Štev. 6
V Trstu*
6. lanuvarja 1915.
LefiniK xl.
Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah In praznikih,
ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 8 dopoldne.
Urednlftro: Ulica Sv. Frančiška Asllkeg« «L 20. L nadstr. — Val dopisi naj se poiiljajo uredništvu lista. Nefrankirana pisma se m
sprejemajo in rokopisi se ne vračajo, izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsordj lista .Edinosti*. — Tisk tiskarne .Edinosti", vpisane zadruge a omejenim poro«vom v Trstu, ulica Sv. Frančiška Asiškega it 20. Telefon uredniitva ln uprave fltev. 11-57.
Naročnina znala: Za cek> leto.......K 24*—
za pol kti .....................12"—
za tn mesece .......................6"—
Za nedeljsko Izdajo za celo leto........ 520
it pol leta................. 2*0
Posamezne Itevilke .Edinosti" se prodajajo po 6 vinarjev zastarele številke po 10 vinarjev.
Oglati se računajo na milimetre v šlrokostl ene kolone
Cene: Oglasi tnjovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin.
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 5 —
vsaka nadaljna vrsta............. 2-—
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev.
Oglase sprejema Inseratni oddelek .Edinosti*. Naročnina ln reklamacije se poSUjajo upravi lista. Plačuje se Izključno la
upravi .Edinosti-. — Plača in toll se v Trstu. Uprava in Inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. FrančlSka AsUkega it 20. — Poitnohranllnlčnl račun SL 841.65Z
U Vzhodni Prusiji, no severnem Poljskem ln oh Plllci položni nelzpremenlen. - V Galiciji ln nn jugu se ni zgodilo ničesar bistvenega.
Z avstnjsKo-rushega bojišča.
DUNAJ 5. (Kor.) Uradno se objavila: 5. januarja opoldne.
Na severnem bojišču se ni zgodilo ničesar bistvenega.
Namestnik šefa generalnega štaba, pL Hofer, frnL _____
Vladujoči knez za Lippe o končni zmagi avstro-ogrskih čet
BERLIN, 5. (Kor.) »National Zeitung« priobčuje pogovor z vladujočim knezom zu Lippe, ki je glede vojnega stanja Av-stro-Ogrske izjavil sledeče:
Mi vsi smo tu v nemški državi edini v tem, da bo brezprimerna hrabrost av-stro-ogrske armade privedla do zmage tudi v Galiciji in Srbiji.
Vemo pa tudi dobro, kake težkoče je treba premagati tam. Jaz sam dobro poznam zelo težavne pozicije terena v Galiciji in vem, kaj se pravi, tam vspešno nastopiti proti na številu močejšemu sovražniku. Dejstvo, da so se razbila vsa ruska podvzetja pred Przemyslom in Krako-vem ob hrabrosti Avstrijcev in Ogrov, nam že sama lahko jamčijo gotovo, da bo delo naših zaveznikov venčano s konečno zmago avstro-ogrskih čet.
I južnega bojišča.
DUNAJ 5. (Kor.) Uradno se objavlja: 5. januarja opoldne.
Na južnem bojišču se ni zgodilo ničesar bistvenega.
Namestnik šefa generalnega štaba, pl. Hofer. fml.
Z nemško-rusKega bojišča.
BERLIN 5. (Kor.) \Volffov urad poroča: Veliki glavni stan, 5. januarja 1915.
Vzhodno bojišče.
V	Vzhodni Prusiji in na severnem Poljskem je položaj neizpremenjen.
Naši napadi vzhodno od Bzure, pri Kozlov - Biskupi in južno, napredujejo.
Tudi severovzhodno od BoTimowa so prodrle naše čete vzhodno od Rawke preko Humina in preko višin, severno odtod.
Dalje južno do Pilice, kakor tudi na desnem bregu Pilice, je položaj neizpremenjen.
Stanje potokov in neugodno vreme so ovirali naše operacije.
Vrhovno armadno vodstvo.
Z nemško-francoskega bojišča.
BERLIN 5. (Kor.) Wotffov urad poroča: Veliki glavni stan, 5. januarja 1915.
Zapadno bojišče.
Severno od Ar rasa so naše čete razstrelile neki strelski Jarek v dolžini 200 metrov in v jele pri tem nekaj Francozov. Poznejši francoski protinapadi so se ponesrečili
V	Argon iti je bilo odbitih več francoskih
napadov.
Francoski napad med Steinbachom in Lffholzem je bil odbit v boju z bajoneti.
Vrhovno armadno vodstvo.
Angleži bombardirali Dar-« Solon.
LONDON, 4. (Kor.) Reuterejev urad poroča iz Nairobija:
Angleški vojni ladji »Fox« in »Goliath« ste dne 15. decembra obstreljevali Dar es Salam. Mesto je silno trpelo. Vse ladje sovražnika so bile uničene. 14 Evropejcev in 20 domačinov je bilo ujetih. Angleži so imeli enega mrtvega in 12 ranjenih.
(Dar es Salam je glavno mesto nemške Vzhodne Afrike in leži ob obrežju južno od otoka Sanzibarja.)
V predstoječem zasedanju angleške zbornice mislijo staviti na ministre vprašanje tj o poteku vojne v zadnjih tednih.
LONDON 5. (Kor.) Parlamentarni poročevalec lista »Times« doznaje, da bo zgornja zbornica v predstoječem kratkem zasedanju stavila na ministre vprašanja o poteku vojne v zadnjih tednih. Kitschener bo imel priliko, da ponovno poda svojo izjavo.
Nadalje se bo zbornica pečala z novačenjem, oboroženjem nove armade in s še zmiraj nerešenim problemom, kako je mogoče, da dobiva Nemčija informacije in pa z vprašanjem glede stanja civilnega prebivalstva v slučaju invazije. Najbrže pozovejo vlado, da poda natančno izjavo glede principov, od katerih se pusti voditi pri organizaciji pomožnih sredstev glede nadaljevanja vojne na kontinentu.
Zavarovanja proti obstreljevanju z morja na Angleškem.
LONDON, 5. (Kor.) »Daily News«, ki so svoje abonente že zavarovale proti o-groženju od strani napadov sovražnih letal. so ustanovile sedaj fond v znesku 500 funtov šterlingov v zavarovanje proti obstreljevanju z morja in sicer pod pogojem, da izplačilo ne prekorači višine fonda.
Oškodovanje Švice po AnglijL
FRANKOBROD ob M. (Kor.) »»Frankfurter Zeitung« javlja iz Curiha: »Neue Ziiricher Zeitung« prinaša pod naslovom: »Kam plovemo?« oster protest proti gospodarskemu oškodovanju Švice po sa-mo v lastnosti Anglije, ki prepreča uvoz za Švico določenih potrebščin.
