami pa bo uro pred tem. Obema osrednjima dogodkoma pa bo potem sle- Župan Tone Smolnikar: "Če so bili 24-krat, mora biti tudi srebrni jubilej Dnevov narodnih noš. Kar pa zadeva dvorano, velja reči bobu bob." 24 ur kolesarjenja Ena od zanimivih in hkrati nenavadnih prireditev na letošnjih 25. Dnevih narodnih nos bo rudi 24 ur kolesarjema. Miro Kregar, eden vodilnih slovenskih triatloncev bo namreč v Ketek ob 17.30 štartat v [amniku na 24 ur dolgo vožnjo s kolesom na trasi Kamnik-IJ ubijana-Kranj-Kamnik. Dosedanji slovenski rekord v 24 urah znaša 560 kilometrov, Miro pa namerava to znamko potisniti prek 600 kilometrov. Tudi Šutna bo prizorišče zanimivega dogajanja ob koncu tedna. Na obnovo lete pa imajo Kamničani precej pripomb. dilo veselo rajanje na Šutni, vrtu Kavarne Veronika in vseh treh trgih. Skratka, Kamnik bo potem praznoval." (Program prireditev objavljamo na naslednji strani.). Ob turistično-kulturni prireditvi 25. Dnevih narodnih noš z vsemi folklorno-etnološkimi sestavinami, ki odslikavajo našo dediščino skozi stoletja, pa imate v Kamniku v teh dneh še eno živahno dogajanje. Kaj bo torej z večnamensko dvorano in opredeljenim trženjem le-te oziroma predvidenim bistrojem v njej? "Prepričan sem, da bo potrebna obnova postopka in izdaja lokacijskega dovoljenja. Mislim, da bi bilo tako tudi najbolj prav. O tem me prepričujejo tudi predstavniki športnih klubov, ki so nezadovoljni nad sedanjim stanjem. Sicer pa menim,da opredeljeni način trženja dvorane resnično ni "posrečena" varianta." Glede na dogajanja v zadnjih letih oziroma glede zemljiške knjige, lastništva, pravice uporabe, odnosov, podpisov, nakazil in sklepov v zvezi z njimi pa bo po mnenju župana Smolnikarja treba reči bobu bob. Zadnji razgovor s predstavniki Športne zveze oziroma njenim upravnim odborom, da bi v zvezi ponovno proučili postopek in vsebinsko opredelitev, se je končal s stališčem vodstva oziroma predstavnikov zveze, da so bili postopki vodeni zakonito in da se zato gradnja v dvorani nadaljuje, kot je opredeljeno. Prekinitev ali drugačna opredelitev bi po mnenju predstavnikov zveze pomenila preveliko finančno škodo. Predstavniki zveze pa tudi še niso naredili koraka za uresničitev sprejete pobude, da bi se sestali z županom in skušali najti kompromisno rešitev. • A. Žalar Prvi znani pisni vir iz leta 1295 700 let župnije Sora naj bodo srečni se bodo ob 9. uri spomnili vseh pokojnih v 700 letih. Med 18. in 19. uro pa bo potem Finžgarjev možnar sedemkrat naznanil osrednjo slovesnost jubilejnega leta. svečanosti se bodo začele v četrtek, osre (hl- apa bo v nedeljo, 10. septembra. Sora. septembra ■ Župnija Sora v občini Medvode bo v prihodnjih dneh slovesno obeležila 700-letni-co prvega pisnega vira. ki dokazuje, da je takrat že obstajala sorska župnija. Nedvomno je bila njena zgodnja ustanovitev povezana z zaustavitvijo prodora Freisin-gov (Nemcev) v osrednji del Slovenije. Ena od značilnosti sorske župnge je tudi, da so takratne cerkvene oblasti v Sori nastavljale samo slovenske župnike. Zato ima danes častitljivi jubilej še toliko pomembnejšo zgodovinsko vrednost. "Praznovanje se bo začelo v četrtek, 7. septembra, ko bo ob 19. uri zahvalna sveta maša s sestrami v samostanu. Svečanosti bodo ta dan Potekale pod naslovom Večna lučka gori 700 let. 8. septembra ob 19. uri bo sveta maša Eod naslovom e roda v rod pod Marijinim varstvom. Po sveti maši na dan malega šmarna pa bo koncert ob 310 -1 e t n i c i brastovščine matere božje kraljice angelov," nam je konec minulega tedna razlagal potek praznovanja župnik v Sori Lojze Zaplotnik. Koncert bodo izvajali Mojca Zlobko (harfa), Kathrin Oplatka (flavta) in Simon VVenger (violina, viola). Še posebno slovesno bo v soboto in nedeljo. Pod naslovom V objemu tvojem V Finžgarjevem domu bodo na ogled razstave, v nedeljo od 7.30 do 13.00 pa bo v njem delala tudi pošta s priložnostnim ligom, dobiti pa moč tudi serijo novih razglednic in med njimi tudi spominsko ter priložnostno kuverto. Osrednje svečanosti bodo v nedeljo, 10. septembra. Slovesnemu pritrkavanju ob 9. uri bo sledil koncert godbe na pihala iz Medvod, prelet zmaja, shod narodnih noš in duhovščine, pozdrav župana občine Medvode ter domačega župnika ob 10. uri. Po blagoslovitvi obnovljene zunanjščine farne cerkve in šestih novih barvnih oken pa bo vodil slovesno mašo nadškof dr. Alojzij Šuštar. Nastopil bo tudi domači mešani pevski zbor s solistom celovške opere in študentom solopetja dunajske visoke glasbene šole. Program pa bo povezoval Janez Dolinar. * A. Žalar Povodje Značilnost izraza in imena je v aktualnosti trenutka. Kako dragocena razsežnost se skriva v tej pomenski dobrini, smo zadnje čase priča pri odgovornih za prostor v državi Sloveniji. Tisti, ki bi se radi lotili deleža te dobrine, so nehote trčili na njen globlji pomen. Nenazadnje pa je prav, da se zadeve, ki ni le aktualna ta trenutek, ampak je njen globlji pomen zapisan tudi za jutrišnje rodove, ne morejo razreševati kar počez in tako, kot bi vsakomur bilo po volji. Veljalo pa bi vendarle pri tem upoštevati izkušnje doma in izven meja. Tiste, ki jih imajo drugi, so zelo koristne za primerjavo, kaj smo do včeraj v drugačnih pogojih in priložnostih že doma sami počeli. Težko bi pritrdili zagovornikom, ki so ozkotirno prepričani, da je vse, kar je je bilo včeraj doma, zanič, ali pa tistim včerajšnjim ozkotirnežem, da samo v imenu neke imaginarne opredelitve lahko dobijo to gospodarjenje le posvečeni. Gre za skrben in dragocen premislek, ki se mu recimo v tistem delu, ki se nanaša na ribiške družine, prav gotovo tudi v prihodnje ne bi mogli sramovati. Pa tudi v zvezi z malimi elektrarnami najbrž ne. In nenazadnje je nelzbrisljiva pomembnost izraza v imenu, ki je v nekem smislu in trenutku ne le z imenom Povodje marveč tudi z dejavnostjo, povezan z aktualnostjo trenutka. • A. Žalar PRED DOKONČNO ODLOČITVIJO 0 NAKUPU POHIŠTVA PRIDITE TUDI K NAM Affi SALON AcrMAJA POHIŠTVA KRANJ, PRED0SUE 34 (KULTURNI DOM), TEL: 241-031 NA POVEČANEM RAZSTAVNEM PROSTORU VAS PRIČAKUJEMO Z VELIKO IZBIRO IN KONKURENČNIMI CENAMI! VEČINO POHIŠTVA IMAMO V ZALOGI! Odprto od l?.. do 19. ure; sobota od 9. do 13. ure 25. dnevi narodnih noš v Kamniku Petek, 8. septembra 17.00 - nagovor župana, promenadni koncert mestne godbe Kamnik in nastop maioretne skupine Veronika Kamnik na Glavnem trgu v Kamniku. 17.30 - start kolesarja Mira Kregarja na Glavnem trgu - 24 ur. 18.00 - v razstavišču Veronika, kavarni Veronika in vrtu kavarne Veronika predstavitev običajev, šeg, folklornih izročil in otvoritev več razstav (nastop KD Planšar, AFS Sava...) 20.00 - Na vrtu Kavarne Veronika in Glavnem trgu nastop Kamniških kolednikov in revijski program Catv Impuls. Sobota, 9. septembra 10.00 - Promenadni koncert Mengeške godbe na Glavnem trgu 10.30 - Ringaraja na vrtu Kavarne Veronika (Catv Impuls) 11.00 - Pozdravi sosedov iz Savinjske doline na Glavnem trgu 15.00 - Poslanci, župani... bodo na Trgu Svobode tekmovali v metanju podkve 16.30 - Nastop orkestra Bisernica Reteče na Glavnem trgu 17.(X) - Lutkarija na vrtu Kavarne Veronika Na Glavnem trgu cilj 24 ur vožnje triatlonca Kregarja Harmonikarji in citrarji GŠ Kamnik -vrt Kavarne Veronika Noše, pesmi in plesi slovenskih pokrajin - Glavni trg - Večer narodnih in ponarodelih pesmi - Joži Kališnik, Božo Matičič, ženski tercet Veronika, Tunjiški oktet, MePZ Mavrica - na vrtu Kavarne Veronika 20.00 - Koncert Mestne godbe Kamnik na Glavnem trgu 21.00 - Pletenine Špenko - od tradicije k sodobnosti - Glavni trg Nedelja, 10. septembra 11.00 - Promenadni koncert Šentjernejske godbe na Glavnem trgu 15.00 Jubilejna povorka narodnih noš - Kajuhova ulica - Fužine 16.00 - Praznično opravljena Slovenija (predstavitev narodnih noš, nastopi folklornih skupin: Študent Maribor, Porabje, Zeleni Jurij, FS Mengeš) na Glavnem trgu in v starem delu mesta 17.30 - Pisana noša, veder obraz, za pesem, za ples, je za rajanje čas na Šutni, vrtu Kavarne Veronika, Trgu Svobode, Glavnem trgu in Trgu talcev Praznične dneve narodnih noš, obrti in folklore od 8. do 10. septembra v Kamniku bo spremljala tudi trgovska in gostinska ponudba na stojnicah. V program prireditev sodi tudi Muzejski vlak Slovenskih železnic, ki bo v soboto in nedeljo ob 9.20 in 12.35 brezplačno vozil iz Ljubljane v Kamnik, ob 17. in 19. uri pa iz Kamnika v Ljubljano. • A. Z. 17.30 18.00 18.30 19.00 Krajevna skupnost Tunjice Cest ne bo zmanjkalo oži Petek, predsednica KS: "Vesela sem, ko vidim, da Tunjice, septembra - V krajevni skupnosti Tunjice v občini Kamnik krajani že vrsto let dajejo samoprispevek za uresničevanje programov, za katere se dogovorijo vsako leto v začetku leta na zborih krajanov. Ko so se zadnjikrat odločali na referendumu o samoprispevku oziroma njegovem podaljšanju, jih je bilo zanj 77 odstotkov. Sicer pa je v krajevni skupnosti Tunjice z naselji Tunjice, Tunjiška Mlaka, lxiniše in del Kosiš nekaj nad 600 prebivalcev. Leopold Kopše, predsednik gradbenega odbora: "Iz občine nam pri rekonstrukciji strokovno pomaga Lojze Trebušak. * Joži Petek, predsednik krajevne skupnosti: "Urejanje ceste poteka po programu. * Vse, kar se dogaja na komunalnem področju v krajevni skupnosti, se krajani na zborih v začetku leta dogovorijo z vodstvom krajevne skupnosti. Decembra lani je postala predsednica krajevne skupnosti in 9-članskega sveta KS Joži Petek, ki pravi, da je zadovoljna in vesela hkrati, ker ljudje v krajevni skupnosti držijo skupaj. To se v teh dneh potrjuje tudi pri gradnji oziroma rekonstrukciji ceste Tunjiška Mlaka - Laniše -Sidraž. Dobre tri kilometre in pol ceste proti Sidražu v sosednji KS Šenturška Gora oziroma občini Cerklje bodo letos uredili. Največ dela ima izvajalec Anton Lagoja iz Izpušni sistemi za vse osebne avtomobile Najnovejša tehnologija Dvojna ALU pločevina AMBROŽ1' Podgorje pri Kamniku Tel. (061) 812-541 Proizvodnja, servis, montaža Trzina z odvodnjavanjem. "Računamo, da bodo gradbena dela končana do 20. septembra, cesto pa bomo letos tudi asfaltirali. Krajani sodelujejo. Na trenutke tudi s prostovoljnim delom. Sicer pa bodo tisti, ki bodo imeli ob domačijah urejeno cesto, prispevali po 1800 nemških mark, drugi ob cesti pa po 900. Lastniki zmeljišč pa so tudi Cesto proti Lanišam oziroma Sidražu v KS Šenturška Gora v občini Cerklje bi morali prihodnje leto nadaljevati. Gradbena dela morajo biti po programu končana do 20. septembra. brezplačno odstopili zemljo," je pred dnevi razlagal predsednik gradbenega odbora Leopold Kopše. "Brez lastnega deleža, brezplačne odstopitve zemlje in na trenutke tudi delnim prostovoljnim delom se akcije za ureditev cest ne bi mogli lotiti. Pričakujemo, da se bo rekonstrukcija te ceste prihodnje leto nadaljevala. Imamo pa v krajevni skupnosti še kar precej cest, ki |ih bomo morali najbrž na taksen način urejati v prihodnje," je sicer zadovoljna z uresničevanjem letošnjega programa pred dnevi poudarila predsednica Joži Petek.Sicer pa so v začetku leta s prostovoljnim delom v krajevni skupnosti že urejali poslovilno vežico. V programu imajo vodovod za Vrhovje, katerega predračun znaša 8 milijonov tolarjev. Pa fasada farne cerkve je potrebna obnove. In nenazadnje jih čaka še kanalizacija. Dela torej čez glavo, vendar je predsednica Joži Petek prepričana, da bodo s skupnimi močmi lahko marsikaj postopoma naredili in uredili. • A. Žalar Želimo biti NAPREDEK D 0 M Z A t E Pravzaprav bomo gornji naslov nekoliko popravili, namreč trgovsko podjetje Napredek iz Domžal je že zanesljiv trgovec. To potrjujejo veleblagovnica, številne živilske in neživilske trgovine ter prodajalne na območju Domžal, številni kupci od blizu in daleč, ki v le - teh izbirajo med kakovostnimi izdelki, predvsem pa prijazne prodajalke in prodajalci, ki vam bodo pri vašem nakupu svetovali in pomagali izbrati tisto "tapravo". V Napredku, podjetju s petin-štiridesetletno tradicijo, gledajo na vsebino in vsebina je srce. Tega se še kako zaveda 550 zaposlenih, ki so hkrati tudi delničarji podjetja. Napredek je namreč delniška družba, v kateri imajo kar 60-odstotni delež prav zaposleni. Napredkov biser je vsekakor blagovnica Vele v centru Domžal, kjer na več kot 8.000m2 prodajnih površin prodajajo vse, kar potrebujete za dom in družino. V sklopu moderno opremljene blagovnice imajo tudi lastno pekarno, kjer dnevno napečejo več kot 3 tone domačega kruha, tu pa so tudi izvrstne slaščice, ki jih pripravljajo v njihovi slaščičarni. Ob cesti Kamnik - Domžale v Zg. Jaršah izstopa veliko skladišče z diskontom, v katerem med več kot 7.000 vrstami živilskega in mešanega blaga po diskontnih cenah, izbira tudi čez manjših trgovcev iz okolice, tudi iz Kranja. Da so v Napredku zanesljivi trgovci, priča tudi dejstvo, da ne prodajajo najnižjih kakovostnih kategorij blaga, za več kot 10 odstotkov uvoženega blaga pa se Napredkovi trgovski potniki odločajo sami in kvaliteta je tu zagotovljena. Prav zato precej vlagajo v izobraževanje, vključili pa so se tudi v akcijo za pridobitev standardov 9002. zanesljiv trgovec V samem centru Domžal boste našli tudi salon pohištva, pa prodajalno "Češminka" kjer prodajajo predvsem uvožena oblačila za vse generacije, tu je Napredkova trgovina "Super N", kjer prodajajo televizije, video in audio aparate in še kaj, pa "Kovinar" z železnino, električnim orodjem, vodovodnim materialom... Te in še mnoge prodajalne, ki nosijo ime Napredek, dopolnjujejo podobo Domžal kot trgovskega središča, mesta na robu Gorenjske, pa vendar v njenem središču, saj iz Kranja mimo Brnika do Domžal potrebujemo le kakih dvajset minut vožnje. Za zanimiv in ugoden nakup v Napredkovih prodajalnah pa so poskrbeli tudi z ugodnimi tristo gostincev prodajnimi pogoji, naj bodo to potrošniška posojila ali pa nakupi na čeke. Poseben žar celotni stvari dajejo seveda razne akcije, trenutno so močno znižali cene tekstila in to, da Murino moško obleko dobite že za 14.900 tolarjev bo najbrž le prva spodbuda, da se odločite za obisk v Domžalah. Na lastne oči se boste prepričali, kaj mora storiti trgovec, da pride na dober glas, ki ga boste potrdili tudi vi. JE • SE • NI • CE KLUBSKI ČASOPIS - PRILOGA GORENJSKEGA GLASA 3 - 5. SEPTEMBRA 1995 PRED NOVO HOKEJSKO SEZONO Sezona 95/96 se je praktično že začela. Običaj je, da o načrtih in pričakovanjih, ter željah nekaj povedo tudi tisti, ki vodijo HK Acroni Jesenice. V sezoni 95/96 smo si v klubu postavili za cilj: biti ponovno najboljši v državi. Člansko moštvo naj bi osvojilo zopet prvo mesto, ostale selekcije pa obdržale najvišja mesta v državi, kot jih dosegajo že vrsto let. Za dosego teh ciljev bo potrebno veliko dela in naporov, tako pri vodenju kluba kot pri delu trenerjev in igralcev. Analiza dela v preteklem obdobju je pokazala, da bi bilo koristno spremeniti nekatere zadeve na področju vodenja kluba in v sistemu igre. Zaradi tega je bil na junijski redni skupščini kluba delno spremenjen tudi statut. Zmanjšano je bilo število raznih organov, predvsem pa je bilo spremenjeno vodenje kluba. Tako sedaj vodi delo kluba svet kluba, ki ima šest članov: predsednika, podpredsednika, direktorja, čla-na za strokovni razvoj, člana Za marketing in člana za f,nance. Člani sveta imajo točno določene naloge ter polna pooblastila in odgovornost za delo na svojem področju. Pri tem je potrebno poudariti, da je delo vseh v svetu, razen direktorja, volon-tersko in zahteva poleg službenih obveznosti tudi veliko dodatnega angažiranja. Pomembno je spremenjen tudi koncept igre prvega moštva. Že v lanski sezoni smo se odločili, da mesto glavnega trenerja prevzame kanadski trener Arsenault, to pa je tudi pomenilo, da bo dolgoletni ruski koncept zamenjal kanadski način igre. Zato so bili za letošnjo sezono v ekipo vključeni tudi trije igralci iz Kanade. Od prejšnjih tujcev je ostal le vratar Brataš. V moštvo pa je vključena tudi vrsta mlajših domačih igralcev, od katerih se pričakuje požrtvovalna igra, ob nekaterih starejših igralcih in kvalitetnih tujcih pa tudi njihov hiter kvalitetni vzpon Za izvedbo začrtanih ciljev in programa dela kluba je poleg prizadevnosti funkcionarjev, trenerjev in igralcev potreben denar. Hokej je že od nekdaj veljal za drag šport. Potrebna je kvalitetna oprema in drsališče, pa tudi igralci prvega moštva, ki so redno zaposleni v klubu, primerjajo svoj materialni položaj z igralci v drugih klubih. Tako stanje pa zahteva veliko finančnih sredstev. Pri zagotavljanju finančnih virov je glavni dejavnik pok- rovitelj kluba SŽ ŽJ ACRONI d.o.o.l, ki se preko direktorja gospoda Šteblaja in njegovih sodelavcev trudi nuditi največ. Zelo pomembni vir so tudi gledalci, saj vstopnina pomeni tretjino potrebnih sredstev. Tudi druge organizacije in posamezniki, ki prispevajo sredstva v obliki reklam ali kot donatorji, predstavljajo zelo pomemben del financiranja. Ne smem pa pozabiti omeniti sredstev, ki se iz občinskega proračuna namenjajo za delovanje športa. Pri tem gre za delež, ki ga klub dobiva preko Športne zveze in Športnega društva Jesenice predvsem v obliki nuđenja ugodnih pogojev za treninge in tekme v hokejski hali, ter plače za dva trenerja, ki trenirata mlajše selekcije. Ob startu v novo sezono sem optimist glede uspehov vseh selekcij. Polegdela, ki ga moramo opraviti v klubu, pričakujemo tudi polno pomoč gledalcev in zvestih navijačev jeseniških hokejistov. Pričakujemo njihov čim večji obisk in športno navijanje, ker bodo s tem tudi oni doprinesli svoj delež k uspehu. Emil A/MAN Predsednik HK Acroni Jesenice NAJPREJ TEKMOVANJE ALPSKE LIGE Namesto lanskega tekmovanja Lige narodov bo v letošnji sezoni ponovno odigrana Alpska liga, v kateri bodo igrali klubi iz Avstrije, Italije in Slovenije. Sistem tekmovanja je spremenjen le toliko, da so moštva razdeljena v tri skupine, s tem pa se je zagotovilo strnjenost tekmovanja in tako povečala zanimivost. Od slovenskih klubov nastopata Acroni Jesenice in Sportina iz Bleda v C skupini, ljubljanska Olimpija Hertz pa v skupini B. Razpored tekem moštva HK ACRONI JESENICE: torek, 5. 9. 95, ACRONI : FASSA sobota, 9. 9. 95, SPORTINA : ACRONI (na Bledu) torek, 12. 9. 95, WIEN : ACRONI (na Dunaju) sobota, 16. 9. 95, ACRONI: GARDENA torek, 19. 9. 95, ACRONI : BRUNICO sobota, 23. 9. 95, FASSA : ACRONI (v Cannazeju) torek, 26. 9. 95, ACRONI : SPORTINA sobota, 30. 9. 95, ACRONI : WIEN torek, 3. 10. 95, GARDENA : ACRONI (v Gardeni) torek, 10. 10. 