51 Nada Praprotnik, Špela Pungaršek Kustodiat za botaniko / Department of Botany Kustodiat za botaniko Department of Botany Nada PRAPROTNIK1, Špela PUNGARŠEK2 Izvleček V prispevku  je predstavljen zgodovinski pregled dela na kustodiatu za botaniko Prirodo- slovnega muzeja Slovenije . Opisujeva značilnosti muzejskih herbarijev in pomembnejše zbirke,  kustose, ki so se ukvarjali z botaniko, kako na kustodiatu poteka digitalizacija gradiva in najino  vizijo za prihodnost . Botanični kustosi so bili vključeni tudi v znanstveno raziskovalno delo  ter pripravili več razstav . Pomemben del kustodiata je tudi Alpski botanični vrt Juliana, kjer  je razstavljena živa zbirka rastlin . Ker  je velik del zgodovine muzeja predstavil že Križnar (2021) in je botanične zbirke podrobno opisala Praprotnik (2015), se osredotočava predvsem  na obdobje po osamosvojitvi muzeja (1944) in na še ne objavljene podatke .  Ključne besede: muzejsko naravoslovje, zgodovina botanike, herbarijske zbirke, zgodovina  Prirodoslovnega muzeja Slovenije Abstract In the article we present the historical overview of the work on the botanical departement  in the Slovenian Museum of Natural History . We describe the characteristics of the museum's  herbaria, the most important botanical collections, the process of digitization and our glimpse  in the future . We list the curators for botany, who were also often involved in the scientific work  in the museum and prepared several exhibitions . An important part of the departement is the  Alpine Botanical Garden Juliana, where a living collection of plants is exhibited . As Križnar (2021) already described the history of the museum and Praprotnik (2015) gave a detailed de- scription of the botanical collections, we focus mainly on the period after the independence of  the museum (1944) and publish new information .  Key words: Museum of Natural Science, history of botany, herbarium collections, history of  the Slovenian Museum of Natural History 1 Begunje na Gorenjskem 161, 4275 Begunje na Gorenjskem, Slovenija, nada .praprotnik@guest .arnes .si 2 Prirodoslovni muzej Slovenije / Slovenian Museum of Natural History, Prešernova 20, Ljubljana, Slovenija, spungarsek@pms-lj .si 52 SCOPOLIA No 100 – 2021 Vsebina 1. Področje delovanja   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 54 2. Botanične zbirke Prirodoslovnega muzeja Slovenije   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 54 3. Kustosi za botaniko in kustosi, ki so se ukvarjali tudi z botaniko   . . . . . . . . 55 4. Dotok botaničnega gradiva   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 61 5. Značilnosti herbarija Prirodoslovnega muzeja Slovenije   . . . . . . . . . . . . . . . . . . 63 6. Pregled zbirk kustodiata za botaniko   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 66 6.1. Herbarium J. K. Flysser   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 66 6.2. Herbarium J. K. Erberg   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 68 6.3. Herbarium B. Hacquet   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 68 6.4. Herbarium K. Zois   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .  69 6.5. Herbarium F. W. Sieber   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 70 6.6. Herbarium F. Hladnik   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 70 6.7. Zbirka vzorcev lesa   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 72 6.8. Herbarium H. Freyer   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 72 6.9. Herbarium Ž. Graf   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .  74 6.10. Herbarium M. Tommasini   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .  74 6.11. Flora Germanica exsiccata   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 75 6.12. Herbarium V. Plemel   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 75 6.13. Herbarium K. Dežman   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 76 6.14. Herbarium J. Dolliner   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 76 6.15. Herbarium N. Rastern   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 77 6.16. Flora exsiccata Austro-Hungarica   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 77 6.17. Flora exsiccata Carniolica   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 78 6.18. Herbarium H. Högler   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .  79 6.19. Herbarium E. Pajnič   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .  79 6.20. Lokalni in ekskurzijski herbarij (A. Piskernik, A. Budnar)   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .  79 6.21. Herbarium zavarovanih rastlin   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 80 6.22. Herbarium M. Wraber   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 80 6.23. Herbarium N. Praprotnik   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 80 6.24. Botanična zbirka Prve gimnazije Maribor   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 80 6.25. Herbarium J. Šafer   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 80 6.26. Herbarium S. Robič   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 80 6.27. Herbarium A. Piskernik (Algae)   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 81 6.28. Herbarium P. Titius (Algae)   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 81 53 Nada Praprotnik, Špela Pungaršek Kustodiat za botaniko / Department of Botany 6.29. Herbarium W. Voss (Fungi)   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 81 6.30. Modeli gob H. Arnoldi   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 81 7. Digitalizacija zbirk   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 83 8. Znanstveno raziskovalno delo   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 84 9. Razstave in pedagoško delo   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 85 10. Alpski botanični vrt Juliana   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 92 10.1. Vrtnarji v alpskem botaničnem vrtu Juliana v Trenti   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .  98 11. Vizija Kustodiata za botaniko   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 98 Zaključek   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 99 Povzetek   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 99 Literatura / References:   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 100 54 SCOPOLIA No 100 – 2021 1. Področje delovanja Kustodiat za botaniko raziskuje, ugotavlja, evidentira, dokumentira, vrednoti in znanstve- no raziskuje floro, vegetacijo, kulturno dediščino rastlinskega izvora in zgodovino botaničnih  raziskovanj . Dopolnjuje, vzdržuje in varuje ter strokovno obdeluje herbarijske zbirke in ostalo muzejsko botanično gradivo .  S  pomočjo  razstav,  predavanj,  strokovnih  in  poljudno  znanstvenih  publikacij  in  drugih  medijev  predstavlja  javnosti  sistematiko,  floristiko,  vegetacijo,  ekologijo,  naravovarstvo  rastlin in njihovih združb ter zgodovino botaničnih raziskovanj . Pomembna je tudi pedagoška  dejavnost . Kustodiat za botaniko strokovno upravlja dislocirano enoto Alpski botanični vrt Juliana v  Trenti . 2. Botanične zbirke Prirodoslovnega muzeja Slovenije Botanične  zbirke  Prirodoslovnega  muzeja  Slovenije  so  v  glavnem  v  obliki  herbarijev .  Herbarij  je zbirka stisnjenih  in posušenih rastlin s potrebnimi podatki, namenjena učenju  in  raziskovanju (Praprotnik 2015) . Izraz izvira iz latinščine: beseda herba pomeni rastlina . Starejše  herbarijske  zbirke  so  del  naše  kulturne  dediščine  in  zgodovine  botanične  vede .  V njih je shranjen botanični spomin dežele . Herbarijska zbirka PMS ima poleg znanstvene tudi  veliko  kulturno  in  zgodovinsko  vrednost .  Pri  International Association  for  Plant Taxonomy  (IAPT) v Utrechtu (Thiers 2020) je prijavljena pod kratico LJM . Muzejski herbariji obsegajo  okoli 50 .000 herbarijskih pol . Med njimi je tudi najstarejši znani herbarij na Slovenskem iz leta 1696, ki je v obliki knijge  in ga je uredil zdravnik Janez Krstnik Flysser iz Ljutomera .  Herbariji iz druge polovice 18 . stoletja in iz 19 . stoletja so klasične zbirke posameznih listov  oziroma pol, na katerih so posušene rastline ponavadi prilepljene . Opremljene so z etiketami,  na katerih je zapisano vsaj latinsko ime vrste . Herbarijske etiekte so bile najprej pisane ročno,  kasneje pa tiskane . Stare herbarijske zbirke nimajo inventarnih knjig v današnjem pomenu te besede . Za nekatere  zbirke obstajajo bolj ali manj popolni rokopisni seznami vrst, ki jih hrani Prirodoslovni muzej  Slovenije, nekateri pa so shranjeni v Arhivu Republike Slovenije .  Na etiketah starih herbarijev so navadno napisana samo latinska imena vrst, kar je velika po- makljivost . Manjkajo datumi, nahajališča in tudi nabiralci, katere v večini primerov lahko pre- poznamo po pisavi . Na mesto nabiranja rastline lahko včasih sklepamo iz njihovih objavljenih  del ali rokopisnih zapiskov .  Posebna zanimivost so eksikatne (posušene) herbarijske zbirke, ki so izhajale v več izvodih  in so imele tiskane etikete, ki so bile objavljene v revijah ali posebnih prispevkih . Avtor oziroma  urednik zbirke je pole pošiljal v centurijah, t .j . po 100 skupaj . Pri takih zbirkah so sodelovali  različni botaniki .  Muzej  je  imel  razmeroma  bogato  zbirko  vzorcev  lesa,  od  katere  pa  so  se  ohranili  samo  ostanki . Do leta 1947 so bili vzorci razstavljeni v omarah na muzejskem hodniku . Zaradi po- manjkanja prostora so jih kasneje umaknili v depoje . Od 751 primerkov, ki so popisani v inven- tarni knjigi, se jih je ohranilo le 115 . 55 Nada Praprotnik, Špela Pungaršek Kustodiat za botaniko / Department of Botany 3. Kustosi za botaniko in kustosi, ki so se ukvarjali tudi z botaniko Že od vsega začetka je bil s Kranjskim deželnim muzejem povezan botanik in ustanovitelj  Botaničnega vrta v Ljubljani Franc Hladnik (1773–1844)3 . Svoj herbarij je muzeju leta 1837 tudi  poklonil (Križnar 2021) . V letih od 1832 do 1852 je bil kustos v muzeju Henrik Freyer (1802–1866) . Z botaniko se je  ukvarjal že v Idriji, kasneje v gimnaziji in na liceju, po lekarniškem šolanju in zlasti v prvih  muzejskih letih (Praprotnik 2015) .  V letih od 1852 do 1889 je bil kustos v muzeju Karel Dežman (1821–1889) . Že v dijaških letih  se je zanimal predvsem za botaniko (Praprotnik 2015) .  Med  letoma 1889  in 1916 muzej  ni  imel  kustosa  za botaniko . Vodstvo muzeja  je  zato  za  urejanje herbarijev zaprosilo botanike in  jim delo poplačalo v obliki nagrade . Med botaniki,  ki so urejali herbarije Deželnega muzeja so bili tudi Wilhelm Voss, Alfonz Gspan (1878−1963,  Sl . 1) in Maks Klemenčič, o katerem ni veliko znanega (Arhiv NMS, leto 1898, št . 74 .; Križnar 2021; Sl . 2) . Alfonz Paulin (1853–1942) je za pripravo dela o flori Kranjske v Deželnem muzeju  pregledal vse herbarije in si delal izpiske o nahajališčih . Po obdelavi vseh zbranih podatkov so  bile vrzeli v poznavanju kranjske flore še vedno velike in Paulin se je odločil, da kot pripravo  in podlago za novo kranjsko floro začne izdajati eksikatno zbirko Flora exsiccata Carniolica (Praprotnik 2015) . Slednjo je Kranjski Deželni zbor odkupil in podaril muzeju (Arhiv NMS, leto 1901, št . 103; Križnar 2021) .  V arhivu Narodnega muzeja Slovenije se je ohranilo tudi pismo, ki priča o tem, da je muzej  leta 1904 herbarijske pole rodov Erigeron in Soldanella poslal na Dunaj botaniku Friedrichu  Vierhapperju (1876−1932), ki se zanje v pismu zahvaljuje (Arhiv NMS, leto 1904, št . 54) . Ko  jih je pregledal in poslal nazaj, je poročal o tem, da je ena od pol rodu Erigeron Scopolijeva  (Sl . 3) . Joannes Antonius Scopoli (1723−1788) je bil idrijski zdravnik in naravoslovec, ki je v  drugi izdaji svojega dela Flora Carniolica (Scopoli 1772) opisal številne nove rastlinske vrste  tedanje Kranjske . Njegov herbarij  je bil večinoma uničen, ostali  so  samo primerki, ki  jih  je  poslal drugim botanikom (npr . Carlu Linnéju; The Natural History Museum 2013) .  V  letih  1916-1926  je  bila  Angela  Piskernik  (1886–1967)  asistentka  deželnega  muzeja  v  Ljubljani,  nekaj  časa  pa  je  tudi  vodila  prirodopisni  oddelek . Urejala  je muzejski  herbarij  in  objavila prispevek o Blagayu in Freyerju (Praprotnik 2015; Stergar 2004) . Pri urejanju her- barijev  sta  ji pomagala  tudi Ana Kušar  in Viktor Herfort  (Sl . 4; Arhiv NMS,  leto 1923,  št .  320) . Vlada v Beogradu je za leti 1926/27 v proračunu črtala sredstva za nekaj delovnih mest v  muzeju, med njimi tudi za mesto kustosa – asistenta . Angela Piskernik je tako zaradi varčeval- nih ukrepov izgubila službo v muzeju (Praprotnik 2015) . Po odhodu Angele Piskernik iz muzeja leta 1926 je za muzejsko botanično zbirko honorarno  skrbel botanik Fran Dolšak (1877–1941; Kos 1927, Lazar 1941: 16-17) . V Vodniku po zbirkah  Narodnega muzeja v Ljubljani (Dolšak 1933: 214-219) je pisal o herbarijih .  3 K dejavnemu sodelovanju ga je povabil tedanji deželni glavar (babbnig 1848, rechfeld 1849): »Na koga bi lahko  pri tako slavnem, obče koristnem podjetju računali z večjo gotovostjo kot na Vaše široko znanje na področju  botanike v naši domovini, prečastiti, na vaše patriotsko srce, vašo neutrudno zbirateljsko vnemo? V čigave boljše  roke bi muzej lahko položil pridobitev in postavitev domovinskega herbarija flore v naši domovini, kot v Vaše? …  Hladnik, ki je bil pripravljen svoje sile kadarkoli posvetiti plemenitemu namenu, se je ponudil za postavitev herba- rija kranjske flore, s čimer je bil podan nov dokaz ljubezni do domovine in do pospeševanja obče koristi, in za kar  se mu je zgoraj omenjeni okrožni glavar zahvalil z najvljudnejšimi izrazi v pismu 17 . junija 1821 .«  56 SCOPOLIA No 100 – 2021 Križnar (2021) piše o Meti Petrič, ki naj bi v medvojnem času opravila enoletno prakso v  muzeju . Iz biologije je diplomirala leta 1937 . Svoje teoretično pedagoško in strokovno znanje  je eno leto preizkušala  in dopolnjevala v muzeju v Ljubljani . Po drugi svetovni vojni  je bila  docentka  in  profesorica  botanike  na  Agronomskem  oddelku  Biotehniške  fakultete  (Savnik 1984, Šuštar 1994) .4 4  Točen datum smrti Mete Petrič ni znan . Slika 1: Alfonz Gspan  (1878−1963) . Arhiv PMS . Figure 1: Alfonz Gspan .  Archive PMS . 57 Nada Praprotnik, Špela Pungaršek Kustodiat za botaniko / Department of Botany 5 Prepis pisma: »Deželni odbor je dovolil v seji dne 19 . t . m . akademikoma Alfonzu vit . Gspanu in Maksu  Klemenčič po 15 (:petnajst:) goldinarjev nagrade za uredbo herbarijev v Deželnem muzeju . Deželni blagajnici  se naroča, da izplača dovoljeni nagradi vodstvu Deželnega muzeja proti uradni pobotnici na račun muzejskega  zaklada . Od Deželnega odbora kranjskega v Ljubljani dne 22 . avgusta 1898 . « Slika 2: Pismo5 Kranjskega Deželenga odbora Deželni blagajni z dne 22 . avgusta 1898, v katerem odbor  naroča blagajni, naj na račun muzejskega zaklada nakaže denar za izplačilo nagrade Alfonzu Gspanu in Maksu  Klemenčiču (Arhiv NMS, leto 1898, št . 74) .  Figure 2: A letter from the Carniolan Provincial Coommittee to the Provincial box office, dated August 22nd 1898, in which the Committee ordered the transfer of the money to award Alfonz Gspan and Maks Klemenčič  (Archive NMS, year 1898, no . 74) . 