Posamezna 6tev. Din
Št.6.
..„ „., .,„ .,.,„„	Naročnina za Cu?emstvo: četrtletno 9 din. polletno 18 dm,
bpravniSlvo »ui.movine v MUOljaiu tinatljeva Ulica 0 _ .__».«„«..f,	celoletno 36 din; za inozemstvo razen Amerike: tetrtletn«
Uredništvo »Domovine« — Knafljeva Ulica 9tev 5/11.	1711313 VS3K CclllcK	12 din. polletno 24 uin. celoletno 48 din Amerika letno l dnUt.
rplpfnn <112? ir X12«	rnmmmmmjmm	—	RaCMn postne hranilnice onitruinice • LJubljani «t If-TM.
Nova vlada s predsednikom Dragišo Cvetkovičem
Tuje časopisje pravi, da bo nova vlada skušala rešiti hrvatsko vprašanje — Kaj piše glasilo dr. Mačka
Pretekli teden so podali ministrskemu predsedniku dr. Milanu Stojadinoviču ostavko prometni minister dr. Mehmed Spaho, minister za socialno politiko, in narodno zdravje Dragiša Cvetkovič, minister za gradbe dr. Miha Krek in ministra brez portfelia dr. Džafer Kulenovič in Fran Snoj. Na podlagi te ostavke je dr. Milan Stojadinovič podal nato ostavko celotne vlade.
Nalog za sestavo nove vlade je prejel od Nj. Vis kneza namestnika Pavla minister za socialno politiko in narodno zdravje Dragiša Cvetkovič. Nova vlada je sestavljena takole: predsednik ministrskega sveta in minister za notranje zadeve Dragiša Cvetkovič, minister na razpoloženju; prometni minister dr. Mehmed Spaho, minister n arazpoloženju; prosvetni minister Stevan Čirič, bivši predsednik narodne skupščine; gradbeni minister dr. Miha Krek, minister
na razpoloženju; minister brez portfelja dr. Džafer Kulenovič,
mmister na razpoloženju; minister za vojsko in mornarico armijski general Milutin Nedič, minister na razpoloženju;
minister brez portfelja Ante Maštrovič, minister na razpoloženju; minister brez portfelja Franc Snoj, minister
na razpoloženju; minister za zunanje zadeve dr. Aleksander
fincsr Markovič, poslanik v Berlinu; pravosodni minister dr. Viktor Ružič, ban v pokoju;
minister za trgovino in industrijo Jevrem To-mič. narodni poslanec in bivši podpredsednik narodne skupščine; minister za pošto in brzojav Jovan Altipar-
m«V«v)č. narodni poslanec; minister za gozdove in rudnike Ljubomir
Pnntič. narodni poslanec; minister za kmetiistvo inž. Nikola Bešlič, na
ro^ni poslanec; ministpr za finance dr. Voiislav Diuričič,
upravnik Državne hinotekarne banke: minister 7a socialno r>olitiko in narodno zdrav ip lvnioi» Raiakovič. narodni poslanec in b'vši predsednik finančnega odbora; minister za telesnp vzgojo Djura Čejovič, narodni poslanec; minister brez nortfelja dr. Branko Miljuš. namdni noslanec;
Pariški »Temps« objavlja poročilo svojega posebnega dopisnika iz Beograda, ki pravi med drugim, da bo v notranji politiki Cvet-kovičeva vlada delala za to. da se najde potreben stik z dr. Mačkom Zato ie Cvetkovič tudi prevzel notranie ministrstvo. Dejstvo, da je v vladi tudi bivši hrvatski ban dr Ružič ki uživa v hrvatski iavnosti precejšno priliublienost. je prav tako važen znak namena vlade, da se doseže pomirjenje. V zuna-nii nolitiki ne bo nobenih bistvenih izpre-memb.
Ves rumunski tisk piše z veliko pozornostjo o rešitvi vladne krize v Jugoslaviji. Listi prinašajo podrobnosti o razvoju krize ter ob-
javljajo listo nove vlade Dragiše Cvetkoviča. »Indenpendance Roumaine« pravi med drugim: »Izprememba jugoslovenske vlade ni takega značaja, da bi se v katerikoli reči iz-premenila zunanja politika velike prijateljske in zavezniške države. Kriza je imela glavni namen, na zadovoljiv način urediti hrvatsko vprašanje. Nihče ne dvomi v uspeh jugoslovenskega ministrskega predsednika Cvetkoviča pri tako pomembnem delu. Končna rešitev hrvatskega vprašanja bo znatno pripomogla k utrditvi Jugoslavije, katere politična vloga v tem delu Evrope je velika in pomembna. Tudi list »Semnaul« naglaša, da je glavna naloga nove vlade ureditev razmerja med Srbi in Hrvati. Z udejstvitvijo edin-stva med Srbi in Hrvati bo stališče jugoslovenske zunanje politike postalo še močnejše, tako da bosta Jugoslavija in Rumunija glavna činitelja za okrepitev miru in duha neodvisnosti v Podunavju.
»Hrvatski dnevnik«, glasilo dr. Mačka, piše med drugim: »Ostavka Stojadinovičeve vlade je bila sprejeta v Zagrebu z zadovoljstvom. kakor so bile sprejete tudi ostavke drugih vlad. ki niso znale najti potov in načinov, da ugode najnujnejšim potrebam hrvatskega naroda. Utemeljevanje dr. Mehme-da Spaha in njegovih tovarišev, da je treba končno urediti hrvatsko vprašanje, brez dvoma potrjuje dejstvo, da tega vprašanja ni mogoče zanikati. Na kakšen način namerava nova vlada pripraviti pot za rešitev hrvatskega vprašanja, ni znano, ker v tej smeri še ni dala izjave. Prav tako je res, da je Stoiadi-novičeva vlada predstavljala oviro za rešitev hrvatskega vprašanja. Vsekakor je treba počakati. dokler nova vlada ne bo nekoliko več povedala o svoiem stališču. Dragiša Cvetkovič je pripravljanje poti za čimoreišnio rešitev vprašanja sporazuma s Hrvati označil kot politični del programa svoie vlade. To je načelna izjava. Hrvatsko stališče je bilo že večkrat jasno izraženo v iziavah predsednika dr Vladka Mačka. Dr. Stoiadinovič je vztrajal na tem. da se mu prizna legitimacija predstavnika večine Srbov in da se na pod-
lagi tega začno pogajanja z njim. V tem smislu so že nekoliko tednov pisali njegovi listi. Nočemo se zdaj spuščati v vprašanje legitimacije, vendar pa ne smemo pozabiti tega, da je za sporazum potrebno tudi medsebojno razumevanje, ki ga pri dr. Stojadinoviču ni bilo. Hrvatsko vprašanje se bo enkrat moralo rešiti. Ne bomo na to čakali sto let, kakor so porogljivo pisali nekateri listi. Rešiti pa se da samo na ta način, da hrvatski narod dobi, kar mu je potrebno za narodni razvoj, obstoj in svobodo. Dr. Milan Stojadinovič je zahteval od nas, da se mu vdamo. To, kar so predlagali njegovi listi, ni bila ponudba sporazuma, temveč poziv k predaji. Na taki podlagi niso bili mogoči razgovori, kaj šele pogajanja. Dr. Stojadinovič je celo prišel v oster spor s Hrvati, tako da je postala njegova oseba ovira tudi za najnavadnejšo izmenjavo misli, čeprav sicer osebna vprašanja niso prvenstvene važnosti. Ne da bi se spuščali trenutno v presojo vsega, kar se je dogajalo do 11. decembra lani, in ne glede na ostalo, kar se je potem zgodilo, je treba počakati, da vidimo novo vlado pri delu. Ko bodo vidna dejanja, se bo o njej lahko dosti več reklo.
Kakor poročajo iz Beograda je Dragiša Cvetkovič v razgovoru z novinarji rekel, da je tudi sam novinar in da želi biti v dobrih odnošajih z njimL Če pomeni ta izjava, da bo imel tisk več svobode, potem bo to vsekakor napredek v smeri državljanskih svoboščin. čeprav s strpnejšim postopanjem nasproti tisku seveda še ne bo rešeno hrvatsko vprašanje. Tudi dr. Stojadinovič je svoječasno govoril o svobodoumnejšem postopanju nasproti tisku, ali ni ostal dosleden. On je sicer pustil, da so se kritizirali njegovi predniki, a to so v dobi odkrite diktature redno dopuščali vsi novi predsedniki vlade. Gre samo za to, da bo tisk lahko svobodno izražal svoje misli ne glede na to, za koga gre, in da bo naposled mogoča vsaj najpotrebnejša obramba. Prišli smo namreč tako daleč, da so hrvatski listi brez pripomb prinašali napade na dr. Mačka in na njegovo politiko, prepuščajoč svojim čitateljem, da si sami te napade tolmačijo. To ni bila nikaka svoboda tiska.
Predsednik dr. Vlado Maček še ni dal nobene izjave o Cvetkovičevi vladi. Zaradi tega zdaj ne objavljamo mnenja Hrvatske se-ljačke stranke o novi vladi in se zadovoljujemo samo z nekoliko splošnimi ugotovitvami, ki vsebujejo nekaj mišljenja hrvatske jav nosti. Vsekakor je čas, da srbski politični či-nitelji spoznajo, da se hrvatsko vprašanje ne more več odlašati.«
Važni ukrepi za povzdigo sadjarstva
Sadjarstvo postaja važna panoga našega kmetijskega gospodarstva, in to po veliki zaslugi našega učiteljstva, ki že dolga desetletja deluje na tem področju. Vsaka šola je še nedavno imela šolski vrt. na katerem je dobil učenec nazorni pouk o cepljenju, sajenju. gnojenju in oskrbovanju sadnega drevja, Žal so v zadnjih desetletjih izginili številni šolski vrtovi. Vse prizadevanje poklicanih činiteljev mora stremiti za tem, da se vrnejo našim šolam šolski vrtovi in na novo ustanovijo, kjer jih doslej ni bilo.
Učiteljstvo je zbudilo smisel za sadjarstvo v našem narodu in položilo tako osnovo za razvoj drevesnic, ki skrbijo za prikladen sadni naraščaj po nizki ceni.
Grajati pa je treba veliko zlo. da marsikateri sadjar terja od drevesa le dobiček, medtem ko mu je nega drevja deveta briga. Iz zanemarjenih sadovnjakov se širijo bolezni in škodljivci na vse strani in kaj malo zaleže, če zatira posamezen napreden sadjar v svojem sadovnjaku bolezni in škodljivca Vse rotenje sadjarjev, naj se oprimejo sploš«
nega zatiranja sadnih škodljivcev, je le prav malo zaleglo. Temu nedostatku hoče zdaj odipomoči banska naredba o zatiranju škodljivcev in bolezni sadnega drevja, ki je stopila pred kratkim v veljavo. Ta naredba določa, da mora vsak imetnik zasebnega ai!i javnega zemljišča, na katerem je naSad sadnega drevja, izvrševati predpisane zatiralne ukrepe. Odstraniti mora iz svojega nasada vsa. suha in naool suha drevesa, pacjalje močno rakava, od zalubnikov, zaV-rtačev, kapar-jey ali krvavih uši v takem obsegu napadena drevesa, da ni mogoč kakšen , drug način uspešnega zatirani a teh bolezni in škodl jivcev. Prav tako se morajo odstraniti iz nasada vse suhe, odmirajoče in od vražjega grmiča napadene veje in štrclji. Vse odstranjeno vejevje se mora sežgati. Vse sadno drevje se mora očistiti maha, lišaja, stare skorje, drevesnih gob in suhih gnilih plodov ter je treba vse Odpadke takoj sežgati. Za zbiranje teh odpadkov razprostremo okoli debia iplahte, da prestrežemo nanj? golazen. S sadnega drevja se mora odstraniti vsa omela, porezati in takoj sežgati se morajo goseničja gnezda.
Malo neumljiva je zahteva naredbe, da se morajo iz nasadov odstraniti starikava sadna drevesa s prekomerno visokimi vrhovi, pri katerih se določbe te naredbe ne morejo več izvršiti ali pa spravlja njih izvršba delavca v življenjsko nevarnost. Če se bo ta točka strogo izvajala, bomo kmalu ob najbolj rodovitna sadna drevesa, zlasti hruške^ Nedvomno se zna kmečki človek že toliko varovati, da ne pade zlahka z drevesa. Ta točka gotovo ni dobra, ker bi zlasti onemo gočala sajenje visokodebelnih hrušk. Pač pa naj bi se vnesla v naredbo točka o odstranjevanju v rasti zaostalega sadnega drevja, saj od tega drevja ni koristi, po vrhu pa še kazijo zunanjost sadovnjakov.
Vsi ti obrambni ukrepi se morajo izvršiti najkasneje do 15. aprila vsakega leta izvedbo te naredbe morajo nadzirati občinsksi oblastva po odhornikih določenih v ta ha-' men, ki pregledajo v drugi polovici aprila vse tiste, ki niso upoštevali predpisov Obla-vse tiste, ki niso upoštevali predpisov. Občinsko oblastvo more kaznovati zanikrne sadjer-je zglobo od 10 do 300 din v korist občinskega kmetijskega sklada. Razen tega more občina izvršiti zatiralne ukrepe na stroške lastnika potem, ko ga je brezuspešno opomnila na njegovo dolžnost Seveda občina po 15
aprilu ne bo smela več opravljati takšnih del zaradi nastoipivše pomladi in je torej ta-ka grožnja za eno leto brezpredmetna.
S to odredbo je storilo oblastvo prvi korak za izboljšanje našega sadjarstva, kar je
pohvalimo, dasi so sicer ti predpisi še pomanjkljivi. Praktično izvajanje te naredbe bo nazorno pokazalo vse nedostatke. ki se pač drugo leto potem lahko odpravijo.
Kmetje terjajo zaščito
Litija, februarja.
Že ob koncu lanskega leta so se sestali k posvetu sadjarji litijskega okraja in sestavili na bansko upravo spomenico, ki se glasi takole:
»Zaradi velike škode, ki jo napravlja zajec sadjarjem tukajšnjega okraja iz leta v leto. prosimo sadjarji podružnic Sadjarskega in vrtnarskega društva iz Litije, Zagorja, Do-bovca, Polšnika, Šmartna, Police, Št. Vida in Kresnic in zastopniki podružnic Kmetijske družbe iz Stane, Zagorja, Izlak, Sv. Gore, Šmartna, Št. Vida Primskovega in Vač, zbrani na sadjarskem posvetu v Litiji pod okriljem sreskega kmetijskega odbora, da se lovski zakon spremeni tako, da bodo upoštevane koristi kmetijskega gospodarstva zlasti glede zaščite pred zajcem in škodljivim pticam. V prepričanju, da izpovedujemo večletne želje vseh tukajšnjih sadjarjev, prosimo bansko upravo, da se za reč resno zavzame.«
Vloga, ki je bi!a odposlana odločilnim či-niteljem, je razjezila naše lovce, zato nočejo biti več člani Sadjarskega in vrtnarskega društva. Sicer pa se med sadjarji in lovci vse
divjim zajcem
naše banovine razvija zadnji čas borba, ker So začeli sadjarji sveto vojno proti dolgouh-cu.
Vsako leto napravi zajec po vsej banovini veliko škodo, ker v zimskih mesecih ogloda premnoga mlada drevesca. Pred zajcem varujejo drevesca s tem. da jih mažejo z apne-nim beležem. zavijajo v slamo ali delajo okrog sadovnjakov visoke plotove. Vendar pravijo sadjarji, da je taka obramba težavna zamudna in draga Mnoge zime zapade tako visok sneg. da skrije celo ograje, in tedaj priskaklja zaiec kar preko zakrite ograje v sadovnjak in pustoši po njem
Nekaterim občinam vržejo lovske zakupnine izdatne dohodke. Zato so sadjarji sprožili misel, naj bi šel dohodek iz lovskih zakupnin v poseben sklad morda Pri sreskem kmetijskem odboru Iz tega sklada bi se podpiralo pri nas sadjarstvo Med drugim nai bi se posestnikom nabavljale ograje za obvarovanje pred škodljivim glodačem V korist našega kmeta ki mu je sadjarstvo važn^ >■>-spodarska panoga bo treba najti rešitev. -)a bo obvarovan pred škodo Seveda bi bilo želeti, da bi se naše! tak izhod, ki bi zadovoljil obe skupini
Cele procesije beže
iz Katalonije v Francijo
Frankovci v Španiji na katalonskem bojišču napredujejo in republikanci se umikajo proti francoski meji. Francosko mejo so prekoračili že nešteti tisoči republikanskih borcev in drugega prebivalstva, zlasti otrok in pa žensk. Španske begunce spravljajo Francozi v posebna taborišča.
Tako je bilo v Angelesu ob morju blizu španske meje zgrajeno zasilno taborišče za tisoče beguncev Postavljenih je bilo 1500 barak; vsaka sprejme lahko 150 ljudi Tako taborišče gradijo tudi v Bacaresu. kamor že prihajajo begunci. Francoska oblastva so ukrenila vse potrebno, da zagotove prehrano np^rečnpžpm
Vaški apostol
PO L. GANGHOFERJU PRIREDIL R. R ,, 1
Oknice je zaprla, okno pa je pustila odprto, potem pa je utrnila luč.
XIV.
Neprijazna velika sobota.
Kako se to le more zgoditi? Zvečer se je še iskrilo nebo v zvezdah, zjutraj pa je bilo vse motno in nad gorami' so viseli oblaki kakor siv omet.