95, BRUNICO : ACRONI (v Brunicu) V polfinale se uvrstita po dve prvouvrš-čeni ekipi iz vseh treh skupin. Ekipi, ki bosta osvojili prvo mesto v skupini A in B, imata to prednost, da sta v prvem kolu polfinala prosti in čakata na zmagovalce tekem med prvouvrščeno ekipo iz skupine C in drugouvrščeno ekipo iz skupine A, ter med drugouvrščeno ekipo iz skupine C in drugouvrščeno ekipo iz skupine B. Zmagovalca teh dveh tekem predkola polfinala se bosta nato pomerila s prvouvrščenimi ekipami iz skupine A in B. V finale se uvrstita zmagovalni ekipi, poraženi pa igrata za tretje mesto. Polfinale in finale Alpske lige bo od 13. do 15. oktobra, predvideno v sosednji Avstriji. Grafični prikaz polfinala in finala: PRVOUVRŠČENA EKIPA SKUPINE B - PRVOUVRŠČENA EKIPA SKUPINE C - DRUGOUVRŠČENA EKIPA SKUPINE A--1 zmagovalca 1. m j poraženca 2. m DRUGOUVRŠČENA EKIPA SKUPINE C PRVOUVRŠČENA EKIPA SKUPINE A - Jeseniški hokejski klub je bil dolga leta sinonim za zmagovalce. Kriza, ki se je pojavila v gospodarstvu, ni prizanesla niti športu. Tako so se člani hokejskega kluba, igralci in uprava prizadevali, da bi hokej spet pridobil častno mesto med prebivalci Jesenic, kakor širše domovine. Z novo sezono, 1995/96 se jeseniškemu hokeju spet obeta nekoliko lažje poslovanje. Tu mislim predvem na reden dotok finančnih sredstev. Največ zaslug pri tem ima firma ACRONI, ki je v svoji trmi in vztrajnosti stala ob strani jeseniškemu hokeju tudi v najtežjih gospodarskih razmerah. ACRONI tako sledi tradiciji železarjev, ki so v preteklih letih veliko prispevali za ohranitev jeseniškega hokeja. Prav tako gre zahvala vsem ostalim sponzorjem, ki so pokazali veliko razumevanja in dobre volje ter s tem pripomogli k že znanim dosežkom. Poudariti pa moram, da se na področju gospodarstva razmere še niso dokončno uredile, kljub določenemu izboljšanu, zato so nekatera športna in kulturna društva prikrajšana. Želja vodstva ACRONI-ja kakor zaposlenih pa je, da bi bili prebivalci Jesenic deležni več zvrsti športne dejavnosti kakor tudi kulturnih dobrin.To nas je tudi vodilo, ko smo se odločali podpreti hokej na Jesenicah. Kar pa še vedno ne pomeni, da nismo pripravljeni sodelovati, seveda ob ugodnejših gospodarskih trendih, tudi na drugih področjih. Odločitev ACRONI-ja, da kot generalni pokrovitelj jeseniškega hokeja pomaga uveljavljati Slovenijo in mesto Jesenice ter njene naravne in kulturne znamenitosti, ni bila lahka. Trenutni položaj metalurgije v Sloveniji nas neprestano opozarja na ekonomičnost poslovanja, vendar smo mnenja, da je naložba v šport pravzaprav depozit za prihodnost. ACRONI je kot generalni sponzor močno zainteresiran, da hokej kot tudi jeklarstvo ostane del jeseniškega in tudi slovenskega življenja. Želja vseh, od hokejistov do ljubiteljev hokeja kot tudi ACRONI-ja pa je, da bi hokejisti s svojimi dosežki opravičili zaupanje sponzorjev in tudi širše javnosti. Uspehi hokejistov bodo tisti, ki bodo našo novo državo promovirali v svetu in tako neposredno tudi firmo ACRONI. Velikost države še nikdar ni bila pravilo, da bi ljudje v malih državah ne dosegali veličine. Tu sploh ni pomembno, je to na športnem ali kulturnem področju. Zato smo tudi v ACRONI-ju odločeni, da na Jesenicah ohranimo tradicionalen šport in športni duh. S tem bi želeli dokazati, da je gospodarstvo na tem področju eden izmed spodbujevalcev športnega in kulturnega življenja. Vsem hokejistom pa želim veliko borbenega duha in uspehov ter ljubiteljem hokeja veliko športnega užitka! Branko Omejc, dipl. inž. Podpredsednik HK ACRONI frizerski salon PIKA Verdnikova 34 (100m od hokejske hale Podmežakla) Pokličite po telefonu 84-368 in si rezervirajte uro! DRAGI PRIJATELJI JESENIŠKEGA HOKEJA! Vstopamo v tretjo sezono, ko skupaj z Gorenjskim glasom v vaše domove prihajajo tudi JE - SE - NI - CE, časopis HK Acroni Jesenice. Veseli smo tega. Tudi letošnjo hokejsko sezono se bomo potrudili, da bomo izšli vsaj trikrat. Naša želja je, da vam čim bolj neposredno predstavimo dogajanja Podmežakljo, kljubsko življenje, rezultate, skratka, da vam nudimo čim več informacij o HK Acroni Jesenice. Nova sezona se začenja z zanimivim tekmovanjem v Alpski ligi. Nadaljevala se bo z Državnim prvenstovm Slovenije v vseh kategorijah, vmes pa bo ekipa H K Acroni zastopala Slovenijo še v pokalu pokalnih prvakov (Federation cup). O vseh teh dogajanjih vas bomo seznanjali na straneh Je -se - nic, pa tudi na rednih straneh Gorenjskega glasa. Želimo si, da bi bili z nami zadovoljni, ter da bi se čimvečkrat srečali tudi v dvorani Podmeiaklju vaš Branko Jeršin Še vedno lahko kupite celoletne vstopnice za tekme na Jesenicah: cena 210 DEM stojišče 300 DEM sedišče Vstopnice lahko kupite vsak delovni dan od 7. -13. ure v pisarni HK Acroni Jesenice, Ledarska 4, ali pred tekmami na blagajni dvorane Podmežaklja. Uredniški odbor: Branko Jeršin, Teo Lipicer, Dušan Dragojevič, Vilma Stanovnik, Bojan Svetlin, Marko Valjavec; fotografije: Gašper Svetlin, Lea Jeras, Gorazd Šinik MURAJICA PAJIČ - kapetan ekipe Acroni LANSKI PORAZ NAS JE "PODŽGAL" Z Alpsko ligo začenjate bolj resen del hokejske sezone. Kako je moštvo pripravljeno na tekmovanje? "Po mojem mnenju smo tudi letos imeli premalo tekem v pripravljalnem delu. Poletno ligo na Bledu smo odigrali še nekompletni, brez tretjega tujca in prvega trenerja, ostale tekme pa naj bi predvsem pokazale, kako smo tehnično in taktično pripravljeni, medtem ko smo kondi-cijsko dobro delali ves mesec avgust." Nekateri ocenjujejo, da ste tekme odigrali bolje kot pa v prejšnjih letih. "Mogoče je res, da v avgustu nismo nikoli igrali tako dobro kot letos. Pozna se, da smo dobili druge tujce, iz drugačne šole hokeja, to je kanadske, tako da sta se rilem in tempo igre dvignila. Za realno oceno sposobnosti ekipe pa smo, kot rečeno, imeli premalo tekem, pa tudi KAC in Villach sta bila za to premočna nasprotnika. Ja, za ta čas igramo bolje kot v prejšnjih sezonah." Ste se z novimi hokejisti že navadili drug na drugega? "Mislim, da so se dobro vklopili v ekipo. Ocenjujemo pa, da so prišli precej nepripravljeni. Oba, ki sta prišla prva, sta kondicijsko še nepripravljena, Mislim, da smo se že dobro ujeli, čeprav so prišli vsak iz svojega konca, vsak iz druge ekipe. Imajo pa v sebi kanadsko pojmovanje hokeja." Prve tri tekme so pokazale, da tudi domači igralci sprejemate kanadski način igranja hokeja. "Mislim, da nam ritem in pa dinamična igra bolj ustrezata, sedaj so to pospešili tudi kanadski igralci in trener. Mislim, da ne bo nobenih problemov, da se tega ne bi navadili. Seveda pa takšen način igranja zahteva dobro fizično pripravljenost, medtem ko so nam kar precej tehničnega in taktičnega znanja v preteklih sezonah dali tudi ruski trenerji in igralci." V državnem prvenstvu je cilj ponovno osvojiti naslov državnega prvaka, kakšne pa so želje v alpski ligi? "Mislim, da imamo v naši, nekoliko lažji skupini, možnosti celo za prvo mesto in za uvrstitev na finalni turnir. Mislim, da bomo mi in pa Bled krojili vrh naše skupine." Kaj pričakujete od letošnje sezone? "V domačem prvenstvu pričakujemo uvrstitev v finale, in da se bomo maksimalno potrudili za osvojitev naslova državnega prvaka. Ne mislim prav dolgo čakati na to, saj smo se navadili na prva mesta. Upam, da nam bo tudi lanski poraz malo "podžgal". Cilj pa naj bi bil tudi že med prvenstvom startati na vrh lestvice in si tako zagotoviti boljše izhodišče za finale." In kaj bi sporočili privržencem jeseniškega hokeja? "Nasprotno od lanske sezone, ki je bila s strani Hokejske zveze zgrešena in preveč razvlečena, se gledalcem letos obeta zopet normalna sezona. Ekipe so se okrepile, pri tem mislim predvsem na Bled in kranjski Triglav in zato zanimanje za hokej ne bi smelo upasti. Mislim, da bodo gledalci letos lahko spremljali dobre tekme, in če bo še svetovno prvenstvo na Jesenicah, potem se jim zanesljivo izplača kupiti tudi permanentno vstopnico. Mi pa tudi potrebujemo podporo gledalcev. Titova 67, Jesenice, tel.: 064/861-175, 862-600, fax: 064/85-042 PRODAJA VOZIL IN SERVISI VOLKSVVAGEN IN ŠKODA KANADSKI HOKEJISTI HK ACRONI SE VOZIJO Z RENTA CAR VOZILI ZNAMKE ŠKODA - FELICIA MARKETINŠKA DEJAVNOST HK ACRONI JESENICE Marketinška dejavnost v sezoni 95/96 je usmerjena v obnovitev poslovnega sodelovanja z dolgoletnimi partnerji, prisotnimi v hokejski dvorani Podmežaklja ter v pridobivanje novih sponzorjev, ki vidijo svoj interes v reklamiranju blagovne znamke oziroma imena podjetja. Podjetja, rezultate, s tem pa bi se povečal tudi interes sponzorjev za reklamiranje. Drugi pomemben element pri odločanju podjetij za reklamiranje preko dejavnosti kluba je prav gotovo medijska prisotnost. Pretekla sezona je bila izjemno bogata. Vse ekipe HK Acroni so odigrale trajali dve uri, kar predstavlja 20 ur hokejske igre na ekranih. Reklamna sporočila na hokejskih dresih in ogradi so bila vidna in medijsko odmevna, tako da po našem mnenju predstavljajo primerno nadomestilo za plačane reklamne storitve. Enak odziv medijev, gledal- V preglednici je natančno prikazana tekmovalna dejavnost članskega moštva: vrsta tekmovanja št. tekem gostovanja doma rezultati št. gledalcev TV prenosi Pokal drž. prvakov Evropska liga Državno prvenstvo Prijateljske tekme 6 14 36 9 6 7 18 4 / 7 18 5 3. m P/F 4. m skup. 2.m 20.000 35.000 40.000 8.000 1 5 4 1 skupaj: 65 35 30 103.000 11 (Skupno število gledalcev je povzeto po uradnih zapisnikih tekem in ne predstavlja števila prodanih vstopnic; TV prenosi pa so prikazani skupaj za prenose slovenske televizije in prenose v tujini. TV Slovenija je prenašala šest tekem, ostale so prenašale lokalne TV Italije in Madžarske.) ki so že več let prisotna z reklamnimi napisi na hokejski opremi, na ogradi oziroma na drugih reklamnih površinah v dvorani, so že spoznala učinke športnega marketinga s hokejskim klubom Acroni Jesenice. V pretekli sezoni HK Acroni v članski konkurenci ni dosegel zastavljenega cilja, to je osvojitev naslova državnih prvakov. Naslov je cilj v novi sezoni. Sponzorji so močno vezani na tekmovalne rezultate moštva, njihov interes reklamiranja se veča ali manjša v skladu z dosežki sponzorirane ekipe. Spremenjena sestava članskega moštva zagotavlja dinamičen in atraktiven hokej, ki naj bi prinesel tudi pričakovane tekmovalne 210 tekem. Člansko moštvo je sodelovalo v Pokalu državnih prvakov, Evropski ligi sedmih narodov, državnem prvenstvu, zanemarljive pa niso tudi prijateljske tekme s kvalitetnimi ekipami. HK Acroni s svojim kvalitetnim strokovnim delom zagotavlja kvalitetne ekipe v vseh starostnih kategorijah (od mladincev, kadetov, pionirjev, malčkov in ekip hokejskih šol). Obisk na tekmah teh kategorij jc zelo dober. Spremljanje časopisnih in elektronskih medijev posameznih tekmovanj članskega moštva je bilo zadovoljivo. Prav tako je bila tudi pripravljenost TV Slovenije za prenose na dogovorjeni ravni. TV prenosi so povprečno cev in navijačev do hokejskega športa pričakujemo tudi v sezoni 95/96, kar pomeni za posamezne sponzorje podobne reklamne učinke kot v pretekli sezoni. Prepričani smo, da se bo hokej na ledu še bolj uveljavil kot slovenski nacionalni šport in s tem pritegnil podjetja, ki vidijos-voj interes za reklamiranje preko športnega marketinga. Ob tej priložnosti vabim vsa zainteresirana podjetja, samostojne podjetnike in obrtnike, da nas pokličejo po tel. 064/58-711 ah na fax. 064/58-747. Prepričani smo, da vam lahko ponudimo pravo priložnost za učinkovito reklamir-anje s HK ACRONI JESENICE. Silvo Poljanšek SPONZORJI JESENIŠKEGA HOKEJSKEGA KLUBA Generalni pokrovitelj: ACRONI JESENICE Sopokrovitelj: PIVOVARNA UNION LJUBLJANA Sponzorji: AS DOMŽALE AM COSMOS LJUBLJANA BELATRADE LJUBLJANA CANDIAN CLUB LJUBLJANA COLOR MEDVODE DOMINVEST JESENICE DROGA PORTOROŽ ELAN BEGUNJE FACTOR LJUBLJANA GORENJSKI GLAS HIT NOVA GORICA HOTEL ŠPIK GOZD MARTULJEK INTEGRAL JESENICE INTEREUROPA JESENICE LIP BLED MAVRICA LJUBLJANA MERKUR KRANJ OPTIMA LJUBLJANA PROM JESENICE RADIO TRIGLAV JESENICE SLOVENIJAŠPORT LJUBLJANA SNICKERS LJUBLJANA UNIVERZALE DUNLOP DOMŽALE ZAVAROVALNICA TRIGLAV JESENICE ZAVAROVALNICATILIA NOVO MESTO ŽITO GORENJKA LESCE Donatorji: DIGIT d.o.o. - ACTIV Ljubljana, Diskont Podmežaklja, Avtoservis Pančur (Fiat, Lanca), Avto servis APS -Primožič (Renault), Replay trgovina Jesenice. MOŠTVO HK ACRONI JESENICE 1995/96 Oleg Brataš 27.2.1966 št. 30 Bojan Škrjanc 29.4.1974 Mohor Razinger 29.6.1972 št. 24 Drago Mlinarec 24.8.1960 št. 25 Tom Jug 10.4.1970 * št. 5 Murajica Pajič 24.8.1961 št. 1 Boris Kunčič 21.1.1970 št. 15 Borut Vukčevič 19.1.1973 Miha Rebolj 22.9.1977 Jovi Pavlovič 4.9.1974 št. 55 Uroš Škofic 21.3.1974 št. 3 David Flanagan 13.12.1967 št. 20 Richard Laplante 15.3.1967 št. 7 Shane Maceachern 14.8.1967 št. 26 Sašo Pretnar 3.3.1973 št. 16 št. 4 Dejan Vari 3.7.1973 Andrej Razinger 8.5.1967 št. 12 Jure Smolej 9.11.1974 št. 13 Matej Poljanšek 3.6.1975 št. 27 Aleš Sodja 26.4.1971 št. 23 Peter Rožič 17.2.1974 št. 18 Milan Hafner 18.6.1977 št. 8 Matjaž Mahkovic 20.11.1975 št. 29 št. 10 Tomaž Razinger 25.4.1979 št. 9 LETOŠNJE DRŽAVNO PRVENSTVO ZANIMIVEJŠE KOT PREJŠNJA Prav gotovo se nam v letošnji sezoni obeta najbolj zanimivo državno prvenstvo, odkar smo v samostojni Sloveniji. Peto državno prvenstvo se bo začelo po predlaganem koledarju 17. oktobra po končani Alpski ligi. Poletje in prestopni rok je prineslo kar nekaj presenečenj. Najbolj je presenetila blejska Sportina, ki je v prestopnem roku startala zelo ambiciozno. Močno okrepljena tvori zelo dobro ekipo, ki bo prav gotovo spoštovanja vreden tekmec. In če so Blejci svoje načrte obešali na veliki zvon, pa so v Kranju pri Triglavu čisto potihem brez velikega pompa s pomočjo šestih tujcev uspeli sestaviti zelo močno ekipo, ki se tudi pripravlja na prvenstvo zelo prizadevno. Ljubljanska Olimpija Hertz je uspela obdržati jedro ekipe, tako da bo enako močna kot v prejšnji sezoni. Acroni Jesenice so najbolj pomladile svoje vrste. Povprečna starost ekipe je 23 let. Vsako leto odide iz Podmežaklje eden ali dva igralca visokega kvalitetnega razreda, vendar pa na Jesenicah ne obupujejo. Zaradi zelo dobrega dela z mladimi se vrzeli nekako zapolnijo, čas do popolnega doz-oretja pa bodo mladi igralci zapolnili s toliko večjo borbenostjo. Torej prvič po dolgih letih lahko rečemo, da bo v boj za naslov vključenih več ekip. Tudi v Mariboru pričakujejo, da bodo igrali vidnejšo 'vlogo in letos morda presenetili koga od favoritov. Slavija bo tekmovala z lastnimi silami, še vedno brez strehe nad glavo, zato bo po pričakovanjih edini pravi outsider v ligi. Kakorkoli že, državno prvenstvo se začne 17. 10. 95 z gorenjskim derbijem Acroni : Triglav na Jesenicah. Novo je tudi tekmovanje za Pokal Slovenije, ki se letos prvič igra ločeno od državnega prvenstva. Ob vseh teh dogajanjih v domačih tekmovanjih pa Acroni Jesenice nastopajo še v tekmovanju za Federation cup. Četrtfinalni turnir naj bi bil v Zagrebu od 6. do 8. oktobra, morebitno finale pa od 26. 12. do 30. 12., vendar prireditelj še ni znan. DRŽAVNO PRVENSTVO - I. DEL - 6 MOŠTEV 17. 10. 95 ACR: TRI 20. 10. 95 MAR : ACR 24. 10. 95 ACR : SPO 27. 10. 95 OLI : ACR 31. 10. 95 SLA : ACR 07. 11. 95 TRI : ACR 10. 11. 95 ACR : MAR 14. 11. 95 SPO : ACR 17. 11. 95 ACR : OLI 21. 11. 95 ACR : SLA 24. 11. 95 ACR : TRI 28. 11. 95 MAR : ACR 01. 12. 95 ACR : SPO 05. 12. 95 OLI : ACR 08. 12. 95 SLA : ACR 12. 12. 95 TRI : ACR 16. 12. 95 ACR : MAR 26. 12. 95 SPO : ACR 29. 12. 95 ACR : OLI 05. 01. 96 ACR : SLA DRŽAVNO PRVENSTVO 11. DEL - 4 MOŠTVA 09. 01. 96 1. KOLO 12. 01. 96 2. KOLO 19. 02. 96 3. KOLO 23. 01. 96 4. KOLO 26. 01. 96 5. KOLO 30. 01. 96 6. KOLO DRŽAVNO PRVENSTVO - POLFINALE 02. 02. 96 1 09. 02. 96 2 13. 02. 96 3 16. 02. 96 4 20. 02. 96 5 23. 02. 96 6 27. 02. 96 7 TEKMA TEKMA TEKMA TEKMA TEKMA TEKMA TEKMA DRŽAVNO PRVENSTVO FINALE 01. 03. 96 1 TEKMA 03. 03. 96 2 TEKMA 05. 03. 96 3 TEKMA 08. 03. 96 4 TEKMA 10. 03 96 5 TEKMA 12. 03. 96 6 TEKMA 15. 03. 96 7 TEKMA POKAL SLOVENIJE 06. 01. 96 1. KOLO 13. 01. 96 2. KOLO 27. 01. 96 1. POLFINALE 10. 02. 96 2. POLFINALE 17. 02. 96 1. FINALE 24. 02. 96 2. FINALE KANDIDIRAMO ZA: 27. 12. 95 - 05. 01. 96 SVETOVNO PRVENSTVO C - SKUPINA MLADI (DO 20 LET) 22. 03. 96 - 31. 03. 96 SVETOVNO PRVENSTVO C - SKUPINA ČLANI VPIS V HOKEJSKO SOLO: HK Acroni Jesenice tudi v sezoni 95/96 vpisuje v hokejsko šolo. Vpis bo v sredo, 6. 9. 1995, v dvorani Podmežaklja ob 14. uri. Vpišejovse lahko fantje, rojeni 1988, 1989 in 1990. Solo vodi Viktor Tišler s sodelavci. Budimpešta s Krtom in obratno Programe potovanj turistične agencije A&Đ vedno postrežejo tudi s Tokrat so vam v agenciji A&B pripravili devet dni Vzhoda. Kombinacijo madžarskih ravnic in grškega temperamenta. Potovalna kombinacija, za kakršno najbrž še niste slišali, ob kateri imate morda rahle pomisleke... ...ki pa so povsem odveč. Sedmega oktobra se bomo ob približno šesti uri zjutraj odpeljali proti madžarski prestolnici. Avtobus nas bo pripeljal do hotela, kjer bomo preživeli noč. Bolje rečeno del noči. Po popoldanskem ogledu znameni- tosti Budima ter večerji v tipični madžarski ČARDI bo časa za spanec verjetno bolj malo. Zjutraj nas bo pred hotelom že čakal avtobus, ki nas bo odpeljal na drug konec mesta, v Pešto, kjer seveda tudi tokrat brez ogleda vseh znamenitosti tega starega mesta ne bo šlo. Ob pol treh bomo odšli na letališče, od tam pa nas bo letalo odpeljalo na otok Krt. Otok Krf je eno glavnih grških turisitčnih območij. Kot pravijo Grki, je narava na tem otoku še posebej prijazna. Krf velja za najbolj zelen grški otok, njegova Gorenjci že kar dobro poznate. Poleg čisto klasičnih turističnih poti pa vam pri njih čim novim in morda malce nenavadnim. Ali pa morda tudi ne... zuelos, ki je, mimogrede povedano, eden večjih, ki pluje po Sredozemlju, svojim potnikom pa lahko ponudi prav vse udobje, kar si ga človek na ladji lahko zamisli, od samopostrežne restavracije, bara s programom, bazena, diskoteke ter še mnogo mnogo drugega. Po nekaj manj kot dveh dneh plovbe bo Venezuelos priplul v Benetke , z avtobusom pa se bomo odpeljali domov. t v • - Mm i prijazna pokrajina in bujna vegetacija predvsem pa toplo sonce v tamkajšnja turistična naselja iz leta v leto privablja množico turistov. Na rodovitni zemlji, pod milo klimo z obilnimi padavinami * vsako leto zraste obilen pridelek, največ pa seveda oliv. Na otoku najdete elegantno beneško arhitekturo, pa zla-torumene plaže, bogato nočno življenje, svetovljansko vzdušje ter dih zgodovine na vsakem koraku. V krfskih palačah so možje v zgodovino sprejeli marsikatero odločitev tudi za nas Slovence. Ob pol petih se bo letalo spustilo na krfsko letališče, z avtobusom se bomo odpeljali v hotel, kjer nas bo zvečer čakala večerja. Pred nami bo pet polpenzijonov na otoku, ko se boste lahko kopali ter na fakultativnih izletih raziskovali otoške znamenitosti. Osmi dan našega potovanja bomo po zajtrku otok zapustili, pa ne z letalom ampak z ladjo. V krfskem pristanišču bo zasidran trajekt El Vene- cena paketa: 431 DEM agenciji* Dunajska 197, Ljubljana Tel.: 061-344-061, fax: 061-341-436 Prostovoljno gasilsko društvo Križ Tako kot gradnja tudi obnova Po nedavnem prevzemu in blagoslovitvi novega gasilskega avtomobila, 25. junija letos, so gasilci na Križu zdaj obnovili še streho na gasilskem domu Kriz, septembra - Prejšnjo soboto, ko so domala povsod po Gorenjskem gasilci s strahom dopodne napovedovali popoldanske gasilske veselice, so se na Križu brez strahu pred dežjem ze ob 7. uri zjutraj lotili prekrivanja strehe na gasilskem domu. Akcija je uspela, do popoldanskega dežja so dom prekrili, obnovili pa so tudi oba dimnika. Obnova strehe je potekala tako organizirano in tekoče, kot na Križu gasilci znajo organizirati vsako akcijo. Tako so 1959. leta tudi gradili gasilski dom. "Takrat ni manjkal noben vaščan, saj imamo pri vsaki hiši gasilca," je to Janez Peterlin, predsednik PGD Emil Žagar, tajnik PGD Franc Petek, častni član lakiranje parketa v Domu krajanov in dokončanje obloge. Pa na območno tekmovanje se pripravljamo, ki bo 16. septembra v Komendi. Takrat se bomo pomerili gasilci iz gasilskih zvez Kamnik, Domžale in Litija. Menda je prijavljenih 83 ekip," je hitel pripovedovati tajnik PGD Kriz Emil Žagar med akcijo. Nazadnje pa je dodal, da imajo letos v programu tudi izlet v neznano za vse člane, mladi pa bodo odšli v hribe. A. Zalar Jože Sušnik, pod predsednik PGD soboto poudaril najstarejši gasilec in hkrati častni član PGD Križ Franc Petek. Tako kot Pred 36 leti pa je tudi tokrat Pomagal pri prekrivanju strehe. "Obnova strehe je bila nuj-J1.8- Takrat, ko smo dom gradi-Jj» so bili materiali slabi, "gradili pa smo seveda tisto, kar smo pač dobili. Zdaj bomo dom prekrili s bramakom, obnovili pa bomo tudi oba dimnika in obrobe," sta povedala podpredsednik Jože Sušnik in predsednik Janez Peterlin. Slednji je tudi izvajal dela v celotni akciji. "Tokrat se je akcije udeležilo 27 gasilcev. Pohiteti moramo, da nas ne bo ujel dež. Da bomo to nalogo lahko opravili, nam je pomagala Gasilska zveza Kamnik. Sicer pa obnova strehe in dimnikov na gasilskem domu ni edina akcija. Letos nas čaka tudi še V akciji v soboto, 26. septembra, je sodelovalo 27 članov. 