58 SCOPOLIA No 100 – 2021 6 Prepis in prevod pisma: Najlepše se vam zahvaljujem za vaše prijazno na razpolago dane vrste rodu Erigeron iz vašega herbarija . Za eno polo iz vašega "Univerzalnega herbarija" menim, da je originalen primerek Scopolija .  Vesel bom, če boste z mano delili še vaše mnenje . Rezultate moje Erigeron raziskave bom v prihodnosti objavil  in vam seveda takoj po izidu poslal separat . Še enkrat najlepša hvala, Vierhapper . P . S . Soldanelle v prilogi . Slika 3: Pismo6 avstrijskega botanika Friedricha Vierhapperja vodstvu Deželnega muzeja z dne 13 . 4 . 1904 .  V njem se zahvaljuje za herbarijske pole rodu Erigeron in sporoča, da ena pola tega rodu iz t . i . »Univerzalnega  herbarija« pripada Joannesu Antoniju Scopoliju (Arhiv NMS, leto 1904, št . 54) .  Figure 3: A letter of the Austrian botanist Friedrich Vierhapper to the management of the Carniolan Provincial  Museum, dated April 13th 1904 . In the letter Vierhapper thanks for the herbarium specimens of the genus  Erigeron and reports, that one of the specimens from the »Universal herbaria« is probably from Joannes  Antonius Scopoli (Archive NMS, year 1904, num . 54) . 59 Nada Praprotnik, Špela Pungaršek Kustodiat za botaniko / Department of Botany 7 Prepis pisma: »Ravnateljstvu Deželnega muzeja v Ljubljani . Že pred skoraj dvema letoma sem vložila pri ravna- teljstvu dež . muzeja prošnjo, da mi da na razpolago nekaj denarja za botanično zbirko . Ker takrat nisem dobila  niti dinarja, da niti odgovora, ponavljam to prošnjo z ozirom na skrajno resnost vnovič in sicer s pripombo, da  odvračam od sebe vsako odgovornost za stanje teh zbirk, ki so po neumornem delu, ki tiči v njih, po zgodovini in  bogatosti pač gotovo vredne, da se muzejsko ravnateljstvo zavzame zanje . Obenem prosim, da mi da ravnatelj- stvo preparatorja Herforta vsaj dvakrat na teden za delovanje v herbarijih, ker mi je popolnoma nemogoče, da bi  opravila vse delo – manualno in znanstveno – sama . Naprej opozarjam ravnateljstvo, da vpliva na prof . Jesenka,  da vrne čim preje Vossovo zbirko gliv . Kajti še par zamujenih mesecev in Vossove zbirke ne bo več (Vide prilo- žene glive, vzete iz prvega svežnja te zbirke!) . V Ljubljani, 18 . 6 . 1923, Angela Piskernik, asistentka . Priloga (na  slepo srečo iz enega svežnja vzete glive) naj se mi po vpogledu blagovoli vrniti .« Poved o preparatorju Herfortu  je takratni ravnatelj Deželnega muzeja Josip Mantuani podčrtal in desno zgoraj z rdečo pripisal opombo: »Gos- podu kustosu dr . Kosu v izjavo o Herfortu, dali in v koliko je mogoče ukrepati ga . Ravnateljstvo dež . Muzeja .  V Ljubljani dne 19 . 6 . 1923 ., Mantuani .« Slika 4: Pismo7 Angele Piskernik ravnateljstvu Deželnega muzeja  z dne 18 . 6 . 1923, v katerem  kot asistentka prosi za nekaj  denarja in pomoč preparatorja  pri urejanju herbarijev . Želi  tudi, da ravnateljstvo poskrbi,  da bo profesor Fran Jesenko  (1875–1932) vrnil Vossovo  zbirko gliv (Arhiv NMS, leto  1923, št . 320) .  Figure 4: A letter from Angela  Piskernik to the management  of the Carniolan Provincial  Museum, dated June 18th 1923, where she requests for  some money and the help of a  preparator in the herbarium .  She also wishes, that the  management ensures her the  return of Voss' fungi collection,  that was borrowed by Fran  Jesenko (1875–1932; Archive  NMS, year 1923, no . 320) . 60 SCOPOLIA No 100 – 2021 Leta 1939 je kustosinja za botaniko v Narodnem muzeju postala Ana Budnar Tregubov (1915– 2004) in to službo opravljala do leta 1955 . V muzeju je urejala zbirke in zanje pisala sezname vrst  (Pungaršek & Piltaver 2018) . Kasneje se je začela ukvarjati s palinologijo . Leta 1944 se je osamo- svojil Prirodoslovni muzej Slovenije in njegova ravnateljica je leta 1945 postala Angela Piskernik .  Čeprav se je leta 1950 upokojila, je honorarno to službo opravljala še do leta 1953 . Istočasno je bila  tudi referentka za varstvo narave . Z botaniko se je ukvarjala tudi kot ravnateljica in kasneje . Napisala  je več prispevkov z botanično in naravovarstveno vsebino (npr . Piskernik 1959, 1965) in izdala dve  izdaji Ključa za določanje cvetnic in praprotnic (Piskernik 1941, 1951b) . Skupaj z Ano Budnar sta  nabirali rastline za herbarij in obe aktivno sodelovali pri obnovitvenih delih v Juliani . Budnarjeva  je službo v muzeju izgubila zaradi razprtij med uslužbenci . V Arhivu PMS se je ohranilo Poročilo  Komisije o pregledu Prirodoslovnega muzeja v Ljubljani leta 1952 . Ugotovili so, da je sicer Ana  Budnar »strokovno zelo sposobna in delovna, a vpliva na okolico razkrajajoče in je zato v neki meri  kriva za napeto razmerje v delovnem kolektivu« . Predlagali so, da ji poiščejo službeno mesto drugje .  Od leta 1954 do 1955 je bil kustos za botaniko Maks Wraber (1905–1972) . Že leta 1947 si je  kot predstavnik Gozdarskega inštituta ogledal Alpski botanični vrt Juliano (Praprotnik 2012)  in leta 1951 pisal ob osemdesetletnici njenega ustanovitelja Alberta Bois de Chesna (Wraber 1951) . Muzej hrani njegov herbarij, ki ga  je  izdelal v  letih 1950–1955 . Ukvarjal se je tudi z glivami; v muzeju se je ohranil njegov rokopis »Sistematski pregled gliv«, ki ga je zapisal med  letoma 1954 in 1955 in vsebuje podatke o 248 vrstah gliv v Sloveniji (Pungaršek & Piltaver 2018) . O  vlogi  Prirodoslovnega muzeja  Slovenije  je  pisal  v Gozdarskem vestniku  (Wraber 1954), kjer je zapisal, da se »muzej spričo pomanjkanja prostora, neustreznih omar, kljub dobri  volji vodstva, ne more prilagoditi potrebam novega časa« . Zavzemal se je za prikaz »biološko  ekoloških enot, ki naj slonijo na fitosociološkem preučevanju vegatacije; združbe naj bodo enote  raziskovanja flore, živalskih skupin in geološko pedološko klimatskih pogojev« .  Kustos  za  botaniko  v  letih  1956-1960  je  bil Andrej Martinčič  (1935–),  vmes  pa  je  služil  tudi vojaški rok (1958–1959) . Njegovo glavno delo v muzeju je bilo urejanje starih herbarijev, sodeloval pa je tudi pri oblikovanju razstavnih dioram v muzeju . Tone Wraber  (1938–2010) se  je  leta 1960 v muzeju zaposlil kot honorarni kustos, 1961  je  postal kustos pripravnik in leta 1963 kustos za botaniko . Leta 1968 je bil imenovan za asistenta  v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani . Leta 1960 je pomagal je prof . Cirilu Jegliču pri preu- rejanju alpskega botaničnega vrta Juliana, po letu 1962 pe je bil strokovni vodja vrta . Pripravil  je tri razstave: »Naše gobe« (1960), »Naše zaščitene rastline« (1963) in »Henrik Freyer« (1966) . Nada Praprotnik (1951-) je bila od leta 1975 vodja Kustodiata za botaniko in Alpskega botanič- nega vrta Juliana v Trenti . Leta 2002 je postala muzejska svetnica . Konec leta 2013 se je upokojila  v skladu z določbo Zakona za uravnoteženje javnih financ .Urejala in strokovno je obdelovala stare  muzejske herbarije višjih rastlin . Ukvarjala se je z zgodovino botaničnih raziskovanj na Sloven- skem in  raziskovala življenje  in botanično delo naravoslovcev predvsem iz druge polovice 18 .  stoletja in iz 19 . stoletja . Preučevala je sistematiko, razširjenost in slovensko poimenovanje prapro- tnic in semenk v Sloveniji . Njeno glavno floristično raziskovalno območje so bile Alpe, predvsem  Karavanke . Samostojno ali s sodelavci je pripravila več razstav . Pisala je poljudne prispevke o ra- stlinstvu in o varstvu naravne dediščine ter napisala več monografij . Sama ali skupaj s sodelavci  je napisala veliko znanstvenih in strokovnih člankov, s prispevki pa je sodelovala tudi na konfe- rencah in simpozijih . Bila je urednica revije Hladnikia, ki jo izdaja Botanično društvo Slovenije .  Leta 2014 se je v muzeju zaposlila Špela Pungaršek (1987-) . Kot vodja kustodiata za botaniko  poskuša rastline in muzejske predmete približati ljudem preko različnih razstav in predavanj .  Ureja in preučuje še neobdelane herbarijske zbirke v muzeju . V prihodnosti bo osredotočena  na digitalizacijo obstoječega materiala . Je strokovni vodja alpskega botaničnega vrta Juliana .  Zanima jo predvsem taksonomija in razširjenost alpskih vrst .  61 Nada Praprotnik, Špela Pungaršek Kustodiat za botaniko / Department of Botany 4. Dotok botaničnega gradiva Dotok botaničnega gradiva v muzej do leta 1944, sestavljen predvsem po podatkih v Križnar (2021) in Praportnik (2015) predstavljava na Sliki 6 . Pri tem sva upoštevali samo obstoječe  arhivske in objavljene podatke, ko je muzej zbirko pridobil (botaniki ali njihovi potomci so jo  podarili, ali pa jo je ustanova odkupila) . Če teh informacij ni bilo, sva upoštevali letnico, ko je  bila zbirka omenjena v vodniku po muzeju . Tako Hohenwart (1836) za leto 1836 navaja več  herbarijskih zbirk, ki jih je v tistem letu hranil muzej, čeprav jih je verjetno pridobil že prej .  V grafu ni upoštevanih herbarijskih pol, o katerih ni bilo znanih podatkov, tako npr . ni prištetih  herbarijskih pol, ki sta jih za muzejski herbarij nabrala kustosa Henrik Freyer in Karel Dežman .  Kot je vidno s slike, je bil dotok herbarijsekga materiala do leta 1944 kljub prej upoštevanemu  dejstvu razmeroma velik - ob osamosvojitvi muzeja je Prirodoslovni muzej Slovenije hranil že  približno 50 000 herbarjiskih pol . Kmalu po prvi svetovni vojni in ustanovitvi Univerze v Ljubljani ni Narodni muzej za her- barijske zbirke načrtoval nobenih sredstev . Med Angelo Piskernik in Franom Kosom je namreč  prišlo  do konflikta,  in  slednji  že  v  letu  1921 herbariju  ni  namenil  denarja . Skrb  za muzejski  herbarij  naj  bi  prevzel  univerzitetni Botanični  inštitut  (Arhiv NMS 1923,  št .  358/23,  7 . VII .  1923; SI AS 1982; Piskernik Angela, 1886-1967) . A do tega očitno ni prišlo, saj je po odhodu Pi- skernikove za botanično zbirko honorarno skrbel Fran Dolšak, ki je bil po poklicu zdravnik . Bil  je vsestranski poznavalec slovenskega rastlinstva in je zbral obširen herbarij, v katerem je bilo  okoli 8000 rastlin . Pred smrtjo  je zbirko ponudil Botaničnemu  inštitutu Univerze v Ljubljani  za malenkostno odškodnino . Inštitutu  je priskočilo na pomoč Društvo za zbiranje univerzite- tnega zaklada, ki je zbirko odkupilo za simbolično vsoto . A ker na inštitutu za herbarij ni bilo  prostora, je začasno ostal shranjen v muzeju (Praprotnik 2015, Sl . 7) . Po drugi svetovni vojni  se je v muzej kot ravnateljica vrnila Angela Piskernik in za Dolšakov herbarij napisala kartoteko  Slika 5: Kustos za botaniko Tone Wraber (desno) in Savo Brelih (levo) . Arhiv PMS . Figure 5: Curator for botany Tone Wraber (right) and Savo Brelih (left) . Archive PMS . 62 SCOPOLIA No 100 – 2021 (SI AS 1982 . Piskernik Angela) . Skupaj s kustosinjo za botaniko Ano Budnar je nabirala rastline  za Lokalni in ekskurzijski herbarij, ki naj bi bil nekakšno nadaljevanje Dolšakovega herbarija .  Angela Piskernik Botaničnemu inštitutu ni želela izročiti Dolšakovega herbarija, zato so ga tja  prepeljali  šele  7 .  junija  1955,  ko  ni  bila  več  ravnateljica . Kartoteka  tega  herbarija  je  ostala  v  muzeju, herbarij pa je danes del LJU (Praprotnik 2015) . Leta 1949 je nastal Herbarij po zakonu  zavarovanih  rastlin  (Herbarium  florae  sub  legis  protectione) .  Rastline  zanj  je  nabral  Edvard  Pajnič, nekaj pa tudi A . Piskernik . Rastline za muzejski herbarij je nabiral tudi Maks Wraber . Tudi po osamosvojitvi Prirodoslovnega muzeja naj bi za dotok herbarijskega materiala skrbel  univerzitetni herbarij (LJU), ki se je intenzivno začel razvijati po drugi svetovni vojni . Tone  Wraber je (neformalno) predlagal, da bi nekoč morda združili muzejsko (LJM) in univerzitetno  (LJU) herbarijsko zbirko . To idejo bi lahko uresničili v novi muzejski stavbi . Tako bi bili obe  največji nacionalni botanični zbirki združeni in lažje dostopni strokovni javnosti .  Glavno  delo  kustosa  Andreja  Martinčiča  je  bilo  urejanje  starih  herbarijev .  Sodeloval  je  tudi pri ureditvi dioram, ni pa nabiral rastlin za (muzejski) herbarij . Prav tako ni materiala za  muzejsko herbarijsko zbirko v času, ko je bil kustos, nabiral Tone Wraber . Več rastlin za herbarij  je v letih, ko je bila zaposlena v muzeju, nabrala Nada Praprotnik .  V  devetdesetih  letih  prejšnjega  stoletja  smo  botaniki  želeli,  da  bi  se  podatki  o  nahajališčih  rastlin  zbirali  v  enoten  sistem .  Tomaž  Seliškar,  Andrej  Seliškar  in  Brane  Vreš  so  izdelali  nekakšen predhodnik sistema FloVegSi in v tem programu so bile sprva na voljo tudi etikete  z  arealno  karto .  Po  prehodu  na  novejše  računalnike  pa  se  je  to  žal  opustilo .  Po  letu  2015  z  zbiranjem rastlin za muzejski herbarij nadaljuje Špela Pungaršek . Zaradi pomanjkanja prostora  nabira predvsem rastline, ki so pomembne za tekoče taksonomske študije  in primerke, ki so  zanimivi z vidika razširjenosti vrst . Dotok novega herbarijskega materiala je bil v zadnjem stoletju razmeroma majhen, ker ima  herbarij samo enega kustosa, pa tudi zaradi omejenih možnosti za terensko delo . Slika 6: Dotok herbarijskih primerkov po letih do osamosvojitve Prirodoslovnega muzeja Slovenije .  Figure 6: The inflow of herbarium specimens until the independance of the Slovenian Museum of Natural History .  60000 30000 50000 20000 40000 10000 0 18 33 18 88 18 55 19 01 18 38 18 94 18 66 19 27 18 36 18 94 19 44 18 58 19 13 18 43 18 97 18 66 19 36 Št . h erb ar ijs ki h p ol Leto  Novo pridobljene herbarijske pole do leta 1944  Št . vseh pol v herbarijski zbirki do leta 1944 63 Nada Praprotnik, Špela Pungaršek Kustodiat za botaniko / Department of Botany 5. Značilnosti herbarija Prirodoslovnega muzeja Slovenije Muzejski herbarij  je bil po drugi svetovni vojni shranjen po omarah v  t .i . botanični  (her- barijski) sobi (Sl . 8) in je predstavljal »znanstveno gradivo, ki ga botaniki uporabljajo kot pri- merjalni material« (Piskernik 1951a) . Zaradi pomanjkanja prostora so v sobi delovali tudi trije  honorarni znanstveni sodelavci za splošno zoologijo, entomologijo in botaniko ter kustos in ad- ministratorka (Sl . 9) .  Herbarijske  omare  so  v  času  ravnateljevanja  Franceta  Planine  (1953–1955)  prestavili  v  zgornje nadstropje po višini pregrajene muzejske dvorane . Soba za herbarij  je bila  temačna,  zaradi  splošnega  pomanjkanja  prostora  v  PMS  pa  prej  podobna  ropotarnici  kot  prostoru  za  muzejsko zbirko . Zaradi prostorske  stiske  so bile herbarijske mape v omaro zložene v dveh  vrstah  in  zato  zelo  težko  dostopne  (prvo  vrsto  so morali  umakniti,  da  so  prišli  do  gradiva  v drugi vrsti) . Dezinsekcija ni bila mogoča . Prostor ni dovoljeval smotrne ureditve zbranega  gradiva . O tej problematiki je veliko pisala Nada Praprotnik (Praprotnik 2015) .  Slika 7: Dolšakov herbarij  (zgoraj) je bil med letoma  1926 in 1955 začasno shranjen  v Prirodoslovnem muzeju Slovenije, danes pa je del  herbarija Univerze v Ljubljani .  Spodaj je herbarij Valentina  Plemla . Arhiv PMS . Figure 7: Between 1926 and  1955 the herbarium of Fran  Dolšak (above) was temporarily  kept in the Slovenian Museum  of Natural History . Today it is  preserved in the herbarium of  the University in Ljubljana . The  herbarium of Valetnin Plemel  can be seen on the shelf below .  Archive PMS . 64 SCOPOLIA No 100 – 2021 Slika 8: Del skupnega herbarija  v prostorih Prirodoslovnega  muzeja Slovenije okoli leta 1950 .  Arhiv PMS .  Figure 8: A part of the common  herbaria in the Sloveniam  Museum of Natural History  around 1950 . Archive PMS . 