Po dolgi dolini, med Srednjo vasjo in Češ-njico se je kadila megla. Samo tam daleč, kjer je stala na griču farna cerkev, je bilo še nekoliko svetlo.
Blizu ceste je stal stog in kmet, ki je bil njegov lastnik, je prišel iz vasi, da bi z vozičkom odpeljal nekaj sena domov Ze od daleč je opazil, da nekaj v stogu ni tako, kakor bi moralo biti »Vraga, ali mi je kdo seno kradel?« Pospešil je poslednje korake. Ko je pogledal bliže, je opazil v senu nekaj velikega in negibnega. »Hej, kaj pa je to? Kdo pa se valja po mojem senu? To ne gre!«
Zaspanec se je zbudil in vstal. Ko je kmet opazil nekaj orjaškega, se je v prvem trenutku ustrašil, potem pa je začel spet zabavljati
Neprespan, poln sena in ves otrpel od ju-trnega mraza je prilezel nekdo na beli dan, s pobešeno glavo in tako ukrivlienim hrbtom, da so mu roke segale skoraj čez kolena. Bil je podoben tistim orjaškim opicam ki prebivajo v pragozdovih in so strah ljudi
Kmetu je pošlo veselje do kričanja. Možak
se me še lahko loti, si je menda mislil. Samo malo je še godel.
Peter, ki kar-ni mogel razumeti, da je svetel dan, je zmedeno pogledal kvišku, potem pa je segel z obema rokama čez obraz, ki je še zmerom kazal izginjajoče sledove pesti. »Saj res! Malo dolgo sem spal.« Potem je zaslišal kmetovo godrnjanje. Oči so se mu zožile in zaiskrile. »A, tako? Si tudi eden izmed ljudi? Teh je povsod dovolj. Pri nas doma, pa v Srednji vasi. Na Beli so tudi. Povsod sami ljudje! Povsod!«-
Kmet je zagodel, »Le glej, da hitro izgineš!«
Peter se je posmejal in šel, počasi, z ma-hedravimi rokami. Težko je vlekel svoje tri cente in vse, kar je še težilo njegovo otročjo dušo. »No, da. Za mater in za hčer je poskrbljeno. Pa jaz? Kaj bom jaz?« Čedalje bolj je krivil svoj utrujeni hrbet. In neprestano je ponavljal. »Pa jaz? Kaj bom jaz zdaj?« Čeprav je bilo hladno, se mu je nabiral pot na čelu in mu drsel po licih. Samo oči je imel vroče in suhe.
Dve uri poti je še imel do doma in že na enajsto je šlo, ko je prišel do prvih hiš Z jeznim pogledom je strmel v okna, na dvorišča, po strehah. Hripavo se je smejal in skakal čez jarke in kotanje. Napravil je dolg ovinek,, ker je hotel priti do Kajžaričine bajte, ne da koga sreča To se' mu ni čisto posrečilo. Iz neke hiše se je vsula kopica otrok, ki so se začeli norčevati iz njega in mu peti: »Češki Peter,
kdaj te bo odnesel veter?«
Jezen je Peter pograbil kamen, pa mu je roka omahnila, še preden so se otroci kričeč razbežfli hiše. Klanje se ga je polotilo.
»Taksen sem! Otroke sem mislil strahovati!« Z roko si je segel čez obraz, kakor bi bil hotel nekaj obrisati izpted oči Potem je vzel klobuk z glave, in si opulil senene bilke z obleke in šel dalje do bajte.
V kuhinji je sedela Kajžarica ob ognju. Kuhala je Čeprav so bili Petrovi koraki težki, vendar jih Nana ni slišala. To pot Peter ni pozdravil po svoji navadi na dolgo in široko, ampak je samo kratko rekel: »D'>ber dan!«
Kajžarica je pogledala kvišku. »Peter? Ti?« Menda je moraia najprej urediti svoja misli. »Kako pa ti?«
»Bo že.«
»Hvala bogu! Bom imela vsaj skrb manj!« Pogledala ga je. »Na obrazu se ti pa ne pozna, da bi ti bilo bolje.«
»Takšen sem. kakršnega so me napravili!«
Globoko je zasopel. »Zdaj je pa vse dobro in prav.« Pogledal je v vežo. »Kje pa je otrok?«
»Po dračje je šla.« Pokazala je polenčke. ki so še ležali ob ognjišču: »Tisti seženj je pri kraju.«
Peter je prikimal in sedel. »Zdaj sem pa nekaj dobil za vaju dve. Dve lepi sobici. V Češnjici. Dve sobici. Pač samo dve.«
»Hvala, Peter!« Nana ga je pogladila po laseh. Potem je hitro vprašala: »Koliko pa staneta?«
»Dve sto na leto.« Peter je postrani pogledal. »Ali bo preveč?«
»Hvala, to bom lahko plačala. Pa kuhinja? Ali je tudi?«
»Seveda!«
»In pri kom?«
»Pri Kovačici.«
Se v ponedeljek do 7. zjutraj so francoska oblastva zadrževala velikansko množico ljudi, ki je prišla do meje, pozneje pa je bilo nemogoče ustavljati val množice. Ljudje so hoteli za vsako ceno preko meje, da bi se izognili frankovcem. Prej so francoski obmejni stražniki preiskali vsakega begunca kakor je zahteval predpis, zaradi velikanskega navala pa je odslej to nemogoče. Puške, samokrese in drugo orožje jim takoj vzamejo in vse skupaj spravljajo v posebne zaboje. Razni zdravstveni ukrepi, ki bi bili nujno potrebni, so nemogoči, ker je beguncev preveč.
Iz Španije prihajajo brez konca in kraja vojaški avtomobili in avtomobili Rdečega križa, ki vozijo razen material. Ljudje prinašajo s seboj vse, kar poberejo med potjo, tudi topove, protiletalske topove in razno vojaško opremo. Med begunci je mnogo starcev, ki so tako obnemogli, da od slabosti padajo na tla. Mnogi izjavljajo, da so zapustili domovino, ker nimajo ničesar več, da bi mogli braniti. Katalonija bo ostala na pol prazna.
Poročevalci pariških listov poročajo, da se od Perthusa do Bouloua vali reka beguncev, ki je dolga 14 km. Beži vse: mladi moški, starci, žene in otroci.
Skupno število ljudi, ki so v ponedeljek pobegnili iz Katalonije v Francijo,- znaša po mnenju francoskih oblastev 270 do 300.000. Od nedelje na ponedeljek je prestopilo mejo 40.000 republikanskih miličnikov. Tudi zadnje dni je prestopilo mejo na tisoče miličnikov.
Politični pregled
V	torek popoldne je bila
prva seja nove vlade, ki jo je bil sestavil Dragiša Cvetkovič.
Na seji je bil med drugim finančni minister Vojislav Djuričič pooblaščen, da izroči narodni skupščini načrt novega državnega proračuna, ki ga je izdelala še vlada dr. Milana Stojadinoviča. Izvršene so v načrtu le manjše izpremembe.
V	torek se je sestal tudi
verifikacijski odbor narodne skupščine
in sprejel na znanje ostavko dosedanjega
predsednika Stevana Ciriča, ki je postal prosvetni minister. Za novega predsednika je bil izvoljen bivši minister poslanec Vojko Cvrkič.
Republikanci v Kataloniji so se zadnje dni sicer nekaj časa ustavljali, nato pa so se začeli umikati.
Republikanski vojaki in drugi begunci prihajajo čez mejo v Francijo v popolnem redu.
ki ga na španskem ozemlju motijo le pogosti letalski napadi frankovcev. Vse vojaštvo disciplinirano oddaja svoje orožje in se odpravlja v odrejena taborišča. Vojaštvo prihaja čez mejo predvsem na prehodu blizu Perthusa, kjer je na obeh straneh ceste v špa-lirju razvrščena francoska vojska. Frankovci zasedajo zadnje kraje v Pirenejih in menda ne bo dolgo trajalo, ko bo zasedena vsa Katalonija.
Glede na vesti, da je bilo republikanskemu ministrskemu predsedniku naročeno, naj prične pogajanja za zaključitev državljanske vojne s Francovo vlado, izjavljajo na odločilnih frankovskih mestih, da
zahteva Francova vlada brezpogojno predajo
in da ne bo začela nobenih pogajanj, ki bi zasledovala kak drug smoter. Prav tako odklanja tudi vsako posredovanje. Kljub temu si Francija in Anglija prizadevata, da bi dosegli ustavitev nadaljnjega prelivanja krvi.
Pred političnim sodiščem v Londonu je bila
te dni
• ,
razprava proti 12 osebam, ki so jih aretirali zaradi suma, da so zapletene v irsko zaroto.
Preiskava je ugotovila, da so irski republikanski zarotniki izdelali načrt, kako je treba napraviti zmede v državi in jih izkoristiti da dosežejo svoj smoter. Pri enem izmed obtožencev so našli ta načrt, ki pravi, da bo Angliji, ko bo zmeda največja, izročen ultimat z zahtevo, da čisto izprazni irsko ozemlje. V Londonu se policijske preiskave nadaljujejo. Našli so tudi nove zaloge razstreliv, orožja in municije. Po radiu so bili pozvani prebivalci Londona, naj bodo previdni pri oddajanju pisem v pisemske nabiralnike, ker so našli v mnogih nabiralnikih pisma z lahko vnetljivimi snovmi, ki so ponekod povzročila požare. Nova eksplozija se je pripetila v Londonu v bližini elektrarne v središču mesta.
V Liverpoolu je bil izvršen bombni atentat
'«H
na tamošnjo jetnišnico, v kateri je zaprtih veS Ircev, vendar pa ni bilo večje škode.
Volilna agitacija
za samoupravni deželni zbor Podkar-patske Rusije
je v nedeljo dosegla vrhunec. V vseh večjih krajih so bili politični shodi, a ni nikjer prišlo do kalitve miru. Minister Revaj se je v treh krajih udeležil shodov. V svojih govorih je naglašal nujnost ohranitve prijateljstva do sosedov, ki se morajo sprijazniti z mislijo, da ima ukrajinski narod pravico do neodvisnosti ki mu bo zajamčila prosvetni in gospodarski razvoj. Volitve bodo strogo po zakonu: na vsakem volišču bo postavljena samo ena volilna skrinjica in bodo vanjo volilci spuščali kuverte z listo kandidatov ali pa prazno kuverto.
Madžarska vlada je razglasila uvedbo prhkega soda, in sicer
zaradi bombnega napada, ki se je pripetil nedavno zvečer pred največjo sinagogo v Budimpešti. Ustanovljenih je bilo 24 izrednih sodišč T raznih krajih države. Za vse zločince, ki spa-
»Tako?« Kajžarica ni več izpraševala. To je bilo menda Petru všeč. Kaj je prestal v teh zadnjih dneh, tega ni maral praviti. Za-molčati je hotel tudi, da po vseh okoliških vaseh vedo za Kajžarico, ki je v zvezi s samim ... Povedal tudi ni, da je Kovačica zaradi tega, ker bo vzela čarovnico v hišo, zahtevala tisoč dinarjev in da je moral on skrivaj dodati k dvema stotakoma še osem sto dinarjev. Da ie za jamstvo moral pustiti Ko-vačici svojo srebrno uro, ki je bila edino, kar je še poleg obleke imel. Vsega tega Kajžarica ni zvedela.
Ko je botra Nana dvignila pokrovko z lonca, je Peter pohlepno pogledal dvigajočo se soparo. »Ali si skuhala fižol?« je vprašal, čeprav je dišalo po grahu.
»Ne, malo grahove juhe za kosilo.«
»Tako? Grahova juha je dobra.«
Nana je videla, kako pohlepno je njegov pogled visel na loncu. »Ali si lačen, Peter?«
»Lačen? Tisto ne,« je zajecljal Peter. »Včeraj zjutraj sem že jedel. Moj želodec je tak, da dosti prenese. No, ni treba, botra!« Z obema rokama se je branil. Toda Nana, ki je videla, kako je z njim, je že odšepala po krožnik in mu nalila juhe. »Nehaj, botra! Saj teče že čez rob! Toliko ni treba.« Ko pa je držal krožnik s kadečo se grahovo juho na kolenih, se je Kajžarici hvaležno posmejal — kakor bi bil oskubljen vrabček zletel. »Hvala! Plačati ne morem, toda zaslužil sem? Ali ne?«
Starka je sedla na rob ognjišča in molče gledala, ko je zajemal. Juha je bila še hudo vroča in po vsaki žlici je moral Peter odpreti »sta in zamlaskati z Jezikom. Kakor sapa x
mrazu se mu je kadilo iz ust. Jedel pa je tako hlastno kakor izstradana žival.
»Tako dobra je! Pa kako toplo mi je od krožnika na kolenih!«
Starka se je raztreseno smehljala. »Toplo.. Da, kako so srečni ljudje, ki imajo zmerom toplo, zunaj in znotraj. Mraz je pa hud in boli!« Roke so ji omahnile.
Petru, ki je srebal že poslednje žlice juhe, se je spet zavrtelo nekaj drugega v glavi: »Dve sobici! Samo dve! Zame je ni bilo.« Pogoltnil je nekaj debelega. »Mislil sem, da bom lahko spal na hodniku, pa me Kovačica ne pusti. Rekla je, da bi ji s svojimi slonovski-mi nogami še strop predrl!« Špet je pogoltnil. »No, saj je res in prav ima. Ker sta res dve lepi sobici. Škoda bi bilo, če bi jaz kaj pokvaril.«
Nana menda ni slišala vsega, kar je Peter godrnjal z ugaslim glasom. V mislih je prikimavala: »Da, čas je že, da odideva odtod. Dekle ne more več ostati tu.« Ni mu mogla zatajiti skrbi, ki jo je grizla. »Glej, Peter, zdaj je prišlo k vsemu še najhujše!«
»Jezesmarija! Kaj pa?«
»Dekle se je malo zagledalo! Rada ima nekoga, ki ga pa ne more dobiti. In najrajši bi kar umrla. Nocoj —« Kajžarica je preplašena pogledala Petra.
Strahotno se je izpremenil. Obraz se mu je spačil. Oči so se mu izbuljile in po vsem telesu je drgetal. Planil-je z roba ognjišča, da se je ostanek grahove juhe razlil v ogenj, ki je zacvrčal in se začel kaditi.
»Jezesmarija!« je zavreščala Kajžarica. »Fant, kaj pa ti je?«
Sopeč je izdavil iz sebe: »Saj bom še znorel, botra!* Potem se je hripavo, divje za-
smejal. Počasi se je vzpel, da se je z glavo, dotaknil stropa, dvignil pesti in jih streseL »Tako se godi dobrim! Prav ima Janez: slabim je bolje.« Spet smeh. »Takšen moraš biti, kakor so vsi drugi. Potem boš imel vse, kar boš na svetu hotel. Kar vzel si boš. Tudi Lizika bi morala biti takšna, pa bi ji bilo dobro.« Stisnil je pesti k sebi, se opotekel v vežo in potem pred hišo.
Kajžarica je odšepala za njim: »Peter, Peter!«
Ni je slišal. Še zmerom se je smejal in hitel proti gozdu.
Ljudje, ki so ga videli, so začeli kričati, kar-kor bi bik pobegnil in pobezljal.
Ko je tako bežal, ga je srečal star, betežen kmet, eden tistih, ki so takrat v gostilni tako lepo peli tisto: »Mi se imamo radi...«
»S poti mi pojdi!« mu je zaklical Peter. »Ti, človek!«
Kmet je preplašen skočil v jarek in zlezel potem čez ograjo na drugi strani tako urno in tako spretno, kakor bi bil še v dvajsetih letih. Za ograjo je začel kleti kakor Čič in zabavljati za »norim hudičem.«
Ta pa njegovih besed ni slišal. Hitel je čel travnike proti gozdu, kakor bi bila gorela ▼ njegovi veliki, od jeze in nesreče goreči glavi ena sama misel: v gozd, do prvega drevesa, ki ima tako močne veje, da se človek lahko obesi.
Potem pa je obstal kakor prikovan, kakor bi ga bila zadržala nevidna sila. Zastrmel se je v temni gozd, z istimi hrepenečimi očmi, kakor je v Nanini kuhinji gledal soparico, Id je prihajala iz lonca grahove juhe. V lakoti srca je prevzelo Petra Zdazilka kakor niče-murnost. Začel si je otepati obleko, t prsti
dajo pod preki sod, se po sklepu vlade (na primer za nedovoljeno rabo orožja in razstreliv) razglasi smrtna obsodba. Tudi nasilen odpor proti oblastvom se kaznuje s smrtjo. Isto velja za nasilja proti zasebnikom. Celo pobijanje šip in poulične demonstracije spadajo v sodstvo prekega soda, ki more izreči le smrtno obsodbo ali pa oprostitev. Ob-eodba se mora izvršiti tri ure po razglasitvi.
Ob koncu januarja je prispela v Moskvo večja skupina nemških vele-industrijcev, veletrgovcev in zastopnikov velikih bank
pod vodstvom dr. Schnurreja, načelnika oddelka za Srednjo Evropo v trgovinskem oddelku berlinskega zunanjega ministrstva S skupino se je pripeljal tudi nemški veleposlanik v Moskvi von Schulenburg. Po francoskih vesteh izkušajo Nemci zmanjšati važnost tega obiska, med tem ko v tujini menijo, da je že osebnost dr. Schnurreja, ki je izdelal trgovinsko pogodbo med Nemčijo in Jugoslavijo, zadostno jamstvo za to, da ima odposlanstvo pred seboj velike načrte. V Moskvi zanikajo, da bi bila Nemčija pripravljena prodajati Rusiji vsakovrstno orožje in v vsaki množini. Nemški državni kan-celar je baje na stališču, da nima nič proti temu, da se Rusiji prodajajo industrijski izdelki, celo takšni, ki bi se dali predelati v orožje, toda orožja samega ne pusti izvažati v Rusijo, ki da je idejni nasprotnik narodno-socialistične Nemčije. To stališče nemške vlade dovoljuje dr. Schurrerju torej dovolj špranj, da doseže nekaj stvarnega. Delo mu bo lajšalo predvsem tudi dejstvo, da nemški državni kancelar Hitler v svojem govoru 30. januarja ni napadel Rusije.