Ameriški kardinali za mir.
RIM 5. (Kor.) Neki tukajšnji list doznaje, da so se amerikanski kardinali Gib-bons. Farley in O' Conel, potem ko so se pogovorili med seboj, da bi Zedinjene države severoameriške podpirale prizadevanja papeža glede miru in ublaženja nasledkov vojne, obrnili s tozadevnim predlogom na predsednika VVilsona.
Ta da je inicijativo vsprejel zelo povoljno in bo najbrže odposlal posebnega odposlanca v Rim, kateri naj bi papežu čestital k zasedenju prestola in se žnjim sporazumel glede primernega postopanja, kako bi bilo mogoče pomiriti duhove in najbrže doseči mir.
Ameriško noto in odgovor Anglije.
KOPENHAGEN, 5. (Kor.) Kakor poročajo tukajšnji listi iz Londona, se namerava Anglija pri odgovoru na amerikansko noto postaviti na stališče vojaških potrebnosti.	____
nemiri v AlbonUL
RIM 4. (Kor.) »Tribuna« poroča: Po privatnih poročilih iz Drača je bila stavljena zahteva vstašev v imenu turške vlade. Vstaši so zahtevali na inicijativo turških oficirjev, ki so jim poveljevali, izročitev poslanikov Srbije in Francije kot pripadnikov držav, ki se nahajate s Turčijo v vojnem stanju.
»Tribuna« pripominja k temu: Zahteva je nerazumljiva, ker predpisuje mednarodno pravo, da morajo ostati diplomatični zastopniki sovražnih držav na svobodi ali pa se jim ne sme ovirati povratek v domovino .... Vstaši jih hočejo nasprotno napraviti za tale.
RIM 5. (Kor.) »Agenzia Štefani« poroča iz Drača z dne 4. t m.: O dogodkih pretekle noči so znane sledeče posameznosti:
Vstaši so napadli mesto v prvih nočnih urah. Mestni guverner je naznanil italijanskemu poslaništvu, da obstoja velika nevarnost, ki zahteva v porabo artiljerije, da se zasigura vkrcanje kolonije in razprši vstaše. Tozadevne odredbe so bile odrejene takoj. Med tem ko so ladje oddale par strelov, se je celokupaa kolonija umaknila na krov ladij, kamor se je podalo tudi osobje srbskega in francoskega poslaništva. Artiljerijski ogenj je dosegel zaže-Ijeni uspeh la so vstaši pobegnili v velikem neredu.
Italijanska kolonija v Draču obstoji približno iz 60 oseb, avstrijska kolonija šteje 20, grška sedem članov. Francoska, bolgarska in srbska kolonija šteje skupno okoli 20 oseb. _
Italijanski posojilo.
RIM 5. (Kor.) Kakor poroča »Idea Na-zionale«, so podpisi na posojilo samo v Milanu dosegli včeraj nad eno milijardo.
RIM, 5. (Kor.) »Agenzia Štefani« poroča: Vsi listi konstatirajo, da je narodno posojilo že sedaj daleč prekoračilo vsa pričakovanja- Rezultat prvega podpisoval-nega dne dokazuje najbolje patrijotično navdušenje.
»Vita« piše, da milijarda ni samo podpisana, ampak že prepisana.
So žalna brzojavka nemške cesarske dvojice grofu Sz5gyen3 - Marichu ob priliki smrti njegove soproge.
BUDIMPEŠTA, 5. (Kor.) Ob priliki smrti soproge bivšega avstro-ogrskega poslanika v Berlinu grofa Szdgyeny-Ma-richa je dobila njegova obitelj od nemške cesarske dvojice sožalno brzojavko. Cesar Viljem je naročil nemškemu generalnemu konzulu v Budimpešti, da naj položi na mrtvaški oder venec.
Sožalje ministrskega predsednika grofa Sturgkha hčeri umrlega skladatelja Gold-marka.
DUNAJ, 5. (Kor.) Ministrski predsednik grof Sturgkh je kondoliral hčeri nedavno umrlega skladatelja Goldmarka.
Cesar Viljem daje dober zgled.
BEROLIN 4. (Kor.) Wolffova pisarna javlja: Kakor doznajemo od poučene strani, se na ukaz cesarja Viljema za njega samega in za njegovo okolico v velikem glavnem stanu strogo izvaja naredba oblasti za pridevanje krompirja k moki v svrlio pripravljanja sivega in črnega kruha. Ta tako imenovani K-kruh se izdeluje že (/d začetka novembra in je jako priljubljen.
Viljctnova zahvala pruskemu državnemu ministrstvu za novoletne čestitke.
BERLIN 5. (Kor.) Cesar Viljem je na novoletne čestitke pruskega državnega ministrstva odgovoril sledeče:
Veliki glavni stan, 1. januarja. Državnemu ministrstvu se zahvaljujem najiskre-neje za čestitke ob novem letu, obenem tudi za požrtvovalno in uspešno delo, ki jo je izvrševalo državno ministrstvo v preteklem težkem vojnem letu za mene in domovino. Bog daj, da prinese novo leto našim junaškim četam nadaljne sijajne zmage, domovini pa trajen, častni mir. Viljem L R.
Zvezni svetnik Hoffmann brani švicarsko policijo.
BAZEL 5. (Kor.) »Baseler Nachrichten« poročajo o pogovoru zveznega svetnika Hoffmanna z zastopnikom lista »Petit Parisien«. Hoffmann se je izjavil med drugim:
Hoteli so, da bi Francija verjela, da ba-zelska policija le prerada dopušča umeša-vanje nemške policije v nadzorovanje tujcev. Prosim Vas, da formelno izjavite, da švicarska vlada ne bo nikoli prevdarjala niti najmanjše udeležbe nemške policije. Isto izjavljam glede francoske policije. V začetku so se vsekako zgodile nerodnosti in bilo je preveč stremljenja. Ne ponovi pa se niti eno, niti drugo več.
Geografična lega mesta Bazel je dozdevno pripravila mesto za glavni stan ogleduhov vseh dežel, dejstvo iz katerega žalibog izhaja posledica, da hočejo v Bazlu videti ogleduhe. Dosedaj je naš zakonik dopuščal kaznovanje ogleduhov samo v tem^ slučaju, če se je ogleduštvo nanašalo na Švico samo. Od sedaj naprej pa je mogoča obsodba v zapor od strani švicarskega sodnega dvora tudi v drugih slučajih.
Slednjič polagam važnost na to, da ponovno protestiram proti vsaki insinuaciji, ki meri na to, da bi zaznamovala bazelj-sko policijo kot sotrudnico in pomagači co nemške policije. Nadejam se, da ta izjava, ki je podana z nekoliko brutalne lojalnosti, odstrani vsak nesporazum.
