Narodni Gospodar
GLASILO ZADRUŽNE ZVEZE.
Člani „Zadružne zveze" dobivajo list brezplačno.	. Sklep urejevanja 5. in 20. vsacega meseca. — Rokopisi se ne
Cena listu za nečlane po štiri krone na leto; za pol leta dve kroni; $ vračajo. — Cene inseratom po 20 h od enostopne petit-vrste, za za četrt leta eno krono; za člane zvezinih zadrug po tri krone na leto. ®	večkratno insercijo po dogovoru.
Posamezne številke 20 vin.
Telefon štev, 216.
V Ljubljani, 25. septembra 1907.
C. kr. poštne hran. št, 64.846 Kr. ogrske „ „ „ 15.648
Vsebina : Narodno-gospodarski pomen posojilnic Raiffeisenskega sestava. Kaj ovira razvoj našega mlekarstva? čemu naj se pri nas ljudski učitelji v kmetijstvu strokovno izobražujejo? Statistični podatki o ribarstvu na Kranjskem. Gospodarske drobtine. Kronika Zadružne zveze. Vprašanja in odgovori. Zadružni pregled. Književnost. Bilance. Občni zbori. Inserati.
Narodno-gospodarski pomen posojilnic Raiffeisenskega sestava.
Vpliv Raiffeisenskili posojilnic, kot predmet določenega sestava, je dvojen: v socialnem in gospodarskem oziru. V socialnem oziru, ker skušajo raiff-eisenske posojilnice kot člen velike socialno-preosno-valne verige delovati na to, da se izboljšajo življenske razmere specialno kmečkega stanu; v gospodarskem oziru, ker nudijo sredstva za to, da se gospodarska izboljšava tudi dejansko izvrši. Socialni vpliv je družabno preosnovalen. Ni revolucionaren. Ne stremi za tem, da vniči ali v velikem obsega preobrazi splošne gospodarske razmere denašnjega časa. Pač pa deluje na to, da ustvari interesno zastopstvo kmečkega stanu v svrho samoobrambe in samoohranitve, v svrho soci-jalnega uvaževanja. Dokler je kmečki stan bil desorga-niziran, je bil vpoštevan le v toliko, v kolikor je pač bil ugoden predmet izkoriščevanja. Odtod vzroki, ki so morali nujno vplivati na propadanje in na prole-tarizacijo kmetovalstva. Združeno, zbrano v interesno zastopstvo, v lastne korporacije, v zadruge, zasledujoče edinole koristi kmetovalstva samega, je zadobilo kmetovalstvo moči, enotne sile, ki mu da pravico, zahtevati zase to, kar mu gre po življenski pravici, po socialnem vpoštevanju kot važen člen človeške družbe, kot osnovni, druge stanove preživljajoči in oživljajoči stan.
Združitev kmetovalstva je v prvi vrsti socialnega značaja. Zato tudi moralnega značaja. Trgovske združitve zasledujejo zgolj materialno korist združenih gospodarskih sil, ne glede na to, ali je predmet združitve škodljiv za druge, združitvi ne pripadajoče gospodarske sile. Trgovske raznovrstne družbe stremijo le za dobičkom poedinih v tej družbi spojenih oseb.
Toda obogatenje nekaterih oseb ni splošno socialnega pomena, ker se ozira in omejuje le na določeni maloštevilni spoj gospodarskih sil. Ne vrši se iz namena, da bi družbi kot taki, ali pa da bi posameznemu stanu kot takemu pripomagal do boljšega materialnega položaja. S trgovskimi združitvami se res provzroči izboljšanje prometnih sredstev in dobavnih razmer. Toda večinoma'ne v korist konsumentov. Dokaz: Snovanje kartelov kot sinteza trgovskih združitev, ki zasledujejo edinole monopoliziranje poedinih konsumpcijskih dober, porastek cen teh dober na škodo konsumentov. Trgovske združitve niso stanovske, niso socialno-pre-osnovalnega, marveč lukrativnega, egoizem poedincev pospešujočega značaja.
Drugače pa je s kmečkimi gospodarskimi združitvami. Predmet kmečkih združitev je sicer gospodarskega, ni pa poedinsko egoističnega značaja. Gospodarski vspeh preide na poedinca samo v toliko, v kolikor je ta nujno potreben člen določenega družabnega stanu. Poedinski interes se umakne interesu splošnosti, se umakne koristim kmečkega stanu kot takega. Skupnostni interes pa nastopa na gospodarsko torišče v toliko, v kolikor zasleduje opravičenje življenskega položaja kmečkega stanu kot važnega člena človeške družbe. Preko skupnostnega se goji interes poedinca, ker je poedinec potreben člen skupnostnega tvora.