Gojpoiiintiio
Tedenski tržni pregled
GOVED. Na mariborskem živinskem sejmu so se trgovali za kg žive teže: debeli voli po 3.75 do 5, poldebeli voli po 3.25 do 4, plemenski voli po 4 do 5, biki za klanje po 3 do 4, klavne krave debe-e po 3.50 do 4.25, plemenske krave po 3.25 do 4.50, krave za klobasarje po 2 do 3, molzne krave po 3.50 do 4.50, breje krave po 3 do 4, mlada živina po 4 do 5, teleta po 4 do 6 din. Na ljubljanskem sejmu pa so stali za kg žive teže: vo-
si je očistil lase in si z rokavom obrisal usta in nos.
Lizika je stopila iz gozda otovorjena z drač-jem. Da bi pod omahujočim bremenom ohranila ravnotežje, je iztegnila obe roki v stran in tako je prihajala po strmi poti. Ker je gledala v tla, na pot, ni mogla videti Petra in bi bila skoraj šla mimo njega.
»Liza!«
Culo se je tako, kakor bi bil otrok prvič izpregovoril besedo, ki je njegov jezik še ni bil vajen.
Pod težo butare ni mogla dvigniti glave, ampak samo veke. Kakšen je bil Petrov obraz, kaj so pravile njegove oči, tega se ni zavedela. Tistemu, ki vleče tovor, se ne zdi čudno, če mu še kdo drug krivi hrbet. Kdor ne verjame več v veselje, ta se tudi ne čudi žalostnemu obrazu. Samo nečemu se je menda začudila: »Peter? Zakaj si mi rekel Liza? Prvič, kar se spomnim ...«
Ni ji mogel odgovoriti. Kri mu je zalila bledi obraz. Ko je pod težo lesa nekoliko obr nila glavo, kakor bi jo bilo v tilniku zbodlo, je dvignil roke. »Daj mi butaro! Naj jo jaz nesem!« Vzel je dračje in si ga vrgei na ramo, kakor bi bila lahka butarica.
»Hvala!« je tiho rekla. Potem je šla počasi za njim čez travnik.
Breme, ki ga je tako z lahkoto dvignil, pa je menda Petru postajalo čedalje težje, kakor nekoč sveti otrok na Krištofovi rami. Čedalje počasneje je stopal Peter, čim bolj se je bližal Lizikinemu domu. Pred hišno ograjo je obstal, položil butaro na tla in ostal sključen, kakor bi bil še zmerom čutil breme na rami. Nič ni pogledal kvišku, samo tiho je rekel:
li I. 5 do 5.50, II. 4.50 do 5, III. 4 do 4.50, te-lice I. 5 do 5.50, II. 4.50 do 5, krave I. 4.50 do 5, n. 4 do 4.50, III. 3 do 3.50, teleta I. 8, II. 7 din.
SVINJE. V Ljubljani so se trgovali za kg žive teže: domači špeharji po 9, pršutarji po 8 do 8.50, hrvaški špeharji po 9 do 15.50 dinarjev. Svinjina je bila po 16 do 18 din, slanina po 17 do 18 din, svinjska mast po 20 do 22 din za kg.
MED. V Ljub-tjani je bil čisti med po 20 do 21 din in v Dravogradu po 20 din kg.
SIROVE KOZE. V Ljubljani so bile goveje po 10, telečje po 12 in svinjske po 8 do 10 din, a v Dravogradu goveje po 10, telečje po 11 in svinjske po 6 din za kg.
VOLNA. Neoprana volna se je trgovala v Dravogradu po 24, oprana pa po 34 din za kilogram.
KRMA. V Ljubljani je doseglo seno do 100, slama do 60, a v Dravogradu seno okoli 50 in slama okoli 40 din za 100 kg.
JABOLKA. Trgujejo se med 250 in 500 in 800 din za 100 kg po kakovosti.
Vrednost denarja
Na naših borzah smo dobili 7. t. m. v devi-. zah (s prišteto premijo):
1 holandski goldinar za 23.70 do 24.08 din; 1 nemško marko za 17.67 do 17.85 din; 1 angleški funt za 205.67 do 208.87 din; 1 ameriški dolar za 43.72 do 44.32 din; 100 franc. frankov za 115.95 do 118.25 din; 100 češk. kron za 150.75 do 152.25 din; 100 ital. lir za 231.45 do 234.55 din.
Vojna škoda se je trgovala v Beogradu po 472 50 din, nemški klirinški čeki pa po 13.80 din.
Se|m?
14.	februarja: Kamnik Brežice, Dob pri Domžalah, Ponikva, Semič, Sevnica ob Savi, Št. Lambert, Žalec, Žirovnica;
15.	februarja: Bogojina v Prekmurju;
16.	februarja: Šoštanj;
19.	februarja: Lož, Ljutomer, Pišeca.
20.	februarja: Višnja gora, Tuhinj, Videm ob I Savi, Braslovče, Radohova vas, Velike Lašče;
Drobne vesti
= Uradni tečaji za februar. Finančni minister je za februar določil naslednje uradne tečaje: 1 napoleondor 305 din. 1 zlata turška lira 346.50, 1 angl. funt 238, 1 dolar
»Hvala, Lizika! Pa zbogom!« Obotavljaje se, je iztegnil roko.
»Peter? Kaj pa ti je?« Hotela mu je dati roko.
Ko so se nežni prsti dotaknili njegove žu-ljave roke, se je izmaknil, kakor bi se bil dotaknil ognja. Zajecljal je: »Lizika!« Molče se je obrnil in odtaval dalje. Ko ga je sosedova hiša skrila, da ga Lizika ni mogla več videti, je začel teči kakor blazen.
Po ozki dolini je hitel proti potoku, podiral plotove, se prerival skozi grmovje, in ko je prišel do gozda, se je vrgel na močvirna tla in se vedel tako, kakor bi bila v njegovi »trojni glavi« udarila steklina na dan. Zakopal je roke v tla, suval in ril z nogami, se valjal in se butal z rokami po očeh, ker so ostale suhe in niso marale dati iz sebe solza olajšanja. Potem ga je premagala onemoglost. Negibno je obležal z obrazom na tleh in rokami za vratom, kakor leže mrliči, ki jim je kamenje v hribih razbilo glavo.
Prostor okoli njega je bil takšen, kakor bi bil uporen vol privezan k drevesu, pa bi bil iz togote z rogovi in s parklji razkopal tla.
Minila je ura in še druga.
Naposled je Peter počasi vstal in izgubljeno pogledal v prazen gozd. »Samo še nekaj mi ostane! Da bom prav pridno delal. In to bom!« Mislil je: pridno bo treba delati, da si bo lahko vsako leto prihranil osem stotakov in jih primaknil Kovačici za stanovanje. Pa kuharici Katri mora nesti stol. Saj bo firnež zdaj že suh.
Molče se je pretegnil, kakor bi bilo v njegovo notranjost prišlo novo življenje. Kdor mora delati za Kovačico in nesti stol v župni šče, se ne sme metati po tleh, anas^ as mora
50.50, 1 kanadski dolar 50, 1 nemška marka 14, 1 zlot 9.60, 1 belga 8.50, 1 penga 9, 1 braz. milrajs 2.50, 1 egiptski funt 239, 1 palestinski funt 238, 1 urugvajski pezos 16, 1' argent. pezos 11, 1 čilski pezos 1.20. 1 turška pap. lira 1.20. 100 a-toanskih frankov 1600, 100 franc. frankov 135, 100 švic. frankov 1150, 100 ital. lir 232, 100 hol. goldinarjev 2750, 100 boL levov 44, 100 rum. lejev 32,100 danskih kron 1180, 100 švedskih kron 1260, 100 norv. kron 1230, 100 španskih pezet 150, 100 grških drahm 39, 100 češkosl. kron 151, 100 finskih mark 105, 100 letonskih latov 790, 100 iranskih rijalov 110 din. ad Prekmurje
= Znižanje obrestne mere za hipotekama posojila pri Državni hipotekami banki. Upravni odbor Državne hipotekarne banke je sklenil, da se vsem dolgoročnim hipote-karnim posojilom, podeljenim po SI. marcu 1. 1931 zniža obrestna mera od 7 na 6 odst. To znižanje velja enako za nova hipotekama posojila, ki jih bo podelila Državna hipotekama banka. Tudi obrestna mera za menič-no-hipotekarna posojila se zniža od 7 na 6 odst. na leto. Z istim sklepom je upravni odbor spremenil dosedanje pogoje za podeljevanje novih menično-hipotekamih posojil. Poleg znižanja obrestne mere je določen tudi novi odplačilni rok petih let. Dolžnik pa je dolžan, da brez poprejšnje odpovedi odplača svoj dolg delno ali pa v celoti še pred zapadlostjo. Banka je vrhu tega uvedla vrsto posojil na tekoči račun na podlagi hipoteke. Iz uradne objave je razvidno, da je ta vrsta posojil namenjena domačim gospodarstvenikom, da si z zastavitvijo svojih nepremičnin preskrbe denar za trgovinske poste. Obrestna mera bo 6 odst. na leto.
= Pravilnik o rabi sredstev sklada za podpiranje zadružništva. Kmetijski minister je predpisal pravilnik o rabi sredstev sklada za podpiranje zadružništva. Pravilnik obsega podpore zadružnim zvezam za stroške revizije, podpore za proizvajalne zadruge, podpore za zadružni pouk in statistiko in podpore za okrepitev rezervnih skladov snujoče se zadružne banke. Podpore za revizijske stroške se bodo dajale revizijskim zvezam in Glavni zadružni zvezi ter bo treba te prošnje pošiljati po Glavni zadružni zvezi na kmetijsko ministrstvo. Podpora posamezni zvezi more znašati največ polovico skupnih izdatkov za revizijo največ ene polovice zadrug, medtem ko morajo drugo polovico plačati revidirane članice, kolikor
lotiti dela! Kako se je mogel tako izpozabiti?
Počasi se je obrnil Peter spet proti vasi, ves sklonjen, z mahedrajočimi pestmi. Ko je prišel domov in stopil v svojo čumnato, ki je smrdela po firnežu, je spet odkril nekaj takega, da se je moral zasmejati. Na oknu je ležala debela, črno vezana knjiga »Tako? Tako? Blagor ubogim v duhu, kaj ne, saj dobro znam?« Tedaj je zagledal stol in z drhtečo roko potipal lesketajoči se firnež. »Tako, zdaj je pa suh, firnež!« Z izkušenim pogledom strokovnjaka je prijel orjaški stol in ga premeril od vseh strani. Saj bo zadovoljna!« Postavil ga je nazaj, tako trdno, da je od-skočil in da je počilo kakor iz puške.
»Jezesmarija!« se je začul iz veže ženski glas. Dekla je pogledala skozi vrata. »Ali si spet doma, norec?« Zaloputnila je vrata in se vrnila v kuhinjo. Tedaj je zaslišala nove korake s podstrešja.
Janez je bil.
Zjutraj se je bil neprespan splazil v svojo sobico in se odtlej ni več pokazal. Pustil je očeta, da je zabavljal, preslišal je deklin glas, ki ga je klicala h kosilu in je tako trdno zaspal, kakor bi bil hotel v nekaj urah nadomestiti vse prejšnje noči, ko skoraj ni zatisnil očesa. Zaj ni bil več tako zmeden in v obraz upadel kakor prej. Tudi njegove misli so postale jasnejše. Po načinu, kako je prišel po stopnicah, je izdajal človeka, ki ve, kaj hoče. In menda se je res pripravljal na nekaj odločilnega. Čeprav je veljala velika sobota do šestih za delaven dan, se je vendar Janez tako praznično oblekel, kakor bi bil namenjen naravnost k svatovanju. Samo šopek za klobukom mu je manjkal.
______j Dalje prihodnjič*
Plačajte naročnino
v začetku leta,
ln sicer za celo ali vsaj za pol leta, tako boste imeli eno skrb manj in uprava lista vas ne bo nadlegovala s položnicami in opomini. Vplačane položnice shranjujte, da boste vedeli, kdaj Vam poteče naročnina, ki jo takoj nato obnovite, da Vam uprava ne bo časopisa ustavila. Pri tej priliki uporabite položnico, ki jo imate od poprej doma ali jo zahtevajte od uprave.
Prav tako prosimo
NAROČNIKE V INOZEMSTVU,
da naročnino pravočasno obnavljajo. Najlažje se denar nakaže po mednarodni poštni nakaznici, kjer je to dovoljeno. Znesek se mora napisati v dinarjih, ki ga na pošti preračunajo v tujo valuto. Naročniki v Franciji, Belgiji in na Holandskem pa se radi poslužujejo tudi banke Baruch v Parizu, ki daje oglase v naš list
Za naročnike v Nemčiji morajo njihovi svojci naročnino plačati v Jugoslaviji.
Opozarjamo, da morajo ta mesec biti plačani tudi vsi zaostanki Iz preteklega leta, ker bomo drugače primorani jih izterjati z opominsklmi in poštnimi stroški vred po poštnem slu.
Kdor ljubi »Domovino«, plačuje tudi naročnino redno.
Uprava „DOMOVINE"

teh izdatkov ne plača zveza, odnosno Glavna zadružna zveza. Podpore proizvajalnim zadrugam se bodo dajale za zgradbo in ureditev zadružnih podjetij ali delavnic in zadružnih skladišč. Kjer bo potrebna notranja oprema, se bo dobila podpora le za nabavo strojev, zadruga pa bo morala nabaviti zemljišče in zgraditi stavbo. Kjer to ni primer, se bodo dajale podpore tudi za zgradbo stavb, in sicer del vseh stroškov, ostalo pa bo morala plačati zadruga. Prošnje bodo vlagale zadruge po revizijskih zvezah Glavni zadružni zvezi ali pa naravnost na kmetijsko ministrstvo. Podpore za., zadružni pouk in statistiko dobe samo Glavna zadružna zveza in revizijske zveze.
= Slovenski mlinarji in nakaznice za cenejši prevoz žita v Slovenijo. Kakor je znano, so pri nas spet uveljavljene nakaznice za brezplačni, odnosno znatno cenejši prevoz žita in moke iz žitorodnih pokrajin. Ker se je to izkazalo že v prejšnjih letih za škodljivo, saj se je s tem nudila možnost številnih zlorab v škodo zakoniti trgovini in mlinom, je obiskalo te dni dravskega bana odposlanstvo mlinarjev iz Slovenije in mu izročilo spomenico Zveze mlinov v Sloveniji. Iz spomenice posnemamo, da odkupujejo moko. ki prihaja na ta način na občine, samo takšni, ki razpolagajo z zadostno gotovino, po večini imovitejši sloji, medtem ko si drugo prebivalstvo tega nakupa (po vrečah) ne more privoščiti. Tudi ne zaslužijo razlike v ceni občine, ampak posredniki. Ta način ima slabe posledice tudi za našega kmetovalca, ki želi dobivati krmila po nizki ceni. kar lahko dobi le iz slovenskih mlinov. Krmila se kakor znano nikdar ne prevažajo iz Vojvodine, ker imajo tam višje cene kakor pri nas. Zlasti je nač'n nakaznic škodliiv za mlinsko industrijo v Sloveniii. Zaradi tega meni Zveza mlinov da nai bi se način nakaznic kot škodliiv ukinil, odnosno vsaj ^rensnoval tako. da bi se na^a^nice izdajale z<rolj za prevoz žita in bi ml^He prev7emali slovenski mlini po nainižii mlevn;ni. Občine bi kunlieno žito oddata1? mlf»t v naše mline, ti na bi dostavljali ob*ir>am strokovno bolj dovršene m1ov-ske izdelke. kakor jih morejo dobiti v Vojvodini.
Po S^vsniSi **r® glas;
DOPIM
iHAN Plil DOMŽALAH (Smrina kosa).
Pred kratkim je umrl zadet od kapi g. Ignac Hribar. Dočakal je starost 76 let. Bil je mož kremenitega značaja in poštenjak in je zato užival 'spoštovanje vseh, ki so ga poznali. Bil je vedno naprednega mišljenja in zvest naročnik naprednega časopisja. Najbolj pa mu je bila pri srcu »Domovina«, na katero je bil naročen od njenega početka in jo je čital še dan pred svojo smrtjo. V naprednem duhu je vzgojil tudi svoje tri sinove in dve hčeri, katerim ob tej priliki izrekamo najiskrenejše sožalje. Rajnkemu bodi ohranjen blag spomin!
KONJICE. Tukajšnja krajev, organizacija Legije koroških borcev bo imela v nedeljo 12. t. m. ob 9. uri v deški šoli redni letni občni zbor Vabljeni tudi oni člani, ki so bili iz tu-
1
kova hči Nineta Novellijeva, čedno dekle vitke in tanke postave.