3. Mihaelov sejem Prireditev kot nekdaj a izvirne razstavljale e odbor s riiave do 10. septembra. Mengeš, septembra - Letošnji 3. Mihaelov sejem v Mengšu bo 30. septembra in 1. oktobra. Prireditve pa se bodo začele že v četrtek, 28. septembra, ko bodo na Gobavici pri Staretovem gradu odprli prenovljeno Trim stezo. V petek, 29. septembra, bo 8. uri najprej v okviru Mihaelovega sejma otvoritev ocenjevalne razstave malih živali, ob 19.30 pa bo nastop Kamniških kolednikov, pevskega zbora Zvon, Folklorne skupine Mengeš, Dramske skupine Franca Jelovška in nastop Fantov na vasi Predsednik Odbora Mihaelovega sejma v Mengšu Štefan Borin je pred dnevi ob predstavljanju prireditve še posebej poudaril, da si je odbor zadal nalogo, da bi bil čer pa bo ob 19. uri začel Alpski kvintet . Živahno in veselo pa bo tudi celo nedeljo, 1. oktobra. Že malo po 9. uri bodo podelili priznanja in po nalogo, da Dl Dll mT~Z _"' un/.iiauja m pu- sejem čimbolj zani- Štefan Borin, pre- kaie rcjcem malih miv in hkrati tudi 2"™!* °dbor» 3- živali, ob 10. uri pa pravi prikaz nek- Mihaelovega sejma se bo kot nekJa: danjih dogajanj v Mengšu med sejmom. "Sejem pripravlja Odbor skupaj s Prostovoljnim gasilskim in Turističnim društvom ter Mengeško godbo. Pokrovitelj bo letos občina Mengeš, med sponzorji oziroma sopokrovitelji pa so Pivovarna Union PE Mengeš, Servis Debevc, Renault Avto Car d.o.o. in vesel sem, da je med njimi tudi Gorenjski glas." Sejem se bo uradno začel v soboto, 30. septembra, na Trdinovem trgu pred cerkvijo ob 9.30 z dvigom sejemske zastave in otvoritvijo razstave glasbil mengeških proizvajalcev v Glasbeni šoli. Za otroke bodo potem pet ur pred cerkvijo trajale Karaokre, popoldne ob 15. uri pa bodo nastopili harmonikarji in kitaristi na instrumentih mengeških proizvajalcev. Z zlatimi citrami se bo ob 18. uri predstavil Miha Dovžan skupaj z Jožico Kališnik. Sobotni sejemski ve- začela maša na prostem. Takrat bo tudi blagoslovitev gasilskega avtomobila. Ob 11. uri se bo predstavila Mengeška godba, ob 13.30 pa bo nastop štirih domačih pevskih zborov in gostujočega iz pobratenega St. Egvdena na Koroškem. Osrednji del Mihaelovega sejma bopovorka kmečke vprege s prikazom domačih opravil. Ta sprevod bo krenil ob 15. uri, ob 16. uri pa se bo začel festival narodno zabavnih ansamblov. Po podelitvi priznanj za najlepšo in najbolj izvirno stojnico ob 18. uri pa se bo potem ob 19. uri začela zabava s plesom, ki bo trajala pozno v noč. Na svoj račun pa bodo prišli obiskovalci tudi zaradi stojnic. Okrog 80 razstavljalcev bo obiskovalcem ponudilo izdelke oziroma pridelke po ugodnih cenah. Pa tudi žejen in lačen na Mihaelovem sejmu ne bo nihče. • A. Žalar Čas kislih kumaric, tisti čas, ki je najprimernejši za vlaganje kumaric v kozarce, je mimo, in če skozi okno pogledate v deževen dan, boste ugotovili, da je tudi poletje že šlo. Hmmm... pa tudi nobene taprave toplote ni več. Priznajte, da ste nehote pomislili na zimo in.. ... in kaj imajo kisle kumarice skupnega z zimo _ Točno. V Kamnik bo treba, v Eto po ozimnico, po kumarice, po rdečo peso, papriko, zelje in repo, po grah, stročji fižol, pa vložena koruza je baje zelo moderna, tudi kakšna mešana solata, pa ajvarček ne bosta odveč... Slednji za prilogo kot Kamniška gorčica, edina pri nas, ki je narejena po domačem receptu in ne po licenci. V Eti v Kamniku jo izdelujejo že več kot 70 let, od daljnjega leta 1923, ko je bila tovarna ustanovljena. Od takrat, ko je njen ustanovitelj razmišljal, kakšno ime naj ji da. In ko je v njegovo delovno sobo pritekla mala vnukinja Meta, njegova ljubljenka, ki še ni znala povedati svojega imena in je namesto Meta izgovarjala Eta, je vedel. "Eta naj bo," je odločil in tako se je rodila blagovna znamka, katere izdelki danes po prehrambenih in živilskih sejmih prejemajo mnoga odlikovanja in priznanja, znake SQ in Podobne zadeve. No, v Eti pravijo, da je njihova največja medalja zadovoljen potrošnik, kadar se le-ta v družbi Etinih izdelkov dobro počuti. Tako kot naša družina napri-mer Od nekdaj smo namreč vsako leto na jesen drveli v Kamnik, v tovarniško trgovino, po ozimnico, mogoče zadnja leta kar tako zaradi reda, saj akcija Etine ozimnice že nekaj let poteka pravzaprav v vseh slovenskih trgovinah, tudi v tisti v našem naselju. Od 10. septembra naprej, ko se bo letos akcija začela, bodo tako po enotnih cenah na voljo paketi z Etinimi artikli, tako oni večji po dvanajst kozarcev, kot oni manjši s po šestimi kozarci. Izbor v paketih bo različen, saj bodo le-ti mešani ali pa bodo vsebovali le po enega ali dva različna artikla. Ljubitelji rdeče pese se zagotovo ne bodo odrekli paketov z rdečo peso, mnoge bodo privabili vloženi grah, stročji fižol pa koruza pod imenom Hortus, tistim delom Etine blagovne znamke, ki domuje v Ljutomeru. Joj, da ne pozabim, zelenjavni del Etinih izdelkov seveda dopolnjujejo tudi program vloženega sadja, najslajši kompoti in seveda pestra izbira takih in drugačnih marmelad. Seveda pa bo tudi letos nakup Etine ozimnice v posameznih firmah možen preko sindikata. Sicer pa, zakaj se nebi odločili za obisk v tovarniški trgovini v Kamniku. Tam je izbira še bolj bogata, na policah boste namreč našli vse, kar nastaja v Eti, tudi petnajst različnih vrst zamrznjene zelenjave, ki je v današnjem gospodinsjtvu vse bolj dobrodošla. Joj, pa še na take in drugačne solatne prelive sem se spomnil in na vložene čebulice, pa kapre, pa ... nič, kar v Kamnik jo born mahnil. V tamkajšnji tovarniški trgovini me pričakujejo vsak dan od 7. do 19. in ob sobotah od 7. do 12. ure. A kdo me pričakuje? Ja, polne police vendar. 5? UP RADOMLJE Dober stol je pol užitka Dobra hrana in pijača, pa izvrstna, dišeča kavica ob zaključku obeda in... nič ne bo brez ravno prav velike mize in udobnega stola. Slednja sta namreč pri našem obedu, branju časopisa ali pa tistem času, ki ga namenjamo sprostitvi, vsaj pol užitka, ki ga pri tovrstnem početju občutimo. V Lipu v Radomljah se tega še kako zavedajo. Tam, kjer danes stoji tovarna Lip Radomlje, so z obdelavo lesa začeli pred sto tremi leti, že petintrideset let pa je izdelava stolov nosilni program podjetja, zato podjetje upravičeno prištevamo med najstarejše stolarne pri nas. Poleg kolonjalnih, stilnih in modernih stolov dandanes proizvajajo tudi mize iz masivnega lesa, predvsem iz hrasta, bukve in bora. Na tujih trgih, kar 80 odstotkov prihodka podjetja ustvarijo na nemškem in ameriškem trgu, se uvrščajo v srednji kvalitetni in cenovni razred. V novem salonu v Radomljah, ki so ga odprli letos pomladi, si lahko ogledate celoten prodajni program Lip Radomlje, s salonom pa se želijo predvsem približati slovenskim kupcem, ki so bili doslej zaradi izvozne usmeritve podjetja zapostavljeni. V salonu v Radomljah se lahko spoznamo tako z izdelki od nižjega cenovnega razreda kot s tistimi za najbolj zahtevne kupce, saj lahko izbiramo med več kot 50 modeli stolov in 20 modeli miz, ki jih je mogoče odpeljati že takoj ob nakupu. Posebnost salona je stalna akcijska prodaja ostankov od izvoza in izdelkov druge kvalitete po znižani ceni, ki jih v drugih trgovinah s pohištvom ni na razpolago. Trenutno pa je v zalogi tudi večja količina izvoznih modelov prve kvalitete po precej nižjih cenah kot običajno, saj komplet štirih stolov z mizo dobimo že od 37.900 tolarjev naprej. Akcijsko prodajo, ki bo trajala do 6. septembra bodo zaradi velikega zanimanja ponovili. In ker naslednja akcija ne bo minila brez nas, se bomo podali iz osrčja Gorenjske mimo Brnika, do Mengša, tam proti Arboretumu Volčji Potok, in se na pol poti v Preserjah zapeljali naravnost skozi križišče do salona Lip Radomlje, si poiskali mesto na velikem parkirnem prostoru in naša Odiseja se lahko začne. Vsak dan od 8. do 19. ure in v soboto od 8. do 12. ure. Odkrivamo pa lahko tudi po telefonu (061) 727-122. Ribogojnica Povodje potrjuje oceno kovinOtehma VValkman stereo ICS CR 3013 po ceni 2.704,00 Pipe za kopalno kad z ročno prho OMEGA MLM po ceni 14.990,00 Radio ura ICS ET 212 po ceni 3.388,00 Jedilni pribor za 6 oseb ABERT po ceni 3.763,00 Otroška garnitura 3 krožnikov; skodelica s podstavkom, porcelan po ceni 842,00 Plafoniere že od 698,00 SIT naprej Prodaja na 5 čekov brez obresti. Gotovinski popust nad 20000 SIT 5 %, nad 70000 SIT 7 %. TEHNIKA MENGEŠ - za gotovino 17 % popust - na čeke 10 % popust Prašek ARIEL 4 kg po 1069 SIT Kljuke Nina MS Gradbeni material po ugodnih cenah Vabimo pa vas k nakupu barv, lakov, čistil in metalurgije. Država lahko zaupa ribiškim družinam Dipl. vet. Dušan Bravničar: "Ribogojnica Povodje oskrbuje ribiške družine z mladicami in konzumnimi ribami, delo ribiških družin pa je po moje ekološko in gospodarno "z državo", kar zadeva koncesije, ne bi smelo biti pod vprašajem.M Povodje, septembra - Ribogojnica Povodje, ki prav v zadnjem času z imenom nekako simbolizira vprašanja, ki so povezana z vodami oziroma koncesijami zanje, je stara 45 let. Nastala je z namenom da bi kot ribogojnica oziroma vališče za avtohtone ribe oskrbovala 15 ribiških družin okrog Ljubljane in 4 gorenjske (Žiri, Železniki, Visoko in Sora Škojja Lokaj. Vendar pa Ribogojnico Povodje v okviru Zveze ribiških družin Ljubljana danes dobro poznajo tudi vse druge gorenjske ribiške družine in tudi po Sloveniji. ■ Vodja Ribogojnice je že od 1980. leta dipl. vet. Dušan Bravničar, ki je ob nedavni predstavitvi Ribogojnice poudaril, da je trdno prepričan, da Ribiške družine v Sloveniji po večini danes z vodami dobro gospodarijo. Čeprav se je športni ribolov močno razmaknil, družine z vlaganji konzumne ribe uspešno ščitijo in varujejo svojo avtohtono ribo. Zato velja, da so po večini vode, kjer niso ekološko oporečne, dobro porib-jene. "Danes naša ribogojnica oskrbuje ribiške družine s šarenko, potočno zlatovščico, potočno postrvijo in sulcem. S selekcijo in križanjem nam je uspelo vzgojiti potočno postrv v ribogojnici. Nekaj podobnega bi radi dosegli tudi s sulcem, kjer imamo zdaj že četrto generacijo iz Vodja ribogojnice dipl. vet. Dušan Bravničar tako imenovane tretje generacije plemenske jate. Začeli pa smo z ikrami iz Krke. To je trdo delo, ker je sulec Naprave v ribogojnici so izdelane predvsem iz naravnih materialov in z malo betona Veliko pa je zelenja in dreves. LANEN CVET TEKSTILNA TRGOVINA vam nudi otroška, ženska in moška oblačila metrsko blago v novih modnih vzorcih za jesen in zimo VSI PO KONKURENČNIH CENAH PREPRIČAJTE SE!!! odprto od 9. - 19. ure, sobota od 8. - 13. ure Moste 74, 61218 Komenda Tel.: 061/841-386 ^snov ODPRTO OD 7h - 23h TPr^fHV • SOBOTA, * JL/CXXJBl_/ NEDELJA 12h - 23h •SLOVIN- Z O R M A N Gorenjska c. 18 61215 MEDVODE TEL.: 061/614 - 787 GOSTILNA - PIZZERIA DIVJI PETELIN, Sora 6/a - tel.: 061/611-375 Dostava pizz, zrezkov, krač, pommes fritesa. do 7 km tudi na dom. Sredi meseca oktobra živa glasba. Del. čas: ponedeljek, torek, sreda od 12. do 22. ure, petek, sobota od 12. do 24. ure, nedelja od 9. do 22. ure. Četrtek zaprto. V Ribogojnica Povodje obratuje na enem hektaru zemljišča. Z vodo jo oskrbuje potok GameljŠČica, ki po čistosti spada v L kategorijo. Njegov pretok znaša 250 litrov na sekundo, izvira v Šinkovem turnu. Gre za izvir podtalnice tako imenovanega Vodlškega jezera. Iz tako Imenovanega Robovega studenca pod Piršem pa vodo namenjajo izključno za vališče in vzrejo zaroda. Na leto "pridelajo" 5 milijonov iker, vzgojijo 2 milijona mladic in 70 ton različnivrst konzum-nih rib. roparica in ga navajamo na "umetno" hrano." V Ribogojnici Povodje na leto "pridelajo" 5 milijonov iker in 2 milijona mladic ter okrog 70 ton različnih vrst konzumnih rib. Veliko tega zaroda in rib potem pokupijo ribiške družine, znana pa je ribogojnica tudi onkraj meja. Sicer pa poleg "štirih za ribogojnico avtohtonih vrst -šarenka, potočna zlatovščica, potočna postrv in sulec", imajo v Povodju tudi soma, krapa in še druge ribe. Vendar, kot pravi Dušan Bravničar, so to ribe, ki jihzaradi celovitosti ponudbe dobijo od drugod. Znana pa je ribogojnica Povodje tudi kot vzgojni oziroma izpitni center za mlade in starejše ribiče in tudi za ribiške čuvaje. Imajo pa v Ribogojnici v Povodju tudi trgovino, kjer lahko vsak dan recimo tudi priložnostni obiskovalec ali gospodinja nabavi ribe za domač jedilnik. • A. Žalar Žolitika že od vsega začetka (1958. eta) prva resnično skupna politika Evropske skupnosti in v prvih letih glavna povezava med državami, članicami skupnosti. Ker je tedaj v Zahodni Evropi primanjkovalo večino kmetijskih pridelkov, je bil glavni cilj skupne kmetijske politike, kako povečati obseg kmetijske pridelave in kako izboljšati oskrbo prebivalstva. Da bi to dosegli, so za nekatere kmetijske pridelke uvedli skupne tržne organizacije, ki so delovale po načelih enotnosti trga, preference skupnosti (pridelki iz skupnosti imajo prednost pred pridelki iz drugih držav) in finančne solidarnosti (skupno financiranje politike). Enotnost trga je predpostavljala odpravo vseh carin in trgovinskih ovir, ki so negativno vplivale na trgovino med državami članicami, ter odpravo državnih subvencij, ki so oviraleJconkurenco. Ker so se pri cenah pridelkov ravnali po državah, ki so imele najvišje cene, se je stalno povečeval razkorak med cenami na svetovnem trgu in cenami Evropske skupnosti. V takšnih razmerah so "preferenco skupnosti" in s tem prednosti pri nakupu pridelkov iz Evropske skupnosti lahko zagotavljali le z uvozno-izvoznimi ukrepi. Pa ne le to! V državah so za vrsto pomembnih pridelkov, kot so žito, maslo, mleko v prahu, sladkor in govedina, ustanovili intervencijske službe, ki so potlej ob veliki ponudbi in grožnji, da bodo cene padle pod minimalno raven, kupovale presežke vse dotlej, dokler cene niso "poskočile" nad kritično mejo. Presežki so šli v javne zaloge, za katere so potlej razpisali izvoz. Denarna plačila neodvisna od količine pridelkov Subvencije in drugi ukrepi skupne kmetijske politike so prispevali k temu, da sc je pridelava hrane v Evropski skupnosti močno povečala in da se je skupnost kljub razširitvi v Veliko Britanijo in Severno Irsko iz neto uvoznice spremenila v veliko izvoznico. Ker je bilo velike presežke hrane vse težje prodati, intenzivna pridelava pa je povzročala tudi ekološke pro- bleme, je skupnost 1984. leta uvedla kvote za mleko in "garancijske prage", ki so zagotavljali polno subvencioniranje le za določeno količno pridelkov, za presežno pa le delno. Čeprav so takšni in podobni ukrepi učinkovali, se je skupnost pred tremi leti odločila za doslej najradikalnejšo spremembo skupne kmetijske politike. Reforma ni v ničimer spremenila osnovnih načel skupnih tržnih organizacij, je pa korenito "zarezala" v način dodeljevanja subvencij. Močno je omejila subvencioniranje cen in namesto subvencij uvedla neposredna plačila, ki niso odvisna od količine pridelkov. Pridelava žit se je občutno zmanjšala In kakšne so posledice reforme? Cena žita je v treh letih padla za (nominalnih) 30 odstotkov in je tako zdaj že blizu cenam na svetovnem trgu, trenutno pa je še celo nekoliko nižja. Kmetje krijejo izgubo dohodka s kompenzacijskimi plačili, do katerih pa so upravičeni le, če na leto opustijo obdelovanje določene kmetijske površine. Ta obveznost ne velja za majhne kmetije, ki glede na povprečje v Evropski zvezi obdelujejo manj kot 20 hektarjev kmetijskih površin. V zadnjih treh letih so v državah, članicah zveze, opustili več kot pet milijonov hektarjev površin, na katerih so prej pridelovali žito, oljnice in stročnice. Pridelava žit se je občutno zmanjšala. Letošnja letina je bila okoli 176 milijonov ton, brez reforme pa bi bila zanesljivo od 18 do 20 milijonov ton večja. Pa ne le to! Ker je cena žitu padla, ga več porabijo tudi za krmljenje. Oboje skupaj (manjša pridelava in večja poraba v skupnosti) je V Beli knjigi tudi Slovenija Komisija za kmetijstvo pri Evropski zvezi bo pripravila Belo knjigo o kmetijski politiki, v kateri bo ocenila razmere v kmetijstvu Evropske zveze in v srednjeevropskih državah Jer napovedala razvoj v prihodnjih petih do desetih letih. Knjiga bo vsebovala tudi študijo o razmerah in perspektivi kmetijstva v desetih vzhodnih in srednjeevropskih državah, med katerimi je tudi Slovenija. Približevanje svetovnim cenam? Ko komisar dr. Franz Fischler razmišlja o prihodnjem razvoju skupne kmetijske politike, se sprašuje, ali naj ta politika daje prednost približevanju cenam na svetovnem trgu ali ne, ali naj bi skupnost za neposrena (kompenzacijska) plačila namenjala še več denarja, ali naj politika, ki naj bi prinesla spremembe v kmetijstvu, 3yet postane "stvar" posameznih ržav in ne skupne politike... vplivalo na to, da so se zaloge žita, ki jih je bilo v začetku devetdesetih let okoli 25 milijonov ton, zmanjšale na manj kot devet milijonov ton. Podobne spremembe so bile tudi v živinoreji. Subvencioniranje cen so zmanjšali za 15 odstotkov in ga omejili le na določen čas, hkrati pa so občutno povečali neposredna plačila, ki so v živinoreji veljala že prej. Prireja mesa nazaduje, celo bistveno bolj, kot so pričakovali. Zaloge, ki so bile pred dobrima dvema letoma še zelo velike (dva milijona ton), so se zelo zmanjšale in znašajo trenutno le še okoli 30 tisoč ton. Velike razlike med kmetijami Na območju Evropske zveze je okoli 8,5 milijona kmetij, med katerimi so po naravnih pridelovalnih možnostih, velikosti, dejavnosti, tehnologiji in višini prihodkov zelo velike razlike. Na Škotskem imajo, na primer, ovčerejske kmetije s tisoč hektarji zemlje, na Siciliji kmetije, ki na dveh hektarjih pridelujejo agrume. Na Kanarskih otokih so tropske razmere, na skrajnem severu polarne... Skupna kmetijska politika Evropske zveze poskuša z ukrepi vplivati tudi na strukturne spremembe v kmetijstvu posameznih držav. Nekateri ukrepi veljajo brez razlike za vse regije (finančna podpora za posodobitev in preusmeritev kmetij in prehrambene industrije, za ustanavljanje proizvodnih in prodajnih zadrug...), drugi le za regije z določenimi posebnostmi. Izkušnje kažejo, da v slabše razvitih območjih tudi vlaganje v kmetijstvo ne pomaga veliko, ker je v teh regijah največkrat zaostalo tudi ostalo gospodarstvo. Evropska zveza poskuša na teh območjih ustvarjati pogoje za pospeševanje vsega gospodarstva, vključno s kmetijstvom in prehrambeno industrijo. • C. Zaplotnik V Slovenijo prihaja kmetijska mehanizacija firme Claas Najprej prodaja, kasneje tudi kooperacija Gornja Radgona, 29. avgusta - Podjetje Gorenje Trgovina je skupaj s Sipom iz Šempetra v okviru letošnjega kmetijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni v torek podpisalo dogovor o sodelovanju z nemškim proizvajalcem kmetijske mehanizacije Claas, poleg zastopstva na slovenskem trgu pa naj bi sodelovali tudi na razvojnem in proizvodnem področju. Gorenje Trgovina je eno najmlajših podjetij poslovnega sistema Gorenje, na poslovnem področju kmetijstva pa so prisotni že tri leta, ko so postali generalni zastopnik traktorjev Zetor. V tem času so uspeli prodati več kot 1500 traktorjev, tudi letos naj bi jih več kot 500. Hkrati s prodajo so organizirali tudi mrežo 23 pooblaščenih prodajalcev in 10 serviserjev, ter osrednji distribucijski center in skladišče v Velenju. V zadnjem času pa se Gorenje Trgovina uveljavlja tudi kot ponudnik krmnih dodatkov za krmo živine avstrijskega proizvajalca APC, za katerega so prav tako generalni zastopnik v