65 Nada Praprotnik, Špela Pungaršek Kustodiat za botaniko / Department of Botany V  letu  1983  je  zaradi  slabe  strehe  in  zamašenih  odtokov  in  žlebov  med  vsakim  večjim  nalivom voda neposredno ogrozila del herbarijske zbirke, ki jo je bilo potrebno vselej začasno  umakniti v druge omare .  V letu 1985, 1986 in 1987 so herbarijsko zbirko preselili v veliko razstavno dvorano, ki so jo  spremenili v depo . Kupljene so bile nove herbarijske omare, narejene po meri . Jeseni 1987 je N .  Praprotnik vse herbarije preložila in v grobem uredila po večjih zbirkah .  V letu 1998 so herbarijske zbirke iz velike razstavne dvorane v stavbi PMS preselili v depo v  BTC . V istem prostoru so še entomološke in vretenčarske zbirke .  Po drugi svetovni vojni je bila zbirka torej preseljena že trikrat . Vsaka selitev, vsako prena- šanje tako občutljivega materiala kot so tudi več kot 200 let stare pole s posušenimi rastlinami  pri še tako previdnem prenašanju lahko trajno poškoduje muzealije . V herbariju so shranjeni  unikatni primerki, ki so bili najdeni in nabrani v naših krajih, rastline s klasičnimi nahajališči v  naših krajih, prvi primerki vrst, ki so bile nove za slovensko rastlinstvo, vrste poimenovane po  naravoslovcih in primerki, ki so kakorkoli povezane z njihovim delovanjem . Prav tako hranimo  primerke vrst, ki so pri nas uspevale v preteklosti, sedaj pa jih uvrščamo med izumrle vrste .  Stare herbarijske zbirke nimajo  inventarnih knjig v današnjem pomenu besede . Prav  tako  so etikete na starih polah pogosto nepopolne in navajajo le ime vrste . Po strokovnem dogovoru  tako posamezna herbarijska zbirka predstavljala eno inventarno enoto .  Slika 9: Soba s herbariji, v kateri so delali trije honorarni znanstveni sodelavci, kustos in administratorka .  Na sliki sta Alfonz Gspan (prvi z desne) in Stanislav Bevk (drugi z desne), ostalih oseb pa nam ni uspelo  identificirati . Arhiv PMS . Figure 9: A room with herbaria, where also three part-time employees have been working . On the picture are  Alfonz Gspan (first from right) and Stanislav Bevk (second from right), other could't be identified . Archive PMS . 66 SCOPOLIA No 100 – 2021 Herbarijske  zbirke  so  urejene  samo  delno .  Urejanje  zbirke  je  bilo  vselej  počasno  zaradi  nemogočih delovnih pogojev in pogostih selitev . Za vso zbirko je N . Praprotnik skrbela sama  tako, da je v herbariju opravljala dela snažilke, laboranta, tehničnega delavca in preparatorja .  Herbariji so  trenutno shranjeni v depoju v BTC, kjer za hranjenje  te zbirke niso primerni  pogoji: nista zagotovljeni konstantna temperatura (16-18° C) in konstantna vlažnost (40-55 %) .  Tudi  herbarijske omare niso najbolj  primerne . Nabavljene  so bile  kot  začasna  rešitev  zaradi  selitve  herbarija  v  veliko  razstavno  dvorano .  Biti  bi morale  kovinske,  in  čim  bolj  neprodu- šno zaprte . Prostor  s herbariji ni primeren za delo  in urejanje zbirk . Premalo  je površine za  odlaganje herbarijskih pol . Zrak je zastrupljen, zato v prostoru ni mogoče delati dalj časa . Sprva  ni bilo zagotovljenega prehodnega prostora (karantene) za razkuževanje novega materiala oz .  materiala,  s  katerim  delajo  domači  in  tuji  strokovnjaki . V  zadnjih  letih  se  za  razkuževanje  uporablja zamrzovalne skrinje drugih kustodiatov, material pa pred vnosom v centralni depo  počaka v na novo urejenem predprostoru . Še vedno pa ni primernega delovnega prostora, v  katerem bi delali oz . obdelovali posamezne zbirke ali primerke, kot je to običajno v drugih slo- venskih in tujih herbarijih .  6. Pregled zbirk kustodiata za botaniko 6.1. Herbarium J. K. Flysser Najstarejši znani herbarij na Slovenskem je herbarij Janeza Krstnika Flysserja (Praprotnik 1997b, 2015) . Herbarij je v obliki knjige, kar je bila v 17 . stoletju ustaljena praksa . Nastajal je  pred letom 1696, muzej pa ga je pridobil iz zapuščine Karla Zoisa, ki je zanj napisal tudi seznam  (Sl . 10) Flysserjev herbarij je 45 x 31 cm velika knjiga z lesenimi platnicami, ki so vezane v  usnje . Na notranjem naslovnem listu je napis v latinskem jeziku:  »Herbarij Janeza Krstnika Flysserja iz Ljutomera, doktorja filozofije in medicine in strokov- njaka za botaniko, zbran leta 1696 na stroške Janeza Gabrijela Gallermayerja, učitelja filozofije  in doktorja medicine, sedaj javnega zdravnika .«  Herbarij ima 204 strani, na vsakem listu je prilepljenih štiri ali pet posušenih rastlin, skupaj  pa jih je 993 . Razporejene so po abecednem redu začetnic uporabljenih imen, ki so seveda pre- dlinnéjevska . Na prvem mestu je tedaj uporabljano latinsko ime, ki mu je v večini primerov  dodano tudi nemško ime .  V herbariju ni nobenih podatkov o nahajališčih . Velika večina rastlin  je značilnih  tudi za  naše kraje od morske obale do vrhov, nekaj pa je okrasnih vrst . Zbirka še ni strokovno obdelana,  prav tako pa ni nič znanega niti o Flysserju niti o Gallermayerju . Rastline so razmeroma dobro  ohranjene, nekatere lahko brez težav prepoznamo, drugih pa ne, ker niso pravilno nabrane .  V herbariju ni  nobene vrste,  ki  bi  bila  razširjena  samo na ozemlju Slovenije . Verjetno  je  nastal v prostoru Beneške republike oziroma na območju laške državnosti in kulture . Na zadnji  strani je prilepljena nenavadna rastlina, ki jo je Flysser sestavil iz cvetov in listov različnih vrst  in jo imenoval Hirco-Cervus . Hircus v latinščini pomeni kozla, cervus pa jelena . V nemščini je  dodal še izraz Missgeburdt, kar pomeni spaček ali pokveka . Primerek je torej križanec, ki ga je  rodila domišljija avtorja te herbarijske zbirke .  67 Nada Praprotnik, Špela Pungaršek Kustodiat za botaniko / Department of Botany Slika 10: Prva stran seznama vrst Flysserjevega herbarija, ki ga je napisal Karel Zois . Arhiv PMS .  Figure 10: The first page of the species list for Flysser's herbarium, that was written by Karel Zois . Archive PMS . 68 SCOPOLIA No 100 – 2021 6.2. Herbarium J. K. Erberg Baron Jožef Kalasanc Erberg (1771–1843) je v letih od 1794 do svoje smrti ob dolski graščini  uredil park, ki je bil dejansko botanični vrt z eksotičnim drevjem in cvetjem . Muzej je iz njegove  zapuščine dobil dve herbarijski knjigi (Praprotnik 2015) . Leta 1798 je Erberg v svojem vrtu  nabral rastline za tako imenovani Dolski herbarij (Herbarium vivum Lustthalense) . Na straneh  so prilepljene posamezne posušene rastline, katerih imena so zapisana v latinščini . Knjiga ima  135 listov . Zaključuje se z abecednim katalogom vrst .  Iz Erbergove zapuščine je v muzeju morda še zanimivejši herbarij . Na prvem listu je označeno  ime lastnika, ni pa bilo mogoče ugotoviti nabiralca rastlin in starosti herbarija . Herbarizirane  rastline rastejo na travnikih in v gozdovih v okolici Dola, nekaj vrst pa je gojenih . Pod posušene  rastline so nalepljene rumene in rdeče vaze . Na vsaki strani je več primerkov, ki so jim dodana  latinska imena in nemška imena . Skupaj je 389 vrst .  6.3. Herbarium B. Hacquet Balthasar Hacquet (1739 ali 1740–1815) je bil vsestranski naravoslovec, zdravnik, etnolog in  gornik . Pomembno je prispeval k razvoju naravoslovja na Kranjskem v drugi polovici 18 . stoletja .  Konec leta 1766 je prišel v Idrijo kot rudniški zdravnik . Nasledil je Joannesa Antoniusa Scopolija .  Leta 1773 je zapustil Idrijo in odšel v Ljubljano, kjer je bil do leta 1787 profesor anatomije, fiziologi- je, kirurgije in porodništva na liceju in babiški šoli . Kranjsko je zapustil leta 1787 .  Njegovo botanično najpomembnejše delo so Plantae alpinae Carniolicae (Hacquet 1782) .  V njem je opisal 12 rastlin iz kranjskih Alp in Istre, ki so bile po njegovem mnenju novi, še  neopisani taksoni . Vse je imenoval po nahajališčih . Herbarij  je  nastal  v  letih  1770–1785 .  Herbarijske  pole  so  opremljene  samo  z  latinskim  imenom vrste, manjkajo pa podatki o nahajališčih in času nabiranja (Sl . 11) . V herbariju je 2594  vrst v 15 mapah (Praprotnik 2015; Voss 1885) .  Nekatere od herbariziranih rastlin so tipski primerki, na osnovi katerih so bile opisane nove vrste . Triglavski svišč (Gentiana terglouensis), ki ga je našel na pobočjih Triglava in v bohinjskih  Alpah, je bila res nova, še neopisana vrsta . Na grušču na Triglavu je našel rastlino, podobno  regratu,  in jo opisal kot triglavski otavčič (Leontodon terglouensis) . Kasneje so ugotovili, da  Slika 11: Etiketi, značilni za herbarij Balthasarja Hacqueta . Njegov rokopis je na levi etiketi na sredini .  Foto: David Kunc Figure 11: Herbarium labels, characteristic for the herbarium of Balthasar Hacquet . His handwriting can be  seen on the left label in the middle . Photo: David Kunc . 69 Nada Praprotnik, Špela Pungaršek Kustodiat za botaniko / Department of Botany gre za enega od dimkov, obdržali pa so prvič zapisano vrstno ime . Zdaj veljavno latinsko ime  triglavskega dimka je Crepis terglouensis . Z Golakov je opisal golaško jelenko (Athamantha golaka) . Kasneje so jo uvrstili v monotipski rod Grafia in ohranili Hacquetov vrstni pridevek .  Zdaj veljavno ime je kranjska selivka (Grafia golaka) . V gorah nad Trento in na pobočjih Triglava je našel neznano vrsto grintavca . Nabral ga je  za herbarij, na etiketo pa napisal ime triglavski grintavec (Scabiosa terglouens) . V objavljenem  opisu ga je imenoval trentarski grintavec (Scabiosa trenta) . Kasneje so mnogi botaniki zaman  iskali Scabioso trento . Kasneje so ugotovili, da  je Hacquet našel že znano bledo obloglavko  (Cephalaria leucantha) . Scabiosa trenta pa je postala ena od slovenskih znamenitih rastlin, o  kateri so napisali mnogo strokovnih, poljudnih in pesniških člankov (Praprotnik 1985) .  6.4. Herbarium K. Zois Karel Zois (1756-1799), mlajši brat Žige Zoisa, je večino svojega življenja preživel na gradu  Brdo pri Kranju in na Javorniku pri Jesenicah . Kot eden izmed prvih botanikov in gornikov se je ukvarjal z raziskovanjem alpskega rastlin- stva, zlasti v Julijskih in Kamniško-Savinjskih Alpah ter v Karavankah . Odkril je nekaj novih  vrst, ki so jih opisali tuji naravoslovci, saj sam ni ničesar objavil (Praprotnik 1988, 2015; Voss 1885) . V letih 1785 do 1790 je na Brdu sadil alpske rastline ter domača in tuja drevesa . Ta nasad  je  bil  prvi  botanični  vrt  na  ozemlju Slovenije . V Arhivu Republike Slovenije  se  je  ohranila  botanična beležnica (1785–1792), ki je dragocen vir podatkov o nahajališčih nekaterih rastlin,  ki so povezane s Karlom Zoisom . Zbiral je tudi slovenska imena rastlin .  V njegovi zapuščini je najpomembnejši herbarij, ki je nastajal v letih 1785–1795 . V njem je  okoli 2100 primerkov v 10 mapah . Največ je alpskih rastlin, precej pa je tudi eksotičnih vrst,  ki verjetno izvirajo  iz parka ob posestvu Brdo . Rastline so prilepljene na pole, etikete pa so  napisane z različnimi pisavami; povsod manjka tako datum kot nahajališče (Sl . 12) . Herbarij je  bil sprva vključen v tako imenovani Kranjski herbarij (Herbarium carniolicum), vendar v taki  obliki ne obstaja več saj so ga združili s Splošnim herbarijem .  Nekatere od nabranih rastlin so tipski primerki, na osnovi katerih so bile opisane nove vrste  (Praprotnik 2015) .  V Bohinjskih Alpah in na Storžiču je Karel Zois našel zvončico, ki jo je poslal v Celovec  svojemu botaničnemu mentorju Francu Ksaverju Wulfenu, ki jo je opisal in imenoval po najdite- lju Zoisova zvončica (Campanula zoysii) . Spada med stare, terciarne rastline in endemite naših  Alp . Predstavlja rastlinstvo na sončni strani Alp . V kranjskih Alpah, ki meje s Koroško (torej v  Karavankah), je Zois našel rumenocvetno vijolico in jo »živo, še z zemljo« poslal Wulfenu, ki  jo je opisal in imenoval Zoisova vijolica (Viola zoysii) .  Slika 12: Etiketa značilna za herbarij Karla Zoisa,  kjer je napisano samo latinsko ime vrste .  Foto: David Kunc .  Figure 12: Herbarium label characteristic for Karel  Zois' herbarium . He wrote just the latine name of the  species . Photo: Karel Zois . 70 SCOPOLIA No 100 – 2021 Karel Zois je imel tudi najete nabiralce rastlin in eden od njih mu je iz Baške grape prinesel  neznano  vrsto  iz  družine  klinčnic .  Tudi  to  je  opisal  Wulfen  in  jo  imenoval  kratkodlaka- va  peščenka  (Arenaria villosa) . Kasneje  so  jo  uvrstili  v  rod  popkores,  ohranili  pa  so  vrstni  pridevek . Zdaj veljavno ime je kratkodlakava popkoresa (Moehringia villosa) . Gre za eno od  največjih rastlinskih posebnosti južnega dela Julijskih Alp (Praprotnik 2015) . 6.5. Herbarium F. W. Sieber Franz Wilhelm Sieber  (1789–1844)  se  je ukvarjal  z naravoslovjem, predvsem z botaniko .  Preživljal se je s prodajo herbarijskih primerkov, tako da je potoval tudi okrog sveta . V letih  1811 in 1812 je botaniziral po Italiji in tedanjih avstrijskih Alpah, leta 1812 pa se je povzpel tudi  na Triglav (Wraber 1995) . Nabrane in posušene rastline je izdajal v herbarijskih zbirkah z raz- ličnimi imeni .  V  herbariju  PMS  smo  doslej  evedentirali  okrog  200  Sieberjevih  pol  (Pungaršek 2017a, 2017b) .  Iz  Sieberjeve  zapuščine  je  muzej  dobil  še  okrog  690  dobro  ohranjenih  pol  iz  Senegala,  Kapske province, Nove Holandije (danes Avstralija), Egipta, Palestine in z otokov Mauritius,  Trinidad in Kreta (Voss 1885) . Sieber je bil v stiku s Francem Hladnikom .  6.6. Herbarium F. Hladnik Franc Hladnik  (1773–1844)  je  bil  v prvi  polovici  19 .  stoletja  osrednja osebnost  slovenske  botanike . Bil je duhovnik in dolga leta profesor in ravnatelj na gimnaziji v Ljubljani .Na številnih  ekskurzijah je začel raziskovati slovensko rastlinstvo . Prehodil je Kranjsko in sosednje Primorje,  Goriško in Koroško . Njegovo poznavanje kranjske flore je bilo tako temeljito in obširno, da so  njegove podatke navajali mnogi vodilni floristi Srednje Evrope . Zaradi znanja je bil spoštovan  in cenjen doma in na tujem (Bavcon & Praprotnik 2012; Praprotnik 2015; Voss 1885) .  Pomembna so bila njegova javna predavanja iz botanike, ki so jih smeli poslušati tudi gimna- zijci od petega razreda dalje . Vzgojil je nekaj učencev, ki so nadaljevali njegovo delo .  Najpomembnejše Hladnikovo delo  je nedvomno ustanovitev Botaničnega vrta v Ljubljani  (Vrt domovinske flore) leta 1810 . Vrt je je začel delovati v okviru Centralnih šol v času Ilirskih  provinc . Pod Hladnikovim skrbnim vodstvom se je vrt razvijal in se v kratkem času povzpel do  zavidljive višine (Bavcon & Praprotnik 2012; Praprotnik & Bavcon 2016) . Hladnik ni ničesar objavil . Ohranjenih je mnogo njegovih rokopisov, med katerimi so za- ključene celote, drugi pa so v fragmentih, neurejeni, nepregledni in neobdelani . Zbiral je tudi  slovenska imena rastlin .  V 36 letih je zbral obširen herbarij kranjskega rastlinstva, ki ga je leta 1836 daroval Kranjske- mu deželnemu muzeju . Herbarij je bil sprva vključen v Herbarium carniolicum, vendar v taki obliki ne obstaja več, ampak so ga združili s Splošnim herbarijem . Na herbarijskih etiketah so  največkrat zapisana samo latinska imena, le redko tudi nahajališča, datumov pa sploh ni . Le v  povezavi s korespodenco, rokopisnimi pripombami in na osnovi objavljenih del tujih botanikov  lahko včasih ugotovimo, kje je bila rastlina nabrana . Nekatere od herbariziranih rastlin so tipski  primerki, na osnovi katerih so bile opisane nove vrste (Praprotnik 2015) .  Leta 1804 je Hladnik na Planjavi v Kamniško-Savinjskih Alpah našel neznano vrsto svišča .  