Papežev predlog o izmenjavi vojnih ujetnikov.
RIM, 5. (Kor.) »Osservatore Romano« poroča: Papež je v soglasju s tem, kar je bil naznanil sv. kolegiju ob slavnostnem novoletnem vsprejemu, prijel inicijativo in predlagal vojskujočim se državam izmenjavo za prihodnje vojaško službovanje nesposobnih ujetnikov ter potem, ko je storil dotične diplomatske korake, naslovil na suverene in državne poglavarje o-menjenih držav posebne brzojavke.
»Osservatore Romano« priobčuje potem posamezne odgovore, med temi one znane cesarja Franca Josipa in nemškega cesarja.
Angleški kralj je odgovoril: Jaz in moja vlada smo zelo radovoljno vsprejeli predlog Vaše svetosti, ki je oiačil to, kar smo že zapričeli pir nemški vladi. Nemška vlada je ravnokar pristala na pred-log.	^
Bavarski ministrski predsednik objavlja, da je bavarska vlada vsprejela predlog zelo simpatično.
Srbski kralj zagotavlja, da srbska vlada gotovo stori isto, kar store druge prizadete vlade.
Otomanska vlada je izjavila, da privoli v izmenjavo, ako isto store tudi sovražne vlade.
Ruski minister za zunanje zadeve je sporočil, da je car iz spoštljivosti do veli-kosrčne inicijative papeževe privolil izmenjavo onih ujetnikov, ki bodo od onih držav spoznani za nesposobne opravljati v fronti nadaljno službo, ki jih imajo v svojem ujetništvu.
Papeževa akcija za izmenjavo za vojaščino nesposobnih vojnih ujetnikov.
RIM, 5. (Kor.) »Corriere della Sera« piše o papeževi akciji na korist vojnim ujetnikom sledeče:
Sveta stolica je pri vladah vojskujočih se držav sondirala, da spozna njihova mnenja. Vlade so se podvizale, da izrečejo popolno privoljenje. Nato je Sveta Stolica na novoletni dan stopila s predlogom oficijelno z identičnimi brzojavkami. Depeša za Francijo je bila poslana osebno predsedniku Poincareju, ki še ni odgovoril. Ostale države so predlog sprejele brzojavnim potom in izrazile čustva spoštovanja in simpatij za osebo papeža. V kratkem se pričakuje še odgovor Rusije, ki je sicer izjavila že vnaprej, da bo sprejela predlog. Državno tajništvo bo najbrže objavilo vse došle odgovore.
Papež in vojna.
FRANKOBROD ob M. (Kor.) ^Frankfurter Zeitung« javlja iz Rima: Na prošnjo londonskega »Daily Chronicle«, da bi papež podal kako izjavo ob začetku novega leta, je dal sv. oče odgovoriti po kardinalu državnem tajniku: Ker ni mogel preprečiti vojne, pa poizkuša vse, da bi ublažil bolestne posledice za uboge ujetnike in bedne družine. Roti vlade vojskujočih se držav, naj store konec strašni vojni ter poživlja časopisje vseh dežel, naj ga podpira na tej mirovni misiji.
Položaj v Macedoniji.
CARIGRAD 5. (Kor.) »Tanin« objavlja pismo iz Macedonije, ki opisuje mueeni-štva Turkov in Bolgarov pod srbskim gospodstvom.
List obžaluje v uvodnem članku te razmere in pravi, da ste Turčija in Bolgarska danes prisiljeni, da nastopite skupno proti temu tiranstvu.
Ogrski Srbi nadžupanu Delimanicsu.
NAGY BECSKEREK 5. (Kor.) Povodom novega leta je posetila deputacija tukajšnjih Srbov vladnega komisarja, nadžupana Delimanicsa in izrazila popolno udanost in zvestobo srbskega prebivalstva do domovine in napram vladarski hiši. Govornik deputacije je poudarjal, da so srbski državljani Ogrske ob vsakem času s patrijotič-nim navdušenjem izpolnili svojo dolžnost do domovine in kralja in da jih bo tudi še vnaprej vodilo vedno domoljublje.
Vladni komisar se je zahvalil za patrijotično manifestacijo in je prosil člane deputacije, naj še vnaprej dejanski pokazu-jejo svoje patrijotično čustvovanje.
Nevtralnim ribiškim ladjam prepovedan vhod v angleška pristanišča.
LONDON, 5. (Kor.) Angleška vlada je prepovedala nevtralnim ribiškim ladjam zahajanje v angleška pristanišča.
Ponesrečeni japonski parnik.
LONDON, 5. (Kor.) Lloyd poroča iz Na-gasakija: Japonski parnik »Daito Maru«, ki je bil s premogom na krovu na potu iz Dalnega v Osako, se je dne 31. decembra pri Port Hamiltonu potopil. Od posadke je utonilo 24 mož, osem mož pa je bilo rešenih.
Ponesrečeni norveški parnik.
LONDON 5. (Kor.) Norveški parnik »Bjorgoen« je na potu iz Newyorka v Gothenburg severno od Rockaalla zadel na sipine.
Angleški Rdeči križ za Srbijo.
SOLUN, 4. (Kor.) Danes je odpotoval v Srbijo zopet nov oddelek angleškega Rdečega križa z dvema zdravnikoma in 34 postrežnicami.
Kontrola potnih listov v Ameriki.
LONDON 4. (Kor.) Reuterjeva pisarna javlja iz New-Yorka: Amerikanska vlada se je nedavno bavila z vprašanjem potnih listov. Nekega nemškega častnika in tri rezerviste, ki so imeli ponarejene potne liste, je dala odpraviti z odpotujočim par-nikom. Nekaj oseb je bilo aretiranih, ker
so baje podpirale odhod nemških rezervistov k vojski. Ukrenile so se stroge odredbe, da se taki slučaji ne bodo ponavljali. Tudi je ukrenjeno, da se bodo potni listi, ki v inozemstvu naletajo na dvome, mogli telegrafično kontrolirati.
Grška in Bolgarska.
SOLUN, 4. (Kor.) V podučenih krogih se energično zanikujejo vesti, da grške tolpe ob bolgarski meji nadlegujejo bolgarsko prebivalstvo. Izjavlja se, da grške tolpe sploh ne obstojajo.
Smrt umetnika.
BEROLIN 4. (Kor.) Znani historični slikar in profesor Anton pl. Werner, ravnatelj akademične visoke šole za vpodablja-joče umetnosti, je sinoči tu umrl.
t Ivan Edelmann.
DUNAJ, 4. (Kor.) Predvčerajšnjem je umrl v 89. letu svoje starosti tajni svetnik, predsednik višjega deželnega sodišča v pokoju in član gosposke zbornice Ivan E-dehnann.
Žitni trg.