Sloveniji. S podpisom dogovora o sodelovanju z nemško poslov- no skupino Claas bodo na slovenskem trgu obogatili ponudbo kmetijske mehanizacije. Claas ima več kot 80-letno tradicijo pri proizvodnji kmetijskih strojev. Najprej so izdelovali mlatilno-vezalne stroje, po letu 1952, ko so izdelali prvi kombajn, pa so postali vodilni proizvajalec teh strojev v Evropi. Pri Gorenju Trgovina skupaj s proizvajalcem računajo, da bodo v nekaj letih na slovenskem trgu uspeli prodati od 30 do 40 večjih strojev, od tega manjši delež vlečenih silaznih strojev ter kombajnov in nekaj več okroglih balirk. Zanimivo je, da se je poslovna skupina Claas, pri iskanju ustreznega partnerja v Sloveniji najprej obrnila na naše ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo, ki je pripomoglo, da sta se pri podpisu pogodbe o sodelovanju skupaj našla Gorenje Trgovina in Sip iz Šempetra. To podjetje, ki v zadnjih nekaj letih intenzivno usmerja svoja vlaganja v razvoj, naj bi s poslovno skupino Claas sodelovalo ne samo pri prodaji, ampak tudi pri razvoju in proizvodnji, za katero že preučujejo možnosti. • M.G. SCOTT "to je to - dob'r kolo" Največja izbira koles na Gorenjskem: - kolesa: gorska, treking, dirkalna • znamke: SCOTT, MARIN, SCHVVINN itd. - popravilo koles, rezervni deli in oprema - posebna ponudba dirkalnih koles - rollerji VALV- ŽAGAR, Betonova 16 a, Kranj, Kokri ca, tel. 064/215-750 UREJA: Vilma Stanovnik AIR SYSTEMS d.o.o. Kranj proizvodnja jadralnih padal in šola letenja Savska cesta 14,64000 Kranj tel/fax 064/225-492 ali 064/634-025 S Y S T E M S d. Tržiška rolkarska tekma odlično uspela STEFANIA IN ALFIO PRVI IMENI TEKME Med našimi so se v močni mednarodni konkurenci najbolje odrezali Tomaž Globočnik, ki je bil med člani drugi za Gregoriom, in Andreja Grašič, ki je bila v hudi konkurenci tekačic in biatlonk četrta. Oba, Stefania Belmondo in Alfio Gregorio, sta obljubila udeležbo tudi prihodnje leto. Lom, 2. septembra - Od napovedanih tujih tekmovalcev na startu sobotnega tekmovanja na tekaških rolkah od Tržiča do Loma ni bilo le ruskega olimpijskega biatlonskega prvaka Tarasov a (v četrtek so sporočili, daje zbolel), sicer pa so prišli vsi. Skoda, da ni bilo naše najboljše tekačice na smučeh Nataše Lačen in kombinatorov, sicer pa sta bila v središču pozornosti Italijana Stefania Belmondo, olimpijska in svetovna prvakinja v teku na smučeh, in Alfio Gregorio, svetovni prvak v teku na tekaških rolkah. Oba sta izpolnila pričakovanja organizatorjev in številnega občinstva ob progi °d tovarne Peko do Loma. Tekma je bila odlično izpeljana, vzdušje izjemno, zato je Gregorio organizatorje spraševal, zakaj ne organizirajo tekme svetovnega pokala na tekaških rolkah. Večina tujih tekmovalcev je organizatorjem, predvsem pa vodji tekmovanja Vinku Grašiču, ki ima največ zaslug za uveljavitev tržiške tekme, obljubila, da bodo prihodnje leto spet v Tržiču. Po glavni tekmi je bilo še tekmovanje predstavnikov sponzorjev, politikov in članov častnega in organizacijskega odbora. Tokrat je bilo nekoliko manj udeležbe, predsednik častnega odbora Lojze Peterle tokrat ni tekel, na rolke pa sta tudi tokrat stopila varuh človekovih pravic Po tekmi so povedali POHVALA ORGANIZATORJEM STEFANIA BELMONDO, stara 26 let, doma iz okolice Torina: "Prvič sem v Sloveniji. Zelo lepo je, pokrajina je lepa, proga je bila dobra, prav tako pa organizacija. Od vaših tekmovalk poznam samo Andrejo, ki je zelo dobra. Zame je pomembna vsaka tekma, tudi če ni olimpijska, in na vsaki dam vse od sebe. Tudi tokrat je bilo tako. Glede nove tekmovalne sezone sem optimistka. Zelo veliko treniram. Sedaj grem domov, kjer bom nadaljevala s treningi. Pred začetkom svetovnega pokala bom na Finskem. Kaj sem dosegla kot tekmovalka, me sprašujete. Dvakrat sem bila svetovna prvakinja, enkrat pa olimpijska, imam pa še eno srebrno in tri bronaste olimpijske kolajne." ALFIO GREGORIO, doma iz Vicenze: "Kaj naj vam povem. Tekel sem na vso moč. Proga in organizacija sta bili odlični, kot na tekmah svetovnega pokala. Drugo leto bom spet prišel, če me bodo povabili. Sicer se pa čudim, zakaj ne organizirate tekme svetovnega pokala." ANDREJA GRAŠIČ: "Letošnja tekma je bila izredna in dobro organizirana, tako da lahko res pridejo do izraza najboljši. Upam, da bo prihodnje leto konkurenca še boljša. Stefania bo zanesljivo povedala sotekmovalkam, kako dobro je bilo in bo prišla še kakšna. Mogoče bi bila lahko prihodnje leto v Tržiču že tekma svetovnega pokala. Na progi je bilo nekaj oviranja. Kaže, da so se nekateri fantje dogovorili, da bodo malo nagajali, vendar to ni pošteno do sotekmovalcev. S svojim tekom sem nezadovoljna in zadovoljna hkrati: zadovoljna sem s konkurenco, nezadovoljna pa z rezultatom. Pretekle dni sem bila bolna in to se je poznalo. Upam, da bom do tekmovanj v biatlonu pripravljena. Ze v Ponedeljek gremo v Oberhof v Nemčijo, kjer bomo deset dni, nato pa nas čaka ledenik Dachstein. Po kratki pavzi gremo sPet na ledenik in v Skandinavijo, decembra pa bo ie prva tekma svetovnega pokala. Vesela sem, da so prišle med oiatlonke najboljše mlade tekačice. Napredujejo, tako v leku kot streljanju. Upam, da bomo lahko že letos poskusile s štafeto, vsaj na eni ali dveh tekmah svetovnega pokala, naslednjo sezono pa bi lahko ekipno že redno tekmovale." TOMAŽ GLOBOČNIK: "Gregorio je tekel izredno. Vodil sem samo 10, 20 metrov po startu, potem pa me je prehitel. Ima neverjetno hitre rolke. Zato je tudi svetovni prvak. Na vzponu sem se mu sicer približal, vendar ga nisem mogel ujeti in sem tudi z drugim mestom zelo zadovoljen. Sploh so bili vsi tekmovalci navdušeni nad organizacijo tekme, za kar ima največ zaslug FV*^1 V'nko Grašič. Tekme na rolkah so ' dobrodošle, čeprav ni enako teči na _ smučeh ali rolkah, je pa primerljivo. Za pripravljalno obdobje so rolk-obJh-e^me dobre. Smo sredi napornega pripravljalnega aobja. Ta teden smo bili malo prosti, v ponedeljek pa spet začnemo s polno paro." • J. Košnjek ZMAGALI SO Pri mlajših dečkih jc zmagal Miha Preveč pred Nejcem Premrujem (oba Valkarton Logatec) in Anžetom Brankovi-čem (Merkur Kranj). Med mlajšimi deklicami sta bili prva in druga Katja Mravlje in Vesna Fabjan (obe Merkur Kranj), tretja pa Tanja Krvina (Valkarton Logatec). Med starejšimi dečki je zmagal član Merkurja iz Kranja Klemen Lausegcr pred tekačema Uniorja Olimpije Gašperjem Tomažinom in Igorjem Jesenovcem. Pri starejših deklicah trojna zmaga Uniorja Olimpije, saj so na prvih treh mestih Polona Brišar, Urška Prinčič in Renata Podviz. Na 4,5 kilometra dolgi progi sta dosegla najboljša časa Lauseger 10,03,56 in Brišar 11,27,16. Med mlajšimi mladinci je zmagal Matej Jakša (Logatec) pred Dejanom Gričarjem in Jakom Kušarjem (oba Unior Olimpi-ja). Med mlajšimi mladinkami trojna zmaga Olimpije: Teja Gregorin, Tina in Ines Hižar. Med starejšimi mladinkami je zmagala Diana Grudiček (Reka) pred Tadejo Brankovič (Merkur) in Martino Valjan (Reka). Pri juniorkah je bila najhitrejša Andreja Mali (Jub Dol) pred Anito Jakša (Logatec) in Darjo Rupnik (Logatec). Med članicami je bila prva Stefania Belmondo (Italija) pred Slovakinjama Tatjano Kultilokovo in Sonjo Mihokovo. Najhitrejša na 6,5 kilometra dolgi progi sta bila Jakša z 18,24,62 in Belmondova z 18,25,83, kar je nov rekord te proge. Med starejšimi mladinci so bili najhitrejši Uroš Godina in Lucijan Nagode (Valkarton Logatec) ter Gorazd Bcrginc (Vrhnika), med juniorji Vasja Rupnik (Logatec) pred Kristjanom Tomišo (Reka) in Joškom Petkovškom (Logatec), med člani Gregorio (Italija) pred Tomažem GloboČnikom (Merkur Kranj) in Vladimirom Dračevom (Rusija), med veterani pa je bil najhitrejši Tržačan Rcmigio Pinzani. 8,5 kilometra dolgo progo je najhitieje pretekel Alfio Gregorio: 22,14,63. Ivo Bizjak in general Janez Slapar, ki pa sta bila za zmagovalca Aljaža Macarola prepočasna. Na 4,5 kilometra dolgi progi od Peka do začetka vzpona proti Lomu na Slapu so tekli mlajši dečki in deklice ter starejši dečki in deklice. V skupini si je domačin Klemen Lauseger, član TSK Merkur Kranj, kmalu pritekel odločilno prednost in zanesljivo zmagal. Člana Olimpije Jcsenovec in Tomažin nista zdržala njegovega tempa. Na srednji, 6,5 kilometra dolgi progi, so šli na vse ali nič. Skupaj so tekli mlajši mladinci in mladinke, starejše mladinke, juniorke in članice. Najboljše članice kar dolgo niso mogle naprej (s proge so poročali o oviranju, ki so ga povzročali mladi tekači Unior- ja Olimpije, to so potrjevali tudi televizijski posnetki). Najprej je poskušala Andreja Grašič, nato pa Stefania Belmondo. Logat-čan Matej Jakša se ni dal, v skupini je prvi pritekel v cilj, tesno za njim pa najboljše tekačice Stefania Belmondo, Slovakinji Kultlikova in Miho-kova ter Slovenki, juniorka Andreja Mali in Tržičanka Andreja Grašič. Na najdaljši. 8,5 kilometra dolgi progi so tekli starejši mladinci, juniorji, člani in veterani. Že po startu je bilo znano, kdo bo najhitrejši. Gregorio je ušel in s precejšnjo prednostjo prvi pritekel na cilj v Zgornjem Lomu, odlično pa je tekel Tržičan Tomaž Globočnik, ki je bil drugi, ugnal pa je znanega ruskega tekača Dračeva. * J. Košnjek, slike G. Šinik ik]@kej mtmmmcanmum DVA PORAZA TRIGLAVA Po prvem delu priprav na Slovaškem in na Bledu so hokejisti Triglava na Bledu in Jesenicah odigrali dve tekmi in obe izgubili. Predvsem drugi poraz je poučna izkušnja za tujce v kranjskem moštvu, saj so spoznali moc in kvaliteto našega hokeja. Prvo tekmo so Triglavani odigrali na Bledu, kjer so bili gostje KAC-a, ki trenira na Bledu. Značilnost tekme je bila groba igra Avstrijcev in veliko izključitev, saj so štirje igralci, po dva na vsaki strani, dobili kazen igre, ob tem pa so Celovčani na klopi presedeli še 40, Triglav pa 28 minut. Do 31. minute so bili Kranjčani enakovredni KAC-u, potem pa je moral v slačilnico vratar Pilar in upanja o dobrem izidu jc bilo konec. Triglav je peti gol dobil celo z dvema igralcema več na ledu. Še rezultat: KAC : Triglav 8 : 4 (2 :1, 3:1,3:2). Na drugi tekmi, proti Jeseničanom, pa so Kranjčani igrali slabo. Očitno je utrujenost in trenutno slaba fizična pripravljenost opravila svoje. Železarji so Triglavu pripravili pravo lekcijo, igralce pa sedaj v drugem delu priprav na Slovaškem čaka pravi pekel. Jeseničani so Triglav premagali z 10 :1 (3 :1,2 : 0, 5 : 0). Triglav je v nedeljo spet odpotoval na Slovaško na drugi del priprav, ki bodo trajale do 12. septembra, potem pa jih čaka trening na Bledu in igranje tekem proti EC Gradcu, Kapfengergu in Zeltvvegu. S petimi tekmami na Slovaškem in tremi proti avstrijskim ekipam naj bi zapolnili vrzel ob neigranju v Alpski ligi. • Martin Dolanc š$H •MMKtiisannirLriTi NASLOV BOŠTJANU MARKUNU Kranj, 3. septembra - Šahovska sekcija Tomo Zupan iz Kianja je izvedla klubsko prvenstvo v pospešenem šahu z igralnim časom 30 minut na igralca. Med 18 igralci in igralkami je z 8 točkami zmagal Boštjan Markun pred Alešem Drinovcem s 7,5 točkami in Blažem Kosmačem s 7 točkami. Najboljša igralka je bila mojstrica Simona Orel na 8. mestu, najboljši pionir pa Uroš Kavčič na 9. mestu. • Aleš Drinovec Na Vršič jurišalo več kot devetsto kolesarjev ZA VSE PREMALO KOLAJN Vršič, 3. septembra - Prekrasno sončno vreme je minulo soboto pozdravilo več kot devetsto udeležencev 17. juriša na Vršič. Ti so kar malce presenetili organozatorje, KK Rog Franek in TD Kranjska Gora, ki so pripravili "le" osemsto spominskih kolajn, kar je bil dosedanji rekord juriša. Tako bodo nekateri kolajne prejeli naknadno. Sicer pa so z vzponom na Vršič mnogi opravili prej kot v eni uri, v posameznih kategorijah pa so zmagali: ženske do 30 let -Beti Cukati, ženske nad 31 let - Marija Logonder, moški do 30 let - Rok Černe, moški od 31 do 40 let - Darko Baje, moški od 41 do 45 let - Joža Rogelj, moški od 46 do 50 let - Franc Hafner, moški od 51 do 55 let - Tone Gartner, moški od 56 do 60 let -Alojz Fabčič, moški od 61 do 65 let - Slavko Černjač, moški od 66 do 70 let Janez Pavčič in moški nad 71 let Nino Maver. • V.S. Avstrijec Pvffrader najhitreje z Jošta - MTB klub Kranj je s sodelovanjem Doma na Joštu pripravil prvo dirko v spustu z gorskimi kolesi za nagrado Kranja. Na 3,8 kilometra dolgi progi je v članski konkurenci zmagal avstrijski reprezentant Martin Pvffrader pred rojakom Gollesem in najboljšim domačim tekmovalcem Robertom Lomovškom (Proloco Scott), ki je bil tretji. Med mladinci je bil najboljši Matevž Bizjak, med rekreativci pa avstrijec Stainthaler pred Sandiiem Bertoncljem in Alešem Komovcem (oba MTB Kranj) • Foto: G. Šinik URŠKI SKOKI ZA POKAL KRANJA ŠE DEČKI IN VETERANI Z nastopom dečkov do 9 let in veteranov ter veterank se je končalo letošnje tekmovanje v smučarskih skokih za 22. Pokal Kranja na skakalnicah pokritih s plastiko. Vsi nastopi, organizirani v avgustu in septembru v skakalnem centru na Gorenji Savi so bili zelo zanimivi in dobro obiskani. Dečkov do 9 let je bilo 27 iz šestih klubov ter veteranov in veterank, skupaj 43. Posebno veteranke so za prikazane skoke dobile velik aplavz številnih gledalcev. Zdaj smučarje skakalce čakajo na državnih in gorenjskih prvenstvih. Rezultati zadnjega tekmovanja na Gorenji Savi - dečki do 9 let: 1. Matevž Sparovec (Triglav) 206, 2. Nejc Frank (Stol Žirovnica) 205,5, 3. Domen Ropret (Tržič) 198,5 točke. Veterani do 38 let: 1. Damjan Šemrl (Triglav) - nov rekord skakalnice 15,25 metra 256 točk, 2. Matjaž Žagar (Ilirija Center) 251,5, 3. Primož Triplat (Triglav) 242,5; veterani nacf 38 let: 1. Boris Ribnikar (Tržič) 246,0, 2. Branko Finžgar 240, 3. Tone Peterka 225,0 (oba Triglav); veteranke: 1. Eda Jezeršek (Triglav) 191,0, 2. Mira Velkavrh (Dvorje) 188,5, 3. Zlata Kurent (Ihan) 188,0. • Janez Bešter VETERANI V SEBENJAH Sebcnje, 1. septembra - V okviru prireditev Šuštarske nedelje 95 so delavci SK Tržič - sekcije za skoke pod pokroviteljstvom lurističnega društva Tržič na 12 oziroma 18-metrski skakalnici v skakalnem centru v Sebenjah pripravili prvo veteransko prvenstvo, ki se ga je udeležilo 25 tekmovalcev iz vse Slovenije. Tekmovalci so nastopili v treh starostnih kategorijah. Edini pogoj pa je bil, da tekmovalec najmanj dve leti ni več aktivni tekmovalec. Najdlje je skočil nekdanji tekmovalec, 32-letni Matjaž Žagar (SSK Ilirija), ki je tudi dobil tekmo v konkurenci mlajših od 35 let. Med najstarejšimi se je izkazal oče naše smučarke Alenke Dovžan Jože, lepo pa je skočil tudi Danilo Pudgar. Rezultati: do 35 let (K-18): 1. Matjaž Žagar (Ilirija Center) 256,0 (20, 21); 2. Viktor Jekovec (Tržič) 248.5 (19, 19,5); 3. Damjan Legat (Stol) 235,8 (18,5, 19); Od 35 do 45 let (K-18): 1. Danilo Pudgar (VIPA Predmcja) 232,3 (18,5, 19); 2. Branko Finžgar (Triglav Teling) 230,8 (18,5, 19); 3. Tone Debevc (Borovnica) 217,7 (18,5, 18,5); Nad 45 let: (K-12): 1. Jože Dovžan (Mojstrana) 225,5 (11,11), 2. Sašo Kurent (SAM Ihan) 214 (11,5, 11,5); 3. Janez Prešeren (SAM Ihan) 196 (10,5, 9,5). • J. Kikel 25 UREJA. Vilm* Stanovnik Franci Šubic se je iz Kranja preselil v Škofjo Loko TEŽAV S KOLENI NI VEČ Dobra dva metra visoki standardni igralec kranjskega Triglava, sicer pa doma iz Dolenjih Brd v Poljanski dolini, bo v letošnji sezoni igral za Loko kavo Škofja Loka, 3. septembra -Košarkarji v Al in A2 ligi bodo ta konec tedna začeli letošnjo Iigaško tekmovanje. Po uvodnih prijateljskih tekmah, ter različnih turnirjih in konec tedna še četrtfinalu slovenskega pokala, se torej začenja prva košarkarska sezona, ki bo letos zanimiva zlasti za škofjeloško ekipo Loka kavo, ki si želi preskok iz A2 v Al ligo. Med sezono so dobili nekaj okrepitev, najpomembnejša pa je prav gotovo 24-lctni Franci Šubic, ki je v minuli sezoni še polnil koše kranjskega Triglava. Z njim smo se pogovarjali na enem zadnjih treningov pred začetkom letošnje lige. Košarkarsko kariero si začel v Gorenji vasi, jo nadaljeval v Kranju, letos pa si spet bliže domu, v Škofji Loki, pri ekipi Loka kave. So na to odločitev vezane tvoje nove ambicije? "Ko sem se moral v osmem razredu odločiti ali bom igral košarko v Škofji Loki ali v Kranju sem se raje odločil za Kranj, saj sem tam hodil v srednjo šolo. Bila pa je v Kranju tudi močna kadetska ekipa, s katero smo dosegli lepe rezultate in tudi, ko sem se odločil za študij računalništva na elektro fakulteti v Ljubljani, sem ostal v Kranju. Trenutno sem absolvent, pred kratkim pa sem se tudi zaposlil na banki Norikum v Ljubljani. Dejstvo, da imam službene obveznosti, je gotovo tisto, ki me je odvrnilo od tega, da bi se košarki lahko posvečal v večji meri kot do sedaj in zato je bila odločitev za igranje pri ekipi Loka kave še lažja. Vendar pa sedaj ugotavljam, da ima moja nova ekipa v sezoni visoke cilje in je trenutno celo boljša od Triglava, kar je bilo videti tudi na prijateljski tekmi. Tako se je izkazalo, da obveznosti ni manj, morda celo več, kot sem jih imel pri Triglavu. Kar naenkrat so namreč porasle ambicije kluba in s tem seveda tudi moje ambicije." Triglav je v prestopnem roku izgubil nekaj dobrih standardnih igralcev, ki ste odšli v druge klube. Kaj je po tvoji oceni glavni razlog? "Ja, res je iz kluba šlo stran prvih pet, šest igralcev. Prvi razlog mislim, da je ta, da so nam vsem potekle štiriletne pogodbe in tako smo imeli priložnost, da zamenjamo IHTI mi. TRIGLAVU SE NASLOV PRI MLADINCIH Kranj, 2. septembra - V Kopru jc bilo v soboto odigrano državno prvenstvo za mladince. Naslov lanskoletnega prvaka in pokalnega zmagovalca so potrdili mladinci Triglava in tako osvojili tretji naslov v mlajših kategorijah, manjka jim le še naslov kadetskega prvaka. Tega pa bodo lahko potrdili v soboto in nedeljo, ko bo v Kranju kadetsko državno prvenstvo. Rezultati:! krog: Triglav : Kranj 90 14 : 5 (3 : 0, 4 : 2, 3 : 2, 4 :1); Micom Koper : Probanka Leasing Maribor 15 : 0 (3 : 0, 3 : 0, 5 : 0, 4 : 0); 2. krog: Micom Koper : Kranj 90 12 : 5 (4 : 0, 3 : 2,1 : 2, 4 : 1); Triglav : Probanka Leasing Maribor 10 :1 ( 1 : 1, 4 : 0, 3 : 0, 2 : 0); 3. krog: Kranj 90 : Probanka Leasing Maribor 7 : 3 (1 : 0,1 : 2, 4 : 0, 1:1); Micom Koper : Triglav 9 : 11 (3 : 2, 1 : 3, 2 : 3, 3 : 3). J.IVI. rokomet —im a lomnim ZMAGI PREDDVORA IN ŠEŠIRJA Radovljica, 3. septembra - Rokometni klub Radovljica Špecerija Bled je ob 500-letnici Radovljice organiziral rokometni turnir za člane in kadete. Pri članih so ob domačih igrali še Preddvor, Sava in Šešir, pri kadetih pa Sava, Besnica in Šešir. V obeh kategorijah so igrali po sistemu vsak z vsakim. Rezultati - člani: Sava - Rad. Špec. Bled 15 : 12, Šešir : Preddvor 17 : 26, Rad Špec. Bled : Šešir 26 : 19, Sava : Preddvor 12 : 14, Šešir : Sava 18 :17 in Rad. Špec. Bled : Predvor 14 : 20. Prvi je bil Preddvor 6 točk, sledijo Radovljica Špecerija Bled, Sava in Šešir s po dvema točkama. Vrstni red pri kadetih; 1. Šešir, 2. Besnica, 3. Radovljica Špecerija Bled, 4. Sava. M.D. (3'irtuiTiKfl mmmmaimmL UMNIKOVA ZMAGALA V ITALIJI Kranj - Atletinje in atleti kranjskega Triglava so minuli konec tedna nastopili na dveh atletskih tekmovanjih: v soboto na mednarodnem mitingu v Trstu, v nedeljo pa še na mitingu v San Vitu blizu Pordenoneja. Ker je bilo vreme zlasti v nedeljo slabo (dež, nizke temperature), so bili tudi rezultati precej povprečni. Se najbolj se je izkazala Umnikova z zmago v skoku v daljino. Na tekmovanju v Trstu je bil Damjan Rozman drugi v teku na 800 metrov (1.54,57), Matjaž Polak tretji v metu kopja z novim osebnim rekordom (62,40), Marcela Umnik tretja v teku na 100 metrov (12,66), Brigita Langerholc v isti disciplini četrta (12,88), Tina Čarman pa četrta v skoku v daljino (528). Na tekmovanju v San Vitu se je v štiričlanskem kranjskem zastopstvu najbolj izkazala Marcela Umnik, ki je