Ko so se vozili četrt ure, so dospeli do Poganskega polja, ki je dobilo svoje ime zavoljo tam odkritih starodavnih grobov. Polje se je razprostiralo desno od ceste in je mejilo v smeri proti Moncalieriju na vrsto gričkov, poraslih z gostim grmovjem. Ob vznožju grmičevja se je vil potok. Voz je obstal na deželni cesti, pred ograjo, ki je zapirala dostop na Pogansko polje, in eden izmed hlapcev je skočil z voza, da je odprl ograjna vrata Na drugi strani ceste je stala enonad-stropna hiša, opekastordeče pobarvana. Na cesto gledajoča okna v pritličju so bila zamrežena in znotraj so se videli viseči kosi mesa. Nad hišnimi vrati je visela tabla z napisom:
»MESARIJA L O N G H I«
Hiša je spadala pod Moncalieri, dasi je stala oddaljena nekaj minut od mesteca. Mesarski obrat, ki se je izvrševal v tej hiši, je zelo dobro uspeval, zakaj pri Longhiju niso kupovali meso samo meščani, temveč tudi prebivalci okoliških krajev.
Na hišnem pragu je stala starejša žena z metlo v rokah. Bila je suhljata in koščena, na njenem obrazu je bilo polno gub, a njene male okrogle oči so gledale ostro. Njen obraz je pričal o močnih strasteh, ki so vanj zarisale svoje sledove.
kajšnjega sreza včlanjeni v Celju, ker isti spadajo zdaj samo v Konjice. Na zboru bo poročal odposlanec glavnega odbora, ki bo raztol-mačil pomen naše organizacije in pa potek naše borbe za pridobitev priznanja prostovolj-stva. Pridite vsi!
MALA NEPELJA. V nedeljo 29. januarja je imela gasilska četa jubilejno redno letno skupščino, na kateri ni polagala le računa o pretekli poslovni dobi, temveč o vsej dobi lOletnega obstoja. Zbor je pokazal, da četa kljub neprilikam lepo napreduje in je najmočnejša gasilska četa v župi. Četni tajnik, ki je duša čete kakor ga je pravilno označil nadzorni odbor, je podal izčrpno poročilo o razvoju in delovanju čete od ustanovitve do zdaj. Četa ima ob lOletnici 61 izvršujočdh in 10 podpornih članov. Med članstvom vlada najlepše soglasje po izstopu nekaterih, ki so zasledovali v četi druge kakor gasilske smotre. Četa ima čeden dom, najpotrebnejšo gasilsko opremo in je
Žena je štela okoli šestdeset let, toda starost še ni bila zlomila njene telesne moči. Prav tako krepka je še bila kakor v mlajših letih, in njene velike, suhe roke so pomagale mesarju Longhiju. njenemu sinu, pri trdem delu, ki ga terja mesarska obrt.
Tomaž, Novellijev hlapec, ki je bil skočil z voza. ji je zaklical pri odpiranju ograjnih vrat: »Dobro jutro, gospa Longhijeva! Kako vam še kaj gre?«
»Hvala, dobro!« je odvrnila žena. »Kam se pa peljete že tako zgodaj?«
»Slamo bomo naložili, ki stoji v kopi tam na Poganski njivi- Novelli jo potrebuje.«
Konja sta spet potegnila in vlekla voz po kolovozu, ki je držal po sredi razsežne njive. Na obeh straneh so se igrali pisani metulji v jutrnem solncu katerega odsev se je lesketal v rosnih kapljah da so bile te videti kakor diamanti. Po drevju pa so žvrgolele in pele ptice.
Na pragu mesarije je še zmerom stala stara žena in negibno gledala za vozom dokler se ni pripeljal do kope slame, kjer so se No-vellijevi ljudje takoj lotili dela. Dekla in Nineta sta ostali na vozu, medtem ko sta hlapca splezala na kor>o in začela z vilami metati v snope povezano slamo na voz. kjer sta dekleti snor>e naravnavali po vozu.
Delo je šlo hitro od rok. Manjkalo tudi ni smeha in šal. zlasti kadar je katero izmed deklet dobilo snop v glavo in se je potem hu-Hovalo na nerodnega hlapca. Veselo razpoloženje je bilo še toliko veselejše ker je bilo krasno jutro. Celo bleda Nineta. ki je bila sicer tiha in mirna, je oživela in se udeleževala zabave.
MARY-J. M.
Umor Pnnanskem pultu
KRIMINALNI ROMAN IZ PREDVOJNIH ČASOV
Zvečer, ko je bilo vse delo končano, je rekel najemnik velikega posestva Novelli svojim ljudem- »Jutri zjutraj se boste najprej popeljali na Pogansko polje in naložili tam stoječo kopo slame.«
Drugo jutro je zapustil posestvo, ki je bilo med največjimi v okraju, ležečem v Pa-dovanski ravnini, lojtrski voz, v katerega sta bila vprežena dva konja. Vozilo se je peljalo najprej po kolovozu, držečem od dvorišča čez polje do ceste, ki je bila na obeh straneh zasajena z murvami, nato pa po cesti, držeči do mesteca Moncalierija, oddaljenega kakšnih osem kilometrov od glavnega mesta Turina.
Bilo je proti koncu avgusta, zato je bilo jutro hladno. Mrzel veter je pihljal od Alp, ki so se veličastno vzdigovale tam v dalji v zrak, ter se igral v vrhovih dreves. Povsod so tekmo vaje kikirikali petelini in lajali psi. Iz hišnih dimnikov so se vzdigovali dimni oblački.
Na deželni cesti je bilo že živahno. Kmečka vozila vseh vrst, delavci in krošnjarji so hiteli proti mestecu Moncalieriju, stoječemu na desnem bregu reke Pada in znanem zlasti zaradi tam stoječega kraljevega gradu. No-vellijevi ljudje so srečavali znance in z njimi izmenjavali pozdrave.
Razen voznika so sedeli na lojtrskem vozu še dva hlapca in dve dekleti; ena izmed njih je bila krepka dekla, druga pa najemni-
brez dolgov, kar je gotovo najlepša Čestitka k jubileju. Za prenosno brizgalno v Dra-kovcih ima naloženih 430 din in za isti namen določenih 1500 din, katere dobi od občine. Za nadaljnjo nalogo si je določila četa Izpopolnitev doma, gasilskega orodja in čimprejšnjo nabavo ročne brizgalne za Drakov-ce. Četi želimo krepek nadaljnji razvoj z željo, da se vse njeno članstvo tudi nadalje zaveda visokih človekoljubnih nalog gasdll>-Stva. Na pomoč!
PIŠECE. Na Kraljevo so uprizorili naši igralci na novem oru v Gasilskem domu ljudsko igro »Rokovnjače«. Dolgoletni potrebi so namreč ustregli naši vrli gasilci s tem, da so razširili Gasilski dom, tako da je zdaj v njem velika prostorna dvorana s stalnim odrom. Vse vaje od prvega početka so se vršile na odru in se je to med potekom igre močno poznalo, ker so bili vsi igralci na odru tako rekoč doma. Glede na izbiro vlog je imel režiser srečno roko. Naglasiti moramo, da so se že preizkušenim igralcem polnovredno pridružili nekateri novinci in no vinke, in pokazali s svojim nastopom, da so se povsem vživeli v svoje vloge in jih čisto povoljno rešili. Velika dvorana je bila nabito polna občinstva, zlasti mladine. Izmed sosedov smo pogrešali Sromljane, ki so sicer k nam še vedno radi prihajali. Počastili pa so nas Bizeljanci in Globočani. Naposled ne smemo pozabiti omeniti, da je tudi blagajnik gasilske čete prišel na svoj račun.
SV. VID PRI PTUJU. Da so Haloze vinorodni griči, ve vsakdo. Koliko siromaštva pa skrivajo hišice sredi lepih goric, je najbolj znano tistim, ki živijo v dnevnih stikih s prebivalci teh domov. Šolo našega kraja obiskujejo otroci iz Haloz in s Ptujskega polja. Poleg vzgoje pa nudi šola tudi gmotno pomoč s prirejanjem božičnic. Ob priliki letošnje bo-Žičnice je bilo razdeljenih med najpotrebnejše učence nad 300 darov v obliki perila, oblek in 20 parov čevljev. K tako lepo uspeli božičnici so pripomogli zlasti številni darovalci iz Ptuja, banska uprava v Ljubljani, Družba sv. Cirila in Metoda in Kolo jugoslovenskih sester v Ptuju. Zbiranje darov je prevzela tudi letos učiteljica ga Ivanka Pernatova. Uprava lole se vsem dobrotnikom najlepše zahvaljuje.
Postani in ostani član Vodnikove dražbe?
Naposled so si privoščili malo oddiha, da se odpočijejo. Nekaj snopov je bilo s kope padlo na tla in hlapca sta jih zdaj pobirala ter dajala dekletoma na vozu, ki je bil že precej visoko naložen. Kopa, na kateri je zdaj stal le Tomaž, je bila Se samo kakšna dva metra visoka.
»Na delo, lenuhi,« je vzkliknil Tomaž ostalim, »da bomo prej končali!«
Po teh besedah je spet zasadil vile v snop.
Ko je snop vzdignil, je zdajci glasno zavpil.
»Kaj pa je, Tomaž?« so vsi začudeno vprašali.
»Tukaj, tukaj pod slamo leži mrtva ženska!« je Tomaž dejal ves bled.
Zdaj sta zakričali tudi dekleti: Z voza sta lahko videli na vrh kope .
»Grozno! Da, žensko truplo je. Noga se vidi!«
Voznik in drugi hlapec sta zlezla k Tomažu na kopo in videla iz slame štrlečo nogo. Bela nogavica, zamazana s prstjo in polna zelenih madežev, je bila slečena skoro do gležnjev Na nogi ni bilo čevlja. Na koži so se videle dolge krvave praske.
Vsi trije hlapci so plašno pogledavali drug drugega. Niso vedeli, kaj naj store. Tedaj pa se je sklonil Tomaž, pograbil nekaj nepovezane slame in jo vrgel na tla.
Zdaj se je videlo celo truplo. Tomaž ga je Opazoval z napol odprtimi usti in sopihal od razburjenja.
»To je vendar Karlota, mala Karlota, prodajalka iz Longhijeve mesarije!«
Obraz mrtve mladenke je bil poln krvavih prask Na levi strani je bila široka rana. Delno okrvavljeni lasje so bili dolgi in svetlo-plavi. Ovijali so se okoli vratu in tilnika žrt
Domače novosti
*	Dr. Kramer v Zagrebu in Beogradu. V torek dopoldne se je pripeljal v Beograd glavni tajnik Jugoslovenske nacionalne stranke dr.. Albert Kramer. V ponedeljek se je mudil v Zagrebu, kjer je imel razgovore z vodilnimi prvaki Kmečko-demokratske koalicije. Zvečer pa je imel daljši razgovor z dr. Vladimirom Mačkom. V Beogradu je v torek dopoldne v družbi Jovana Banjanina posetil predsedni ka stranke Petra Zivkoviča. Popoldne je bila pod vodstvom predsednika Zivkoviča seja političnega odbora Jugoslovenske nacionalne stranke, na kateri je dr. Kramer poročal o svojih razgovorih v Zagrebu.
*	Seja banovinskega odbora mladine Jugoslovenske nacionalne stranke je bila v nedeljo 29. januarja v Ljubljani. Bila je polno-številno obiskana. Po temeljiti razpravi so bili sprejeti sklepi za še večje poživljenje mladinskega političnega gibanja. Na osnovi poročil iz posameznih srezov je bilo ugotovljeno, da so podani za to najboljši pogoji.
*	Jugoslovenska nacionalna stranka v Bosni. Zadnje dni je bil na agitacijskem potovanju po Bosni Bogoljub Jevtič. V Sarajevu je poročal na prav dobro obiskani banovin-ski konferenci odposlancev Jugoslovenske nacionalne stranke o političnem položaju. Po njegovem poročilu so poročali odposlanci o položaju v posameznih srezih. Vsi so soglasno ugotovili, da vlada po volilnem sporazumu med JNS in dr. Mačkom v vseh srezih najlepše soglasje med Hrvati in Srbi, ki složno žele, da se to soglasje v bodoče še čim bolj utrdi in izpopolni.
*	Volitve delavskih in nameščenskih zaupnikov odgodene. Z odlokom ministrstva za socialno politiko in narodno" zdravje so odgodene volitve delavskih in nameščenskih zaupnikov v podjetjih, spadajočih pod zakon o zaščiti delavcev. Volitve bodo v maju.
*	80-letnico je praznoval te dni v Grajski vasi pri Gomilskem g. Blaž Mazil. Kljub 80 letom je še čil in krepak. Bil je med prvimi člani 1. 1905 ustanovljene gasilske čete in je še danes neutruden njen predsednik. Dolgo vrsto let se je udejstvoval kot član krajevnega šolskega odbora in več let je bil župan občine Grajske vasi. Savinjska korenina od nog do glave je še poln volje za jav-
ve. Osteklenele oči so se videle, kakor bi bile hotele skočiti iz jamic, in iz široko odprtih ust so gledali gosti beli zobje. Kljub groznemu prizoru se je videlo, da je morala biti mrtva mladenka, ki jo je Tomaž imenoval | malo Karloto, zelo lepa, ko je še živela. To se je dalo sklepati iz njenih pravilnih potez, bogastva njenih plavih las in lepo oblikovanih udov.
Na sebi je imela obleko iz modre bombaže-vine in sivorjavo jopico, na kateri so manjkali vsi gumbi. Rob obleke je bil raztrgan. Samo leva noga je bila še obuta v čevelj.
»Takoj bo treba policijo obvestiti,« je menil Tomaž. »Niti trenutek ne smemo odlašati. Najboljše bo, če pojdeš v mesto ti, Nineta.«
Novellijeva hči je bila skoro pr&v tako bleda kakor mrtva mladenka. Nineta je hotela nekaj odgovoriti, toda ni mogla, zato je samo prikimala in omahuje nastopila pot.
»Poslušaj, Nineta,« je zaklical hlapec za njo, »ker pojdeš mimo mesarije, reci Pavlu Longhiju ali pa njegovi materi, kaj se je zgodilo Treba jima je to povedati, saj je bila Karlota Longhijeva prodajalka.«
Nineta je spet le prikimala.
»Vidi se, kako jo je pretreslo, čeprav je bila rajnka njena tekmovalka, ki jo je zdaj morilec odstranil,« je rekel Tomaž, gledajoč za Nineto.
»Kakšna tekmovalka?« je radovedno poizvedovala dekla, ki je še zmerom sedela na vozu.
»No, saj to je vendar splošno znano, da je mladi Longhi prej lazil za Nineto, ki bi jo bila tudi stara Longhijka rada pridobila za ženo sinu. Ko pa je mala Karlota prišla za prodajalko k Longhijevim, se je Longhijev
no udejstvovanje. Blažu želimo še mnogo zdravih let!
*	Smrt vrlega Sokola. Po dolgi bolezni je umrl v Ptuju upokojeni davčni inšpektor g. Franc TrepeL Rodil se je 1. 1880 v Gornjem gradu in se je v mladih letih posvetil vojaški službi. Potem pa je dobil službo v Celju pri davčni upravi. Iz Celja je bil premeščen v Šoštanj, kjer se je udejstvoval kot navdušen nacionalist in Sokol. Tretja njegova služba je bila v Krškem, kjer je bil spet v prvih sokolskih vrstah. Ves čas je bil vnet podpornik krškega Sokola. Lani marca je bil zadet od kapi in je dobil bolezenski dopust. Nato je s soprogo odpotoval v Ptuj. Upokojen je bil 1. decembra. Povsod, kjer je služboval, je bil priljubljen in spoštovan. Naj bo narodnemu možu lahka žemljica!
*	Idrijčani in Idrijčanke! Vaš rojak Zor-ko Prelovec, skladatelj, je nabraJ lepo zbirko idrijskih ljudskih pesmi in jih priredil za moški in mešani zbor v prav lahkem in pev-nem slogu ter tako otel pozabi narodne pesmi idrijske rudarske kotline. Zbirka, ki jo založi Rudarska zadruga, je že v tisku in bo lična. Ko izide, jo takoj prejmete če se v naprej naročite na naslov: Zorko Prelovec, Ljubljana, Dalmatinova ulica 13/1.
*	Združitev Zveze združenih delavcev z Jugorasom. »Slovenski delavec« poroča o vstopu Zveze združenih delavcev (ZZD) v Jugoras (Jugoslovenski radnički savez) in pravi med drugim, da sta čas in taktika dokazala, da je med gibanjem Zveze združenih delavcev in Jugorasom toliko sorodnosti, da je sodelovanje obeh organizacij s slovenskega stališča nujno in potrebno. Obe gibanji sta zgrajeni na narodnostnem načelu. Obe »zavračata nesmiselno cepljenje delavskih sil v neštevilo demokratičnih struj. Obe sta neizprosna protivnika marksizma v vseh barvah in odtenkih, obe hočeta graditi nov, enoten delavski stan, novo, pravično stanovsko družbo.«
*	Hud udarec za mariborsko delavstvo.
Mariborsko delavstvo je zadel nov hud udarec. Odpustu pri »Kovini« in pri Splošni stavbni družbi, kjer je bilo odpuščenih okrog 250 delavcev, je sledila zdaj še ustavitev obrata pri Rogličevem čevljarskem podjetju, ki je odpovedalo službo 30 kvalificiranim delavcem, a jim je obljubilo, da bodo spet sprejeti na delo, ko bodo urejene nekatere zadeve.
Pavle kmalu zagledal vanjo in ni hotel o Ni-neti ničesar več vedeti... No, zdaj pa ubo-žica Karlota leži tukaj le mrzla in otrpla!«
Medtem je prišla Novelijeva Nineta na cesto in stopila v mesarijo. Prodajalna je bila prazna.