Zato vidimo, da je gonilo vseh kmečkih združitev — zadrug — na socialnem uveljavljanju sloneča samoobramba, samopomoč kmetovalcev samih Zato vidimo, da je konečni vspeh tega zadružnega delovanja izboljšanje gospodarskega poležaja kmetovalstva kot takega, — posredno tedaj tudi poedinega kmetovalca —, katero izboljšanje pa nima svoj izvor v golem sebičkarskem namenu obvgatenja poedincev,
marveč v čutu potrebe gospodarske enotnosti v s vrbo, da se pospeši ohranitev socialno potrebnega poedinca.
Namen trgovskih združitev je pomnoževanje kapitala — prometnega sredstva; namen kmečkih pa pomnoževanje zemljiške proizvodnje, pospeševanje sredstev za ohranitev zemljiške proizvodnje in za obustavi te v proletarizacije kmetovalstva.
Socialni pomen kmečkega združevanja je tudi moralen. Zdravo, religiozno in nravno kmetovalstvo samo je kos svoji težki gospodarski nalogi. Edinole kmetovalstvo, ki se zaveda, da je posamezni kmet le člen enote: kmečkega stanu; edinole kmetovalec, ki se zaveda krščanskega, abnegacijskega bratoljubja, edinole ta je sposoben za vdejstvovanje nalog zadružništva. Duševna propalica, egoistični, samo svoje koristi zasledujoči človek, ne umeva pomena in zadač skupnosti, ne spoznava koristi, ki jih more vsled nastopa in vpliva skupnosti doseči. Abnegacija posameznika je predmet kmečkega zadružništva, dočim je predmet trgovskih družb združitev posameznikov v zadostitev egoističnih stremljenj.
S požrtvovalno združitvijo kmetovalcev, s stanovsko spojitvijo kmečkih gospodarskih sil, zasleduje kmečko zadružništvo izboljšanje kmečkega gospodarskega položaja. Z edinstvenim nastopom gospodarskih sil kmečkega stanu, ki same zase predstavljajo le v določeni obseg in vpliv omejeno gospodarsko energijo, se uveljavljajo kmečke zadruge na gospodarskem torišču. Z edinstveno spojitvijo pa predstavljajo energijo določene gospodarske smeri, ki more in mora dejansko izvrševati na gospodarskem polju upoštevanja vreden vpliv, zato tudi doseči gospodarskih vspehov v korist edinstvene celote, sorazmerno preko nje pa za sestavitelje celote.
Toda kot predstavitelj določene gospodarske tendence mora kmečko zadružništvo, prilagoditi svoj ustroj značaju kmetijstva kot takega. Ne le samo z ozirom na socialni značaj kmečkega stanu, marveč še bolj z ozirom na njegov ekonomični značaj.
Kmetijsko gospodarstvo zasleduje po svoji naravi tri gospodarske smotre: ohranitev gospodarstva, ekonomično izboljšavo njegove proizvodnje in ekonomično vporabo plodov proizvodnje.
Tem trem smotrom se mora prilagoditi zadružništvo, ki hoče pospeševati kmetijsko gospodarstvo. Vresničenje vseh treh smotrov je naloga primerne agrarne politike. Ta mora najti sredstva, ta mora ustvariti razmere in pogoje, ki omogočijo ohranitev kmečkega stanu in izboljšanje njegovega gospodarskega položaja. V naših razmerah pa je danes zadružništvo ono mesto, ki najuspešnejše nauči kmetovalstvo agrarnega duha. Danes je n. pr. na Slovenskem ogromni razvoj zadružništva, te skozi in skozi demokratične osnove, ono torišče, ona šola, kjer se kmetovalec zaveda svoje socialne važnosti, svojih življenskih pravic,
kjer se je naučil in se še vedno uči spoznavati dejansko teorije agrarne politike. Vsaka zadruga zase je semenišče, ki nudi kmetovalcu prilike, da spozna važnejše stanovsko-zastopne in strokovno-gospodarske svoje razmere, kar mu danes Ijudsko-šolska naobrazba pri obstoječi šulski organizaciji nikakor ne nudi.
En del agrarne politike, eno sredstvo v dosego gospodarskih nalog agrarne politike je kmetijsko zadružništvo. V tem tiči globoki gospodarski pomen kmetijskega zadružništva.
Zadruge niso edino gospodarsko preosnovalno sredstvo agrarne politike, marveč le en del, katerega namen je, da paliativno skuša ohraniti obstoječe razmere, ustavljati gospodarsko propadanje in vplivati na to, da se s stanovsko združitvijo, z edinstvenim nastopom kmetovalstva vres ničijo izdatnejše in obsežnejše gospodarske reforme.