v skoku v daljino zmagala z rezultatom 5,89 metra, kar je glede na tekmovalne razmere dober rezultat. Brigita Langerholc je bila druga v teku ha 400 metrov, Rožle Prezelj četrti v skoku v višino (195), Tina Čarman pa šesta v skoku v daljino (538). V soboto in v nedeljo bo v Celju še državno prvenstvo za starejše mladinke in mladince, čez dva tedna pa v Kranju državno pionirsko prvenstvo. • CZ. IENISTV0 okolje. Gotovo se vsak igralec naveliča vedno iste dvorane, istega trenerja, iste sredine.... Druga stvar pa je tudi to, da kaže, da je Triglav nekako izgubil košarkarske ambicije, oziroma nima sredstev, tako da so za igralce druge košarkarske sredine bolj privlačne. Poleg tega je pod v dvorani na Planini neprimeren, kar je slabo za zdravje in vzrok za poškodbe. Če povem samo zase, sem imel zadnja leta vedno težave s koleni, letos pa teh težav ni." Za Loka kavo, ki ima letos ambicije priti v Al ligo, si pomemba okrepitev. Kako pa se počutiš v novi ekipi in v novem okolju? "Večino igralcev, s katerimi igram sedaj, poznam že od prej, z nekaterimi sem igral skupaj, proti nekaterim sem igral v ligi, skratka, prilagoditev ni bila težka. Tudi Igor Dolenc je že bil moj trener pri Triglavu, tako da sprememba sploh ni velika, je pa dobrodošla." V. Stanovnik Finale Adidas Streetball -Slovenija 95 - Z otvoritvenim metom na koš je predsednik Slovenije Milan Kučan počastil finalno dejanje turnirjev Streetball 95, na katerih je sodelovalo skupno okoli tri tisoč košarkarskih navdušencev, ki so po vsej Sloveniji dokazovali geslo te zelo uspele prireditve - Najboljša droga je žoga. In da bi bilo to geslo čimbolj uresničljivo, so organizatorji turnirja, družba AFP -zastopnik Adidasa za Slovenijo, Socialnemu forumu za zasvojenosti in omame podarili ček za milijon in pol tolarjev. Najpomembnejši nedeljski tekmi sta bila finalna obračuna ženskih ekip in fantov od 16 do 20 let, saj sta si zmagovalni ekipi priigrali udeležbo na svetovnem finalu. Pri ženskah so zmagale Žabarke (Ljubljana), ki so z 9:3 premagale Dream team III. Najprestižnejše sre; čanje, finale fantov od 16 do dvajset let, pa so ob bučni podpori večinoma mladih gledalcev s 4:1 dobili Ljubljančani 4 Non Blondes, ki so premagali velenjsko ekipo Valmont. S. Šubic, foto: Lea Jeras Druga nogometna liga NAKLO NE ZNA ZMAGATI NAKLO : KOPER 1 : 1 (1 : 0), strelec za Naklo Boštjan Pavlic v 45. minuti in za Koper Serdinšek v 80. minuti, gledalcev 200, glavni sodnik Glažar s Ptuja - slab. Šenčur, 3. septembra - Naklo ne zna zmagati. Že kolo nazaj v Mariboru od šestih ali sedmih priložnosti niso znali izkoristiti niti ene, zaradi nepotrebnih napak v igri pa so dobili dva poceni gola. Podobno je bilo tudi v nedeljo v Šenčurju na tekmi s Koprom. Od številnih priložnosti je bila izkoriščena le ena, tri dragocene točke pa so bile zapravljene deset minut pred koncem, ko je Murnik po nepotrebnem zadrževal žogo pred svojim golom, gostje pa so jo potisnili v mrežo. Od treh praktično dobljenih točk je ostala doma samo ena. To je bila tekma rumenih in rdečih kartonov. Sodnik Glažar jih je delil po tekočem traku, pri čemer je bil do gostov prizanesljivejši, do domačih pa zelo strog. Tako je podelil devet rumenih kartonov in tri rdeče, od tega gostom pet rumenih, pri Naklu pa so rumene dobili Koprive dva, kar mu je prineslo rdečega in izključitev, Boštjan Pavlic in Razdrh, rdečega pa, razen Koprivca, še Pavlin in Puc, ko je komaj vstopil v igro. Naklansko moštvo bo tako v naslednjih kolih oslabljeno.V prvem polčasu so bili Naklanci boljši, Kečan, Hristov in Koprive so zamujali, streljali tik mimo vrat ali pa je žoge polovil gostujoči vratar Germek. V 45. minuti je Koprive podal v sredino, Boštjan Pavlic pa je žogo z glavo poslal v mrežo. V drugem polčasu sta na začetku nevarno streljala Kečan in Kondič, potem pa so Naklanci popustili, prepustili pobudo Kopru, pri katerem je Ribarič najprej zgrešil prazen gol, nato pa je Serdinšek kaznoval lahkomiselno igro obrambe Nakla. Kartoni so spravljali s tira predvsem Naklance, ki so uspeli ubraniti neodločen izid. Po tekmi so policisti poskrbeli, da so sodniki varno odšli domov na Ptuj. Za Naklo so igrali Botonič, Ahčin, T. Pavlic, B. Pavlic, Murnik, Razdrh, Hnstov (Brkič), Pavlin, Koprivec, Kondič (Puc). • J. Košnjek Tretja nogometna liga VISOKO PRVIČ ZMAGALO VISOKO : BILJE 2 : 1 (2 : 0), strelca za Visoko Tomaž Žeželj v 13. in Boštjan Naglic v 20. minuti iz 11-metrovkc, za Bilje pa Daneučič v 70. minuti, gledalcev 100, sodnik Petrovič z Vrhnike. Visoko, 2. septembra - Nogometaši Visokega, čeprav oslabljeni brez Koširja, so v soboto dosegli cilj: prvo zmago v tretji ligi. Dosegli so jo predvsem na račun dobre in borbene igre v prvem polčasu, medtem ko je bil drugi polčas slabši. S štirimi točkami so se mladi igralci trenerja Stojana Humra povzpeli po treh kolih v sredino lestvice. Začetek tekme je bil v rokah Visokega. V 13. minuti je gostujoči vratar Pelos, eden najboljših vratarjev tretje lige, Sajevcev strel odbil, Tomaž Žežej pa je odbito žogo spravil v mrežo. Po vodstvu so domačim noge okamnele, gostje so postali nevarnejši, vendar se je na srečo domačih vse dobro izšlo. V 20. minuti so Biljani v kazenskem prostoru zrušili hitrega Kaltenekarja, enega najboljših v visoškem moštvu, Boštjan Naglic pa je zanesljivo izvedel kazenski strel in povišal vodstvo na 2 : 0. Deset minut kasneje je bil "glavni" domači vratar Sašo Černilec. Najprej je v svojem prostoru podrl gostujočega igralca, nato pa ubranil dosojeno enajstmetrovko, ki jo je streljal Kacin. V zadnji minuti je Kaltenekar prodiral sam, vendar je bil vratar Pelos spet uspešnejši. V slabšem drugem polčasu so imeli domači nekaj priložnosti (Žontar, Hamzič), pa tudi gostje (eno je zapravil Kacin), ki so v 70. minuti z golom Daneučiča znižali, vendar kaj več kljub trudu niso uspeli doseči. Za Visoko so igrali Černilec, Pelko, Tomaž Žeželj, Udir, Blatnik, Žontar, Naglic, Drago Žeželj (Snedic), Kaltenekar, Sajevic (Savinšek), Hamzič (Filipovič). • J. Košnjek PORAZ TRIGLAVA CREINE ELAN Novo mesto : TRIGLAV CREINA Kranj 2 : 0 (1: 0) Kranj, 3. septembra - Po dveh gladkih zmagah je tudi Triglav Creina iz Kranja doživel prvi poraz - v Novem mestu, čeprav so realno lahko računali na točko. To kaže, da so tudi v tretji ligi dobra moštva, in da vzpon Kranjčanov na vrh ne bo lahek. Moštvu se pozna, da ne igrata Jerina (poškodba) in Verbič (vojaščina), izkušena nogometaša, ki sta na takih tekmah zelo pomembna. Ker so začeli Kranjčani zelo boječe, so domačini prevzeli pobudo in bili v prvem polčasu boljši. Zaradi grobe napake so dosegli gol, v drugem polčasu pa drugega, čeprav so imeli Kranjčani premoč in je izenačenje viselo v zraku. Ni pa bilo igralca, ki bi znal premoč opredmetiti z zadetkom. • J.K. TURNIRJA V MALEM NOGOMETU Škofja Loka, 5. septembra - Klub malega nogometa Tango iz Škofje Loke prireja v nedeljo, 10. septembra, na igrišču za osnovno šolo Peter Kavčič v Škofji Loki turnir v malem nogometu. Prijave bodo sprejemali do četrtka, 7. septembra, v okrepčevalnici Raj v Šolski ulici ali po telefonu 621-023. Uvrstitev na turnirju se bo štela tudi za točke občinskega prvenstva v malem nogometu. • J. K. Besnica, 4. septembra - Rokometni klub Besnica organizira 10. septembra turnir v malem nogometu, ki se bo odvijal na rokometnem igrišču pri OŠ Bensica, z začetkom ob 9. uri. Prijavite se lahko do 9. septembra do 19. ure v Pizzeriji pod Rokovnikom ali po tel.: 403-196 po 14. uri. Žrebanje bo 9. septembra ob 19. uri. Prijavnina je 7.000 SIT. Prvak bo dobil za 1. mesto 50.000 SIT. Organizator bo med prve štiri ekipe razdelil še praktične nagrade. • Martin Dolanc Brdo, 3. septembra - Na hipodromu Brdo so v nedeljo gledalci lahko uživali ob izredno izenačenih in razburljivih kasaških dirkah-Kasači so se potegovali za nagrade iz skupnega denarnega sklada 15.600 nemških mark.V Avtoštartu za dveletne kasače za pokal Helios je zmagal konj Sindy z voznikom M. Žanom iz KK Ljubljana. Sledil je Avtoštart za 3 - 12-letne domače kasače t zaslužkom do 150 tisoč tolarjev, kjer je slavil gorenjski voznik A-Pavšič (KK Bled) s konjem L'Esprit. V dirki za državno prvenstvo 1995 za dveletne kasače je prišlo do pravega boja med konjema Ira MS in Darinka MS, oba iz KK Ljutomer, ki sta ju vodila oče in sin znane družine Slavič. Čeprav je bila Ira MS absolutni favorit, je na koncu slavil oče z Darinko MS, Ira pa se je uvrstila na tretje mesto za Fillvjcm, prav tako iz KK Ljutomer. Prava drama se je odvijala/ Avtoštartu za 3 - 12-letne kasače za Pokal Brda 95, kjer je nazadnje slavil J. Sagaj (KK Ljutomer) s konjem Duras, pred J. Štremfljem (KK Visoko) z Akrijem in Z. Vidicem (KK Brdo) s Que B. Med 2-13-letnimi domačimi, tujimi in uvoženimi kasači je v Pokalu SKB Aurum zmagal konj Benjamin C.Lee z novim rekordom brdske steze, na dirki voznic za Pokal Renault Preša pa je zmagala S-Stegmajer-Lučič s konjem Lucky Star. S. S., foto: L. Jeras Zmaga za Sport Fit - Minulo nedeljo je bil na igrišču pri osnovni šoli na Trati malonogometni turnir za pokal Boca Juniors. Sodelovalo je šestnajst ekip iz vse Gorenjske, v finalu pa sta se pomerili ekipi Sport Fit iz Železnikov in Avtoprevozništvo Sitar iz Škofje Loke. Po pričakovanju je zmagala ekipa iz Železnikov, ki jc tudi prvoligaš v državni malonogometni ligi. • Foto: J. Pelko Septembrska seja mestnega sveta naj bi dala nekaj odgovorov o organiziranosti športa v Kranju KllMHN 1AK ODPOVED DAL LE PLAVALNI TRENER ]™m™ Športna zveza predlaga reorganizacijo športa v mestni občini Kranj, tako dabi skupaj z občino ustanovili zavod - Z novim zakonom o športu naj bi rešili vprašanje lastništva športnih objektov in zaposlenih pri Športni zvezi, prav tako pa čakajo na mnenje mestega sveta Prav tako Športna zveza ne dobiva več denarja za plačilo trenerjev in njihove plače pokriva iz lastnih sredstev. ZRCALO Kranj, 5. septembra ■ Kot kaže zapletom med Športno zvezo Kranj in županovim uradom Mestne občine Kranj še ni videti konca . Medtem ko gospodar športnih objektov Branko Ter- "Še vedno je Športna zveza lastnica ali upravljalka tako dvorane kot štadiona in bazenov, zato nismo pristali na njihov odvzem in smo v petek, ko se naj bi to zgodilo, pred objekte -r~.wiin H.1 KJl lu i.£vww^, j-. — — glav zatrjuje, da se s kranjskimi postavili varnostnike. Zc po-športnimi objekti ni racionalno poldne so bili vsi prostori za gospodarilo, in da naj bi zato vodenje in upravljanje prevzela občina, pa na Športni zvezi pravijo, da so pripravljeni na reorganizacijo, ne pa na ultimate. športnike spet odprti, odprti pa bodo tudi vnaprej, saj jih bomo skušali vzdrževati Z lastnimi sredstvi. Tudi za bazen se bomo trudili, da bo odprt do 15. Kick boxing prihaja tudi na Gorenjsko ŠPORT ZA DANAŠNJI ČAS Kick boxing je nekakšno sožitje boksa in karateja inje v«e bolj priljubljen tudi pri nas škofja Loka, 4. septembra -Malokdo na Gorenjskem pozna šport, ki ga v Ameriki, od septembra, saj imamo še vedno mi Rudisovo pravico upravljanja z njim, denar za dejavnost v bazenu pa so nam na petkovem sestanku obljubili tudi predstavniki Olimpijskega komiteja in Ministrstva za šolstvo in šport,"je včeraj povedal predsednik Športne zveze Kranj Marko Troppan in nanizal vrsto športnih prireditev, ki naj bi jih že v naslednjem mescu pripravili v bazenu. Ob tem na Športni zvezi poudarjajo, da od odprtja bazena niso dobili še niti tolarja ne od občine in ne od države in tako ima bazen trenutno okoli 20 milijonov tolarjev primanjkljaja. koder izhajaj imenujejo kick boxing in se je z istim imenom Preselil tudi v Evropo ter v Slovenijo. Od lani pa ga poznamo tudi na Gorenjskem, saj se je del sekcije ljubljanskega Zelenega zmaga preselil tudi v Škofjo Loko, kjer naj bi že kmalu ustanovili svoj klub. "Trenutno je v Sloveniji 14 klubov kick boxinga, sam pa scm ta šport spoznal v Ormožu, °d koder sem tudi doma. Še v °kviru Jugoslavije smo hodili P° tekmovanjih in dosegali lepe "sPehe, med drugim sem bil 'eta 1984 tretji na evropskem Prvenstvu," pravi o začetkih kick boxinga pri nas trener skofjeloške sekcije Črt Zadra-Vec m dodaja: "Med mladimi je zadnje čase spet veliko zanikanja za ta šport, ki je nekakšna kombinacija karateja in boksa in je prilagojen današnjemu načinu življenja. Tako smo lani, prav zaradi velikega povpraševanja mladih, sekcijo Zelenega zmaja, ki ima sedež v Ljubljani, razširili še v Škofjo Loko. Odziv je bil zelo velik, saj srno takoj dobili med 30 in 40 članov, do konca sezone pa jih Za ustanovitev kluba nam manjka tudi sponzor oziroma direktor kluba, ki bi nam lahko zagotovil osnovna finančna sredstva, tako da bi se lahko udeleževali tekmovanj doma in v tujini," pravi trener Zadravec. Tudi mladi Škofjeločani, ki so hitro sprejeli nov izziv z imenom kick boxing, so zadovoljni. "Prej sem smučal, ukvarjal sem se s fitnessom, kolesarstvom, vendar pri nobenem športu ni bilo popolnih vaj za hitrost, kondicijo, vzdržljivost.... To pa je šport, ki združuje vse hkrati in pri katerem se sprostiš in porabiš energijo," pravi Grega Podlipnik, ki se je že lani vključil v delo sekcije. Tudi Jani Dagarin je navdušen nad novim izzivom: "Vedno so me zanimale borilne veščine, kot je boks, karate in podobno, zato je to zame pravi šport. Poleg sprostitve in nabiranja kondicije imam tudi tekmovalne ambicije, najprej seveda na klubskih tekmovanjih, potem pa tudi na državnih in tekmovanjih višjega ranga, če se mi bo seveda uspelo uvrstiti v državno reprezentanco." Seveda pa kick boxing ni le šport za fante, tudi nekaj deklet je že odličnih tekmovalk. Tekmovanja namreč potekajo v štirih panogah, ki se imenujejo: semi contact, light contact, full "Kljub dogovarjanjem na občini je zaenkrat še devet trenerjev zaposlenih pri Športni zvezi, odpoved je dal edino trener plavanja Veličkovič," je včeraj povedal Marko Troppan in še enkrat izrazil upanje, da se bodo s pomočjo novega Zakona o športu ter septembrskega zasedanja kranjskega mestnega sveta, ki bo spregovoril o tej vse bolj pereči zadevi, vendarle vsi zaintersirani uspeli dogovoriti o nadaljnji usodi športa v Kranju. • V.Stanovnik mu KOMUNI TENIS1 TURNIR ZA MLADINCE V soboto, 2. septembra, je bil v Krizah v dvorani Osnovne šole Križe odigran I. Odprti turnir Republike Slovenije za mladince v namiznem tenisu v sezoni 1995/96. Turnirja se je udeležilo 79 igralcev iz dvajsetih klubov. Zmagal je Mitja Horvat NTK Moravske Toplice Sobota, drugi je bil Janez Petrovič NTK Presarje, tretji do četrti je bil Uroš Slatinšck NTK ERA Tempo Velenje, prav tako pa je bil tretji do četrti Matjaž Relelj (NTK Krka Novo mesto). Najboljša kriška igralca pa sta bila Matjaž Mali in Anže Žepič, ki sta se uvrstila med 32 najboljših. Prvi štirje so dobili pokale in praktične nagrade. Generalni pokrovitelj pa je bila Stanovanjska zadruga Gorenjske, z.o.o. • M. Snedič @w® m©to sport fBssmnrrj UO KOnca sezone pa jih »cuii cuiuaii, ugiii Je nato vztrajalo nekaj več kot contact in loow kick. Če pa vas dvajset. Tako tudi letos name- o tem zanima še kaj več, pa kavarno nadaljevati delo, pri obiščite sekcijo Zelenega zmaja -erner je velik problem pros- v Škofji Loki, ki bo s treningi tor, saj v Škofji Loki skorajda ni (če bodo le dobili prostor v m°goČe dobiti prostega termina dvorani na Podnu) začela pri- v Prezasedenih telovadnicah, hodnji teden. • V. Stanovnik ŠTERN ZA LAS OB ZMAGO Maribor, 2. septembra - Na improviziranem dirkališču na Aerodromu Maribor je bila v soboto motociklistična dirka za veliko nagrado Slovenije, z mednarodno udeležbo in točkovanjem za pokal Alpe Adria in slovensko državno prvenstvo. Po navedbah organizatorja AMD Domžale si je sicer dobro pripravljeno dirko ogledalo okoli 5.000 gledalcev, ki so spremljali tekmovalne vožnje v kar osmih razredih. Oba dneva (v petek so vozniki opravili treninge) je dirke sprtemljalo deževno vreme, dirkači pa so imeli precej težav tudi z gumami, zaradi grobega asfalta na letališki stezi. Gorenjci smo imeli predastavnike v treh tekmovalnih razredih. V razredu do 125 kubičnih centimetrov tekmovalnih motorjev se je s 3. mestom za DP izkazal mladi Miha Zupan član AM Racing teama iz Kranja, enak uspeh pa je v deževni dirki, ki je bila vmes tudi prekinjena, razredu do 250 kubičnih centimetrov dosegel tudi Kranjčan Miran Hudovernik. Najbolj nervozno so startali dirkači v razredu superbike. Že v ogrevalnem krogu je imel težave z motorjem vodilni v točkovanju za DP Marjan Malce, takoj po startu sta padla dva dirkača, dirka pa je bila prekinjena. Malce je v tem času zamenjal tekmovalni motor, vendar ponovno ni štartal iz boksov, kot je to v navadi na dirkah evropskega in svetovnega prvenstva, ampak iz svoje pozicije v prvi vrsti. V dirki za DP jer bil po ogorčenem boju le za nekaj metrov hitrejši od Kranjčana Albina Šterna, ki je tokrat iz motorja iztisnil, kar se je dalo. Po dirki je Štern vložil protest zaradi domnevno napačnega starta zmagovalca Malca, vendar se je zapletlo že pri prevzemu, saj organizatorji sami niso natančno vedeli, kdo je za prevzem pristojen, Šternovo pritožbo pa so brez zaslišanja obeh dirkačev zavrnili, ob tem, da je Štern poslušal očitke, da je na treningu prevozil šikano, da pritožbe ni vložil na ustrezno mesto, in da skuša zmagovati za zeleno mizo, kar očitno kaže, da po aferah v avtomobilskem športu, tudi pri motociklistih ni vse tako, kot bi moralo biti. • M.G. lovenska ekipa z rolerji v Švici - Konec meseca je bilo v ousanni v Švici letošnje največje tekmovanje roadskaterjev • °'erJev) y Evropi z udeležbo tekmovalcev iz Evrope, Amerike Avstralije, v bistvu neuradno svetovno prvenstvo. Sodelova- ' in to zelo uspešno, jc tudi moštvo Asa iz Naklega: v smuku z,a *400 metrov dolgi progi je bil Aleš Gende 4., dve desetinki sk t**'"1' M*na Kehberger pa 37., v kategoriji jump oziroma v k rt V-višino Pa Je D" A,0JZ Žumer peti z 280 centimetri, " kor je preskočil tudi tretjeuvrščeni. Na sliki: Alojz Žumer Poskakuje 270 centimetrov.