Poslal ga je Wulfenu v Celovec, ki pa ga zaradi smrti ni uspel opisati kot novo vrsto . To se je  zgodilo šele četrt stoletja kasneje . Svišč je dobil ime po nemškem botaniku J . A . Froelichu: Froe- lichov svišč (Gentiana froelichii subsp . froelichii) . Hladnik je na polo v svojem herbariju zapisal  71 Nada Praprotnik, Špela Pungaršek Kustodiat za botaniko / Department of Botany Slika 13: Herbarijska pola s Froelichovim sviščem (Gentina froelichii), kjer je Hladnik kar na herbarijski papir  zapisal ime vrste . Proti koncu življenja je oslepel, tako je bila njegova pisava z leti vse večja . Etiketa spodaj  desno je značilna za njegov herbarij, a so mu jo napisali drugi . Na njej je napisano ime vrste in nahajališče .  Foto: David Kunc Figure 13: A herbarium specimen with Froelich's Gentian (Gentiana froelichii), where Hladnik wrote the  species name on the herbarium paper . When he was older, he got blind, so his handwriting became largen and  larger . The label on the left below is characteristic for his herbarium, but he did not write it . Only the species  name and the locality are given . Photo: David Kunc . 72 SCOPOLIA No 100 – 2021 ime Gentiana carniolica, torej kranjski svišč (Sl . 13) . Nekateri njegovi botanični prijatelji pa so  svišč imenovali kar Hladnikov svišč (Gentiana hladnikii) . Zaradi mednarodno sprejetih pravil, ki  urejajo strokovno poimenovanje rastlin, je rastlina obdržala ime Froelichov svišč .Na ljubljanskem  gradu je Hladnikov vrtnar Andrej Fleischmann (Praprotnik & Bavcon 2016) našel še neznan rebrinec in ga posadil v Botanični vrt . Hladnik ga je opisal in imenoval Fleischmannov rebrinec  (Pastinaca sativa var . fleischmanni) . Na klasičnem nahajališču ne raste več . Obdržal pa se je kot  posebnost in dragocenost v ljubljanskem Botaničnem vrtu, v naravi pa ga več ne najdemo .  Hladnik je sodeloval pri zbirki Flora Germanica exsiccata (Praprotnik 1995) . Na eni od pol  v tej zbirki je rebrinčevolistna hladnikija (Hladnikia pastinacifolia) . Na Čavnu jo je morda prvi  opazil Freyer  in  jo pokazal Hladniku . Po slednjem so kasneje  rod  tudi poimenovali  (Wraber 2002) . V eksikatni zbirki so kot nahajališče zapisali »pri Ljubljani na Kranjskem« in poudarili, da  je primerek pravi okras zbirke posebnost in redkost . Rebrinčevolistna hladnikija je eden naših naj- značilnejših konzervativnih endemitov in edini endemični rod slovenske flore z eno samo vrsto .  6.7. Zbirka vzorcev lesa Pomanjkanje prostora je rdeča nit, ki povezuje vsa obdobja muzejske zgodovine . Prav zaradi  tega smo konec osemdesetih let začeli s preurejanjem podstrešja . Pri pospravljanju smo našli  prašen zaboj z ostanki zbirke lesa . Od 751 vzorcev lesa (Sl . 14), popisanih v inventarni knjigi,  se je ohranilo le 115 primerkov . Nekateri kosi so brez imen, samo s številkami, drugi z latin- skimi in slovenskimi imeni . Nekaj je tujega, eksotičnega lesa (Praprotnik 2015; Voss 1885) . Na slavnostnem odprtju Kranjskega deželnega muzeja v licejski stavbi 4 . oktobra 1831 je bila  »posebna kulturnozgodovinska atrakcija« vitrina s 108 domačimi vrstami lesa . Zbral jih je logar  C . Pinter iz Šmohorja (Hermagor) v Ziljski dolini . Vzorci lesa so nažagani v obliki hrbtov knjig .  Imena na njih so izpisana z zlatimi črkami kot naslovi: najprej nemško, nato latinsko, italijansko,  madžarsko in šele na koncu slovensko ime . Slovenska imena so podobna današnjim, le zapisana  so nekoliko drugače . Od razstavljenih primerkov domačih vrst lesa se je ohranilo le 64 primerkov .  6.8. Herbarium H. Freyer Henrik Freyer (1802–1866) se je z botaniko ukvarjal že v rodni Idriji in kasneje v gimnaziji  in na liceju . Posvečal se ji je tudi po svojem lekarniškem šolanju in v obdobju, ki ga je preživel  v muzeju v Ljubljani . Kasneje za svojo najljubšo vedo ni imel več časa (Praprotnik 2015; Voss 1885; Wraber 2002) . O mnogih  botaničnih  ekskurzijah  so  se  v Arhivu Republike  Slovenije  ohranili  Freyerje- vi rokopisni zapiski . Freyer je prispevke tudi objavljal, predvsem v reviji Flora . Nedokončan  je ostal njegov rokopis Kranjske in koroške flore (Flora excursoria Carniolae et Carinthiae) .  Freyer  je  sistematično zbiral  in objavil  slovenska  imena  rastlin  in živali  tako da  je začetnik  slovenske terminologije v naravoslovju (Praprotnik 2015) . Na  številnih  ekskurzijah  po  Kranjskem  je  v  letih  1830–1850  zbral  material  za  herbarij  (Sl . 15) . Sodeloval pa je tudi pri zbirki Flora Germanica exsiccata (Praprotnik 1995) . Opisal  je Blagajev volčin  (Daphne blagayana),  vrsto o kateri  so od  slovenskih  rastlin največ pisali  in  je vzbudila največ zanimanja . V maju  leta 1837  je nek kmet  iz Polhovega Gradca z Gore  prinesel Rihardu Ursiniju grofu Blagayu vejico rumenih jožefic . Blagay prinešene rastline ni  poznal, zato jo je naslednji dan poslal v ljubljanski muzej svojemu prijatelju Henriku Freyerju s  prošnjo, naj mu jo določi . Freyer je neznano vrsto poimenoval po grofu kot Daphne blagayana .  V spomin na kraljevski obisk je Blagay postavil spomenik kralju in njegovemu obisku . Blagajev  volčin oz . blagajko, so po tem dogodku začeli imenovati tudi kraljeva roža . Kar nekaj desetle- 73 Nada Praprotnik, Špela Pungaršek Kustodiat za botaniko / Department of Botany Slika 14: Zbirka lesnih gob in lesov, ki je bila do leta 1947 razstavljena v pritličju, kasneje pa so jo zaradi izgube  prostora (pritličje je zasedel Etnografski muzej) umaknili v depo . Od te bogate zbirke se je do danes ohranilo le  115 vzorcev lesa, več sto primerkov pa je bilo izgubljenih . Arhiv PMS . Figure 14: A collection of wood fungi and wood, that was until 1947 exhibited in the ground floor . Due to space  loss (the ground floor was occupied by the Ethnographic Museum), it was removed to the depot . Only 115 wood  samples from this rich collection were preserved until today and several hundred specimens were lost . 74 SCOPOLIA No 100 – 2021 tij  je bila vrsta glavna botanična redkost  in znamenitost Kranjske . Šele kasneje so ugotovili,  da je Blagajev volčin ilirska oziroma ilirsko-karpatska vrsta . Odkrili so tudi več nahajališč v  Sloveniji, pred nekaj  leti pa najbolj zahodno nahajališče v  Italiji v predgorju Karnijskih Alp  (Praprotnik 2004) . 6.9. Herbarium Ž. Graf Žiga Graf (1801–1838) je raziskoval rastlinstvo nekdanje Kranjske . Strokovno je sodeloval z  mnogimi, tudi vodilnimi botaniki svojega časa, ki jim je pošiljal podatke o nahajališčih redkih  rastlin in menjal posušene rastline . Kmalu si je ustvaril ugled in postal član prestižnih nara- voslovnih združenj . Njegova prezgodnja smrt  je pretrgala obetavno botanično kariero, saj bi  nedvomno presegel svojega učitelja Franca Hladnika (Praprotnik 2015; Predin 1997)  .  Odlično je znal preparirati rastline in njegov herbarij je zelo skrbno in lepo izdelan . Obsega  803 rodove in 4221 vrst kritosemenk (fanerogam) ter 142 rodov in 520 vrst necvetnic (kriptogam) . Grafov herbarij so vključili v Herbarium carniolicum (Voss 1885) . Sodeloval je tudi pri zbirki Flora Germanica exsiccata (Praprotnik 1995) .  6.10. Herbarium M. Tommasini Za botaniko  je Muzia Tommasinija  (1794–1879) v gimnazijskih  letih v Ljubljani navdušil  Franc Hladnik . Tommasini je sistematično raziskal rastlinstvo tedanjega avstrijskega Primorja  od Julijskih Alp do Kvarnerskih otokov (Praprotnik 2015) .  Gradivo z botaničnih ekskurzij je Tommasini zbral v obširni herbarijski zbirki, ki je shranjena v  tržaškem naravoslovnem muzeju . Poskrbel je, da so primorske rastline prišle v številne botanične  ustanove po Evropi, med drugimi tudi v PMS (Sl 16) . Sodeloval je pri herbarijski zbirki Flora Germanica exsiccata  (Praprotnik 1995),  za katero  je med drugimi vrstami prispeval bledo- Slika 15: Etiketa, značilna za  herbarij H . Freyerja . Na njej je  napisal ime vrste, nahajališče  v nemščini in datum nabiranja  ter se tudi podpisal . Foto: David  Kunc .  Figure 15: A herbarium label  characteristic for the herbarium  of H . Freyer . He wrote the  species name, the locality (in  German), the date and also the  collector . Photo: David Kunc . Slika 16: Herbarijska etiketa značilna za pole M .  Tommasinija .  Foto: Ciril Mlinar Cic .  Figure 16: Herbarium label characteristic for M . Tommasini .  Photo: Ciril Mlinar . 75 Nada Praprotnik, Špela Pungaršek Kustodiat za botaniko / Department of Botany rumeni ušivec (Pedicularis friderici-augusti), ki ga je našel na Slavniku . Opisal in imenoval ga  je po saškem kralju Frideriku Avgustu II . O neznanem ušivcu je pisal tudi muzejskemu kustosu  Dežmanu in njegovo pismo z risbo listov te rastline se je ohranilo v arhivu NMS (Križnar 2021) .  6.11. Flora Germanica exsiccata Posebna zanimivost so eksikatne (posušene) herbarijske zbirke, ki so izhajale v več izvodih  in so imele tiskane etikete, ki so bile objavljene v revijah ali posebnih prispevkih . Avtor oziroma  urednik  zbirke  je  pole  pošiljal  v  centurijah,  po  100  skupaj .  Pri  takih  zbirkah  so  sodelovali  različni botaniki . Ena prvih  takih zbirk  je bila Flora Germanica exsiccata, ki je nastajala v letih od 1830 do 1845 . Njen avtor je Heinrich G . L . Reichenbach (1793–1879) . Obsega 2600 pol  oziroma 26 centurij . Pri njej je sodelovala večina tedanjih kranjskih botanikov, ki so nabirali  predvsem endemične in redke vrste; nekatere so bile nove za botanično znanost . V zbirki je 256  primerkov z ozemlja današnje Slovenije, kar pomeni slabo desetino vseh primerkov  (9,8 %) .  Prvih  10  centurij,  katere  je  muzeju  podaril  F .  Hladnik,  je  bila  osnova  za  Splošni  herbarij .  Kasneje je muzej dobil še ostale centurije . V zbirki so med drugimi sodelovali Henrik Freyer,  Andrej Fleischmann, Žiga Graf, Muzio Tommasini, Franc Hladnik, Jurij Dolliner in Nikomed  Rastern (Praprotnik . 1995, 2015; Voss 1885) .  Med vrstami, ki so zanimive iz vidika razširjenosti, so kranjski jeglič (Primula carniolica),  idrijski jeglič (Primula x venusta), alpska možina (Eryngium alpinum) in Hladnikova bunika  (Scopolia carniolica f . hladnikiana) .  6.12. Herbarium V. Plemel Valentin Plemel (1820-1875) je bil botanik in njegova edina objavljena razprava Beiträge zur  Flora Krain's (1862) je tretje tiskano delo o flori Kranjske . V tem delu je objavil rezultate prvih  petnajstih let svojega dela (Praprotnik 1992, 2015; Voss 1885) . V letih 1839–1875 je na območju nekdanje Kranjske zbral prvi herbarij, opremljen z etiketami,  ki vsebujejo vse potrebne podatke (nahajališče, datum in ime nabiralca, Sl . 17) . Prvi je pisal  Slika 17: Etikete značilne za  herbarij V . Plemla . Več o njih  je pisala Praprotnik (1992) .  Foto: David Kunc . Figure 17: Herbarium labels characteristic for the herbarium  of V . Plemel . More about them  wrote Praprotnik (1992) .  Photo: David Kunc . 76 SCOPOLIA No 100 – 2021 herbarijske etikete  tudi v  slovenščini  (Praprotnik 1992, 2015; Wraber 1989) . Prva etiketa  napisana v slovenščini je priložena poli z dolgolistno rosiko (Drosera anglica) iz leta 1843 .  Večino  njegovega  herbarija  hrani  PMS, manjši  del  pa  je  v  herbarijski  zbirki  Univerze  v  Ljubljani (LJU) . V muzej je prišel v 54 fasciklih; 35 je bilo večjih, 19 pa manjših . V zbirki je  okrog 7000 pol . Etikete so  lahko napisane v slovenščini, sprva še v bohoričici, kasneje pa v  latinici . Pisane so tudi v nemškem jeziku (v gotici ali latinici), nekatere pa celo v cirilici . Imena  rastlin so v latinščini, velikokrat z dodanimi nemškimi in tudi slovenskimi imeni .  6.13. Herbarium K. Dežman Karel Dežman  (1821–1889)  je bil  v drugi polovici  19 .  stoletja vodilna osebnost  tedanjega  naravoslovnega življenja na Kranjskem . S svojo znanstveno kritičnostjo je ugodno vplival na  domačo  strokovno  dejavnost .  Deloval  je  v  botaničnem  zatišju med  Francem Hladnikom  in  Alfonzom Paulinom  in povezoval  njuni  obdobji . Kot botanik  se  je  začel  ukvarjati  z  novimi  področji .  Predvsem  s  fitogeografskimi  prispevki  je  presegel  dotedanjo  pretežno  floristično  usmeritev kranjskih naravoslovcev (Praprotnik 2015; Voss, 1885) . Sprva se je ukvarjal z botaniko . Rastline za herbarij je začel nabirati leta 1839 . Med nabranimi  primerki so tudi vrste z Ljubljanskega barja, ki so danes tam redke ali celo izumrle (Sl . 18) .  Sodeloval je tudi pri zbirki Flora exsiccata Austro-Hungarica .  Slika 18: Etikete, ki jih je za muzejski herbarij napisal K . Dežman . Foto: David Kunc . Figure 18: Herbarium labels characteristic for the museum's herbarium made by K . Dežman . Photo: David Kunc . 6.14. Herbarium J. Dolliner Jurij Dolliner (1794-1872) je bil zdravnik in botanik . Med bivanjem na Dunaju je raziskoval  rastlinstvo Spodnje Avstrije in leta 1842 objavil prvi popoln seznam tamkajšnjih semenk . Na  slovenskem ozemlju je raziskoval floro v okolici Radeč in Postojne ter v idrijskih in tolminskih  gorah (Praprotnik 2012b, 2015; Voss 1885) . PMS je njegov obširni herbarij dobil z odkupom . V njem je okrog 4000 herbarijskih pol . Na  isti poli je lahko več primerkov in tudi več različnih etiket z različnimi nabiralci in nahajali- šči (rastišči), zato ni vedno jasno, na kateri primerek se nanaša informacija (Sl . 19) . Dolliner je  sodeloval pri zbirki Flora Germanica exsiccata . 77 Nada Praprotnik, Špela Pungaršek Kustodiat za botaniko / Department of Botany Na Malem  polju  pod  Velim  poljem  v  Julijskih  Alpah  je  nabral  pritlikavo  brezo  (Betula nana L .) . Kasneje  te vrste na Malem polju niso več našli . V Dollinerjevem času  je bilo  tam  visoko barje, pastirji pa  so verjetno porezali  šoto . Zaradi  spremnjenega  rastišča  je prilikava  breza v Sloveniji izumrla .  6.15. Herbarium N. Rastern Botanik baron Nikomed Rastern (1806–1875) je zbral obširen herbarij, ki je značilna zbirka  ljubiteljskega botanika tistega časa . V njej je največ rastlin, ki jih je dobil z živahno izmenjavo  tako s poklicnimi naravoslovci - botaniki kot tudi z ljubitelji . Kranjska je tedaj slovela po pestrem  rastlinstvu, redkih in endemičnih vrstah . Precej let je bilo mogoče rastline s Kranjske dobiti le  od Rasterna (Praprotnik 2010, 2015; Voss, 1885) . V Rasternovi zbirki je okrog 6000 pol . Ko  so jo sorodniki po njegovi smrti prodali muzeju, je bila vključena v Herbarium carniolicum .  Okrog  leta 1840  je Rastern na Kozjeku pri Srednjem vrhu blizu Storžiča nabral neznano  vrsto iz rodu lukov, katero je Andrej Fleischmann našel na Mokrici in Storžiču . Urednik zbirke  Flora Germanica exsiccata jo je na herbarijski etiketi opisal kot novo vrsto škrlatni luk (Allium kermesinum) . Vrsta ima več klasičnih nahajališč in dva najditelja . Rastern je nekaj primerkov  nabral tudi za svoj herbarij .  6.16. Flora exsiccata Austro-Hungarica Ena  najobširnejših  herbarijskih  eksikatnih  zbirk,  pri  kateri  so  sodelovali  tudi  kranjski  (slovenski) botaniki,  je Flora exsiccata Austro-Hungarica, ki je nastajala na Dunaju od leta 1881 do leta 1913 . Njen glavni urednik je bil Anton J . Kerner von Marilaun . Po njegovi smrti je  delo nadaljeval Karl Fritsch, končala pa sta ga Heinrich de Handel-Mazzetti in Ignaz Dörfler . V zbirki je 40 centurij ali 4000 primerkov nižjih in višjih rastlin z ozemlja Avstro-Ogrske . So- delovalo je kar 204 botanikov . Herbarijski listki (shede) so bili tiskani in posebej objavljeni . Na  Kranjskem je bilo nabranih 130 vrst, med njimi seveda največ takih, ki imajo pri nas klasično na- hajališče . Seznam vrst, nabranih na Kranjskem, je objavil Paulin (1913) . Sodelovali so tudi Karel  Dežman, Franc Krašan, Alfonz Paulin, Simon Robič, Janez Šafer in Wilhelm Voss .  