DUNAJ 5. (Kor.) Danes ni bilo mogoče dobiti niti enega vagona pšenice in rž) kljub vsem naporom mlinov. Oves je bilo mogoče prodati le v manjših množinah. Vreme: lepo.
VRATISLAVA 5. (Kor.) Pšenica 25.35, rž 21.35, oves 20.60.
Razne politične vesti.
Tudi razširjevanje neresničnih vesti o zmagah je kaznivo. V Nemčiji namreč. Generalno poveljništvo 10. armadnega zbora je priobčilo namreč v listu »Hannover-scher Courier«: »Radi različnih dogodkov v zadnjem času je potrebno posebno opozoriti, da je tudi razširjevanje neresničnih vesti o zmagali kaznivo. Kajti take vesti morejo vznemirjati prebivalstvo in iz-podkopavati zaupanje do vrhnega armadnega vodstva. Proti razširjevalcem takih neresničnih vesti se bo neizprosno postopalo. Ce zakoni ne določajo višje kazni, bodo dotičniki kaznovani z zaporom do enega leta. Globa v denarju je izključena. V nekaterih slučajih je kazensko postopanje že uvedeno.
Češki urednik obsojen v smrt. Moravski listi priobčujejo sledečo uradno vest: »Urednik Josip Kotek iz Prostjejovega je bil po razsodbi c. in kr. krakovskega vojnega sodišča v Moravski Ostrovi 23. decembra 1914 obsojen v smrt na vešalih zaradi zločina motenja javnega miru v smislu § 65 a k. z,, ki ga je zagrešil s tem, da je 6. decembra v občini Srmržici v pro-stjejovskem okraju imel pred zbranimi člani razpuščenega konsumnega društva državi sovražen govor, v katerem je huj-skal k uporu in sovraštvu zopet enotno zvezo cesarstva. Njegova ekscelenca gospod vojni poveljnik mu je milostnim potom izpremenil kazen smrti na vešalih v kazen smrti z ustreljenjem. Obsodba je bila izvršena istega dne dve uri pozneje po izreku razsodbe. — Ob tej priliki se je tudi poročalo dodatno, da je Kotek zaprosil za dovoljenje, da se sme pred usmrtitvijo poročiti z deklico, s katero je imel daljše znanje. Mošnja je bila uslišana In Kotek se je še pred usmrtitvijo poročil.
Belgijski kardinal Mercier proti Nemčiji. Kakor se poroča iz Amsterdama, se je v nedeljo po vsej Belgiji čital v cerkvah pastirski list kardinala Mercierja, ki bo najbrž imel še svoje posledice. V listu pravi kardinal: »Pomnite dobro, da ne zahtevam od vas, da bi se odrekli kakemu svojemu upu. Nasprotno, smatram za svojo dolžnost, da določim, kar morete zagovarjati v svoji vesti napram državi, ki je napadla našo deželo in jo ima začasno po večini zasedeno. Ta država ni postavna avtoriteta, vsled česar jej v notranjosti svojega srca niste dolžiii niti spoštovanja niti vdanosti niti pokorščine. Edina postavna oblast v Belgiji je ona, ki pripada našemu kralju, njegovi vladi in zastopnikom naroda. Oni sami so za nas avtoriteta, oni sami imajo pravico do vdanosti v naših srcih in na našo pokorščino.« Pastirski list pravi potem dalje: »Zasedene pokrajine niso osvojene pokrajine. Kakor ni Galicija ruska pokrajina, tako tudi Belgija ni nemška. Je pa zasedeni del dežele v dejanskem položaju, ki ga morst prenašati. Največji del naših mest se je vdal sovražniku ln mora izpolnjevati pogoje, ki so bili podpisani ob vdaji. Od začetka vojaških operacij so civilne oblasti v deželi odločno opominjale meščane, naj
Danes ob 8 zvečer v veliki dvorani Nar. doma KONCERT na korist Družbe sv. tir. in Metoda
Stran a
•EDINOST* iUv. 6.
V Trstu, dne 6, Januarja 1915,
se vzdržujejo vsakega sovražnega de Janja proti sovražni armadi. Ti opomini to veljavni tudi sedaj. Samo naša armada skupno s hrabrimi četami zaveznikov ima Čast in pravico braniti deželo. Pričakujmo od armade končne rešitve.«
Roj bo po volni?
Od zelo važne strani je izražena želja
—	a to tako odločno, da zveni kakor ukaz
—	naj se v tem trenotku ne razmotriva o dogodkih, ki utegnejo nastopiti po vojni. Sedanji trenotek da ni umesten za taka razmotrivanja. ko treba v interesu lastne domovine skrajne rezerve. Podpirajoč to feljo piše nekdo v dunajski »Information«: »Ali smem pokazati na malem izgledu, kako škodljivo deluje vsako razmotrivanje po časopisih o dogodkih, ki imajo priti po vojni? Posamezni nemški listi, ki so sicer Strogi kritiki proti sebi, so probčili razmotri .anja o prihodnjem ustavno - pravnem položaju na Poljskem. Tudi Harden, ki mu — menim pa, da neopravičeno — posebno na Francoskem radi pripisujejo neko obveščenost o ciljih nemškega urada za zunanje stvari, se je izrekel proti samostojni Poljsku obrazloživši svoj nazor, da bi taka samostojna poljska narcxlna država mogla istotako demoralizujoče delovati na obmejne provincije Prusije, kakor deluje Srbija na mejah Avstro-Ogr-ske. Zato da je samostojna država Poljska z nemškega stališča nemožna. Ta izvajanja so povzeli francoski listi in jiii predložili Poljakom v Rusiji kot »oficijozno nemško izjavo«. Posledica je bila: Glasom nemških poročil bi se moglo jako omajati razpoloženje med Poljaki Rusije in njih nada v avstrijsko-nemško osvobojenje. —
nočemo se spuscati v meritorna razmotrivanja o teh izvajanjih. V prvič zato ne, ker odločilnim krogom niso dobrodošla in so zato tudi nekoliko rizkirana, in v drugo, ker so, če že ne nepotrebna, pa vsaj nepraktična, ker ni še nikakega realnega oslona za take perspektive v bodočnost. Posneli pa smo izvajanja iz »Information« posebnim namenom: ker je to zopet ^ J, ki priča, kako ljudje radi priporočajo vodo — drugim, sami pa včasih vendar vince srkajo. Avtor spisa v »Information« graja Nemce, ki so razpravljali o bodočem »ustavnopravnem« položaju Poljske, češ: da to škoduje, ker bi moglo pokvariti razpoloženje med Poljaki. Mi pa se spominjamo, da je bilo nemških listov, ki so že sedaj prinašali veliko bolj delikatna razmotrivanja, ki bi istotako mogla pokvariti razpoloženje med avstrijskimi Slovani, med večino prebivalstva države, ki bi torej tudi škodljivo delovala, kar je bilo menda v povod, da so jim z merodajnih strani prav jasno in odločno odmignili. In spominjamo se slednjič — in to je. kar smo hoteli naglasiti — da je bila med temi listi tudi ista — »Information«, k čemur moramo pripomniti, da smo tudi mi prinesli par citatov, ki jim nismo mogli — ob sedanjih razmerah — dostaviti dru-zega komentarja, nego pripombo, da pri urejevanju takih vprašanj bodo imeli tudi avstrijski Slovani nekoliko besede. Sedaj pa graja »Information« druge liste in jim svetuje modro molčečnost. Je pač tako, da ljudje radi priporočajo vodo — drugim, sami pa le radi vince srkajo.
