pK
su.
$ru---u5«A
Kuj 2t4 CA
V C‘-LjU
Zasavski “i>3;
TEDNIK
TRBOVLJE, 5. VIII. 1964 - ST. 32 - LETO XVII. - 20 DIN
MDB »Alojza Hohkrauta" končala z delom
(jom) LITIJA — V petek, ObK ZMS Litija, program ob podelili brigadirjem-udaml-31. julija, so'se brigadirji tabornem ognju. Zaključka kom značke; VII. LMDB VII. ljubljanske mladinske del so se udeležili številni »Alojza Hohkrauta« pa je bi-delovne brigade »Alojza gostje, med njimi tudi pred- la na svečan način proglaše-Hohkrauta« zadnjič spopri- stavniki pripadnikov JLA — na za udarno brigado. — Več jeli z zemljo in kubiki. Po- graditeljev nove Zasavske ce- o brigadirjih Hohkrautove poldan pa so za zaključek ste.	brigade in o njihovem delu
organizirali, v sodelovanju z Na zaključni svečanosti so poročamo na 5. strani.
Posvetovanje
hrastniškega
aktiva
(an) HRASTNIK — Na
zadnjem posvetovanju političnega in gospodarskega aktiva občine Hrastnik so razpravljali o nekaterih aktualnih vprašanjih in nalogah v zvezi z resolucijo Zveznega izvršnega sveta o novih gospodarskih predpisih.
Na posvetovanju je bilo podčrtano, da naj bi v delovnih organizacijah v sedanjem obdobju posvetili vso skrb vprašanjem v zvezi z osebnim in družbenim standardom, seveda ob istočasnih prizadevanjih za zviševanje produktivnosti dela, izboljšanju organizacije dela in drugim činiteljem ki vpi-vajo na boljše gospodarjenje v delovnih organizacijah. Ugotovljeno je bilo, da bodo v delovnih organizacijah zvišali osebne dohodke zaposlenim zaradi zvišanja življenjskih stroškov v največ primerih v razponu od 2500 do 3000 dinarjev, in sicer z veljavnostjo od 1. julija naprej, minimalno povišanje osebnih dohodkov pa bo — in to le v nekaj primerih — znašalo le 2000 dinarjev.
Za zdaj'v Hrastniku še ni opaziti teženj po zviševanju cen izdelkov oziroma storitev; posvetovanje pa je odločno opozorilo, da je vsako neutemeljeno zviševanje cen nesprejemljivo, ker ruši odnosa, ki naj veljajo v 'našem gospodarstvu v zvezi z novimi ukrepi.
POSVET GOSPODARSKE6A IN P0LITIČNE6A AKTIVA TRBOVELJ
POVEČATI PRODUKTIVNOST
Zaradi zvišanja življenjskih stroškov zaposlenih dodatek najmanj v
(ma) TRBOVLJE — Občinski komite ZK Trbovlje in Ob- malenkostni porasti (v primer-čmska skupščina Trbovlje sta v petek sklicala posvetovanje javi z lanskim letom) in da se gospodarskega in političnega aktivo trboveljske občine, na poraja vprašanje ekonomično-katerem so razpravljali o osnovnih načelih in nalogah v zve- sli, produktivnosti in rentabil-zi z resolucijo ZIS o novih gospodarskih predpisih ter o re- nosti nekaterih delovnih orga-ahzaciji dogovorov v zvezi z nadomestilom osebnih dohod- nizacij. Produktivnost je sicer kov zaposlenih zaradi povišanja življenjskih stroškov.	v večini delovnih organizacij
Uvodoma je predsednik membe v gospodarskem siste- v porastu, ekonomičnost pa je Skupščine občine Trbovlje, mu.	na lanskoletni ravni ali pa je
Ado Naglav, poudaril, da smo	.	.	, celo nižja; precejšnja pa je
bili v zadnjem času priče šle- . a .??sv?t°Va,I!,I1 Pred' tudi skupna iztrošenost osnov-vilnira spremembam v našem stavmki trboveljske Občinske nih sredstev. gospodarskim sistemu, ki ima- S“uPsčl"e ter e,“* gospodar- preds!avniki uprave občln-}o namen krepiti delovne or- *kf9a .)? Poetičnega aktiva ske skup$člne so poročali ganizacije in samoupravljanje p ari ' da Je ®tcer n“Pre' aktivu, da je bila izdelana v osnovni celici našega siste- d®k v gospodarstvu očiten. analiza iz katere Izhaja, da ma — v komuni, hkrati pa po- . ar ne*taten pokazatelji novi gospodarski ukrepi v Tr-gojujejo zahteve za večanje "iso pr®več .ugodni Pre°slali bovljah za 4-članskd družino osebnega in družbenega stan- ?***“ administrativnega dolo- zvišujejo življenjske stroške darda na račun investicijske aa",a cen nekaterih Proizvo- zg okrog 3700 din zaradi če_ politike. Vse to zahteva jasno d°?. š® ^edno ne bo najbo,)e sar je bilo osvojeno stališče, še večjo usmerjenost na po- ypl‘YaI ” a v.° samouprav- da naj se zaposienim zagoto-večanje produktivnosti dela, j?,’	^ a bo ‘reba vi nadomestilo v osebnih do-
na iskanje notranjih rezerv in "fda,A®X Prizadevanji da hodkih zaradi zvišanja žlv-Izboljšanje procesov in orga- “*aY I1*®, ®nak P09”!1 za Ijenjskih stroškov od L jull-nizacije dela, čeprav je seda- 9®sP°darjenje za vse panoge ja naprej v višini najmaiiJ nja visoka proizvodnja — ki	Se, p°sebel J® 3000 dinarjev. Seveda bodo v
je značilna tudi za trboveljsko b 0 °Pozor]eno tudl "a dej- zvezi s tem nast0plle določe-gospodarstvo — pravzaprav s^vo, da so skladi v nekaterih ne težave predvsem v nekate-pogojila uveljavljene spre- delovnih organizacijah le v rih manjših delovnih organi-
101
Med spremembami v našem gospodarskem sistemu, ki jih je te dni obrazložil tovariš EDVARD KARDELJ, so gotovo najpomembnejše tiste, ki se nanašajo na razpolaganje s sredstvi razširjene reprodukcije in zagotavljajo delovnim kolektivom ne lc boljše pogoje gospodarjenja, ampak tudi širšo pravico samoupravljanja v smislu ustavnih načel.
Da bi bolje razumeli daljnosežnost teh sprememb, je treba vedeti, da so morale doslej gospodarske organizacije z obdavčevanjem v obliki prispevkov odvajati največji del ustvarjene akumula-
Ta sistem zdaj opuščamo. Prispevek na izredni dohodek je že odpravljen z učinkom 70 milijard letno, industriji, ki proizvaja surovine, in prometu je odstopljen prispevek iz dohodka z učinkom 33 milijard, pred kratkim pa je Zvezna skupščina sprejela še zakon, ki odpravlja tudi prispevek za družbene investicijske sklade z učinkom okroe 80 milijard dinarjev, kar skupaj predstavlja razbremenitev za okrog 183 milijard dinarjev'. Ta znesek pa sc bo še občutno povečal, ko bo v celoti odpravljen prispevek iz dohodka.
V novem sistemu bo ta
pravkar sprejetem zakonu o odpravi prispevka za družbeno investicijske sklade, ki pooblašča republike, da lahko iz skladov, ustvarjenih v letošnjem letu, predpišejo obvezno posojilo v polovičnem znesku dosedanjega prispevka in to posojilo vrnejo podjetjem z obrestmi.
Skratka, delovnim kolektivom se v tem novem sistemu prav občutno poveča materialna baza samoupravljanja. Kolektivi bodo postali nosilci razširjene reprodukcije, prevzeli pa bodo tudi večjo odgovornost za napredek
PRAZNOVANJE V ZAGORJU
(ma) ZAGORJE — Letos praznujejo občani Zagorja ob Savi že dvanajstič občinski praznik v spomin na obletnico prvega napada partizanskih enot na žandarmerljsko postajo v Toplicah v noči od 8. na 9. avgust 1911. leta.
Za letošnje praznovanje so pripravili Zagorjani številne prireditve, ki so se začele že v nedeljo; s praznovanjem pa bodo zaključili 9. avgusta. Tedaj bo tudi slavnostna seja Skupščine občine Zagorje ob Savi; V Delavskem domu pa bodo odprli razstavo del. udeležencev I. zagorsko-izla-ške slikarske kolonije.
■Sredstva tistemu, ki jih ustvar a!
cije v družbene investicijske sklade. Banke pa so posredovale, da so sc ta sredstva z bolj ali manj administrativno distribucijo vračala v podjetja kot investicijska posojila. A-nuitete za odplačilo teh posojil, pogosto s kratkimi roki, hudo obremenjujejo gospodarske organizacije, ki potem napravljajo vtis prezadolženosti.
znatni del akumulacije, ki ga je bilo treba doslej odvajati, v celoti ostal gospodarskim organizacijam, in to tudi v primerih, čc bo treba v prehodni dobi predpisati morebitno obvezno vročenjc dela ter sredstev v banki, ki pa bo morala sredstva z obrestmi vred vračati podjetjem ob roku. To načelo smo smiselno uporabili tudi v
in razvoj podjetja in za življenjske pogoje kolektiva. Novi sistem bo terjal tudi večjo samostojnost bank pri odločanju brez vmešavanja državnih organov. Ob večji odgovornosti in večji odvisnosti bank od neposrednih proizvajalcev pa bodo potrebne tudi ustrezne spremembe v sistemu upravljanja bank.	F. S.
■saHBHEnai
višini 3000 dinarjev
zacijah, ki pa jih bodo skušali v sodelovanju z Občinsko skupščino Trbovlje in ustreznimi pristojnimi organi tudi rešiti.
Za zadnje posvetovanje gospodarskega in političnega aktiva Trbovelj sta med drugim značilni predvsem še tl dve ugotovitvi: delovne organizacije naj bi v sedanjem obdobju posvetile posebno pozornost vprašanjem, ki se porajajo v zvezi z dvigom osebnega in družbenega standarda; preprečiti pa je treba vsako neutemeljeno zviševanje cen!
oaoaamaaaanaaanma
PREMISLIMO!
V	zadnjih dneh smo bili priče številnim spremembam v gospodarskem življenju. Posebej aktualno je postalo vprašanje cen in v zvezi s tem nadomestilo osebnih dohodkov.
Dosedanje ugotovitve kažejo, da bo treba posebno pozornost nameniti vprašanjem v zvezi s cenami. Že sedaj ugotavljamo, da so nekatere cene višje, kot bi morale biti (npr- kruh). Opaziti je težnje, da se zvišajo cene tudi nekaterih drugih artiklov. Zaradi tega bo treba poostriti nadzor nad cenami in preprečiti prav vsako neupravičeno zviševanje cen.
Aktualno je tudi vprašanje nadomestila zaradi zvišanja življenjskih stroškov. Ponekod menijo, da bodo te s težavo zagotovili zvišanje osebnih dohodkov in pri tem opozarjajo na vrsto možnosti za zvišanje izven delovnih organizacij, pri tem pa pozabljajo, da je še mnogo skritih rezerv, da je ponekod še pomanjkljiva organizacija dela, tehnološki postopki še niso na zadovoljivi ravni itd. Vse to lahko - če dobro izkoristimo — vpliva na zvišano produktivnost in na viiji dohodek delovnih organizacij. Potem tudi ne bo vprašanj, kako zagotoviti potrebna sredstva.
V	teh dneh smo tudi zapazili, da nekateri zasebni obrtni mojstri dokaj samovoljno obravnavajo nadomestila. Dogaja se, da jih izplačujejo ali v znesku pod 1500 dinarjev, ali pa jih celo i>pozabijo« izplačati. Tako početje utegne samo še pospešiti beg iz obrti.
Premislimo torej:	zadnji
ukrepi ZIS imajo namen zvišati osebni in družbeni standard in ustvariti enake pogoje za gospodarjenje. Če se bomo tega zavedali povsod, ne more priti do raznih anomalij.	-k.
NOV KIOSK »EMKE«
Pred kratkim je Knjigarna ljubljanske »Mladinske knjige« iz Zagorja ob Savi odprla svoj kiosk v Trbovljah, v katerem je mogoče dobiti šolske potrebščine, knjige (največ žepnega formata), pisarniški material, razglednice, revije ter tobačne izdelke.
Prodajalka Slavica Miklavc je povedala, da ima kiosk mesečno okrog milijon dinarjev prometa. Vendar je to šele začetek, saj je zdaj »mrtva sezona« za prodajo večine predmetov (šolske potrebščine, knjige itd.). Izvedeli smo tudi, da so Trboveljčani zelo zadovoljni z novim kioskom, najbolj pa kadilci, saj na Trgu revolucije ni nobene prodajalne tobaka.
(jom)
PRESKRBA S SADJEM IN ZELENJAVO TER NJIHOVA KVALITETA
Koma) zadostno
Podjetje Vitaminka ima v Trbovljah več prodajaln. V ponedeljek, 27. julija, smo si ogledali tri. Ob pol desetih pro-
dajalno v Zgornjih Trbovljah, stih pa prodajalno »Sadje In
Vtis ni preveč ugoden. Pa pojdimo kar po vrsti. V Zgornjih Trbovljah je prodajalna v stari hiši, ni prav nič prijetna in lepo urejena, še slabše pa je založena. No, seveda, obilno je založena z alkoholno pijačo vseh vrst, s steklenicami piva, s praznimi zaboji, rižem, kavo, juhami, pudingi, čokolado in napolitankami in še s čim podobnim.
Proti vsemu temu sicer osebno nimam ničesar, toda, zakaj pa potem piše na tabli, da je to trgovina s sadjem in zelenjavo, ki zavzemata v primeri z vsem drugim bolj
Črnega kruha pečejo premalo
Zdaj je kilogram belega kruha za 36 din dražji od črnega, to pa je ie precejšnja ra zlika, še celo, če upoštevamo, da večina družin kupuje dnev no več kot samo en kilogram kruha. Če pa k temu prišteje mo ie dejstvo, da je črn kruh tudi sicer okusnejši in nepri memo bolj zdrav, se bomo v tem, če povečamo potrošnjo črnega kruha, približali ostalim mestom, kjer sc to že zdavna j spoznali in kjer je bel kruh zelo redek gost — ne zate, k er bi ga primanjkovale — ampak zato, ker ga ljudje ne či slajo preveč.
Kaj pa pri vas, v Trbovljah? cej polna. Večina ljudi je še
ob desetih v KI, ob pol enaj-zelenjava« na Trgu revolucije malo prostora? Izbira svežega sadja je mnogo premajhna, lahko bi pravzaprav rekli, da izbire ni pa tudi z .zelenjavo ni nič bolje. Videli smo le nekaj paprik, kumaric, fižola v stročju (ki je bil bolj žalosten, primerek svoje taste) in paradižnik. Pa sadje? Bilo je nekaj marelic, prav žalostnih, v nekem drugem zaboju so bile tudi marelice, sicer nekoliko boljše pa vendar prav tako drobne in tudi tam so bile gnile vmes.
Imeti pa so tudi hruške, ki, moram priznati niso izgledale slabo.
Prodajalna Vitaminke K4 ima v vitrini vse mogoče margarine ki mast, zaboji so
bili v glavnem prazni. Izbira sadja in zelenjave je bila za malenkost boljša. Seveda tudi tu ne manjka vseh mogočih »rekvizitov«, ki smo jih opazili že v prejšnji trgovini. Tu prodajajo menda celo kis, samo tega ne vemo, ali ga prištevajo k sadju ali k zelenjavi.
Imeli so nekaj, jabolk, drobnih in ne preveč lepih, gnilih pa vmes ni bilo. Kumarice so bile v precej slabem stanju, med fižolom v stročju so se skrivali tudi gnili; hruške so bile v redu in breskve lepe — najlepše pa so bile tiste v izložbi.
Najslabše so bile spet marelice, drobne — vmes pa tudi gnile. Tudi pesa ni izgledala preveč vabljivo.
Najmanj, kar bi se dalo reči za prodajalno »Sadje in
zelenjava« na Trgu revolucije, je obupno. Vitaminka je v resnici zelo potrebna novih, sodobnih (beri higieničnih) lokalov.
Je pa seveda tudi ta prodajalna založena z vsemi mogočimi že prej naštetimi stvarmi, ki bi morale najti prostor v špecerijskih trgovinah in gostilnah, ne pa v prodajalnah s sadjem in zelenjavo.
Videli smo pa tu zelo lepe limone, samo bolj malo jih je bilo in še kar dobre kumarice, so bila pa zato jabolka bolj slaba in marelice prav tako. Stročji fižol je še kar nekako bil, gnilega vmes ni bilo, tudi kumarice in breskve bi se še dalo prenesti oz. pojesti. In če bi imeli paradižnika vsaj toliko kot čebule, tudi ne bi bilo najibolj slabo.
Se zmeraj prodajajo več be lega kuha. »Veležitar« Je poprej napekel dnevno. 1200 kg črnega kruha, zdaj pa se je to zvišalo za 300 kg. Ta razlika odpade sevada na zmanjšano peko belega kruha. Ob sobotah napečejo črnega kruha še precej f več, pa ga navadno tudi zmeraj prodajo; v glavnem ostaja le še bel kruh, kar pravzaprav pomerit, da bi lahko prodali še več črnega kruha.
Pa tudi. Zakaj je črn kruh na razpolago samo v jutranjih urah? Marsikdo tedaj nima časa in ko gre popoldan v prodajalno, lahko dobi le bel kruh, čeprav b; mogoče raje kupil črnega.
In prodajalne? Prodajalna kruha v Zgornjih Trbovljah ni imela v ponedeljek. 27. julija, kmalu po 9. uri nič več črnega kruha. Medtem, ko sem govorila s prodajalko, sta ga dve stranki zaman zahtevali. Prodajalka ml je povedala, da ljudje v zadnjem času v večji meri zahtevajo črn kruh in ga dnevno naročijo 75 kg (poprej 50 kg), ob sobotah pa 100 kg.
Prodajalna kruha nasproti Delavskega doma je bila pre-
zmeraj zahtevala bel kruh. Prodajalka je rekla, da se tudi pri njih da dobiti črn kruh le zjutraj, !n da se pač z belim kruhom ne tvega toliko, ker ga lahko porabijo vsaj za drobtine. Ni mi pa bilo povsem jasno, kakšno tveganje naj bi to bilo, če pa sedaj vsega razprodajo že zjutraj. Povedala ml je še, da sedaj naročijo dnevno 50 kg črnega kruha več kot prej, pa ga vseeno do devete, najpozneje do desete ure razprodajo.
In za epilog še nekaj: V Trbovljah je precej gostiln in dve restavraciji. Vsepovsod se da dobiti tudi jedila. In kruh? Vsakdo ne naroči krompirja, prav vsakdo pa tudi ni zaljubljen le v bel kruh. Večkrat bi kdo raje naročil k jedi črn kruh, pa dobi lahko v odgovor le obvezni — nimamo! Ali pa — ne držimo. Pa zakaj vendar ne. Ne b' spet pisala, da drugod postrežejo le s črnim kruhom, z belim pa samo, če črnega zmanjka; to je tako ati tako le precej znana stvar. Zakaj ne bi vsaj restavraciji Turist in Stadion Imeti poleg belega na razpolago tudi nekaj črnega kruha, da bi se lahko vsakdo odločil in izbral po lastni želji? N. D.
Sonce, morje in
otroško veselje
H SMO IZ POČITNIŠKE KOLONIJE TRBOVELJČANOV
PARTIZANSKA CJRA
Cas hiti in spomini bledijo. Toda nikoli ne bodo obledeli...
...Gozdovi so s tihim šelestenjem pozdravili prve borce v letu 1941. Sprejeli so slovenske borce za svobodo.. .
... Danes živimo in delamo za jutrišnji dan. Živimo med obilico vsakdanjega dela, med vsakdanjimi opravki...
Alenka recitira pesem »Naša ljubezen«, Marjanca in Fanika pojeta o deklici, ki je šivala zvezdo.
Misli se vračajo k skupini deklic in dečkov, ki so se igrali, kadar ni bilo streljanja, kadar se niso skrivali pred kroglami.
Marjetka deklamira pesmico o kurirčku, fantje pojo partizansko pesem, potem zaplešejo kolo In vzklikajo Titu.
O Mimoidoči prisluhnejo, se ustavijo, zaploskajo. Starejšemu tovarišu se orosijo oči. Čestita. Neka ženska sprašuje, kdo so ti otroci, od kod so?
— Iz kolonije, iz trboveljske kolonije smo, odgovarjajo najtoliiji
• Prisedejo. Na travo, k morju, med fante in dekleta in pojo z njimi. Potem se znoči. Partizanska ura je končana!
SEDIMO NA OBZIDJTJ IN POSLUŠAMO MORJE
Sepeta nam in mi mu šepetamo nazaj Gledamo
luči, mnogo luči, ki se svetijo v temi.
JUTRI BOMO Sli k MORJU
Vroče bo. Mimogrede bodo dali »delfini« osličku, ki čaka gospodarja na vročem soncu, vode.
Hiteti bodo morali, ker Janezek še ne zna plavati. Vsi mu bodo pomagali.
O Po dobrem kosilu bodo legli k počitku in že mislili na jutri, na tekmo, na izlet in še na mnogo važnih stvari. V koloniji pa je marsikaj važno. Tako npr.: zvezdice, ki jih dobijo za red, disciplino in pridnost. Tekmovanje je zelo napeto. Vsi hočejo biti med prvimi, med -najboljšimi. In tudi so. DANES ZVEČER BODO
POSLUŠALI IGRICO, ki jo vsi poznajo. Zavrteli bodo ploščo in se,popeljali
z Martinom Krpanom na Dunaj.
• Jutri si bodo naj večji ogledali Srednjo pomorsko šolo. Mogoče bi bil rad kdo mornar? Kdo ve? In potem še izlet z ladjo, tekmovanje v rokometu, plavanju itd. Kar tako mimogrede, ampak v zabavo in veliko veselje.
KAR TEŽKO BO SLOVO
V zahvalo našemu skrbnemu osebju: upravniku, ekonomu In kuharicam, bodo naredili lep spominček. Naj vedo, da jih imajo radi, da so jim hvaležni za skrb.
ZADNJI VEČER JE
Poslavljamo se. Vsi od vseh. Zapojemo, zaplešemo in si rečemo: Hvala za lepe počitnice in nasvidenje drugo leto. M. O.
D
□
□
□
O
□
n u in 'ii oimmiJOLJUl-OOIZ QDnnnqnnQnnnnDQnnnqnnnrinnnnnrpnnqnnnnpn^
Urbanistična razstava
v Hrastniku zaključena
še vključno 31. julija so sl lahko obiskovalci ogledali razstavljeni material v šoli narodnega heroja Rajka.
Kot smo videli ob otvoritvi, je bila v razstavnem prostoru tudi knjiga pripomb. Zaže leno je bilo, da bi bila čim bolj polna, da bi bilo čim več str ani popisanih.
Pa je bilo tako?> O tem se m povpraševala tov. Ivana Rupnika, načelnika oddelka za go spodarstvo.
— Pismenih pripomb ni bilo ne sme več priti do nadaljnje
veliko, mi je povedal. Pa še vsi tisti, ki so na ta način Izrazili svoje vtise, se z vsem, kar so videli, v glavnem strinjajo. Je pa bilo slišati z raznih strani več ustnih pripomb. Njihovi »avtorji« so bivši lastniki individualnih hiš (predvsem na Logu), ki jih bo treba porušiti in tako pridobiti večji kompleks zazidalnih površin In obenem večjo gostoto. Sedanji urbanistični načrt je pokazal skoraj Izključno le ureditev Loga in naselja nad Rošem. Treba pa bo seveda misliti tudi na ureditev ostalih predelov. Eden takšnih so n. pr. Studence, ki so predvideni za individualno gradnjo. Tudi tam bo seveda še treba urediti lastninsko vprašanje z lastniki zemljišč, ki so že dalj časa govoril le o slabih geoloških razmerah 'tega kraja, se je pa po pregledih Izkazalo, da ni tako hudo.
Kot že rečeno pa bo treba vsekakor poprej ugotoviti lastninske odnose in šele potem preiti na zazidavo.
Naknadno bo treba obdelati še tudi Dol. Tam bi se sicer dalo doseči potrebno gostoto,, je pa prav v tem delu precejšen problem sanacija terena, n. pr. regulacija potoka Brni-ca. Za vse to bi bila potrebna dodatna sredstva in prav zaradi tega investitorji trenutno niso toliko zainteresirani za te parcele, vendar, .sčasoma se bo treba ozreti tudi tja.
Ker urbanistični načrt predvideva, da v spodnjem delu Hrastnika (v bližini Industrije)
stanovanjske gradnje — iz zdravstvenih razlogov seveda, upajo celo, da bodo lahko.z leti v tem predelu popolnoma likvidirali stanovanjski del in iga prestavili na Log in na Dol. Seveda pa bodo v zvezi s tem potrebna visoka tinanč-na sredstva, n. pr. za izsuševanje terena, za komunalne naprave — tu je skoraj najvažnejši in najtežavnejši problem cestnega omrežja.
— Kdaj pa boste sprejemali in potrjevali urbanistični načrt?
— Najprej bodo o njem razpravljali in glasovali zbori volivcev, potem pa ga bo sprejemala občinska skupščina na eni izmed sej v septembru mesecu.
N. D.
«W)K4	***Ava*|
DNI!
Čimprej urediti
NOV TRGOVSKI CENTER V HRASTNIKU
Poročali smo že o nameravani izgradnji trgovskega centra v spodnjem delu Hrastnika, ker je v tem predelu preskrba nezadovoljivi Sprejet je bil predlog o adaptaciji dosedanjih garaž Steklarne, kjer naj bi uredili samopostrežno trgovino z vsem potrebnim za vsakdanjo preskrbo.
Zanimalo nas je še mnenje hrasbrnških gospodinj, ki stanujejo v prede* lu okrog Steklarne "in mo-sajo vsak dan nakupovati HodiLla sem gor in dol in kot nalašč nekaj časa ni bilo nobene ženske na spregled. Končno je Le prihitela ženska kakšnih tridesetih let z mrežo v roki. Prav gotovo gospodinja. — Stanujete tukaj, v tem koncu? sem jo vprašala. Nezaupljivo me je pogledala in videti ji je bilo, da bi se me rada čimprej odkrižala. Ko je izvedela, kaj me zanima, je rekla: »O, da bi to že enkrat bilo, samo čimprej!« Ko pa sem jo povprašala še po. imenu, je bilo pa preveč: »No, to pa raje ne« — to že je odhitela.
Pri naslednji sem imela več sreče. Slavia Barič, gospodinja, stanuje v steklarski koloniji. Pravi, da zanjo to ni takšen prcV-blelm, ker ima od svojega doma še kar blizu do poslovalnice pred Kemično tovarno — tam je Vitami raka, delikatesa in slaščičarna, kjer prodajajo tudi kruh. Seveda pa je res, da so vse te prodajalne v starih poslopjih, higiensko in tudi sicer neustrezne to za tiste s spodnjega konca precej oddaljene, za bolj zahtevne pa tudi ne najbolj primerne.
Rekla je še, da je preskrba z mlekom nezadostna, da je za toliko ljudi premalo mleka in ga tako mnogokrat zmanjka to veliko jih ostane praznih rok.
Opazila sem 12-letno Anico, ko je šla z dvema polnima to na izgled pre-oej težkima mrežama v eni roki, ker je z drugo roko držala 3-letno sestrico. — Tu stanujem, prav blizu teh garaž, mi je povedala. Mamica je v službi to jaz moram vsak dan nakupovati. Tako rada bi,
da bi res že enkrat tukaj uredili trgovino z vsem potrebnim, saj mi nakupovanje še zdaj vzame toliko časa, ko so počitnice, kaj pa bo potem, ko se bo pričel- pouk? Čimprej naj naredijo, napišite, prosim, je še rekla in odšla — kuhat, kot mi je zaupala.
Nedaleč od tam sem nagovorila še Fani Tršek, ki je bila takoj pripravljen^
MIIMDIiMi .
pogovoriti se. — Tu jp mnogo novih stavb, novih stolpnic to tudi sicer tu ni ravno malo ljudi pa moramo skoraj po vse hoditi k Rudarju, to je pa le precej daleč. Saj tu, pred Kemično tovarno, je tudi nekaj trgovin pa ni nobene prave izbire in tudi vsega hitro zmanjka, posebno mleka, je še pristavila. Ne vem, zakaj naj bi imel vse zgornji konec Hrastnika in zakaj ne bi enkrat poskrbeli tudi za naš, spodnji konec? To bi bilo res potrebno to upam,, da bom lahko čimprej kupovala v novi trgovini.
N. D.