Smotru ohranitve kmečkega gospodarstva služijo kreditne zadruge (posojilnice). Smotru gospodarskega izboljševanja proizvodnje deloma kreditne, deloma nakupne in proizvajalne zadruge (kmetijske, strojne, vinarske, sadjarske, mlekarske, skladiščne, razne kmetijsko-obrtne itd. zadruge). Smotru ekonomične vporabe proizvodnje večina le-teh zadrug, posredujočih pri prodaji kmetijskih pridelkov in izdelkov in vplivajočih pri tem na dviganje cen kmetijskih proizvodov.
Proizvajalne zadruge, pospešujoče postranske obrti kmetijstva se na Slovenskem v zadnjem času živahno širijo in uveljavljajo. Manj pa nakupovalne in prodajalne zadruge, katerih ustroj zahteva tehnično višjo izobrazbo funkcionarjev in notranje organizacijske uredbe.
Izmed zadrug, ki zasledujejo navedene smotre gospodarskega značaja, dvignimo za danes le kreditne zadruge (posojilnice). Zakaj njih ustroj, njihovo bistvo je tako, da zamore ustreči istočasno vsem trem, prej navedenim smotrom kmetijskega obratovanja. Kreditne zadruge kmetijskega značaja, imajo namen, da vplivajo vsestransko na gospodarsko izboljšavo kmetijskega obrata svojih članov. Zato zasledujejo vse tri panoge: ohranitev, izboljšavo donosnosti in tehnično izpeljavo donosnosti obrata. In sicer v večji ali manjši meri, ki se ravna po tehnični sposobnosti zadružnih upravnikov in po obstoječih razmerah v delokrogu zadruge.
Seveda izvršuje kmečka kreditna zadruga svoj glavni vplivna ureditev kreditnega vprašanja, prilagodenega gospodarskemu značaju kmetijskega obratovanja. Vpliv je toliko večji, kolikor bolj odgovarja ustroj kreditne osnove značaju kmetijskega obratovanja. Neizpodbitno dejstvo je, da imamo tako kreditno osnovo, vsaj za en del legitimnega kmetijskega kredita, v posojilnicah raiffeisenskega sestava.
Za danes ni naš namen, da bi se spustili v podrobno razmotrivanje vplivanja raiffeisenskih posojilnic na razmere kmečkega kredita. Pač pa bodemo to storili drugikrat v predalih našega lista, ker uvide-vamo, da je potrebno tudi nam enkrat precizirati stališče slovenskih raiffeisenskih zadrug glede vreditve kreditnega vprašanja v slovenskem kmetijstvu.
Dovolj bodi, ako samo omenjamo, da je kmetijski kredit danes splošno še vedno tak, da ne odgovarja značaju kmetijskega, od trgovskega ali indu-strielnega povsem razlikujočega se obratovanja. Toliko zemljeknjižni, kolikor personalni kredit še vedno ne vpoštevata donosne sile in gospodarske pogoje kmetijstva. Zato je posledica takih nenaravnih razmer, ki so pa obenem spojene tudi z drugimi gospodarskimi vzroki, ta, da stalno narašča zabremenitev kmetijstva. Posledica prezadolžitve kmetijstva je vedno bolj se množeči gospodarski polom kmetij in proletarizacija kmečkega prebivalstva.
Potrebna je razbremenitev. Potrebna so sredstva in osnove, ki omogočujejo razdolževanje v sorazmerju z onimi gospodarskimi silami, ki jih more premagovati danes tako zabremenjeni kmetijski obrat. 1’otrebna je razbremenitvena agrarno-politična akcija v dosego osnov, ki bi urejevale povračilne razmere, ustavile ali vsaj omejile novo zabreraenjevanje in dvignile donosnost in povračilno zmožnost kmetijskih obratov.
To izvesti more edino le primerna organizacija hipotekarnega kredita, ki mora biti tesno spojena s smotreno organizacijo personalnega kredita. Kreditne osnove za hipotekarni kredit, a tudi osnove za personalni kredit morajo slediti smotrom in uredbam socialno navdahnjene, naravi kmetijskega obratovanja odgovarjajoče denarne politike. Pokazati medsebojni spoj kreditov obeh vrst in nalogo vsakega posebej, bo, kakor rečeno, predmet posebnega članka v našem listu.