Sličice iz vojne.
»Lepo sorodstvo.« »Liegnitzer Tagblatt« poroča sledečo dogodbico: Pred več tedni je nemški cesar obiskal v bližini vzhodnega operacijskega ozemlja se nahajajoč lazaret. Po svoji navadi je cesar, ko je povprašal ranjence, kako in kje so bili ranjeni, pripovedoval potem o zadnjih nemških uspehih na bojiščih in je pri tem omenil tudi nekaj angleških prostaštev. Tedaj se je dvignil na svojem ležišču naenkrat neki brumen Bavarec in je zaklical: »Da, Veličanstvo, tako je! Čedne sorodnike imate!« (Kakor je znano, je nemški cesar v ožjem sorodstvu z angleško kraljevsko rodbino.) Vsi navzoči so se prestrašili za-
PODLISTEK
Madame Bovary
Od tega dne se je Ema vsakikrat, ko je Karel odhajal rano od doma, hitro oblekla in se kakor mačka splazila po poti, vodeči k reki.
Ce ni bilo brvi, ki so jo postavili za krave, je morala stopati k rečici ob zidovih po strmini. Tla so bila strma in polzka; le trudoma se je oprijemala suhih grmi-£ev. Nato je bežala čez razorano polje, noga se Ji je globoko pogrezala v ilovnata tla. Svilena ruta, ki si jo je zavozljala na glavi, je vihrala za njo v vetru. Bala se je volov in je tekla hitreje, Če se je pribli-iala tej živali. Vsa upehana, rožnatih lic in dehteča po rosi in svežem zelenju, je dospela k Rudolfu. Spal je in kakor pomladansko jutro je stopila v njegovo sobo.
Skozi rumene zavese je padala prijetna, rdečkasta svetloba. Ema se je polagoma prerila naprej in rosne kaplje so se svetile na njenih laseh kakor dijamantna krona. Rudolf jo je privil k sebi in jo smejo-če pritisnil na svoja prsa.
Pozneje je tudi opazovala njegovo sobo, odpirala razne predale, česala se je z njegovim glavnikom in se je gledala v nje-
radi drastičnega vzklika naivnega Bavarca, toda cesar se Je prisrčno posmejal, stopil k Bavarčevi postelji, ga potapljal po rami ter se dalje časa mu stiskajoč roko, poslovil od njega.... Se non e vero,..
Dodal si je 20 let. »Hamburger Frem-denblatt« priobčuje sledeči dopis nekega svojega naročnika: Vračal sem se iz tujine in sem se sestal v vlaku z nekaterimi nemškimi podaniki, katerim se je posrečilo na nevtralnem parniku uiti angleškim zasledovalcem. Mogoče je bilo to le tako, da so se izkazali z nepravimi izkaznimi listinami. Neki dvajsetletni mladenič, ki je hotel stopiti v nemško armado, si ni mogel preskrbeti druge potne izkaznice nego potni list nekega štiridesetletnega moža. Da bi vsaj na videz kazal štirideset let, si je prebrisani mladenič vsak dan do golega bril glavo in le temu dejstvu se je imel zahvaliti, da je vkliub temu, da so Angleži dvakrat pregledali ves parnik, srečno prišel na nemška tla.
Studirati hoče v — strelskem jarku.
»Frankfurter Zeitung« je dobila sledeči dopis iz Gottingena: Nekaj je marsikateremu gottingenskcmu dijaku v mirnem času popolnoma nemogoče, namreč da bi — delal. Vojna izpreminja marsikaj in kar je celo zelo čudno, tudi veselje do dela pri veselih gospodih dijakih. To potrjuje sledeči dogodek: Neki gottingenski meščan je prejel dopisnico iz strelskih jarkov na Francoskem. Pisal mu je vseučiliški dijak, ki je prej stanoval pri njem in ki je imel na svojem hrbtu že lepo vrsto semestrov. Na dopisnici je stalo: Ker bomo najbrž še dolgo ležali v strelskih jarkih in imam mnogo časa za delo, Vas prosim, da bi mi poslal sledeče knjige: Hollmann: Organična kemiia, 2. Anorganična kemija, 3. Loren-nel: Fizika.« Gospodar je hitro ugodil nenavadni žeHi svojega najemnika, ker je vedel, da je volja za delo pri njem zelo redek gost.
Dornoft vesti.
»VEČERNA EDINOST« danes popoldne ne izide.
Jubilej slovenskega časnikarja. »Slovenski Narod« piše: Ob novem letu je slavil gosp. Makso C o t i č, glavni urednik tržaške »Edinosti«, petindvajsetletnico svojega časnikarskega delovanja, petindvajsetletni jubilej, odkar je vstopil v u-redništvo »Edinosti«. Kdor ve, kako je s trnjem posuta pot slovenskega urednika, ta bo znal po zaslugi ceniti ta redki jubilej. To je jubilej neumornega dela, silnih duševnih in telesnih naporov, jubilej neprestanih borb, ki absorbirajo v človeku vse telesne in duševne sile. Ako urednik, ako časnikar vztraja vkljub tem naporom in borbam celo četrtstoletje na svojem mestu, je to dogodek, ki je vreden, da se ga posebe zabeleži. Ko je Makso Cotič pred 25 leti vstopil v uredništvo »Edinosti«, je bil ta list po obsegu in po obliki mal, neznaten, tako šibak, kakor je bil takrat šibak položaj slovenskega naroda v Trstu. Toda list se je večal in širil, dokler ni postal dnevnik, dokler ni jel izhajati dvakrat na dan. Vzporedno z listom so se utrjevale tudi pozicije našega naroda v Trstu. Iz neznatne kvantitete, ki jo je predstavljal slovenski živelj v Trstu pred petindvajsetimi leti, se je Slovenec razvil danes na tržaških tleh v mogočen faktor, ki ga morajo uvaževati in respektirati! Glavna zasluga, da je tržaško Slovenstvo postalo faktor, s katerim je treba računati, pripada nesporno »Edinosti« in njenemu uredniku. Ako bi »Edinost« ne bila o-rala ledine, ako bi ne bila skrbela za setev, bi ne bilo tudi sedanje žetve, ki se javlja v imponujoči poziciji slovenskega e-lementa v Trstu. Če se vprašamo, čigavo delo je, da so tržaški Slovenci v zadnjih desetletjih tako presenetljivo napredovali in postali vsega uvaževanja vreden činitelj, moramo povedati objektivno resnico, da pripada v tem oziru dober del zaslug neamornemu, vztrajnemu, a tihemu in skromnemu delavcu ob uredniški mizi Maksu C o t i č u. Povsem umestno in za-
govem zrcalu. Včasih je vzela njegovo pipo, ležečo na nočni omarici med koščeni sladkorja in steklenico vode, in si jo je vtaknila v usta.