Delo' TD Hrastnik
Tov. Ivan Rupnik je predsednik turističnega društva Hrastnik. Povedal mi je, da je društvo zelo d&lavno, in ne samo da ima perspektivni program razvoja, ampak da ga tudi dosledno Izpolnjuje.
Občinska uprava v komunalnem sistemu
NAJVECJI del javnih zadev se se vedno opravlja
V OKVIRU ENOT, KI SESTAVLJAJO DRŽAVO, T. J. OBČIN, OKRAJEV, REPUBLIK IN FEDERACIJE, TAKO IMENOVANIH DRUZBENO-POLITICNIH SKUPNOSTI.
Javne naloge so po svoji na- zi z izvrševanjem le-teh v okvl-ravl take, da spadajo v največji ru državne organizacije treba
meri v sklop državne uprave, opravljajo jih pa državni upravni organi. Državna uprava Je dejavnost, ki se opravlja v okviru organizacije posebne vrste — države. Država je najbolj splošna družbena organizacija z zelo obsežnimi družbenimi nalogami. Njena posebnost je v tem, da se njeni organi pri opravljanju svojih nalog lahko poslužujejo oblastvenih sredstev, do česar praviloma nima pravice nobena druga organizacija. Država ob-sto|l zato, da uresničuje določen družbeni program, ki ga postavlja vodilni družbeni razred in ki ga sestavljajo številne posamezne naloge.
Naš družbeni program Je npr. razviden iz Programa ZKJ. Preko države se izvaja del nalog, ki jih vsebuje ta program. Vsebina nalog Je odvisna od ciljev, ki sl Jih postavlja družbena skupnost, pa tudi od stopnje materialnega, tehničnega in druge-ga razvoja posamezne družbene skupnosti. Naloge države se do-loCiJo v njenem pravnem redu: v ustavi, zakonu, družbenih pianih in v drugih predpisih. Razumljivo je, da je v zvezi z do-ločanjem nalog države in v zve-
opravljatl celo vrsto zapletenih strokovnih nalog. Naloge, ki jih je v tej zvezi treba opravljati, so po svoji vsebini najrazličnejše. Glede na to, da izhajajo te naloge iz zakona, govorimo na splošno kar o izvrševanju zakonov. Vendar pa ne gre le za izvrševanje, ampak tudi za pripravo zakonov. Te naloge pa predstavljajo vsebino dela državne uprave.
Ce razdelimo navedene naloge na tiste, ki so v zvezi s pripravo, in na tiste, ki so v zvezi z Izvrševanjem predpisov, lahko ugotovimo v fazi priprave predpisov v glavnem ta-le opravila: zbiranje podatkov, izdelava analiz in poročil o stanju na področju, ki naj se uredi s predpisom, Izdelava osnutkov predpisov in drugih ukrepov, dajanje pripomb k osnutkom predpisov in podobno. Razen tega ie v zvezi z opravljanjem naštetih opravil zvezana še cela vrsta spremljajočih opravil, kot vod-v stvo raznih evidenc in registrov tn obsežna opravila, ki so v zvezi s samim personaiom, prostori In opremo državnih organov (ekonomski, računski In personalni posli). Pri vsem tem pa Je
treba ugotoviti, da ne obstoji državna uprava kot enoten sistem, kot ena sama organizacija od občine do federacije. Pri nas imamo v skladu z "načeli naše politične ureditve toliko uprav, kolikor imamo družbeno-politlčnih skupnosti, torej imamo občinsko upravo (in sicer ,v vsaki občini), okrajno upravo (v vsakem okraju), republiško upravo (v vsaki republiki), pokrajinsko upravo (v obeh pokrajinah) in zvezno-^ upravo (v federaciji). Vsaka od navedenih uprav predstavlja del svoje družbeno-politične skupnosti.
Težišče v razvoju samoupravnosti družbeno političnih skupnosti je pri nas v občini — komuni; tako po obsegu nalog kg-kor tudi po stopnji samoupravnosti. V komuni Je namreč mogoča resnična samoupravnost, ker Je ravno tu sodelovanje državljanov (občanov) najtesnejše in neposredno. Prav zaradi težnje, da se pritegnejo državljani k urejevanju Javnih zadev in glede na okolnost, da Je to v največjl meri uresničljivo v občini, dobiva pri nas občina posebno mesto v našem družbenem ln političnem sistemu. Ta posebni položaj občine se uveljavlja pri nas v ureditvi, ki Jo Imenujemo komunalni sistem. Komunalni sistem predstavlja torej neko posebno organizirano druzbeno-ekonomsko sredino, v
okviru katere se rešujejo vsa najvažnejša življenjska vprašanja državljanov kot proizvajalcev in potrošnikov obenem. Kot temeljna družbeno politična skupnost opravlja občina po svojih organih načeloma vse zadeve oblastvenega pomena. Tak položaj naših družbeno-političnih skupnosti terja tudi na poseben način organizirano Javno upravo.
Tako ima tudi komuna svoj aparat. Ta opravlja vse upravne naloge s področja državne uprave na območju komune. Komune so temeljno politično teritorialne in temeljno družbeno ekonomske skupnosti, zanje velja načelo primarne in obenem univerzalne pristojnosti. V tem sistemu se mora jasno prenašati težišče državne uprave v občino, torej je razumljivo, da mora imeti taka družbenopolitična skupnost močan upravni aparat. Zato je nerazumljiva trditev, ki jo mnogokrat slišimo, da je preveč uslužbencev v upravah občin, da uslužbenci niso zaposleni itd. Dejstvo Je namreč, da ravno hitro razvijajoči se komunalni sistem potrebuje aparat, ki bo pravilno deloval v okviru določenih nalog.
Iz tega ]e razvidno, da so naloge, ki Jih opravlja uprava v razvitem komunalnem sistemu, nadvse odgovorne.	D. M.
Razen tega pa tudi občinska skupščina spremlja njihovo delo s precejšnjim razumevanjem.
— Kako Je a spominki?
— S tem se doslej še nismo ukvarjali. Zaenkrat smo šele v poskusni fazi. Po pogodbi bo spominke izdelovala posebna ■ skupina izven delovnega časa. V poštev bodo prišli seveda razni predmeti, ki bodo spominjali na avtentične v Steklarni in Rudnika.
Povedal mi je še, da bodo letošnji plan prav gotovo realizirali, da je upravni odbor zelo prizadeven. Kmalu bodo že pričeli izdajati barvne razglednice ln tudi čmo-bele — vse s posnetki Hrastnika In okolice.
— Imate kakšne težave?
— Največ s pijanci, ki neznansko rail odstranjujejo prometne znake in so nam napravili že precej, škode. Pa tudi otroci nam večkrat uničujejo naprave na otroških igriščih in poškodujejo nasade v parkih. Mteiim, da bi bilo potrebno imeti vsaj nekaj ljudi, ki bi paziti na vse to. saj je skupnost v olepšavo kraja vložila ogromna sredstva in jih še vlaga.
N. D.
»
/
3000000000 Narcčaite vaš
' v ‘ %	' 3
*	e z pl
*ASAV.»l|g
PRIREDITEV POD BAMBERGOM
t&Sauki
TEDNIK
3000000000
Pričetek praznovanja
V nedeljo so začeli v Zagorju ob Savi s prireditvami na čast občinskemu prazniku. V Zagorju ob Savi je gostovala folklorna skupina Belokrajnskih plesov iz Črnomlja; športniki pa so se pomerili v nogometu, namiznem^tenisu, šahu in streljanju.
Posebno doživetje za Zagorjane je bilo srečanje z belokranjsko folkloro. Številni občani, ki so se na večer, mudili v Delavskem domu, so bili presenečeni z nastopom gostov in so izrazili željo, da bi v Zagorju še kdaj pripravili podobno prireditev.
Kot že omenjeno, so bila na sporedu tudi prva športna tekmovanja.
V NOGOMETU so se pomerila moštva Rudarja — lanskoletnega zmagovalca, Radeč, Proletarca, JLA, Domžal in Svobode. Rezultati: JLA : Ra-
deče 3:2 (3:0), Proletarec : Domžale 4:2 (2:2, 1:0), Rudar : Svoboda 2:0 (1:0). V ^ključnem delu tekmovanja so pripadniki JLA premagali najprej Rudarja (Trbovlje) z 1:0 (0:0), nato pa še Proletarca 2:1 (1:0) j Trboveljčani pa so brez borbe predali srečanje Zagorjanom. Prehodni pokal so tako osvojili nogometaši JLA — graditelji Zasavske ceste.
V STRELJANJU so bili najuspešnejši gostje iz Domžal (1127 krogov), sledijo Zagorje (1000 krogov) in JLA (923 krogov).
V NAMIZNEM TENISU pa je bil na sporedu samo dvoboj Zagorje : Domžale, ki se je končal z zmago gostov s 5:0.
Ta teden bodo na sporedu še številne druge prireditve. Dne 5. avgusta bo promenadni koncert v Zagorju, dan pozneje pa na Izlakah. Dne 7. avgusta pa bo v Delavskem domu revija zabavnih ansamblov. Vrsto prireditev pripravljajo še na večer pred praznikom, ko bodo pripadniki JLA izvedli tudi napad na Zagorje.
Na planjavi pod zgodovin- škim gradom piknik. Tega skjm gamberškim gradom dne pričakujejo, da se bo te pri Zagorju bo 9. avgusta, v turistične manifestacije ude-okviru praznovanja občin- ležilo veliko število obisko-skega praznika občine Zagor- valcev tudi iz okoliških kraje, velika turistična priredi- jev, zato so organizirali tudi
tev.
Kulturni slovom berg...« bo
prevoz. Prvi avtobus bo kre-program pod na- nil od križišča v Zagorju ob Gamberg, Gam- 12.15, saj je urejena cesta za prikazal za ni- vsa motorna vozila, ki lahko
»MEDIJSKE TOPLICE« PRED ATRAKTIVNO PRIREDITVIJO
,PLES NA VODI'
Že v prejšnji številki našega tednika smo pisali o zamisli turistično gostinskega podjetja »Medijske toplice« z Izlak nad Zagorjem, da pripravi atraktivno prireditev »PLES NA VODI«.
Direktorja Franca Vidergarja smo te dni povprašali:
KAKŠEN JE NAMEN PRIREDITVE?
— Prizadevamo si, da bi na Izlake privabili skozi vse leto kar največ gostov in da bi poskrbeli za njihovo razvedrilo. Zraven že tradicionalnih prireditev za Novo leto, pust in 8. marec — dan žena, smo »e letos odločili za
»Ples na vodi«, M naj bi postal v prihodnje tradicionalen! Na prireditev smo se začeli pripravljati že spomladi, sodelovanje pa nudita tudi Ljubljanska turistična zveza in okrajna Zveza kulturno prosvetnih organizacij.
KAKO BO 8. AVGUSTA NA IZLAKAH?
— »Ples na vodi« bo v soboto, 8. avgusta. Prireditev se bo začela ob 19. uri. V velikem bazenu bomo pripravili splav za plesišče; okrog bazena pa bo prostora za okrog 700 obiskovalcev. Vstopnina bo veljala 100 dinarjev, obvezna konsumacija pa bo 1100 dinarjev. Obiskovalcem »Medijskih toplic«
Zagorje
mive zgodovinske dogodke s krenejo preko Zaloke in Ržiš tega gradu; tako bo v pro- ali pa preko Trojan, Cemše-gramu sodeloval kronist iz nika in Ržiš do gamberške-leta 1050, grajska gospoda, ga gradu. Prebivalci Zasavja valpti, grajska učiteljica, in ostalih krajev, 9. avgusta kmetje in drugi. Po tej pri- vsi na Gamberg! reditvi pa bo pod gamber-	v (rap)
JUBILEJ POD PADEZ
V nejeljo, 26. julija, je slavilo Prosto« oljno gasilsko društvo Padež pri Podkumu
bomo ob tej priložnosti postregli mimo drugega z vrsto specialitet na žaru.
Vstopnice bo mogoče kupiti: v Trbovljah v Turistični pisarni, na bencinski črpalki v Domžalah, v Zagorju, na Izlakah in v pisarni TD v Litiji.
Omenim naj še, da bosta sodelovala na prireditvi »Ples na vodi« instrumentalni ansambel »Veseli Sentvidčani« s pevcema Nino Valenčič in Zdravkom Ogrizem ter Zagorski vokalni sekstet. (n)
30-letnico obstoja. Slavja so se udeležili tudi predstavniki Občinske gasilske zveze Iz Zagorja In bližnja sosedna društva.
Ob tej prilik' je predsednik društva povedal naslednje:
1934 leta je bila v Podkumu, na pobudo učitelja Josipa Križmana, ustanovljena požarna obramba. Zaradi premajhne zainteresiranosti članov te organizacije iz ostalih naselij so Padežani kmalu prenesli sedež društva v svoj kraj. Že leto kasneje pa so sl nabavili ročna brizgalno. Ker so se morali zbirati kar na prostem, so začeli razmišljati o graditvi doma. Težko je bilo to zamisel uresničevati, saj takratna oblast ni imela posebnega razumevanja do teh humanih organizacij, zato so bili vezani izključno le na prostovoljno delo. Leta 1939
je na stolpu novega doma zaplapolala zastava.
Druga svetovna vojna je delo prekinila Po osvoboditvi pa so začeto delo nadaljevali in kmalu so" zgradili 35.000 litrski rezervoar v Padežu, dve leti kasneje so kupili tud motorno brizgalko. Dobili so tudi nekaj novih članov. Ob ustanovitvi je bilo 15 članov, danes pa je 29 aktivnih in 40 podpornih članov. V Podkumu pa je sedaj tudi samostojno gasilsko društvo.
Nadalje žele pri domu graditi še dvorano in jo opremiti s televizijskim sprejemnikom. Tako žele v svojem kraju razgibati kulturno življenje, saj je opaziti, da mladina zelo odhaja v industrijo in da na kmetijah primanjkuje delovne sile.
M. K.
Zagorski otroci v Malinski in na Visokem
Tudi letos odhajajo številni najmlajši Zagorjani na letovanja, in sicer v Malinsko in na Visoko. V Malinski bo v 'šestih izmenah letovalo 180 otrok, na Visokem pa v dveh | izmenah 120 otrok.
Sredstva za letovanje tvo- dinarjev.
Socialno ogroženi otroci letujejo brezplačno.
Otroci se v Malinski in na Visokem dobro počutijo, zato bi bilo treba v prihodnje zajeti v letovanja še večje število najmlajših Zagorjanov.
Zeljeno pa bi bilo, da bi mladi Zagorjani kaj kmalu zavarovanje. Starši plačajo dobili lastni počitniški dom,
rijo prispevki staršev milijon tristo tisoč dinarjev), donacija občinskega proračuna (600.000 dinarjev), lanski prihranki (525.000 dinarjev) ter sredstva, ki jih je prispevaj Komunalni zavod za socialno
za letovanje na Visokem od 4000 do 5000 dinarjev; za Malinsko pa od 4000 do 12.000
saj sedaj letujejo v drugih domovih, s katerimi sklepajo pogodbe.	(jom)
Z"
N
VII. LMDB »Alojza Hohkrauta« pri delu
Navite iz Šmartna
0 Podmladkarji RK Šmarske šole so se vključili v tekmovanje, ki ga je razpisal RK Slovenije. Na zadnjem sestanku pred zaključkom leta so sklenili, da bocjo nabirali zdravilna zelišča, obiskovali dom počitka Tišje v Črnem potoku in prirejati oskrbovalcem krajše kulturne programe, ter skrbeli za čim lepši izgled šolske okolice. V juniju so že izvedli tekmovanje o urejanju cvetličnih gred. Skupine, ki so najlepše uredile, so prejele nagrade. Tudi med počitnicami skrbijo za grade. Tako prinajajo vsakih deset dni skupine učencev in urejujejo park pred šolo. Ko se bo pričel pouk, bodo z lončki okrasili razrede in obe avli.
0 V Šmartnem postopoma nadaljujejo z Izgradnjo vodovoda. Mnoge gospodinje že Imajo vodo v hišah in so zelo zadovoljne, ker jim ni treba več hoditi po vasi z vedri 'vode. Zaradi pomanjkanja materiala pa delo napreduje silno počasi. Prebivalci, ki so plačali ves prispevek za izgradnjo vodovoda, se sprašu-
NEKAJ POLLETNE STATISTIKE IZ LITIJE
Vse večji promet
Statistika velikokrat ni prijetna za bramje, vendar smo" se med zadnjim obiskom v Litiji kljub temu odločili in zbrali nekaj podatkov o polletnem prometu. Izvedeli pa smo tole:
MERCATOR LJUBLJANA, poslovna enota Litija:
Polletni promet v vseh litijskih poslovalnicah je znašal 506 milijonov dinarjev. Črne in bele moke so prodati za 31 milijonov dinarjev; masti, olja lin margarine za 21.500.000 dinarjev; sladkorja za 24 milijonov dinarjev; po-h.štva in drugih izdelkov iz lesa za 12 milijonov dinarjev; tekstila za 105 milijonov dinarjev, kovinskih izdelkov za 30 mili-
jonov dinarjev; električnega materiala in radijskih sprejemnikov za 15 milijonov dinarjev; usnja in usnjenih izdelkov za 23 milijonov dinarjev; premoga pa za 16 milijonov dinarjev. .
Litijska poslovna enota veletrgovine Mercator je torej v svojih sodobno opremljenih in založenih trgovinah ustvarila za litijske razmere ' rekorden promet.
MESARIJA IN PREKAJEVALNICA:
Polletni promet v tem podjetju znaša nekaj nad 44 milijonov dinarjev in je večji od prometa v is— tem obdobju lani. Podjetje ima precejšnje težave z odkupom. Kla vne živine
je vedno manj, odkupne cene pa so precej visoke in je še vedno zaslediti težnje po naraščanju.
PEKARIJA:
V prvih šestih mesecih letos so Litij ani pojedli za 33 milijonov dinarjev kruha, žemelj in peciva, ki so ga spekli v Pekariji. ENOTA PODJETJA ZA PTT PROMET: Litijska pošta je skupaj s poštami Šmartno, Gabrovka, Dole. Sava, Vače in Kresnice ustvarila precejšen promet. Telefonskih pogovorov iz Litije je bilo 28.078; v Litiji in na drugih poštah pa so prejeli 22.347 telefonskih po-zivnic. Prejeta in odposlano pa je bilo skupaj 138.023 pisem in dopisnic.
(jom)
jejo, kdaj ga hodo dobili. Prav bi bilo, če bi jih vodna skupnost seznanila z vzroki zastoja, da ne bi bilo'nepotrebnega godrnjanja: In še nekaj! Na nekaterih mestih opazimo Izkopane jame, ki čakajo na priključke. Te jame je treba
zavarovati, da ne bi prišlo celo do nesreč.
0 Na zadnjem zboru volivcev so izvoliti Šmarčani vodstvo krajevne skupnosti. Pripomniti pa moramo, da je bila udeležba porazna, saj je bilo prisotnih komaj 19 občanov. To
Zamrl ie bri$adlrsKi hc-ruR
1. julija je Litijane zbudila nenavadna budnica. Čez most so z glasnim »Ho — ruk« korakali brigadirji VII. ljubljanske mladinske delovne brigade »ALOJZA HOHKRAUTA«, da tudi s svojimi močmi pomagajo Zasavju odpreti okno v svet — graditi Zasavsko cesto.
Komandant brigade Peter Prestor je povedal, da bi morala brigada šteti 105 brigadirjev, prišlo pa jih je samo 77. Krivda zadene občinske komiteje ZMS, ki so namenili premajhno skrb zbiranju brigadirjev, saj so se na to spomnili šele zadnje dneve in »lovili« brigadirje J kar po cestah. Razumljivo je, da zato tudi kvaliteta ni mogla doseči zaželjene višine. Predsednik brigadne konference Jože PerdM pa je dodat, da so nesoglasja in nepravilnosti dovedla celo tako daleč, da so morali zamenjati predsednika brigadne konference in traserja.
Pa vendar je brigada kljub temu presegla svoje naloge in postala udarna, čeprav ni
osnovni namen lokalnih akcij toliko v uspehih dela na trasi kot v izgrajevanju samoupravljanja v brigadah.
V VII. LMDB »Alojz Hoh-kraut« tudi kulturno in športno življenje nista dosegla željerte višine. Imeli so sicer tri taborne ognje, razna predavanja (med njimi tudi o pogledu sodobnega človeka ob ukinitvi revije Perspektiva čfcr o pripravah na VIII. kongres ZKJ); litijski Oder mladih pa jih je obiskal s komedijo »Poročil se bom s svojo ženo«. Izdali so še svoj bilten. Med športi pa so prevladovali košarka, nogomet, namizni tenis in šah.
Brigadirji so sc udeležili tudi dveh prostovoljnih delovnih akcij, in sicer na Polš-
niku in v Konjščici. Na trasi pa so presegli normo za 18 odst. V prvi dekadi je šlo teže, pa vendar so normo dosegli; v drugi dekadi pa so> brigadirji že uporabljali ravnice in lopate bolj učinkovito.
Delali so na odseku Litija—Sava, in sicer v bližini vasi Breg. Zato so morali vstajati zgodaj, da so prišli pravočasno na traso. Namesto 7713 delovnih ur so jih opravili 9102. Zdaj ponosno kažejo nase, saj imajo 12 udarnikov in 20 pohvaljenih.
Kmalu bo v Zasavju le še spomin na brigadirje, graditelje nove Zasavske ceste. Ko bodo po novi cesti drseli avtomobili, se bo le še malokdo spomnil, da so se tudi žuljev nevajene dlani fantov in deklet iz Ljubljane, Kranja, Novega mesta, Zagorja in drugih krajev morale navaditi na trdo delo in otrdeti. Ko se bodo ti fantje in dekleta vozili po novi Zasavski cesti, bodo lahko s ponosom pokazali: glejte, na tem odseku smo delali tudi mi!
(jom)
Komunisti Litije pred Vili. kongresom ZKJ
S predkongresno konferenco Z K se dejavnost ZK občine Litija v predkongresnem času ni končala.
Predvsem je treba zagotoviti, da se bodo stališča, sprejeta na konferencah OO ZKS in na občinski konferenci, dosledno realizirala v praktični dejavnosti komunistov v samoupravnih in družbeno političnih organizacijah. Nadaljnja pomembna naloga je vključevanje komunistov v pripravo 7-letnega družbenega in gospodarskega razvoja občine. Gre predvsem za to, da komunisti s svojo aktivnostjo pripomorejo v okviru samoupravnih organov formirati tako politiko, ki bo zagotavljata enakomeren in skladen gospodarski razvoj, razvoj družbenih služb in družbenega standarda.
5 posebnim poudarkom bodo komunisti obravnavali naloge, ki jih imajo v novoizvoljenih
je še toliko bolj neverjetno, ker je bila na dnevnem redu obravnava problematike gospodarskega razvoja Šmartno. Čudno, da se prebivalci za perspektivni razvoj svojega kraja tako malo zanimajo.
-is.
Litija
samoupravnih organih. Pri tem gre za poglabljanje samoupravljanja na vseh nivojih, pred vsem pa gre za zagotovitev pogojev, da bodo delovni kolektivi dejansko odločali o politiki svoje delovne organizacije.
Se nadaljnje uveljavljanje Socialistične zveze in pospešeno oblikovanje krajevnih skupnosti je prav tako važna postavka v programu predkongresne aktivnosti.
Razen tem vprašanjem se bo Z K še bolj posvetila notranji izgradnji. Zato bodo OO ZK in aktivi ZK v naslednjem jobdob-ju analizirali rast ZK in poskušali pospešeno.sprejemati v ZK, Tudi metode dela so še marsikomu v ZK nejasne. Vsled tega bo temu problemu posvečena posebna pozornost.
Programi komisij se v predkongresno aktivnost vključujejo s skupinami, ki bodo proučevale posamezne probleme po OO ZKS.	J. D.