Za sedaj ponavljamo le, da je ustroj kmečkih raiffeisenskih posojilnic tak, da odgovarja določenemu delu preosnovalne akcije za ureditev razbremenjeval-nega vprašanja. To dokazovati smatramo kot nepotrebno delo, zakaj priznali in dokazali so to možje, kakor so osnovatelj kmečkega posojilničnega sestava Raiffeisen sam, dalje profesor na kmetijski višji šoli v Berolinu dr. M. Fassbender, tajni svetnik in glavni ravnatelj državne zveze kmetijskih zadrug na Nemškem Haas, ministerialni svetnik v avstrijskem poljedelskem ministrstvu dr. Mori c Ertl, bivši načelnik moravske „Zadružne zveze“ dr. Stefan Licht, ki je izdelal posebni referat za vladno zadružno pospeševalno akcijo; potem ustanovitelj Splošne zveze kmetijskih zadrug na Dunaju Stefan Richter, generalni tajnik drž. zveze kmetijskih zadrug na Nemškem dr. Max Grabe in, ministeri-jalni svetnik in znani ekonomični pisatelj Dade,
univerzitetni profesor in agrarni politik B uclie n-berger , univerzitetni profesor in narodno-gospodarski pisatelj P h i 1 i p p o v i c h , vpokojeni ravnatelj nižje-avstrijske deželne hipotečne banke Hattingberg, ki je napisal ogromni referat o hipotečnem vprašanju za avstrijski poljedelski svet; tajnik avstrijske statistične komisije in agrarno-politični pisatelj dr. Wal-ter Schiff, univerzitetni docent in proučevatelj personalnega kredita v Avstriji dr. Ferdinand Schmid, sekcijski šef v justičnem ministerstvu dr. Klein, univerzitetni profesor dr. Gustav Mar-chet, univerzitetni profesor in ekonomični pisatelj di’. Teodor v o n d e r G o 11 z , širitelja raiffeisenske ideje v Italiji W o 11 e n b o r g, R a i n e r i, itd,, cela vrsta narodnih ekonomov in v zadružništvu aktivno sodelujočih mož. Pribili so to pruski tinančni minister dr. Miquel, avstrijski poljedelski ministri Clu-mecky, Falkenhayn, Giovanelli in Auer-sperg; potrdili so to pruska enketa, ki je zborovala okoli leta 1870, avstrijski agrarni kongres z leta 1873, poznejši avstrijski agrarni kongresi, mednarodni kmetijski kongres z leta 1907 (referati grofa Kufsteina, dr. Grabmajra, dr. Hoffmeistra), prvi zadružni shod avstrijskih kmetijskih zadrug z leta 1906 in mednarodni poljedelski kongres na Dunaju z leta 1907. Potrdila je to tudi avstrijska vlada, ki je leta 1899. izdala poseben program za pospeševanje kmetijskega zadružništva, sosebno raiffeisenskih posojilnic; potrdila znovič tudi leta 1906, ko je v državni zbornici predložila osnovo zakona za ustanovitev osrednje zadružne blagajne. V spomenici k osnovi zakona za ustanovitev omenjene osrednje blagajne (priloga 2729 k tesnopisnim zapisnikom poslanske zbornice, XVII. sesija 1906) čitamo med drugim: „Po raiffei snovem sestavu organizovane kmetijske kreditne in druge zadruge . . . so povzročile znatno izboljšanje gospodarskih razmer širših plasti kmetijskega prebivalstva.11 Pribil je to tudi avstrijski poljedelski svet, ko je v seji z dne 18. decembra 1903 razpravljal in sklepal na podlagi obširnega in temeljitega referata pl. Hattingberga o kmetijskem razbremenjevalnem vprašanju in o nalogi, ki jo ima vršiti pri tem raiff-eisensko posojilništvo. Slednjič je dokazal to XXIII. kongres kmetijskih zadrug na Nemškem, ki je zboroval meseca avgusta t. 1. v Munstru, in razpravljal o sodelovanju raiffeisenskega posojilništva pri razbremenjevalni akciji kmečkih posestev.
Pred vsem pa dokazuje narodno-gospodarski pomen posojilnic po raiffeisnovem sestavu nj i h o v razvoj sam. Koncem leta 1906 jih je bilo samo na Nemškem okrog 14.000, v Avstriji pa 5000. Koliko jih je pa še po Srbiji, Rusiji, Italiji, Švici, po
Francoskem in Angleškem, na severu in na jugu našega kontinenta ? Natančni pregled o silnem razvoju raiffeisenskega posojilništva nam bo v kratkem nudila statistika, ki jo bo izdala „Mednarodna zveza kmetijskih zadrug11, ki se je osnovala koncem preteklega leta. Toda tudi pojav mednarodne zveze kmetijskih zadrug sam na sebi je že obenem prepričujoč dokaz, da leži ogromni narodno - gospodarski pomen v t. zv. „Raifteisnovkah11.