Trajalo je dober četrt ure, predno se je odtrgala od njega. Vsakikrat je jokala. Najraje bi se sploh ne bila ločila od njega. Neka sila, močnejša od nje, jo je gnala k njemu. Nekega dne, ko je zopet prišla nepričakovano, je nagubal čelo v znak nezadovoljstva.
»Kaj ti je?c je vprašala, »ali se ne počutiš dobro?«
Slednjič ji je nekoč povedal, da so njeni obiski zelo neprevidni in da jo samo kompromitirajo.
10.
Ljubezen je Emo v začetku popolnoma omamila, tako, da ni mogla misliti na druge stvari. Postala je njenemu življenju neizogibno potrebna, in gospa Bovary se je zelo bala, da bi je ne izgubila ali pa, da bi ne otemnel njen sijaj. Kadar je prihajala iz Rudolfovega gradu, je zrla s plašnimi očmi naokoli, s strahom je pogledala vsakogar, ki se je pojavil v daljavi, obračala svoj pogled po vseh oknih, misleč, da jo opazujejo. Prisluškovala je šumu korakov, klicem, ropotanju koles m se je večkrat sredi poti ustavljala, bleda in tresoča se, kakor trepetlike nad njo.
Nekega dne se ji je naenkrat zazdelo, da je nekdo nameril puškino cev proti njej. Molela je iznad neke kadi, ki je bila
služeno je torej, ako se tržaški Slovenci spominjajo s hvaležnostjo redkega jubileja moža, ki je s svojim delom zgradil dober del tržaških narodnih okopov in utrdb, in ako predstavitelji tržaškega Slovenstva dr. Rybar in dr. Oregorin, dr. Wil-fan, dr. Slavik in dr. Čok osebno čestitajo slavljencu ob njegovem jubileju. Če si je kdo tako počastitev zaslužil, si je to zaslužil v neutrudnem delu in v neprestanih borbah za narodne idejale osiveli časnikar! Krogu onih, ki čestitajo kulturnemu, političnemu in narodnemu delavcu, se pridružujemo tudi mi in mu kličemo k njegovemu slavlju: Na mnoga!a ljeta!
Vse zavedne tržaške Slovence in Slovane opozarjamo in vabimo na nocojšnji dobrodelni koncert na korsit Ciril-Meto-dovi družbi, ki se vrši v veliki dvorani Narodnega Doma. Začetek točno ob 8 zvečer. Prosimo, da pridete točno, in da s prepoznim prihajanjem ne motite koncerta. Vstopnice se dobivajo cel dan pri vra-tarici Narodnega Doma in na večer koncerta pri blagajni.
Vstopnina L krono. Sedeži po K 2.50, K 1.30 in K 1.5?-, stojišče na galeriji 60 vinarjev. Tiskani vspored in besedilo 20 vinarjev.
Konec je ob 9 in tri četrt zvečer in tako je mogoča za našo oRolico uporaba cestne železnice, kakor tudi za zunanje udeležnike državna, oziroma južna železnica.
Spored dobrodelnega Koncerta CMD, ki se bo vršil danes zvečer točno ob S uri. Sodelujejo: gdč. Cirila Medvedova (alt), g. Josip Riiavec (tenor), g. Ciril Eržen (klaviF) in mešan oktet. 1. a) Dr. B. Ipavec: »Čez noč, čez noč ...«, b) J. Ravnik: »Vasovalec«, c) Dr. G. Krek: »Tam zunaj je sneg . . .«, d) J. Prohazka: »Zvezde žarijo ...« Poje g. J. Rijaevc. 2. E. A-damič: Pesmi za mladino: a) »Molitev«, b) »Slanica«, c) »Tepežna pesem«, poje gdč. Cirila Medvedova. 3. a) Dr. O. Ipavec: »Kukavica«, b) E. Adamič: »Da sem jaz ptičica«. Mešana zbora, poje oktet. 4. A. Lajevic: »O, da deklič«, b) »Spleen«, (rokopis), c) »Večer«, (rokopis), d) »Se-renada«. Poje g. J. Rijavec. 5. P. H. Satt-ner: »Zaostali ptič«, b) Dr. B. Ipavec: »Ciganka Marija«. Poje gdč. Cirila Medvedova. 6. »Dev-narodne«. Poje oktet. 7. a) R. Wagner: Hvalna pesem \Valterja iz opere: »Mojstri pevci Norimberški«, b) G. Puccini: Arija Rudolfa iz opere »La Bolieme«. Poje g. J. Rijavec. 8. G. Bizet: Dvospev iz opere »Karmen«. Pojeta gdč. Cirila Medvedova in g. J. Rijavec. Ob klavirju g. Ciril Eržen. Vstop v dvorano je dovoljen le v presledkih. Začetek točno ob 8 zvečer.
Udeležnike današnjega koncerta, ki imajo sedeže, opozarjamo, da se morajo pri vhodu izkazati tudi z vstopnico, ki stane 1 krono. V pojasnilo bodi omenjeno, da se je tokrat izjemoma ločila vstopnina in sedež in to radi tega, ker so se nekaterim poslale vstopnice na dom. Pripominjamo pa. da vzlic temu niso sedeži prav nič dražji kakor navadno pri koncertih.
Sijajen zgled rodoljubja — na bojišču. Na severnem bojišču je padel te dni enoletni prostovoljec, absolvirani inženir !. R. Riegerl iz Mlade Boleslave na Češkem. V svojem testamentu je sijajno dokumentiral svoje čeko rodoljubje, spomnivši se važnih narodnih institucij: Osrednje šolske Matice z 20.000 kronami, »Severočeš-ke Jednote« z 10.000 kronami in ženskih in dekliških društev v Mladi Boleslavi (z lokalnimi dobrodelnimi nameni vred) z 10.000 kronami.