Republiški sekretariat za notranje zadeve SR Slovenije ugotavlja
VSE GOSPODARSKE
. — da je promet na naših cestah v nenehnem ORGANIZACIJE: porastu.
Zlasti ob nedeljah in praznikih je turistični
— da prevozne zahteve in prevoze vskladijo tako, da ne bodo pošiljali na
Promet z osebnimi vozili V0Žnj0 tovornih motornih še posebno intenziven, ta- vozjj sobotah popoldne,
ko da se odvija na najvažnejših cestah v kolonah. Vožnja v kolonah pa zahteva od vsakega t ->o-rabnika ceste, da se podredi zahtevam in promet-no-varnostnim ukrepom,
nedeljah in državnih praznikih.
VSE VOZNIKE TOVORNIH MOTORNIH VOZIL, KI MORAJO ZARADI NEODLOŽLJIVIH PRE-
predpisanim za vožnjo z VOZOV TOVORA OB motornimi vozili v kolo- TEH DNEH NA CESTO:
nah.
— Da vsak voznik, ki ne more ali ne zna prilagoditi vožnje hitrosti kolone, ovira promet in ustvarja nevarno situacijo, zaradi katerih nastajajo največkrat tudi prometne nesreče z najhujšimi posledicami.
— Da v teh dneh, posebno ob prometnih ko-
—	da vozijo tako, da čim manj ovirajo in ogrožajo turistični motorni promet,
—	da se med seboj ne prehitevajo in ne vozijo drug za drugim,
—	da omogočajo varno prehitevanje hitrejših motornih vozil, zaradi česar se naj na primernih mestih, kjer prehitevanje ni
nicah. ovirajo vožnjo osta- nevarno, ustavljajo in si lih udeležencev v prome- cer z ustreznimi ukrepi
tu tovorni avtomobili z in brez priklopnikov, ker posebno na vzpetinah ne morejo dosegati povprečne hitrosti.
Glede na to in v želji, da bi se dosegla večja varnost v cestnem prome-
olajšajo varno prehitevanje,
— da z razumevanjem vzamejo na znanje nujno potrebo, da Ljudska milica v cilju zagotovitve potrebne varnosti v prometu mora v določenih promet-
Ustni časopis na Zasavski cesti
Sodelovanje med pripadniki JLA in prebivalci Zasavja je tudi le-
niki JLA in drugimi sodelujočimi na ustnem časopisu.
Po pozdravu urednika lista, Marijana Lipovška, je sekre-
gane so Cesarske kamre. Povedal je, da si bodo v naslednjih dneh im tednih pripadniki JLA' prizadevali, da pomagajo pri gradnji ceste še na
dve slovenski narodni pesmi in sicer ob spremljavi harmonikarja Mirka Prašnikarja.
Radovan Palčič, ki se je doslej že nekajkrat mudil na
ril o nekaterih aktualnih do- bi bila letošnja dela na vsej tikih zadnjih dni.	trasi nove. Zasavske ceste v
Sledil je razgovor na temo celoti opravljena.
»VSE O ZASAVSKI CESTI«, v katerem so sodelovali ma-
Branko Gluhak je govoril o savski cesti«.
Uredništvo Zasavskega ted-
čič.
— Z novo Zasavsko cesto se Brez pomoči pripadnikov JLA
uresničujejo pravzaprav sto- [daj ne bi mogli govoriti, da
bo letošnje leto dograjen odlet ne želje prebivalstva tega sek Zagorje — Maljek na no-predela Slovenije, da dobi
vi trasi Zasavske ceste, kar je bilo poudarjeno večkrat v prispevkih in razgovorih, ki so jih imeli novinarji s pripad-
Major Krašič je poudaril, ge televizijski sprejemnik, da so pripadniki JLA z dose- ustvarjene res najboljše po- zentantko, ter rokometaša danjimi deli izpolnili vse na- goje za razvedrilo. O delu na Zdravka Ačkuna, po mnenju
loge, tudi najtežje, saj je pre- *asiPaJ? Pripovedoval Pozo Filipčič in predvsem naglasil, da je delo precej olaj-
bit odsek v Tolmunih, prerna-
tu, republiški sekretariat uih konicah (zlasti v ju-notranje zadeve SR tranjih in večernih urah,
prometno povezavo z ostalimi področji naše republike in da se končno izboljša povezava med samim Zasavjem — Litijo- Zagorjem, Trbovljami in Hrastnikom. Pomemben delež pri tem imajo pripadniki JLA, ki so začeli graditi pred leti novo Zasavsko cesto, ki bo odprla »okno v svet« Zasavju.
za
Slovenije.
OPOZARJA VSE VOZNIKE MOTORNIH VOZIL:
—	da so pri vožnji v koloni posebno zbrani.
—	da so obzirni do drugih,
—	da podrejajo svoje
želje	prometno-varnost-
nim zahtevam vožnje v
ob nedeljah, praznikih in sobotah) začasno sprostiti propustnost cest z začasnim zadrževanjem počasnejših vozil na primernih mestih.
Republiški sekretariat za notranje zadeve SR Slovenije pričakuje:
— da bodo gospodarske
koloni in da se izogibajo organizacije z razumeva-nepotrebnega prehiteva- njem sprejele to opozorilo
14. MENIHI V OBLAKIH
— da bodo vsi prometni udeleženci posebno pa vozniki tovornih motornih vozil upoštevali to opozorilo ter da bodo z vzorno vožnjo čim več prispevali k hitremu, varnemu in neoviranemu cestnemu prometu.
Iz pisarne Republiškega sekretariata za notranje zadeve SR Slovenije
šano, ko so prebiti Tolmuni in blek pa je seznanil pripadnike lahko uporabljajo vso razpo- JLA še s športnim življenjem
loži j iv o mehanizacijo.
Tajnik zagorske občinske skupščine, Drago Dolinar, pa je pripadnikom JLA, graditeljem nove Zasavske c., opi-
sal Zagorje ob Savi ter opozo- bovlje za pripadnike JLA na
ril pri tem na gospodarski razvoj, predvsem še na razvoj industrije.
Naš novinar Radovan Pal- bliže seznanili z Zasavjem in čič pa je graditeljem zasavske življenjem v tem predelu Slo-
_____ ■	1_1 _	__3_1__JI _—__Li.nnt' nn	4-1 1 C m I
magistrale predstavil prvaka ljubljanske Opere, zagorskega rojaka Ladka Korošca, gosta ustnega časopisa Zasav-
skega tednika. Ladko Koro- goslovanska ljudska armada.
šec je pripovedoval, da se je odločil za petje, ko je poslušal koncert »Loškega glasa«.
Sel je v šolo in zdaj že 23 let savskih revirjev še ne znamo
nastopa na odrih doma in na tujem, saj je doslej nastopil že v večini opernih hiš v Italiji, Avstriji, Španiji, Bolgariji, Franciji, Češki in drugod, pred kratkim pa se je
Gora Damo v severni Etiopiji je zelo nenavadne oblike. Na vrhu je široka enakomerna ravnina, z vertikalno odsekanimi robovi, kot z nožem. In to z vseh strani.
Ko sem jo zagledal iz daljave, sem pomislil: nanjo se prav gotovo ni še nihče povzpel. Tedaj pa mi je dejal moj etiopski sopotnik, kot da lahko razvil svojo dejavnost, ki Je bila v tistem
Mim mimim
bi bil uganil moje misli:
»Na vrhu gore je star, prastar samostan. Tam živi tristo menihov.«
To me je pričelo zanimati. Kmalu sem zvedel. da je samostan ustanovil krščanski misi-onar, ki je prišel iz Evrope v Etiopijo še v šestem stoletju. To orlovo gnezdo je izbral prav zaradi varnosti in je tako na nepristopnem vrhu
umili

ogrnjeni pa so Z belimi plašči in imajo okrogla črna pokrivala. Nekoč je bila tu šola za prouče-
5h
času precej važna.
Dobil sem vsa potrebna dovoljenja posvetnih vanJ^s?arill. kJ1'* in cerkvenih oblasti in sem se naposled *po dolgem potovanju z džipom po nemogoči konjski steza znašel na vznožju stene, ki se je vertikalno dvigala vsaj 100 metrov navzgor.
Neki menih se je spustil ob steni s pomočjo debele vrvi. Pregledal je naše dovolilnice. Vse je bilo v redu. Vrv mi je zvezal okoli pasu, vendar sem se vseeno v glavnem moral vzpenjati z rokami in se z nogami podpirati ob navpično skalo. Prvih deset metrov je šlo še razmeroma lahko. Ko pa sem se pri dvajsetih metrih ozrl navzdol, se mi je zavrtelo v glavi. Visoko nad menoj je skozi nekakšno okence gledal menih s črno brado in me hrabril. Naposled sem se povzpel do vrha, iz okenca so se izprožile štiri močne roke in me potegnile k sebi Peljali so me v vas. Prav res je bila to cela majhna vas. kamor nikoli v teh štirinajstih stoletjih ni »topila ženska noga. Niti krava ni prispela sem. Niti kokoš. Jedo samo pelellne in ovčetino.
Tu še stoji cerkev v starinskem etiopskem stilu, kjer se menjujejo sloji kamenja ^ lesenimi tramovi. To je nkjstarejša zgradba v vsej Etiopiji. Temnopolti menihi imajo vsi brade,
Menihi žive od dela okoliških kmetov. Se zmeraj se je obdržala nekdanjo srednjeveška simbioza: oni delajo za menihe, menihi pa molijo za njih.
Opat je bil nedavno v Adi s Abebi. Prinesel je tranzistor. Pomagali smo mu. da je lahko tudi slišat, kaj je prinesel. Zvonek ženski glas je s svojo pesmiio napolnil mračne prostore.
Je to začetek konca srednjega veka?
15. GEJSA
Kadar govorimo o Japonkah, se takoj spomnimo na gejše. Mnogi enostavno identificirajo japonsko ženo z gejšo, kot da v tej deželi'drugih žena sploh ni. Lahko rečem, da je takšna miselnost povsem napačna. Štiri mesece sem bil v deželi vzhajajočega sonca in v tem času sem le trikrat vidci gejše pa bi sc lahko zgodilo, da jih sploh ne bi bil videl.
Približno na deset tisoč japonskih žena pride le ena sama gejša. Toda kljub tako majhnemu številu gejš si lahko ogledamo, kaj gejša pravzaprav v resnici jg.
O gejšah obstoji Še ena napačna predstava, po svetu prav tako raaširjena. Večina ljudi je
Tekst In fotografije: TIBDR SIH(11
tos izredno razgibano. Prireditve, nastopi, gostovanja in srečanja se
ZZZ Z	Z 1	Z ~w	n J	I.L«.	It II -- n mm	maa i l^iipi/vs-iva, je svahc-	gaju pri graunji	uesie se na	siej ze nenajAiat murna na
VrStl)0 IZ	tedna	V	teden#	Pred	dnevi je tako Obiskala	tabor	J LA V za-	tair Ob K ZMS Trbovlje govo	nekaterih drugih	odsekih, da	novi Zasavski cesti in zbral	A
—------------------------------------------------------------------------------------------------ril o nekaterih akt"''1*'1'1’'	u: u:i- t-*-— -—-	^
gorju ob Savi ekipa novinarjev in sodelavcev Zasavskega tednika Tr- godsuhzadnjih dni. bovlje, ki je v sodelovanju z gosti - prvakom ljubljanske Opere Lad-kom Korošcem in tajnikom zagorske občine Dragom Dolinarjem -
pripravila ustni časopis.
ob teh prilikah vrsto vtisov, se je predstavil na ustnem časopisu še z reportažo o »Za-
ŽIVLJENJE.
Takrat sem bil star petnajst let!
družabnem in športnem živ-jor Božo Krašič ter vojaka I j en ju v taboru graditeljev nika je povabilo na Zasavsko Branko Gluhak in Božo Filip- nove Zasavske ceste v taboru cesto tudi dva znana zasavska
v Zagorju ob Savi. Dejal je,
športnika: orodno telovadko da imajo sedaj, ko bodo dobili Marlenko Kovač, republiško
in državno mladinsko repre-
rokometnih strokovnjakov najboljšega slovenskega rokometaša. Srečko Sparem-
v Zasavju.
Ustnj časopis, ki ga je pripravilo uredništvo »Zasavskega tednika« iz Trbovelj v sodelovanju z ObK ZMS Tr-
trasi nove Zasavske ceste,-je povsem uspel. Graditelji nove Zasavske ceste so se tako po-
venije, hkrati pa so tudi sami govorili o gradnji Zasavske ceste in o pomembnem deležu, ki ga ima pri gradnji Ju-
Za zaključek še misel ustnega časopisa:
Morda zdaj prebivalci za-
v celoti ceniti dela, ki ste ga nam opravili pripadniki JLA že doslej in ga boste še. Toda vedite, da se vas bomo spominjali vselej, kadar se bomo vozili po novi Zasavski
vrnil z gostovanja v Sovjetski cesti Jugoslovanske' ljudske
.	......	.	„ .	zvezi. Vojakom je zapel tudi armade.	(Jm)
^	.................... USTNI ČASOPIS: naš urednik vodi razgovor s pripadniki JLA
zgodovino, legende in tradicionalne zgodbe, igranje in petje ter vse mogoče družabne igre. Njeni najvažnejši odliki morata biti iznajdljivost in ljubeznivost.
Oborožena z vsestranskim znanjem in s skrbno vzgojenim značajem se gejša zaposli v čajnici in potem ali zabava goste v lokalu ali pa pride po naročilu tudi v privatne hiše k raz-... . . nim svečanim večerjam.
prepričana- da so gejše nekaj takega, kot deni e- Japonke na gejše sploh niso ljubosumne, četa, ki se j™ da v evropskih mestih videu poa prav vecj0) da gredo njihovi možje večkrat k svetilkami Polmračnih ulic in v sumljivih lo- njj,m j0 pa zaradi tega, ker gejša ni tekmica kafih. V resnici pa je gejša nekaj povsem dru- zagonske žene, ampak ji celo pomaga, gega.	Ce je mož utrujen od dela, razočaran ali
Da lahko postane deklica gejša, mora prebiti 0bupan, ne gre domov, ker bi svoje razpolože-ne-kaj let v posebni šoli. Uči se zemljepis in nje prenesel na domače. Gre h gejši. Ona ga bo
znala raztresti, ga potolažiti in razvedriti, včasih mu bo tudi kaj nasvetovala. Potem ga bo s plesi, pesmimi, šalami in tu in tam s kakšnim slučajnim poljubom razveselila in tako poskrbela, da bo pozabil na svoje skrbi. Domov bo odšel razpoložen, vesel in pripravljen biti s svojo ženo ljubezniv in pazljiv.
Gejši ali njeni skrbnici plačujejo za en večer vsoto, ki se lahko giblje med 1000 in med 100.000 dinarji; odvisno od njene kategorije, lepote in sposobnosti.
Toda čeprav je gejš sorazmerno zelo malo, vse Japonke ne samo želijo ustvarjali prijetno vzdušje, ampak so za to v veliki meri tudi sposobne.
Plesalki na sliki sta hčerki mojega japonskega prijatelja Joko-san in Juriiko-san, kd sta me v njihovi hiši zabavali s plesom.
Puško sem še bolj trdno stisnil v roke in pripravljen na strel stopil nekoliko korakov naprej; ko so mi bili že precej blizu, sem v nekakšni »goimanski« pozi, malo iz strahu in malo iz poguma tako zatulil »stoj«, da sem se krika še sam ustrašil. Naključje je hotelo, da so bili naši. Tovariš Mande, ki jih je vodil, je povedal razpoznavni znak in že si je šla cela skupina naredit »postelje«.
Delo v tehniki se je nadaljevalo. Ker smo preko obveščevalcev iz doline zvedeli, da se našemu terenu bliža hajka, smo ves material, ki smo ga imeli v Kovačičevi domačiji, prenesli v podzemeljski rov, ki je bil blizu njihove domačije na nekem bregu, ki je bil naravna meja dveh njiv. Nad bunkerjem je bil velik grm in tam nam »kamuflaža« vhoda ni bila preveč otež-kočena. Delo se je nadaljevalo pri svetlobi petrolejke. Omeniti moram, da je štela posadka naše tehnike vsega skupaj tri člane. Poleg mene sta bili v njej »zaposleni« še tovarišici Sonja in Pavia. Obe sta bili Zagorjanki in mlajši od osemnajst let.
Tega dne je nastal nov letak, na katerem je bil spet partizan, kd stoji na vrhu hriba in gleda v dolino. Razumljivo je, da sem ga narisal dobro oboroženega in z brzostrelko v roki.
Zaradi napovedane hajke nismo prenočevali na skednjih, ampak smo naredili partizanski tabor v gozdu nad Jablano. To je bil moj najlepši partizanski večer. Ravno tako sem si namreč poprej vedno predstavljal partizansko življenje. Bili smo zbrani okoli ognjp in še danes se dobro spominjam, kako vzvišeno lepo so zadoneli zvoki pesmi »Pozno v noči ob tabornem ognju « Tiha, lepa pesem se je spajala z mrakom, skozi vejevje se je na večernem nebu odražala silhueta našega partizana — stražarja,
ki je zrl v dolino im opazoval, od kod se bo pojavil sovražnik ...
Partizanske tehnike so bile okupatorju trn v peti, Nemcem ni bdlo všeč, da se je ob prebiranju partizanske literature in raznovrstnih vesti marsikomu odprl pogled v resnični svet dogodkov in da nemčurskim vestem v časopisih, kot so bili npr. Marbunger Zeiitum.g, Štajerski gospodar, Kara-wankenbote in podobni, niso ljudje posvečali nobene -pozornosti. V nemških časopisih je bilo vse natisnjeno posvečeno slavospevu njihove neuničljive vojske in tudi porazi in umiki so bili karakteriizirani kot vojno-slrateška umetnija. Torej, ker našim sovražnikom ni bilo po godu, da se med ljudmi širijo partizanska poročila, so skušali vsako poročilo in partizansko tehniko čimprej izslediti in jo s člani vred uničiti. Zato je zaradi nevarnosti in slabe lege naše podzemeljske tehnike tedanja situacija pokazala potrebo po zgraditvi novih in bolj varnih prostorov za tehniko »Rudar«.
In res smo se spet kmalu selili v novo podzemeljsko tehniko, ki sta jo naredila dva partizana precej visoko v samotnem gozdu iznad Borja. Ker smo vselej, kadar smo prišli v to podzemeljsko umetno jamo, zaprli za seboj vrata, na katerih je bila zunanja stran obložena z mahom in vmes posajena celo majčkena smrekica, je bilo skoraj nemogoče, da bi nas sovražnik izsledil, pa čeravno bi kakšen vojak tudi stopil na vrata. Od takrat smo se počutili bolj varne, čeprav je bilo delo pri ieščerbi otež-Ttočeno.
(Se nadaljuje)
4MWM«CMHW»H0t»0«»NČ