»Halo, gospa Longhijeva,« je vzkliknila. »Gospod Longhi! Kaj ni nikogar?«
Nineta je čakala in prisluškovala.
Tedaj je zaslišala iz prostora zraven prodajalne slaboten glas, ki je rekel: »Prosim, pridite sem. Mati je menda šla v mesto, a brat ima delo v klavnici.«
Nineta je stopila v sobo. kjer je na postelji ležala slabotna, bolehna mlada deklica. Skoro kakor otrok dvanajstih let je bila videti, dasi je v resnici štela kakšnih devetnajst let. Angleška bolezen ji je £>ila pohabila telo. Toda njene oči so bile velike in lepe; iz njih sta sijali živahnost in razumnost Barva njenega obraza je bila bolehno bleda, njeni lasje modročrni in ustnice modrikaste, kakor od hudega mrazu. Vendar pa je igra narave hotela, da je kljub pohabljenosti imela izredno lepo oblikovane roke.
»A ti si, Pepina,« je rekla Nineta. »Nisem te spoznala po glasu.«
»Seveda, ker te že zelo dolgo ni bilo pri nas. Prav veseli me, da te spet vidim,« je rekla bolna Pepina, Pavletova sestra.
Nineta je stopila k postelji in poljubila sestro svojega nezvestega častilca, nato pa je Pepina nadaljevala: »Ce hočeš mesa, moraš malo počakati. Mati pride kmalu ali pa brat...«
»Ne, ne, ne potrebujem mesa. Nisem prišla zavoljo tega. Gre za nekaj čisto drugega. Veš,
*	Prijave po uredbi o invalidih. Oblastni odbor UVI objavlja: Opozarjamo dotične invalide, vojne vdove in starše z Gorenjske, Notranjske in Dolenjske, ki spadajo pod okrožno invalidsko sodišče v Ljubljani, naj se ne obračajo v invalidskih zadevah na okrožno sodišče v Ljubljani na Kralja Petra trgu, ker posluje invalidski oddelek tega sodišča edino v vojašnici vojvode Mišiča. Vse informacije in prijave dobite pri Udru-ženju vojnih invalidov.
*	Samomor dr. Vase Savica in njegove asistentke dr. Marije Kučerjeve. V Beogradu je izvršil samomor znani beograjski zdravnik dr. Vasa Savič. Takoj za njim pa se je sama ubila tudi njegova asistentka dr. Kučerjeva. Oba sta skočila iz četrtega nadstropja. Dr. Savič je bil znan kot odličen specialist za zdravljenje pljučnih bolezni. Njegovo ime je bilo znano tudi v tujini. Se prav posebno je bil znan v Sloveniji saj je bil dolga leta upravnik zdravilišča za pljučno bolne v To-polšici pri Šoštanju. Po letošnjem pravoslavnem božiču pa je bil premeščen za primari-ja na oddelek za pljučne bolezni v Beogradu. Na tisoče jetičnih bolnikov se mora njemu zahvaliti za vrnjeno zdravje. Dr. Saviču so ponujali mnogo služb v tujini, posebno v Nemčiji in Švici, vendar ni hotel nikamor iz domovine. Odkar pa je prišel v Beograd, je kazal znake močne pobitosti in sta ga zato skrbno čuvali njegova mati in asistentka dr. Kučerjeva. Usodno noč se je dr. Savič dolgo pogovarjal z materjo Pozno ponoči pa je dejal, da pojde v posteljo. Ko se je za trenutek odstranil od matere v sobo, je mati že začula, da je odpira1, okno in je takoj prihitela za njim. Prišla je še, da ga je prijela za rob obleke, toda zadržati ga ni mogla več. Za materjo je prišla v sobo še asistentka dr. Kučerjeva. Ko je videla, kaj je storil njen šef, je brez oklevanja še ona skočila za njim v globino. Policija je uvedla preiskavo.
*	Orožniško poveljstvo v Liubljani potrebuje več šoferjev, ki so usposobljeni in ki imajo dokumente za vožnjo z avtomobili, kamioni in motornimi ko'esi. Zanimanci naj se zglase na orožniški postaji v Ljubljani, Cesta 29. oktobra, kjer dobe potrebna pojasnila.
*	Slinavka in parkljevka v Sloveniji. Po
najnoveišem izkazu živalskih kužnih bolezni v območiu dravske banovine z dne 28 januarja ie slinavka in parkljevka prenehala v okrajih Celju. Ljutomeru, Nov. mestu. Murski Soboti in Šmarjah pri Jelšah. Obstoji pa
mala Karlota, ki je bila pri vas v prodajalni ...«
»Kaj je še ni notri?« je vprašala Pepina. »Ura je že osem proč, a navadno pride že ob pol osmih.«
»Ah, danes boste dolgo čakali nanjo,« je odvrnila Nineta in hotela še nekaj reči, a je prestrašeno kriknila.
Pri vratih se je pojavil zastaven in velik mladenič s širokimi ramami in prijaznimi modrimi očmi. Rokavi njegove platnene srajce so bili zavihani do komolcev in v roki je držal mesarski nož.
Mladenič je bil Longhijev Pavle, mesar. Na krik mladenke je ves v zadregi menil:
»Ali ste se ustrašili mojega noža, gospodična Nineta?«
Nato je stopil k postelji: »No, mala lenoba, ali ne misliš vstati?«
Sklonil se je nad deklico, ki se je lahno nasmehnila, ter jo z nežno vedrostjo krepko poljubil na usta.
»S čim vam lahko postrežem, gospodična?« se je nato obrnil k Nineti. »Danes imam tudi koštrunje meso ...«
»Ne, ne ... rekla sem že Pepini... Prišla sem .. nisem prišla zaradi mesa.«
»Kaj pa je? Tako čudno bledi ste.«
»Saj morate izvedeti,« je naposled rekla Nineta. »Najboljše bo. če vam takoj povem.«
»Seveda, kar povejte!«
»Ko smo prejle nalagali slamo tam na Poganskem polju, smo našli mrtvo žensko, gospod Longhi Truplo mladega dekleta ...«
Pavletov obraz, ki je imel sicer lepo, zdravo barvo, je obledel. Mučen molk je naenkrat nastal, tako da se je slišal globok vzdih, ki je prišel od postelje, kjer je ležala Pepina.
Mislil je, da je njegova srajca bela...
Nc trudite se pri pranju z raznimi drugimi pralnimi sredstvi, ker samo z Radionom oprano perilo postane snežnobelo. Učinek Vas bo presenetil! Dobro Schichtovo milo, prepojeno s kisikom, pronica skozi tkanino in odpravi brez vsakega mencanja vso nesnago. Ne zadovoljite se s sredstvi za pranje, pri katerih se morate na vso moč truditi, da postane perilo belo, temveč uporabljajte Radion, pa boste imeli z lahkoto »Radion-
belo« perilo. Razloček bo očiten, če — ... ,
. . . i p i	Schichtov
primerjate perilo, rerilo oprano z
Radionom bo ostalo vedno snežnobelo. Razen tega bo bolj trpežno, ker Radion varuje perilo.	D ©I*© SCI HI
RADION
»Kaj?« je vzkliknil Pavle. »Umor tako blizu naše hiše, a jaz nisem ničesar slišal? Nihče ni kričal, prav gotovo ne. Prav gotovo bi ga bil slišal, ker imam zelo rahlo spanje. Ce bi bil kaj slišal, bi bil takoj vstal. Ne pojim se nikogar. Deset jih lahko pride nad mene. Pravite, da je truplo mladega dekleta! Ali ste jo spoznali?«
»Da, Karlota je,« je skoro šepetaje rekla naposled Nineta.
Pavle je srepo pogledal dekle in zajecljal: »Karlota je... umorjena? Saj ni res!«
Potem se je prijel za čelo in se pogladil čez oči. Čutil je, da se mu je začelo vrteti v glavi. Nenadno pa je strašno zakričal, kar se je slišalo kot nekaka divja grožnja: »Hočem jo videti... hočem jo videti!«
Viharno je odrinil Nineto proč in planil na cesto. Pepina je negibno ležala v postelji in poteze njenega obraza so bile čudno spače-ne.
»Oprosti, da te moram zdaj zapustiti,« je rekla Nineta. »Moram na policijo.«
Nato je šla.
Zdaj je bila Pepina spet sama Njene oči so čudno zmedeno zrle v steno, kakor bi bile sledile bratu in nato gledale, kaj se je dogajalo na Poganskem polju.
Mesar je stopil skozi ograjna vrata na Pogansko polje in se pognal kot blaznik proti kopi. Zdelo se mu je, kakor bi bil imel meglo pred očmi. V teku se je spotaknil ob krtino in padel. Pa se je spet pobral in dirjal naprej mrmraje nerazločne besede.
Dalje prihodnjič.
STRAN 8 «H
DOMOVINA St. 6
»■■"»■■««■■■■■■■mimmmgiiiri t* i ir n *
še: v okraju Brežicah: v Mihalovcu, občina Dobova; v okr. Črnomlju: v Vukovcih, občina Adlešiči, v Gradacu, Krasnicu, Prilozju; občina Gradac: v Keriževski vasi in Metliki, občina Metlika-mesto, v Grabrovcu, Železnikih, občina Metlika-okolica, v Krvavčjem vrhu, občina Semič, v Drenovcu, Preloki, Seč jem se-lu, Učakovcih, Vinici, Vukovcih in Zilju, občina Vinica; v okraju Ljubljani - okolici: v Dobrovi, občina Dobrova, v Daljni vasi, občina Rudnik; v okraju Ljubljani - mestu: v Štepanji vasi; v okraju Mariboru - desni breg: v Zrkovcih, občina Pobrežje; v okraju Mariboru - levi breg: v Dobrenju, občina Pesnica.
*	Poseben način za določanje krivde pri prometnih nesrečah je uvedla beograjska policija. Prometne nesreče, trčenja avtomobilov in podobno, se dogajajo skoro vsak dan. V takih primerih se dostikrat zgodi, da priče govore, da je nesrečo zakrivil ta ali oni vozač, ki da je bil nekoliko omoten od alkoholne pijače. Preden pa oblastvo more ugotoviti, kaj je resnice na taki obdolžitvi, se prizadeti že strezni. Zato pa se je zdaj beograjska policija dogovorila z bolnišnico, da bo zdravnik vselej odvzel za preiskavo potrebno količino krvi vsakemu vozaču, ki je bil udeležen .pri nesreči, takoj po nesrečnem dogodku. Tako bo mogoče natančno dognati, ali je bil obdolženi vozač dejansko okajen ali ne.
*	Sejmi v Brežicah spet dovoljeni. V
splošno zadovoljstvo prebivalstva brežiškega sreza so snet dovoljeni svinjski in živinski sejmi v Brežicah. Veliki letni živinski in kramarski (Valentinov) seiem bo 14. t. m.
*	^t'rje potresni sunki. Potresomer v ljubljanskem meteorološkem zavodu je zaznamoval v noči na 6. t. m. kar štiri potrese Prvi potres, precei močan, je bil ponoči nekaj minut po 23 uri. Ob 1. uri in 7 minut je bil nekoliko slabši potres. Tretjič se je pa zemlja stresla ob 2. uri 22 minut. Zjutraj je bil1 precej močan potresni sunek ob 8 23 v oddaljenosti okrog. 100 km v smeri proti Jadranu. Meteorološki zavod prosi, naj bi mu vsi. ki so čutili potres pri nas, sporočili svoja opazovani a. Dopisi meteorološkemu zavodu so po zakonu prosti poštnine.
*	N"®a ladja »Avala« se je potopila oh južni Afriki. Jugoslovenski tovorni parnik »Avala« se je na poti okrog južne Afrike 50 km zapadno od Rta dobre nade zaletel v pečmo pod morsko gladino. Nesreča je nastala zaradi megle, v kateri s poveliniškega mostu ni bilo mogoče videti niti nekaj metrov pred ladjo. Z ladje so odda^ več brezžičnih poz;vov na pomoč. Pozive so prestre-gli angleško vojaško vodno letalo, večja tovorna ladja in dva ribiška čolna. Posadko so rešili, rarnik pa se je potopil. »Avala« je btf eden izmed najmodernejših parnikov naše trgovinske mornarice. Pripadal je »Jugo-slovenskemu Llovdu«.
*	Potres v severnem Primor ju. Poročilo po-tresomerskega zavoda v Beogradu pravi, da so bili v noči na 6. t. m. in ves dan potresi razne jakosti na ozemlju med Omišljem. otokom Krkom in Sušakom do Sen j a. Potrese je spremljalo podzemsko bučanje. Potres je povzročil med prebivalstvom veliko vznemirjenost, ki pa zanjo ni prave podlage. Takšnih manjših potresov in podzemskega bobnenja Je bilo že prejšnja leta tudi dovolj, a se je izkazalo, da je vsak strah pred kako večjo nesrečo nepotreben.
*	Led na morju v Boki Kotorski. Po toplih in lepih solnčnih dnevih je zavladal v Boki Kotorski hud mraz. Od Kamenara do klanca Verige je morje pokrilo z ledom, ki je debel nekaj centimetrov.
*	Pod vlak je šel. Mladi hlapec Martin Ne-čimer, uslužben pri posestniku Čudnu v Ko-zarjah, se je zaljubil v neko 161etno dekle. Ker so ji njeni starši branili, da bi se shajala z njim, češ da je še premlada, kar je dekle tudi samo spoznalo, se je Nečimer razjezil in se znesel nad svojim tekmecem. Nato pa se je vrgel pod vlak, ki mu je odrezal glavo. Nečimer je štel šele 21 let. Doma je bil iz Mrtvic pri Leskovcu.
*	Obup mladega delavca na Jesenicah. V tvornici Kranjske industrijske družbe na Je- I
senicah si je končal življenje 261etni delavec Nikolaj Špendler. Ustrelil se je bil s samokre som v srce. V pismu, ki ga je zapustil, prosi oproščen j a svoje tovariše, češ da se ni mogel drugače posloviti. Pravi vzrok obupa ni znan. Očitno si je Spendler končal življenje v duševni pobitosti. Doma je bil s Primorskega in italijanski državljan.
*	Čez dva tedna najdena utopljenka. Dne 20. januarja je v Vavti vasi ob Krki prala perilo Marjana Beletova, ki jo je pri pranju perila ob narasli Krki napadla slabost, da je omahnila v deroče valove. Vse iskanje je bilo doslej brezuspešno, šele na svečnico dopoldne so našli njeno truplo v kotlini, kamor jo je bil potegnil vrtinec.
*	Boj s steklim psom. Ko je te dni kmet Marko Petrič iz karlovške okolice šel po cesti v Karlovac, ga je med potjo napadel pes in ga ugriznil v roko, nato pa začel skakati vanj. Petriču se je posrečilo, da je psa zgrabil za vrat in ga davil. Toda mrcina je bila premočna, da bi Petrič mogel izvršiti svojo namero. Zato je psa krepko stisnil okrog vratu in ga nesel s seboj toliko časa, da je srečal ljudi, ki so psa ubili s koli. Ži-vinozdravnik je ugotovil, da je bil pes stekel. Petrič se zdravi v karlovški bolnišnici.
*	Čisto in duhteče perilo je veselje rodbine. Perite ga s terpentinovim milom »Oven« in zadovoljni boste! Poceni je, krasno pere in je domač izdelek Fockove milarne iz Kranja.
*	Žalostna smrt 601etne ženice. V Zamu-
šanih se je obesila v hlevu 601etna Jeranovi-čeva Marjeta. Bila je ločena od svojega moža. Pri njei je živel le njen vnuk, ki pa je bil v usodnem času v šoli. Tako je lahko nemoteno opravila svoje žalostno delo. Zapustila je listek, vendar ni nič omenila, zakaj si je končala življenje
*	Anico Hribernikovo so našli v Savi. O usodi pogrešane Anice Hribernikove iz Za-pog, ki je bila zaposlena v tvornici »Intexu« v Kranju, smo že poročali. Ko se je v soboto po sv. Treh kraljih raznesla vest, da se je mlado dekle sprlo z domačimi in potem izginilo, je le malokdo verjel, da bo skočilo v Savo, kakor je napovedalo. V ponedeljek pa je bilo konec vsakega ugibanja. Ko je stopal neki domačin ob Savi poleg vasi Brega, je opazil v vodi nekaj temnega. Bilo je človeško truplo. Brž je obvestil o tem orožnike v Smledniku. K Savi sta šla v spremstvu domačinov komandir Anton Zidar in narednik Simon Golič. Orožnika sta s pomočjo domačinov kmalu spravila truplo na breg. V utop-lljemlti so domačini spoznali pogrešano Ano Hribernikovo.
*	Pri večerji ga je zadela kap. Nedavno zvečer je prišel v Jarčevo gostilno na Glavnem trgu v Mariboru železničar Rudolf Ba-novšelt z neko gospodično. V gostim je naročil zase in za gospodično večerjo. Ko pa je polovico večerje pojedel, je nenadno omahnil ki padel mrtev na tla. Zadela ga je kap.
*	Spet požigalec. Bolesteni požigalec Franc Lubajnšek, ki je bil strah in trepet Rad-vanja, Razvanja in bližnje okolice, je nedavno zavoljo pomilostitve prestal svojo dveletno zaporno kazen. Nedavno zvečer pa je nad Razvanjem spet zažarelo nebo. Goreti je začela posestniku Ivanu Valiču večja množina slame. Bilo je jasno, da je moral slamo nekdo zanetiti. Orožniki so pričeli poizvedovati in so prijeli Franca Lubajnška kot osumljenca. Pri zaslišanju je Lubajnšek sicer tajil krivdo, vendar pa so ga orožniki na podlagi poizvedb pridržali in ga izročili v sodne zapore.