PMS hrani le prvih 20 centurij te zbirke (Praprotnik 2015) . Na eni izmed pol je kranjski  kamnokreč  (Saxifraga exarata  subsp .  carniolica),  ki  ga  je  tirolski  ljubiteljski  botanik  in  duhovnik Rupert Huter prvič videl in nabral na Višu v Zahodnih Julijskih Alpah . Čeprav ga je  našel na tem tedaj koroškem vrhu, ga je imenoval po deželi Kranjski .  Slika 19: Primer etikete, ki jo je napisal J . Dolliner . Foto: David  Kunc .  Figure 19: A herbarium label  written by J . Dolliner . Photo:  David Kunc . 78 SCOPOLIA No 100 – 2021 Slika 20: Herbarij LJM pred letom 1947, kjer je na spodnji polici in na desni strani druge police vidna Paulinova  Flora exsiccata Carniolica . Arhiv PMS .  Figure 20: Herbarium LJM before 1947 . On the shelf below and on the second shelf right you can see Paulin's  Flora exsiccata Carniolica . Archive PMS . 6.17. Flora exsiccata Carniolica Alfonz Paulin (1853-1942) je bil vodilni znanstvenik na področju rastlinoslovja na prelomu  19 . in 20 . stoletja . Njegovo delo je bilo vsestransko . Napisal je prvi izvirni botanični učbenik v  slovenskem jeziku, od leta 1886 do 1931 je vodil Vrt domovinske flore v Ljubljani . Dejaven je  bil pri prizadevanju za ohranitev naravne dediščine, zbral je mnogo gradiva za kritično Floro  Kranjske, vendar pa je žal ni napisal (Wraber 2008a; Praprotnik 2015) .  79 Nada Praprotnik, Špela Pungaršek Kustodiat za botaniko / Department of Botany Temeljni  kamen  novejše  slovenske  floristike  pa  je  njegova  herbarijska  zbirka  Kranjska  posušena  flora  (Flora exsiccata Carniolica  Sl .  20) .  Izhajala  je  od  leta  1901  do  1936  in  ni  dokončana . Izšlo je 20 centurij (2000 pol), 10 pred prvo svetovno vojno in 10 po njej . (Wraber 1966a) .  Je  ena  od  najpomembnejših  zbirk LJM,  saj muzej  edini  poleg  herbarija Univerze  v  Ljubljani (LJU) hrani izvod zadnjih desetih centurij .  6.18. Herbarium H. Högler V začetku 20 . stoletja  je nabiral  rastline za herbarij  tudi  ljubiteljski botanik  in zdravnik dr .  Hans Högler; o njem še ni veliko znanega . Bil je zdravnik v tobačni tovarni v Ljubljani . Sodeloval  je tudi z A . Paulinom . Dolšak (1936) je zapisal, da je bil Högler eden od Paulinovih »sotrudni- kov« pri zbirki Flora exsiccata Carniolica, čemur pa oporeka Wraber (1966) . V herbariju LJM je  shranjenih 17 Höglerjevih map, nahajališča rastlin pa so navedena tudi v njegovi rokopisni knjigi,  ki je shranjena v muzeju . V njej lahko preberemo, da je Högler s Paulinom pogosto zahajal na  botanične ekskurzije . Občasno so se jima pridružili še drugi botaniki, npr . A . Gspan, kar razkriva  nedavno objavljena fotografija (Dolinar & Vreš 2012) .  6.19. Herbarium E. Pajnič Edvard Pajnič (1872−1952) je bil pravnik in ljubiteljski botanik . Po drugi svetovni vojni je  bil honorarni znanstveni sodelavec v Prirodoslovnem muzeju Slovenije, ki hrani  tudi njegov  herbarij (Praprotnik 2015) . Rastline zanj je nabral med leti 1936−1938 . Obsega približno 2300  pol . Pajnič je vrste iz herbarija natančno popisal tudi v inventarnih knjigah, kjer je navedel tudi  nahajališča in čas cvetenja .  6.20. Lokalni in ekskurzijski herbarij (A. Piskernik, A. Budnar) Angela Piskernik (Praprotnik 2015; Stergar 2004) je kot ravnateljica sama ali skupaj z  Ano Budnar nabirala rastline za tako imenovani Lokalni in ekskurzijski herbarij .  Nekaj pol za ta herbarij so muzeju darovali tudi briolog Srečko Grom, duhovnik in ljubitelj- ski botanik Alojz Filipič ter gimnazijski profesor Leopold Zor . Herbarij obsega približno 700  pol . Na nekaterih etiketah je zapisano Herbarium Dr . F . Dolšak, ker je očitno Piskernikova na- meravala nadaljevati njegovo zbirko (Sl . 21) .  Slika 21: Etiketa iz lokalnega in ekskurzijskega herbarija, ki jo je  napisala Ana Budnar . Na njej je  zapisano Herbarium Dr . Fr . Dolšak,  saj je Piskernikova nameravala nadaljevati z nabiranjem rastlin za njegov herbarij .  Foto: Ciril Mlinar Cic .  Figure 21: Herbarium label from the  local and excursion herbaria written  by Ana Budnar . It is titled Herbarium  Dr . Fr . Dolšak, as Piskernik wanted  to continue the Dolšak's herbarium  collection .  Photo: Ciril Mlinar Cic . 80 SCOPOLIA No 100 – 2021 6.21. Herbarium zavarovanih rastlin Leta 1949 je nastal Herbarij po zakonu zaščitenih rastlin (Herbarium florae sub legis protectione;  Praprotnik 2015) . Obsega 20 pol in 18 vrst: alpsko azalejo (Loiseleuria procumbens = Kalmia procumbens), bodiko (Ilex aquifolium), črno murko (Nigritella nigra; verjetno gre za vrsto Nigritella rhelicanii), dišeči volčin (Daphne cneorum), dlakavo mahovnico (Oxycoccus palustris), kamniško  murko (Nigritella lithopolitanica), kranjsko (Scopolia carniolica) in Hladnikovo buniko (Scopolia carniolica f . hladnikiana), kranjski jeglič (Primula carniolica), madronščico (Linaria alpina), okro- glolistno rosiko (Drosera rotundifolia), planiko (Leontopodium alpinum), Wulfenov jeglič (Primula wulfeniana),  rogato  vijolico  (Viola cornuta),  srednjo  rosiko  (Drosera intermedia),  Sternbergov  klinček (Dianthus sternbergii), triglavsko rožo (Potentilla nitida), vodni orešek (Trapa natans) in  Zoisovo vijolico (Viola zoysii) . Rastline zanj je med letoma 1932 in 1949 v glavnem nabral Edvard  Pajnič, nekaj pa tudi Angela Piskernik . Slednja je napisana le na eni etiketi, a mnoge rastline so  navedene le z latinskimi in slovenskimi imeni, brez podatkov o nabiralcu, kraju in času nabiranja .  6.22. Herbarium M. Wraber Maks Wraber (1905-1972) je za herbarij PMS nabral približno 300 pol rastlin . Kot je zapisal  sam (Arhiv PMS), je za muzejski herbarij nabral t . i . kraški in pohorski herbarij . Prvi je vseboval  24 za kraško področje redkejših in značilnejših rastlin, drugi pa 252 cvetnic in praprotnic, ki so  jih zbrali, determinirali in začasno uredili dr . Maks Wraber, asistent Milan Piskernik in dijak  Anton Wraber . Temu je bilo v posebnem zavitku priloženih še 20 nedoločenih rastlin .  6.23. Herbarium N. Praprotnik V času službovanja v muzeju je Nada Praprotnik predvsem na ozemlju Slovenije nabirala  rastline za herbarij . Ta obsega približno 1000 herbarijskih pol .  6.24. Botanična zbirka Prve gimnazije Maribor Prva gimnazija Maribor je ob prenovi učilnic leta 2017 PMS podarila obsežno in razmeroma  dobro ohranjeno naravoslovno zbirko . Botanični del zbirke obsega 11 herbarijev v mapah  in  vezanih knjigah, zbirko semen in plodov, 12 modelov gob proizvajalca podjetja Arnoldi, izdelke  iz lanu ter tiskane barvno ilustrirane zvezke alpske flore (Babij 2018) .  6.25. Herbarium J. Šafer Janez Šafer (1838-1903) je bil  ljubiteljski botanik . Konec 19 . stoletja  je bil eden najboljših  poznavalcev kranjskega rastlinstva . PMS hrani njegovo obsežno zbirko lišajev (5 map), mahov  (8 map), praprotnic (2 mapi), golosemenk in enokaličnic, med katerimi je največ trav (5 map) .  Njegov herbarij mahov je poleg briološke zbirke Simona Robiča muzejska najstarejša in naj- pomembnejša zbirka mahov . Obsega 8 map s 1372 vrstami . 6.26. Herbarium S. Robič Simon Robič (1824-1897) je bil duhovnik in vsestranski naravoslovec, ki  je zbral obsežne  zbirke . Med njimi so herbariji mahov (2 mapi), lišajev (16 map) in gliv (8 map) . Skupaj z Valen- tinom Plemlom sta nabrala mapo lišajev in mapo gliv (Piskernik 1951a) . Zbiral je tudi sladkovodne in morske alge (3 mape) . 81 Nada Praprotnik, Špela Pungaršek Kustodiat za botaniko / Department of Botany 6.27. Herbarium A. Piskernik (Algae) V muzeju se je ohranila mapa, ki obsega 13 primerkov z 11 taksoni alg . Angela Piskernik je  alge nabirala leta 1912, ko se je izobraževala na morski zoološki postaji v Trstu (Die K . k . Zoo- logische Station in Triest; Praprotnik 2015, Pungaršek 2016a) . 6.28. Herbarium P. Titius (Algae) V herbariju PMS sta shranjeni dve zbirki stisnjenih in posušenih alg, ki jih je nabral pater Pij  Titius Vendel (1801-1884) V letih 1859 in 1869 jih je prejela Gimnazija Novo mesto in jih leta  1952 podarila muzeju . Poleg znanstvene imata zbirki veliko zgodovinsko vrednost (Battelli & Pungaršek 2016) .  6.29. Herbarium W. Voss (Fungi) Wilhelm Voss  (1874-1894)  je na Dunaju študiral naravoslovje . Večino svojega poklicnega  delovanja je bil profesor naravoslovja na ljubljanski realki (1874-1894) . Uredil je bogat naravo- slovni kabinet, katerega zbirke in bogata knjižnica so bili ukinjeni leta 1958 . Leta 1894 je bil na  lastno željo premeščen na realko na Dunaj (Wraber 2008b) . Bil je mikolog, raziskoval je glive na Kranjskem . V letih 1889-1892 je izšla njegova mono- grafija Mycologia Carniolica  (Voss 1889-1892), ki  je pravzaprav še vedno temeljno in edino  celovito delo za poznavanje kranjskih gliv . O kranjskih glivah je pisal v člankih že pred izidom  tega  dela .  Zanimala  ga  je  tudi  zgodovina  botaničnega  delovanja  na Kranjskem  (Voss  1884,  1885) . Raziskoval pa je tudi praprotnice in semenke .  PMS hrani njegovo obsežno zbirko gliv, ki so v 77 mapah .  6.30. Modeli gob H. Arnoldi PMS med svojimi zbirkami hrani modele gob Heinricha Johannesa Arnoldija (1813-1882),  ki  so  izdelani  iz  papirne mase  in  so  nastali  v  letih  1871–1894 .  To  je  zbirka modelov  in  ne  Slika 22: Arnoldiejva zbirka modelov gob v pritličju Prirodoslovnega muzeja Slovenije pred letom 1947 . Arhiv PMS .  Figure 22: Arnoldi's fungi model collection in the ground floor of the Slovenian Museum of Natural History  before 1947 . Archive PMS 82 SCOPOLIA No 100 – 2021 Slika 23: Arnoldiejva zbirka modelov gob v pritličju Prirodoslovnega muzeja Slovenije pred letom 1947 . Arhiv PMS .  Figure 23: Arnoldi's fungi model collection in the ground floor of the Slovenian Museum of Natural History  before 1947 . Archive PMS Slika 24: Anoldijevi modeli gob leta 1956 pred preureditvijo . Arhiv PMS . Figure 24: Arnoldi's fungi model collection in year 1956, before the rearrangement . Archive PMS . 83 Nada Praprotnik, Špela Pungaršek Kustodiat za botaniko / Department of Botany dejanskih  organizmov,  zato  ta  zbirka  nima  sistematske  vrednosti,  izjemna pa  je  po obsegu,  načinu  in kvaliteti upodobljenih gob . Ohranilo se  je 433 modelov 249 vrst gliv, kar pomeni,  da muzej hrani eno najbolj popolnih Arnoldijevih zbirk modelov gob na svetu (Sl . 22, 23, 24;  Pungaršek & Piltaver 2016, 2018) . 7. Digitalizacija zbirk Herbariji  so pomemben vir  informacij  o geografski  in  zgodovinski  razširjenosti  vrst  ter  so  osnova taksonomskih in evolucijskih študij . Vsaka herbarijska pola ima svojo zgodbo, ne govori  samo  o  zgodovini,  ampak  ima  tudi  znanstveno  vrednost .  Primerke  rastlinskih  vrst,  ki  so  v  določenem obdobju izumrle, lahko uporabimo pri raziskavah o evoluciji rastlin in njihovi diverzi- teti . Kljub naprednim tehnologijam pa večina svetovnih zbirk še ni digitalizirana in raziskovalci,  ki si želijo ogledati določene pole, morajo zanje še vedno zaprositi . Nedavni požar v brazilskem  narodnem muzeju, ki je v njihovi znanosti, zgodovini in kulturi povzročil neprecenljivo izgubo,  nas je opozoril, kako ranljive so muzejske zbirke . Čeprav digitalizacija muzejskih zbirk zahteva  veliko sredstev, so ta ob veliki ogroženosti zbirk upravičena (Briggs 2018) . Raziskava o herbarij- skih zbirkah na Balkanskem polotoku (Jogan & Bačič 2020) je razkrila, da je le malo podatkov  iz teh zbirk dostopnih javnosti: le majhen del teh zbirk je digitaliziran, podatki in fotografije niso  javno objavljene, izmenjava pol pa poteka zelo redko . Čeprav so herbariji na Balkanskem polotoku  večinoma v lasti univerz, inštitutov in muzejev, nimajo dovolj sredstev in osebja za opravljanje  svojega poslanstva . Prav tako ne sledijo novim standardom v herbarijih, imajo probleme s ško- dljivci in z zagotavljenjem primernih klimatskih razmer . Vodstva ustanov se teh težav večinoma  ne zavedajo . Raziskovalca zato sklepata, da so herbarijske zbirke na Balkanu resno ogrožene .  V PMS hranimo predvsem stare herbarijske zbirke, ki so za prenašanje zelo občutljive – suh  rastlinski material je zelo krhek in se hitro zlomi . Zato je pomembno, da jih po nepotrebnem  ne premikamo (mehanske poškodbe) in ne izpostavljamo previsokim ali prenizkim temperatu- ram, previsoki ali prenizki vlažnosti . Da bi herbarije torej čim manjkrat premikali in izposta- vljali klimatskim vplivom, je dobro, da so digitalizirani . Z ustrezno digitaliziranih herbarijskih  pol  lahko  raziskovalci dobijo podatke značilnostih  rastline  (npr .  s pomočjo  slikanega merila  izmerijo dele rastlin) in podatke o taksonu, lokaciji, rastišču, času, ko je bila rastlina nabrana,  ter njenem nabiralcu in določevalcu .  V  začetku  tega  stoletja  so  bili  podatki  iz  vseh  treh  eksikatnih  herbarijskih  zbirk  (Flora Germanica exsiccata, Flora exsiccata Austro-Hungarica in Flora exsiccata Carniolica)  vneseni v računalnik . Program za vnos podatkov je naredil Matjaž Černila . Pri vsaki herbarij- ski poli so podatki, ki so bili na izvirnih etiketah oziroma shedah (tiskanih etiketah objavljenih  v različnih strokovnih revijah) . Navedeno je ime vrste (taksona), velikokrat pa je dodano danes  veljavno ime . Pri nahajališčih so pogosto navedeni tudi slovenski toponimi;  imena krajev so  namreč navadno v nemščini . Na etiketi so lahko dodani tudi viri iz literature, različne opombe,  komentarji . . . V excelovi tabeli so bili popisani vsi ohranjeni primerki Pinterjeve zbirke vzorcev  lesa in jim dodana novejša imena vrst . V letu 2010 je Gozdarski inštitut Slovenije pod vodstvom  Dušana  Jurca digitaliziral Robičevo zbirko gliv v vžigaličnih  škatlicah . Podatke  so vnesli  v  excelovo tabelo in fotografirali vsako glivo in etiketo .  Velik del botaničnega materiala  je bil že strokovno obdelan  (Praprotnik 2015), a ne digi- taliziran .  Fotografirane  so  bile  herbarijske  knjige  in  posamezne  zgodovinsko  in  taksonomsko  pomembne pole, podatki s pol (z izjemo prej omenjenih eksikatnih zbirk) pa niso bili na voljo v  digitalni obliki . Večina herbarijskih zbirk ima rokopisne sezname vrst, ki jih hrani muzej (npr .  seznam Karla Zoisa o vrstah v Flysserjevi herbarijski knjigi, seznam Henrika Freyerja o vrstah v  herbariju Karla Zoisa in Balthasarja Hacqueta, seznam vrst v herbariju Žige Grafa, seznami vrst v  84 SCOPOLIA No 100 – 2021 mahovnih zbirkah, ki jih je pripravila Angela Piskernik, seznami modelov gob, ki jih je pripravila  Ana Budnar Tregubov), nekateri pa so shranjeni v Arhivu Slovenije ali izgubljeni (Praprotnik 2015) . Podatki iz teh seznamov še niso bili prepisani v digitalno obliko . Za potrebe razstave smo  tako v letu 2015 digitalizirali zbirko modelov gob H . Arnoldija: vse primerke smo fotografirali in  v excelovo datoteko vnesli podatke z etiket in nove določitve (Pungaršek & Piltaver 2018) . Na  enak način smo leta 2016 digitalizirali zbirke morskih alg (Battelli & Pungaršek 2016) . Ker  želimo, da bi bili podatki o primerkih v muzejskem herbariju čim bolj javno dostopni, smo v letu  2018 začeli z uporabo muzejske baze Galis . Ta omogoča različne prikaze in izvoz podatkov ter  hitro objavo predmetov na muzejski spletni strani . Tako bodo podatki o naših predmetih na voljo  raziskovalcem in zaiteresirani javnosti . Za botanične predmete sta bila posebej prilagojena vnosna  maska in šifrant, seznam taksonov pa nam je poslal prof . dr . Nejc Jogan z Univerze v Ljubljani .  