- Foto: J. Ažman TOMAŽ JEMC NAJHITREJŠI niep0rna?' *cmc> c'an Y.C.C. Proton Racing Teama iz Kranja in voz 'i^ ma?da 32-^ GT-R sta bila najhitrejša med slovenskimi zrna ' na 8orski dirki na hrvaškem Sljemenu. Jemc si je Pel '\"° Pr'k°ru z odlično drugo vožnjo, ko je pustil za seboj Darka točk Bojana Pirjevca, s tem pa še utrdil prvo mesto v na n°Vamu za državno prvenstvo. Zadnja letošnja gorska dirka bo nrvaški Učki, Jcmcu pa se že smeji naslov državnega prvaka. M.G. Vroče poletje se je nenadoma spremenilo v hladno jesen. Toda politično dogajanje se le malokdaj ravna po vremenu. Kot napovedujejo številni politični opazovalci, ho politična jesen vroča, ker je do volitev samo še dobro leto. Za ogrevanje se je politična jesen začela z razpravo o novinarstvu in predvsem o vplivu politike na medije. Na področju medijev, predvsem časopisov, so stvari ie nekaj časa kristalno jasne. Večina dnevnikov v Sloveniji še vedno na vse načine podpira stare komunistične sile, Združeno listo in Liberalno demokracijo. Najbolj izrazito predvsem Dnevnik, Večer in mrtvorojeno dete Republika. Delo po odhodu Danila Slivnika, Vinka Va-sleta in Igorja Guzelja vsaj še poskuša obdržati videz nekdanje odprtosti in širine. Toda, ko bralec vzame v roke Sobotno prilogo Dela, kmalu lahko ugotovi, katero politično usmeritev protežira glavni urednik Janko Loren-ci. Pri tem nas ne sme zavesti dejstvo, da je Sobotna priloga v zadnjem času objavila dva intervjuja z opozicijskima politikoma, ker je Lorenci prej objavil na desetine člankov, ki so jih napisali člani Liberalne demokracije ali Združene liste. Dnevnik in Sobotna priloga včasih objavita tudi članke članov krščanskih demokratov, ker koaliciji z Združeno listo in Liberalno demokracijo. Toda v obeh časopisih boste zaman iskali članke članov Janševe Socialdemokratske ali Podobnikove Ljudske stranke. V zadnjih letih se še ni zgodilo, da bi Dnevnik ali Sobotna priloga objavila članke, ki bi jih napisali člani teh strank. Z vsakim dnem, ko bomo bližje volitvam, bo manj možnosti, da bi se oba časopisa odprla tudi za opozicijske pisce. Tedniku Mladina vztrajno pada naklada, zato je prišlo do ostrih sporov v uredništvu, kar je dokaz več, da je v novinarstvu zelo težko biti bolj režimski od režima. Nekdanjo vlogo Mladine je prevzel tednik Mag, ki se je razvil v pravcato škandalozno kroniko slovenske politike, zato mu raste naklada. Kljub vsemu se je v slovenskem novinarstvu vseeno nekaj spremenilo. Včasih mediji o nekaterih pomembnih dogodkih enostavno niso poročali, kar je ob obletnici TV dnevnika hrabro in pošteno priznal Drago Pečko. Danes je manipulacija nekoliko bolj prefinje-na. Pred kratkim so gledalci na slovesni otvoritvi obnovljene tivolske dvorane izžviigali ljubljanskega župana dr. Dimitrija Rupla. Večina medijev je to enostavno "prezrla", medtem ko je neki dnevnik celo zapisal, da mu gledalci niso pustili do besede, kar ni čisto res. Kdor redno bere Dnevnik, lahko dobi napačen vtis, da je pravzaprav Janez Janša predsednik slovenske vlade, in da je Marjan Podobnik podpredsednik vlade. Dnevnik namreč redno kritizira karkoli naredita oba opozicijska politika, medtem ko ni kritičen do vlade dr. Janeza Drnovška, čeprav ima Drnovšek v rokah škarje in platno, torej oblast in je zato odgovoren za vse, kar se zgodi v Sloveniji. Ko skušata Liberalna demokracija in Združena lista izsiliti od krščanskih demokratov, da bi v parlamentu glasovali v njihovo korist, takrat Dnevnik ali Republika sprožita plaz kritik na račun ministrov iz vrst krščanskih demokratov. Kot je pokazala zadnja gonja proti Jelku Kacinu, se spravijo celo na člana LDS, če preveč misli s svojo glavo. Posebna zgodba je Televizija Slovenija. Režimske stranke so najbolj kritične do urednika informativnega programa Lada Ambrožiča, ki mu tudi opozicija zameri, ker je prestavil Žarišče na tako pozno uro. Zato drži mnenje, da je trenutno Ambrožičev stol najbolj vroč stol v državi, ker je Ambrožič deležen kritik tako iz pozicije kot tudi iz opozicije. Bitka za vpliv v medijih je uvertura v volilno tekmo. Začelo se je mešanje kart in volitve bodo pokazale, kdo bo koga izigral. Stranke slovenske pomladi imajo realno možnost, da na volitvah zmagajo in sestavijo vlado, seveda, če se ne bodo pustile izigrati starim silam. • Jože Novak PREJELI SMO David Kalan seje uspešno vrnil za volan gokarta -Po dveh letih premora se je v novi sezoni na dirke v kartingu spet vrnil nekdanji državni prvak Jugoslavije v Formuli A - 100 cem ter vice prvak Slovenije David Kalan iz Kranja, sicer dijak 4. letnika škofjeloške gimnazije. Po prvi dirki v Portorožu, ki se ni končala preveč uspešno, saj ga je na ovinku obrnilo, pa je bil odličen na dirkah za državno prvenstvo, zlasti pa se je zadovoljen vrnil iz predzadnje letošnje dirke za državno prvenstvo na Ptuju, kjer je zasedel odlično drugo mesto za Kokaljem in Dobnikarjem (vsi AMD Moste). Trenutno je v razvrstitvi najštevilnejšega razreda SLO KART 100 cem drugi v državi za Nino Jerančič, zadnja dirka pa bo v Portorožu v nedeljo, 17. septembra. • V.S. Oskrunjen Pomnik NOB na Mezakli Na dan 5. avgusta J 995, ko so krajani krajevne skupnosti Podmežakla praznovali svoj krajevni praznik na Zakopih, je bilo ugotovljeno, da je poškodovana nekdanja partizanska bolnišnica Ambulanta D, ki stoji nedaleč proč, pod skalo na severnem pobočju Mežakle. Zlikovci, za katerimi teče poizvedovanje, so vrgli s tečajev vrata, poškodovali so notranjost, nekaj opreme -predvsem posode - so razmetali po skalovju, lotili so se strehe, pretrgali in razmetai so najmanj 100 strešnih skodel, polomili so tudi varovalno ograjo ob strmi in nevarni dostopni stezi- Spomeniško (pravno formalno) zaščiteni objekt, dokaz humanega, tovariškega, plemenitega delovanja partizanske sanitete in tistih, ki so to zavetišče zgradili, je oskrunjen. Vandalizem brez primere, pri katerem se vprašamo, kje je morala teh storilcev. Saj to ni drvarnica ali kakšen političen relikt, temveč spomin na težke dni okupacije, na neenak boj slovenskih partizanov z zverinsko nemško soldatesko. Partizanska bolnišnica v še tako skromni obliki in v skritem kraju je dokaz krutosti tistih razmer in dokazuje plemenito, človečansko plat osvobodilnega boja. Kakšna nagnjenja, kakšno prepričanje, kakšno razgledanost nosijo v sebi tisti in taki, ki skrunijo pomnike humanosti, ljubezni do bližnjega in plemenite skrbi za ranjence v boju za svobodo na svoji zemlji, kakršne so partizanske bolnišnice? Ali bomo odkrili storilce tega vandalizma? Ne gre toliko za zaslužne kazni, temveč za moralno obsodbo, za "vpogled v dušo", za opomin in končno za poravnavo storjene materialne škode. A. K. S HALO - HALO GORENJSKI GLAS S TEL.: 223 111 S HALO - HALO GORENJSKI GLAS S TEL.: 223 111 Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 064/223-111, faksu 064/222-917 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do 12. ure dan pred izidom Gorenjskega glasa! Cena oglasov in ponudb v rubriki. Izredno ugodna. AVTO ŠOLA B in B NAJ - NAJ AVTO ŠOLA! Tečaj CPP se začne v ponedeljek, 11. septembra, ob 9. uri dopoldne in ob 18. uri popoldne. INTENZIVNI TEČAJI NEMŠČINE BETOTEX Sp. trg 2, Škofja Loka tel: 064/623-280 za učence, dijake in odrasle Prof. Meta Konstantin, tel.: 064/621-998, Podlubnik 253, Škofja Loka Proizvodnja in prodaja termovelur jop in usnjenih jaken. ZELO UGODNE CENE! Del. čas: pon. - pet. 8. - 12., 15. -19.; sobota: 8. - 12. ure IZPIT ZA TOVORNJAK IN AVTOBUS V Avto šoli B. & B. Vožnja na novih vozilih IVECO. Tel.: 22-55-22 VIKEND ŠOLA NEMŠČINE za učence, dijake in odrasle. Prof. Meta Konstantin, tel.: 064/621-998, Podlubnik 253, Škofja Loka NAKUPOVALNI IZLET GARDALAND LANG COMERCE IMOBILIA tel/fax: 064/266-595 NOĆNI GARDALAND - AOUALAND, 16. 9. MADŽARSKA - LENTI, 14. 9.; PALMANOVA 8. 9.; Rozman, tel.: 064/715-249 Posredujemo pri prometu z nepremičninami, hiše - stanovanja -posl. prostori - parcele. AKCIJSKA PONUDBA PIZZ! 10 zamrznjenih pizz samo 2.500 SIT. Po Kranju in okolici jih dostavljamo na dom in vaše trgovine. PI-BIP Pizzerija Dare, 221-051 MIZARSTVO KUNŠIČ Izdelava pohištva po vaših merah in barvah lesa. Kuhinje, ZASIP POLJE 20 BLED spalnice, otroške sobe, predsobe, dnevne sobe, oprema za NOVATEL ŠT. 064/741-578 Mitične .obe! Trgovina "CVETKA« Kranj, C. St. Žagarja 16 Tel.: 064/225-162 Trgovina "VIDA" Kranjska 1, Šenčur Reševa 14, Kranj tel.: 216-153 GLASBENA ŠOLA AKORDEON Nudimo vam otroške: - trenirke - prehodne jakne - zimske bunde in vsa ostala oblačila za jesen (od 1.500 SIT dalje) (od 3.900 SIT dalje) (od 5.000 - 7.000 dalje) KVARNER EXSPRESS tLd. Poslovalnica Lovran Inf. tel: 00385-51-291-119 vas vabi za konec tedna v mini hotel "OAZA ŽIVLJENJA" na specialitete VEGETARIJANSKE KUHINJE. Inf.: KEI d.d. posl. LOVRAN, M. Tita 39 Velika izbira perila znamk: Linne, Lisca, MTČ, gobelinov, gumbov... Vpis učencev vseh starosti za šolsko leto 95/96 in prodaja glasbil po ugodnih cenah. Inf.: Tomšičeva 23, Kranj, tel.: 225-078 NAKUPOVALNI IZLET 16. 9. MADŽARSKA - LENTI. Tel.: 242-356, Konrad LANG COMERCE Gardaland - Aqualand 9.9., 16.9.95, Oktoberfest - Munchen 16., TURISTICUS 9., 24. 9. 95, jesen v slovenskih zdraviliščih - UGODNO. tel./fax: 064/266-595 TURISTIČNA AGENCIJA vabi na IZLET V NEZNANO - 9. 9., na EKSKURZIJO ZA VFnRINA LJUBITELJE PIVA - 8. 9., na nakupovalni izlet v LENTI - 16. 9., , fJi,?eB na DRUŽINSKI IZLET V BOHINJ na prireditev KRAVJI BAL -17. tel.: 9 ,n y ZDRAVILIŠČE ATOMSKE TOPLICE - 23. 9. Informacije in prijave v poslovalnici na Kidričevi 6/a - Poslovni center na Zlatem polju v Kranju od ponedeljka do petka med 8. in 19. uro. JAMI TOURS KIDRIČEVA 6 POČITNICE V ŠPANIJI - 18. 9. - 3. 10. 95, osem dni, polni penzion, cena 349 DEM. Obročno plačevanje, inf. 213-160 MEGGITOURS ŠKOFJA LOKA Kapucinski trg 7 ORGANIZIRAMO: vsak četrtek nakupovalni izlet na Madžarsko v Lenti, cena je samo 2.000 SIT.Benetke 9. 9., cena 35 DEM. Letne oddihe v Grčiji, v Španiji, Italiji, na Hrvaškem in Slovenska obala. Organiziramo tudi skupinske izlete doma in tujini. NOVO - NOVO -Izposojamo potovalne kovčke vseh velikosti zelo poceni. Pridite in se PREJELI SMO Javno vprašanje ministru Zoranu Thalerju II. Neodvisnost, Konfederacija novih sindikatov Slovenije, SINDIKAT GORENJSKE REGIJE je dne 13. junija 1995 na Ministrstvo za zunanje zadeve RS naslovil obširen dopis glede povrnitve škode, ki je bila povzročena v jeseniškem otroškem letovišču Pineta pri Novigradu na Hrvaškem v času bivanja beguncev. Letovišče je povsem uničeno, jeseniški otroci pa brez vsake motnosti cenejšega letovanja. Želeli smo odgovor, kdaj bo zapisniško ugotovljeno materialno škodo v višini 124.000 DEM upravljalcem letovišča hrvaška vlada povrnila. Dopis je bil poslan v vednost Vladi RS in Uradu za begunce RS. Odgovora nismo prejeli. Menimo, da je za to zadevo pristojno slovensko zunanje ministrstvo, zato smo v odprtem pismu ministru Thalerju postavili javno vprašanje glede povrnitve povzročene škode, s pripisom, da pričakujemo javen pisni odgovor. Naše pismo je bilo objavljeno v Delu dne 9. 8. 1995 in v Gorenjskem glasu dne 25. 8. 1995. Javnega odgovora nismo pričakali, pač pa je na naslov sindikata dne 18. 8. 95 prišlo pismo Ministrstva za zunanje zadeve RS, ki ga v celoti objavljamo: Spoštovana gospa Koselj-Šmit, dopis, o katerem v svojem javnem vprašanju, naslovljenem na zunanjega ministra RS Zorana Thalerja, pravite, da ste ga poslali 19. junija 1995 na naš naslov, do nas ni prišel, zato Vam nanj tudi nismo mogli odgovoriti. V zvezi z vprašanjem, ki ga v Delu javno naslavljate na zunanjega ministra, pa bi Vam radi sporočili naslednje: Slovenska vlada in slovensko ministrstvo za zunanje zadeve si le dlje časa prizadevata reševati problematiko, ki jo načenjate, zato je MZZ RS doslej že velikokrat stopalo v stik s pristojnimi organi v Republiki Hrvaški in jim s tem v zvezi samo v letošnjem letu posredovalo več not in promemorij, s katerimi smo opozorili, da sta obe državi o tej problematiki sklenili vrsto dogovorov, ki pa jih hrvaška stran ne uresničuje. Zadnja promemorija o tej temi je bila veleposlaniku RH v Ljubljani dr. Miljenku Žagarju izročena 19. julija 1995, o čemer so poročala tudi slovenska občila. Žal nismo doslej prejeli še nobenega odgovora hrvaške strani. Hkrati bi Vam radi sporočili, da predstavniki Republike Slovenije v svojih stikih s hrvaškimi sogovorniki zmerom znova načenjajo to zapleteno in perečo problematiko, in to na vseh ravneh (med drugim sta se o njih pogovarjala tudi predsednika slovenske oziroma hrvaške vlade med svojim srečanjem na Otočcu 6. junija letos). Ta vprašanja so vsekakor pomembna prvina v naših pogajanjih, in poskrbeli bomo, da bo njihova rešitev ugodna za Slovenijo. Prosili pa bi Vas za razumevanje glede tega, da gre primeddržavnem reševanju odprtih premoženjskih vprašanj na obeh straneh za zapleten proces in da Vam točnega datuma, kdaj bodo ta vprašanja dočakala dokončno rešitev, ta hip še ne moremo posredovati. Radi bi Vam samo zagotovili, da bomo - tako kot v vseh drugih primerih - storili vse, kar je v naši moči, da bomo dosegli rešitev, ugodno^ tako za fizične kot za pravne osebe v Republiki Sloveniji, katerih premoženje se je po l. 1991 znašlo na državnem ozemlju Republike Hrvaške. S spoštovanjem! Aleksander Geržina namestnik šefa kabineta Ne zanima nas, koliko not in promemorij je omenjeno Ministrstvo napisalo v letošnjem letu in kdaj ter komu so bila izročena. Tega v svojem pismu nismo spraševali. Prav tako nismo spraševali o premoženjskih vprašanjih med RS in Hrvaško. Nismo spraševali, kdaj in kje se sestajata predsednik slovenske in hrvaške vlade. Naše vprašanje je bilo jasno postavljeno in ga ne bomo HIT CASINO KR. GORA 8. in 9. 9. ob 22. uri, kjer bo nastopil znani francoski komik in VABI NEMŠČINA ŠVICARSKA ŠOLA NAKUPOVALNI IZLET BUTIK GALA iluzonist RENE LUDEN. Kakovostni tečaji za otroke, dijake. Za odrasle individualni pouk, konverzaija. Kranj, tel.: 312-520 7. 9. IN 21.9. MADŽARSKA - LENTI. Tel.: 731 - 050 Drinovec Pavel. UGODNO! Termovelur metrsko blago, žensko, moško in otroško Kranjska 4, Radovljica Peri,°- Plačilo na 2 ali 3 čeke. Odprto od 8. do 19. ure, ob sobotah od Tel.: (064) 714-182 8 do 12 ure ponavljali. Nanj pričakujemo jasen, javen pisni odgovor ministra Zorana Thalerja. Milena Koselj - Šmit, predsednica sindikata NEODVISNOST GORENJSKE REGIJE Odgovor na novinarsko konferenco predstavnikov Gospodarske zbornice Slovenije, malih hidroelektrarn, proizvajalcev mineralnih vod in ribogojnic (Ljubljana, 30. avgusta 1995) Predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije, malih hidroelektrarn, proizvajalcev mineralnih vod in ribogojnic so na novinarski konferenci 30. avgusta ponovili javnosti Že sporočene in neresnične očitke o "ignoranci in nezakonitosti" dela Ministrstva za okolje in prostor. Informacija, da ni zakonske podlage za izdajanje koncesijskih aktov, je zavajajoča. Prav tako ni res, da so potrebni podzakonski akti, ki bi urejali plačilo za izkoriščanje vodnih virov. V zakonu o varstvu okolja, ki je vpeljal institut koncesij na naravni dobrini, so v 21., 23. in 24. členu opredeljeni predmet in plačilo koncesije, koncesijski akt in druga vprašanja koncesije, pri katerih se primerno uporabljajo tudi določbe zakona o gospodarskih javnih službah. Navodila ministra za okolje in prostor dr. Pavla Gantarja narekujejo uskladitev dokumentacije za dovoljenje za poseg v prostor z zakonom o varstvu okolja, in ne zaustavitev gradnje malih hidroelektrarn. Trditev, da je dialog z ministrstvom nemogoč, je nesmiselna. Tako smo predstavnike Zveze združenj mHE le na samem začetku postopka, ki smo za pridobivanje koncesij na naravnih virih uvedli lani, seznanili s potekom del ter oceno o številu lokacij, ki jih je smiselno in molno urediti v enem letu. O tem smo poročali tudi na skupni novinarski konferenci Ministrstva za okolje in prostor, Ministrstva za gospodarske dejavnosti in Zveze zdrutenj mHE v začetku letošnjega leta v Kranju. Na sestanku s predstavniki zdru-lenj mHE smo lani prav tako v Kranju napovedali, da bomo v enem letu - do jeseni 95 - pripravili od 40 do 45 lokacij, kjer naj bi se za proizvodnjo električne energije izkoriščal bruto potencial vode, skladno z zahtevami zakona o varstvu okolja. Dogovorili smo se tudi, da Zveza zdrutenj mHE obravnava osnutke uredb in drugih dokumentov za pridobivanje koncesije, ministrstvo pa pripombe združenja upošteva. Znano je, da je sekretar zdrulenja pripombe na osnutek koncesijske pogodbe posredoval ministrstvu prek medijev. Z vsebino uredbe za izkoriščanje karavanške vode je bil od začetka priprave seznanjen tudi g. Perne. V vet zaporednih sestankih na Upravi RS za varstvo narave je bil izdelan tudi končni tekst, S tem da je ministrstvo pristopilo k izdelavi te uredbe predvsem zaradi vloge g-Pemeta za izdajo koncesije. O dialogu in sodelovanju Z Zvezo zdrutenj mHE pt priča tudi sobotni sestanek v Škofji Loki, ki ga je organizirala zveza. Za sestanek smo se dogovorili le pred novinarsko konferenco, ki nas je spodbudila k odgovoru. Ljubljana, 1. september 1995 Ministrstvo za okolje in prostor KONTAKT TEHNIČNA TRGOVINA SIDRO CESTA NA LOKO 2, TRŽIČ, tel.: 064/53-204, LOM 53, TRŽIČ tel./fax: 064/55-077, 55-123, fax: 064/55-161 TELEVIZORJI: ELEKTRONIKE - GORENJE GOTOVINA 5 ČEKOV 10 ČEKOV 51 VOYAGER M 43.900 55 VOYAGER TM 53.000 63 ARTLINE TM 79.900 70 GORENJE TS 97.800 47.423 59.597 85.374 106.746 53.625 67.390 96.539 120.707 MONTAŽA ANTEN - NASTAVITVE PROGRAMOV ELEKTRONIKA - GORENJE Milje 13, 64212 Visoko, Tel.: 064/43-345 V redno delovno razmerje za nedoločen čas sprejmemo 1. MONTERJA STAVBNEGA POHIŠTVA, SENČIL IN LESNIH OBLOG (2 delavca) Pogoj: - končana poklicna šola tehnične smeri - vozniški izpit B kategorije 2. PRODAJALCA (1 delavec) Pogoj: - končana šola ustrezne smeri - vozniški izpit B kategorije Prošnje sprejemamo 8 dni od objave oglasa na zgornji naslov. Kandidati bodo o odločitvi obveščeni v 15 dneh po preteku roka za prijavo. GLASOV KAŽIPOT D Prireditve Dnevi Narodnih noš Kamnik - Od 8. do 10. septembra bodo v Kamniku potekali tradicionalni 25. dnevi Narodnih noš. Srečanje upokojencev Kamniška Bistrica - 7. septembra ob 10. uri bo v Kamniški Bistrici (Pri Jurju) letošnje srečanje upokojencev Gorenjske. °b tej priložnosti bodo pripravili zanimiv družabni in zabavni Program, predstavili pa bodo tudi najbolj pereča vprašanja, ki trenutno pestijo upokojence. Žirovnica - Društvo upokojencev Žirovnica organizira avtobus za srečanje Gorenjskih upokojencev, ki bo v Kamniški Bistrici v četrtek, 7. septembra. Odhod avtobusa bo z Brega ob 8. uri ,n bo ustavljal na vseh avtobusnih postajah do Rodin. Prijave zbira trafika v Žirovnici in Jelka Toman po tel. 801 -095. Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi kolesarje društva na kolesarski izlet na srečanje gorenjskih upokojencev v Kamniški Bistrici. Pot bodo začeli 7. septembra ob 7. uri izpred zgradbe Društva upokojencev Kranj, Tomšičeva 4. Pot bo udeležence izleta vodila skozi Smlednik, Vodice, Kamnik do Kamniške Bistrice. Vodja odprave bo Jože Sparovec, vozi Pa se na lastno odgovornost in Po cestno prometnih predpisih. »»»»»»»» Piknik upokojencev Zabnica - Društvo upokojencev Zabnica na željo številnih upokojencev ponavlja piknik upokojen-Cev Žabnice in Bitnja, ki bo v nedeljo, 10. septembra, ob 15. pn na nogometnem igrišču Sp. a,fr,je. Za zabavo, hrano in pijačo !e Potrebno plačati le 1.000 tolarjev. Prijave in vplačila sprejemajo do srede, 6. septembra. Slovensko srečanje na Krvavcu Krvavec - Na planini Krvavec bo v soboto, 9. septembra, od 10. Ure dalje potekalo Slovensko srečanje v naročju gora. Dostop ie možen preko kabinske žičnice ^zgornje postaje, od tam pa po dvajsetminutni pešpoti do Tihe doline, do brunarice Letališča Brnik. Kdor ne želi hoditi, se bo lahko peljal z dvosedežnico do Tihe doline. Izleti Na Škiiatico Kranj - Planinsko društvo Kranj organizira v soboto, 9. septembra, planinski izlet na Škrlatico. Odhod posebnega avtobusa bo ob 5. uri izpred hotela Creina v Kranju. Hoje je približno devet ur. Prijave sprejema samo še danes, torek, 5. septembra, pisarna PD Kranj. V italijanske Dolomite Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi svoje člane in druge zainteresirane na avtobusni izlet v italijanske Dolomite in v Cortino d'Ampezzo, ki bo v torek, 12. septembra. Odhod bo ob 6. uri izpred kina Center. Prijave sprejema PD Kranj. »»»»»»»»»»»»It Na Krn in Lemež Kranj - PD Kranj organizira v soboto, 23. septembra, izlet na Krn in Lemež. Odhod posebnega avtobusa bo izpred hotela Creina ob 6. uri. Povratek bo v nedeljo, 24. septembra. Predprijave sprejema pisarna PD Kranj. »»»»»»»»»»»»» Na Montaž Ljubljana - Komisija za mednarodno sodelovanje pri Planinski zvezi Slovenije prireja v soboto, 16. septembra, izlet na Montaž (2753 m). Odhod bo ob 5. uri izpred PZS v Ljubljani, Dvorža-kova 9, povratek pa v večernih urah. Prijave sprejema PZS do torka, 12. septembra. »»»»»»»»»»»»» V Rosengarten v Dolomitih Kranj - Planinska sekcija podjetij Iskre Kranj organizira tridnevni izlet v Rosengarten v Dolomitih. Odhod bo v soboto, 9. septembra, ob 01.00 izpred hotela Creina. Vrnitev v Kranj je predvidena v ponedeljek v poznih večernih urah. Prijave sprejema Volga Pajk v Iskra ERO (tel. 221-321, int. 2822) in Matija Grand-ovec (tel. 273-093). Ob prijavi morate obvezno plačati 10 tisoč SIT, s seboj pa morate vzeti najmanj 100 tisoč ITL. »»»»»»»»»»»»» S kolesom med gorami Kranj • Kolesarska sekcija pri Društvu upokojencev Kranj organizira kolesarski izlet, ki bo danes, torek, 5. septembra. Odhod bo ob 8. uri izpred zgradbe Društva upokojencev Kranj, Tomšičeva 4. Popeljali se boste na relaciji Kranj -Podbrezje - Hudo pri Kovorju -Leše - Brezje. Po počitku se bo pot nadaljevala proti Gobovcem -Posavcu - Podbrezjem in v Kranj. Nekaj je tudi makadamske poti. Vozi se na lastno odgovornost. »»»»»»»»»»»» Kopalni izlet v Lendavo Kranj - Društvo upokojencev Kranj obvešča upokojence, da je na razpolago še nekaj prostih sedežev v avtobusu, ki bo v soboto, 16. septembra, odpeljal v Terme Zreče. Cena prevoza in cestnine je 900 SIT. Prijave sprejema pisarna društva (pon, sre in pet od 8. do 12 ure). 