Zavarovalnica goveje živine v Lonjerju ima svoj redni občni zbor v soboto, dne 9. januarja t. 1. ob 7 in pol zvečer v gostilni »pri Zupanu« v Lonjerju. Na dnevnem redu je polaganje računov za leto 1914 in volitev odbora in oglednikov. Prosi se polnoštevilne udeležbe.	Odbor.
Člani Godbenega odseka NDO in člani »Prve tržaške Slovneske godbe v Trstu« so nujno vabljeni, da pridejo k godbeni vaji v četrtek, 7. t. m. in v petek dne 8. t. m. ob 8 zvečer v gostilno pri »Treh rožah«
napol skrita v grmovju ob robu jarka. E-ma se je skoraj onesvestila od strahu, a se je vendarle približala kadi, iz katere je stopil mož, kakor hudič iz kotla. Nosil je gamaše, ki so mu segale do kolen. Čepico je imel potlačeno čez oči, ustnice so mu trepetale, in nos je imel rdeč od mraza. Bil je Binet, ki je bil hotel iz zasede streljati na divje race.
»Zaklicati ste morali iz daljave,« je vpil. »Če Človek uzre puško, naj se oglasi.«
Binet je skušal s temi besedami zakriti strah, ki ga je prestal ob prihodu Eme. Glasom neke prefektove odredbe je bil lov na divje race v tem času prepovedan, in gospod Binet je kljub spoštovanju do zakonov prekršil ta predpis. Vsak trenotek se mu je zdelo, da prihaja poljski čuvaj, tako, da je bilo njegovo lovsko veselje vedno kaljeno od te bojazni.
Ko je spoznal Emo, se je globoko oddahnil in je takoj začel pogovor: »Danes je hud mraz!« Ker mu ni odgovorila, je nadaljeval: »In vi ste že tako rano zunaj? i
»Da,« je dejala nekoliko v zadregi,
»prihajam od---dojilke, kjer imam
v reji svojega otroka.«
»O, dobro, dobro,« je odgovoril, »jaz sem že od zore tu, toda vreme je tako slabo, da . . .c
»Zbogom, gospod Binet,« je dejala Fma in se je zavrtela na peti.
»Sluga, sluga,« je odvrnil suho in je zopet zlezel v svojo kad.
v ulici sv. Marka štev. 19. Ker ima godba več nastopov v tej pustni sezoni, se odbor nadeja obilne udeležbe.
Veseličnl odsek »Trgovskega izobraževalnega društva« naznanja svojim članom ter prijateljem plesa, da priredi v nedeljo, dne 10. t. m. v društveni dvorani, ulica Sv. Frančiška štev. 2, svoj prvi letošnji PLESNI VENČEK. Začetek ob 6 zvečer. Ker letos radi obstoječih razmer ni mogoče prirediti velikega plesa, se nadeja odsek obilne udeležbe od p. n. članov in prijateljev plesa.
Pogreša se Pavel Toroš, učitelj v Vedrinjanu, 97. polk, 1. stotnija. Nahajal se je v Galiciji a od 9. oktobra ni nikakega glasu o njem. Kdor tovarišev bi kaj vedel o njem, je naprošen, da to sporoči sestri Amaliji Kaučič-Toroš v Gorici, Travnik štev. 3.
Ženska podružnica družbe sv. L in N. v Trsta
priredi
DANES, dne 6. januvarja 1915
iIoMien koncert
v veliki dvorani Narodnega Doma v Trstu.
Pri koncertu sodelujejo: gdč. Cirila Medvedova — alt, g. Josip Rijavec — tenor, g. Ciril Eržen — klavir, vsi iz Gorice in me-?an oktet. — Začetek točno ob 8 zvečer. Predprodaja vstopnic pri vratarici Narodnega doma v Trstu.
f Prešič ga je ugriznil. 341etni poljedelec^ Karel Zekač, doma iz Dekani, je prišel* včeraj opoldne na zdravniško postajo v Trsti imel je par. precej globokih ran na\ palcu desne rokči. lPbvedali ib, da ga je v/ palec ugriznil prešič, ko mu je polnil korito. Zdravnik mu je desinficiral rane' ih\ mu obvezal prst.
Umrli so: Prijavljeni dne 5. t. m. na me-;, stnem fizikatu: pl. Zonca Josipina, 62 let,v> ulica svl Marka štev. 22; Dionisio Marija, 56 let, Rocol štev. 485; Zimolo Jordan, 3 mesece, ulica del Broletto štev. 2; Scar-pa Marijan, 7 mesecev, ulica sv. Mihaela štev. 31.
Darovi.
V gostilni pri Kosiču nabrala vesela družba 8 poštnih uslužbencev K 9.40 za Ciril-Metodovo podružnico; k temu je dodal Ivan Dekleva še 1 krono in Maks Rustja 1 krono, Anton 60 vinarjev, Ivan 30 vinarjev, skupaj K 12.30. Denar hrani uprava.
Dva samomorilna poizkusa. 22Ietna Josipina Chirco, ki stanuje v ulici Arcata štev. 14, ima ljubčka, in ta stanuje v hiši štev. 8 na trgu G. B. Vico. Rekli smo, da ima ljubčka, a vendar se zdi, da ga nima več. Pa tudi to ni še prav gotovo. Gotovo je le, da ji je ljubček pred par dnevi povedal, da ne mara več zanjo. Včeraj dopoldne okoli poldesetih je pa šla Josipina na dom svojega nestanovitnega ljubčka, da bi ga skušala omehčati in pregovoriti, da bi jo imel še rad. Ker njene sladke besede niso nič izdale, je pa Josipina obupno zavpila:
—	Če pa res ne maraš več zame, pa u-mrjem! Moja smrt ti bo težila vest vse tvoje žive dni!
In to rekši je nesla k ustom inalo ste-kleničico ter izpila v dušku njeno vsebino. Nato se je pa zgrudila na tla, kakor da bi bila res že mrtva. Njen ljubček je, ves prestrašen, takoj hitel v bližnjo kavarno »Ai Giardini« in je od tam telefoniral na zdravniško postajo po zdravniško pomoč. Pet minut kasneje je bil že tam zdravnik, ki je najprej konstatiral, da je nesrečna Pepca izpila le nekoliko kapljic hipermanganata, nato ji je pa, dasiravno je vedel, da ni njeno življenje prav nič v nevarnosti, skušal izprati želodec. Temu se je pa Pepca uprla z vsemi štirimi, vsled česar jo je dal zdravnik prepeljati v mestno bolnišnico, kjer si je vendar pustila izprati želodec. — In tako še ne vemo, če ima Pepca še ljubčka, ali če ga nima več, ker ne vemo, če ga je s tem svojim činom omehčala.