Prvi narodno-gospodarski učenjaki, finančni, jn-stični in poljedelski ministri, raznovrstni kongresi in tudi razvoj sam so dokazali, da so za kmečki stan posojilnice raiffeisenskega sestava važno orožje, vspešno sredstvo v težavnem in neprestanem gospodarskem boju. Toda vsi ti ne vedo nič. Edino pravo je zadel D. Gustinčič, asistent c. kr. agrarne komisije V Ljubljani, ki je v številki 17. „Kmetovalca11 z dne 15. septembra 1907 napisal sledečo gorostasno trditev :
„Izseljevanje je postalo v zadnjem času zelo resno vprašanje za naše narodne ekonome. Vsi so si edini v tem, da je ta pojav velika rana na našem gospodarskem življenju, in z veliko nervoznostjo in z vznesenimi besedami pišejo vsak svoj recept. Nekateri interpelujejo vlado v državnem zboru, drugi v deželnem, a tretji so prepričani, da tiči v obilnih „rajfajznovkah11 ves protistrup tej epidemiji.
Pisec teh skromnih vrstic je odločen nasprotnik vseh takih malih denarnih zavodov in jim odreka vsak večji narodnogospodarski pomen. Veliko njihovo zlo tiči predvsem v tem, da zapeljujejo kmeta v lellkoniiselne Špekulacije, potem pa tudi v tem, ker odpo-morejo njegovim potrebam samo začasno — kar je seveda njihovo bistvo — ker mu dolga nikoli ne zmanjšajo, ampak ravno obratno mu ga vedno zvišajo za stroške in obresti. Dalje tudi zaradi tega, ker so vedno V rokah za denarna podjetja nešolanih oseb in je zaradi tega njihov riziko vedno velik. Nič manj pa ne ponižuje njihovega pomena tudi dejstvo, da imajo skoraj vedno politično ozadje in zasledujejo strankarske cilje, kar jih vedno odvaja od njihove prave smeri in smotrov. Da so taki mali denarni zavodi za našega kmeta zelo pogosto pravi strup in poglaviten faktor izseljevanja, bi ne bilo težko dokazati na podlagi praktičnih vzgledov iz vsakdanjega življenja.11
Konštatiramo: Gustinčič ne pozna bistva in ustroja raiffeis ensk ih posojilnic, ni videl nikoli od znotraj raiffeisenske posojilnice, sicer bi ne trdil, «) da zapeljujejo kmeta v lehkomiselne špekulacije, 6) da samo „začasno11 odpomorejo njegovim potrebam, c) da mu po-dražujejo kredit, d) da raste riziko vsled tehnično ne-
izšolanih upravnih organov, e) da zasledujejo „strankarskih ciljev11, kar se da pač prav lahko trditi, toda zelo težko dokazati, f) da so „strup in glavni faktor izseljevanja11, ko je ravno vse njihovo delovanje naperjeno v to, da obustavi izseljevanje.
Ce bo Gustinčič tako temeljito „strokovno11 nadaljeval svoj članek o „zložbi gospodarskih zemljišč ali komasaciji11, tedaj je bolje, da takoj odloži svoje strokovno, pisateljsko pero.
Vprašamo pa: Ali je gospod družbeni ravnatelj Gustav Pirc prečital članek v rokopisu, p red no je odšel v tiskarno? Ce je, ne razumemo, kako pusti, da pride v predale strokovnega lista taka „nestrokovna11 trditev, ki desavouira sklepe poljedelskega sveta, katerega član je vendar le gospod Pirc?!
Svetoslav Premrou.
Kaj ovira razvoj našega mlekarstva?
Lepo se je začelo razvijati mlekarstvo po nekaterih slovenskih deželah, zlasti na Kranjskem. Čez 12 milijonov litrov mleka se je lansko leto izdelalo v naših kranjskih mlekarnah, kar je za ta kratek čas, od kar so se začele ustanavljati te zadruge, gotovo veliki uspeh in lep novi dohodek našemu kmetu. V marsikateri hiši se danes računa kot reden dohodek le mleko. Ce je potreba plačati davke, ali plačilo poslom, se gotovo računa na prvo nedeljo v mesecu, ko bode v mlekarni izplačilo. In joj načelništvu, ako ob tem času ni denarja! Saj je pa tudi umevno, ker ne dobi kmet od nikoder tako redno vsaki mesec denar, kakor iz mleka, in lahko se trdi, da zavzemajo med vsemi gospodarskimi zadrugami najvažnejše mesto mlekarske zadruge.