Testno smo v bazo vnesli podatke iz Flysserjeve herbarijske knjige, nadaljevali pa z vnašanjem  podatkov obstoječih fotografiranih pol . Leta 2019 smo začeli z digitalizacijo Lokalnega in ekskur- zijskega herbarija . Do septembra 2021 smo v bazo vnesli 267 predmetov (pol ali primerkov v her- barijski knjigi) . Kupili smo fotografsko opremo, ki nam bo omogočila enostavnejše fotografiranje  herbarijskih pol . V letu ob 200-letnici muzeja smo na novo digitalizirali tudi herbarijske knjige  (Flysserjev herbarij, Dolski herbarij in herbarij iz zapuščine J . K . Erberga) . Zanje bomo pripravili  excelove sezname in različne analize vrstne sestave, da bi določili, kje so herbariji najverjetneje  nastali, oz . kje so avtorji vrste dobili .  8. Znanstveno raziskovalno delo PMS  je ustanova, v kateri deluje  tudi  raziskovalna enota, ki proučuje naravo  in kulturno  dediščino naravnega izvora .  Ana Budnar Tregubov najprej opravljala  terenske  raziskave v okolici Ljubljane  in zbirala  gradivo za zbirke . Na pobudo Frana Kosa je prevzela raziskovanje pelodov iz sedimentov na  najdišču mamuta pri Nevljah (Križnar 2021) . Po letu 1944 se je znanstveno ukvarjala predvsem  s paleobotaniko in postavila temelje paleopalinologije na Slovenskem (Budnar Lipoglavšek 1944, Budnar 1951, 1953) .  Ravnateljica Angela Piskernik  je po osamosvojitvi Prirodoslovnega muzeja Slovenije  raz- iskovala  življenje  in  delo  nekaterih  botanikov  in  napisala  prispevke  o  Viktorju  Petkovšku,  Francu Plemlu in Valentinu Plemlu ter Simonu Robiču, o briologu Janezu Šaferju in Edvardu  Pajniču (Piskernik 1949a, 1949b, 1952a, 1952b) .  Maks Wraber  je  v  muzejskem  obdobju  napisal  nekaj  fitosocioloških  prispevkov,  Andrej  Martinčič pa v tem času ni objavil ničesar .  Tone Wraber se je ukvarjal s floristiko in pisal o razširjenosti rastlinskih vrst, na primer o  Blagajevem volčinu (Wraber & Mikuletič 1965, Wraber 1966c) . Raziskoval je zgodovino  botaničnih raziskovanj in pisal o življenju in botaničnem delovanju Henrika Freyerja (Wraber 1966b) .  Objavil  je  tudi  seznam  zadnjih  dveh  centurij  Paulinove  zbirke  Flora exsiccata Carniolica (Wraber 1966a) .  Nada Praprotnik je raziskovala herbarijske zbirke ter življenje in delo mnogih naravoslovcev,  ki so se ukvarjali z rastlinstvom v naših krajih in sosednjih deželah: herbarij Janeza Krstnika  Flysserja iz leta 1696 ; Joannes Antonius Scopoli; herbarija barona Jožefa Kalasanca Erberga;  Franc  Ksaver Wulfen;  Balthasar  Hacquet;  Karel  Zois;  Franc  Hladnik;  zbirka  vzorcev  lesa; Henrik Freyer; Žiga Graf; Andrej Fleischmann; Muzio Tommasini; Ivan Nepomuk Biatzovsky;  Flora Germanica exsiccata (1830-1845); Valetin Plemel; Franc Plemel; Klemen Janša; Tomo  Zupan; Karel Dežman; Jurij Dolliner; Nikomed Rastern; Flora exsiccata Austro-Hungarica 85 Nada Praprotnik, Špela Pungaršek Kustodiat za botaniko / Department of Botany (1881-1913); Alfonz Paulin; Angela Piskernik . Podatke raziskav je objavila v različnih revijah,  v letu 2015 pa je v reviji Scopolia izšla njena razprava (Praprotnik 2015), kjer so navedene tudi prej omenjene objave . Preučevala je sistematiko, razširjenost in slovensko poimenovanje  praprotnic in semenk v Sloveniji (npr . Praprotnik 1982) .  V oviru pripravniške naloge je Špela Pungaršek v sodelovanju z mikologom Andrejem Piltaver- jem obdelala Arnoldijevo zbirko modelov (Pungaršek & Piltaver 2016; Pungaršek & Piltaver 2018) . V sodelovanju z algologom Claudiem Battellijem je pregledala in uredila muzejske zbirke  morskih alg (Battelli & Pungaršek 2016) . Začela je z obdelavo herbarija češkega naravoslov- ca F . W . Sieberja  (Pungaršek 2017a, 2017b)  in  raziskala botanično plat delovanja Žige Zoisa  (Pungaršek 2019b) . V okviru doktorskega študija na Univerzi v Innsbrucku se ukvarja s takso- nomijo in razširjenostjo vrst iz skupine Luzula sect . Luzula v Vzhodnih Alpah . 9. Razstave in pedagoško delo Med dejavnostmi PMS je tudi priprava stalnih in občasnih razstav, strokovnih in poljudno  znanstvenih  publikacij,  popularizacija  naravoslovenga  (botaničnega)  gradiva  in  pedagoška  dejavnost .  Kustodiat  za  botaniko  prav  s  pomočjo  razstav,  predavanj,  publikacij  in  drugih  medijev predstavlja javnosti sistematiko, floristiko, vegetacijo, ekologijo, naravovarstvo rastlin  in njihovih združb ter zgodovino botaničnih raziskovanj .  Razporeditev razstavnih prostorov pred osamosvojitvijo Prirodoslovnega muzeja Slovenije  je predstavil Križnar (2021) . Leta 1944 so bili na desnem pritličnem hodniku razstavljeni ra- stlinski objekti v treh omarah . V prvi omari so bili modeli užitnih, neužitnih in strupenih gob  iz Arnoldijeve zbirke (Sl . 22, 23, 24) . Muzej je hranil tudi Arnoldijeve modele jabolk, hrušk  in sliv, ki so navedeni tudi v inventarni knjigi (Pungaršek & Piltaver 2018), a v Vodiču po zbirkah PMS (1949) niso več omenjeni . V drugi omari je bilo razstavljeno klasje vseh vrst žit  (Sl . 25), žitno in nekatero drugo semenje (Sl . 26) . V tretji omari so bili na ogled vzorci gradbe- nega in pohištvenega lesa domačega in deloma tujega drevja v obdelani in neobdelani obliki,  lesne gobe in drevesna semena (Sl . 14) . Razstavljeni so bili tudi rastlinski predmeti iz eksotične  zbirke dr . Holuba, npr . bombaževec, papirovec, orehi kokosove in nubijske palme in maladi- vijski oreh . Na hodniku v prvem nadstropju so razstavljali tudi žive rastline, za katere so se še  posebej zanimali učitelji osnovnih in profesorji srednjih šol (Vodič po zbirkah PMS 1949) .  Kot  je  razvidno  iz  vodnika,  so  bile  herbarijske  zbirke  shranjene  v  posebni  herbarijski  sobi  (Praprotnik 2015) . Leta 1947 je Prirodoslovni muzej v korist Etnografskega muzeja izgubil  tri naravoslovne dvorane v pritličju in razstavne površine so morali skrčiti (Arhiv RS AS 1982 .  Piskernik dr . Angela) . V arhivu Prirodoslovnega muzeja Slovenije smo našli  tudi  fotografijo  prečnega prereza debla bukve, ki je bila shranjena v kleti (Sl . 27) . Kot je razvidno iz vodnika po muzeju iz leta 1949 (Vodič po zbirkah PMS 1949), sta bila  v prvem nadstropju v kotnih omarah predstavljena dva  življenjska prostora:  alpski  svet  pod  Jalovcem in del Ljubljanskega barja . V slednjem so bile prikazane tudi nekatere rastlinske vrste,  ki so omenjene v vodniku: ločje (Juncus sp .), bičje (verjetno so razstavili biček - Schoenoplectus sp . in ne bičje Isolepis sp .), beli lokvanj (Nymphaea alba), trst (Phragmites australis) in šotni  mah (Sphagnum sp .) . S slike (Sl . 28) je razvidno, da so v dioramo umestili tudi brezo (Betula sp .), rogoz (Typha sp .), črno jelšo (Alnus glutinosa), zelo verjetno se v ozadju vidi tudi klobčasto  ločje (Juncus conglomeratus) . V diorami je bil tudi preparat modre stožke (Molinia caerulea),  ki se je ohranil do danes . Večina rastlin je bila pripravljena tako, da so jih najprej posušili in  nato pobarvali . Listi za brezo so bili izdelani iz papirja in pobarvani ter z ovijanjem papirja pri- lepljeni na vejice . Lokvanj je bil umeten, izdelan iz blaga .  86 SCOPOLIA No 100 – 2021 Slika 25: Muzej je hranil veliko zbirko žitnih klasov, ki so popisani v inventarni knjigi . Leta 1947 so zbirko  umaknili iz razstavnih prostorov in njena usoda ni znana . Arhiv PMS .  Figure 25: The museum has kept a rich collection of cereal spikes, that are listed in the inventory book . In year  1947 the collection was removed from the exhibition place and its fate remains unknown . Archive PMS . 87 Nada Praprotnik, Špela Pungaršek Kustodiat za botaniko / Department of Botany Slika 26: Zbirka semen, ki je bila pred letom 1947 razstavljena v pritličju muzeja . Kasneje naj bi jo umaknili v  depo . Zbirke danes v prostorih muzeja ni več in njena usoda ni znana . Arhiv PMS .  Figure 26: A collection of seeds was exhibited before 1947 in the ground floor of the museum . Later it was  removed to the depot . Today it is no longer kept in the museum and its fate remains unknown . Archive PMS . 88 SCOPOLIA No 100 – 2021 Slika 27: Prečni prerez debla bukve, ki je bil shranjen v kleti muzeja . Na zadnji strani fotografije je zapisano:  »Propadel drevesni stožec bukve premer 193−185 cm . Podrobneje glej v botaničnem inventarju .« Žal v  ohranjenih inventarnih knjigah nismo našli zapisa o tem predmetu, niti ni jasno, kje je končal . Arhiv PMS . Figure 27: A cross section of a beech trunk, that was kept in the basement of the museum . On the back side of  the photography it is written: »A decayed beech tree cone wit the diameter 193−185 cm . For more details look  in the botanical inventory .« Nevertheless, we couldn't find any information about it in the preserved inventory  books and it is not known, where it ended . Archive PMS . 89 Nada Praprotnik, Špela Pungaršek Kustodiat za botaniko / Department of Botany Čeprav vodnik (Vodič po zbirkah PMS 1949) omenja tudi, da v alpski diorami »skale krase  alpske  rastline z nizko rastjo  in pestrostjo cvetov«, pa  teh ni vidnih na  fotografiji  (Sl . 29,  tudi  Wraber  1954) . Kot  je  razvidno  iz  stare  botanične  inventarne  knjige,  so  bili modeli  umetnih  rastlin iz blaga za diorame kupljeni med leti 1956−1960 . Med njimi tudi umetne rastline za alpsko  dioramo . Izdelala sta jih zakonca Slobodan in Stana Bogunović, ki sta bila tudi člana Društva obli- kovalcev Slovenije (Lozar Štamcar 2010) .  Med  letoma  1956  in  1958  so  v  muzeju  temeljito  preuredili  razstavne  zbirke  in  prešli  na  ekološki našin prikazovanja živali in rastlin . Takrat so nekatere razstavljene predmete pospravi- li v depoje (Aljančič 1973) . Izdelali pa so tudi številne male diorame (Sl . 30), ki jih je takratni  ravnatelj Anton Polenec predstavil v vodniku Narava v muzeju (Polenec 1959) . Rastline zanje  sta večinoma izdelala omenjena zakonca Bogunović in so popisane v botanični inventarni knjigi .  Slika 28: Diorama, ki je leta 1949 prikazovala del Ljubljanskega barja . Arhiv PMS .  Figure 28: A dioram from year 1949, presenting the Ljubljana moor . Archive PMS . 90 SCOPOLIA No 100 – 2021 Slika 29: Diorama, ki je leta 1949 prikazovala alpski svet pod Jalovcem . Arhiv PMS . Figure 29: A dioram from year 1949, presenting the alpine landscape under Mt . Jalovec . Archive PMS . Kasneje je bilo v muzeju več bolj ali manj odmevnih razstav z botanično vsebino: Tone  Wraber:  Naše  zaščitene  rastline  (1963)  –  prvo  pomembnejše  delo  botaničnega  naravovarstva do tedaj (Sl . 31) . Tone Wraber & al .: Ob stoletnici smrti Henrika Freyerja (1966) .  Nada Praprotnik: Ob 50-letnici Juliane (1976) . Marija Gosar: Travnik (1979) . Marija Gosar:  Prizadevanja  naravoslovcev  na  Slovenskem  in  njihov  prispevek  k  narodni  kulturi (1981) . Nada Praprotnik: Zdravilne rastline (1984) . Čedomil Šilić (Sarajevski muzej): Drevesa in grmi Jugoslavije (1984) . Nada Praprotnik: Blagayev volčin – naša botanična znamenitost (1988, Polhov Gradec) . Nada Praprotnik: Blagayev volčin – naša botanična znamenitost (1988, PMS) . Narodni muzej Slovenije: Slovenci v letu 1789 (1989, sodelovanje) . 91 Nada Praprotnik, Špela Pungaršek Kustodiat za botaniko / Department of Botany Tone  Wraber,  Peter  Skoberne  in  Nada  Praprotnik:  Ogrožene  praprotnice  in  semenke  v  Sloveniji (1989, PMS) . Tone  Wraber,  Peter  Skoberne  in  Nada  Praprotnik:  Ogrožene  praprotnice  in  semenke  v  Sloveniji (1989, Gospodarsko razstavišče) . Nada Praprotnik: 50 . obletnica smrti botanika Alfonza Paulin (1853-1942) (1992) . Tone Wraber in Nada Praprotnik: 75 let botanike na ljubljanski Univerzi (1995, Biološko središče) . Varstvo narave na Slovenskem (1995) . Nada Praprotnik & Marko Dobrilovič: 200 . letnica smrti botanika Karla Zoisa (1756-1799)  (1999: Brdo pri Kranju; 1999-2000: PMS) . Nada Praprotnik: Alpiner botanischer Garten Juliana in Trenta . Biološki inštitut Botaničnega  vrta v Münchnu, 2001: 100 Jahre Alpengarten auf dem Schachen . München . Špela Pungaršek: V kraljestvu gliv (2016-2017: PMS, 2017: Bled) Valerija Babij, Špela Pungaršek: Kako potujejo semena (2018-2019: PMS, 2019: Naklo) Slika 30: Mala diorama z razstave Narava v muzeju, ki prikazuje alpski svet s sliko Triglava v ozadju . Arhiv PMS . Figure 30: A small diorama from the exhibition Nature in the museum, that represents the alipne landscape  with the picture of Mt . Triglav in the background . Archive PMS . 92 SCOPOLIA No 100 – 2021 Slika 31: Del herbariziranih rastlin, ki so bile predstavljene na razstavi »Naše zaščitene rastline« leta 1963 .  Arhiv PMS .  Figure 31: A part of the herbarised plants, that were presented on the exhibition »Our protected plants« in year  1963 . Archive PMS . V obdobju po osamosvojitvi Prirodoslovnega muzeja Slovenije so kustosi za botaniko skrbeli  za popularizacijo botaničnega gradiva s pisanjem poljudnih in strokovnih prispevkov za naj- različnejše revije in zbornike, nastopali v medijih (časopisi, radio, televizija), imeli predavanja  tako v muzeju kot izven njega (za druge znanstvene in kulturne ustanove, za različna društva),  imeli vodstva po stalnih in občasnih razstavah ter v alpskem botaničnem vrtu Juliana . Danes  je  rastlinstvo  v  večji  ali  manjši  meri  predstavljeno  v  alpski,  barjanski  in  gozdni  diorami, ki so bile v zadnjih letih obnovljene . V botanični vitrini so s sliko in opisom predsta- vljene najpomembnejše muzejske herbarijske zbirke, razstavljen pa je tudi del Pinterjeve zbirke  vzorcev lesa (Praprotnik 2015) . Za popularizacijo botanike, muzejskih botaničnih zbirk in orodij za določanje organizmov  so kustosi skrbeli tudi na mnogih delavnicah . Tako že od leta 2012 sodelujejo na Dnevu očarlji- vih rastlin, številne delavnice pa so pripravili tudi v Juliani .  10. Alpski botanični vrt Juliana V 19 . stoletju so v Alpah začeli nastajati prvi alpski botanični vrtovi in v to skupino uvrščamo  tudi Juliano, ki je prvi in najstarejši alpinum v naravnem okolju na slovenskem ozemlju . Je di- slocirana enota Prirodoslovnega muzeja Slovenije  in deluje v okviru Kustodiata za botaniko  (Praprotnik 2007a, 2011c, 2012a) .  93 Nada Praprotnik, Špela Pungaršek Kustodiat za botaniko / Department of Botany Največ je o Juliani pisala N . Praprotnik . V prispevku (Praprotnik 2012a) je podrobneje  opisala zgodovino vrta po 2 . svetovni vojni . Iz tega obdobja so se ohranili različni dokumenti  in zapiski, ki  še niso bili  znani oziroma objavljeni  in ki podrobneje osvetljujejo dogajanja  v vrtu . Objavljen je spisek rastlin, ki so v vrtu uspevale in še uspevajo . V seznamu je 1343  taksonov .  Juliano je leta 1926 ustanovil tržaški posestnik in trgovec Albert Bois de Chesne (1871-1953;  Praprotnik 2018a) .  S podatki o rastlinskih nahajališčih so Bois de Chesnu pomagali oziroma svetovali Alfonz  Paulin,  prijatelj  Julius  Kugy,  Rajko  Justin  in  Carlo Marchesetti .  Pri  iskanju  rastlin  onstran  nekdanje meje, v Jugoslaviji, pa ga je večkrat spremljal in mu pomagal tudi dolgoletni vrtnar v  Botaničnem vrtu Franc Juvan .  Za vrt si je Bois de Chesne izbral zemljišče na Tožbarjevi zemlji, 50 metrov nad cerkvijo sv .  Marije, samo 30 metrov niže teče Soča . Nadmorska višina vrta je 800 metrov, leži na pobočju  Kukle in meri 2572 m2 . Jeseni leta 1926 so bila začetna dela že opravljena .  