Atletske steze samevajo
Vezli
Čakal sem na trenin c rokometašev in na ste-
Zl OPAZIL DVA, KI STA VLAČILA VALJAR PO ATLETSKI STEZI NA STADIONU RUDAR JA. OD DALEČ JU NISEM PREPOZNAL, ZATO SEM SE JIMA PRIBLIŽAL IN UGOTOVIL, DA VALJATA STEZO PREDSEDNI K AK RUDAR, INŽ. IVO PINTARIČ NA EM STRANI IN TEHNIČNI VODJA RADO PUN-G ARINI K NA DRUGI STRANI.
Zanimalo me je, za kak namen pripravljata atletske naprave. Po republiškem mladinskem In pionirskem prvenstvu v at'etiki, ki je bilo v Trbovljah, so se steze ponovno zarastle. Za predvideni interni atletski miting Radarja pa je bilo potrebno steze pripraviti na novo.
ZAKAJ STEZE SAMEVAJO?
Rado Pungartnik je od Atletske zveze Slovenije zadolžen za kvalitetno atletiko
PJUER
OSTANE V TRBOVLJAH
(L š.) TRBOVLJE — Po najnovejših vesteh bo mladi nogometaš Oto PAJEK ostal v Trbovljah. Svojo odločitev je v razgovoru utemeljil z dejstvom, da bi se le težko privadil na novo sredino, take da je glavni vzrok njegovega ostanka v Trbovljah verjetno v domotožju ..,
v Zasavju. V tem predelu kljub dobrini pogojem (steza v Hrastniku in v Trbovljah) nima mesta, ki ga zasluži
Glavni vzrok je v pomanjkanju strokovnega kadra, pa čeprav smo vsako leto iz Zasavja poslali pc nekaj atletov v Rovinj na tečaj za trenerje. Toda ie-ti so za to strokovno delo'ali še premladi ati pa so
INTERNI MITING AK RUDAR
(t. i.) TRBOVLJE — Kljub mrtvi sezoni« je atletski klub Redar organiziral srečanje vseh atletov. Na stezi se je zbralo 28 tekmovalcev, ki so dosegli nekaj dobrih rezultatov.
PIONIRKE: eo m: Planko 8,3.
PIONIRJI: 6»m:	Abram 7,S;
krogla:	Abram UJI m; disk:
Abram 34,18 m; IDO« m:	Briner
2:58,4.
MLAJŠI MLADINCI: SO m: Kolander 7,3< 100 m: Kolander 11,f; daljina: Kolander $.52.
STAREJŠI MLADINCI: SO m: Kajina 7,2; kladivo: Škof 43,* m.
CLA "
/
atletiki obrnili hrbet. Zraven tega je trenutno pri vojakih okrog 15 atletov, na katere resno računamo prihodnjo pomlad. Vključiti se nameravamo namreč tudi v redni tekmovalni sistem in to v A program Atletske zveze Jugoslavije. Po njegovem mnenju se vse premalo pozornosti posveča kraljici športov v osnovnih in srednjih šolah, ki so bile nekdaj glavni vir atletov.
NEKAJ VAŽNEJŠIH IMEN IN NJIHOVIH REZULTATOV
Vajdič — državni prvak v petoboju, je bil tudi kandidat za PEA v metu kopja. Kajtna — ima štiri republiške rekor-
in 400 metrov). Juh — je trenutno eden od najperspektivnejših mladih metalcev diska in je zdaj na pripravah mla-, d inske državne reprezentance v Ljubljani. Pri ženskah je nekoliko slabše, toda sedaj poskušajo prodreti v osnovne šole in rezultat tega so že nekatere perspektivne pionirke (Skrinar — kopje, republiška prvakinja).
Atletske steze (v Trbovljah, Hrastniku in Radečah) vse preveč samevajo, premalo jih koristijo zlasti vse šole, delovni kolektivi in predvsem tudi ostali športniki, kot rokometaši itd. Doklej bo še tako ?	F. Š.
de v sprintih (100, 200, 300
NASTOPA PLAVALCEV RUDARJA
ZMAGA LE DOMA
.ANI: 80 ib: Vajd« 7,3; 100 m: Vajdič iv; disk: Vajdič 37,20.
ČLANICE:	krogla:	Sotenšek
$.52 ln Helešek 0.23 m.
Najboljši rezultat na Internem mitingu AK Rudar Trbovlje Je prav golevo dosegel JU* v metu diska (49,90).
■mm
1'^tr- I
Poznajo ga vsi v Litiji. Med drugim kot gospodarstvenika,
turističnega delavca, telesno-vzgojnega organizatorja tn predsednika Občinske zveze za telesno kulturo Litije. Sicer pa prepustimo besedo kar Avgustu SPATU:
9 katerim športom ste začeli?
— Začel sem v telovadnici pri Sokolu že leta 1918, šest let pozneje pa z nogometom pri NK Celje; pri NK Hermes in NK Drava v Ptuju igram nogomet pozneje. Bil sem tudi soustanovitelj NK Drava takrat, ko Je bil v Ptuju Se samo kulturbundovskl klub NK Petau.
Kot predsednik ObZTK Litija nekaj tehtnih misli o litijskem športu?
— V Litiji Je šport številka ena nogomet, sedaj pa sl utirata pot 5e košarka In namizni tenis. Po vojni je tudi lahka atletika dosegla nekaj lepih uspehov, celo v državnem merilu, medtem ko lahko sedaj ugotovimo, da je ta panoga v naši občini nazadovala. Vzroki so naslednji: pomanjkanje strokovnih kadrov. nedograjeni športni objekti ter delno neurejeno financiranje telesne kulture v osnovnih šolah — rezervoarja mladih kadrov. Omenim naj samo. da na osemletkah v Litiji, Šmartnem in Gabrovki ni niti enega kvalificiranega telesnovzgojncga učitelja, zato je težko govoriti o neki organizirani telesni kulturi v osemletkah. Vse oči telesno
Avgusta
SPRTA
kulturne javnosti v Lttijt so uprte v nove — nedograjene objekte, kot so asfaltiranje rokometnega Igrišča, adaptacija košarkarskega Igrišča ln v telovadnice.
Menim, da bo treba najprej ustanoviti sklad za financiranje telesne kulture, ki bt po Istih načelih kot sklad za šolstvo, financiral telesno kulturo, ki jo praktično ne smemo ločiti od splošne kulture mladega človeka.
Za katere panoge najbolj navijate?
— Nogomet, atletika, plavanje, smučanje.
Posebno razvedrilo?
— Uspela športna prireditev 1
Vaš »konjiček«?
— Urbanistično organizirana stanovanjska Izgradnja.
(f. s.) TRBOVLJE — V četrtem kolu I. slovenske plavalne lige so se v soboto v trboveljskem bazenu zbrali plavalci Ilirije, Ljubljana II. in domačega Rudarja. Pred okrog 300 gledalci in ob slabem — predvsem hladnem — vremenu je bilo doseženih, nekaj prav dobrih rezultatov. Omenimo naj odločno Golobovo, ki je na 100 m dosegla čas 1:24,0 in se s tem uvršča na drugo mesto deseterice najboljših plavalk hrbtnega sloga v Sloveniji.
Rezultati;
MOŠKI: 400m mešano: 1. Bole (Lj) 6:21,6; 2. Kuhar (R) 6:24,5; 200lm hrbtno: 1. Toplak (Lj) 2:41,1; 2. Hutar (R) 2:54,9; 400 m prosto: 1. Vidmar (Lj) 5:24,5; 2. Malavašič-(R) 5:39,7; 20Om metuljček:
1.	Zule (Lj) 2:58,5; 2. Kuhar; (R) 3:19,7; štafeta 4 X 200 m( prosto: 1. Ljubljana II 10:18,6;)
2.	Rudar 10:48,0; 3. Ilirija;
10:53,1.	(
- ŽENSKE: 400 m prosto: 1.1 Vodišek (R> 6:05,3; 2. Ko-1 stanjšek (R) 6:09,3;	200 m(
prsno: 1. Kočar (R) 3:21,bj 2. Marter (I) 3:28,5; 100 m) hrbtno: 1. Golob (R) 1:24,0;!
2.	Kostanjšek (R) 1:26,8; šta-j
feta 4 X 100 m mešano:	1.1
Rudar 5:53,5; 2. Ilirija 6:20,1;(
3.	Ljubljana II 6:30,2.	/
Končno stenje točk: Rudari
8700, Ljubljana II 7.098, Ili-( rija 5610.
Zmaga Rudarjevih dekleti ni nikdar vprašanje, pač pa! so nas v soboto presenetili/ tudi moški tekmovalci, ki sol večinoma še pionirji, a so se! kljub temu odlično postavili/ »po robu« Ljnbljančanccn in! zasedli vsa vidnejša mesta. ( Junaik dneva je bil Kuhar./ ki je kar v treh disciplinah! dosegel najmanj drugo mesto ! Največ aplavza pa je požel/ vsekakor izredno nadarjeni! mladi plavalec Kostanjšek! (pionir), ki je bil kar drugi/ v članski konkurenci.	i
Graje vreden pa je neresen! odnos sodnikov in glavnega/ starterja, ki jih ni bilo ob'
bazenu, tako da so organizacijo tekmovanja Rudarjevi funkcionarji na splošno zadovoljstvo izvedli odlično kar sami.
V prihodnjem prvenstvenem dvoboju bo Rudar sprejel v goste PK Koper.
(f. š.) LJUBLJANA — Ekipa
trboveljskih plavalcev Je v okviru republiške plavalne lige sodelovala na turnirju v Ljubljani (v bazenu Kolezlje) ln z osvojenimi 7.158 točkami zasedla drugo mesto, za Ljubljano tn pred Ilt-rljo. V Ljubajnl so dosegli nekaj boljših rezultatov kot pred tednom dni v Kopru.
Najboljši posamezniki prt Rudarju so bili Kostanjšek, Malavašič in Kuhar; med posameznicami pa Vodiškova, Kerinova, Lenarčičeva, Petričeva in štafeta 4 krat 100 m prosto.
ZAGORJE OB SAVI — Mladi kisovški košarkarji so letos začeli z resnimi pripravami pod vodstvom novega trenerja Milana Štempiharja za novo tekmovalno sezono.
KAMNIK — Trboveljski strelci so sodelovali na tekmovanju v Kamniku in ekipno zasedli četrto mesto z 851 doseženimi krogi. Najboljši Trboveljčan med posamezniki je bil Maks Centrih z 23» krogi (12. mesto).
TRBOVLJE — Na novem strelišču na Dobrni so trboveljske družine tekmovale > malokalibrsko puško. Največ krogov so zbrali strelci SD Franca Fakina (792), sledijo pa ji SD STT (787) in SD Cementarna (755) — od 1800 možnih krogov. Posamezniki: Ludvik Což — STT (178 krogov), Jože Iglič — SD Franc Fakin (168). Prehodni pokal občinskega odbora ZZB NOV je osvojila Strelska družina Franca Fakina.
TRBOVLJE — K rokometašem Rudarja se Je priključil tudi mladi plavalec Kuhar, zraven njega pa trentra redno še vratar Lopati, ki se je vrnil iz JLA, tako da tona no-voligaš na razpolago trt re vratarje. — Rudi ki je diplomiral na E9S, pa Je zapustil Trbovlje in doslej se še ni Javil na treningih rokometašev.
HRASTNIK — Janez Kranjc, aktivni Igralec rokometa in obenem sodnik, sl je na tečaju v Rovinju pridobil še naslov trenerja za rokomet.
TRBOVLJE — Dinamo la Pančeva Je preko svojih predstavnikov ponujal prijateljsko srečanje z RK Rndar Trbovlje, toda zaradi prevelikih zahtev do soglasja ni prišle, čeprav te ekipa trenutne trentra e Gornjem gradu.
TRBOVLJE — Na nogometnem terenu Rudarja smo opazili novega trenerja nogometašev. Prihodnji teden nameravamo obiskati nogometaše Rudarja ln o obisku obširneje poročati v našem listu.
Naročam »ZASAVSKI TEDNIK« Pošiljati mi ga začnite takoj —
z dnem ......... 196._
Priimek in ime
Kraj, ulica, hišna št.
Lastnoročni podpis
Pošla
-i SC 00 o
S Č
s
jo
HS*
mi
S*
2
g Koledarčekg
Sreda, 5. avgusta: MARIJA Četrtek, 6. avgusta: VLASTA Petek, 7. avgusta: KAJETAN Sobota, 8. avgusta: MIRAN Nedelja. 9. avgusta: JANEZ Ponedeljek, lč. avgusta: LOVRENC
Torek, 11. avgusta: VESELKO Sreda, 12. avgusta: KLARA Četrtek, 13. avgusta: LILIJAN
KI\0
Kino Delavski dom Trbovlje: od 4. do 6. avgusta jugoslovanski vistavisionski film Dve noči v enem dnevu; od 7. do 10. avgusta ameriški barvni kinema-skopski film Fani; 11. in 12. /avgusta francoski vistavisionski film Mačka steguje kremplje. Kino Svoboda Zasavje — Trbovlje: 8. in 9. avgusta francoski film Lepa Amerikanka; 15. in 16. avgusta jugoslovanski film Žvižg ob osmih.
Kino Svoboda n. — Hrastnik: 8. avgusta ameriški barvni klne-maskopski film Enajst veteranov; 6. avgusta jugoslovanski film Kadopolje; od 8. do 10. avgusta francoski vistavisionski film Roke v vls; 12. avgusta francoski film Marija Oktober. Kino Litija: 5. avgusta italijanski film Vse v rok službe; od 7. do 9. avgusta mehiški barvni film Jaz, pustolovec; 1L in 12. avgusta francoski film Velike družine.
Kino Šmartno pri Litiji: S. avgusta jugoslovanski film Rana Jesen; 1. In 9. avgusta angleški film 39 stopnic; 12. avgusta ameriški vvestern film Črni narednik.
WK2S323EKM
MSSSSESn
LITIJA
Rojstev dama ni bilo! Poroka: Viljem Kralj, Študent, Graška 28/b Litije in Regina Zajc, študentka, Kisovec 121, Zagorje.
Smrt: Ivan Tanšek, Teni-če 8, star 64 let.
ZAGORJE OB SAVI
Rojstev doma ni bilo!
Poroke: Ivan Drolc, kmečki delavec, Jesenovo 5 in Jožefa Vetršek, kmetijska delavka, Miklavž pri Taboru; Franc Sršen, ključavničar, Gmajnica 30 in Ernestina Povšnar, pletilja; Zagorje, Dolenja vas 68; Franc Vrstovšak, kurjač, Trbovlje, Ob železnici 6 in Marija Klopčič, delavka, Kolovrat 34.
Smrt: Viljem Kos, upokojenec, 'Zagorje, Prešernova 15, 44 let.
HRASTNIK
Rojstvo: Marija Gračner, gospodinja, Hrastnik 143 — deklico.
Poroka: Anton Šldnc, frizer, Dunaj, Avstrija in Margareta Vozelj, delavka, Hrastnik 73.
Smrt: Rudolf Bedendk, upokojenec, Hrastnik 310, star 59 let.
TRBOVLJE
Rojstva: Klavžar Ana, Keršičev a 22 — deklico; Breda Glinšek, Hrastnik 240—dečka; Marija Lorber, Podkraj 59 dečka; Marija Cencelj, zavine 20 — dečka; Semfa Kamenčič, Keršdčeva 47 — deklico; Marija Mak, Podvine 3 — deklico; Ivana Pregelj, Ravenska vas 25 — deklico; Ivana Tomše, Radeče 224 — deklico; Štefanija Kos, Prešernova 18 — deklico; Andreja Valič, Selo 26 — dečka; Barbara Kačič, 1. junij 12 — deklico; Antonija Zore, Izlake 69 — deklico; Olga Fovše, Bmica 25 — deklico. Ana Ferlič, Raven, vas
ZARADI PREVEfcrlKE HITROSTI V CESTNO OGRAJO
(jom) Hrastnik. Dne, 28. julija se je ob 19.20 uri pripetila na cesti II reda v Hrastniku, pri h:šni št. 59, težja prometna nesreča. Osebni avtomobil Taunus Sh-CE-133, katerega je vozil nemški državljan Rudolf Lockner (23), je zaradi prevelike hitrosti na nepreglednem ovinku zadel v obebstno betonsko ograjo. Voznik je dobil hude telesne poškodbe in bil prepeljan v trboveljsko, bolnišnico. V avtu je bilo tudi 5 hrastniških otrok, od katerih je bil poškodovan 9-letni Mirko Smodej. Škode je za 1,500.000 dinarjev.
—	deklico; Nevenka Kuhar, Podkraj 82 — dečka; Pavla Strah, Hrastnik 355 — deklico; Emina Jakupovič, Čiče
—	dečka; Terezija Magister, Vodenska cesta 5 — dečka; Marija Završnik, Sevnica — deklico; Angela Martinčič, -Hrastnik 187 — deklico; Ade-la Kroflič, Mamo 35 — dečka.
Poroke: Alojz Zagorc, kl jučavničar, Loke 33 in Štefanija Laharnar, delavka, Loke 33.
Smrti: Franc Josip Razbor-šek, skladiščnik, Partizanska 38, star 63 let; Alojz Močnik, upokojenec, 1. maj 32, 59 let; Matevž Fakin, upokojenec, Žabjek 22, 76 let.
TV
PRO CHAM
SREDA, 5. AVGUSTA
17.00	Neustadt Pollstein: Folklorni festival (Evrovizija) (do 18.00).	19 08 Objava dnevnega
sporeda (Ljubljana). 19.10 TV obzornik (Ljubljana). 19.30 Mendo vam predstavlja (Zagreb). 30.00 TV dnevnik (Beograd). 20.30 Propagandna oddaja (Zagreb). 20.45 Los Paraguayos — zabavnoglasbena oddaja (Ljubljana). 21.45 Poreč reportaža (Zagreb). 22.05 Včeraj, danes, jutri (Zagreb).
NA KANALU 9 — SLJEME
19.15	Včeraj, d^nes, jutri (Zagreb).
ČETRTEK, S. AVGUSTA
19.08	Objava dnevnega sporeda (Ljubljana). 19.19 TV obzornik (Ljubljana). 19.30 S kamero po Afriki serijski film (Ljubljana). 20.00 TV dnevnik (Beograd).
20.30	Alarson: Triogelnik — TV adaptacija (Zagreb). 22.00 Včeraj, danes, jutri (Zagreb).
NA KANALU 9 — SLJEME
19.15	Včeraj, danes, jutri (Zagreb). 19.30 Serijski poljudnoznanstveni film (Beograd).
PETEK, 7. AVGUSTA
19.08	Objava dnevnega sporeda (Ljubljana). 19.10 TV obzornik (Ljubljana). 19.30 Taškent — mesto izobilja — oddaja za otroke (Beograd). 20.00 TV dnevnik (Beograd). 20.30 Propagandna oddaja (Beograd). 20.45 Studio 13 — kulturni pregled (Zagreb). 21.45 Včeraj, danes, jutri (Zagreb).
NA KANALU 9 — SLJEME
19.15	Včeraj, danes, jutri (Zagreb).
SOBOTA, 8. AVGUSTA
19.15	Objava dnevnega sporeda (Ljubljana). 39.17 Kaj bo prihodnji teden na sporedu (Ljubljana). 19.32 Nenavadni konj Champion
— serijski~film (Ljubljana). 20.00 TV dnevnik (Beograd). 20.30 Cikcak (Ljubljana). 20.45 Ogledalo državljana Pokornega — ponovitev (Beograd) 21.45 Cick Powell vam predstavlja — serijski film (Ljubljana). 22.35 Poročila (Ljubljana).
NA KANALU 9 - SLJEME
19.15	Včeraj, danes jutri (Zagreb). 19.30 Sprehod skozi čas (Beograd) 21.45 Serijski film (Zagreb) 22.35 Včeraj, danes, jutri (Zagreb).
NEDELJA, 9. AVGUSTA
9.30	Deček iz cirkusa — serijski film (Ljubljana); 10 00 Kmetijska oddaja (Beograd); 14.30 Športno popoldne; Veslaško prvenstvo Evrope — prenos iz Amsterdama (Evrovizija); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.45 87. Policijska postaja — serijski film (Ljubljana); 21.35 Jazz na ekranu; Bud Šhank (Ljubljana); 22.05 Poročila (Ljubljana).
Na kanalu 9 — Sljeme:
9.30	Deček iz cirkusa — serijski film (Zagreb); 20.45 Laramie — serijski film (Beograd); 22.05 Včeraj, danes, jutri (Zagreb).
PONEDELJEK, 18. AVGUSTA
x 19.08 Objava dnevnega sporeda (Ljubljana); .19.19 TV obzornik (Ljubljana); 19.30 S kamero /po svetu (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.30 Tedenski športni pregled (Beograd); 21.00 Pet v pettisoč — češki celovečerni film (Ljubljana); 22.30 Pogled nazaj (Ljubljana); 22.45 Poročila (Ljubljana).
Na kanalu 9 — Sljeme;
19.15	Včeraj, danes, jutri (Zagreb); 19.30 Kratki film (Zagreb);
22.30	Včeraj, danes, iutri (Zagreb).
SREDA, 12. AVGUSTA
19.08	Objava dnevnega sporeda (Ljubljana); 19.10 TVO (Ljubljana); 19.30 Taškent — mesto izobilja — otroška oddaja (Beograd); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.30 Propagandna oddaja (Zagreb); 20.45 Zagrebški poletni večeri: Holandski kraljevski balet (Zagreb); 21.45 Reportaža (Beograd); 22.15 Včeraj, danes, jutri (Zagreb).
Na kanalu 9 — Sljeme;
19.15	Včeraj, danes, jutri (Zagreb); 19.25 Objava dnevnega sporeda (Beograd).
IBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB^
BBBBI
IBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB
RT V-Ljubljana
Poročila ob 6.15, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00 , 23 00 ln »4.00. Pozor, nimaš prednosti ob 11.00. ™hlMB Kmetijski nasveti ob 12.15. Vsak dan za vas ob 16.00.
Radijski dnevnik ob 11.80. Oddaja Naši poslušalci če-IM^I stltajo In pozdravljajo — vsako nedeljo ob 1.05 ln 12.0$. vsak ponedeljek, četrtek ln soboto pa ob 14.35.
SREDA, 5. AVGUSTA
7.15	Narodni ln domači zvoki;
8.05	Plesni orkester Armando Trovaloli; 8.30 S poti po Orientu.
1.00	Svet skozi sončna očala: 8.20 Zvočni mozaik; 10.15 Solistična Instrumentalna zabavna glasba;
10.30	Človek in zdravje; 10.40 Trije pianisti okfog Chopina;
11.00	Turistični napotki za tuje goste; 11.15 Pozor, nimaš prednosti. 12.05 Zabavna glasba; 12.25 Opoldanski domači pčle — mčle;
13.15	Obvestila ln zabavna glasba; 13 30 Priporočajo vam; 14.05 Glasbeni avtomat; 15.15 Zabavna glasba; 15.40 Komorni zbor RTV Ljubljana poje pesmi jugoslovanskih narodov; 16.00 Vsak dan za vas;
17.05	Poletni sprehodi z našim! solisti. 18.10 Iz fonoteke radia Koper; 18.45 Kulturna transver-
, zala- 18.05 Glasbene razglednice; 20 eo' iz naših študiev; 20.45 —
24.00	Mihael Glinka: Ivan Susa-n)n (opera v štirih dejanjih z epilogom); 22.50 Uterarnl nokturno.
ČETRTEK, 6. AVGUSTA
7.15	Zvočni kaleldoskop; 8.05 Slovenske naiodne In ponarodele v priredbi Vlada Goloba za solo,
zbor In orkester; 8.25 Češkoslovaška zabavna glasba; 8.00 Počitniško popotovanje od strani do Strani; 9.15 Vesele počitnice; 10.15 Z opernimi pevci po svetu; 11.00 Turistični napotki za tuje turiste; 11.15 Pozor, nimaš prednosti; 12.05 Zabavna glasba; 12.15 KN — Jože Zunkovič: Uzance za promet z žitom in pivovarskim ječmenom; 12.25 Z jugoslovanskimi pevci popevk; 13.15 Obvestila in zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam; 14.05 Poje Ljubljanski oktet; 14.20 Listi Iz albuma z zabavnimi melodijami; 14.35 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo; 15.15 Zabavna glasba;
16.00	Vsak dan za vas; 17 05 Poletni sprehodi po glasbenih galerijah starejše slovanske glasbe; 18 10 Turistična oddaja; 19.00 Obvestila: 19.05 Glasbene razglednice; 20 00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 2100 Večer umetniške besede — Majda Potokar; 22.10 Jazz s plošč; 23 05 »Počitniški dnevnik«.
PETEK, 7. AVGUSTA
7.15	Od uverture do finala; 8 05 Majhni zabavni ansambli; 8.35 Iz naše starejše glasbe; 9.00 Pionir-
ski tednik; 8.30 Slovenski pevci popevk; 10.15 Internacionalne koračnice Igra Holandska vojaška godba; 10.35 Naš podlistek; 10.55 Glasbena medigra; 11.00 Turistični napotki za tuje turiste; 11.15 Pozor, nimaš prednosti; lž.05 Zabavo« glasba; 12.15 KN — Ing. Julija Smole: Uvajanje novih sadnih sort v naš sortiment; 12.25 Opoldanski domači pele-mele;
13.15	Obvestila in zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam; 14.05 Glasbeni avtomat; 15.15 Zabavna glasba; 15.45 Poje mladinski zbor »Bodra smjana«; 16.00 VSak dan za vas; 17.05 Poletni sprehodi s pevci popevk; 18.10 Promenadni konpert; 18.05 Glasbene razglednice; 20.00 Trideset minut v studiu 14; 20.30 Johannes Brahms Pesem usode; 22.10 Plesna glasba; 22.50 Literarni nokturno..
SOBOTA, 8. AVGUSTA
7.15	Jutranja glasbena srečanja;
8.05	O otrocih in zanje; 8.25 Iz koncertov in simfonij; 8.00 Počitniško popotovanje od strani do strani; 8.15 Mladi Celjani muzicirajo; 8.30 Zabavna glasba Sovjetske zveze; 10.15 Jugoslovanski pevci popevk; 10.35 Pesmi ln plesi jugoslovanskih narodov;
11.00	Turistični napotki za tu.le gosje; 11.15 Pozor, nimaš prednosti; 12.05 Zabavna glasba; 12.15 KN — Ing. Vida Fajdiga: Pravilno pospravljanje otave; 12.25 Lahek opoldanski glasbeni spored; 13.15 Obvestila in zabavna glasba; 18.30 Priporočajo vam;
14.05	Ljubiteljem domačih napevov; 14.35 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo; 15.15 Zabavna glasba; 15.42 Predstavlja se vam vokalni sekstet Fantje s
Praprotna; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Gremo v kino; 17.35 Vedri uvodni takti; 18.10 Prizori iz Verdijeve Aide; 18.45 Novo v znanosti; 19.00 Obvestila; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Lepe melodije; 20.30 Sobotni večeri v naših krajih; 21.15 Sobotni ples; 22.10 Oddaja za naše Izseljence;
23.05	Nočni akordi.
NEDELJA, S. AVGUSTA
7.15	Narodni in domači zvoki;
8.00	Mladinska radijska igra: Aleksander Marodič: Sivko z Jadrana; 6128 Iz albuma skladb za mladino; 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 10.00 Se pomnite, tovariši . . .; 10.30 Pesmi borbe in dela izvaja Invalidski partizanski zbor; 10.50 Deset minut z orkestrom Mantovani; 11.08 Turistični napotki za tuje goste;
11.15	Vedre melodije z zabavnimi orkestri; 11.40 Nedeljska reportaža; 12.05 Naši poslušalci čestitajo Ln pozdravljajo; 13.15 Obvestila in zabavna glasba; 13.30 Za našo vas; 14.00 Koncert pri vas doma; 14.15 Popularen popoldanski koncert orkestra RTV Ljubljana; 15.05 — 19.00 Danes popoldne; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Peter Ilič Čajkovski: Trnjulčica: 20.50 Športna poročila; 2100 Melodije v izložbenem oknu; 22.10 Godala v-noči; 23 05 Nočni komorni koncert z deli naših skladateljev,
PONEDELJEK, 18. AVGUSTA
7.15	Jutranja glasbena srečanja;
8.05	Domače polke In valčki; 8.25 Tako pojo ln Igrajo v Sotlil; 9.00 Za mlade radovedneže: 9.15 Mladi pevci mladim poslušalcem; 10.15 Iz Skrjančevih skladb za godalne zasedbe; 10.35 Naš podlistek — p. A. Zucker: Popolni dopustnik; 10.55 Glasbena medigra; 11.00
Turistični napotki za tuje goste;
11.15	Pozor, nimaš prednosti;
12.05	Zabavna glasba; 12.15 KN — Ing. Jože Maček: Odpornost koruznih hibridov za bolezni; 12.25 Opoldanski domači pele-mele; 13.15 Obvestila in zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam;
14.05	Glasbeni avtomat; 15.15 Za-
bavna glasba; 15.45 Igra pihalni orkester ljudske milice:	',6.00
Vsak dan za vbs; 17 05 Poletni sprehodi; 18.10 Zvočne razglednice; 18.45 Na mednarodnih knž-potih; 19,05 Glasbene razglednice: 20.00 Revija slovenskih izvajalcev zabavne glasbe; 20.30 Koncert mladih glasbenih umetnikov; 22.10 S popevkami po svetu; 22 50 Literarni nokturno; 23.05 Po svetu jazza.
TOREK, 11. AVGUSTA
7.15	Lahek koncertni spored za dobro jutro; 8.05 Jugoslovanski pevci popevk; 9.00 Počitniško popotovanje od strani do strani;
9.15	Glasbena oddaja za otroke;
10.15	Z opernimi pevci po svetu;
11.06	Turistični napotki za tuje turiste; 11.15 Pozor, nimaš prednost^ 12.65 Zabavna glasba; 12.15-KN — Ing. Dragan Honzak: Možnost pridelovanja marelic v SRS; 12.25 Mali koncert lahke glasbe; 1310 Obvestila tn zabavna glasba;
13.31	Priporočajo vam; 14.20 Nekaj slovanski narodnih; 15.15 Zabavna glasba; 15.30 V torek" na svidenje; 1600 Vsak dan za vas 17.05 Poletni sprehodi z zabavnimi orkestri: 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Dvajset minut za Impresioniste ln njihove poslušalce; 20.20 Radijska Igra Mimi Malenšek: Slepe miši; 21 20 Glasbeni večeri; 23.05 Nočni koncert.
BRIGADIR JANI PAJK IZ TRBOVELJ REŠIL
staro mamo in njeno vnučko
i»
i»
v
v
I'
v
v
I'
1»
\
v
l'
l>
1»
1»
1»
8. julija popoldne je završalo po Gradcu: »Klemenčičeva Bara bi se z malo Mojco skoraj utopila! Pravijo, da jih je potegnil Iz vode neki brigadir .c
67-letna Bara Klemenčič iz Gradca 36 pa se je z vnučko Mojco, ki je komaj prejšnje ga dne Izpolnila tri leta, takrat ie sušila v domači hiši in sl cddihovala od preslanega strahu. Razburjenih govoric in ve selja je bilo tega dne v Gradcu na pretek, zlasti pa je bilo v ellko veselja, saj sta bili rešeni dve življenji. Zgodbo o tem pa naj vam pove njen glavni junak, brigadir Jani PAJK, ki je letos končal drugi letnik Ljubljanskega učiteljišča. Do ma Je iz Trbovelj (Kešetova 13 a) in niti sedemnajst let še ni star! Skupaj z ostalimi ljubljanskimi srednješolci po maga graditi cesto od Metlike proti Črnomlju.
OBVESTILO
Obveščamo vse odjemalce električne energije na področju Radeč, Hrastnika, Trbovelj, Zagorja in Izlak, da bomo s 1. avgustom 64. ukinili popoldansko dežurno službo na upravi Poslovne enote v Trbovljah, Gimnazijska cesta št. 25.
Odjemalce iz Trbovelj in Hrastnika prosimo, da se v primeru okvar na električnih napravah v prihodnje izven delovnega časa, to je od 14.00 do 6.00 ure, obračajo na dežurne stikalce v RTP Trbovlje, telefon št. 80-134 in v RTP Hrastnik, telefon št. 81-753.
Odjemalci iz ostalih področij naj se obračajo na pristojna nadzorništva ali pa na RTP Trbovlje.
Elektro Ljubljana, Poslovna enota Trbovlje, Trbovlje
Socialistična republika Slovenija SKUPŠČINA OBČINE HRASTNIK Odsek za narodno obrambo
Št. 820-214 Datum: 1. 8. 1964
obveznikom - nabornikom
V smislu določil 1. odstavka 56. člena Zakona o narodni obrambi (Ur. list SFRJ št. 30/55)
pozivamo vse obveznike — nabornike, rojene v letu 1946,
ki so stalno ali začasno naseljeni na območju občine Hrastnik in ki iz kakršnih koli razlogov niso prejeli poziva za nabor, da se dne 5. ali 7. septembra 1964 javijo naborni komisiji, ki bo pričela z delom obakrat ob 7. uri zjutraj v prostorih Doma predvojaške vzgoje v Hrastniku št. 220. Ta poziv velja tudi obveznikom nabornikom, katerim'je naborna komisija odredila, da se zglase ponovno pri naborni komisiji zrn oceno sposobnosti v letu 1964.
Tisti obvezniki, ki želijo odložiti služenje kadrovskega roka v JLA zaradi študija, naj prinesejo s seboj vse potrebne.'dokumente.
Tistega, ki se temu pozivu ne bo odzval, bomo predlagali v kazenski postopek po členu 339 Kazenskega zakonika.
rnrnnnmmmnnnr imnnnnnnnnnnnmnnmnnnr
Janija pozna vsa brigada, zato ga ni bilo težko najti. Kjer koli ob skupini brigadirjev na trasi sem se prejšnji teden oglasil in povprašal zanj, so ml takoj povedali: »O, še naprej morate, Janija ni pri nas — tam nekje naprej ga boste našli!« Ko sem že skoraj obupal, pa sem le naletel na skupino, bila je menda zadnja v smeri proti Metliki — iz katere se je izmotat predme Jani, ki je bil takoj nared za razgovor. Tako je opisal nevsakdanji dogodek.
— 8. julija letos ob pol štirih popoldne sem se šel umivat v Lahinjo pri gradu, kjer imamo v Gradcu tabor. Kot sem zvedel pozneje Je prav takrat na nekakšnem odru na vodi, ki je ostal od opuščenega mlina, Bara Kle-
menčič z vnučko Mojco Mal-narič prala perilo. Vnučka je čepela poleg babice in se igrala.
Jaz sem se med tem umivat. Iznenada sem zaslišal prestrašene klice na pomoč. Takoj sem stekel za glasom Ko sem pritekel do mlina, sem v vodi opazil starko, ki je daveč se vpila na pomoč in skušala obdržati majhnega otroka nad vodo. Brez pomišljanja sem skočil v vodo in čez nekaj trenutkov že privlekel na breg malo Mojco. Med tem je pritekla brigadirka Jožica Uršič, ki je doma iz Cerknice. Podal sem ji otroka, kateremu je takoj nudila prvo pomoč. Sam sem se vnovič pognal od brega, da bi rešit še starko. Z njo je šlo teže. Kot ml je povedala pozneje, je Mojca padla na glavo v vodo. Stara mama je, ne da bi pomislila na nevarnost, takoj skočila za njo. Pri skoku v vodo pa se je noga zataknila med obe deski potopljenega lesenega ogrodja, tako, da se ni mogla , rešiti. Mojco je sicer vlovila in jo skušala obdržati nad vo-
do, več pa ni mogla. Ko sem videl, kako je, sem se takoj potopil in ji skušal nogo re- , Siti. Prvi poizkus ni uspel. ’ Šele drugič ml je uspelo, nakar smo starko spravili na breg in ji pomagali. Mojco in staro mamo so odnesli domov, jaz pa sem se vrnil v tabor.
Na srečo sem dober plavalec. Lani sem naredil plavalni tečaj in tečaj za reševanje utopljencev, kar mora obvladati' vsak uelteljiščnik.
Pajkovemu Janiju se je mudilo v Gradac, do koder je imel še pol ure hoda. Ostali brigadirji so medtem že odšli.
S kratkim »Zdravo!« sva se poslovila.
Skromen je ta fant in hkrati junak, saj Je rešil dvoje življenj. čestitamo mu lahko v imenu vse javnosti in ga pohvalimo skupaj s staro mamo Baro Klemenčič, saj se je tudi ona brez pomišljanja pognala za vnučko v valove. Prav je, da mislijo Pajkovega Janija, kot je slišati, za njegov pogum in junaško dejanje, v Metliki nagraditi.
Miloš Jakopec
(jom) Zagorje. Dne, 30. julija ob 8.55 uri se je na cesti drugega reda Zagorje—Izlake zgodila zanimiva prometna nesreča. Voznik tovornjaka CE-28-86, polno naloženega z apnom, Janko Koprivšek (21), stanujoč v Ojstriški vas! prt Žalcu, Je iz neznanega vzroka zapeljal na skrajno desno stran ceste. Tovornjak se je nagnil ln prevrnil. Tedaj je pripeljal mimo tovornjak LJ-41-23, ki ga je vozil Vladimir Praznik (27) iz Ljubljane, Celovška cesta 209. Koprivšek ga je prosil, če lahko izvleče njegov tovornjak. Ta je skušal to narediti pa se je še sam prevrnil, škode na obeh vozilih je okrog 90 tisoč din.
Dva tovornjaka sta se prevrnila
S sodišča O s sodišča O s so
IZKORISTILA JE TRENUTEK NEPAZLJIVOSTI
(n) TRBOVLJE — Pred trboveljskim občinskim sodiščem se Je pred kratkim zagovarjala Marija Šuštar, z zadnjim začasnim prebivališčem v Ljubljani ln ki Je trenutno, do pravnomočnosti sodbe, v priporu v okrajnih zaporih v Ljubljani.
Obtoženka Je meseca februarja vzela v stanovanju. T. T. v Trbovljah 2000 dinarjev ln Je bila zaradi tega obsojena na en mesec ln S dni zapora. V to dobo je vštet tudi čas, ki ga Je prebila v priporu.
Obtoženka zanika dejanje In krivdo, čeprav vsa dejstva govore proti njej.
V Trbovljah Je obiskala svojo znanko lz zapora (spoznala Jo Je, ko Je prestajala zadnjo kazen), ki Jo Je seznanila z oškodovanko T. T. Z njo Je obtoženka odšla po plačo ln se potem vrnila v njeno stanovanje. Odšli sta v kuhinjo. Opazila Je, kam Je oškodovanka dala denar ln Izkoristila priložnost, ko Je bila sama In sl prilastila lz predala kuhinjske mize 2000 dinarjev. Nato pa je hitro odšla na trboveljsko železniško postajo. T T. pa Je medtem opazila, da JI Je zmanjkalo 2000 dinarjev. Odšla Je za njo ln zahtevala nazaj denar. Ker JI ga Marija Šuštar ni hotela vrniti, češ da ga sploh ni vzela, Je T. T. poklicala miličnike, ki so ob preiskavi našli v obtoženklnl denarnici 133 dinar-
jev (medtem Je spila brinjevec), v laseh pa bankovec za 1000 dinarjev. Sicer Je ves čas trdila, da ni kriva, vendar, zakaj je potem denar skrila v lase?
Pri odmeri kazni Je sodišče upoštevalo kot olajševalno okoliščino dejstvo, da Ima obtoženka otroka, kot obtoževalno okoliščino pa njeno predkaznovanost. Oprostilo Jo Je povračila stroškov kazenskega postopka, ker Je brez premoženja in trenutno brez zaposlitve.
ŽE VEČKRAT JE NADLEGOVAL bivšo Ženo IN OTROKA
(n) TRBOVLJE — Obtoženi V. J. Iz Zagorja, kmečki delavec in že predikaznovan, se je pred Občinskim sodiščem v Trbovljah zagovarjal zaradi vdora v tuje stanovanje oziroma zaradi kršitve nedotakljivosti stanovanja.
Lani je v aprilu razbil šipo na domu spalnice M. M. v Kisovcu in se nato splazil v notranjost. Prav tako je pa v letošnjem letu, tudi aprila meseca, razbil vrata stanovanja M. M. In vstopil. To je
dvoje kaznivih dejanj. Za prvo je bil obsojen na dva meseca zapora, za drugo pa na tri; sodišče pa je Izreklo enotno kazen zapora — 4 mesece, vendar obsodba še ni pravnomočna. Obtoženec je obsojen pogojno za dobo enega leta, vendar se pogojna kazen prekliče, če bo v tem času storil novo kaznivo dejanje, oziroma če se ne bo zdravil v zdravstvenem zavodu ali ambulanti proti alkoholizmu.
Obtoženi je dejal, da sl vselej, kadar je v vinjenem stanju, močno zaželi videti ženo ln otroka in tako je vselej enostavno vdrl, ker mu na trkanje ni nihče odiprL
Sodišče se je Izreklo za pogojno obsodbo, ker je bil V. J. Že večkrat nepogojno obsojen zaradi Istega kaznivega dejanja ln ker očitno nepogojna kazen nanj rta vpliva dobro, saj je vselej, ko je bil na svobodi, dejanja ponavljal.
I
<>
■1»
V
I'
<>
v
1»
v
!»
o
I'
v
1'
1»
#
!»
(»
o
)
I'
<1
v
v
I'
)
Ho divjem zahodu
Bill je v divjem diru jahal proti meji. Težko natovorjena mula mu je s težavo sledila.
Pot je bila slaba. Bill je rjovel divje kletvice, od katerih vsaka bi vernega kristjana obsodila na večno pogubljenje.
V neki soteski je nenadoma stopil predenj bradat možakar in mu dal z roko znamenje, naj razjaha. Bill je spodbodel svojega konja. Tedaj je zažvižgal za njim lasb in ga ne preveč nežno vrgel iz sedla. Ko se je skušal dvigniti, jo je dobil z držajem pištole po glavi, tako da so sonce, mesec im zvezde zaplesale okoli njega. Ko je šumenje in brnenje v njegovi glavi malo popustilo, ni bilo razbojnika z Billovo mulo nikjer.
Bill je le s težavo zopet zajahal konja. Počasi se je bližal obmejni naselbini. Bila je kot izumrla. Naposled je odkril pred neko hišo moža s staro vojaško čepico na glavi.
— Halo, — mu je zaklical, — kje bi našel šerifa? Razbojnik mu je napadel in oropal!
— Serif je bil nocoj ubit, — je dejal stari mož, dvignil dva prsta k čepici in pljunil v velikem loku.
— Kje pa je župan? — •je vprašal Bill.
1—' Ta sedi v zaporu, ker je* osumljen, da je umoril šerifa, -1— je povedal mož mirno.
— Toda obmejna policija je prav gotovo tu, — je nadaljeval Bill.
— Poveljnik obmejne policije, — je povedal mož s čepico, — je izkoristil priložnost in jo pobrisal z občinsko blagajno na varno.
— Caramba, — je zaklel Bill, - kje bi lahko našel kola, ki bi mi pomagal loviti razbojnika?
— Najbolje je, da se obrnete na upravnika tukajšnje jetnišniee, — mu je svetoval mož s čepico, — Ta je ulovil že mnogo tolovajev, stanuje pa tu nasproti.
Bill je izročil konja možu, da malo popazi nanj, in vstopil v hišo. Ko je stopil pred upravnika zapora, je v njem takoj prepoznal razbojnika, ki ga je napadel in oropal. Urno se je obrnil in etopdl zopet na ulioo. Toda na njegovo presenečenje ni bilo moža s čepico nikjer več. Odjezdil je z Billovim konjem.
In tako se je zgodilo, da je na tej trikrat prekleti meji divjega zapada Billa vendarle dohitela policija, ki ga je zaradi roparskega napada že tri dni zasledovala.
H. Scharpe
kot pahljače, z rilci pa so ne-Ijeni, preveč trudili, da bi ob mirno udarjali po tleh. Pa ce-Slonela sem na Ginnyni nogi, ko je nad nami nenadoma završal močan sunek vetra. V naslednji sekundi sem začutila na hrbtu dve roki, ki sta me z vso močjo pahnili, da sem odletela naprej in obležala z obrazom v prahu. Zaslišala sem grozno zamolklo bobnenje, mislila sem, da grmi, potem pa sem ugledala le nekaj centimetrov oddaljene sive noge slonov, ki so bobnele mimo mene. Sloni so besneli ln zbežali v divji paniki. Kot sem pozneje izvedela, ml je rešil življenje moj Tony, ki je Imel toliko prisotnosti duha, da me je hitro pahnil stran. Nato me je opla. zli po glavi padajoč opornik in baldahin me je zagrnil kot mrtvaški prt.
K zavesti sem spet prišla šele v vozu Cristianijevlh. K meni se je sklonil Paralto in me vprašal, če me kaj boli.
»Ne, vse je v redu,« sem odgovorila. Po strehi voza je udarjal dež fc» vihar je divjal okrog šotorov«. »Kaj se je zgodilp?«
»Zgrabil nas je predhodnik orkana,« je rekel. »Toda pazniki so že apH pomirili slone
in veliki šotor je sedaj varno privezan.«
Ko sem Paraita prepričala, da sem omedlela in da se čisto dobro počutim, me je odpeljal v garderobni šotor. Ena od stranskih sten je bila uničena, obešalniki z oblekami so ležali v vodi, zvezdice pa so se pri petrolejski svetlobi lepotičile.
Predstava se je nadaljevala brez kakih nadaljnjih nezgod. Ponoči se je vihar polegel. KljtiK temu je vladalo v naši garderob^ čudno napeto vzdušje. »Nesreče pride le malokdaj sama,« so govorila dekleta stare garde, »po navadi gre v tretje rado.« v Ko smo se naslednji večer oblačile za otvoritveno točko, se je ena izmed zvezd onesvestila. Po prvi točki so padala dekleta kakor muhe, kmalu so se jim priključili tudi moški Cirkuški zdravnik je ugotovil zastrupljen je z ribami; v naslednji uri so odpeljali v bolnišnico 668 ljudi.
Midve z Lvnn tistega dne nisva kosili v kantini, zato sva morali pri vsaki točki programa prevzeti dve do tri vloge. Končno smo nekako le prišli do kraja in nato sva odhiteli v bolnišnico vprašat, kako je z Ann« In Mary Louise.
Videti sta bili slabi, rekli so nama, da pred dvema dnevoma ne bosta smeli ven. Toda artist bi raje umrl, kot izpustil eno predstavo, tako so se, razen nekaj težjih slučajev, do popoldanske predstave drugi dan že spet vsi vrnili. Toda napetost v naši garderobi se ni zmanjšala. »Najprej orkan, nato zastrupitev, kaj bo le še prišlo?«
Popoldanska predstava je potekala brez vmesnih pripetljajev; ko se je zvečer prikazala bleščeča polna luna, se je naše počutje vidno boljša'o.
Ozemlje cirkusa se je nahajalo ob bregu reke; kadar sem stala na glavi slonice, sem videla, kako se cirkuški šotori odražajo na vodni gladini kot v ogledalu. Ko sem gledala v daljavo ln so me obdajale vonjave žagoviue, šena in divjih živali, tista edinstvena mešanica vonjav, ki tvori duh po cirkusu, je izgledalo vse popolnoma mimo. Tedaj je krik pretrgal tišino noči. Iz vseh šotorov so pridrveli ljudje, v nekaj trenutkih je na cirkuškem prostoru mrgolelo policistov.
(Se nadaljuje)
Razen tega pa Andrein varuh ne mara od tebe prebite pare!« Andreine dediščine mu ni omenila — kaj mu to mar!
»Vsaki njegovi zahtevi se bom odločno postavil po robu.«
»Saj sploh ni dokazano, da je Andi res otrokov oče,« se je v pogovor vmešala Mili.
»Se to si ji natvezil?« se je obrnila Ciska proti njemu.
»Ni izključena možnost, da je imela Marija še druge prijatelje razen menel«
»Ti prav dobro veš, da ni bilo tako. Kako moreš če mrtvo obrekovati,« se je razjezila Ciska. »Tvoja ljubica je postala zato, ker sl ji obljubil zakon. In otrok ti je popolnoma podoben, če očala nosi kot ti in najboljša je v razredu, ljuba mala Miška.«
»Videti je, da si že zelo intimna s tistimi ljudmi,« je pripomnila Mili m se s stolom pomaknila proti Andi ju, kot bi ga hotela zaščititi pred sestrinimi napadi.	",
»Otroka le imenovala- po tebi, Andi Jaz tega ne bi storila.« je prezirljivo dodala, Ciska., fin .ti
ljudje, Mili, so, oziroma sta — ljubka majhna deklica in njen skrbni varuh, na katerega je na-rem reči!«
vezana z vso ljubeznijo otroka, ki ima le enega človeka na svetu. Mihael Brugger me je sprejel kot nadležno vsiljivko, meni je očital vse, kar je bilo pravzaprav namenjeno tvojim ušesom, Andi Ni dosti manjkalo, da me ni vrgel čez pragi«
»Kar bi bilo edino pravilno,« je zaklicala Mili.
Andi pa se je oglasil: »Zakaj me nisi ubogala! Ce se spuščaš med take ljudi...«
»Neumnosti Vidva t Mili sta oba ponosna na to tvojo bedasto domišljijo Brugger ima pa glavo in srce na pravem mestu — kar za vaju ne morem reči!«
»Prepovedujem ti govoriti z mano v takem tonu!« ' j..............
»Prav nič mi nimaš prepovedati, za enkrat še ne,« je rekla Ciska tir pričela z jezo vrteti po prstu svoj zaročni prstan.
»Pa vendar ne nameravaš razdreti zaroke,« je zaklicala Mili, kar naj bi zvenelo obtožujoče, a je bilo slišati kot vzklik olajšanja.
»Uvidel sem, da se ne bi mogel nikoli prilagoditi tvojim nemogočim nazorom, zato je bolje, da razdereva zaroko preden bo prepozno,« je ostro spregovoril Andi.
»Prehitel si me,« mu je vrnila Ciska, »ne maram več poslušati očitkov, da sem taka kot ti, zato ker sem se zaročila s teboj.«
»Brugger naj se ne igra z menoj — lahko ga grem tožit zaradi razžal-jenja časti,« se je izprsil
Andi.
»Pazi raje, da ne bo on šel tožit tebe zaradi alimentov!«
»Kak nesramen neotesan grob jan mora to biti,« se je vmešala Mili, »oh, Andi, ne meni se za njegovo obrekovanje, on ni vreden, da ti čevelj zaveže!
»Mili ima prav,« je pritrdil Andi.
»Mili v vsem soglaša s teboj, čudno, da že prej nisi tega ugotovil.«
»Kake nemogoče stvari spet govoriš,« je zamrmrala Mili nekoliko osramočena.
»Mili je prava dama! Tebe pa se mora človek sramovati, če te slučajno sreča na cesti,« se je vedno bolj razgreval Andi.
(Se nadaljuje)
g
Ustanovljen decembra 1947 — Glasilo občinskih odborov SZDL Hrastnik, Litija, Trbovlje, Zagorje ob Savi — Ureja uredniški odbor —^Glavni in odgovorni urednik Marijan LIPOVŠEK
NAPOVED HIDROMETEOROLOŠKEGA ZAVODA SRS
VREME
Do konca tedna bo še lepo vreme, v prihodnjem tednu pa je pričakovati poobiačitve in krajevne nevihte.
Vrsta razprav v Zagorju
(ina) ZAGORJE — Prejšnji teden so tudi vodstva d lužbeno-političnih organizacij in občinska skupščina v Zagorju ob Savi pripravili vrsto razgovorov z gosoodarskim in političnim aktivom te občine, na katerih so razpravljali predvse m o nekaterih aklualn.h vprašanjih in nalogah v zvezi z resolucijo Zveznega izvršnega sveta o nekaterih novih 'gospodarskih predpisih in pogojih gospodarjenja.
Za vse dosedanje razgovore je značilna ugotovitev, da naj bi v delovnih organzacijah posvetili vprašanjem okrog
nagrajevanja vso pozornost, zlasti pa si naj bi v delovnih organizacijah prizadevali, da bi ustvarjali večji dohodek
in sicer na račun povečane produktivnosti dela, ker je ugotovljeno, da je še v mnogih delovnih organizacijah precej notranjih rezerv.
Na" dosedanja gospodarska politika je zaradi močne, podpore razvoju družbene obrti povzročila zastoj in celo padec obsega zasebne obrti. Najob-čutneje se je skrčil ta obseg pred dvemi leti. Povpraševanje po obrtnih proizvodih in storitvah pa iz dneva v dan narašča, zato je naša osnovna dolžnost, da razvijamo in širimo obrtne zmogljivosti.
Tako so novi zvezni in republiški predpisi prinesli širšo možnost za vključevanje v obrt in predvsem zaščito pred čestokrat samovoljno politiko občinskih organov. Obrt se priznava kot redna ali postranska zaposlitev.
Posredujemo vam nekaj bistvenih ukrepov in navodil republiškega sekretariata za industrijo:
S Občan, ki izpolnjuje pogoje, ima pravico zahtevati obrtno dovoljenje in
in sicer osebe v delovnem razmerju, upokojenci in gospodinje — vsi lahko opravljajo storitve za posameznike kot postranski zaslužek. Le-ti ne ustanavljajo delavnice, niti ne potrebujejo dovoljenja, le občinskemu upravnemu organu prijavijo svoj namen. Pri tem pa je rešeno vprašanje obdavčitve, ki bi po prejšnjih zakonih vplivala na pravice iz socialnega zavarovanja (o-troški dodatki, pokojnina itd.). Dohodnino naj plačujejo v enkratnem "znesku, ker ta način ne vpliva na omenjene pravice.
Predvsem pa je namen s tem omogočiti zadovoljevanje potreb občanov po teh storitvah. Kdor vrši obrtne storitve kot postranski zaslužek, nima pravice proizvajati za potrebe delovnih organizacij ali proizvajati končne izdelke in polizdelke za trg.
-NESREČE - NESREČE - NE
HUDA POŠKODBA KOLESARKE (joml ZAGORJE — Dne 31. julija se je v Zagorju, na Cesti zmage, (na križišču pri gradbenem podjetju) pripetila huda prometna nesreča. Voznik motornega kolesa lz Podkuma je vozil pravilno po desni strani ceste. Z neprednostne ceste pa jc v križišče pripeljala kolesarka Vera Povšnar (13) lz Zagorja, Dolenja vas 68. Ker Je voznik motornega kolesa ravno takrat prečkal križišče, Je prišlo do trčenja Kolesarka je dobila pri nesreči hude telesne poškodbe, ln sicer zlom desne ključnice, pretres možganov In odrgnine na trebuhu: voznik motornega kolesa pa Ima poškodovano roko. Škode je za 25.000 dinarjev. POMOTOMA UGASNILA LUCI dom) TRBOVLJE — Božena Kovče (33 let) iz Trbovelj, Partizansko cesta 13, je 26 Julija okrog 23. ure vozila z osebnim avtomobilom Lj 19-82 po cesti III. reda Iz Trbovelj proti Čečam. Na ovinku je zasenčila luči, potem pa se zmotila ln jih ugasnila. Zapeljala Je s ceste ln avto sc le prevrnil 7 metrov globoko. Poškodovana ni bila. na avtomobilu pa je okrog 80.000 dinarjev škode.
Z VZVEiATNO VOŽNJO V OSEBNI AVTOMOBIL (Jom) TRBOVLJE — 26. Julija je Ivan Leher (22 let) lz Trbovelj, Kešetova 15. povzročil ob 6.50, na
cesti četrtega reda v Trbovljah, pri naselju Žabjek, prometno nesrečo. Vozil Je tovornjak Lj 97-24 ln vlekel za seboj še drug tovornjak, ker ta ni hotel vžgati. Po-x tem je le vžgal In sta se ustavila. Za njima je pripeljal voznik osebnega avtomobila Ferdo Do-bovlčnlk (37) lz Trbovelj, Kešetova 13a. Ustavil je za tovornjakom, le-ta pa se je z vzvratno vožnjo zaletel vanj. Poudariti moramo, da je Ivan Leber vozil brez vozniškega dovoljenja. Škode je za 50.000 dinarjev. _ OTROK JE SKOČIL PRED AVTO (jom) TRBOVLJE — Dne 30. julija ob 12.20, se je na Trgu revolucije v Trbovljah pripetila hujša prometna nesreča. Voznik motornega kolesa Alojz Božič (31) lz Ostenka 7 Je vozil pravilno po svoji desni strani. Branislav-Rota (13) stanujoč Ob železnici 24, Je izstopil Iz avtomobila ln šel čez cesto, ne da bi se prepričal, če je prosta. Motorist 1e zavrl, vendar nesreče ni mogel preprečiti. Zadel Je dečka v stegno ln mu povročll večjo rano, da se bo zdravil v bolnici teden dni.
POŽAR ZARADI SLABEGA DIMNIKA
(jom) TRBOVLJE — ponoči z 18. na 19. Julij je Marku Tratarju lz Kostanjevice pri Litiji pogorela stanovanjska hiša, ki Jo Je Imel v vasi Klučevcl pod Partizanskim vrhom. V hiši ni bilo
Na sestankih gospodarskega in političnega aktiva zagorske občine so se tudi dogovorili, da naj bi zaposlenim na račun zvišanja življenjskih stroškov povečali osebne dohodke za najmanj 2.080 din; kjer pa je to mogoče, pa naj bi v večji meri zvišali osebne dohodke najnižjim kategorijam.
V tem tednu bosta pripravila občinski odbor SZDL ln občinski sindikalni svet v Zagorju ob Savi vrsto razgovorov po sindikalnih podružnicah in organizacijah SZDL, da se tako kar največ občanov seznani z novostmi v našem gospodarskem življenju.
stalnih stanovalcev, pač pa sta pred požarom v njej stanovala nekaj časa lastnikova brata, ki sta pripravljala drva. Močno sta kurila, dimnik pa vodi skozi pod-strešte. kjer je bilo po izjavi lastnika pet ton sena. Komisija Je ugotovila, da je Imel dimnik razpoke In da je prišlo do požara. ker je skoznje prihajala vročina ali celo Iskre. Stavba stoji na samem, tako, da ni nihče opazil, da gori. Po izjavi oškodovanca je za en milijon In pol dinarjev škode, zavarovana pa Je bila le za en milijon dinarjev.
■ Ljudmila Nagode iz Domžal nam je pisala: — Zelo me je pretresel prispevek v vašem časopisu »Sklepala je ročice in prosila...« o nečloveškem ravnanju Hermine čančarjeve lz Trbovelj z majhno, 4-letno hčerkico. Srce me boli, ko pomislim, da je ubogo, nedolžno bitje še sedaj prepuščeno.
za ta primer našla kakšna rešitev.
■ J. K. iz Trbovelj pa piše: — Smo v sezoni dopustov. Skoraj vsakdo sl želi odpočiti se od celoletnega dela in svoj dopust izkoristiti v poletnih mesecih, ko je letovanje najprijetnejše. Takšne načrte je imel tudi delavec R. B.. invalid in udeleženec.
"■■■ir