Vendar je pa v naših mlekarnah še veliko pomanjkljivega in nezdravega, kar upliva zelo neugodno na razvoj mlekarstva. Neglede nato, da se je v marsikaterem kraju ustanovila mlekarna, kjer ni bila na mestu, ali da se osnujejo v eni vasi dve in hoče jedna drugo uničiti, a ne more napredovati seveda nobena. Splošno pa vpliva slabo na naše mlekarstvo nezadostna medsebojna organizacija zadrug. Vse tovarne se danes združujejo in sklenejo medsebojne kartele, da svoje izdelke dražje spravijo v denar. Za zgled vzemimo industrijalce železa, kako so organizirani in kako cena železu vedno raste. Tudi naše mlekarne so tovarne, katere izdelujejo zelo važna živila. Kako so pa one organizane? Trgovsko popolnoma nič! Izročene so milosti in nemilosti špekulantov in trgovcev, kateri ravnajo ž njimi, kakor jim drago. Ti jim plačajo cene, kakor se jim ljubi, dostikrat pa dobe blago celo zastonj. Koliko tisoč kron izgube naše mlekarne vsako leto, ker imajo nezanesljive odjemalce! Po cele
— 293 -
mesece jim pošiljajo blago, ko pride čas plačila pa zginejo ali napovejo konkurs. In malo mlekaren je na Kranjskem, katere bi ne bile na ta način opeharjene.
Tudi pogodbe, ki jih sklepajo zadruge, so večjidel le v prid zvitega trgovca. Dostikrat so pogodbe tudi pomankljive in pred sodiščem neveljavne, tako da ima trgovec proste roke v slučaju neugodne kupčije. Ali so trgovci zanesljivi, zato večji del zadruge ne vedo, samo ako ima velike in mogočne napise na papirju, pa že zadostuje. Kje pa naj tudi dobe potrebne informacije, saj so vendar naše zadruge večinoma v rokah kmetov in netrgovcev. Večkrat morajo biti celo vesele, da dobijo sploh odjemalce in se zato ne upajo veliko popraševati, kako ti stoje. Najhujše se godi zadrugam v poletnem času, ko se vsled izseljevanja iz mest, potrebuje manj blaga. Vsak trgovec ima v tem času toliko blaga, da ne ve kam ž njim. Ker pa v tem času krave najbolje molzejo, dobijo zadruge več mleka, kakor v vsakaterem drugem letnem času. Kam pa sedaj ž njim? Blago se ne drži dolgo časa, v par dneh mora biti prodano! Mlekarne imajo v tem času veliko skrbi in marsikateri načelnik vsled tega ni mogel spati cele noči. To priliko porabijo tudi trgovci in pritiskajo na ceno. Zadruge si delajo med seboj konkurenco in za nizko ceno ponujajo blago.
Veliki trgovci masla, kateri imajo potrebne priprave, da se mu več mesecev nepokvarjeno ohrani, si v tem ugodnem času napolnijo svoje zaloge in pritiskajo zopet pozneje na cene. Večkrat se prigodi, da ne potrebujejo trgovci v primorskih mestih mleka, ki jim ga pošiljajo zadruge, zato ga pošiljajo nazaj z izgovorom, da je pokvarjeno; prigodilo se je že tudi dostikrat, da so prišli nazaj popolnoma plombirani vrči. Seveda predno pride mleko nazaj, je pokvarjeno. To znajo posebno dobro trgovci z mlekom v Trstu. Zadruge imajo na ta način veliko škodo. Ne le, da je pokvarjeno mleko, ampak plačati morajo tudi drago vožnino za nazaj. Ker so pa delavci vedno dražji, krma, otrobi, tropinje itd. dražji, se mora naravno tudi mleko podražiti. Sedaj je pa samo nasprotno.
V Trstu je danes mleko ceneje, kakor pred petimi leti. Zadruge pa si škodujejo same še na drug način s tem, da love zadružnike od sosednih zadrug, vsled tega tudi mlekarjem ni mogoče strogo ž njimi postopati, kar je pri mlekarni neobhodno potrebno, ker prete zadružniki da odstopijo in pristopijo k sosedni mlekarni, kjer se sprejmejo z odprtimi rokami.
Zadruge bi si mogle določiti svoj delokrog in ne segati čez tega.