221451 HALO - HALO PI-BIP PIZZA ZREZEK SOLATA 0D9-02 Prodam KNJIGE za I. in II. letnik Srednje tekstilne šole. «64-254 21395 KUPIM Razstave Razstava železniških modularjev Bled - Sekcija modularjev pri Društvu ljubiteljev železnice -Ljubljana prireja v nedeljo, 10. septembra, v Viteški dvorani na Blejskem gradu srečanje - razstavo železniških modularjev. Posredovali bodo tudi vse informacije v zvezi z novim načinom železniškega maketarstva. »»»»»»»»»»»»» Prodajna razstava slik Kranj - V avli Mestne hiše Kranj bo 9. septembra odprta prodajna razstava slik in umetniških del pod geslom Slikarji za Prešernovo mesto. Koncerti Škofja Loka • V kapeli Loškega gradu bo v četrtek, 7. septembra, ob 20. uri koncert violinista Tomaža Lorenza in kitarista Jer-ka Novaka. To je prvi od koncertov, ki bodo odslej enkrat mesečno v kapeli Loškega gradu pod skupnim naslovom Večeri v grajski kapeli. Odkupujemo vse vrste STARINSKEGA POHIŠTVA, ure, umetnine, nakit, kovance, razglednice...Nudimo tudi kvalitetne RESTAVRATORSKE USLUGE. ANTIKA KIRKA, Tavčarjeva 7, Kranj, «221-037 ali 47-534 2 LESPROMET odkupuje les na panju, za takojšnje plačilo. « 621-779, po 15. Uri. 19509 Kupim zazidljivo PARCELO. «311-471 21111 Kupim suhe borove in macesnove plohe. O 58-324 21359 Kupim mlin za sadje. 0061/613-097 21443 Kupim manjšo ROČNO REPOR-EZNICO. «733-875 21492 LOKALI Prodajni pult steklen 170x55x85 cm, prodam za 250 DEM. «41-269 210« Oddam gostilno v obratovanju, blizu Kranja, z odkupom inventarja -ugodno. 13061/133-31 -04 21219 FRIZERSKI SALON v Lj. Šiški 35 m2 v obratovanju ugodno oddam. Odkup opreme. ■ 634-690 21401 V centru oddamo poslovni prostor 80 m2, 100 m2 v Prešernovem gaju. KOŠNIK, s.p. O332-061 21422 Podljubelj - prodamo gostilno 157 m2 s 3000 m2 zemljišča. KOŠNIK, S.p. 332-061 21424 Ob glavni cesti Semič - Novo mesto prodamo GOSTILNO in 1 ha zemljišča. KOŠNIK, s.p. «332-061 21425 ^ razpisu podjetja Dominvest Jesenice, objavljenem v Gorenjs-Kem glasu št. 68 z dne 29. avgusta 1995, je pomotoma izpadel 'ekst preambule, preambula se glasi: DOMINVEST JESENICE , p.o., C. m. Tita 18, Jesenice, v skladu z ^akonom 6 prometu z nepremičninami v družbeni lastnini (Ur. list bRS št. 19/76) objavlja javni razpis ^sebina razpisa je enaka. Občina Šenčur objavlja PODALJŠANJE RAZPISNEGA ROKA ZBIRANJA PONUDB NA JAVNI RAZPIS za i/biro na|ugodnei§ega ponudnika 2a izvedbo obnove In razširitve ceste Srednja vas Luie in Voklo - Trboje, objavljenega dne 11 avgusta 1996 v Gorenjskem glasu Ponudniki lahko ponudbe oddajo v skladu z razpisnimi pogoji do vključno 11. septembra 1995 do 12. ure na Občino Šenčur, Kran|ska 2. Šenčur Javno odpiranje ponudb bo dne 12. septembra 1995 ob 12.30 v prostorih Občine Šenčur. Kranjska 2, Šenčur. telefon: 064 634 500 ODDAJAMO POSLOVNE IN SKLADIŠČNE PROSTORE FIZZA Vi«^ DELOVNI CAS kNpi\» DAN OD NEDELJA "~ ' 8 1 1c - 2200 - 22™ DISCOTEKA JUdovu i ca Četrtek, 7.9 po 22. uri ADI SMOLAR Mali oglasi Prodam 300 I SKRINJO LTH, staro dve leti. Košir, Frankovo 67, Šk. Loka 21365 Prodam MLIN za mletje žit na kamen. «681-575 21389 Prodam KOMBAJN za krompir Hagendorm z nekaj okvare za 1000 DEM, trosilec za hlevski gnoj Sip, in tračni zgrabljalnik 1600 Šip za 500 DEM. Skok, Ropretova 42, Mengeš 21391 SLAMOREZNICO z nizkim koritom prodam. «061/374-294 21397 Prodam ročno SLAMOREZNICO. Zg. Bela 32, Preddvor 2139» Prodam oljni GORILEC - še dober! «631-698 214U Ugodno prodamo kuppersbush in PEČ na olje Emo. «41-804 21430 PANASONIC telefoni žični in brezžični, tajnice, garancija, zagotovljen servis, dostava in priklop na domu brezplačno. B 0609/630-102 21437 Prodam industrijski ŠIVALNI STROJ IBERTEC RENOLD 3 igelni in 5 nitni. «78-351 21463 Prodam GRAMOFON AKAI S m plošče. «731-654 2i4eo Prodam ČEVLJARSKE STROJE «691-503 2148.1 ® 223-444 GR" material Garati stroji I C 64 malo rabljen, nov kasetar, 2 ysTica, igrice, ugodno prodam. Prodam 100 litrski bazen za hlajenje mle*a. «685-249 21350 MIVKO presejano, prodam. Bešter Pavel, Žirovnica, Selo «801-024 ^0823_ SALONITKA 60 x 40 NOVA prodam 10 % ceneje. «214-072_mee Prodam 18 kom BALKONSKIH VRAT, zastekljena dim. 85x220. «81-289, zvečer 21373 Vzamem v najem ali kupim OPAŽ za simse (zidni venci), širine od 60-70 cm. «061/841-048 21396 Prodam SAVSKO MIVKO, Pivka 1, Naklo. « 48-733 21418 Dvižna garažna vrata s prehodom, prodam. Q 421-500, Šmartno 35 Prodam LESENI ODER za izdelavo fasade. «731-654 21479 IZOBRAŽEVANJE Prodam KNJIGE za I. letnik Organizacije dela.«46-830 21375 Iščem INŠTRUKTORJA matematike in angleščine za 8. razred. O 324-657 "KEKEC" učenci, dijaki vabljeni k vpisu inštrukcij, šol. predmetov OŠ, SŠ do 1.10.95. Stalna pomoč inštruktorja, preverjanje znanja med letom v Kranju, v dopololdanskem in popoldanskem času. Sodobne metode, pedagoški pristop. Mobitel 0609/632-874 21493 TEČAJI NEMŠČINE -za odrasle (od 1. do 5. stopnje) P za študente (od 1. do 5. stopnje) - za dijake 1 (začetniki, utrjevanje snovi) - za učence (od 1. do 8. razreda) Inf. po tel. 621-998, KON Škofja Loka, Podlubnik 253 (prof. Meta Konstantin) J&Ou.. LAKI BARVE LEPILA Trgovina Savska c. 14, Kranj, tel., fcx: 064/222-62^ delovni čas 7.-12. ure, 13.-17. ure, sobota 8. 12. ure u VSE ZA MIZARJE & mMmmmmmmm-r® ■ ICLA - LAKI, LUŽILA ■ RAKOLL - LEPILA ■ SCHACHERMAYER - OKOVJE ■ SPAX- VIJAKI ■ GRASS - SPONE, VODILA ■ SADOLIN - PREMAZI ZA LES ■ SIA - BRUSNI MATERIALI. LAK ZA PARKET -15 m2 5.380. SIT OSTALO POSESTI Ugodno prodam hvaležno pokrovko, primerno za vse velikosti posod. «738-966 21356 ŠOLSKO TORBO Jokes, prodam. «66-469 21399 Prodam VRTNI KOZOLEC. Studen Rok, Pangeršica 1, «46-254 21432 SLIKARSKO STOJALO novo prodam za 12000 SIT. «731-250 21482 PRIDELKI Prodam večjo količino SADJEVCA in SADJE. Drolc, Sidraž 1, Cerklje 21351 Prodam KROMPIR, neprebran, cena 15 SIT. «311-700 21408 PREKLIC V najem oddam SKLADIŠČE 40 m2 v Naklem. «50-852 21462 Prodamo trgovski objekt v Kranju, odkup inventarja ni obvezen. K 3 KERN Kranj, 221-353_21504 PRODAMO: v škofji Loki prodamo poslovni objekt z lastnim parkirnim prostorom. K 3 KERN Kranj.d.o.o., 221-353 21 sos NAJEM: kava bar z odkupom inventarja v Kranju. K 3 KERN Kranj, 221-353 21506 NAJEM, v bližini Kranja novo neživilsko trgovino v pritličju in nadstropju. K 3 KERN Kranj, 221-353 NAJEM: diskoteka z odkupom inventarja. K 3 KERN Kranj.d.o.o. 221-353 21508 V Kranju oddamo večjo proizvodno halo, atraktivni lokal za trgovino ali agencijo, pri Kranju gostilno in bife v obratovanju. APRON, 331-292, 331- 366 21513 KOLESA Prodam MOŠKA KOLESA na 5 prestav in 18 prestav. «57-962 21405 Prodam MOPED TOMOS, tricikel, primeren za invalide. « 327-189, popoldne 21410 GORSKO KOLO SCOTT Montana, Schimano 500 LX oprema, prodam. «311-266 21464 Poceni prodam 2ENSKO GORSKO KOLO 18 prestav. «311-872 21478 OBVESTILA Enodnevni nakupovalni IZLET na Madžarsko s kombijem. «49-442 ENODNEVNI NAKUPOVALNI IZLET v Italijo, Portogruaro, Palmanova, vsak teden s kombijem. «49-442 PAINT BALL - nov atraktivni šport tudi pri nas. Izposoja in prodaja opreme. S 323-320 FOLKLORNA SKUPINA SAVA KRANJ vpisuje nove člane. Informacije na telefon 222-241 int. 902, dopoldan 21417 OTR. OPREMA POGRAD nov masiven ugodno orodam za 22000 SIT. «332-601 PREKLIC: Jerič Andrej, šenturška gora 8, Cerklje na Gorenjskem, vozniško dovoljenje, kat. AGH, št. S 644013, reg. št. 6605, izdala UE Kranj. 21383 PRIREDITVE Plesne šole URŠKA v Kranju, škofji Loki, Radovljici. «41-581 21475 URŠKA več kot plesna šola vpisuje nove člane. «41-581 21476 POSLOVNI STIKI Najugodnejši krediti brez posrednikov do 4 let. Obresti od 8 % letno dalje. Tel. strošek: 156 SIT/min. «090-42-14 21470 RAZNO PRODAM Prodam klavirsko HARMONIKO, smrekov pobion, motokultivator (fre-za, kosilnica). «329-231, zvečer Prodam KOSTANJEVA in BUKOVA DRVA. «422-553 21357 Prodam 9 sodov za olje po 1500 SIT in starejša garažna VRATA 200x200 z umetno kovanim okovjem. «736- 529 21366 Prodam suha hrastova DRVA. «681-575 21390 STAN. OPREMA Ugodno prodam kotno SEDEŽNO GARNITURO. «218-248 20222 V okolici Bleda kupim novejšo HIŠO, lahko nedograjeno. «215-701 20539 HIŠO kupim (Radovljica, Lesce. Bled), do 150.000 DEM. «061/554- 540 20836 PARCELO 703 m2, z urejeno lokacijsko dokumentacijo na Kokrici pri Kranju, prodam za 85 DEM/m2. «620-210 21151 Dam v najem malo gorsko kmetijo, zaradi bolezni. Drolc, Sidraž 1, Cerklje 21363 V strogem centu Kranja prodamo pposlovno stanovanjsko hišo. KOŠNIK S.P. « 332-061_21419 Poljanska dolina - prodam manjšo stanovanjsko HIŠO z vrtom ali zamenjam za novejše 3 sobno stanovanje v Škofji Loki. «681-627 21488 PRODAMO: v mestnem jedru Kranja prodamo HIŠO, ugodna cena. K 3 KERN Kranj.d.o.o., 221-353 ?u9i PRODAMO: v Naklem starejšo kmečko hišo z gospodarskim poslopjem, dobro ohranjeno in 4000 m2 zazidljivega zemljišča. K 3 KERN Kranj, «221-353 21498 PRODAMO: starejšo hišo v Zapu-žah, prodamo dvostanovanjsko hišo v Kranju. K 3 KERN Kranj, d.o.o., «221-353_21499 PRODAMO: pritlični del hiše v Ratečah, gornji del hiše z vrtom v Zg. Bitnju. K 3 KERN Kranj, d.o.o., 221-353 21500 PRODAMO: v Goricah (pred Golnikom) novejšo hišo dvojček in 1000 m2 sveta, na Drulovki novo vrstno hišo. K 3 KERN Kranj.d.o.o., «221-353 21501 PRODAMO: v Vogljah pri visokem prodamo starejšo pritlično delno podkleteno hišo. K 3 KERN Kranj, 221-353 21502 PRODAMO: V Žireh prodamo hišo z vrtom, cena je 110.000 DEM. K3 KERN Kranj.d.o.o., 221-353 21503 VIKEND: prodamo vikend brunarico v bližini Lubnega pred Radovljico. K 3 KERN Kranj, 221-353 tUM Hišo z vpeljano trgovino prodamo pri Kranju, vilo v mestu Kranj, sodobno nedokončano hišo pri Preddvoru, stara hiša pri Vodicah in na 5000 m2 zemlje pod Krvavcem. Kupimo zazidljive parcele in starejše hiše na Gorenjskem. APRON 331-292, 331-366 ?isi4 4^ NrPRiMićNiNi SILAN GORENJSKE, Promet z nepremičninami, d.o.o. Kranj Partizanska ulica 6, 64000 Kranj, tel./fax: 064/22 33 67 KRANJ - CENTER. 2SS. 76 M2, 90.000 DEM. KRANJ - PLANINA, 1SS, 36 M2, 42.000 DEM. ŠKOFJA LOKA. 2SS, 58 M2. 68.000 DEM. LJUBLJANA - FUŽINE, 2SS S KABINETOM, 63 M2. ŽELEZNIKI, GARSONJERA 24 M2, ADAPTIRANA IN OPREMLJENA. KRVAVEC KRIŠKA PLANINA, OPREMLJENA APARTMAJA 46 M2 IN 22 M2. iilrHJiI-]7iThW1 KRANJ VISOKO. DVOSTANOVANJSKO HIŠO NA PARCELI 750 M2. KRANJ PREDOSLJE, NOVEJŠO HIŠO Z GOSPODARSKIM POSLOPJEM KRANJ HOTEMAŽE, lll.-IV. GR. FAZA, NA PARCELI 600 M2. KRANJ BLIŽINA CENTRA, DVOSTANOVANJSKO HIŠO Z MANJŠIM LOKALOM. RADOVLJICA, ENONADSTROPNO HIŠO, CENA 170.000 DEM. TRŽIČ MANJŠO HIŠO NA PARCELI 650 M2. ŠKOFJA LOKA - POSLOVNO STANOVANJSKO HIŠO NA PARCELI 1500 M2. HfMi'irt-rij.m.v.i-ri V MEDVODAH PRODAMO ZAZIDLJIVO PARCELO 800 M2. POSLOVNI PROSTORI: V KRANJU ODDAMO 240 M2 POSLOVNIH PROSTOROV ZA VSAKO DEJAVNOST. PRI ŠKOfJI LOKI ODDAMO GOSTINSKI LOKAL 150 M2, S TERASO. Na podlagi Odloka o proračunu občine Jesenice za leto 1995 (Ur. I. RS, štev. 48/ 95) Občina Jesenice objavlja RAZPIS za sofinanciranje raziskovalnih nalog za naslednja Dodročja: - varstvo okolja - razvoj turizma - kmetijstvo in gozdarstvo - energetskih virov - informatika - družboslovje - naravoslovje in medicina ter sofinanciranje usposabljanja raziskovalnega kadra K razpisu so vabljeni: - raziskovalne institucije in podjetja - raziskovalci v podjetjih, zavodih in drugih institucijah, ki opravljajo raziskovalno dejavnost - raziskovalci in inovatorji v svobodnem poklicu in drugi občani, ki delajo v raziskovalnih dejavnostih Prijava mora vsebovati: 1. naslov predlagatelja raziskovalne naloge oz. udeleženca za usposabljanje 2. naslov raziskovalne naloge oz. naslov udeleženca usposabljanja 3. ime nosilca in izvajalca raziskovalnega dela oz. usposabljanja 4. izhodišča, cilji, namen in uporabnost 5. časovni potek, finančni predračun in predvideno sofinanciranje Prijave pošljite na naslov: Občina Jesenice, Titova 78, 64270 Jesenice, s pripisom "prijava na razpis za raziskovalne naloge" do vključno 20. 9. 1995. Prijavljeni bodo obveščeni o odločitvi pristojnega odbora Občine Jesenice v roku 30 dni po zaključku roka za prijavo. Na podlagi Odloka o proračunu občine Jesenice za leto 1995 (Ur. I. RS, štev. 48/95) Občina Jesenice objavlja RAZPIS za sofinanciranje projektov na področju kulture v občini Jesenice za leto 1995 in sicer za dejavnost: - gledališča - glasbe - plesa - filma in videa - likovne dejavnosti - literature in založništva - oz. druge dejavnosti na področju kulture Predloge projektov lahko prijavijo zavodi in društva s področja kulture, druge pravne osebe, ki se ukvarjajo s kulturno dejavnostjo, samostojni in drugi kulturni delavci, ki delujejo v občini Jesenice. Prijava mora vsebovati celovit dokumentiran program, razgrajen na vsebinski in finančni del. Prijave pošljite na naslov: Občina Jesenice, Titova 78, Jesenice, s pripisom "prijava na razpis za kulturne projekte" do vključno 20. 9. 1995. Prijavljeni bodo obveščeni o odločitvi pristojnega odbora Občine Jesenice v roku 30 dni po zaključku roka za prijavo. CISTERNE KOVINSKE 1500 L CISTERNE KOVINSKE 2500 L B0JLERJI KOMBINIRANI ELEKT/CENT 80 L B0JLERJI KOMBINIRANI ELEKT/CENT 100 L OLJNI GORILCIS PREDGR/L0P/P0KR/DIZA ČRPALKA GRUNTFOS S HOLANDOM COLA REGULATOR VLEKA SAMSON 3/4 COLE EKSPANZIJSKA POSODA 35 L 30.492,00+20 %PD 41.916.00 + 20 % PD 16.998.00 + 10 % PD 18.360.00 + 10 %PD 40.823.00 + 20 % PD 8.990.00+ 10 %PD 4.290.00 +20% PD 3.296.00 +20 %PD UGODNO TUDI RADIATORJI, PEČI, VENTILI IN OSTALO BLAGO ZA INSTALACIJE. Brezplačna dostava. Za večje količine popust ali odložena plačila. IKA - KIKA ŽIRI tel. 692-036, 691-555, fax: 691-610 STORITVE SERVIS TV VIDEO HI-FI naprav vseh proizvajalcev in bele tehnike Gorenje. Smledniška 80, Kranj. Q 329-886 ali 331-301 18804 Vaš pralni, pomivalni stroj, ŠTEDILNIK, popravimo hitro in strokovno! ©331-450 19918 Izdelam vam CISTERNO po meri, lahko na vašem domu iz 4 mm pločevine. © 85-292 20514 Dobava in montaža ALU ŽALUZIJ, plisse in lamelnih zaves, rolet, oken, vrat in vseh vrst stenskih ter stropnih lesenih oblog. LEKERO.d.o.o., ©43-345 ali 224-620 20/59 POPRAVLJAM stare kmečke peči. 1285-139 21086 Izdelava podstrešnih stanovanj z izolacijo ter polaganje lesenih oblog. ©422-193 21138 SATELITSKI SISTEMI: navadni, vrtljivi, skupinski. Lahko na čeke. © 064/719-014 21340 Sprejmem šivanje lažjih oblačil na dom. Železniki, ©66-232 21388 Izvajamo vsa gradbena dela, novogradnje, adaptacije, obnova dimnikov in tlakovanje dvorišč. ©061/ 614-221, od 18. do 20. ure 21394 GORILCI AVTOMATIKA, montaža, servis, meritve, prodaja gorilcev. ESA Kranj, ©327-319_21402 Kvalitetno in hitro izdelovanje vseh vrst fasad in notranjih ometov. Zidarstvo in fasaderstvo Tržič, ©52- 251 21407 TELETEKST GORENJE! Vgradnja dekoderja na vašem domu, cena ugodna. ©331-199 21411 SERVIS in popravilo pralnih strojev. ©714-465 21481 Naša ponudba tudi v letu 1995 MALI OGLASI DO 10 BESED - BREZPLAČNO V Gorenjskem glasu boste Vaše male oglase lahko objavljali brezplačno, če nam boste tekst oglasa v obsegu največ 10 besed poslali na oštevilčenem kuponu iz časopisa. Kupon nam lahko pošljete po pošti ali prinesete osebno v malooglasno službo na ZOISOVI 1 v Kranju. Po telefonu brezplačnih malih oglasov ne sprejemamo, ravno tako naša ponudba ne velja, če je mali oglas daljši od 10 besed, ali če želite objavo "pod šifro" oz. "naslov v oglasnem oddelku" - takšne oglase zaračunamo po ceniku malooglasnih storitev, ki so za naročnike Gorenjskega glasa 20 odstotkov nižjel Ko vpisujete Vaš tekst v kupon, ne pozabite v obsea največ 10 besed vključiti celotnega besedila, ki naj bi bilo objavljeno (v obseg največ 10 besed prištevamo tudi objavo podatka, kako interesenti z Vami vzpostavijo kontakt, torej Vašega naslova ali telefona, ki naj bo objavljen!) Po telefonu 064/223-444 sprejemamo male oglase neprekinjeno 24 ur dnevno, v malooglasnem oddelku na Zoisovi 1 smo Vam na razpolago od ponedeljka do petka med 7. in 15. uro, ob sredah do 17. ure. Izrežite in pošljite na: GORENJSKI GLAS, 64000 KRANJ Ime in priimek, naslov: Naročam objavo malega oglasa v naslednjem besedilu: Vodovodne inštalacije hitro, kvalitetno in po konkurenčnih cenah. KOŠNIK, S.p. ©332-061 21423 RTV SERVIS SINKO! Popravila televizorjev Gorenje na vašem domu. ©331-199 21412 OPTIK Martina Škofic Slovenska 24, P.E. Mengeš tel.: 06J-738-980 STANOVANJA KUPUJEMO IN PRODAJAMO VSE VRSTE NEPREMIČNIN NA GORENJSKEM. DOM NEPREMIČNINE © 242-307 od 9.00 do 12.00. Vsak dan 20731 Kupim manjšo garsonjero v Kranju, do 30.000 DEM. B 218-824 20732 Oddam 2-sobno STANOVANJE Šk. Loka, Frankovo nas. 162. ©0043-2236-32583 Avstrija_2Q9S0 Malda družina najame dvo ali tro sobno stanovanje za daljšo dobo, v Kranju. © 064/401-068_20977 2,5 ss v Škofji Loki, 52 m2, delno opremljen, prodam za 65000 DEM. ©620-210 21153 ^TAJANIE5r}(57^ ODDAJAMO, KUPUJEMO, PRODAJAMO STANOV ANJA-HIŠE-POSLOVNE PROSTORE-PARCELE... IAMGC0M£[2, 2 sobno 65 m2 in 2,5 sobno 68 m2, 3 s 72 m2, 82 m2, 84 m2. K 3 KERN Kranj.d.o.o., Komenskega 7, ©221-353 21495 STANOVANJA PRODAMO: na Jesenicah 1 garsonjero 22 m2, 2 sobno 54 m2 brez CK, 88 m2 s CK. K 3 KERN Kranj, 221-353 21496 V Kranju oddamo 2 ss, v Šenčurju polovico hiše s CK, pri Podnartu 3ss. NAJAMEMO STANOVANJA IN HIŠE na Gorenjskem. Pripravimo pogodbo, provizijo plača najemnik. APRON 331-292,331-366 21511 KUPIMO: v Kranju, Šk. Loki, Radovljici in Bledu enosobno, dvosobno ter trisobno STANOVANJE s CK ali brez. PRIPRAVIMO POGODBO. NAJNIŽJA PROVIZIJA. APRON 331-292, 331-366 21512 Oddam 2-sobno stanovanje v Gorenji vasi. ©682-224 21355 V Frankovem naselju v Šk. Loki prodam 1,5 ss, 50 m2. Vseljivo konec leta. ©633-219 _21382 Na Planini II prodam 3-sobno stanovanje, 80 m2, opremljeno, telefon, kabelska TV. Vseljivo takoj. ©328-565, popoldan 21386 2-sobno STANOVANJE v Šk. Loki -Trata 58 m2 za 68000 DEM (novejše), prodam. ©634-690 21400 SATELITSKE ANTENE AVTOMATSKI VRTLJIVI SISTEMI Možnost plačila 1 do 12 čekov tel.: 064/422-585,421 108 SAT TRADE d.o.o. PoŽ4?nik 10 Cerklje VOZILA DELI Po delih Z 750, Z 101 in 126 P. ©53- 176 21353 Ugodno prodam rabljene avto dele za Z 101 in Jugota. Novak, Gasilska 4, Šenčur 21392 VOZILA PRODAJA, ODKUP rabljenih vozil in prenos lastnišva. ©325-981, 325-659, po 20. uri 9526 "CITROEN" rabljeni in novi rezervni deli, odkup avtomobilov za avtood-pad. © 692-194 18936 Enodnevni nakupovalni izlet na Madžarsko s kombijem. ©49-442 20364 Enodnevni nakupovalni izlet V ITALIJO Portogruaro, Palmanova, vsak teden s kombije. ©49-442 20366 Prodam AX 1.1 ALUR, črne barve, letnik 1992. Britof 329, Kranj 20956 Odkup-prodaja rabljenih vozil. ©323-298, 331-214 21099 R 18 TL, letnik 1984, lepo ohranjen, registriran do 4/96, radiokasetofo-nom. © 324-201 21344 Poceni prodam Z 101, letnik 1985, v voznem stanju, registracija potekla. © 736-479 21345 Prodam YUGO 45A, I. 87, reg. 7/96. a 326-653 