m
na milost in nemilost ženski, ki ne zasluži imena mati, in njenemu surovemu možu, otrokovemu očimu. Ne razutnem, zakaj je sirota še kar naprej prepuščena tema suro-vežema* Cotovo bi se preko skrbniških organov našla kakšna rejniška družina, če ne tam, pa v sosednji občini, ki bi jo vzela v svoj dom in ji nudila vsaj nekaj nadomestila za materinsko ljubezen, ki ji jo lastna mati nadomešča z nečloveškim trpinčenjem. Ali pa bi dali dekletce v kakšen zavod, kjer ne bi bilo izpostavljeno mučenju lastnih »staršev«.
Kaj takega se danes, ko družba posveča toliko skrbi in pozornosti mlademu rodu, ne bi smelo dogajati niti dopuščati in treba je na vsak način poskrbeti, da se bo tudi
NOB. V njihovim kolektivu so že V februarju mesecu razpisali anketno listo o koriščenju letnega dopusta. Z družino je želel odpotovati julija meseca In je tako tudi napisal. Ko so že pričeli pripravljati vse potrebno za letovanje, pa je nenadoma — 14 dni pred odhodom — izvedel, da ne more iti na dopust, ker je njegovo mesto zasedel eden od vodilnih ustiižbencev. Odložil je potovanje do naslednjega turnusa pa se je spet zgodilo isto, spet je bil vodilni ustuŽ-benec (to pot seveda drug) bolj potreben počitka.
Po vsem lem izgloda, da je govorjenje na V. kongresu Sindikatov o skrbi za delavca — Invalida — udeleženca NOB, včasih le bob ob steno.