Bois de Chesne  je poskušal  rastlinam ustvariti vsaj podobne življenjske možnosti, kot  jih  imajo v naravi . Kugy je dejal, da naj bi bil sprehod po vrtu »botanično popotovanje iz doline na  kak julijski vršac« .  Največ  rastlin  so v  alpinum prinesli  iz Vzhodnih  in Zahodnih  Julijskih Alp, Furlanskega  hribovja,  s  kraških košenic  in predalpskega  sveta,  nekaj pa  tudi  iz Karavank  in Kamniško- -Savinjskih Alp . Levo do vhoda so posadili tujke, ki jih je ustanovitelj dobil iz Zahodnih Alp,  Pirenejev, Apeninov, Atlasa in Kavkaza . Bois de Chesne je imel z vrtom veliko veselja, pogosto  pa je bil tudi razočaran, saj mnoge rastline v vrtu niso uspevale .  Po kapitulaciji Italije leta 1943 mu vrt ni bil več dostopen . Med drugo svetovno vojno in nekaj  let po njej je bil vrt bolj ali manj prepuščen sam sebi . Vojna vihra mu ni prizanesla . Že pred pri- ključitvijo dela Primorske k novi Jugoslaviji je v začetku leta 1947 nova oblast poskrbela, da  so vrt začasno zavarovali . Slovenski botaniki so ga začeli obnavljati . Leta 1949 je strokovno  vodstvo prevzel Prirodoslovni muzej v Ljubljani pod vodstvom dr . Angele Piskernik (Sl . 32,  33, 34) . Njena velika zasluga je, da Juliane niso prepustili propadu, ampak so jo obnovili, zanjo  skrbeli in jo tudi zavarovali . Uradno so jo zavarovali kot »prirodno znamenitost« leta 1951 . Po  letu 1953 sta za Juliano skrbeli občina Bovec in Goriška turistična zveza . Ni pa imela strokov- nega vodstva .  Turistično  olepševalno  društvo  Bovec  je  v  vrtu  6 .  julija  1958  odkrilo  spominsko  ploščo  Albertu Bois de Chesnu . Leta 2019 je Martina Tekavec napis na plošči obnovila .  Leta 1959 so se lotili novega preurejanja vrta . Vodil ga je prof . Ciril Jeglič, ki se mu je leta  1960 pridružil tedanji muzejski kustos za botaniko Tone Wraber . S 1 . januarjem 1962 je Juliana  dokončno prešla pod upravo PMS . Do leta 1968 je zanjo strokovno skrbel Tone Wraber, do leta  1975 pa v Prirodoslovnem muzeju Slovenije ni bilo kustosa za botaniko . Od leta 1975 do leta  2013 pa je bila strokovni vodja vrta Nada Praprotnik, od leta 2014 naprej pa Špela Pungaršek .  Zaradi nizke nadmorske višine in mikroklimatskih posebnosti, visokogorske rastline v vrtu  slabo uspevajo . Klima v Juliani bolje ustreza kraškim rastlinam, ki v vrtu lepo uspevajo .  V Juliani je bilo v različnih obdobjih različno število vrst . V času A . Bois de Chesna je bilo  njihovo število ocenjeno na 950, Angela Piskernik piše o 1000 vrstah, okrog leta 1960 pa jih je  bilo domnevno okrog 900 . Te številke so verjetno nekoliko pretirane . Zdaj v vrtu raste okrog  600 različnih vrst (Praprotnik 2012a) .  Simbol  vrta  je  Zoisova  zvončica  (Campanula zoysii),  ki  kot  endemična  vrsta  predstavlja  tudi rastlinstvo na sončni strani Alp .V Juliani ne uspeva najbolje, čeprav je Jeglič (1963) celo  zapisal, da se je »samoniklo vrasla v skalo« . Najdemo jo tudi že na skali v Soči v bližini izliva  Mlinarice .  94 SCOPOLIA No 100 – 2021 Slika 32: Pri vhodu v Alpski botanični vrt Juliana 11 . junija 1949 . Tega leta so botaniki Prirodoslovnega muzeja  Slovenije organizirali ekskurzijo v Julijske Alpe, kjer so nabirali rastline in jih prenesli v Juliano . Pridružili  so se jim dijaki Vrtnarske šole v Celju in člani Gozdarskega inštituta (Budnar 1949) . Na sliki: Barbič Franc,  Hönigman Janez, Piskernik Angela, Budnar Ana, Šuštar, Brelih Savo . Arhiv PMS . Figure 32: At the entrance of the Alpine Botanical Garden Juliana on the June 11th 1949 . In this year the  botanists of the Sloveniam Museum of Natural History organized an excursion to the Julian Alps, where  they collected plants and replanted them in Juliana . Some high school students from the Gardening School in  Celje and some employees of the Forestry institut joined them (Budnar 1949) . On the picture: Barbič Franc,  Hönigman Janez, Piskernik Angela, Budnar Ana, Šuštar, Brelih Savo . Archive PMS . 95 Nada Praprotnik, Špela Pungaršek Kustodiat za botaniko / Department of Botany Z vrtom je povezana Kugyjeva Scabiosa trenta, skrivnostni trentarski grintavec, za katerega  se je izkazalo, da je navadna bleda obloglavka (Cephalaria leucantha) . V vrtu cveti običajno  septembra, vedno pogosteje pa že v drugi polovici avgusta . Rastline je že Bois de Chesne vzgojil  iz semen, ki jih je nabral na skalah okrog Devina .  Blagajev volčin  (Daphne blagayana), ki  je botanična znamenitost  in vrsta, o kateri  so na  Slovenskem največ pisali, so prvotno posadili na gredico v osrednjem delu vrta, vendar tam ni  najbolje uspeval . Sam se je »preselil« nekoliko višje in levo na pobočje pod Belvederom . Konec  aprila in v začetku maja zacveti prava smetanasto bela preproga, ki jo opazimo že s ceste . Nekaj  primerkov je tudi že »ušlo« iz vrta .  Alpska možina (Eryngium alpinum) je ena od ogroženih in zavarovanih rastlin, ki v Juliani  zelo lepo uspeva in jo mnogi obiskovalci hodijo občudovat v naš vrt . V letu 2012 pa v vrtu ni  bilo niti enega cvetočega primerka . Tega se dolgoletna vrtnarica Marija Završnik ne spominja .  Bratinski  (zrasloprašnični)  rumeni  svišč  ali  bratinski  košutnik  (Gentiana lutea  subsp .  symphyandra) je v časih, ko je vrt vodil Tone Wraber, po njegovem pripovedovanju skoraj vsako  leto cvetel . Po letu 1975 pa so rasle samo necvetoče rozete . Spet je začela cveteti pred kakšnim  desetletjem in v letu 2011 je zacvetelo rekordnih šest primerkov .  Rebrinčevolistna hladnikija (Hladnikia pastinacifolia) je ena od rastlinskih vrst, ki ne raste  na gredici, na katero so jo posejali . Razselila se je po vsem vrtu in raste ob stezah .  Hladnikova  bunika  (Scopolia carniolica  f .  hladnikiana)  je  endemična  oblika  kranjske  bunike . V Juliani iz Botaničnega vrta v Ljubljani prinesene rastline nikakor »nočejo« uspevati .  Že vrtnar Jože Završnik je na vse načine poskušal, da bi lepše rasle . Spomladi leta 2010 pa smo  našli vsaj deset visokih, močnih, cvetočih primerkov Hladnikove bunike le nekaj metrov stran  od njene gredice, vmes je bila le ograja .  Slika 33: Ana Budnar Tregubov pri delu v Juliani 11 . junija 1949 . Arhiv PMS . Figure 33: Ana Budnar Tregubov at work in Juliana on June 11th 1949 . Archive PMS . 96 SCOPOLIA No 100 – 2021 Tudi endemični kranjski jeglič (Primula carniolica) v vrtu ne raste najbolje . Nekaj primerkov  pa smo našli zunaj vrta ob slapu .  Lepo  pa  uspeva  idrijski  jeglič  (Primula  x  venusta),  križanec med  kranjskim  jegličem  in  avrikljem . Ponavadni tudi dobro plodi . Pred nekaj leti so nekaj semen posejali v Botaničnem  vrtu v Ljubljani, nekaj jih je vzklilo in leta 2008 je ena rastlinica tudi zacvetela . Komenski svišč (Gentiana x laengstii nsubsp . komnensis) je zanimiv križanec med bratin- skim košutnikom  in panonskim sviščem . Cvetni popki niso  rumene barve, ampak  rjavkasto  purpurni . Ko se odprejo, zažarijo v nenavadnih barvah za svišče . Križanca je opisal s Komne  Ernest Mayer . V Juliani raste bratinski košutnik, ki cveti skoraj vsako leto . Panonski svišč pa  v vrtu že zelo dolgo sploh ni cvetel . Ne najdemo jasnega odgovora oziroma enostavne razlage,  kako  se  je  komenski  svišč  leta  2008  lahko pojavil  v  Juliani . Kasneje  je  pognal  samo  listne  rozete, leta 2020 pa ponovno zacvetel .  V  vrtu  je  nastal  križanec Daphne alpina  x Daphne striata .  V  naravi  starševski  vrsti  ne  rasteta skupaj na istih nahajališčih . Rastlina še nima imena .  Izšlo je pet vodnikov po Juliani: Jeglič (1963) in Praprotnik (1976, 1989, 1997a, 2000c,  2000d, 2000e, 2005d, 2011c), priročnik (Pungaršek 2015) s kratkimi opisi rastlin povzetih po  interaktivnem določevalnem ključu (Nimis in sod . 2014) in otroški vodnik (Pungaršek 2016b) .  V zadnjih štiridesetih letih je bilo v vrtu marsikaj obnovljenega in tudi na novo narejenega,  kar je zaposlenim delo v vrtu olajšalo . Zalivanje rastlin s škropilnicami je zamenjal namakalni  sistem . Po skoraj devetdesetih letih je bila zgrajena vhodna hišica in v vrt napeljana elektrika .  Izdelane so bile nove označevalne tablice za rastline ter obvestilne in informacijske table ob  cesti in tudi v vrtu . Na vhodno hišico je nameščena tabla, ki obiskovalcem kaže, katere redke  rastline v določenem mesecu cvetijo v Juliani, na vrtni uti pa si obiskovalci lahko preberejo  zanimivosti  o  uporabnih  rastlinah  v  vrtu .  Zamenjana  je  bila  lesena  ograja, mize,  klopce,  korita  za  vodo  in  leseni  žlebovi  ter  vrtna  shramba .  Številna  obnovitvena  dela  so  vrtnarji  opravili kar sami . Popravili so ograjo in streho na nadstrešku vhodnega objekta ter izdelali  nove klopi .  V  vrtu  je  zaradi  pomanjkanja  osebja  znanstveno-raziskovalno  delo  oteženo,  a  občasno  poteka . Tekom sezone se obiskovalci lahko udeležijo napovedanih brezplačnih javnih vodenj,  vodeni obiski pa po dogovoru potekajo tudi za napovedane skupine . Najbolj razvejana je pro- pagandno popularizacijska dejavnost vrta, saj smo izdali vodnike, zloženke in filme v sloven- skem,  angleškem,  italijanskem, nemškem  in  francoskem  jeziku . Sodelujemo  tudi pri najbolj  množični prireditvi Triglavskega narodnega parka, pri Belarjevih dnevih, ki so se začeli leta  1999 v počastitev 24 . maja – Evropskega dneva parkov . Namenjeni so učenkam in učencem  petih razredov osnovnih šol iz neposredne okolice našega edinega narodnega parka .  Juliana  je od  leta 2004 vključena v  slovensko Mrežo botaničnih vrtov  in arboretumov  in  v mednarodno združenje Alpskih in arktičnih botaničnih vrtov (Alpine and Arctic Botanical  Gardens) . Sodeluje tudi z Mednarodno zvezo alpskih botaničnih vrtov (A .I .G .B .A . = Associazi- one Internazionale Giardini Botanici Alpini) in zlasti z Botaničnim vrtom Univerze v Ljubljani  in z zavodom Triglavski narodni park .  Juliana je zavarovana z različnimi zakoni . Na pobudo Angele Piskernik so jo leta 1951 za- varovali z odločbo (Uradni list LRS, št . 21-115/51 . Dne 19 . VI . 1951, str . 132–133) . Kot naravna  vrednosta je bila razglašena v Pravilniku o določitvi in varstvu naravnih vrednot . (ULRS, št .  111/2004 z dne 14 . 10 . 2004 . Priloga 1, ident . št . 1) . Kot naravni spomenik je Juliana omenjena  tudi v Zakonu o Triglavskem narodnem parku (ZTNP-1; ULRS, št . 52/2010 z dne 30 . 6 . 2010 .  Priloga 1: Ožja zavarovana območja v Triglavskem narodnem parku, št . 21)  V Juliani si prizadevamo, da na čim boljši način predstavimo rastlinsko raznolikost in do  neke mere tudi raznolikost življenjskih okolij . Skrbimo za ohranitev in predstavitev rastlinske- 97 Nada Praprotnik, Špela Pungaršek Kustodiat za botaniko / Department of Botany Slika 34: Botaniki, ki so pomagali pri urejanju Juliane 11 . junija 1949, slikani pri slapu v bližini Juliane . Na  sliki: Barbič Franc, inženir Fajdiga Danilo, Angela Piskernik, Tregubov Vlado, Ana Budnar (kasneje poročena  Tregubov) in Tožbar Anton . V ozadju viden lesen žleb, ki je dovajal vodo do rezervoarja za namakanje v vrtu .  Arhiv PMS .  Figure 34: Botanists, that helped with the rearrangement of Juliana on June 11th 1949 . The photograph was taken  at the waterfall near Juliana . On the picture: Barbič Franc, engineer Fajdiga Danilo, Angela Piskernik, Trgubov  Vlado, Ana Budnar (later married Tregubov) and Tožbar Anton . There is a wooden gutter, that supplies water to  the garden, in the background . Archive PMS . 98 SCOPOLIA No 100 – 2021 ga sveta Slovenije . Kljub nekaterim pomanjkljivostim, ki se jim ni mogoče izogniti, vidimo v  njem najznačilnejše in najlepše predstavnice rastlinstva naših Alp, njihovega predgorja in tudi  kraškega sveta . Med njimi najdemo tudi take, ki rastejo samo pri nas . Od ostalih večjih alpskih  botaničnih vrtov po Evropi se Juliana razlikuje prav po pestri mešanici alpskih in kraških vrst .  Tako kot po vseh drugih vrtovih, parkih in seveda tudi v naravi, nikoli ne vidimo vseh rastlin  hkrati, vedno pa cveti vsaj nekaj vrst .  10.1. Vrtnarji v alpskem botaničnem vrtu Juliana v Trenti Vrtnarji v Juliani so skrbniki žive muzejske rastlinske zbirke . V vrtu okopavajo in plevejo  gredice, s primerki iz narave nadomeščajo rastline, ki propadejo, ali pa jih vzgojijo iz semen .  Rastlinam poberejo semena, jih očistijo in shranijo . So prvi stik z obiskovalci, katerim podajo  informacije o vrtu in o rastlinah, ki tam uspevajo .  Anton Tožbar (1905−1993) je bil vrtnar v Juliani pred drugo svetovno vojno in po njej . Albert  Bois de Chesne ga je leta 1925 poslal na šolanje v Padovo . Uslužbenec PMS je bil od leta 1962 .  Upokojil se je leta 1967, vendar je še v pokoju z delom in nasveti pomagal svoji hčerki in zetu  pri urejanju vrta .  Ančka Kavs (1907−2000) je bila vrtnarica v Juliani pred drugo svetovno vojno in po njej .  Uslužbenka PMS je bila od leta 1962 . Upokojila se je leta 1965, vendar je tudi v pokoju rada pri- skočila na pomoč v vrtu . Marija Završnik (1948-) roj . Tožbar je nadaljevala delo svojega očeta Antona Tožbarja in se  zaposlila v vrtu leta 1965 . Leta 2004 se je upokojile . Ponovno se je zaposlila po smrti Jožeta  Završnika  leta  2006  in  se  dokončno upokojila  ob  koncu  leta  2017 . V vrtu  je  bila  zadolžena  predvsem  za  nabiranje  semen,  ki  se  ob  koncu  sezone  predajo  v  Botanični  vrt  Univerze  v  Ljubljani za skupni Index seminum . Jože Završnik (1946−2005) je bil vrtnar od leta 1970 do smrti leta 2005 . Skupaj s strokovno  vodjo je skrbel za nabiranje rastlin na terenu, njihovo vzgojo in presajanje .  Družinsko  tradicijo  v  Juliani  od  leta  2004  nadaljuje  Klemen  Završnik  kot  samostojni  strokovni sodelavec . V vrtu skrbi za nabiranje rastlin na terenu, njhovo presajanje in vzgojo iz  semen . Natančno vodi sezname dosaditev rastlinskih vrst in rastline fotografira . Sodeluje tudi  pri pripravi didaktičnih in promocijskih vsebin v vrtu ter občasno vodi obiskovalce .  Martina Tekavec je oskrbnica (vrtnarica) v Juliani od leta 2018, od leta 2021 je zaposlena  kot samostojna strokovna sodelavka . V vrtu skrbi predvsem za nabiranje semen in njihovo  sejanje . Kot akad . restavratorka tudi v vrtu opravlja restavratorska in ilustratorska dela ter  vodi skupine .  11. Vizija Kustodiata za botaniko V prihodnjih letih bomo na kustodiatu dokončno uredili herbarij po zgledu drugih evropskih  herbarijev . Poudarek bomo dali predvsem digitalizaciji obstoječega herbarijskega gradiva, ki bo  ob tem tudi strokovno obdelan . Povezali se bomo s strokovnjaki iz različnih področij in obdelali  še neobjavljene zbirke mahov, lišajev in gliv . Nabirali bomo nov material, ki je pomemben z  vidika taksonomije in razširjenosti rastlinskih vrst ter botanični material, ki bo posebej sprepa- riran za razstavno dejavnost . Pri tem bo zelo pomembno tudi dobro sodelovanje s preparator- sko službo . Naša vizija je, da herbarij LJM postane vir dragocenih digitaliziranih informacij o  rastlinskih vrstah v Sloveniji .  99 Nada Praprotnik, Špela Pungaršek Kustodiat za botaniko / Department of Botany Ker so herbarizirane rastline zelo občutljive za razstavljanje, živa zbirka rastlin predsta- vljena v alpskem botaničnem vrtu Juliana lepo dopolnjuje poslanstvo kustodiata za botaniko .  V  vrtu  uspevajo  številne  rastlinske  vrste,  ki  so  na  ozemlju  Slovenije  redke,  ogrožene,  endemične ali na drug način posebne, zato je Juliana zelo pomembna pri ohranjanju teh vrst .  Za njihovo uspevanje je ob zadnjih podnebnih spremembah potrebno veliko nege, izkušenj  in vztrajnosti . Skupaj s predanimi vrnarji bomo zbirko dopolnili z vrstami, ki so v Juliani  že  uspevale  v  preteklosti,  oz .  