*	Zaklad dragocenih predmetov je odkril. Delavec Anton Grbič iz Cavtata se je na poti domov pred nevihto zatekel v zavetje. Ker dež le ni ponehal, je iz dolgočasja začel premetavati kamenje. Nenadno pa je zagledal na tleh zlato uro, zlato zapestnico, ček za pet funtov šterlingov in več biserov. Odnesel je vse najdeno na policijo, kjer so ugotovili, da je najdeno blago last neke Nemke, kateri je poleti neznan tat iz hotelske sobe v Dubrovniku izmaknil razne reči. Policija je Nemko obvestila o najdbi
*	Dve zasledovanki. Orožniki zasledujejo 241etno Elizabeto Kujčevo, doma iz okolice
Ptuja, ki je pred dnevi ukradla posestniku Francu Zorcu na Sp. Bregu razno zlatnino in star srebrn denar. Kujčeva se potika od vasi do vasi v družbi z mlajšim neznancem. Orožniki zasledujejo tudi 331etno Jožef o Fi-lipičevo, ki je odnesla posestniei Mariji Po-ličevi v Obradu razno obieko in nekaj dragocenosti.
*	Strokovnjaški vlom. Trgovec z mešanim blagom in gostilničar v Bukovici pri Vodicah Spenko je bil na praznik zjutraj zeio neprijetno presenečen, ko je opazil, da mu je nekdo ponoči izpraznil zaloge. Spenko ima nad 4.000 dinarjev škode. Zavarovan ni biL Da je bil na delu poklicni vlomilec, je sklepati po tem kako strokovnjaško je odprl vezna vrata. Iz vrat je ob ključavnici izžagal luknjo, posegel skozi njo ter zavrtel ključ, ki je bil v vratih. Iz veže je bila pot v trgovino lahka
*	Zužemberško poštno vrečo so našli brez denarja. Pred mesecem je od Žužemberka do Stične izginila z vozila žužemberška poštna vreča. V njej je bilo precej pisemske pošte, zlasti priporočenih pisem in tudi 13.500 din. Vse so preiskali, a zaman. Po enem mesecu vestnega, a brezuspešnega iskanja pa so po naključju našli poštno vrečo. Našel jo je mesarski pomočnik g. Stanko Rudolf v gozdičku blizu postaje v Ivančni gorici. Fant je sporočil to orožnikom, ki so se napotili na kraj najdbe. Vreča je bila prerezana. V njej je manjkal edino paket z denarjem. Nedotaknjene pa so bile vse ostale pošiljke. V vreči je bilo še osem omotov pisemske pošte. Poštno vrečo so prenesli potem na pošto in odpremili pisma na naslove. Tako bodo prejeli zdaj naslovniki pošto 3 precejšnjo zamudo. Orožniki vestno iščejo tatu. Nekoga, ki bi utegnil priti v poštev, imajo že na sumu.
*	Prebrisan slepar z delavnico bankovcev. 471etni pletar Jože Muršec, po rodu iz Gradca, pristojen pa na Pobrežje pri Mariboru, je bil že dvakrat kaznovan na večjo zaporno kazen. Lani decembra je bil pri posestniku Valentinu Trohi in mu začel praviti, kako je izurjen v ponarejanju bankovcev. Kazal mu je tudi neko pripravo za ponarejanje. Kmet se je dal preslepiti ter mu je izročil en kankovec za 1.000 din, en bankovec za 500 din in en bankovec za 100 din. Obljubil je kmetu, da mu bo v nekaj dneh prinesel kar cel šop novih bankovcev. Seveda sleparja ni bilo več blizu. V Veliki Ligojni pri Vrhniki je na prav tak način opeharil posestnika Franceta Kunca. Obsojen je bil na pet mesecev strogega zapora in 300 din denarne kazni.
*	Veliko tihotapstvo vabit in deviz. Obmejna oblastva so blizu Čakovca izsledila skupino deviznih tihotapcev. Poskušali so pretihotapiti 8 miliionov pengov v devizah in valutah. V to svrho so imeli posebno predelan avtomobil s skrivališčem za denar in vrednostne papirje. Aretiranih je bilo osem oseb, med njimi štirie madžarski židie. Pri zaslišaniu so iznovedali. da se boie. da bodo na Madžarskem izdani proti zidom slič-ni ukrepi kakor v Nemčiji ter da so zaradi tega skušali spraviti svoje premoženie na varno. Po zakonskih predpisih so jim zaplenili denar in avtomobil, plačati pa bodo morali občutno globo.
*	Zločinski podvig dveh zakrinkanih razbojnikov. V petek zjutraj je prebudil bitega frankolskega župana g. Karla Zerovnika na Frankolovem ropot, ki je prihaial iz prostora poleg njegove spalnice. G Žerovnik ie vstal iz postelje in zasačil dva zakrinkana mo?ika, ki sta bila vdrla skozi kuhimsko okno. Neznanca sta takoj napadla g. Zerovnika. eden izmed njiju pa je naneril nanj samokres in pritisnil na petelina, k sreči pa je samokres ompovedal. Gosp. Žerovnik začel z roparjema ruvati. Na pomoč mu ie priskočila tudi njegova žena. Med ruvanjem z razbojnikoma sta dobila g. Žerovnik in niegova žena lažje poškodbe, vendar pa se jima je posrečilo sneti razbojnikoma krinki in čepici, toda napadalcev nista mogla spoznati. Razbojnika sta nato pobegnila. Orož-ništvo, ki je bilo takoj obveščeno o roparskem napadu, je razbojnikoma na sledu.
Popotnikova toria
Tri žrtve Ijsitoenske žaloigre
Rogatec, februarja
Vas Ceste pri Rogatcu je bila pred kratkim zvečer pozorišče pretresljive žaloigre, ki je terjala življenja treh mladih ljudi. V Rogatcu je bil že nekaj časa zaposljen kot delavec pri lesni industriji Silvexu 23 let stari Anton Jutriša s Huma ob Sotli. Ob neki priliki se je seznanil z 181etno Miroslavo Be-letovo in njeno 191etno sestro Ljudmilo, ki sta živeli delno pri svojem očetu, posestniku in bivšem gostilničarju Beetu na Cestah pri Rogatcu, delno pa v Zagrebu pri sorodnikih. Jutriša se je zaljubil v Miroslavo. ki pa mu ljubezni ni vračala.
Na svečnico je še bil na neki veselici v Rogatcu in se je na videz mirno zabaval z Miroslavo, Ljudmilo in drugimi znanci. Vsi so bili dobre volje in nihče ni slutil, da je v Jutriši že dozorel strašen sklep. Naslednjega dne zvečer je prišel Jutriša k Beleto-vim na obisk V prvi sobi je našel posestnika Beleta. ki že nekaj časa bolena. Vprašal ga je, kako mu gre Bele mu je odgovoril, da se počuti nekoliko bolje. }
V tem je Jutriša slišal Miroslavo in Ljudmilo, ki sta se Dogovarjali v sosedni sobi, v kateri je bi.a tema Stopil je v sobo k dekletoma in dejal Miroslavi, naj mu zdaj pove, ali ga hoče ali ga ne mara Oče, ki je ostal v prvi sobi, je čul odklonilen odgovor. Takoj nato so počili trije streli in Jutriša je planil z vojaškim samokresom v rokah iz sobe.
Kremi je proti domu. Med potjo je še stopil v neko gosti no in izpi] četrt litra vina. Nato je nadaljeval pot proti Humu ob Sotli. Na cesti pred Humom pa si je nastavil samokres na sence in si pognal dve krogli v glavo. Smrtno zadet se je zgrudil in izdihnil.
Ko je skočil posestnik Bele po Jutriševem odhodu v sobo, kjer sta bili njegovi hčeri, se mu je nudil grozen prizor. Hčerki sta okrvavljeni Ležali na tleh. Bili sta že mrtvi. Miroslavo je Jutriša pogodil z dvema kroglama v glavo in v prsi, Ljudmilo pa v glavo.
čepica ga j® izdala
Frankolovo, februarja
V celjski okolici se zadnje čase . vlomi kar množe. Posebno predrzen je bil vlom, ki sta ga nedavno v ranih jutrnih urah izvršila dva zakrinkana razbojnika v prostore gostilničarja Karla Zerovnika na Frankolovem pri Celju. Neznanca sta razbila šipo na kuhinjskih oknih in vdrla v kuhinjo. Gostilničar in njegova žena sta slišala ropot in sta hotela vstati. V tem trenutku pa sta vdrla v spalno sobo vlomilca, eden z električno svetilko, drugi s samokresom, in zahtevala denar. Eden izmed njiju je še ležečega gostilničarja z vso silo udaril po čelu, da je kar omahnil. Vendar pa si je kmalu opomogel in se lotil napadalca, ki je hotel sprožiti samokres. Zerovnik je z vso močjo udaril neznanca po roki, da mu je samokres padel na posteljo. Le naključju je pripisati, da se samokres ni sprožil. Borba gostilničarja in njegove žene z napadalcema je trajala skoro četrt ure. Nato pa sta roparja zbežala. Go-stilničarjeva žena je dobila nevarne poškodbe pod očesom. Napadalec pa jo je bil tudi davil tako, da je morala naslednjega dne poklicati zdravnika.
Vojniški orožniki, ki so prišli že na vse zgodaj na Frankolovo, so na podlagi osebnega opisa, zlasti pa zaradi čepice, ki jo je eden izmed razbojnikov pustil pri Zerovni-kovih, izvršili obširnejše poizvedbe pri Lončarjevih na Frankolovom ter aretirali 21-letnega delavca Rudolfa Košca in njegovega 24-letnega brata, čevljarskega pomočnika Franca. Eden izmed orožnikov je čepico pri
preiskavi pri Košcu skrivaj obesil na vrata in vprašal gospodinjo, čigava je. Ta ni vedela za past in takoj povedala, da je to Ru-dolfova. Orožniki so oba aretirali, vklenili v verige in ju povedli v Vojnik.
Preiskava bo najbrž še marsikaj razčistila. Rudolfu in Francetu so naprtili še več vlomov in tatvin. Obdolžili so ju, da sta izvršila vlom v prostorih finančne kontrole v Vojniku. Tu je namreč izginil samokres s 150 naboji. Najdeni samokres se čisto ujema z ukradenim. Pred kratkim sta bila Rudolf in Franc obtožena tatvine pri posestniku Koštomaju na Frankolovem, kateremu je bilo ukradeno 5000 dinarjev. Zaradi pomanjkanja dokazov pa so ju takrat izpustili. Pred nekaj dnevi se je ustavil blizu Lončarjevih neki avtomobilski prevoznik, kateremu je bil na tem mestu ukraden velik zaboj masti. Tudi te tatvine dolžijo Franca in Rudolfa.
r ettmurl
Murska Sobota, februarja Po zgledu mariborskega in celjskega tedna pripravlja zdaj tudi Murska Sobota svoj Prekmurski teden, ki ga priredi letos v juniju. Zamisel je sprožil odbor Tujskopromet nega in olepševalnega društva sporazumno z murskosoboško občino. Ta prireditev, ki naj bi se po zdajšni zamisli vršila vsako leto, bo za vse Prekmurje velike važnosti. Prekmurski teden naj bi pokazal vsako leto napredek vseh panog prekmurske obrti, trgovine in industrije, ki bodo v paviljonih razstavljale svoje izdelke. Hhkratu pa bodo daljni obiskovalci, ki danes Prekmurja še ne poznajo, spoznavali na Prekmurskem tednu to našo pokrajino in njeno prebivalstvo. Nedvomno
se bo ta zamisel obnesla in privabila v Prekmurje mnogo posetnikov, ki bodo bodisi razstavljali, bodisi kupovali. Prebivalstvo pa bo videlo, da si prizadevamo gospodarsko dvigniti to najgosteje naseljeno slovensko pokrajino.
Letošnja otvoritev Prekmurskega tedna bo zelo svečana. Kot uvod v to važno gospodarsko in prosvetno prireditev bo župni so-kolski zlet mariborske sokolske župe. Na ta zlet se že vse edinice pripravljajo z vso vnemo. Tudi razna druga društva se pripravljajo na ta teden in bodo v okviru tega tedna razne prosvetne, športne in druge prireditve. Začetek tedna bo 18. junija, konec pa 25. junija. V dneh 24. in 25. junija bo shod trgovcev iz dravske banovine. Prav to dejstvo, da bo trgovski shod v Murski Soboti in v času Prekmurskega tedna, priča, da vlada že zdaj za to prireditev mnogo zanimanja med gospodarstveniki.
Za novo postajno poslopje v Murski Soboti. Sprožena je zamisel, da se zgradi novo postajno poslopje v Murski Soboti. Zdajšno poslopje več ne ustreza zahtevam prometa in tudi ni v ponos naglo razviiaiočemu se mestu. Promet je posebno v zadnjem času silno narasel in postaja ie mnogo premajhna. Posebno v zimskem času. ko imajo vlaki redne zamude, morajo liudi« čakati na vlak pred poslopjem in zmrzovati. ker čakalnica nima več prostora kakor za 20 oseb. V tej zadevi bo odnotovalo v LjubHano odposlanstvo, ki bo na odločilnih mestih sVušfln doseči zidavo novega posloma. Hkratu bo posredovalo da bi Murska Sobota dobila glav-
no carinarnico.
Na šest let ječe je bil obsojen pred sodniki v Murski Soboti Leopold Tratnik, ki je novembra v Bakovcih s kolom ubil svojega soseda Antona Buzetija. očeta sedmih otrok. Med njijna je vladalo staro nasprotje, ki je usodni večer privedlo do žalostnega dogodka. Tratnjak ima doma posestvo, na katerem je zdaj ostala žena s tremi majhnimi otroki.
Po japonskih poročilih, ki jim pa ni slepo verjeti, ima vrhovni kitajski vojskovodja baje hude težave z obema ženama, to je s tisto, od katere se ie ločil in s svojo zdajšno ženo. Posebno nevšečen motilec miru naj bi bil njegov sin iz prvega zakona, ki je postal v Rusiji popoln komunist in se je 1. 1937. vrnil iz Moskve.
Od prve žene Čenčingjuje je Čangkajšek ločen že več časa. Druga žena, Sungmeilling je politično zelo delavna in predstavlja moderno Kitajko. Kakor poročajo Japonci, je ta žena zdaj zahtevala od kitajskega vrhovnega generala, naj prvi ženi in njenemu sinu prepove bivanje v novi kitajski prestolnici. Zagrozila je, da se bo dala tudi ta od njega ločiti, če ji ne bo ustregel.
Že dalje časa je razmerje med drugo Čan-kajškovo ženo in njenim pastorkom napeto. Ko se je Čangkajškov sin vrnil iz Moskve, se je postavil takoj na čelo kitajskih bolj-ševikov in zagovarja nadaljevanje zdajšne vojne za vsako ceno. Svojemu očetu je že ponovno hudo očital politični vpliv, ki ga ima druga njegova žena. V zvezi s tem je začel uvajati svojo liaistno mater spet med veljake v Cunkingu, kjer vodi hudo gonjo proti vplivu, ki ga ima druga Čangkajškova žena. Ta gonja je sipravila gospo Sungmeillingo, ki izvira iz zelo ugledne rodbine, v obup, da je postavila svojemu možu ultimat: Na tem mestu ni prostora za vse. Ali jaz ali pa prva žena in njen sin!
Odločitev za Čangkajška tu ni samo zasebna zadeva. Če prisili svojega sina, ki je ljubljenec komunistov, k odhodu, tedaj bo imel najhujše težave s komunisti. Če se pa da ločiti od zdajšne žene, tedaj bo zanj nemara še sflabše, kajti njegova vlada se vzdržuje v veliki meri z velikansko denarno močjo dru žine, iz katere izvira njegova druga žena.
Brat gospe Sungmeillinge je dejansko najmogočnejši mož na Kitajskem. Z njegovo pomočjo se uresničujejo vsi načrti Čangkajško-ve vlade. V njegovih rokah so kitajske železnice, banke in trgovina.
Odločitev je za Čangkajška v takih okoliščinah v resnici težavna. Kaže pa, da bo v teh okoliščinah zmagala gospa Sungmeilling. Tako vsaj trdijo Japonci.
X Načrt tretje ruske petletke. Predsednik
sveta ljudskih komisarjev Molotov je imel na shodu komunistične stranke govor o tretji ruski petletki, ki bo zaključena 1. 1942. Po njegovih izjavah mora Rusija v tem času razviti večjo delavnost kakor najnaprednejše države v Evropi in Ameriki. Industrijska pridelovalnost se mora povečati vsaj za 50 odstotkov. Zgraditi bo treba predvsem 7370 železniških strojev in 190.000 vagonov. 11.000 km enotirnih in 8.000 km dvotirnih železniških prog. Na področju šolstva in vzgoje bo treba 1,400.000 mladih ljudi izšolati za tehnične strokovnjake. Utrditi bo treba disciplino delavstva in v kali zatreti vsa početja protirevolucionarnih trockistov, buharinov-cev, fašistov in drugih kapitalističnih gibanj.
X Tujci bodo morali zapustiti češkoslovaško. Češkoslovaška vlada je izdala odredbo po kateri bodo morali vsi tujci, ki so se v zadnjem času naselili na Češkoslovaškem, ne glede na narodno pripadnost ali veroizpoved v šestih mesecih zapustiti državo. Vlada je utemeljila ta svoj ukrep z nezaposlenostjo domačega prebivalstva.