š NOV ZAKON O S zasebni obrti
občinski upravni organ mu dovoljenje ne sme odreči.
•	Občani, ki opravljajo obrt ali obrti podobno dejavnost, smejo uporabljati dopolnilno delo drugih, največ petih delavcev. Med pet delavcev štejejo tudi ožji družinski člani, ki delo opravljajo redno.
•	Samostojni obrtnik sme organizirati samo eno obrtno delavnico, sme pa opravljati v njej eno ali več obrtnih dejavnosti, če izpolnjuje predpisane pogoje za vsako teh dejavnosti.
S Občan, ki ni pridobil strokovno izobrazbo na reden način, lahko vrši obrt z dokazom o strokovni usposobljenosti in to s potrdilom o uspešni triletni praksi ali s preizkusom usposobljenosti pred posebno komisijo.
•	Tudi glede poslovnih prostorov so nova navodila milejša, saj lahko služi tudi stanovanje samo za poslovni prostor.
•	Po novem odpade s selitvijo delavnice lz ene v drugo občino prenehanje in ponovno ustanavljanje ln velja zakon o nadaljevanju iste delavnice na novem poslovnem mestu.
•	Novi zakon uvaja novo kategorijo oseb ki smejo opravljati storitve,
S Z novim zakonom je zaželeno sodelovanje samostojnih obrtnikov z družbenimi in delovnimi organizacijami, s krajevnimi skupnostmi in drugimi družbenimi in delovnimi organizacijami, s krajevnimi skupnostmi in drugimi družbenimi pravnimi osebami. To sodelovanje lahko obsega celo preskrbovanje s surovinami in reprodukcijskim materialom, dajanje pre-dujemov in preskrbovanje kreditov ali dajanje poroštva za kredite ter delovnih sredstev v uporabo samostojnim obrtnikom, ki se zavežejo za določeno proizvodnjo ali opravljanje določenih storitev.
• O presoji dvomljivih primerov uporabe določenih predpisov novega zakona je pristojna gospodarska zbornica.
Novi predpisi pomenijo vsekakor olajšanje za zasebnega obrtnika, predvsem pa široko odpirajo vrata vsem, tol sl želijo postranskega zaslužka. Prepričani smo lahko, da bo novi zakon omilil že naravnost pretiran beg iz obrti v industrijo in bo s tem sčasoma rešeno vprašanje nudenja številnih obrtnih storitev, ki jih sedaj pogrešamo.
J. K.
»ZASAVSKI ITIDINIK« 11 liu\ Ije Uredništvo m upr« va; Trbovlje, Trg revolucije 11 II - telefon 80 191 - pošti predal 82 — žiro račun pri SDK v Trbovljah 600-1V698-— Naročnina: posamezna šlevilko 20 dinarjev, mesečna <> dinarjev, trimesečna ISO dinarjev, polletna 160 dinarjev i letna 720 dinarjev — Poštnina: plačana v gotovini Nemi rečenih rokopisov In fotografij ne vračamo — Stavek, ki šeji in tisk CP »Mariborski tisk«, Maribor.
/
LETOS - DVE POMEMBNI PRIDOBITVI
Pred 9. avgustom - praznikom občine Zagorje ob Savi - je naše uredništvo zastavilo predsedniku Skupščine občine Zagorje ob Savi Dušanu KOLENCU nekaj vprašanj v zvezi s problematiko, ki se poraja v sedanjem obdobju nasploh, še posebej pa pred komunami, ki imajo industrijski značaj, se pa zaradi današnjega administrativnega poseganja v delitev oziroma v možnost formiranja dohodka pojavljajo v
izjemnem položaju.
OB 9. AVGUSTU — PRAZNIKU OBČINE ZAGOR- ; JE OB SAVI
čestitajo vsem občanom
TOVARIŠ PREDSEDNIK, KAKO OCENJUJETE OZIROMA KAKŠNE PERSPEKTIVE SE NAKAZUJEJO V DANAŠNJEM STANJU GOSPODARSTVA?
»Dosedanje in bodoče možnosti prav gotovo v veliki meri izhajajo iz obsega dosežene materialne baze, ki ravno v našem primeru ni bila najugodnejša. To je pogojevala specifičnost industrije — zlasti rudarstvo,
čine, bo dosežen tudi razveseljiv napredek celotnega gospodarstva.«
KATERE GOSPODARSKE ORGANIZACIJE V ZADNJEM ČASU ZAZNAMUJEJO NAJ-VECJI PORAST PROIZVODNJE OZIROMA NAJHITREJŠI NAPREDEK?
»Razveseljivo je dejstvo, da se pojavljata še dve delovni organizaciji (Tovarna elektroporcelana in TEVE —
SKUPŠČINA OBČINE ZAGORJE OB SAVI TER ■ OBČINSKA VODSTVA ORGANIZACIJ SZDL,! ZKS, ZSJ, ZMS, ZZB NOV IN OSTALIH DRUŽBE- *' NO POLITIČNIH ORGANIZACIJ IN DRUŠTEV $
brez dejanskih novih investicijskih naložb oziroma objektov, je napredek še toliko bolj razveseljiv in pomem- dosežen brez bistvenega po- benem primeru niso potrebne ben. Hkrati pa nam to tudi večanja števila zaposlenih, nekatere dodatne proizvodne dokazuje upravičenost in torej predvsem na račun pro- kapacitete in dodatni obrati umestnost pogostih razprav duktivnosti. V zvezi s tem pa s katerimi bi lahko še hitreie
n-	k Povečanju pro-
□□□□□□□□nnnnaonaanaannnnnnnnnnnnnnnnnnna
OBČINSKI PRAZNIK JE 9. AVGUST. TO JE 5 OBLETNICA PRVEGA NAPADA PARTIZANSKIH ENOT NA NEMŠKO ZANDARMERUO V V ZAGORJU LETA 1941.
(Iz 11. člena statuta občine Zagorje ob Savi) □□nnanannmrTnnotxx3aciaannaaDaoc]DDnannnrinn
in ugotovitev prav v zadnjem času, namreč v tej smeri, da je naša stalna in neposredna naloga predvsem v iskanju boliše in popolnejše izkoriščenosti obstoječih proizvodnih zmogljivosti, odpravi notranjih slabosti, izboljšanj v tehnoloških procesih proizvodnje, prehodu na večiz-mensko delo, kar vse lahko veliki meri nadomesti da-
ni osebni dohodki zaposlenih, izvodnje, pa tudi k popolnej-V primerjavi z lanskim le- šemu izkoriščanju nekaterih tom so se osebni dohodki v že obstoječih kapacitet (npr gospodarstvu ze ob koncu izgradnje tunelske peči v Tomaja povečali za skoraj 25»/», varni elektroporcelana meso pa se v nadaljnjem pora- hanizacija kamnoloma V stu, saj v zadnjem času spre- dustriji gradbenega jema večina kolektivov nove ala in podobno). Potrebo po pravilnike o nagrajevanju, čim hitrejšem odpiranju no-Z rebalansom letošnjega vih delovnih
In-
materi-
mest pa nam
LrMT ssrss sssansArs:
občutno prevelika investicij- ločena povišanja na področ-	uuatl.arUcete> kl 1° ^
kjer so in še obstojajo problemi in težave, ki se odražajo ne samo v delu te delovne organizacije, pač pa v celotnem življenju v občini. Prepričan sem, da se bo letos to stanje končno le premaknilo iz mrtve točke, saj so nekateri že osvojeni ukrepi omogočili delno izboljšanje položaja, očitna pa je tudi jasna ocena in pripravljenost najbolj pristojnih činiteljev, da je potrebno s hitrimi investicijami ukrepu zagotoviti drugačne možnosti za utrditev, modernizacijo in povečanje proizvodnje 'v premogovni industriji. Torej se v tem oziru za v prihodnje le odpirajo ugodnejše perspektive prav za to panogo industrije, s tem pa tudi za kolektiv rudnika rjavega premoga, ki v naši občini še vedno predstavlja skoraj polovico celotnega gospodarskega potenciala, ne upoštevaje pni tem realizacijo dohodka na vseh ostalih področjih gospodarskega in družbenega življenja, kl izhajajo iz tega. Predvideno poveča-, nje proizvodnje na 1 milijon ton rjavega premoga, kot rezultat nekaj milijardnih investicijskih vlaganj, bo predstavljalo približno 30-odstotno povečanje dosedanjega obsega proizvodnje rudnika; to bo seveda pomenilo nov občuten porast po-mcmbnosti te panoge gospodarstva pri nas. S tem, da sc bo naš rudnik pojavil z večjim deležem v skupnem družbenem bruto produktu ob-
Varnost), ki bosta letos presegli milijardo din družbenega bruto produkta, ki tako hitro povečujeta svojo lanskoletno realizacijo in se uvrščata med vodilne delovne organizacije v občini. Ce upoštevamo, da sta to mladi podjetji s sorazmerno kratko prakso, s skromnimi izkušnjami in da prihaja to občutno povečanje proizvodnje
ska hotenja.
Pri ugotavljanju uspehov na gospodarskem področju v tem letu tudi ne moremo mimo izredno ugodnih rezultatov kolektiva Industrijskega gradbenega materiala, saj lahko rečemo, da ta do popolnosti izkorišča razpoložljive zmogljivosti ter se po obsegu proizvodnje in solidnosti uvršča med najpomembnejše proizvajalce gradbenega materiala v Sloveniji, pa tudi izven nje.
Letošnji, porast proizvodnje, ki je pravzaprav rekorden v zadnjih letih, je bil
ju družbenih služb (npr. šolstvo, socialno varstvo itd.).«
IZ RAZPOLOŽLJIVIH PODATKOV IZHAJA, DA V ZADNJIH LETIH V ZAGORJU NI BILO POMEMBNIH GOSPODARSKIH INVESTICIJ. KOT VSE KAZE PA USPEŠNO VKLJUČUJETE OBSTOJEČE KAPACITETE IN NA TA NAČIN OBČUTNO POVEČUJETE OBSEG PROIZVODNJE. ZANIMA PA NAS, CE SO S TEM ZAGOTOVLJENE MOŽNOSTI ZA ZAPOSLITEV RAZPOLOŽLJIVE DELOVNE SILE TUDI V PRIHODNJE?
»Res je, da v zadnjem času z vključevanjem obstoječih kapacitet občutno povečujemo obseg proizvodnje. S tem seveda ni rečeno, da v no-
—im mm
ZAGORJE OB SAVI - Delavski dom
izvedel zavod za zaposlovanje delavcev, ki je anketiral žene v naši občini in po še nepopolni obdelavi zbranega gradiva ugotovil, da se od 1700 anketiranih žena med 16 in 45 letom starosti želi zaposliti okrog 700, kar je gotovo zelo pomemben potencial. Iz obdelanega materiala tudi sledi, da bi se število žena, ki bi se zaposlile, povečalo, če bi bili zagotovljeni nekateri pogoji (otroško varstvo, družbena prehrana, servisi itd.). Zato bo tudi v prihodnje gotovo ena od osnovnih nalog — prizadevanje) za formiranje dodatnih delovnih mest za zaposlitev te kategorije naših občanov. Umestno bi bilo, da bi posamezne delovne organizacije in zavod za zaposlovanje delavcev proučili tudi možnosti za uveljavitev dela na domu, kjer so za to pogoji. S tem bi marsikje zagotovili družinam dodatni dohodek. To vprašanje bi bilo treba čim-prej proučiti, zlasti v sodelovanju z Lisco, Triglavom, pa tudi z nekaterimi drugimi podjetji (konfekcija, pletilj-stvo, galanterija).«
KAKO PA JE 8 PROBLEMI
V ZVEZI S KADRI?
Seveda se pri ugotavljanju letošnjih dosežkov in uspehov ne moremo izogniti dejstvu, da imamo v posameznih delovnih oragnizacijah tudi težave. Vzroke za ta je iskati predvsem v neurejenih notranjih odnosih, v večji ali manjši razgledanosti samoupravnih organov te? pogosto tudi v pomanjkljivih in nezadovoljivih kadrovskih zasedbah.
Na sploh menim, da je V sedanjem obdobju hitrega in dinamičnega razvoja vrste
(Nadaljevanje na 14. strani)
LETOS - DVE POMEMBNI PRIREDITVI
(Nadaljevanje s 13. strani) V zadnjem obdobju nismo vanjsko izgradnjo (po druž-gospodarskib dejavnosti pr- uspeli občutno povečati pro- benem planu je bila pred-vorazredna naloga problem dajne površine, vsled česar videna gradnja poslovno-kadrov. V današnjem polo- tudi objektivno ni mogoče stanovanjskih objektov) za-žaju in v sedanji razvojni doseči večjo specializiranost radi bistvenega povečanja stopnji, ko vrsta delovnih in založenost trgovine. Pri cen gradbenih storitev in za-organizacij prerašča iz obrt- tem ne upoštevam določene radi nekaterih novih pogo-nega v industrijski način subjektivne slabosti, ki po- jev v zvezi z nadaljnjo sta-proizvodnje, je kadrovski gosto povzročajo upravičena no vanjsko izgradnjo (orien-razvoj eden izmed osnovnih negodovanja in kritike po- tacija v gradnjo montažnih pogojev. Za večino delovnih trošnikov in ki bi se dale z hiš) so vplivali, da še ni pri-organizacij je zato posebna malo večjo prizadevnostjo šlo do dokončnih razgovorov nuja in potreba pridobitev posameznikov odpraviti. Za- z nekaterimi zainteresirani-novih kadrov ter povečanje radi tega je nujna orienta- mi trgovskimi podjetji za iz-števila in zboljšanje kvalifi- cija v hitrejše povečanje gradnjo prodajaln za tekstil, kacijskega sestava vodilnih prodajnih površin s sodelo- pohištvo itd. kadrov. Obseg dejavnosti, vanjem trgovskih podjetij Posebne naloge nas čakajo kakršnega so dosegle nekate- tudi v investicijskem pogle- na področju obrti, ki je še re naše delovne organizacije, du. Računamo, da nam bo že vedno v upadanju, čeprav si jasno zahteva širše in bolj v prihodnjih mesecih uspe- prizadevamo, da bi s spreje-organizirano strokovno in i0 dokončno rešiti problem mljivimi pogoji stimulirali upravno vodstvo teh delov- preskrbe in založenosti s tudi ponoven razvoj zasebne nih organizacij. Kolikor bo- sadjem in zelenjavo; do kon- obrti, tako proizvodne in mo ta problem hitreje m ca letošnjega leta pa priča- uslužnostne. Razvoj teh po-uspešneje reševali, toliko kujemo, da bo na novo ure- možnih, t. i. terciarnih de-večje bodo možnosti za hit- dila prodajalno tudi tovarna javnosti, je v neposredni rejši, kvalitetnejši in večji peko. y naslednjih mesecih odvisnosti od strukture za-nadaljnji razvoj proizvodnje, bo odprta mlečna restavra- poslenih in hitrejši razvoj y okviru te akcije bo treba cjj8 s prodajalno kruha in teh področij je odvisen zlasti posvetiti še posebno pozor- mlečnih izdelkov. Mlečno re- od večjega števila zaposlenih nost dejansko — »e samo v etavracljo bodo uredile Ljub- žena, ker v sedanjem polo-razpravljanju — načrtnemu ijanske mlekarne, ki se za- žaju In ob našem družinskem in smotrnemu štipendiranju nimajo še za razvoj nekate- proračunu opravljajo vrsto novih strokovnih kadroval ^ rih drugih dejavnosti; med teh del žene same doma. zJuaerALOsT podrIocju drugim je delavski svet tega Vrsta obrti je v dejanskem KjSetUstva, 'MtcoviNE in podjetja že sprejel sklep, da odmiranju, tako npr. v mi-uslužnostnih dejavno- bo dogradil obrat družbene zarstvu skoraj ne bo mogoče polož^^^aI^g^oce- prehrane v Zagorju. Določe- priti <do uslug po naročilu. Ze njujjbte?	ni problemi v zvezi s stano- danes je očiten problem čev-
kaTo€Snla "rmka terihs d r u - POLLETNI USPEHI ZAGORSKEGA GOSPODARSTVA
gib področjih gospodarstva, _	„	m *>
Rekordna proizuodnin
Gospodarstvo zagorske občine je polletne planske ob- ■ veznosti preseglo po lektorirani realizacija za H)>8 odst., po plačani realizaciji pa za W odst. V primerjavi z Istim obdobjem lanskega leta se je letos proizvodnja občutno povečala in predstavlja rekorden dosežek vsega zagorskega gospodarstva.
Industrija je polletno obvez- Zagorsko gospodarstvo je v zato pa je toliko zahtevnejše nost z ustvarjeno fokturirano letošnjem prvem polletju izvo-»ajU načine in oblike, te mi ^»lizatijo 4/m,mm dhMS> žilo 'le za «7.459 dolarjev izbi omogočili najboljšo vskla- jev presegle za 9 odst., s delitev. TEVE — Varnost v ditev možnosti in pogojev za 3 milijarde 856 rojitijonov dj» prvem polletju še ni izvažala; ©rg#»izacaj«i takšpe kmetij- varjeno plačano realizacijo Rudnik rjavega premoga je pa ske proizvodnje, ki bi odgo- pa za 62 odst. Ostale panoge do konca junija dosegel le riala m$m prttikam. Zato g0spo<iMS-t.vn pa so polletni 1.5,58 Odst. letnega plana izvo-
P1*” fakturirane realizacije ge, JKZ Zagorje ob Savi pa w	ni presegle takole: kmetijstvo 21 19.3 Odst. Lesno industrijsko
Sprana kooSdTa s prfvat- odst- 0«®*»**» 57,1 odst, podjetje z« letos ni predvnde-s Pčimer gradbeništvo 27,1 odstv promet lo izvoza, a je v prvih šestih T™ žal šele v skromnih m- 5i'9	trgovina 89 odst,, je vplivalo pomanjkanje pre-
hetkih n čkner Lmo morali 9«stim*'yo 89	«***	21 «M dolarjev rezanega lesa.
*etkj™ vMoer »omo m i <xkt fo drugte dejavnosti 22 Wa zmanjšanje izvoza na rud-
f Pr?V1	odstotkov# komunala pa Je n*# in v kmetijski zadrugi
rana^nroizvodnta10klkib^str- P1*1 P1««*« za 39,7 odst. je vplivajo pomanjkanje premim	« totorMi raz- v Prv* $**»	i« »«9* *»_#*»* na domačem
I Turistično srediSče j | zagorske občine :
:
tako npr. v kmetijstvu, ki predstavlja za našo občino svoj problem, ne toliko z ozirom as vrednost proizvodnje, kolikor na prizadete površine jn občane, ki so vključeni v to gospodarsko panogo. Res je, da v naši občini m kmetijskih površin, »a katerih bi lahko organizirali sodobno mehanizirano kmetijsko proizvodnjo,
tafflŽSI
Uvod n jo lesa	čutna fluktuacija in zmanjše- so rezultat večje produktivno-
I/.redno kritično je za nas vanje števila zaposlenih pa je sli in boljše organizacije de-vprašanje tako imenovanih opazno tudi v nekaterih dru- la Pričakovali je, da se bo ta-terciarnih dejavnosti, pred- gih panogah gospodarstva, ta- ka gospodarska aktivnost na--vsem trgovine, obrti in ost*- ko npr. v kmetijstvu, trgovini daljevala tudi do konca letoš-Jih uslužnostnih dejavnosti, in gx>stinslv.u Vzrok za to Je njega leta j n bodo rekordni gi dejanske niso razvite v iskati v pogojih deje, nizkih dosežki služili za izdelavo jeki meri, da bi lahko uspeš- osebnih dohodkih in pom u n j- plana za Mo J 965 in 7-letne-no zadovoljevale potrebe.	kan ju stanovanj.	ga perspektivnega plana.
Turistično-gostinsko podjetje »MEDIJSKE TOPLICE« na Izlakah nad Zagorjem ima pomembno vlogo v turizmu zagorske občine. V prvem letošnjem polletju je 14-članski kolektiv ustvaril 21,5 milijonov dinarjev prometa (letni plan znaša 43 milijonov dinarjev), računajo pa, da bodo plan letne realizacije dosegli že oktobra, do konca leta pa bodo predvidoma ustvarili okrog 50 milijonov din realizacije.
Nočitev je bilo v »Medijskih toplicah« letošnje prvo polletje manj kot v istem obdobju lani, ker se je zakasnila dobava nove opreme za sobe, zaradi česar so začeli prihajati inozemski turisti na Izlake šele 16. julija- Do 20. avgusta bodo prišle na Izlake tri skupine turistov iz Bavarske. sicer pa je mogoče videti tudi domače turiste.
»Medijske toplice« sp letos sprejele rekordno število šolarjev; računajo pa, da bodo
£#»■■■»■■»■■■»*■■■■■
Ijarske obrti, zlasti ker prehaja »Zaščita« na serijsko industrijsko proizvodnjo in ni v stanju opravljati več io-dividualriih uslug. Spričo tega se pojavlja potreba po ustanovitvi zasebnega ali družbenega obrata za popravilo in izdelavo čevljev. Enako vprašanje se pojavlja v šiviljski stroki, pletiljstvu, steklarstvu, ključavničarski, kleparski, mehanični in nekaterih drugih dejavnostih KAKO JE Z OBJEKTI NA PODROČJU DRUŽBENIH SLUŽB IN KOMUNALNE DEJAVNOSTI?
Letos bomo dosegli dva izredno pomembna uspeha. Zagotovljena so potrebna sredstva za dokončanje osnovne šote v Zagorju, za katero računamo, da bo dograjena do konca letošnjega leta. S tem bo dograjen nov izredno pomemben in prepotreben šolski objekt ter uresničena dolgoletna zelja občanov, zlasti najmlajših, ki so v zadnjem času pri popku izpostavljeni res nevzdržnim razmeram.
Drug, zgodovinsko pomemben, uspeh bo dokončanje nove Zasavske ceste na odseku Zagorje — Maljek v asfaltni izvedbi. S tem ho na našem sektorju dokončana deset in desetletja obljubljena investicija Zasavske ceste in že dosežena povezava z Litijskim bazenom. Letos bodo pričeli tudi z gradnjo mostu čez Savo, ki bo dograjen 1995. leta. Vso pomembnost In vrednost nove Zasavske ceste za nadaljnji razvoj, tako gospodarskega kot splošno družbenega življenja, pa bo mogoče v celoti ocenite šele, ko bo cesta dograjena na vsej relaciji.
Na področju stanovanjske izgradnje smo v letošnjem letu dosegli določen uspeh, saj bo v tem letu vseljivih okrog 150 stanovanj, kar je gotovo nadvse razveseljiv letni rekord. Zal ta usjpeh spremljajo tudi nekatera — manj razveseljiva — dejstv,a, zlasti v pogledu gradbenih stroškov, ki so se občutno
jeseni privabili v ta predel Zasavja tudi člane sindikalnih podružnic, ki bodo na izletih. Zraven tega pa bo na Izlakah v jesenskem in zimskem času še več tečajev in seminarjev.
Čeprav se je v primerjavi z lanskim letom precej povečal promet, je finančni rezultat poslovanja, -spričo povečanih materialnih stroškov, slabši.
Poseben problem predstavlja za »Medijske toplice« zraven ureditve novih objektov tudi pomanjkanje kvalificiranih kadrov. Sicer so v prvem polletju zvišali osebne dohodke in prešli na nagrajevanje po učinku, vendar $f> prejemki zaposlenih v »Medijskih toplicah« precej :ntžji od dohodkov v tej gospodarski panogi. To občutno povzroča fluktuacijo in nezanimanje za gostinski poklic. Zanimivo je, da sedaj že -nastopa vprašanje,, kje dobiti vajence na uk.
m
m
:
5
i
■
■
povečali. Da bi tudi v novih pogojih gradnje zagotovili enako dinamičnost v gradnji npvih stanovanj, je v razpravi možnost uvajanja montažnega sistema gradnje stanovanj. S tem načinom gradnje bi s ceneno gradnjo .v določeni meri kompenzirali povečanje gradbenih stroškov, istočasno pa zagotovili še hitrejšo stanovanjsko izgradnjo. V kolikor bodo nekateri poskusi uspeli, lahko računamo, da bomo montažni način gradnje uspešno koristili tudi pri gradnji individualnih stanovanjskih hiš.
Zal pa nam možnost ne dopuščajo, da bi letos nadaljevali z gradnjo bazena v Zagorju.
Doseženi rezultati dejansko predstavljajo nedvomno pomemben napredek, saj se prav letos realizirata dve dolgoletna želji in težnji občanov. Res pa je, da smo pri vseh teh naših potrebah prej nestrpni kot potrpežljivi, saj bi pogosto kar čez noč radi dosegli hitrejši napredek, kakor pa ga omogočajo naše materialne možnosti. Intenzivna investicijska izgradnja gotovo neposredno prizadeva osebni standard zaposlenih, saj se moramo zavedati, da velika investicijska dejavnost zmanjšuje možnosti porasta osebnih dohodkov in standarda, česar se moramo seveda zavedati tudi pri naših željah in zahtevah.«
SE NEKAJ MISLI O OBČINSKEM PRAZNIKU?
»Nalog in potreb je prod nami dovolj. Prepričan sesa. da jih bomo tudi v prthod-nje zadovoljivo reševati, zlasti še, če se bo naprej uspešno širilo in razvijalo gospodarstvo ter ustvarjalo s tem tudi možnosti za zadovoljevanje drugih skupnih potreb-Mislim, da so za to dani vsi potrebni pogoji.
Ob 9. avgustu pa čestitam v imenu Skupščine občine Zagorje ob Savi vsem delovnim ljudem v občini k prazniku in jim želim kar največ uspehov !♦

PKTO LETO DEU HOVE OBČINSKE SKUPŠČINE ZK-GORJE OB SAVI
Napredek v kval leti
Podpredsednik Občinske skupščine Zagorje ob Savi Brane VIPOTNIK odgovarja na vprašanja uredništva »Zasavskega tednika« v zvezi s prvim letom deta nove občinske skupščine:
tel je, ki jih je posredovala služba družbenega knjigo-
o nekaterih predsedstva občinske skup-____ ______ ________ ,	zvezi a družbe- ščine oziroma posameznih
seiNA?	m'm planom in proračunom svetov pri občinski skupščini vodstva. Zaradi kritičnosti
-- Najprej naj omenim, da za leto 1964 ter sprejel dolo- je bilo v ta namen priprav- obravnavanih zadev je bila smo odbornike nove Občin- Čene zaključke, o katerih so ljeno več razgovorov.	sprejeta vrsta zaključkov in
ske skupščine HeP eni od pr- razpravljali samoupravni or- Posebno vprašanje pred- priporočil..
organizaci- stavlja izdelava urbanistič- Precej vzornosti je skupno nega načrta Zagorja ob Savi. §5^ namenila
stva. Občinska skupščina je živelo tudi delo I. zagorsko-na ločenih sejah obravnava- izlaške slikarske kolonije, la tudi problematiko posa- Lani smo ugotovili, da meznih delovnih organizacij, brez načrtnosti delo občinske in sicer z ozirom na pokaza- skupščine
sne sKupscine na eni od pr- razpravljali samoupravni o vili sej seznanili s položajem gani v delovnih organizac občine, predvsem finančnim, jah in soglašali s predlagan
itfi e nAcnmnznlml »Vkunlnl - llVAflruvS 0/o fjnnAlnilnPfffl nr/
i® s posameznimi aktualni-- uvedbo 5 ”/o dopolnilnega pro- ^ občinski skupščini smo okrog priprav* or*anizaciie
obširno razpravljali o orga- j„ jZ(- 1 y	J
mi vprašanji, da bi tako’ od- računskega prispevka za po-
bornike spoznali z nekateri- trebe šolstva. Zbor je ob tej niziranju izvajanja oziroma
izdelave občinskega sta-
ne bo kvalitetno in zadovoljivo. Zato se je letos pristopilo k sestavi okvirnega programa dela. Program dela je obravnavala občinska skupščina in z njim soglašala. Zdaj poteka delo skupščine na osnovf okvirnega programa, ki je istočasno napotilo za delo drugih' organov. Stremeli pa bomo
sKupaj z ostalimi družbei
bornikov kar najbolj' kvali-	litev več sredstev za to de-	ki okrajne skupščine so Za-	Stanku™^pT^fnegr^ra‘X	gram ujGv^* in^čel*z
V ostalem pa je skup-	jakost. Tudi o tem so raz-	gorsko občinsko skupščino	gine dala osnutek statuta v	menom, da se izoblikuje so-
sema zlasti V preteklem	pravljah samoupravni of-	obvestili o stališčih, pri če-	jaVno razpravo. Ob statutar-	lidna osnova za določanje
KIS fcfiPSJBt,?*	Sn«SiJS3S8K	SSLŽTSjdr	tt
perspektivnega plana, pri- v lanskem letu izdelana eko-	in jih v svojem delu tudi	C oSki statiit t bil	Selan za	G*
pravo družbenega plana in nomska analiza stanja za-	upoštevajo.	sprejet do določenega roka.	V zadnjem	času
proračuna občine za leto gorske občine.^ Te podatke E(}en 0j važnejših skle- Občinska	""
določenega roka. v zadnjem času smo po-slpipščine pa je svetili posebno pozornost ob-
Nn.,Sriah.	J>nsredovali okrajnim in	ki jih je sprejela ob- razpravljala tudi o statutih ravnavi pomembnosti in delu
poročila o delu tudi^ nekaj repUDllškim organom, kar je gjj,s]ja skupščina, je tud! do- delovnin organia
svetov kot politično iavršil-z nih organov. Poročila svetov.
% S	;	S.HFJ	toEEš&i»E	—-
družbenega plana in prora*	Precej naporov smo	vložili	vodnje. S tem so bili istočas-	razgovorov o statutih, še	po-	činska skupščina, ie zajema-
čuna za leto- 1964- je bilo po-	tudi V prizadevanja,	da bi	no realizirani tudi ustrezni	sebej o osnutku novega	ob-	i° vso problematiko z delov-
trebilo zaradi finančnih te-	v	Zagorju ob Savi dobili do-	Zakljnčki okrajnih forumov.	Činskega statuta.	nega področja posameznih