Da se vse to odstrani je zelo potrebno našim mlekarskim zadrugam ožje organizacije, posebno mlekarske zveze. Dokler ni te zveze, toliko časa se naše mlekarne ne bodo mogle plodonosno razvijati, nasprotno
se je pri marsikateri bati nesreče. Naše mlekarske zadruge so sedaj, kakor vojska brez vojskovodje, ki se nekoliko časa bori, slednjič pa podleže sovražniku. Tudi naše mlekarske zadruge potrebujejo skupnega poglavarja, da jih vodi, da se ne uničujejo same sebe. Treba jim je skupnega vodstva, ker jim brez tega ni obstanka. Računati morajo na to, da jim tudi iz drugih dežel preti konkurenca, najbolj pa iz Ogerske. Iz te dežele že danes pošiljajo v naša primorska mesta velike množine surovega masla po nižji ceni, kakor ga je mogoče nam pridelovati. Maslo se zmeša z našim in se prodaja pod imenom kranjsko maslo. Ker je ogrsko maslo slabše od našega, trpi zato naše maslo s tem veliko na dobrem glasu.
Mi imamo pred pragom vojno mornarico in avstr, parobrodno društvo Lloyd, ki potrebuje veliko množino masla in sira, ali tem ne zalagajo naše mlekarne, ampak zgornjeavstrijska mlekarska zveza, ker se ta podjetja ne morejo spuščati s posameznimi zadrugami v kupčijsko zvezo.
Koliko mleka se pokvari v poletnem času našim mlekarnam, zato bi bilo potreba vpeljati voze z ledom za prevažanje mleka. Ker pa železniška uprava ne more z vsako zadrugo posebej sklepati pogodbe, bi to storila mlekarska zveza.
V naših sirarnah se pridela precej sira po emo-dolskem načinu, deloma iz celega, deloma iz polovico posnetega mleka in čuda, ves ta sir pokupijo tuji trgovci, ki ga potem zopet našim gostilnam in trgovinam pod švicarsko ali tirolsko firmo nazaj prodajo. Zraven imajo seveda lepi dobiček, katerega bi lahko naše mlekarne same obdržale. Večkrat se vidi naš pristni Bohinjec pod tirolskim imenom. Na ta način se igrajo in maste žepe tuji trgovci z našimi mlekarskimi izdelki. Ali ni že čas, da bi naše mlekarne vendar enkrat to uvidele in se postavile na lastne noge? To pa vsaki posamezni mlekarni ni mogoče, pač pa vsem skupaj. Na Kranjskem imamo danes okrog 80 mlekarskih zadrug. Kako moč bi predstavljale, da bi bile vse združene, da bi imele enotno ceno! Dosegle bi lahko s skupnim nastopom tako ceno mleku in mlečnim izdelkom, kakor jo imajo v drugih dtželah. Naše blago pa je tako, da se nam ni bati konkurence, če skupno postopamo.
Ker so posli, živina, krma itd. postali dražji, je treba tudi, da se podražijo mleko in mlečni izdelki, da bode mogoče posameznim zadružnikom plačati višjo ceno za mleko. Vse to pa se le tedaj doseže, ako se vse mlekarne združijo na skupno delovanje v skupno posebno zvezo.
Čemu naj se pri nas ljudski učitelji v kmetijstvu strokovno izobražujejo?
Novodobno ljudsko šolstvo je uvedlo za nadaljno izobrazbo učiteljskega stanu posebne tečaje, ki imajo
namen, da se v njih ljudski učitelji izobražujejo v svrho, da tu dobljene znanosti uporabljajo pri poduku v šoli in izven nje ter s tem blagodejno uplivajo na svojo šolsko mladino in na prebivalstvo v obče. Ti učni tečaji so v Avstriji zelo različni. Za naše slovenske pokrajine so najvažnejši k m e t i j s k i tečaji, ki se navadno vršijo na naših kmetijskih zavodih. Do najnovejšega časa se je v njih podučevalo le sadjarstvo in ž njim združeno oskrbovanje šolskih vrtov; v zadnjem času se je pa sprevidelo, da je istotako važno, če se obiskovalci teh tečajev seznanijo tudi z glavnimi nauki iz vinarstva in kletarstva. Ce pa hočemo stvar temeljito presoditi, čemu naj služijo ti tečaji, moramo zahtevati, da naj se pri nas uvedejo taka strokovna predavanja še iz drugih kmetijskih panog, kakor: iz živinoreje in mlekarstva, čebelarstva (kar se je že tudi uvedlo), ter zelenjadoreje in cvetličarstva za učiteljice; poleg teh manjša predavanja o vrbarstvu, gozdarstvu itd.
Čemu naj se ljudski učitelj teh kmetijskih znanosti uči, saj to ni njegova naloga in kako naj koristi s tem znanjem ?
Kakor znano, privzela je današnja ljudska šola k svojemu glavnemu poduku v branji, pisanji in računstvu nalogo, gojiti tudi realije in razne spretnosti (risanje, telovadbo, petje, ženska ročna dela).