Oglašujte v. »Domovini«
NAP 18 A L M1BKO BRODNIK
14
roe v okovih
»Ta grad je last mojega strica,« je rekla-»Lani mi je umrl oče, matere pa še poznala nisem. Potem me je vzel stric k sebi.«
Utihnila je. Kakor bi bili pred njo spet oživeli stari, grenki spomini, se ji je zresnil obraz in ustnice so ji zadrgetale. Toda hitro se je spet zbrala in nadaljevala:
»Ostala sem pri stricu, kjer sem imela vsega dovolj. Včeraj po kosilu me je prijelo, da bi malo odjezdila na izprehod. Zapoveda-la sem hlapcu, naj mi osedla konja. Ko sem se vračala, se je že mračilo. In ko tako počasi jaham skozi vas, stopi nenadoma pred konja neka kmetica. Vedeti morate, da so graščaka ljudje mrzili kakor mrze vsakogar, ki je nad njimi, mene pa so vsi radi imeli..«
Spet je prestala. Popravila si je lase, ki so ji zlezli na čelo. Janez je molčal in čakal, da bo sama nadaljevala.
»Neka kmetica je torej stopila predme in mi mahala z rokami. Bežite gospodična! je zavpila Kozaki in boljševiki se bližajo. Vsi grajski so že odšli... Nisem je več poslušala-zapodila sem konja in se ustavila šele pred gradom. Stekla sem v svojo sobo, tja, kjer ste me prejle videli. Na mizi sem zagledala listek, na katerem mi je stric sporočil, da me je čakal tri ure, potem pa je pobegnil, ker so bili boliševiki komaj nekaj strelja-jev od gradu. Obrnem naj se proti iugu. mi je napisal, in naj pridem za njim. V naglici sem zbrala najpotrebnejše reči, takrat pa sem že začula vrišč in vpitje na dvorišču. Kozaki so bili že zasedli grad ...«
Pripovedovanje jo je vidno utrudilo. Strah in skrb, da je rdeči ne dobe, je bil ostavil Sledove na njej. Janezu se'je deklica smilila, pa ni vedel, kako naj ji pomaga. V zadregi |e čakal, da dogovori.
Skrila sem se v te prostore, ki zanje nihče ne ve. Tu sem hotela počakati, dokler se mi ne ponudi priložnost, da pobegnem za stricem. Toda vi ste me odkrili...«
Pogledala ga je s svojimi čudno prodirlji-vimi očmi
»Da, odkril sem vas,« je zmedeno odgovo-lil Janez, ki je čutil, da mora nekaj reči
»In kdo je oni ranjenec v moji sobi?« je vprašala nato.
»Moj poveljnik. Rdeči so naju zajeli.« 1 »Ali je hudo ranjen?«
»Precej hudo,« je odgovoril Janez. Takrat ga je obšla neka misel.
»Ali ne bi malo popazili nanj?« je vprašal kar naravnost. »Jaz za take reči nisem... yojak sem«.
»Zakai ne,« je odgovorila s komaj vidnim usmevom.
»Za take reči smo ženske boljše od moških ... Samo paziti boste morali, da me ne odkrijejo. Rdeči ne poznajo usmiljenja. Posebno z ženskami ne. In če bi jim morala priti v roke...«
Oči so se ji zasvetile
»Rajši v smrt kakor v sramoto!« je vzkliknila. »Ne, nihče ne sme izvedeti, da sem v gradu. Tudi stara kuharica ne... čeprav me ima rada kakor rodna mati. Utegnili bi jo mučiti in potem ... «
»Nihče ne bo izvedel!« je odločno odgovoril Janez
»Zdaj pa idite v sobo!« je rekla mlada graščakinja. »Samo pazite, da ne zgrešite vhoda. Na zadnji stopnici je vzvod, ki ga morate potegniti k sebi. Če ne bo nikogar V bližini, pritisnite na gumb, ki je skrit v ¡podstavku peči. To mi bo znamenje, da se mi ni treba ničesar baiti, in takrat pridom, t Ste vse razumeli?«
»Da.«
Tretje poglavje L	ČETRTI DAN
Janez sam ni vedel, kdaj je bal v sobi pri ranjencu. Ni vedeL kdai in kako se je v temi splazil po stopnicah. Neprestano mu je bila pred očmi blesteča pojava mlade gra-ičaAusjje, ki ga je tako čudno gledala s svo-
jimi ko ogenj žgočimi očmi. Takih oči še ni videl.
V sobi se je šele zavedel. Poiskal je gumb na podstavku peči in pritisnil nanj. Nato je stopil k postelji.
Poročnikov obraz je bil strašno shujšan in ko je tako negibno ležal na postelji, bi človek mislil, da ni več živlijenja v tem telesu.
Janez se je sklonil na posteljo in pritisnil, uho k njegovim prsim. Komaj, komaj je zaznal slaboten utrip srca. »Hvala Bogu,« je zamrmral, »še je živ!«
Takrat so se skoraj neslišno odprla vrata in tiho kakor senca je stopila k postelji graščakinja. In kakor da bi bil začutil njeno blagodejno navzočnost, se je prav takrat ranjenec zganil in vzdihnil. Njegova desnica se je prav počasi prikradla izpod odeje in z neskončnim naporom segla po čelu.
Nato je Branko vdprl oči. Počasi, kakor bi se bal pogledati v življenje, ki je že skoraj pobegnilo iz njega. Ustnice so se zganile, rahlo. komai zaznavno, kaikor bi hotele oblikovati besedo, toda glasu ni bilo.
Deklica in Janez sta nemo gledala, kako se vrača življenje v to shujšano telo. Janez se je krčevito prijel za posteljo in njegovi nohti so se zasekali v les. Zdajci pa se mu je iz stisnjenega grla utrgal hripav vzklik:
»Hvala Bogu, še ste živi, gospod poročnik!«
Sele takrat se je Branko zavedel. Njegove trudne oči so se srečale z Janezovimi, in tiho, komaj slišno je zašepetal:
»Kje sem?«
»Na varnem, gospod poročnik!« je veselo odgovoril Janez, ki bi bil najrajši na glas zavriskal od veselja, da je ljubljeni poročnik izven nevarnosti.
Brankove oči so počasi potovale po sobi in se naposled ustavile na lepi neznanki. Dolgo se niso odvrnile od nje Janez je slutil, kaj govore te oči, kaj vprašujejo. Sklonil se je k ranjencu.
»Ta gospodična bo odslej skrbela za vas, gospod poročnik.«
Ranjenec ni nič odgovorili, kakor ne bi bil čul Janezovih besed Sluga se je vznemiriL Ali je bilo njegovo veselje prezgodaj? Zakaj poročnik nič ne odgovori?
»Ne bojte se,« ga je potolažila deklica. »Najhujše je že prestal. Zdaj je potreben samo počitka.«
Ko je govorila te besede, ves čas ni odvrnila pogleda z Brankovega obraza. In Janez je spet zagledal v njih tisti čudni vroči pogled, ki mu ni hotel iz spomina. Potlej se je deklica oočasii obrnila k njemu.
»Naj spi,« je rekla z zastrtim glasom. »Kadar se prebudi, me takoi pokličite. Siromak potrebuje okrepčila.«
»Da, da,« je zmedeno pritrdil Janez. Ko se je ozrl, deklice ni bilo več v sobi. Sam ni vedel, ali je bil vesel da je šla ali ne. Niene oči so gledale tako čudno prodirljivo, toliko ognja je bilo v njih. da ga je bilo vselej groza pogledati vanje. Toda tista groza, ki je hkrati nekaj neskončno sladkega in opojnega, da bi hotel večno živeti v njej, čeprav je nekam podzavestno slutil, da bi to zanj pomenilo pogubljenje.
Stresel je z glavo. In zdaj je tudi on začutil. da je lačen. Že tri dni ni imel toplega v ustih.
četrto poglavje NA POTI K OKREVANJU
Ko se je Branko pod večer spet prebudil, je bil že dosti bolj krepak. Glas se mu m več treeel, ko je poklical Janeza in ga vprašal, kako je prišel sem in kaj se je z njim zgodilo.
»Stari dni ste viseli med življejem in smrtjo, gospod poročnik,« je odgovoril Jane». »Štiri dni in štiri noči, in med tem se je zgo-di'o toliko novega, da vam v kratkih besedah ne morem povedati. Tudi ste še preslabotni ...«	_______
»Kje pa sem, za Boga?«
»V ujetništvu rdečih.«
Branko se je stresel.
»V boljševiških rokah? To pomeni...«
»Nič hudega, gospod poročnik, če bi bilo kaj nevarnega, ne bi bili tu.«
»In moji vojaki?«
»Nekaj se jih je rešilo, drugi... drugim se pa ni bilo več treba. Midva sva med tistimi redkimi, ki so ostali živi.«
Poročnik, ki se je bil vzpel na komolec, je omahnil nazaj na blazino.
»Da,« je povzel Janez, ki se mu je vrnila zgovornost, ko je videl, da se mu ni treba več bati za poročnika. »In samo za las je manjkalo, da niste tudi vi ostali tam, kjer jih je obležalo sto drugih, ki jim usoda nI bila naklonjena.«
»Ne morem še prav misliti,« je zamrmral Branko, ki si je vidno napenjal možgane, da bi se spomnil, kaj se je zgodilo. »Tako daleč... daleč ie vse to ...«
Prijel se je za čelo in se zagledal1 v strop.
»Strašen udarec... in potem... še drugi., čez prsa. Uh ... kakor ogenj... Potem ..« potem pa nič več ... kakor da padam... globoko v prepad ... brez dna ...«
»Da,« je potrdil Janez. »To je bilo takrat, ko vas je zadel kozak. Obležali ste brez zavesti. Malo nato je prišel stotnik s svojo četo. . «
»Stotnik?«
»Prosil sem ga, naj spravi ranjence na varno, pa mi je zagrozil s kaznijo... Da niso taikrat napadli Rusi —«
»Zagrozil ti je?«
»Da. Rekel je, naj se brigam za svoje stvari. Potem so Rusi napadli in njegova četa se je morala umakniti .«
Branku se ie zasrepel pogled. Janez se je stresel, ko mu je pogledal v oči. Tako mrzel je bil pogled v njih. da mu je ledeno zago-mazelo po hrbtu.
»Kaj se je z ujetniki zgodilo, nismo nikdar zvedeli... Naši jih potlej niso mogli več rešiti, ker so jih boljševiki prepodili. Kako rdeči delajo s sovražniki, pa vam rajši ne govorim. Ne vem, kaj bi bilo z nama, da ni takrat prišel mlad kozaški častnik...«
»Mlad ... kozaški častnik ... praviš?« Ranjenec je široko pogledal Janeza.
»To je bil on!« je zamrmral sam pri sebi. In na glas je rekel:
»Ali še pomniš Janez, kako je neko noč izginil iz našega tabora mlad ujetnik? Jaz sem mu prerezal vezi in mu dal naš plašč, da je lahko prišel mimo straž. To je bil on! . . . On naju je rešil ..«
»Potem je poplačal svoj dolg.« je odgovoril Janez. Davi je bil tu in je vprašal, kako vam gre.«
»Če je on,« je rekel poročnik, »nama ne bo hudega.«
Prav takrat so se odprla vrata in v sobo je stopil oficir, ki sta o njem govorila. Videč, da se je ranjenec osvestil, ie veselo stopil k njegovi postelji in mu ponudil roko.
»Zdaj sva bot.« se je nasmehnil Branko in toplo stisnil ponujeno roko.
»Še ne,« je odkimal kozak. »Vi ste mi rešili življenje in me osvobodili. Jaz vam — svobode še nisem dal.«
Tedaj šele se je Branko zavedel, da je ujetnik. Omahnil je nazaj na blazino.
»Vročica vas še ni minila, poročnik,« je prijazno "S-ekel kozak. »Varujte se, niste še iz nevarnosti. Toda v tolažbo nai vam bo, da vas ne zapustim, dokler ne boste popolnoma okrevali. Takrat vam tudi vrnem svobodo — vam in vašemu slugi. Šele takrat bova res bot.«
»Hvala vam,« je slabotno rekel Branko in mu še enkrat ponudil roko, ki mu jo je oficir stisnil.
»Zdravstvujte, junak!« je rekel kozak in se obrnil k vraitam. »Iti moram Dva dni me ne boste videli, toda povedal sem. da ne sme nihče k vam, razen če koga žeJlite. Ves grad vam je na razpolago. Tudi kuharica je v hiši... Zdravstvujte!
»Zdravstvujte, prijatelj!«
Ženski uestnlk
Kakšna dela moraš opraviti februarja na vrtu
V sadovnjaku moramo vsaj do konca februarja osnažiti drevesne krošnje in debla, da lahko še ob pravem času opravimo škropljenje. Pa tudi z gnojenjem pohitimo. Gnojnici, ki jo vozimo v sadovnjak, dodamo neka i superfosfata.
Drevje, ki ga nameravamo pomladi prece-piti, moramo že zdaj obžagati, ko še počiva. V februarju je zadnji čas za požlahtnjeva-nje češenj in skrajni čas za rezanje cepi-čev. Breskve in marelice ne preneso v zgodnji pomladi arborina. Zoper kodro škropimo breskve z desetodstotno do štirinajstodstot-no kalifornijsko brozgo, če še nisi naročil za saditev novih sadnih drevesc, stori to čimprej, da ne dobiš ostankov.
Tudi pritlično sadno drevje začnemo ob-rezavati in naravnavati glavne vodilne poganjke. Pri tem delu moramo postopati posebno previdno in je -dobro, da se daš poučiti od strokovniaka kar na vrtu.
Ob lepem vremenu obrezujemo okrasno grmovje, premečemo kompost, posnažimo po ta in gredice ter začnemo dbdelovanje zemlje. če je dovolj suha Dokler pa je zemlja mokra, da se prijemlje lopate in čevljev, jo puhtimo na miru
Ob koncu meseca že lahko sejemo petr-šilj, korenje in špinačo. Česen in čebulo že tudi sadimo. Za toplo gredo je še malo prezgodaj, pač pa sejmo v zabojčke solato, ki jo bomo v marcu presadili v toplo gredo.
Za
Palačinke nadevane z možgani. Vmešaj testo za pa ačinke. in sicer čert litra mleka, 10 dek moke. en rumenjak malo soli in sneg dveh beljakov. Iz tega testa speci palačinke. Pripravi še nadev iz možganov Možgane očisti vseh kožic in jih na sirovem malsu ali masti z malo čebule duši. Ko imaš palačinKe in možgane dušene, položi eno palačinko na topel krožnik, pomaži z možgani, položi drugo na vrh, spet pomaži, .da vse porabiš. Vrhnja palačinka ostane nenamazana in jo zabeli s sirovim maslom in potresi z naiiba-nim bohinjskim sirom Daj hitro na mizo, da se ne shladi.
Zelenjadna juha. Na masti prepraži eno drobno zrezatio čebulo Ko je čebula postala zlato rumena, dodaj en korenček, eno repo, eno zeleno, kolerabo, malo ohrovta in en por. vse drobno narezano. Vse skupaj malo poduši, nato prilij nekaj vode in duši dalje, da postane zelenjava mehka. Nato zalij z dvema litroma goveje juhe, premešaj in daj na mizo.
''«trni cmočki na goveji juhi. 15 dek telečjih jeter nastrži jih zmešaj z eno namočeno in otismeno žemljo ter vse skupaj pretlači skozi sito. Nato dobro umešaj, da se zgosti, sedem dek sirovega masla, primešaj pretlačena jetra, ščep majarona, eno jajce. malo soli, eno žlico drobno sesekljane in prepražene čebule, malo sesekljanega zelenega oeteršilja in dve deki drobtin. Vse skupaj dobro zmešaj in zakuhaj v vrelo juho. Vro naj 10 do 15 minut
Kumarična omaka h gojevemu mesu. Vložene kumarice operi, da ne bodo preveč kisle, ter ji h zreži na prav tenke listke. V kožici napravi svetlo Drežganje z malo zreza-ne čebule in limonove lupinice. Ko je pre-žganje gotovo ga osoli in zalij, če imaš. z juho, sicer pa z vodo. Ko prevre, stresi noter zrezane kumarice in žlico kisle smetane. Ko je omaka vrela četrt ure. ie gotova.
Praktični nasveti
Ožgano pekačo očistimo s tem, da damo vanjo malo mila, vode in sode in za noževo konico klorovega apna ter to dalje časa kuhamo Vsa prižgana jedila se leoo odluščijo in pekača je spet čista. Zribaj jo še s peskom in pomij v vroči vodi.
Cvetlice se pozimi kaj hitro zaprašijo. Ker
pa s cvetlic, ne moremo brisati prahu, ,zato jih, če imaš kopalnico, postavi v kopalno" kad in jih s prho operi. Če pa nimaš kopalnice, jih znesi na prosto, kadar je južno vreme, in jih o~blij z zahvalnim vrčem. Vzeti pa moraš malo mlačno vodo. Ko se cvetlice malo odtečejo in osuše, jih hitro znesi nazaj v sobo. Če so pa cvetlice le preveč zaprašene in ni južnega vremena, jih previdno zbriši z mokro gobo ali mehko krpo. Pazi pa, da listov ne polomiš ali potlačiš, ker. s tem ' le škoduješ rastlini.
Zalivanje ciklame. Vsako cvetlico, ki jo dobimo od vrtnarja, je treba spočetka dvakrat na dan zaliti, dokler se ne privadi na novo ozračje. Tako moraš delati tudi s ciklamo. Ko opazimo, da se zemlja več tako hitro ne posuši, je treba zalivati cvetlice samo enkrat na dan, in to vedno ob istem času. Ciklame zalivamo tako, da voda ne pride do srca ciklame. Ocvetele cvete previdno odrežemo, Istotako porumenele liste. Nikdar ne smemo pustiti, da cvet ali list začne gniti, ker okuži s tem še druge liste ali cvete. Dobro je odrezana mesta posuti z ogljevim prahom.