Zaščita" Zagorje
Obrtno podjetje »Zaščita« Je v zagorski komuni pravzaprav dokaj majhna delovna organizacija, pripomniti pa velja, da pa je pokazala zelo rentabilno poslovanje. Trenutno je le-tu 30 zaposlenih — v glavnem kvalificiranih ln visoko kvalificiranih čevljarjev, vsekakor pa to število ne odgovarja vsem potrebam. Če pa bi že lahko dobili več čevljarjev tudi od drugod, pa nastanejo še stanovanjski problemi, kje naj bi namreč tl ljudje stanovali.
Za letošnje leto so sl postavili plan v višini 42 milijonov dinarjev, v prvem polletju pa' so' dosegli že kar 25 milijonov ln pol dinarjev realizacije ln plan presegli kar zb 38 odstotkov. Obrtno podjetje »Zaščita« Izdeluje zaščitna sredstva vseh vrst — tako med drugim čevlje, rokavice,
so Izpopolnjevali strojni park, tako da Imajo zdaj skoraj same nove stroje, ki zaenkrat pri tem številu delovne sile tudi zadovoljujejo potrebam. Tudi naročil so Imeli doslej mnogo, vsem celo niso mogli zadostiti. Med njihovimi odjemalci pa so Rudnik Zagorje, Rudnik Mežica, Sek-
cija za vzdrževanje jjb
^■železniških prog Postojna, Industrija gradbenega materiala Zagorje, TEVE — »Varnost« Zagorje, »Sijaj« Hrastnik, Elektrarna Trbovlje ln drugi.
V zadnjem času pa potekajo tudi medsebojni dogovori s »Konusom« lz Celja, ki bo odslej njihov glavni odjemalec, saj Že razpravljajo o po-slovno-tehnlčnem sodelova- j nju. Sčasoma, ko bodo postale potrebe proizvodnje še večje, pa bodo vsekakor mo-delovne rali misliti tudi na večje pro-škornje, store ln povečanje sposobne-
rpzne ščite, pasove in po- ga čevljarskega kadra, saj dbtino. Prav zaradi razširitve njihovi napori za dosego kar dejavnosti pa' so čevljarska najbolj zadovoljivih uspehov popravila1 opustili, Sčasoma po vsem tem ne bodo Izostali.
je’ bil splosni zbor občine, ki dejavnosti. Na iniciativo Posebno vprašanje — ta- fovna področja. Na prihod- btevajo večjo pozornost in
ko v lanskem kot v letoš- nji seji p* bo občinska skup- angažiranje v nadaljnjem njem letu — pa je skupno fi- ščina razpravljala o odloku	Šroti popravljaj«
nanciranje gradnje nove ljub- (v prenosu vrste zadev v pri- ,	aakljnčkc, ki na-i bi
Ijanske bolnišnice in Zasav- stoj n ost Svetov. Te zadeve, su, 1 kot smernice za delo ske cesta; kot dveh objektov, predvsem formalnega ztiača- svetov; tudi zaključki dajejo za katera bo treba prispeva- ja, mora sedaj obravnavati P°u<™rek predvsem tistim ti znatna finančna sredstva, skupščina, kar pa prenatrpa- vPrasan.jenl, ki naj bi jih po-saj je občinska skupščina va dnevne rede sej.	samezni sveti v določenem
pristopila k skupnemu fi- Razpravljalo se ie tudi o	resl •' Na ?sn0-v' a"
sssMsraSss riči”,ih j-ss-k - tKStoeflfc
med drugim do skupnih sej posameznih svetov. Nq skup-
_	, vtvvnv jC
skladih za ceste ter za stro- skupščina obravnavala po-kovno šolstvo.	tem, ko so o njem razprav-
no smo' noknjkrat živahno naravnih	5»S? jL.vIkihtMin",- 'tiflp™
rfuSgfje
ZastaviJi smo vse si e, da b. predhodnih razprav sprejela p,v Začetki tcsSga sod£ bilo novo solsko poslopje do- določene zaključke in jih po- ]ovan;a s-0 ooazni tudi med
ss'c sir*	s? 53
gotovil izvajalec dfel
Gradbeno podjetje Zagorje).
Zraven navedenega' sta Občinske skupščina in ztiOr
©meniti velja še obravnavi poročila O' dtelu uprave, osnovi katerega je spre-
delovnih skupnosti, ki je za sedal tudi locen«; redrt« ob
ravnavala gibanje gospodar- enoinpolfetmh razgovorili za-
za splošno upraVo in notranje zadeve, ki so imeli pred kratkim v ZagOrjh ob Savi
IS® rstssarass
v h4,jK, & p. > po SUHfL t JSffS
sodelova»
OBČANOM ZA60RM OB SAVI ČESTITAJO OB PBAZBIKU KOLEKTIVI:
•	Rudnik rjavega premoga, Zagorju,
•	Tovarna elektroporcelana, Izlake,
•	TEVE — Varnost, Zagorje,
•	Industrija gradbenega materiala, Zagorje,
•	Lesno industrijsko podjetje, Zagorje,-
•	Gradbeno podjetje, Zagorje,
•	Gostinstvo, Zagorje,
•	»Medijske toplice«, Izlake,
Splošna oblačila »Triglav«, Zagorje,
•	»Meso«, Zagorje,
® Obrtno podjetje »Zaščita«, Zagorje,
•	Komunalno podjetje, Zagorje,
•	Kmetijska zadruga; Zagorje,
•	Zdravstveni dbm, Zagorje,
•	Zavod za zaposlovanje- delavcev, Zagorje