Prodam OPEL OMEGO 2.0 i, letnik 12/1992. V račun vzamem manjši avto do 10.000 DEM. © 715-907 21347 Prodam FORD TAUNUS, letnik 1978, registriran. © 211-355 21348 Prodam OPEL, letnik 1977, reg. do 15.2.96, zelo dobro ohranjen. Đ 714-317 21349 Prodam Z 128, letnik 1987, lepo ohranjeno, 63000 km. ©691-834 21351 Z 101 GTL, zeleno registrirano, prodam, cena po dogovoru. ©44- 044 21369 Z 101, letnik 1987, prevoženih 69000 km, dobro ohranjena, cena 2700 DEM. ©81-289_21372 Prodam FORD SI ERO, letnik 1986/ 87, cena 8000 DEM. ©81-486 21374 Prodam JUGO 45, letnik 1984 in Z 101, letnik 1986. ©421-011 21376 Prodam karamboliran JUGO 45, letnik 1990. ©715-601 21377 Prodam LADO SAMARO, letnik 1993. ©730-514 21378 GOLF III 19 turbo diesel, 93, 25000 km, nekaramboliran z dodatno opremo, prodam. ©241-016 21379 Z IGRO DO NAGRAD VSAK TEDEN 20.000 SIT 090 45 09 Cena 58,50 SIT/0,5 min Prodam JUGO KORAL 55, letnik 1990, cena 4500 DEM. ©58-207 21409 Prodam FIAT REGATO 100 S IE, letnik 1987, reg. do maja 96. ©731-491, po 15. uri 21410 Prodam SKALO, letnik 1989, reg. 5/ 96, ohranjeno. ©212-363 21413 ZASTAVA 101 SKALA 55, letnik 1988, reg. /96, rdeče barve, cena 3700 DEM. ©714-879_21415 Prodam ASTRA 1.4 GL, letnik 1992, 29000 km, 3 v, metalik siva, 17500 DEM, možnost kredita. ©874-015 21428 Prodam Z 750, letnik 1984. ©225- 105 21429 Prodam YUGO 45. letnik 1988, reg. do 7/96, prevoženih 68000 km. © 311-390 21435 Prodam R CLIO RN 1.4, letnik 5/91, 66000 km, sive barve, cena 12200 DEM. ©422-399 21331 Ugodno prodam R 4 GTL, letnik 1986, prevoženih 60.000 km. ©52- 250 21385 Prodam OPEL KADETT, I. 77, cena 1500 DEM ali menjam za R 4. ©83-904, zvečer 21387 Prodam BMW 316, letnik 1987, bel. ©59-072 21403 Prodam R 5, letnik 1992, grafit metalik, odlično ohranjen, prvi lastnik. ©217-126 21404 Prodam OPEL REKORD, po delih in OPELAXCONA. ©52-251, po 15. uri Prodam VISO SUPER E, letnik 1982, reg. 5/96, zelo ohranjen. ©241-404 Z 101, letnik 1986, cena 1500 DEM in Z 101, letnik 1984, cena 700 DEM. ©714-311_21484 VW HROŠČ 1303, atraktiven vreden ogleda, prodam. ©218-897, 401- 540 21486 FIAT 127 super, 5 prestav, 1050 cem, prodam. ©41-500, popoldan 214871 FORD ESCORTCUC 1.4. letnik 1991 in VW PASSAT CL, letnik dec. /89, prodam. ©632-286 21491 Prodamo GOLF 2 JL, letnik 1979, neregistriran. ©64-134 2151»: 4» ZDRAVI UŠĆE LAŠKO ZDRAVJE POČITEK SPROSTITEV Dnevna menjava termalne vode v bazenu - večji zdravilni učinek Nudimo počitniške, zdravstvene in vikend programe. Ugodni popusti za upokojence in družine. Informacije in rezervacije po tel. (063) 731-336 Zdraviliška c. 4, 63270 LAŠKO, tel. (063) 731-312, fax. (063)731-347 Prodam R 4 GTL, letnik 1985, reg. do 8/96. © 736-588 21439 Prodam R 4, letnik 1988. Cz 401-513 21442_ R 18 TU, letnik 1983, registriran, z vso dodatno opremo, honorarno delo, cena2100 DEM. ©45-17021445 AVTO -avdio -alarm -mobitel -SrSrtMS Stružnikova 19, 64208 Šenčur Tel..Fax: 064/4 1 01 6 AVTO AKUSTIKA AVTO ALARM mobitel pooblaščeni servis za prodajo in montažo Prodam JUGO SKALA 55, letnik 1988. ©311-279_2_4_7 Prodam ARO 4x4 in Z 850 FIČOTA. ©681-048, po 20. uri_21450 JUGO 45, letnik 1987, 90.000 km, dobro ohranjen, prodam. ©622-722 21453____________ Poškodovano ŠPORTNO VOZILO, vozno NISSAN SILVIA 2000 16 V prodam. ©332-178, 0609/630-946 21455_ Prodam JUGO 55 KORAL, ohranjen, reg. do 24.6.96, francoski ležaj, spalnico in štedilnik na drva. Ogled popoldan Kondič, Kidričeva 19, Kranj Prodam JUGO SKALA 55, letnik 1990. ©685-409_21466 Hitro vam uredimo avtomobilski kredit za nov ali rabljen avtomobil. Obresti od 8 % dalje. Tel. strošek: 156 SIT/min. ©090-42-14 21469 Prodam GOLFA JL, letnik 1979, bencinar. ©49-229 21472 ČE SI ŽELIŠ POGOVORA IN SPROSTITVE, § POKLIČI 090 31-041 NAJ TE ZAJAME VROČA STRAST OGNJA, Kl GORI V MENI! 090 31-03 ™£ICE ZAPOSLITVE Dobro plačilo redno aH honorarno delo na terenu. ©51-812 200*0 Redno ali honorarno zaposlitev n* področju zastopništva DZS, On 150.000 SIT in več. Delo poteka v prijetni skupini. Izkušnje niso potrebne. ©51-297, po 15. uri 202^ Nudim zelo dobro plačano delo I zaposlim dekle v okrepčevalnici' ©332-518 20591 Zaposlimo KV PREŠIVALKO " čevljarski stroki. KERN Čevljarstvo, Kranj, ©215-852_20*J Simpatična gospa okrog 30 let, odo1 stalno zaposlitev v majhni kavarnici' Pogoj je sposobnost dela v strežbi. Prednost imajo kandidatke iz okolice Radovljice. ©715-191, od 10-12, 714-072. 14-15. ure 210* REDNO DELO NUDIMO mlajšemu ŠOFERJU z lastnim prevozom (kom* bi) za razvoz peciva v Kranju ift okolici v zgodnjih jutranjih urah, ©242-062_2i2»J Simpatično dekle za delo v strežbi, zaposlimo. ©0609/629-033 ali 45-481_212»0 Takoj zaposlim slikopleskarje 5 prakso. 0 325-973 213* Trgovina "CMOK", Zasavska c. 1a, Orehek išče PRIPRAVNIKA-CO ali PRODAJALCA-KO s prakso trgovske ali druge ustrezne izobrazbe za delo v živilski trgovini. Ponudbe osebno ali pisno. Iščem DEKLE za delo v okrepČ«-valnici. ©214-026_2i3«J V redno delovno razmerje sprejmi mo NATAKARICO. ©861-441, int 21-51_213»; V papirnici zaposlimo trgovko ^ pripravnico iz Šk. Loke ali okolic* Šifra: TAKOJ_21« Pogodbeno zaposlimo trgovko v Škof]i Loki. ©623-381_213* Zaposlim enega ZIDARJA in eneg* DELAVCA. ©46-609_21^ ŠTUDENTKO za delo v šanku iŠ# diseoteca ARX Radovljica. Inform* cije v Discoteci četrtek, petek, sobo' ta_21*^ Iščemo dekle za delo v strežbi. & 47-305_2i*2 Lep zaslužek nudimo agentom & prodajo drobnih zdravstvenih arti"' lov. B 0609/618-791 _21** Po preizkusu nudim redno zaposlit^ KV MIZAR in KV VODOINSTALATcr - terensko delo. Informacije torek sobota med 18. in 20. uro. © 21'J 974 21** SETERNK 63000 Celje, Mariborska c. 86, telefon: 063/32-112, telefax: 063/411-716 EMO ETERNA d.o.o. iz Celja išče na območju Gorenjskega dinamičnega agenta za direktno prodajo posode. Zaželen je samostojni podjetnik. Nudimo stimulativni zaslužek. Pisne prijave pošljite na naslov: EMO ETERNA - tajništvo, Mariborska c 86, 63000 CELJE. Zamenjam dve TELICI simentalki stari 13 tednov in 5 tednov za BIKCA. Breg ob Kokri 19, Preddvor 21352 Prodam KRAVJI GNOJ odličen in BIKCA simentalca. Drolc, Sidrai 1, Cerklje 21362 Prodam 2 PRAŠIČA težka 80-90 kg. O736-690 21370 Prodam mlade kanarčke, nimfe, agapornise, skobčevke standard. Et 422-415 21371 Prodam PLEMENSKE SVINJE in odojke. Jovanovič, škofjeloška 49 21441 Prodajam KOZE in jarce, bele, črne in rjave. Cena ugodna. Visoko 16 (pri cerkvi). ©43-710, od 17. do 22. ure 21451 Prodam TELIČKA simentalca. O061/824-136 21466 Zaklane (očiščene) KOKOŠI, stare eno leto, cena 280 SIT/kg. Prodaja 8. septembra po 12. url in 9. septembra ves dan. Resnik, Moste 76, Komenda, tel. 061/841-118 V SPOMIN Posebno organizirana prodajana enota pri MIK nudi redno zaposlitev osebam, ki jim delo ni odveč. Možnost napredovanja, najboljši do-oatno nagrajeni. Delo poteka od Ponedeljka do petka, v dopoldanskem času. -»064/634-064, 56-105, £609/620-475_21444 Iščem delo na dom vestno in ff^ljivo. ©332-097, popoldan Honorarno delo dobi prodajalka s Prakso v živilski trgovini. ©312-274, oopoldan, popoldan 2 1 8-94 8 21448 VOZNIKA C in E kategorije za ^ednaroni prevoz, zaposlim. g22_4-169_21449 Redno zaposlitev dobi poklicni »OZNIK C in E kategorije, za vožnje 2i45e8dnarodnem Prometu- ©57-980 — _ KRb mžite se pri ProdaJ' ČUDEŽNE ziv ■ ^ 'n ^e mno9° drugih eksklu-nrirx m nov'h artikov. Možnost ua"cnega zaslužka. ©715-702 21459 Bistro Matjaž v centru Kranja Zaposli dva KUHARJA za peko pizz in ala card s 1.10.95. B 064 222-430 Bistro Matjaž v centru Kranja redno |aposli NATAKARICO ter honorarno 1'Udentko za strežbo pijače. St 064/ 222-430 Zaposlimo KV ELEKTROINSTLA-TERJA (pogodbeno, redno) ali obrtnika kooperanta. Prošnje in dokazila na Šifra: PLAČILO PO DOGOVORU ŽIVALI Sjarejemam naročila za domače PIŠČANCE težke 2-3 kg, zaklane po dogovoru. ©46-009 20938 Oddam PSIČKA, 6 tednov, me-šančka. ©242-378_21291 Oddam 9 tedno starega Nemškega ovčarja. Plohel, Sr. Dobrava 7, Kropa PRAŠIČE 50-70 kg IN 100-130 KG, ugodno prodam in pripeljem na dom. ©46-589 21457 Prodam 15 dni staro črno belo TELIČKO in 8 mesecev brejo simen-talko. ©76-488 21467 ODOJKE in večje PRAŠIČE, prodam. ©49-085 21473 KOKERŠPANJELE z rodovnikom, vrhunskih staršev (CM.SLO, CACIB, CAC, PRM, PNZ), prodamo. ©880- 107 21485 Kupim teleta starega 10 dni. ©64- 277 21489 Prodam mladiče NEMŠKI OVČAR z rodovnikom, cepljene, odličnih staršev. RODE, Kokrica, c. na Belo 27, ©217-770 21610 KAMSTOSBŠTTO Kašpar, Na Kalu 16, NAKLO, tel.: 47-875, 47-286 IZDELAVA NAGROBNIH SPOMENIKOV, NAPISOV IN OKENSKIH POLIC Zaposlim strojne in elektroinstalaterje ter strojnega tehnika aH Inženirja s prakso projektiranja. ELKOTERM d.o.o. Brezje, tel.: 738-969; faks: 738-128. Potrebujemo strežno osebje, honor-arno delo, kasneje lahko redna ^Poslitev. ©222-192_214*0 'ščem delo - kuhinjske pomočnice v £ranju (ne v gostinstvu). ©324-557 Izvajamo VSA ZIDARSKA in FASA-°ERSKA DELA. ©45-832 21468 DZ redno ali honorarno zaposli več zastopnikov. Honorar ali OD 150.000 lr> več. ©331-445, po 15. uri oz. v Petkih ves mesec 21471 ZAHVALA Ob nepričakovani smrti moje drage sestre IVANE ŠMAJDEK se iskreno zahvaljujem vsem, ki so mi v najtežjih urah stali ob strani, posebno g. Olgi Polajnar in g. Rezki Ajdovec. Hvala zdravnikom in strežnemu osebju Bolnišnice Jesenice, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, cvetje in sveče, g. kaplanu Šviglju za lep pogrebni obred, pevcem DU Kranj in vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti. Hvaležna sestra Katarina Dolenc Kranj, 30. avgusta 1995 RADIO 104.5 a A A ,05-9 107.3 \J II |ll/ 107.5 OGNJIŠČE ^^152-11-26 In. 152-13-62 j OSMRTNICA Dotrpela je naša ljuba IVANKA PETERNELJ roj. Tomše Od nje se bomo poslovili danes, v torek, 5. septembra 1995, popoldne v družinskem krogu na pokopališču na Kokrici. Na dan pogreba bo žara v tamkajšnji mrliški vežici. Žalujoči: mož Julij in sin Branko z družino ter drugo sorodstvo Kokrica, 4. septembra 1995 ZAHVALA Ob veliko prerani smrti, ko je tako še živeti želel. Vedno nasmejan, z dobrimi željami do vseh ljudi nas je za vedno zapustil naš dobri in zlati mož PETER VODNIK Za vedno ga bomo ohranili v toplem in lepem spominu. Iskreno se zahvaljujemo sodelavcem, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti. Žalujoča žena Slavi, Jani, njegovi bratje in sestre z družinami Umreti težko ni, nas tri zapustiti, to boli. Pred šestimi leti nas je zapustil naš dragi MARIJAN Hvala vsem, ki se ga spominjate. Neutolažljivi njegovi: Marija, Mitja, Matej Kranj, 5. septembra 1995 ZAHVALA BjP^WPii|||[Hj Ob boleči in mnogo prerani izgubi naše drage PAVLE GARTNER HSflr y¥m rojena Jelene iMElL; rffKi Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavkam in mojstru za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala gospodu župniku za lep pogrebni obred, pevcem za ganljive žalostinke, mojstru za poslovilni govor in pogrebniku za nesebično pomoč. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. VSI NJENI Avgust 1995 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene, mame in babice MARIJE ROIS roj. Justin, roj. 27.7.1913 - umrla 23.8.1995 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za tolažilne besede, izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Najlepša hvala delavcem Gorenjske banke v Šk. Loki, sostanovalcem iz Partizanske 41, delavcem Zdravstvenega doma iz Medvod in gospodu kaplanu iz mestne župnije za lepo opravljen pogrebni obred. Posebna zahvala ZZB in gospe Jeseničnik in Društvu upokojencev. Žalujoči: mož A rt ur, hčerka Marija z družino V SPOMIN V našem srcu ti živiš, zato pot nas vodi tja, kjer v tišini ti zdaj spiš a lučka vedno ti gori. Nihče ne ve, kako boli, ker tebe med nami ni več. 31. avgusta je minilo leto dni, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, brat in stric JANEZ STARE Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu. Žalujoči: žena Francka, otroci Jaka, Polona in Nadja, brat in sestri ter ostalo sorodstvo Kranj, 30. avgusta 1995 ZAHVALA Bog Te k sebi je vzel, vendar nam ni tako hudo, ker vemo, da se nad zvezdami snidemo! Prekmalu nas je v 56. letu starosti za vedno zapustil naš dragi oče PETER VODNIK Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, bivšim sodelavcem iz TOZD-a Orodjarna, sovaščanom iz Prebačevega, balinarjem BK, TELE TV, Rogovila za vsa izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala tudi duhovnikoma g. Briškemu in g. Selanu za pomoč in spodbudne besede v zadnjih trenutkih njegovega življenja. Posebna zahvala tudi gasilcem GD Prebačevo -H rastje za spremstvo na njegovi zadnji poti, hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot. Z bolečino v srcu tvoji otroci Prebačevo, 1995 Komu je mar prometna varnost Sveti za preventivo kot nebodigatreba Pristojnosti svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (SPV) po preoblikovanju občin niso ukinjene. Vseeno še ne delujejo povsod. Kranj, 5. septembra - Dejavnost SPV v gorenjskih občinah je bila vsako leto posebej obsežna pred začet kom pouka, da bi šolarjem zagotovili čimbolj varen odhod v šolo in vrnitev domov. Letos se je zaenkrat sestal le svet v Kranju, v petek pa so imeli sestanek tudi v Tržiču. Zakaj je tako, odgovarjajo nekateri nekdanji sodelavci svetov v prejšnjih občinah na Gorenjskem. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v Kranju nadaljuje svoje delovanje kar v prejšnji sestavi, kateri je dodal tudi predstavnike iz novih občin Cerklje, Šenčur, Naklo in Preddvor. Člani iz slednjih dveh občin se sicer še niso udeležili 11. seje, na kateri so 29. 8. 1995 med drugim govorili o dejavnostih pred prvim šolskim dnevom. Policisti so že v tem tednu poostrili nadzor nad prometom v okolici šol, da bi umirili prehitre voznike. Njim se bodo prvi dan pouka - in ponekod še kak dan več -pridružili tudi člani Združenja šoferjev in avtomehanikov ter Avto-moto društev, v manjših krajih brez teh organizacij pa naj bi na pomoč priskočili gasilci. Kot je na seji pozval predsednik Matej Herlec, naj tudi vzdrževalci cest še enkrat pregledajo prometno signalizacijo in odpravijo pomanjkljivosti; na težave v novem križišču na Laborah so opozorili kar med sejo. Predstavnik šol pa je zahteval večjo odgovornost izvajalcev prevoza otrok z avtobusi. Tudi v tržiški občini, ki je ostala nespremenjena po obsegu, se je delo SPV ohranilo. Med predstavniki policije, ZŠAM, AMD in mentorji šol so izbrali 5 novih članov, predsedniško dolžnost pa je prevzel dolgoletni sodelavec Jakob Šter. Kot je povedal, so se na sestanku 1. 9. 1995 dogovorili o nalogah članov za zagotovitev varnosti prve šolske dni. Njihova dejavnost bo potekala po šolah še naprej. Razdelili bodo rutice in kresničke, organizirali predavanja, pripravljali kolesarske izpite in podobno. Njihove načrte podpira tudi župan, ki je za spremljanje teh vprašanj zadolžil občinski oddelek za družbene dejavnosti. Na Jesenicah, kjer je bil SPV med bolj delovnimi na Gorenjskem, je po novem letu zavladalo mrtvilo. Kot je ocenil dolgoletni sodelavec in zadnji predsednik Sašo Kranjc, je bilo storjenega veliko za večjo varnost v prometu, zato bi bilo delovanje sveta smiselno še naprej. Pred dnevi sta se pogovarjala z enim od jeseniških učiteljev in ugotavljala, da ni od nikoder nobene pobude za ponovno aktivnost. Ni mu namreč znano, da bi novi svet zaživel na Jesenicah oziroma v Kranjski Gori. Prepričan pa je, da bodo za varnost otrok ob začetku pouka poskrbeli policisti in vodstva šol. Prejšnji tajnik SPV Škofja Loka Renato Gorjan je povedal, da je ta dolžnost opravljal do konca lanskega leta, ko je svet tudi končal s svojim delom. Kolikor mu je znano, novih svetov še niso imenovali v nobeni od štirih občin. Predstavniki policije so menda že naslovili pismo na župane, naj čimprej poskrbijo za njihovo delovanje. Sam je samoiniciativno poskrbel za obešanje transparentov z opozorilnimi napisi nad cestami v okolici šol, občina pa bo zagotovila tudi rutice za male šolarje. Tudi v radovljiški občini je svet konec lanskega leta prenehal z delom.- Njegov dote-danji predsednik Janez Cengle ugotavlja, da nihče od nekdanjih članov ne more delovati naprej brez pooblastil. Sam je letos sprejel le povabilo na slovesnost ob dnevu policije, kjer so med drugim spregovorili tudi o zamiranju delovanja SPV. Prepričan je, da so taka telesa nepotrebna, dokler bodo imela samo posvetovalno vlogo. Njihovo delovanje ni bilo vedno podprto niti finančno niti strokovno. Dokler bodo sveti le nekaj svetovali in sami ne bodo mogli ukrepati, ne bo izboljšanja razmer v cestnem prometu, je še menil zadnji sogovornik. * Stojan Saje NESREČE Kje je bilo v resnici največ turistov? Kranjska Gora - turistična rekorderka Le Piran je po vplačani turistični taksi pred Kranjsko Goro, ki je s 15 milijoni vplačane krajevne takse absolutna gorenjska rekorderka. Kranjska Gora, 4. septem- biro resnicoljubno sporočil, da taksi v prvih šestih mesecih ani bra - Vse poletje se v medijih pojavljajo podatki o turističnem obisku. Nobena skrivnost ni, da so ti podatki o obisku v poletnih mesecih večkrat kot ne napačni, da ne rečemo, pretirani in prenapihnjeni -česar turističnim delavcem niti ne moremo preveč zameriti, saj morajo venomer promovirati in propagirati svoj kraj. Vsak potencialni domači turist bi takoj zasumil, da je nekaj narobe, če bi turistični na Bledu letuje, recimo, kakšnih dvajset turistov, v Bohinju enako in da imajo v Kranjski Gori le enodnevne nakupo-valce iz Italije in Avstrije. Poročila o obisku zato nikoli niso pravi pokazatelj domnevnega turističnega izkupička, tudi zato, ker je precej gostov še vedno neprijavljenih. Veliko bolj verodostojni so podatki o vplačani krajevni in prenočitveni taksi.. Ko smo pogledali državno statistiko o vplačani Naklo, 2. septembra - Ena od prireditev ob dnevu Nakla, ki je privabila številne gledalce, je bila sobotna vaja v gašenju in reševanju Prvo nalogo so opravili člani štirih prostovoljnih gasilskih društev iz nakelske občine ter poklicni gasilci iz Kranja. Motnosti iskanja in reševanja ponesrečencev s psi so prikazali v vrtcu Roile in okolici člani Kinološkega društva Naklo. Na sliki: reševalni pes se z vodnikom vzpenja na raztegljivo lestev gasilskega vozila. • Besedilo in slika: S. Saje letošnjega leta, se nam je predstava o obisku v gorenjskih letoviščih obrnila na glavo! Po vplačani prenočitveni taksi, ki je prihodek države in vplačani krajevni taksi, ki je prihodek občin, je absolutni rekorder - Kranjska Gora! Ne le v Gorenjskem, celo v slovenskem merilu je takoj za Ljubljano in Piranom! V tem obdobju je Ljubljana vplačala v državno blagajno za 4 milijone tolarjev prenočitvene takse, Piran 3 milijone in Kranjska Gora 2 milijona in 700 tisoč tolarjev. Sledijo Izola, Moravske Toplice, Bled z 1 milijonom in 600 tisoč tolarji, Bohinj pa je v tem obdobju plačal le 560 tisoč tolarjev takse. Kranjska Gora je v šestih mesecih vplačala za 15 milijonov tolarjev krajevne takse, Piran 15 milijonov in 900 tisoč, Bled za šest milijonov manj ali 9 milijonov in 700 tisoč tolarjev, Bohinj pa 3 milijone tolarjev! Kranjska Gora, ki ima skupaj s Piranom torej vodilno mesto v slovenskem turizmu, če pa jo primerjamo z Bledom, povejmo še to, da krepko drži gorenjski rekord, kljub temu da ima za povrh vsega še znatno manj zmogljivosti, kot jih ima Bled! Ko smo ob teh presenetljivih podatkih povprašali kranjskogorsko občino za komentar, je župan Jože Kotnik samo zavzdihnil: »Pri nas je leto in dan dovolj turistov, ampak kakšni rekorderji v slovenskem merilu šele bomo, ko bomo prisilili viken-daše in druge, ki na črno oddajajo postelje, da plačajo turistično takso!« • D. Sedej UGODNO! KUR"