Cvetlični lončki. Ker bo kmalu čas za presajanje cvetlic, naj pripomnimo, da je treba nove cvetlične lončke vedno dan ali dva prej namakati v vodi. Glinasti lončki namreč vlečejo nase vlago in se prst v njih preveč suši, če smo jo dali v nov, suh lonček. S tem pa jemlje presajeni rastlini preveč vlage in cvetlica pri tem preveč trpi in se ne more tako hitro prijeti in na novo pognati. Zato se tudi kaj rada posuši. Tudi stare izpraznjene lončke je treba takoj očistiti in s krtačo dobro izbrisati, da gre vsa nesnaga iz njih. Tako uničiš vso golazen, ki se je zajedla v razpoke. Nesnaga samo pomaga širiti razne glivične bolezni na rastlinah.
Vsaka cvetlica v lončku naj ima tudi podstavek. v katerega se izcedi voda, ko cvetlico zaliješ. A v podstavku naj voda nikdar ne stoji, ker se potem zemlja samo skisa. Cvetlic tudi ne zalivaj v podstavku, temveč vedno pri korenini.
Radio Liubliana
Nedelja, 12. februarja: 8.00 Kmečki trio. (
—	9.00: Napovedi, poročila. — 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve. — 9.45: Verski govor (dr Ignacij Lenček). — 10.00: Tercet Stritar bo pel narodne ob spremljevanju harmonike (Stanko). — 11 00: Poskočni napevi (plošče). — 11 30: Koncert operne glasbe (sodelovala bosta Ksenija Vi-dalijeva in radijski orkester) — 13.00: Napovedi, poročila. — 13.20: Saksofon, bo igral Miloš Ziherl ob spremljevanju klavirja (prof. Marjan Lipovšek), vmes naše pevke (plošče). — 17.00: Kmetijska ura: Preprečevanje jalovosti in zdravljenje jalovih krav (dr. Zibert Šimon). — 17.30: Cerarjeva opereta »Čevljar in vrag«. — 18.15: Domač koncert radijskega orkestra. — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Nac. ura. —r 19.50: Koncert vojaške godbe. — 21.15: Za zabavo in za ples (plošče). — 22.00: Napovedi, poročila. — 22 15: V oddih bo igral radijski orkester. —
Ponedeljek, 13. februarja: 12: Daljni kraji v lahki glasbi (plošče). — 12.45: Poročila.
—	13.00: Napovedi. — 13 20: Opoldanski koncert radijskega orkestra. — 14.00: Napovedi. — 18.00: Paberki iz vsakdanjega zdravstva (dr. Anton Brecelj). — 18.20: Messager; Dva goloba, suita (plošče). — 18.40: Umetnost v Prekmurju (dr. Franc Štele). — 19 00: Napovedi, poročila, — 19.30: Nac. ura. — 19.50: Zanimivosti. — 20.00: Viktor Parma: Povodni mož, Lepa Kunica (glasbeno društvo »Sloga«), — 21.30: Po domače (plošče).
—	22 00: Napovedi, poročila. — 22.15: Prenos iz restavracije Emone.
Torek, 14 februarja: 11.00: Šolska ura- Od I Carigrada do Sirije (potopisne slike in reci- I tacije; Julija Šušteršičeva). — 12.00: Bala- I
laike igrajo (plošče). — 12.45: Poročila. — 13J)0: Napovedi. — 13.20: Narodne pesmi ob spremljevanju"brkéstra. (pel'bo Friderik Lu-pša, „igral pa radijski orkester). — 14.00: Napoved. — 18.00: Veseld rajanje (plošče). — 18.40: Noy način vzgajanja (dr. Stanko Go-gala). — 19.00: Napovedi, poročila. ^ 19.30: Nac. ura. — 19.50: Deset minut zabave. —• 20,00: Slovenski vokalni kvintet. — 20.45:" Na harmoniko bo igral Jože Jurman. — 21: Pisan šopek (plošče) —- 22.00: Napovedi, poročila. — .22 15: Veseli zvoki (igral bo radijski orkester).
Sreda, 15. februarja: 12.00:. Operetni napevi (plošče) — 12.45: Poročila. .— 13.00: Napovedi. — 13.20: Koračnice in polke (plošče). — 14.00: Napovedi. — 18.00: Mladinska ura: a) Iz življenja južnoameriških Indijancev (dr. Valter Bohinec); b) Nekaj okvirov za slike (Miroslav Zor). — 18.40: Sestav Slovenije po stanovih (Milan Valant) — 19.00: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura.
—	19.50: Prirodopisni kotiček (prof. Fran Pengov). — 20.00: Melody-jazz. — 20 45: Musorgski Ravel: Slike z razstave, simfonična suita (plošče). — 21.15: Koncert na vio'oncelu (Čenda Šedlbauer, pri klavirju profesor Marijan Lipovšek). —- 22,00: Napovedi, poročila. — 22.15: Cimermanov kvartet. j>
Četrtek, 16. februarja: 12.00: Baletna glasba (plošče). — 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi. — 13.20: Pesmi iz Španije (ploš~e).
—	14.00: Napovedi. — 18.00: Zbor mestne ženske réalne gimnazije bo pel' s 'spremije-vanjem radijskega orkestra. — 18 40: Slovenščina Za Slovence (dr. Rudolf Kolarič).
—	19.00: Napovedi, poročila. — 19.30- Nsc. ura. — 19.50: Deset minut zabave. — 20.00: Trebušnik na potovanju .. (zvočne slike, prirejene za radio po spisih Janka Mlakarja; izvajali bodo člani radijske igralske družine). — 22 00- Napovedi, poročila — 22.15: Lahka glasba (igral bo radijski orkester). —
Petek, 17. februarja: 11.00- Šolska ura: Leteče ribe (Rafael Bačar). — 12 00: Iz slovenskih krajev (plošče). — 12.45: Poročila.
—	Í3.00: Napovedi. — 13.20: Opoldanski koncert slovenske glasbe (radijski orkester).
—	14.00: Napovedi. — 18.00: Ženska ura: Razlaga jedilnikov za postni čas (Vida Per-šuhova). — 18.20: Plošče. — 18.40: Francoščina (dr. Stanko Leben). — 19.00- Napovedi, poročila. — 19 30: Nac ura. — 19.50- Kotiček Slovenskega planinskega društva. — 20.00: Citraški dueti (Mezgolits in Hebein).
—	20.40: Iz opernega carstva (pela bo Valerija Heybalova, igral pa radijski orkester).
—	22.00: Napovedi, poročila. — 22 30: Angleške plošče.
Sobota, 18 februarja: 12: Vožnja neznano kam, (plošče). — 12.45: Poročila. — 13.00: Napovedi. — 13 20: Vožnja neznano kam (plošče). — 14.00: Napovedi. — 17 00- Otroška ura: a) Selma Lagerloff: Kako je Niels Hol-gerson popotoval z divjimi gosmi (povest v nadaljevanjih); b) Pripovedovanje Manice Komanove. — 17 50: Pregled sporeda — 18.00: Za delopust bo igral radijski oroester.
—	18.40: Pogovori s poslušalci. — 19 00: Napovedi, poročila. — 19 30: Nac. ura — 19 50: Beseda k prazniku (Fran Finžgar) — 20 00: O zunanji politiki (dr. Alojzij Kuhar) — 20.30: Vesel živalski krog: »Zavozili smo v Vodnarja. Astrolog vam naš pove, kak ie priti do denarja, kak življenja pot vam gre « (pester večer: izvajali bodo člnni radijske igralske družine; sodelovala bosta Jožek in Ježek). — 22 00: Napovedi, poročila — 22 15: Za dober konec bo igral radijski orkester
listnica
Muta. Povzeli smo po drugih listih.
Ivanjkovci. Prepozno prejeli.
Haguenau Objavili smo vse, kar je bilo mogoče objaviti. To se pravi, kolikor so dopuščali tiskovni predpisi. Če se je morda kakšen dopis na pošti izgubil, ne vemo Ne razumemo zamere za nekaj, česar nismo zakrivili!
Proti svoji volji so bili Ijudožrci
Grk Joahim Ksantopulos in njegova žena Katarina sta imela v Solunu gostilno, ki je bila dobro obiskana in zlasti znana zavoljo odlične kuhinje. Zlasti opoldne in zvečer je bila gostilna polna gostov, ki so sem redno hodili na hrano Zena Katarina je bila zavoljo tega v kuhinji zelo obremenjena in zakonca sta najela kuharja Deresteplana, po rodu Armenca.
Žena Katarina je kmalu s tem svojim pomočnikom navezala pretesne stike in začenjala zanemarjati svojega moža. Zakonski mir se je od dneva do dneva boli podiral. Ksantopulos je opazil, da je Deresteplan postal njegovi ženi več kakor samo pomočnik v kuhinji. Zakonca sta se čedalje huje prepirala in nekega dne je mož zahteval, da Deresteplan zapusti hišo. Toda pretkani Armenec je ostal. Pač pa je Ksantopulos lepega dne izginil in nobene sledi ni bilo za njim.
Katarina je po nekai dneh vsa zbegana prišla na policija, jokala in prosila, nai ii poiščejo moža. ki jo je tako skrivai zapustil. Povedala je tudi, da sta bila v zadnjem času res sprta, vendar pa mu zaradi te<?a Se ne bi bilo treba iti od nje. Pripovedovala je, da sta se zadnji večer, ko ie bil še doma. hudo prepirala in da ie mož besedni dvoboj zaključil z grožnjo, da mu je tega v?ega že dovolj in da pojde od hiše. Toda žena mu te grožnje pač ni vzela za resno, naslednje jutro pa moža ni bilo več. S seboj ni vzel ničesar.
Policijski uradniki so jokajočo ženo pomirili, češ da ga bodo že poiskali. Toda policija ga ni našla. Po vsej Grčiji so viseli veliki letaki z njegovo sliko in pozivali prebivalstvo, naj vsak kdor bi kaj vedel, kje je Joahim Ksantopulos, to takoj sporoči naj-bližnjemu oblastvu. Vdova Katarina se je poagoma uživela v svojo usodo in z Armencem vodila gostilno naprej.
Toda med gosti ie bil tudi nekdo, ki je bil nekoč priča hudemu prepiru med Joahi-nom in Katarino. Ta ni nič kaj verjel Katarini, da žaluje za svojim možem, in ker je imel med policijskimi uradniki prijatelja, mu je zaupal, da zadeva z Joahinom smrdi po zločinu. Uradnik je domneve sporočil naprej svojim predstojnikom in policija je izvedla hišno preiskavo in našla v hladilniku ostanke človeškega mesa.
Ob tei grozni najdbi je Katarina jokaje priznala, da sta z Deresteplanom ubila moža. Ker nista vedela, kam s truplom da bi zločin ne prišel na dan. sta ga razsekala na kosce in spravila v hladilnik Počasi in v maihn'h delih sta ga mešala med hrano gostom, da bi se tako neopazno porazgubi o. Tako so bili gostje proti svoji volii Ijudožrci in pomagali zakrivati zločin, ki ie v Solunu zbudil vel5ko ogorčenie Obla^tvo ie seveda gostilno takoj zaprlo, vdovo Katarino in nienega liub5mca Derest^plana pa aretiralo. Te dni je b;la o tem zločinu sodna razprava in sta bii"a menda oba morilca obso-iena na smrt
Za sin*1* i* kratek čas
PREKRATKE NOCl
Nevesta: »Ljubi moj, prebiva medene tedne v polarnih krajih «
Ženin: »Zakaj pa prav tam?« Nevesta: »Zato, ker traja tam noč celih šest mesecev.«
VITAMINI
Potnik Hlačar sedi zjutraj v gostilni na 'deželi in za j trku je.
»Natakar!« zakliče zdajci ves jezen, »kaj pa pomenijo te črne pike. ki plavajo na mleku?«
»Ne vem, gorpod,« plašno odvrne natakar. »Morda so to tisti vitamini, ki o njih zdravniki toliko pišejo.«
MATI IN SINKO
j Oče: »Kaj se pa tako grdo držiš, Janezek?« i Sinko: »Mama me je zlasala.« Oče: »Si že zaslužil!«
Sinko: »Če sem zaslužil ali ne, je vseeno. Bolj dobrosrčno ženo bi si bil pa že lahko izbral, očka.«
* PRAŠIČJE UHO
Kuharica: »Vi ste pa lep mesar! Ze tri dni mi obljubljate prašičje uho . «
Mesar: »Saj ga nimam. Tega pa vendar ne boste zahtevali, da si ga odrežem od lastne glave...«
ODLOČNA ŽENA
Bojevita žena nahruli svojega ponižnega moža po povratku z zabavnega večera, češ da njegovo vedenje ni takšno, kakršno bi moralo biti. Mož potrpežljivo sedi in molči.
»Ne sedi tako grozeče in ne žugaj mi s pestmi v žepih'« zakriči naposled nanj.
STAVA
Profesorja Izgubo je nekoč nagovoril na cesti gospod, ki se je hotel za vsako ceno seznaniti z njim: »Dober dan. gosnod profesor! Stavim, da me več ne poznate!«
»Stavo ste dobili,« reče profesor in gre dalje.
Hali o s 1 a s i
IŠČEM POSOJILO
20.000 do 25.000 din po 6 do 8 odst. obresti z vknjižbo na posestvo, vredno nad 45.000 din, v bližini Laškega, ob prometni cesti. Ponudbe na naslov: Franc Fas-valt, Laško.	37
MLADO NATAKARICO
čedne zunanjosti, pošteno, za boljšo gostilno na deželi iščem. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Domovine« pod šifro »Spretna«.	38
KUHARICO SPREJMEM
staro 35 do 45 let, ki zna dojiti in je skoraj kot samostojna gospodinja. Znati mora tudi vsa vrtna dela. Drofenik, mlin v Poljčanah.	36
POSOJILA NA VKNJIŽBO
hipotekama na sreska mesta, po 7 odst in kmetom kratkoročna in dolgoročna za gospodarske potrebe po 6 odst., nabavljamo. Pojasnila s prednakazilom 3 din v znamkah daje Central, Zagreb, Bregovita 7.
39
DVE SESTRI, 22 IN 24 LET STARI,
krasni kmečki dekleti, Slovenki, vajeni gospodinjstva, vsaka s 40.000 din dote in z opremo se želita omožiti. Več pove »Eli-da«, Zagreb, Tomičeva 1.	35
ZAVAROVALNE ZASTOPNIKE
agilne in delavoljne, za pridobivanje članov za zavarovanje bolniških in pogrebnih stroškov, sprejme v vseh okrajih domači zavarovalni zavod. Ponudbe z referencami na oglasni oddelek »Domovine« pod »Fiks in provizija«.	41
VAŠ DOM VAM POLEPŠAJO
vzorci ročnih del, ki jih dobite v časopisu »Zena in dom«. Pišite upravi, Ljubljana, Dalmatinova 8-D, da Vam pošlje eno številko brezplačno na ogled.	12
LEPE ROMANE
in drugo zabavno čtivo najdete v »DRUŽINSKEM TEDNIKU«, ki izhaja zdaj na 12 straneh velikega formata. Zahtevajte brezplačen izvod od uprave: Ljubljana, Poštni predal 345.
NAROČAJTE IZ KUPČIČEVE DREVESNICE IN TRSNICE
na Ptujski gori. Seznam in cenik na razpolago
Hahitark -mmm*. ¡*>f
tlnMM.nM<lrA vseh tip in vrst po tovar-narmOniKC niških cenah dobite v domu glasb)' R VVAKB1NKK. LJubljana, Miklošičeva cesta 4 (pri Frančiškanski cerkvi)
HKA	KNJIŽICI?
vseh denarnih zavodov. 3odstotne obveznice. bone delnice itd. valute (tuji denar) vseh držav — kupimo takoi in plačamo na.jboiie
BANČNO KOM ZAVOD Mariboi, Aleksandrova cesta 40 Prodaia srečk državne razredne loterije.
'54

Nov redilni prašek „Redin" za prašiče
Vsak kmetovalec si ianko nitro in z malimi stroški zredi svoje prašiče.
Zadostuje samo en zavitek za enega prašiča ter stane en zavitek din 6. po pošti 12. trije zavitki po pošti din 24.
Mnogo zahvalnih pisem. Uspeh Vara je zagotovljen.
PAZITE pravi »Redin« se dobi samo v zavitkih za napisorr »Redin« in ga prodaja za kranjski de! Slovenje drogerija
RANC, LJUBLJANA. Židovska ul.ca I a.
Za štajer*k. del Slovenije in Prekmurje pa samo drogerija Kane Maribor, gosposka ulica 33 H
SAMO	Din 98.—
63719 Po ceni in dobra zapestna ara Shock Proof, lepo kromirano ohišje 8 svetlečimi številkami in kazalci Din 98 —
63796 Istn i anker kolesjem na kamne teuoča 9 sekundnim kazalcem	Din 185.—
63710 Ista s prima anker kolesjem na 15 kamnov s sekundnim kazalcem
Din 260.—
Zahtevajte cenik zastonj in poštnine prosto.
H. SUTTNER, Ljubljana 6
Lastna protokolirana tovarna ur v ftvfd.
izdaja za konzorcij »Domovine« Josip Beisaer.
Urejuje tilip UmladiC.
Za Maroduu tiaKaruo t mu J o t a o.