—	Snoči ob šestih je 181etna Hema Mo-dričeva, stanujoča v ulici Stadion štev. 9,
v barkovljanskem pristanu v samomorilnem namenu skočila v morje. To njeno početje so pa opazili tam nahajajoči se ribiči, ki so jo brž potegnili iz vode in jo po tem izročili redarju, ki jo je odpeljal na ondotno redarstveno stražnico. Od tu so potem telefonirali na zdravniško postajo, odkoder se je takoj podal v Barkovlje zdravnik, ki je nespametnici podelil najnujnejšo pomoč in jo dal potem prepeljati v mestno bolnišnico.
Nesreča na delu. 32Ietni klepar Marii Candotti, ki stanuje v ulici Piccolomini štev. 2, je imel včeraj popoldne opraviti z vrčem bencina, ko je bencin hkratu eksplodiral: nastal je velik plamen, ki je Can-dottija ožgal po levi roki, po vratu in po obrazu. Moral je na zdravniško postajo, da mu je zdravnik podelil prvo pomoč.
Ema se je takoj kesala, da je tako kratko odpravila Bineta. Gotovo je sedaj slutil vse mogoče. Historija o dojilki je bila naj-žalostnejša laž, ki si jo je mogla izmisliti, kajti vsakdo je vedel, da je bila mala Berta že leto dni zopet pri svojih starših.
Drugi ni nihče stanoval v tej okolici, po tej poti se je prihajalo samo v La Hu-chette, kjer je bival Rudolf. Binet je bil gotovo uganil, odkod da je prihajala, in gotovo ne bo držal jezika za zobmi. O tem je bila lahko prepričana. Do večera si je belila glavo, kakšne izgovore da bi si izmislila; Binet s svojo lovsko torbo ji je stal še vedno pred očmi.
Ker je Karel zapazil, da jo mučijo skrbi, jo je pozval, da naj gre ž njim k lekarnarju, da bi se nekoliko razvedrila. Prva oseba, ki jo je uzrla v lekarni, je bil zopet Binet. Stal |e pred prodajalno mizo v svitu rdeče luči in je dejal: »Dajte mi, prosim, pol unče vitrijola.«
»Justin,« je vzkliknil lekarnar, »prinesi Acidum sulfuricum.«
Nato se je ozrl k Emi, ki je že hotela po stopnjicah k gospej Homais.
»Ostanite, prosim, kar tukaj, moja soproga pride takoj. Grejte se med tem pri peči. Trenutek prosim . . . dober večer, doktor . . (lekarnar je zelo rad izgovarjal besedo »doktor«, kakor da bi njen sijaj prehajal tudi na njega). »Justin, pazi na posodo! Prinesi raje stolice iz sobe, sedeže v salonu pustimo na njihovem mestu.«
Vsled nastalih razmer sem v slana prodajati v „ČRNEM GRABNU44 izborno VIPAVSKO vino po 24 stotink lL litra, ISTRSKO vino po 24 st \ L - PRISTNI TERAN po 32 st V, L
mm
(Kina \m) Nil
n 1	MALI		OCil	LAS	
□c de		»• računajo po 4 s to t. beaodo-Mastno tipkano besedo se računajo enkrat več. — NajmanjSa : pristojbina znaSa 40 stotink. :			□□ Ć&
ČEŠKO - BUDJEVIŠKA RESTAVRACIJA
(Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja ulici delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Oalattf, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni Ifsti.
Vsled uojaSčIne
se odda v podnojstanovanje obstoječe iz treh sob, izbe. kuhinje in terase, oddaljeno tri mtnnte od trga Belvedere Moct&rni komfort. Vse skupaj K 350*— letno. Odbije *e en mcsec najemn n \ Pojasnila dajo Kolaršič, kavarna Corso.	101
Odda se
soba in kuhi ja z lepim vrtom. Nova cesta 39, III, nad,	1?
se odda gospodu ali gospodični. Prost uhod. VI. Torre bianca štev. 15, III. nad., vrata 9	15
Heblovana soba
Perfot, urar,
ulica Stadion št. 261!
12DS
Neblovona soba
zračna, se odda takoj v najem gospodu ali c»n<»p>« v ulici Commerciale Stv 11, ITI. nadst.	"
Dffllirno meblirane ali prazne sobe, za e ali lUlIllUlt dve osebi, kakor tudi meblirai.^ »ii prazno stanovanje se oddajo takoj v najem dini mesta. Ugodne cene. — Ulica Comme ' pritličje.
AlfrfN f A solnčna soba z dvema posteljama v UllUli M5 ulici Belvedere 12, t rata lf>. 4 1.'
NebUrana soba
Alfi-ri i7, vrata 5, prvo nadstropje
se odda takoj gospodični ali priletni ženi. — li c? astropje.	401'
Po Rajvišjsm dovoljenju Njegovega t. in kralj, apostol. Yel'fetv IZREDNA
C. kr. državna loterij;
v vojne preskrMne namene
Ta denarna loterija vsebuj « 21.140 dob tkov v skupnem znesku K 625.000. Glavni dobitek znoš;
mrn 2G0.®@@ kron ■
Žrebanje se vrši javn > na Ounaju 1:3. prosinca .915
IftOf slane 4 krone.
Srečke se dobivajo pri oddelku za d brodelne lo terije na Dunaju, III. Vordere Zollamtstrasse 6, v loterijskih nabiroilnicah, tob.ikarnah, da čnih, poŠt nih, toiegrafičnih in železniških uradih, menjalni cah itd. lgralui načrt za prodajalce srečk brez plačno. Srečke se dopošljejo poštnino prosto.
C. kr. Glavno ravnateljstvo državnih loteri
(Oddelek za dobrodelne loterije)
Krfmurjl m MnlčGrjm
Kupujte za prodajo
grenko vino
Augusto deli' Agnolo
oblastveno dovoljeno in edino sredstvo pripravljeno iz zelišč, ki ohranja zdravje in varuje pred kolero. Tovarna Trst-Barkovlje
i m®
Specijalist za sifilistiCne in kožne bolezni
Ima svoj ambulatorij ♦
v Trstu, v ul. S. Lazzaro št. 17, i. t
i	(Palazzn Diana) ===== ♦
Za cerkvijo Sv. Antona novega. + Sprejema od 12. do 1: In od 6 do 7 pop. Ženske od 5 do 6 popoldne.
Dr. PčCNIK
Dr. PETSCHNIGG
TRST, 01A S. CATERIHA $TEU. I
Zdravnik z., notranje (splošne) bolezn* 8 — S in 2 — 3 in špecUallst za kožne to vodne (spolne) bolezni: i 114—1 in 7—7V£
UMETNI ZOBJE
PLOMBIRANJE " ZOBOV.
IZDIRANJE ZOBOV : BREZ BOLEČINE :
Str. J. ČERHAK V. T8SCHE8 TRST
ULSCA CASERMA, 13 U. Jd.