so  posebnost  slovenske  alpske  flore .  Preko  projektov  bomo  pridobili nove izkušnje, ki nam bodo v pomoč pri vzgoji rastlin, nabiranju semen in promociji  vrta . Tako kot do sedaj se bomo povezovali tako s slovenskimi kot tujimi botaničnimi vrtovi .  Še naprej bo v Juliani zelo pomembna pedagoška dejavnost, katere pomemben člen so vsi  zaposleni v vrtu . Z objavo digitalnega seznama vrst, ki bodo prikazane tako s sliko kot raz- širjenostjo in zanimivostmi bomo stopili v korak s časom . Naša vizija je, da vrt postane kraj,  kjer rastlinski svet in posebnosti slovenske flore lahko spoznavajo tako najmlajši kot tudi stro- kovnjaki botaniki .  Zaključek Botanični  kustodiat  Prirodoslovnega  muzeja  Slovenije  skrbi  predvsem  za  zgodovinsko  pomembne  botanične  in mikološke  zbirke, med  katerimi  je  tudi  najsterejši  herbarij  na  Slo- venskem . Nekatere  dragocene  botanične  zbirke  so  bile  po  umiku  v  depoje  izgubljene  in  ni  jasno, kje so končale . Tradicionalno ima kustodiat samo enega kustosa, ki poleg urejanja zbirk  strokovno vodi Alpski botanični vrt Juliano in sodeluje pri razstavni dejavnosti muzeja . V pri- hodnosti bo pozornost kustodiata usmerjena na digitalizacijo in urejanje obstoječega herbarij- skega materiala, nabirali pa bomo tudi nov rastlinski material . Skrbeli bomo za popularizacijo  botanike s pomočjo razstav v muzeju in z vodenji v Alpskem botaničnem vrtu Juliana .  Povzetek V  prispevku  povzemava  poslanstvo  delovanja  botaničnega  kustodiata  in  predstavlja- va  kustose  za  botaniko  (Angela  Piskernik,  Ana  Budnar  Tregubov,  Maks  Wraber,  Andrej  Martinčič, Tone Wraber, Nada Praprotnik  in Špela Pungaršek)  in kustose, ki so se ukvarjali  z botaniko (Henrik Freyer in Karel Dežman) . Osredotočava se na značilnosti herbarija Priro- doslovnega muzeja Slovenije, kjer so shranjene tudi mikološke zbirke, in predstavljava najpo- membnejše zbirke: herbarije J . K . Flysser, J . K . Erberg, B . Hacquet, K . Zois, F . W . Sieber, F .  Hladnik, zbirko vzorcev lesa, herbarije H . Freyer, Ž . Graf, M . Tommasini, Flora Germanica exsiccata, V . Plemel, K . Dežman, J . Dolliner, N . Rastern, Flora exsiccata Austro-Hungarica, Flora exsiccata Carniolica, H . Högler, E . Pajnič, lokalni in ekskurzijski herbarij (A . Piskernik,  A . Budnar), herbarij zavarovanih rastlin, herbarije M . Wraber, N . Praprotnik, botanično zbirko  Prve gimnazije Maribor, herbarije J . Šafer, S . Robič, A . Piskernik (Algae), P . Titius (Algae) in  W . Voss (Fungi) ter modele gob H . Arnoldi . Oriševa tudi dotok zbirk, predvsem po letu 1944  in opisujeva, koliko gradiva je je do zdaj digitaliziranega . Muzej ima znanstveno raziskovalno  enoto, pri kateri so sodelovali tudi muzejski botaniki . Predstavljava zbirke, ki so bile razsta- vljene v muzeju po letu 1944 in botanične ter mikološke razstave, ki so jih pripravili kustosi za  botaniko . Živa zbirka rastlin je razstavljena v Alpskem botaničnem vrtu Juliana, ki dopolnjuje  poslanstvo muzeja . Na kratko podajava zgodovino in zančilnosti vrta ter predstavljava njegove  vrtnarje . Na koncu podajava tudi vizijo kustodiata za botaniko .  100 SCOPOLIA No 100 – 2021 Literatura / References: Aljančič, M ., 1973: Prirodoslovni muzej Slovenije . Predstavljamo naše naravoslovne ustanove .  Proteus, 35: 449–455 .  Babij,  V .,  2018a:  Botanična  zbirka  Prve  gimnazije  Maribor .  (https://www .pms-lj .si/si/ raziskovanje-in-zbirke/zbirke/zgodovinske-herbarijske-zbirke/botanicna-zbirka-prve- gimnazije-maribor, 4 . 6 . 2020) Babij,  V .,  2018b:  (Ne)spregledano  iz  Prirodoslovnega  muzeja  Slovenije:  Zadni  herbarijski  podatki o trobeliki na Ljubljanskem barju so stari več kot 160 let . Trdoživ, 7 (2): 41 . Babbnig, J . A ., 1848: Franz Hladnik . Eine biographische Skizze . Schriften des historischen Vereines für Innerösterreich . Erstes Heft . C . Tanzer, Graz, strani 208–217 . Battelli, C . & Š . Pungaršek, 2016: Zbirke alg patra Pija Titiusa Vendela (1801–1884) in druge  herbarijske zbirke alg v Prirodoslovnem muzeju Slovenije . Scopolia, 87: 1–63 . Bavcon, J . & N . Praprotnik, 2012: Franc Hladnik - ustanovitelj Botaničnega vrta v Ljubljani .  Franc Hladnik - founder of the Ljubljana Botanic Garden .  Botanični  vrt,  Oddelek  za  biologijo, Biotehniška fakulteta, Ljubljana .  Briggs, H .,  2018: Nation’s botanical  treasure  troves  ‘under huge  threat’ . BBC News, 1 Dec  2018 . (https://www .bbc .com/news/science-environment-46374291, 4 . 6 . 2020) .  Budnar Lipoglavšek, A ., 1944: Rastlinski ostanki in mikrostratigrafija mamutovega najdišča v Nevljah . Inavguralna doktorska disertacija, Univerza v Ljubljani, Ljubljana . 47 strani .  Budnar, A ., 1951: Botanična raziskovanja Pokljuških barij . Proteus 13 (9–10): 297–304 . Budnar, A ., 1953: Prispevek k paleobotaničnim raziskovanjem v Sloveniji in Srbiji . Biološki vestnik, 2(1): 78–81 . Dolinar B . & B . Vreš, 2012: Pregled flore Mišje doline in zgornjega porečja Rašice (Dolenjska,  Slovenija) . Hladnikia, 30: 3–37 . Dolšak, F ., 1933: Botanika . Vodnik po zbirkah Narodnega muzeja v Ljubljani . Prirodopisni del, strani 214–219 .  Dolšak, F .,  1936:  Prof .  Alfonza  Paulina  Flora  exsiccata  Carniolica .  Centuria  XV .  –XVIII .  Prirodoslovne razprave (Ljubljana), 3 (3): 85−131 . Hacquet, B ., 1782: Plantae alpinae Carniolicae . Dunaj . Jeglič, C ., 1963: Alpski vrt Juliana v Trenti . Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana .  Jogan, N ., M . Bačič, 2020: Balkan herbaria: do we have to worry about them? Plant Systematics and Evolution 306 (2): 12 str .  Kos, F .,  1927:  Poročilo  o  prirodopisnem  oddelku  Narodnega  muzeja  v  Ljubljani .  Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo B. Prirodopisni del, 7–8 (1–4): 78–86 .  Križnar, M ., 2021: Zgodovina in razvoj muzejskega naravoslovja do osamosvojitve Prirodoslovnega muzeja leta 1944 . Scopolia, 100: 15–126 . Lazar, J ., 1941: Dr . Fran Dolšak . Proteus, 8: 16–17 .  Lozar Štamcar, M ., 2010: Društvo oblikovalcev Slovenije – prvo desetletje (1951–1961) . Acta historiae artis Slovenica, 15: 159–200 . Nimis, P . L ., N . Praprotnik, I . Kodele Krašna,  2014:  Spoznajmo  100  rastlin  alpskega  botaničnega vrta Juliana (Slovenija) . Interaktivni določevalni ključ . (http://dbiodbs .units .it/ carso/chiavi_pub21?sc=548, 4 . 6 . 2020) Paulin, A ., 1913: Flora exsiccata Austro-Hungarica . Opus ab A . Kerner creatum cura Musei  botanici Universitatis Vindobonensis editum . Vindobonae 1881–1913 . Carniola, 4: 165–171 .  101 Nada Praprotnik, Špela Pungaršek Kustodiat za botaniko / Department of Botany Piskernik, A ., 1941: Ključ za določanje cvetnic in praprotnic . 1 .  izdaja . Banovinska zaloga  šolskih knjig in učil . 371 strani .  Piskernik, A ., 1949a: Petkovšek Viktor . Slovenski biografski leksikon, 2 (7): 325 Piskernik, A ., 1949b: Plemel Franc Seraf . Slovenski biografski leksikon, 2 (7): 377 . Piskernik, A ., 1951a: Botanični muzeji . Proteus, 14: 275–279 .  Piskernik, A .,  1951b: Ključ za določanje cvetnic in praprotnic .  2 .  predelana  in  pomnožena  izdaja . Državna založba Slovenije, Ljubljana, 414 strani . Piskernik , A ., 1952a: Dr . Edvard Pajnič . Proteus, 15: 337–338 Piskernik , A ., 1952b: Briolog Janez Šafer . Proteus, 14: 197–200 . Piskernik, A ., 1959: Triglavski narodni park . Varstvo spomenikov, 6: 5–11 .  Piskernik, A ., 1965: Iz zgodovine slovenskega varstva narave . Varstvo narave, 2–3: 59–74 . Polenec, A ., 1959: Narava v muzeju. Vodnik po razstavah Prirodoslovnega muzeja v Ljubljani. Mladinska knjiga, Ljubljana .  Praprotnik, N ., 1976: Juliana v Trenti . Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, 65: 1–38 .  Praprotnik, N ., 1982: Saxifraga moschata Wulfen v Sloveniji . Scopolia, 4: 1–13 . Praprotnik, N ., 1985: Skrivnostni trentarski grintavec . Planinski vestnik, 85: 24–26 .  Praprotnik, N ., 1988: Botanik Karel Zois . Proteus, 51: 83–88 . Praprotnik, N ., 1989: Juliana . Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, 146: 1–96 .  Praprotnik, N ., 1992: Botanik Valentin Plemel in njegov herbarij . Scopolia, 27: 1–42 .  Praprotnik, N ., 1995: Flora Germanica exsiccata, kranjski botaniki in nahajališča v Sloveniji .  Scopolia, 33: 1–68 . Praprotnik, N ., 1996: Prvi slovensko napisani herbarijski listki . Iz starih herbarijskih zbirk .  Gea, 6 (11): 63 .  Praprotnik, N ., 1997a: Alpski botanični vrt Juliana v Trenti . Prirodoslovni muzej Slovenije,  Ljubljana .  Praprotnik, N ., 1997b: Tristo let najstarejšega znanega herbarija na Slovenskem . Proteus, 59:  200–203 .  Praprotnik, N .,  2004: Blagajev volčin - naša botanična znamenitost .  Prirodoslovni muzej  Slovenije, Ljubljana . Praprotnik, N ., 2007: Alpski botanični vrtovi in naša Juliana . Proteus, 69(5): 222–229 . Praprotnik, N .,  2010: Baron Nikomed Rastern  (1806–1875)  in  njegov herbarij . Argo, 53/1: 120–128 . Praprotnik, N ., 2011: Alpski botanični vrt Juliana . Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana . Praprotnik, N ., 2012a: Alpski botanični vrt Juliana in seznami rastlin . Scopolia, 75: 1–111 .  Praprotnik, N ., 2012 b: Jurij Dolliner (1894–1872) kot botanik . Argo, 55/2: 90–99 . Praprotnik, N .,  2015: Botaniki,  njihovo  delo  in  herbarijske  zbirke  praprotnic  in  semenk  v  Prirodoslovnem muzeju Slovenije . Scopolia, 83/84: 1–414 .  Praprotnik, N ., 2018: Bois de Chesne, Albert . V: Šterbenc Svetina, B . (ur .) . Novi Slovenski biografski leksikon, zvezek 3 . Založba ZRC SAZU, Ljubljana, strani 81-82 . Praprotnik, N .  &  J .Bavcon, 2016: Andrej Fleischmann (1804-1867), vrtnar in vodja v Botaničnem vrtu v Ljubljani. Botanični vrt Univerze, Ljubljana .  Predin, Š ., 1997: Žiga Graf . Slovenski florist, kemik in lekarnar . Mariborske lekarne, Maribor .  Pungaršek, Š ., 2015: 99 rastlinskih vrst Alpskega botaničnega vrta Juliana v Trenti .  Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana .  102 SCOPOLIA No 100 – 2021 Pungaršek, Š ., 2016a: Herbarium A . Piskernik (Algae) (https://www .pms-lj .si/si/raziskovanje- in-zbirke/zbirke/zgodovinske-herbarijske-zbirke/herbarium-a-piskernik-algae, 4 . 6 . 2020) Pungaršek, Š ., 2016b: Škrat Cojzek raziskuje Juliano . Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana . Pungaršek,  Š .,  2017a:  (Ne)spregledano  iz  Prirodoslovnega  muzeja  Slovenije:  Sieberjev  herbarij . Trdoživ, 6 (1): 29 . Pungaršek, Š .,  2017b:  Herbarium  F .  W .  Sieber  (https://www .pms-lj .si/si/raziskovanje-in- zbirke/zbirke/zgodovinske-herbarijske-zbirke/franz-wilhelm-sieber, 4 . 6 . 2020) . Pungaršek,  Š .,  2019a:  (Ne)spregledano  iz  Prirodoslovnega  muzeja  Slovenije:  Hacquetov  triglavski dimek . Trdoživ, 8 (2): 27 . Pungaršek, Š ., 2019b: Žiga Zois, ljubitelj rastlin? Scopolia, 97: 167–195 . Pungaršek Š . & A . Piltaver, 2016: Modeli gob Heinricha Arnoldija v Prirodoslovnem muzeju  Slovenije . Hladnikia, 37: 3–57 . Pungaršek, Š . & A .Piltaver,  2018:  Modeli  gob  H .  Arnoldija  v  Prirodoslovnem  muzeju  Slovenije in njihova dokumentacija . H . Arnoldi's fungi models in the Slovenian Museum of  Natural History and their documentation . Scopolia, 92: 1–202 . Rechfeld, P . J ., 1849: Franz de Paula Hladnik . Sein Leben und Wirken, nach vorhandenen  Papieren dargestellt . Mittheilungen des historischen Vereins für Krain, 4 (3): 69–86 .  Savnik, R ., 1985: Petrič Meta . V: Jevnikar, M . (ur .): Primorski slovenski biografski leksikon. 2 . knjiga . 11 . snopič . Goriška Mohorjeva družba, Gorica, stran 654 .  Scopoli, J . A ., 1772: Flora Carniolica 1-2. Dunaj . Ed . 2 Stergar, J ., 2004: Dr . Ángela Piskernik (1886-1967), koroška naravoslovka, naravovarstvenica  in narodna delavka . V: Žižek, A . (ur .): Ženske skozi zgodovino . Zveza zgodovinskih društev  Slovenije, Celje . Str . 227-257 .  Šuštar, F ., 1994: Ob 80-letnici prof . dr . Mete Petrič . Hladnikia, 2: 47–48 . The Natural History Museum BM, 2013: Scopoli, Johannes Antonius (Giovanni Antonio)  (1723-1788) .  JSTOR Global Plants, Plant Collectors .  (https://plants .jstor .org/stable/10 .5555/ al .ap .person .bm000336820, 12 . 10 . 2021) Thiers, B ., 2020:  Index Herbariorum. A global directory of public herbaria and associated staff.  New  York  Botanical  Garden's  Virtual  Herbarium .  (http://sweetgum .nybg .org/ih/, 12 . 10 . 2021) Vodič po zbirkah Prirodoslovnega muzeja Slovenije: 1949 Voss, W ., 1884: Versuch einer Geschichte der Botanik in Krain (1754 bis 1883) . V: Jahresbericht der Staats-Ober-Realschule in Laibach für das Schuljahr 1884 . Ljubljana . Str . 1–59 .  Voss, W ., 1885: Versuch einer Geschichte der Botanik in Krain (1754 bis 1883) . Zweite Halfte .  Jahresbericht der Staats-Ober-Realschule in Laibach für das Schuljahr 1885.  Ljubljana .  Str . 1–41 .  Voss, W .,  1889–1892:  Mycologia Carniolica. Ein Beitrag zur Pilzkunde des Alpeslandes .  R . Friedländer & Sohn, Berlin, 302 strani .  Wraber, M ., 1951: Albert Bois de Chesne osemdesetletnik . Gozdarski vestnik, 9: 248–249 . Wraber, M ., 1954: Prirodoslovni muzej v Ljubljani . Gozdarski vestnik, 7: 234–239 . Wraber, T ., & Mikuletič, V ., 1965: Daphne blagayana Freyer na severozahodni meji svojega  areala . Biološki vestnik, 13: 61–67 . Wraber, T ., 1966a: Paulinova »Flora exsiccata carniolica« XIX . XX . centurija . Paulin's »Flora  exsiccata carniolica« XIX . und XX . Centurie . Razprave 4. razreda SAZU, 9 (3): 125–164 .  Wraber, T ., 1966b: Henrik Freyer v Julijskih Alpah . Proteus, 28: 18–23 . 103 Nada Praprotnik, Špela Pungaršek Kustodiat za botaniko / Department of Botany Wraber, T ., 1966c: Spet o Blagayevem volčinu . Proteus, 28: 23–28 . Wraber, T ., 1989: Nekaj zanimivosti o herbarijskih listkih . Proteus, 51: 279–280 .  Wraber, T .,  1995: Večni  led  pod  prepadnim  skalovjem: Botanik  F . W .  Sieber  leta  1812  na  Triglavu . Planinski vestnik, 95 (9): 387–391 .  Wraber,  T .,  2002:  Henrik  Freyer  kot  botanik .  V:  Predin,  Š .  (ur .):  Slovenski farmacevti v naravoslovju. Zbornik referatov s simpozija ob 200 letnici rojstva Henrika Freyerja (1802– 1866) v Mariboru, 14 . 6 . 2002 . Mariborske lekarne, Maribor, strani 105–140 . Wraber T ., 2008a: Pisna zapuščina botanika Alfonza Paulina v Biblioteki SAZU . V: Koman,  D .  (ur .)  Sedemdeset let Biblioteke Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Ljubljana, strani 199–236 .  Wraber, T ., 2008b: Življenje in delovanje Wilhelma Vossa . Redakcijsko poročilo in komentar .  V: Voss, W .: Zgodovina botanike na Kranjskem. (Znanstvenokritična izdaja). Versuch einer Geschichte der Botanik in Krain (1754 bis 1883). Poskus zgodovine botanike na Kranjskem (1754 do 1883). Celjska Mohorjeva družba, Celje, strani 229–238 .  Neobjavljeni viri: Arhiv NMS, leto 1898, št . 74 Arhiv NMS, leto 1901, št . 103 Arhiv NMS, leto 1904, št . 54 Arhiv NMS, 1916-1926 . Arhiv PMS - Arhiv Prirodoslovnega muzeja Slovenije .  Budnar, A ., 1949: Alpski botanični vrt Juliana v Trenti. Rokopis . Arhiv PMS .  SI AS 1982 . Piskernik Angela, 1886-1967 . Arhiv Republike Slovenije .  SI  AS  1982 .  Piskernik  Angela,  1886-1967 .  Curriculum  vitae,  delo  in  uspehi  dr .  Piskernik  Angele . 1966 . Arhiv Republike Slovenije .  SI  AS  1982 .  Piskernik  Angela .  Pregled  znanstvenega,  strokovnega,  literarnega,  poljudno- znanstvenega in narodnostnega delovanja .