stališč do
vprašanj in o osnovah nadaljnje tesnejše sodeh nie svetov. Opazno pa je tudi sodelovanje svetov za' šolstvo (za prihodke šolsko leto bo občina Trbovlje posodila zagorski občini nekaj prosvetnih delavcev).
Občinska skupščina Zagorje ob Savi je v enoletnem obdobju obravnavala še vrsto drugih vprašanj: dvakrat pa je sklicala tudi zbore volivcev, kar je angažiralo tako občinsko skupščino kot odbornike. Na zborih so občani razpravljali o predlogu
(Nadaljevanje na 16. strani)
Napredek v kvaliteti
programov dela za daljše obdobje, ker nam že dosedanja praksa kaže, da je treba včasih zaradi preobsežnosti
dnevnih redov ptjsamezna vprašanja, ki bi morala priti na dnevne rede sej, prestavljati na naslednje seje.
(Nadaljevanje s 15. strani) družbenega plana in proračuna za letošnje leto, o osnutku občinskega statuta, o ustanavljanju in območjih krajevnih skupnosti ter o nekaterih drugih vprašanjih. Vrsto predlogov z zborov volivcev je občinska skupščina upoštevala pri oblikovanju dokončnih stališč o posameznih vprašanjih.
# OCENA DOSEDANJEGA
DELA?
Iz prej navedenega izhaja, da je Občinska skupščina Zagorje ob Savi v preteklem obdobju v sistemu dela storila korak naprej. Razprave na sejah so stvarne in je tudi v tem oziru opazna določena kvalitetna sprememba v primerjavi s prejšnjim občinskim ljudskim odborom.
Ce ocenjujemo delo skupščine, predvsem način njenega dela, moram poudariti, da se vse bolj poraja zahteva po konkretnih analizah in ocenah s posameznih področij, ki se pojavljajo kot problematična (ekonomska analiza, kadrovska analiza, perspektive kmetijstva itd.).
Da bi bilo delo občinske skupščine v prihodnje še bolj uspešno, bomo jeseni oziroma pozimi pripravili seminar za odbornike in člane svetov. Na seminarju bomo udeležence seznanili s splošno problematiko in pristojnostmi, nato pa bomo podrobneje obravnavali posamezna delovna področja. Seminar pripravljamo z namenom, da se čim širši krog občanov, ki delajo v občinski skupščini in njenih organih, seznani s problematiko in načinom dela na posameznih področjih del, zlasti pri izvajanju nalog v zvezi z družbenim planom in perspektivnim planom. Pripraviti pa bo treba še program čim tesnejšega kontak-tiranja s predsedniki svetov o vprašanjih njihovega delovnega področja.
Več bo treba storiti tudi za realizacijo statutarnih določb o javnosti dela občinske
skupščine in o informiranosti občanov. Poiskati bo treba oblike, s katerimi se naj bi zagotovila udeležba občanov na sejah občinske skupščine. Zavzeti se bo treba tudi za spremembo vsebine zborov volivcev, ki so doslej skoraj edina oblika sodelovanja in informiranja občanov o problematiki občine. Iz standardnih dnevnih redov bo treba preiti na obravnavo vprašanj, ki so pereča za posamezno volilno enoto oziroma več volilnih enot, s čimer bi bila dana precejšnja iniciativa organizacijam SZDL in krajevnim skupnostim.
Za dosedanje delo pa je značilna še posebej tuai načrtnost dela občinske skupščine, ki izhaja iz sprejetega okvirnega programa dela.
• KAKŠEN OKVIRNI PROGRAM DELA JE OSVOJILA
ZAGORSKA OBČINSKA SKUP-
ŠCINA ZA PRIHODNJE OB-
DOBJE?
Sprejet okvirni program dela zagorske občinske skupščine zajema obdobje od konca prvega polletja ter celo drugo letošnje polletje in je izdelan po mesecih, ločeno za občinsko skupščino, zbor delovnih skupnosti ter končno za splošni zbor občine. Program zajema za posamezne mesece samo glavna vprašanja, na katerih naj 1)1 bilo težišče razprav na posameznih sejah, seveda pa bodo prihajale na dnevni red še druge zadeve z ozirom na aktualnost in nujnost reševanja.
Zbor delovnih skupnosti ima tako v načrtu obravnavo analize komisije o 42-ur-nem delovnem tednu; izvoz; vzroke, zakaj v nekaterih delovnih organizacijah ne prehajajo na večizmensko delo; gibanje gospodarstva in realizacijo družbenega plana ter poročilo komisije za izvajanje predpisov o delitvi čistega dohodka v gospodarskih organizacijah in zavodih.
Občinska skupščina bo do konca letošnjega leto zraven obravnave poročil o delu posameznih svetov in spre-
jetha smernic za njihovo nadaljnje delo, razpravljala o rebalansu proračuna in družbenega plana, o analizi kadrov v občini in o štipendiranju; gibanju proizvodnje; sprejemala bo poslovnik za delo občinske skupščine in njenih organov; razpravljala o poročilu sodnika za prekrške in o poročilu medobčinskih inšpekcijskih služb; potrjevala bo statute krajevnih skupnosti; razpravljala in sklepala o smernicah za sestavo družbenega plana za leto 1965; obravnavala pa bo še urbanistični program. Zraven obravnave predlogov za podaljšanje veljavnosti predpisov iz letošnjega za drugo leto bo redno obravnavala tudi gibanje gospodarstva.
Splošni zbor zagorske občine ima v programu razpravo o osnovnih smernicah za 7-letni plan, urbanistični program (ki ga bomo na podlagi razprave na splošnem zboru občine dali v javno razpravo) ter problematiko društvene dejavnosti, in sicer s posebnim ozirom na trenutne probleme, tako finančne kot vsebinske narave.
Menim, da predstavlja okvirni program napredek v prizadevanjih za načrtno delo občinske skupščine, vendar pa smatram, do bi bilo treba v prihodnje izhajati iz,
Problem lastnih prostorov
Gostinsko podjetje Zagorje, ki obstaja od leta 1955, bo po predvidevanjih ustvarilo do konca letošnjega leta okrog 200 milijonov prometa in bodo tako plan prekoračili. 'Trenutno imajo 37 zaposlenih, s honorarnimi pa 45 oseb. Pri njihovi dejavnosti pa so dokaj aktualen problem kadri. V tem smislu so se tudi že povezali z zagorsko Gospodinjsko šolo* ki ima v šolskem programu tudi strežbo. in bodo tako v skupnem sodelovanju pristopili k dodatnemu izpopolnjevanju in izobraževanju nekvalificiranega kadra, kar bo nedvomno velik korak naprej.
Doslej pa je največji problem v tem, da imajo gostinske lokale predvsem v privatnih stavbah, kar je vzporedno s tem vezano tudi na precej visoke najemnine (zanje plačujejo 400 dinarjev za kvadratni meter), pa tudi le-te stavbe ne odgovarjajo svojemu namenu, zato je tudi težje govoriti o kakih adaptacijah, ker so mnoge od teh zgradb predvidene po urbanističnem načrtu, da jih bodo odstranili. Edini lokal (od dvanajstih), ki je v njihovi lasti, pa je hotel »Kum« ln buffet v tej zgradbi, katerega so tudi sodobno uredili in je pokazal zadovoljiv promet. V samem centru Zagorja pa Je tudi obrat »Križišče« v stavbi, ki je stara že preko sto let, kar narekuje, da bi bil že čas pomisliti na kak sodobnejši lokal, je pa od Vseh najrentabilnejši gostinski obrat.
Gostinsko podjetje Zagorje pa ima težave tudi v tem, da namreč nima svojega odgo-
varjajočega skladišča, o čemer je tudi že ugotavljala republiška in občinska tržna inšpekcija. Prav tafcO tudi nimajo lastnega prevoznega parka, trenutno stanje pa bodo rešili na ta način, da bo Pivovarna Laško Zagotovila prevoz do posameznih obratov in bodo tako vsaj delno rešili ta problem.
Poleg najvažnejših problemov gostinstva v zagorski komuni pa so med drugim tudi ugotavljali, da je predvsem vino v obratih znatno predrago, nadalje pa se je tudi izkazalo, da »gospodarski minus« povzročajo tudi črni vinotoči, pri čemer je bilo doslej vse premalo ukrepanja. Perspektivni razvoj gostinstva pa kaže, da bo sčasoma lahko .v zagorski dolini tudi v tej dejavnosti beležiti velik napredek, predvsem po urbanističnem načrtu, ki predvideva tudi izgraditev večje zgradbe v samem centru, kjer naj bi bila v spodnjih prostorih tudi samopostrežna restavracija, obrat družbene prehrane ln še klasična restavracija, zgoraj pa stanovanja. Pa tudi z ureditvijo potrošniškega centra na Polju bi bilo potrebno misliti na ureditev prehodnega lokala, nadalje bo razveseljiva tudi restavracija na kolodvoru.
V gostinstvu se kažejo torej lepe perspektive, za reševanje trenutnega stanja pa bodo najprej pristopili k modernizaciji obstoječih lokalov in povečanju kvalificiranega kadra. Tako bo Gostinsko podjetje v bodoče skušalo storiti vse za kar čim večji vsestranski razmah gostinstva v zagorski komuni.
Prve krajevne skupnosti
Nova ustava SFRJ, ki v svojem 102. členu določa osnovne naloge krajevnih skupnosti, v zelo splošni obliki določa vsestransko skrb za delovnega čl oveka v okviru krajevne skupnosti, prav tako tudi ustava SRS v svojem 115. In 114. členu le nekoliko obširneje z drugi mi besedami zopet daje le splošne smernice za delo kra jevnih skupnosti In prepušča konkretno ln podrobno določitev nalog In organizacije krajevnih skupnosti občinskemu statutu. Toda občinski statut določa !e nekoliko podrobnejš o obrazložitev ustavnih določb ln naglaša le naloge Iz prlstoj nosti skupnosti do občanov, ne določa pa nlkake organizacij ske strukture krajevnih skupnosti. Prepuščeno je občanom, da s svojimi statuti krajevnih skupnosti v celoti določijo ob seg svojega dela ln poiščejo sebi lastne organizacijske ob like.
aDnnDDnnnDDnnnDDDDDDDDDDnmDDDODDnDDDncr Ob 9. avgustu — prazniku zagorske občine čestitamo vsem občanom in delovnim organizacijam
LESNO INDUSTRIJSKO PODJETJE ZAGORJE OB SAVI
Priporočamo naše proizvode: SVEA kuhinjske elemente in rezan les.
3DDDDDDDCOZODDDCODDDDDDDDDDDCZ3DDDDDDDL1
; Kolektiv
jj ZDRAVSTVENEGA DOMA ZAGORJE OB SAVI
^ čestita vsem občanom zn 9. avgust in jim želi kar j največ delovnih uspehov.
<~if irinDDnpnuLJULjlJDODCiODni n n n h nmnnm ¥ int i n n ni
Krajevnim skupnostim se omogoča samostojna politika, samostojno ukrepanje, samostojno finančno - materialno poslovanje; krajevna skupnost lahko uveljavlja tudi določene pravice in dolžnosti občanov nasproti sami občini; omogočena je večja elastičnost In večja možnost, da povezuje Iniciativo prebivalcev, ker njena prizadevanja niso več neposredno odvisna od občine. Očitno pa je, da so naloge krajevnih skupnosti po ustavi formulirane zelo podobno, kakor Jih je formuliral že zakon o stanovanjski skupnosti za stanovanjske skupnosti, so pa še širše v toliko, da obsegajo tudi naloge, ki se tičejo razvoja naselja, pri čemer gre očitno za naloge, ki so jih doslej opravljali krajevni odbori na podeželju,
zlasti na področju komunalnih služb. Naloge krajevnih skupnosti so po ustavi in statutu občine postavljene enotno za vse krajevne skupnosti. Vendar pa so v praksi razlike med mestnimi in podeželskimi skupnostmi. Teh razlik ne gre poudarjati kot nekaj načelnega ali bistvenega, ampak zgolj zato, da smo si na jasnem, da te razlike niso nekaj negativnega ali nedopustnega, pač pa nasprotno logičen izraz ustreznih drugačnih razmer ih potreb v mestu In na podeželju. Najbolj naravno je izhajati iz dosedanjega dela In izkušenj dosedanjih stanovanjskih skupnosti in dosedanjih krajevnih odborov, čeprav je težko reči, da se bo delo krajevnih skupnosti glede narave in obsega dejavnosti takoj v začetku bistveno
razlikovalo od omenjenih dosedanjih organov.
V zvez; z nalogami krajevnih skupnosti je omeniti odnose med občino In krajevno skupnostjo. V osnovi so naloge krajevne skupnosti tudi naloge občine. V obeh primerih gre za naloge s področja družbenega standarda, to je za zadovoljevanje neposrednih skupnih potreb občanov, kar je v osnovi stvar občine. Smisel krajevnih skupnosti je prav v tem, da v pogojih komunalnega sistema dopolnjujejo dejavnost občine in z neposrednim sodelovanjem občanov ter z usmerjanjem njihove samoiniciativnosti lahko ustvarijo z istimi sredstvi mnogo večje učinke kot občina s svojimi službami.
Povezanost nalog občine In nalog krajevnih skupnosti nalaga občini dolžnost, da sodeluje pri finansiranju delovnega programa krajevne skupnosti In da tudi drugače nudi ustrezno strokovno In materialno pomoč krajevnim skupnostim. Krajevne skupnosti niso družbeno-politlčne skupnosti in zato ne morejo Izvrševati oblastvenih nalog nasproti pravnim m fizičnim osebam niti ne morejo Izdajati predpisov. Zato tudi občina ne more prenašati' na krajevne
OBISK V KOLEKTIVU INDUSTRIJE GRADBENEGA MATERIALA V ZAGORJU OB SAVI
Od načrtov do realizacije - samo leto dni!
Prizadevni delovni kolektiv Industrije gradbenega ma- nega v prvem polletju 44.523 teriala iz Zagorja ob Savi beleži letos prav zadovoljive dinarjev — neto; v mesecih uspehe. V primerjavi s prvim polletjem lani'je povečal maj in junij pa je znašal po-proizvodnjo kosovnega apna za 12 % (rta 28.600 ton), hi- vprečni neto osebni dohodek dratlzlranega apna pa kar za 25 % (na 14.800 ton). Skupna na zaposlenega nad 50.000 proizvodnja pa se je v primerjavi z lanskim letom po- dinarjev, večala za 16%, in sicer pri povprečno, 187 zaposlenih ozi- v tej zagorski delovni or-roma 10 manj kot v lanskem letu. Na zaposlenega so pro- ganizaciji pravzaprav preha-Izvedli 232 ton apna (lansko leto le 181 ton), iz česar iz- ;a;0 \z ene v drugo investi-
haja, da se je produktivnost v tem zagorskem kolektivu povečala za 28 %.
Ugodni so tudi finančni na kateri ne bi govorili o dosežki. V primerjavi z lan- produktivnosti dela — so skim prvim polletjem so ob povečali tudi osebne dohod-koncu junija dosegli za 33 % ke, tako da znaša povprečni večji celotni dohodek, za 31 odst. večji dohodek, za 34 % večje osebne dohodke in za 178 % večji nerazporejeni del čistega dohodka.
jajo
cijo. Zdaj so v teku investicijska dela v zvezi z mehanizacijo kamnoloma v obratu I. Računajo, da bodo dela opravljena v roku (do konca oktobra), saj imajo že osebni dohodek na zaposle- vso potrebno mehanizacijo
iz uvoza (bagar, kamion Ta-tra, drobilec); ostalo opremo pa bo izdelal Strokovno izobraževalni center Zagorje ob Savi v sodelovanju s Strojno tovarno Trbovlje. Pa tudi gradbena dela se odvijajo po programu. Posebna značilnost te investicije je
hitrost, saj od načrtov do realizacije ne bo minilo več kot leto dni! Opravljena dela pa bodo imela za posledico povečano proizvodnjo, odpravljene bodo težave zaradi pomanjkanja delovne sile, izboljšali pa se bodo tudi pogoji za delo.
^□ooa
,MESO“ ZAGORJE
Do konca letošnjega leta bodo v Industriji gradbenega materiala v Zagorju ob Savi dosegli okrog 800 milijonov din celotnega dohodka, se pravi 4,3 milijona din na zaposlenega, pričakujejo pa tudi, da bodo na zaposlenega ustvarili nad l,060.000din skladov. Omeniti velja, da je zagorska Industrija gradbenega materiala, kljub naj nižjim prodajnim cenam apna, v prvem polletju (žgano kosovno apno so prodajali po 9 dinarjev, hidratizirano. apno pa po 12 dinarjev) ustvarila več sredstev za sklade kot vsa ostala industrija apna v Sloveniji.
V skladu z večjo produktivnostjo dela — v Industriji gradbenega materiala ni seje samoupravnih organov,
Obrtno komunalno podjetje »Meso« v Zagorju ob Savi si Je za letošnje leto zastavilo plan v višini 175 milijonov dinarjev, polletni dosežki pa so pokazali 94 milijonov dinarjev plačane realizacije. Med drugim pa ugotavljajo, da bodo celoletni plan za leto 1964 dosegli v višini blizu 200 milijonov dinarjev.
Le-ta delovni kolektiv vključuje trenutno 18 zaposlenih, v okviru zagorske občine pa imajo 6 poslovalnic. Delovno silo imajo sicer kvalificirano in visoko kvalificirano, nekaj mesarjev pa je priučenih, medtem, ko pa že omenjene prodajalne vključno s klavnico predstavljajo dokaj resen problem, saj so v starih stavbah, za katere pa plačujejo dokaj visoke najemnine. Nedvomno v Zagorju primanjkuje prodajaln z mesom in mesnimi izdelki, ta problem pa bo iz leta v leto tudi tembolj pereč in bo potrebno misliti na uredi-
tev stavbnih lokalov.
Vse večje potrebe pri njihovem delu zahtevajo tudi vse več kadra, katerega pa prav zdaj primanjkuje. Kar se tiče samih lokalov, pa jih imajo kljub določenim težavam v namenu adaptirati in kar najbolj ustrezno opremiti. Prav tako velja tudi omeniti, da je zvišanje cen mesa in mesnih izdelkov odvisno od nabavne cene živine, ki jo Obrtno komunalno podjetje »Meso (v Zagorju dobavlja delno od zagorske Kmetijske zadruge, svinjino pa v pretežni večini od drugih zadrug. Nedvomno pa bi le dovolj velika ponudba živine lahko omogočila tudi znižanje sedanjih cen.
Upati Je, da bodo tudi v tem delovnem kolektivu v bližnji prihodnosti lahko uresničili vse postavljene naloge in zagotovili kar najboljšo preskrbo z mesom prebivalcem zagorske komune.
so že ustanovljene
skupnosti kompetenc oblastveno-upravnega značaja. Krajevne skupnostč se lahko angažirajo za sodelovanje z organi občine pri reševanju določenih zadev lz pristojnosti občinskih organov z mnenji in predlogi, če gre za odločanje z oblastvenim aktom.
Naloge krajevnih skupnosti bodo morale bit; dokončno konkretizirane in vsklajene z razmerami :n potrebami na posameznem območju v njihovih statutih. Zato se ti statuti ne bi smeli zadovoljiti s podobnimi splošnimi formulacijami, kot jih srečujemo v občinskem statutu. Sestavljal-cl statutov krajevnih skupnosti pa morajo upoštevati, da statut krajevne skupnosti ne more suvereno odločati o zadevah, ki spadajo med obvezne naloge občine, in razmejevati delovnega področja med organi občine in krajevno skupnostjo. Statut krajevne skupnosti mora upoštevati splošne predpise, določbe občinskega statuta in druge občinske predpise, ki se tičejo izvrševanja nalog, ki so intp-resanlne tudi za krajevno ikupnost. V tem oziru prvi osnutki statutov krajevnih
skupnosti, ki so bili dostavljeni občinski komisiji, ne kažejo dovolj tenkočutnosti. Končno je treba upoštevati tudi možnost, da se posamezna naloga lahko da v upravljanje krajevni skupnosti tudi s pogodbo med občino m krajevno skupnostjo, s katero se obenem določi način financiranja take naloge. Razen tega pa je seveda razumljivo, da bo življenje samo narekovalo in zahtevalo cd krajevnih skupnosti ustrezne aktivnosti ne glede na formulacije v njihovih statutih. V tem smislu je torej treba razumeti statut samo kot izhodiščni akt, po katerem naj se nove krajevne skupnosti vpeljejo v ustrezno poslovanje.
Na koncu je prav, da vidimo, koko so pričele z delom krajevne skupnost na območju občine. Ob javni razpravi statuta občine na zborih volivcev je bilo Isto vprašanje, kako In kje formirati krajevne skupnosti na območju občine. Vo-lilci na svojih zborih so se zedinili, da se ustanovijo krajevne skuonostl v Zagorju za samo mesto, Loke-Kisovec, Čemšenik, Izlake, Mlinše-Ko-lovrat, Senožetl-TIrna in Pod-
kum. Na vseh teh območjih so tudi takoj volili iniciativne odbore, razen Zagorja in Lo-ke-Kisovec, ki imajo nalogo, da pripravijo vse potrebno s formalne strani formiranja krajevne skupnosti (priprave za izvolitev organov skupnosti, priprava statuta itd.).
Določeni iniciativni odbori so takoj pristopili k delu. Izdelane imajo prve osnutke statutov in so pričeli izvrševati konkretne naloge svoje krajevne skupnosti.
Na podlagi sklepa zborov volivcev in določb statuta občine Zagorje je občinska skupščina sprejela odlok, da se formirajo krajevne skupnosti za območja, kot je že prej omenjen), razen Zagorja in Loke-Kisovec, ker nimajo še vedno iniciativnih odborov niti nihče ne dela na pripravi statuta, kar velja zlasti za Zagorje. Postavlja se vprašanje: Kako dolgo bosta ti dve bodoči krajevni skupnosti poslovali pod imenom stanovanjske skupnosti. Kdaj bo to vsklajeno z ustavnimi določbami, da se bodo naloge, ki so najobšimejše, izvrševale v smislu ustave in statuta
občine.	D. D.
Ilidralor Industrije gradbenega materiala Zagorje
Problem: prostori
Komunalno podjetje Zagorje ob Savi ima dokaj široko dejavnost. Tako imajo v svoje delo vključeno preskrbe z vodo, nadalje imajo vodo-vodno-inštalatersko delavnico, kleparsko delavnico, kovačnico, mehanični servis, slikarstvo-pleskaretvo, skrbijo za vzdrževanje cest, za javno snago, v njihovem sklopu pa je tudi vrtnarija In cvetličarna.
Omenjena delovna organizacija v zagorski komuni je v letu 1959 dosegla 37 milijonov dinarjev realizacije, v letu 1963 že 107 milijonov dinarjev, za letošnje leto pa so si postavili plan v Višini 210 milijonov dinarjev, kar vsekakor priča o velikih naporih za dosego čim lepših uspehov na svojem področju. Letošnja polletna realizacija je resda pokazala šele 75 milijonov, na kar so vplivale objektivne težave, med drugim tudi novoustanovljeni obrat za Izdelavo barv. za katerega predvidevajo, da bo ustvaril še okrog 100 milijonov dinarjev, pa tudi v merilu celotnega podjetja računajo, da bodo do konca letošnjega leta plan celo presegli.
Komunalno podjetje Zagorje ob Savi ima trenutno 80 zaposlenih, ker pa so že pre-
rasli standardni okvir poslovanja, se porajajo tudi kadrovski problemi. Tako bi potrebovali nekaj zidarjev, pa tudi tehničnega vodjo podjetja. Povprečni mesečni dohodki znašajo pri njih 31.210 dinarjev in med drugim so tudi rešili problem osebnih dohodkov izpbd 25.000 dinarjev.
Kot smo izvedeli, pa so Izmed vseh ostalih problemov pri njihovem delu najbolj aktualni poslovni prostori, sai poslujejo doslej v lesenih provizorljlh. Ko pa bodo lahko uresničili svoje načrte za ureditev novih poslovnih prostorov v Dolenji vasi (poleg pekarne), pa se bo ne le zmanjšala mehanizacija In olajšal delovni postopek, pač pa s tem vzporedno znižali tudi režijski stroški. Za Izgraditev teh poslovnih prostorov bodo prispevali nekaj Iz lastnih sredstev, nekaj s krediti, precej pa bodo tudi prihranili, ker bodo vse to postopoma gradili predvsem v lastni režiji. Vsekakor bodo takrat potrebovali tudi več kvalificiranega kadra — te njihove perspektive pa kažejo, da bo le-la delovna organizacija lahko dosegla v prihodnosti še lepe uspehe v svojih dejavnostih.
N*
o
Vse za razširjeno reprodukcijo
Kmetijska zadruga Zagorje e» Savi ima trenutno 28 zaposlenih in kot zagotavljajo, bodo letošnji plan tudi znatno presegli, kar priča o velikih naporih za dosego kar natfbolišth uspehov na tem področju. Sedanja zadruga je pravzaprav nastala po združitvi kmetijskih zadrug iz Cemšenika, Izlak, FOdkuma in Mltnš leta 1981, njihovo območje pa zajema v glavnem vse predele v okviru zagorske občine, saj imajo kar 1608- hektarov obdelovalnih površin In 8289 hektarov gozdov. Vse te površine pa spadajo v predaprllsko hu-midho področje z večjim delom plitvih tal In strmih leg, kar vsekakor v precejšnji meri vpliva na samo rentabilnost poslovanja.
V glavnem je potrebno poudariti, da vodi Kmetijska zadruga Zagorje ob Savi enotno politiko v odnosu do kmeta tako pri kmetijski proizvodnji kot tudt v gozdarstvu. 1961. leta je zadruga, imela 80 zaposlenih ti* ustvarila 388 mili Ionov prometa, naslednje leto pa pri 7* zaposlenih 398 milijonov. Tako kažejo' tudi ti podatki, da Je bito v delo omenjene organizacije vloženo veliko prizadevnosti za Čim več j a sredstva za široko reprodukcijo tako v smislu popolnejše mehanizacije gospodarjenja tudi
v hriboviteiših predelih. V lanskem letu pa so jim po sklepu občinske skupščine odvzeli pravico do gospodarjenja z gozdovi In odkupom lesa, s čimer pa se jim je skupni promet zmanjšal za 45 odstotkov ali 77 odstotkov čistega dohodka in Je zadruga naletela na trenutno težje stanje v celotni dejavnosti, saj odkupa poljskih pridelkov skoraj ni beležiti na njihovem območju. Zato pa so se tembolj posvetili kooperaciji pri vzreji živine — kot glavni usmeritvi prt njlKo- ' [ vem delu.	* ’
Velja tudi omeniti, dfc- imajo trenutno nekaj problemov tudi v kadrovski politiki.,, saj imajo zaenkrat le 2 kmetijski tehnika, od tega pa enega za sadjarstvo, enega pa za-lastno kmetijsko proizvodnjo In kooperacijo, Omenili smo sadjarstvo, prti čemer predvidevajo še lepih uspehov, saj bodo še letos uredili okrog 80 hektarov plantažnega nasada jablan ln pa tudi S-hek-tarski plantažni nasad ribeza.
Na ta način pa »odo brez dvoma tudi lahko še temelji- ' 1 tele izpopolnili mehanizacijo ’ [ v kmetijski proizvodnji predvsem na hribovitih področjih. Tako tudi ta delovni kolektiv v zagorski komuni zagotavlja, da bo v bodoče prikazoval kar najbolj rentabilen zaključni račun.
Lepi rezultati v
V zagonu delovni organizaciji TEVE-* Varnost« so st postavili pfcos » letošnje leto v višini 900 milijonov, od tega pa se ga vpnem polletju tzpofntU * višini 90 milijonov — ati » 60,78 odst. — in ga tako hn# prekoračili, medtem ko pw fizični obseg proizvodnje ni bil Izpolnjen, to pa predvsem zaradi nekaterih artiklov, katerih izdelavo so prestantif za drago polletje. Pa tudi izvozu se- v kaki večji meri v prvem polletju letošnjega leta niso posvetili, ker imajo predviden terminski plan izvoza šefe v drugi polovici letošnjega leta, od polletne realizacije" pa so ustvarili ostanek čistega dohodka za W> odstotkov.
Omenjena delovna organizacija v zagorski komuni ima skupno 314 zaposlenih in povprečno 30 zaposlenih upokojencev. Njihov kader je kvalificiran in visokokvalificiran, od tega pa je 167 nekvalificiranih, ki so v večini ženske in mlajši fantje. Pbvprečnt osebni dohodek P« je v mesecu junija znašal
Za 9. avgust — praznik zagorske občine, pošiljajo »letov ni kolektiv, sindikalna podružnica in organi samoupravljanja
RUDNIKA
RJAVEGA
PREMOGA
ZAGORJE
prisrčne pozdrave vsem občanom.
42.214 dinarjev, medtem ko Je v lanskem leto znašal le 32.000 dinarjev.
TEVE-»Varnost« Zagorje ob Savi izdeluje bremenske magnete in opremo za le-te, specialne elektromotorje, tlačilce, rudarske naglavne svefHke, vrtalne stroje, ventilatorje, specialne fluorescenčne svetilke, razne izolatorje", visoko frekvenčne pretvornike, elektromagnetne zavore ter opravlja tudi druga kooperacijska dela. Veliko število elektromotorjev pw bodo konkretno v mesecu avgustu izvozili tudi v Romunijo, sicer pa bo, kot smo že omenili. Iz vos aktivno usmerjen šele v tej drugi polovici letošnjega- lete.
Kar se tiče izvoza- naspioš-no; pa se je v tej smeri aktivno vključila tudi ta delovna organizacija* saj so me stopile mnoge ponudbe za njihove kvalitetne artikle; Tako so med drugim za vfr talne stroje hi etofttromotor-je Interesenti v Indiji; za ru-darske naglavne svetilke v Alžiriji In za elektromotorje na Poljskem. V Eglptir pa se nadalje prav tako zelo
V TOVARNI ELEKTR0P0RCELANA IZLAKE PRVIČ
nad milijardo din realizacije
Kolektiv Tovarne elektrop orcelana na Izlakah nad Zagorjem bo — kot vse kaže — že v začetku oktobra dosegel letni plan realizacije; do konca leta pa bodo dosegli več kot 1 milijardo -tod milijonov din realizacije, in* sicer s proizvodnjo okrog 7091 ton izdelkov iz elektroporcelana, steatita in kordierita. Na zaposlenega bo do tako ustvarili 3 milijone din
realizacije.
Zametki te iziaške tovarne segajo v T951. leto — pred dnevi Je' Tovarna elektropor--celana Izlake slavila 10-letni-co obstoja in dela- — ko so najprej v septembru preu--smerili proizvodnjo na' elek-trokeramiko-, 5. novembra pa so že vlili prvih 28 kosov Bergmanovih pipic: Februarja 1955 pa so s proizvedenimi pipicami, kt so jih poslali ljubljanski Izolirki, zaslužili prvi milijon dinarjev. To leto so dosegli s proizvodnjo Bergmanovih pipic 28:5 milijonov din realizacije, prodajo pa so razširili še na tržišče v Srbiji.
Ker s) se odločili za specializacijo proizvodnje, so razmišljali o osvajanju nadaljnjih proizvodov s področja etektrokeramike. Tako so osvojili proizvodnjo uvodnic in
zanimajo za fluorescenčne in rudarske naglavne svetnike, kamor pa so tudi že izvažali.
Poleg tega pa je potrebno tudi omeniti, da so samostojno razstavljali svoje izdelke tudi na beograjskem sejmu tehnike, prav tako tudi že na tradicionalnem Zagrebškem velesejmu, sodelovali pa bodo še na sejmih v Solunu, Leipzigu, Poznanju, Alžiru, Bukarešti, Milanu in Palermu, kar je nedvomno velikega pomena za to zagorsko delovno organizacijo.
Omeniti pa je tudi potrebno, da so v tej delovni organizaciji posvetili mnogo pozornosti tudi družbenemu standardu. Med drugim pričakujejo, da bodo v letošnjem letu dobili nekaj novih
varovalk (zdaj proizvajajo elektro, avtomobilske, tele-fMiške in nekatere druge va--rovalke).
Letos bodo dosegli na Izlakah tudi rekordni obseg proizvodnje — 700 ton izdelkov iz elektroporcelana, steatita, in kordierita. Proizvodnja bi bila tako še večja, Če ne bi predstavljale »tesno grlo« — peči. Zaradi tega so se odločili za rekonstrukcijo, pravzaprav za povečanje zmogljivosti za žganje izdelkov.
Z rekonstrukcijo bodo za--čeli prihodnje leto. Na izlakah-bo zrasla nova 80 metrov dolga industrijska hala, v kateri bodo namestili kar 60 metrov dolgo tunelsko peč; zraven tega pa bodo dobili še nekaj avtomatov in stiskalnic.
stanovanj, delovna organizacija pa se je priključila tudi občinski počitniški skupnost* in tudi sodeluje pri Izgradnji počitniškega doma v Savudriji. Za čim večje povečanje proizvodnih kapacitet pa imajo tudi v namenu nabaviti več težkih obdelovalnih strojev.
Skratka — pričakovati je, da bo ta- močna delovna organizacija v zagorski komuni tudi vnaprej beležila take zadovoljive rezultate kot doslej, ob kompaktnem reševanju notranje problematike pa zagotovila vsestranski napredek.
Idejni in glavni projekt za to investicijo izdeluje Industrijski biro iz Ljubljane; generalni projekt razvoja- m tehnologijo te proizvodnje pa »CE-KOF« iz Varšave; Krakovski Biro Za izgradnjo tunelskih peči pa izdeluje načrt za tunelsko peč. Navedeni načrti bodo vsebovali tudi predvidevanja z* r-azvoj Tovarne elektroporcelana Izlake za naslednjih 20 let.
Pt"va* fasftt predvidene rekonstrukcije- te' tovarne naj bi bllai končana* novembra* 1966. leta, # tem; da bi že prihodnje liste dbblii potrebno opremo iz* Poljske (veljala bo 450 milijonov din). Zmogljivosti bi se tako povečale za 1.000 ton;, pri kurjenju pa bi prešli na velenjski plin, v kolikor bo do tedaj 7-e zgrajen plinovod' čez Trojane. Po prvi fazi rekonstrukcije bi se družbeni bruto produkt v Tovarni elektroporcelana Izlake povečal na' najmanj 3 milijarde 200 milijonov din.
Sicer pa- imajo- v načrtu še drugo fazo rekonstrukcije; začetek te pa je odvisen od razpoložljivih sredstev za investicije. Tudi z drugo faro rekonstrukcije bi povečali zmogljivosti za 1.000 ton, tako da' bi znašala proizvodna zmogljivost tovarne po končani II. fazi rekonstrukcije skupaj 2.700 ton elektroporcelana, steatita' in kordierita.
Kolektiv Tovarne elektroporcelana proslavlja 10-letni-co obstoja tovarne s pomembnimi uspehi in z odločnostjo za še večji nadaljnji razvoj, in sicer v specializirani proizvodnji. Novi izdelki, ki jih je kolektiv osvojil v zadnjem času (med drugim tudi za radijsko in televizijsko industrijo in drugi;, in vsa astala prizadevanja to nedvomno potrjujejo:
TEVE-.Varnost"
m
m
■ m m
M
m
m
m
■
Nezadostni strokovni kader
Tudi delavna ocganizacija zahtevam sodobnega poslov-Splošna oblačila »Triglav« nega prostora, zato itnajo v Zagorje ob 6avi le dokaj namenu urediti večjo poslov-mlad kolektiv v zagorski ko- no zgradbo — nekaj iz last-munl. Nastal je po združitvi nih sredstev, nekaj pa s krčit rojaške delavnice in pletli- eliti, saj bodo tako omogočenega obrala »Sava« leta 1963 ne vse možnosti izboljšanja v
■
■
■
■
■
■
«
m
in” tudi dosedanji rezultati kažejo, da se Je kapaciteta od 1962. leta povečala kar za 140 •/., Letošnji celoletni plan so sl zastavili v višini 200 milijonov, polletna realizacija je pokazala 116 milijonov in so plan tako tudi prekoračili, z ozirom na povečanje kapacitete pa je pričakovati, da bodo do konca leta dosegli celo blizu 300 milijonov dinarjev realizacije.
Splošna oblačila » Triglav« imajo trenutno 110 zaposlenih v modnem krojaštvu z lahko in srednjo konfekcijo ter v pletiljstvu, to pa visoko kvalificiran, kvalificiran in izučen kader, potrebovali bi pa še najmanj 15 Vo delovne sile predvsem v šiviljski in krojaški stroki. Trenutno pa si pomagajo s tem, da organizirajo razne strokovne tečaje za vse Mate, ki so končali osemletko in jih tako skušajo priučiti za kar najboljši produkcijski proces v njihovih strokah. Tudi strojni park zaenkrat še zadovoljuje potrebam, .vendar je starejšega tipa, zato pričakujejo, da ga bodo v dveh letih izpopolnili z novim, s čimer se bo tudi kapaciteta dvignila najmanj za 30 Pa tudi delovni prostori ne ustrezajo
oblačilni stroki.
Doslej so v tej zagorski delovni organizaciji izdelovali modna oblačila po meri (to so krojaški artikli), specialne zaščitne obleke za rudarstvo in kovinarstvo, zaščitne gumirane plašče, v pletiljstvu so se specializirali na otroško konfekcijo itd. Ker predvidevajo, da se bodo v bližnji prihodnosti »prelevili« v širši kombinat, so navezali tudi kooperacijo z mariborskim PIKOM, v tej kooperaciji pa delajo tudi za izvoz. Ob možnosti, da postanejo rentabilen kombinat, pa se bodo predvsem specializirali za zaščitne artikle.
Precej močna je bila doslej tudi fluktuacija delovne sile, kar pa izboljšujejo konkretno s stabilizacijo osebnih dohodkov, saj se je Julija povišal povprečni mesečni dohodek na 31.210 dinarjev, v proizvodnji pa so tudi rešili problem osebnih dohodkov izpod 25.000 dinarjev.
Perspektive omenjene delovne organizacije v zagorski komuni so torej dokaj dobro zastavljene, upati Je tudi, da bodo rešili problem nezadostne strokovne delovne sile in uresničili vse načrte za povečano proizvodnjo.
ZA EFEKTNE GRADNJE
GRADBENO PODJETJE Z AGORJE OB SAVI, ki zaposluje 263 delavcev, je ob možnosti angažiranja razpoložljivih kapacitet postavilo proizvodno- Tinančei plan za lete M64 v višini 480 milijonov dinarjev, zaradi sezonskega značaja delovne organizacije in neenako memega doseganja mesečne realizacije pa so sprejeli tudi dodatni dinamični plan proizvodnje, ki obsega za prvo polletje letošnjega leta 215 milijonov dinarjev fakturirane re alizacije, lei pa Je bila v tem obdobju dosežena v višini 320 milijonov 370 dinarjev, s čimer so plan prekoračili za 49 odstotkov.
V prvi polovici letošnjega bodo te objekte tudi dogradili,
!■■■■■■■
leta so opravljali predvsem stanovanjsko gradnjo ,na že začetih objektih v lanskem letu, v letošnjem letu pa so
pa bo vsekakor letni proizvod-no-finant5ni plan prekoračen, predvsem zaradi dograditve nove osnovne Sede, ki v planu
izgradnjo jaška za Rudnik Zagorje, izgradnjo jaška za Industrijo gradbenega materiala, izgradnja doma počitniške skupnosti v Savudriji in dokončno dograditev kulturnega doma v Moravčah. Kopa
čestitkam za zagorski občinski praznik - 9. avgust
ee pridružujejo tudi kolektivi:
.- KOMUNALNA BANKA, LJUBLJANA
-	VELETRGOVINA »PREHRANA«, LJUBLJANA
-	MESNA INDUSTRIJA »EMONA«, ZALOG x
_ EJJ5KTRO LJUBLJANA, POSLOVNA ENOTA TRBOVLJE
-	SAP LJUBLJANA
-	TOBAČNA TOVARNA, LJUBLJANA
-	TRGOVSKO PODJETJE »PETROL«, LJUBLJANA
-	GOZDNO GOSPODARSTVO, LJUBLJANA
-	CESTNO PODJETJE, LJUBLJANA
_ TOVARNA KONFEKCIJE »LISCA«, SEVNICA
sprejeli tudi pogodbena dela fd bila predvidena.
tako za dograditev nove Sole, Tako tudi predvidevajo, da
bodo v letošnjem letu dali v promet skupno 153 stanovanj, ■od teh v Zagorju 144, v Moravčah pa 9 stanovanj. V prvi polovici letošnjega leta so nadalje tudi že dali v uporabo 30-stanovanjsk; blok, zagotavljajo pa, da bodo ostala stanovanja končali do konca oktobra, investitor treh stanovanjskih blokov v Zagorju ' je tudi Stanovanjski sklad za zidanje stanovanjskih hiš pri občinski skupščini, 36-stano-vanjski blok pa gradi Gradbeno podjetje Zagorje za trg, v ta namen pa so tudi najeli kredit v višini 60 milijonov dinarjev.
Poleg gradbenih objektov pa lepo dosegajo svoje proizvodne naloge tudi ostali pomožni obrati: tako je tudi avtopark v letošnjem letu znatno presegel postavljeni plan, prav tako pa je plan presegla tudi mizarska delavnica, ki v glavnem opravlja večja dela v stanovanjskih blokih. Da so letošnji plan v
Gradbenem podjetju prekoračili, pa je predvsem pripisati boljši organizaciji dela, večji mehanizaciji, nagrajevanju po individualnem prizadevanju in uspehu ekonomskih enot in podobno.
Jasno je, da je Gradbeno podjetje doseglo v letošnjem polletju v primerjavi z uspehi lanskega polletja znaten napredek, talko so med drugim izboljšali tudi sam sistem gradnje. Ugodne rezultate so pokazale preiskave zidu s poroznimi betonskimi oblikovalci in opečno oblogo v pogledu zvočne in toplotne izolacije.
Ko smo že naštevali vse ugodne pogoje gospodarjenja, pa je potrateno omeniti tudi še nekatere druge probleme, ki bistveno vplivajo na poslovanje delovne organizacije; predvsem je to dokaj velika fluktuacija delovne sile, nihanje konjunkture v gradbeništvu, spremembe In povišanje cen gradbenemu materialu, pa tudi neurejenost urbanističnega načrta, k! povzroča težave pri dodeljevanju lokacijskih odločb in podobno.
Po perspektivnem planu pa imajo tudi v namenu v prihodnosti izgraditi separacijo na Savi za pridobivanje gramoza raznih granulacij, ki šo potrebne za doseganje večje trdnosti betona, prav tako imajo v namenu urediti obrat za polmontažne elemente in še več drugih pridobitev. Ob vseh teh ugotovitvah pa za letošnje leto velja nedvomna ugotovitev, da bodo letni plan znatno presegli in tako tudi mnogo prispevali k uspešnemu razvoju gradbeništva v tej zasavski komuni.
PRED DOGRADITVIJO NOVEGA ŠOLSKEGA POSLOPJA
Pričakovanj je veliko
Tovarišica Magda MALO VRH, upraviteljica Osnovne šole Zagorje in poslanka kulturno-prosv elnega zbora Skupščine SRS, piše o nekaterih vprašanjih v zvezi z dograditvijo novega šolskega poslopja v
Zagorju ob Savi:
šolska reforma predvideva razen sodobne vzgoje tudi primerne in urejene šolske prostore. In kako je s problemom pomaj kanja šolskega prostora v Zagorju? Vsakdo, ki ga vprašate, če je v Zagorju šola, bo odgovoril pritrdilno. Dodati pa bi seveda moral »dve stari šoli« saj sta obe že dočakali spoštljivo starost (ena preko sto let in druga nekoliko manj) torej so Imeli pred sto leti zagorski otroci dovolj prostora, saj je bilo v letu 1883 šoloobveznih otrok le 398. Kaj pa danes, ko je število prebivalstva naraslo? Problem ir. težave, ki so nastali v zvezi s pomanjkanjem šolskega prostora, je obravnaval učiteljski zbor na tej šoli in občinska skupščina — in to ne brez razloga.
Stara šola na Cankarjevem trgu je v notranjosti podobna vsemu prej kot šoli, saj. že dalj časa ne ustreza več higienskim in še posebej varnostnim predpisom. Učilnice v stari šoli že deset let nazaj niso zmožne sprejeti vseh šol oobvaznih otrok. Zasilna rešitev je bila v zgraditvi provizorija s tremi učilnicami, vendar je bil tudi bo le izhod v sili. Ni šlo brez dveh Izmen. Učenci, ki so imeli bližje šolo Zagorje, so morali obiskovati šolo Toneta Okrcgarja. Težave so bile vsako leto večje, tako, da so učenci gostovali v domu Partizana in na stari šoli. Učenci so torej obiskovali pouk kar na treh krajih: v stari šoli, p revizorju in v domu Partizana. Da je to slabo vplivalo na učence in na vzgojno osebje je razumljivo. Končno je pred dvema letoma
težka situacija dosegla vrhunec. Tako n; mogoče naprej! Začasno so postali učenci tudi gostje Strokovno izobraževalnega centra, kjer že dve leti gostujejo učenci višjih razredov. Kot že omenjeno je bila stara šola dotrajana, še večja dotrajanost pa se je pokazala v šolskem letu 63/64 — (delno je nato prav gotovo vplival tudi potres). Zaradi slabe stropne konstrukcije niso bili otroci v šoli več varni. V učilnice je bilo treba namestiti podpornike, kar prav gotovo ni pozitivno vplivalo na otroke kakor tudi ne na učitelje. Kljub tem ukrepom se stanje ni izboljšalo in v mesecu aprilu 61 je bilo treba prekiniti s poukom v stari šoli. S tem se je število učilnic še bolj skrčilo in začasne prostore so dobili v domu Proletarca In v domu j| pred vojaške vzgoje. Pouk je bil v treh Izmenah in s tem je bil problem spet samo začasno rešen.
Kaj pa so med tem časom delali odgovorni činiteljl na občini? Že leta 1960 so pričeli z gradnjo nove šole. Vse bi bilo lepo in prav, če ne bi zmanjkalo sredstev in so zato z gradnjo prenehali. Nadaljnja gradnja osnovne šole se je začela zopet (po dveh prekinitvah 1962 in 1963) marca letos. Ko se je vsa situacija obrnila na bclje. S krediti je zagotovljena nemotena gradnja in februarja 1965 je pričakovati radostno vest, da bo v Zagorju dograjena šola.
Da je razlika med šolo zgrajeno pred sto leti in moderno šolo danes zelo velika, je vsakomur jasno. V teku
sto let se je razvijala tudi pedagogika? psihologija in ostale vede, ki se ukvarjajo z vzgojo otroka in zato je razumljivo, da tako učenci in učitelji od nove šole ne pričakujejo malo: Ne moremo si več predstavljati modernega pouka brez modernih učilnic, kabinetov, telovadnic, šolske kuhinje, kajti intenzivno vzgojno Izobraževalno delo terja tudi sodobno organizacijo pouka v specialnih učilnicah zlasti za pouk naravoslovnih predmetov, glasbene In likovne vzgoje, zgodovine in geografije ter tujih jezikov.
Da bi res dosegli vzgojno — izobraževalne cilje ter da bi hkrati uveljavili vzgojno
»•MM j
ZaStmki
TEDNIK
— varstveno funkcijo šole, se bo moral pouk postopoma v daljšem obdobju organizirati tako, da bo omogočeno učencem celodnevno bivanje v šoli.
Sedaj torej pričakujejo vsi, učenci In učitelji od nove šole za delo normalne in potrebne pogoje, v katerih doslej niso delali. Izpolnitev vseh teh pričakovanj pa je seveda odvisna od vsen: družbe, staršev, učencev in učiteljev!
-
0.
IB
a
Veliki uspehi v poklicnem usmerjanju
Zavod za zaposlovanje delavcev v Zagorju je bil ustanovljen proti koncu 196(1. leta. Če hočemo v glavnih obrisih spregovoriti o njihovi dejavnosti, potem sodi v njihovo delo strokovno usposabljanje, poklicno usmerjanje, evidentiranje o rezervah in presežkih delovne sile na svojem območju, pošiljanje delavcev k delovnim organizacijam, ki imajo nezasedena delovna mesta, in še mnoga druga aktualna vprašanja s tem v zvezi.
Tako so tudi v lanskem letu beležili, na svojem področju dokaj zadovoljive rezultate. Organizirali so razna predavanja, saj je bilo opaziti, da se vidno povečuje število mladine, ki išče strokovno pomoč v poklicnih posvetovalnicah za profesionalno orientacijo ln podobno.
Tudi letošnje leto je pokazalo viden napredek v njihovi dejavnosti, še posebej v poklicnem usmerjanju mladine. Izdelali so konkreten program dela le-te komisije, po katerem so nato tudi seznanjali mladino z različnimi poklici (predavanja so bila po šolah, vendar pa tokrat z razliko, da so tem predavanjem sledili že učenci šestih razredov). Omeniti velja tudi, da so na vseh šolah organizirali tudi posebne šolske komisije za poklicno usmerjanje, ki so učence tudi samoiniciativno spoznavale s poklici.
Letos je končalo osemletko v zagorski komuni kar 293 učencev, od teh je bilo 78 kandidatov za izučitev, med temi kar 54 fantov predvsem za poklic avtomehanika, ključavničarja ln električarja, 24 deklet pa v pretežni večini za trgovski poklic, medtem ko je za ta poklic na njihovem območju razpoložljivih le sedem prostih učnih mest. V celoti pa Je na območju zagorske občine skupno 319 ■»prostih učnih mest in so Jih v letošnjem letu v uk vključili že 90, s poklici seznanili
kar 211 mladih, večjemu številu pa so tudi svetovali poklice preko tako imenovanega standardnega intervjuja, kamor sodijo verbalna in provokacijska vprašanja.
V letošnjem letu pa so organizirali tudi 25 različnih predavanj — tako s šolskimi otroki kot tudi z njihovimi, starši in učitelji, katerih se je vsakokrat udeležilo razveseljivo število poslušalcev. Pripravili so tudi več poučnih strokovnih ekskurzija na katerih so se udeleženci lah-v nekaterih delovnih organi-ko pobliže seznanili s poklici zacijah.
Vsekakor velja še posebej poudariti, da skuša zavod v skupnem sodelovanju s šolami kar najuspešneje reševati tovrstno problematiko. Tudi v jeseni letošnjega leta bodo skupno s šolskimi komisijami za poklicno usmerjanje pripravili več učencev osmih razredov. Vzpodbudna je tudi njihova zamisel, da so v maju letos v skupnem sodelovanju z občinsko skupščino izvedli anketo za gospodinje, ki niso v delovnem razmerju, pa se žele zaposliti. Tako so anketirali kar preko 4000 žena, od katerih pa nekatere nimajo možnosti zaposlitve zaradi preobremenjenosti v gospodinjstvu, varstva otrok, ker ni urejena služba družbene prehrane ln podobno. V glavnem pa naj bi ta anketa pokazala, kaj ukreniti, da bi preostalo žensko delovno silo tudi zaposlili.
Sedanje ugotovitve namreč kažejo, da primanjkuje delovne sile predvsem pri rudniku, delno v keramični stroki, v Gospodinjiti šoli ln drugod, dobili pa bi Jo lahko iz drugih krajev, pa je to otežkočeno, ker ni razpoložljivega Internata. Vsekakor pa je Jasno, da bo Zavod za zaposlovanje, tako kot doslej, tudi v bodoče zabeležil izboljšanje na tem področju in omogočil kar najboljše perspektive zaposlovanja v zagorski komuni.
*
*
*
)
V
v
$
)
)
)
—	ob
—	ob
Prireditve za občinski praznik v Zagorju
Četrtek, 6. avgusta:
promenadni koncert godbe na pihala na # Izlakah.
Petek, 7. avgusta:
večer vedrih domačih viž v Delavskem domu
Sobota, 8. avgusta:
napad na Zagorje;
klubski program pred Delavskim domom; kresovi.
Nedelja, 9. avgusta:
kegljaški turnir na kegljišču v Toplicah (sodelujejo Proletarec, Domžale, JLA, Tržič, Partizan Trbovlje, Bratstvo); tek po ulicah Zagorja; slavnostna seja skuJtšČine občine Zagorje v gledališki dvorani Delavskega doma; otvoritev slikarske razstave v Delavskem domu;
v popoldanskih urah piknik na Gambrškom gradu.
— ob 1700
— ob 19.30
—	ob 1900
—	ob 20.00
—	ob 20.30
—	ob 8.00
Bp I
P Y' '
- . 11

9
lil
8
H
9.00
9.00
— ob 10.00
g§ I ji

wwwmrwirww'te 'iku
m*

wwm*r*r
■ v.
1
ffi
m
ejŠ:
’

Hgpfl
»PlilllB
ese®*!
MHsiP


w
MP

■
J NOVA PREPOTREBNA OSNOVNA SOLA V SREDIŠČU ZAGORJA OB SAVI BO -ZAGOTAVLJA IZVAJALEC DEL DOGRAJENA DO KONCA LETOŠNJEGA LETA