Realije nimajo namena, da se ž njimi seznanja naša mladina v to svrho, da zadobi prve pojme o njih, kakor se je začetkoma mislilo, ter da more pozneje slediti v srednjih šolah tem predmetom, ampak one imajo globokejši in pravi namen, da si z znanjem v teh vednostih — materialno okoristi mladina.
Ker se ima pri nas večinoma kmetijsko mladino pred seboj, ker bode prihodnje nje delovanje le bolj ali manj enostransko, zato se ji more podati le posamezne oddelke in odlomke iz kmetijskih panog, kolikor se pač upravičeno pričakuje, da jih bode mladina v svojem bodočem poklicu najbolj in največkrat rabila.
Iz smotra tega poduka sledi, da zadostuje, da se mladini podado le oni odlomki teh ved, ki so jim najblišji, če tudi niso začetni ali osnovni in ne na podlagi sistematičnega poduka in predavanja, ampak v obliki podob vzetih iz praktičnega življenja. Zato se bode podučevalo n. pr. v vinorodnih krajih o vinarstvu, kletarstvu in sadjarstvu. Pri tem se bode stremilo po cilju, da se vcepi mladini prvič ljubezen do teh kmetijskih panog in drugič, da se jim vsadi nek ideal v srce, ki naj jih vodi do vednega napredka, zboljšavanja in popolnitve na podlagi iz življenja vzetih vzgledov. Taka prilika se ponuja glede vinarstva s tem, da se jim n. pr. dejansko pokaže uspeh večje vrednosti in dobrote finih vinskih trt in grozdja v nasprotju s slabejšimi vrstami. Taki vzgledi najugodneje uplivajo in takih vzgledov je
veliko. Četudi mladina ne more precej posnemati te vzglede, čut in veselje do kaj idealnega se jej je vcepilo v srce; v moški dobi jih bode skušala dejansko izvrševati. To je pa ravno, kar se hoče doseči s tem podukom.
Iz tega uzroka je važno, da negujemo pri nas na Slovenskem kmetijski poduk v ljudski šoli; ta poduk je prepotreben za moško, kakor tudi žensko mladino. Iz te potrebe sledi, da naj se naše ljudsko učiteljstvo izobražuje v teh vedah. Noben denar ni tako koristonosno naložen, kakor ravno za to izobrazbo.
Ce poleg tega omenimo še indirektno korist, ki jo ima naš učiteljski stan s tem, da se sam materijalno okoristi in s tem, da varčuje in si marsikateri nakupi v to potrebna zemljišča ter vodi gospodarstvo, menimo, da smo v tej stvari toliko važnih momentov navedli, da zadostujejo za merodajne oblasti, da podpirajo in negujejo strokovno kmetijsko izobraževanje našega učiteljskega stanu.
Dosedaj se poučuje v kmetijstvu na ljudskih šolah pri poduku v realijah na podlagi kmetijskih beril in prirodopisa. Bolj obsežno se podučuje v ponavljalnih šolah, kjer se podučuje 13 in 14 letna mladina. V ta namen služijo tudi šolski vrtovi.
Uspehi tega poduka so odvisni od strokovnega znanja, ki ga ima učitelj, od njegovega veselja in delavnosti na tem polju, od materialnih sredstev, ki se dado na razpolago ter od krajevnih razmer, v katerih se nahajajo ljudske šole. Pri nas na Kranjskem ima ta poduk specialno velik pomen.
Zal, da moramo konštatirati, da se poklicane oblasti premalo ozirajo na vrednost in važnost tega poduka. Temu neugodnemu dejstvu imamo največ pripisovati žalosten pojav v našem mladem kmetijskem naraščaju, da isti izgublja bolj in bolj veselje do kmetijskega poklica, da hiti le v inozemstvo, v rudokope, k tvorniškim podjetjem itd. Kjer ni idealov, ni navdušenja; kjer ni vzgledov, ni posnemalcev. Razmere v kmetijskem stanu so se toliko spremenile, da zahtevajo sedanjemu teku in zahtevam časa primernih vpeljav, ki naj napotujejo našo prihodnjo kmetijsko generacijo k idealnemu in trudapol-uemu izvrševanju svojega vzvišenega poklica in le-sem spada v prvi vrsti gojitev idealov in ljubezni do kmetijskega poklica. Kot tako sredstvo pri nas je pa najboljši pripomoček: gojiti kmetijski poduk v ljudski, ponavljalni in kmetijski nadaljevalni šoli. Strokovni kmetijski poduk ima že materialen namen in se v tem smislu izvršuje in goji.
Statistični podatki o ribarstvu na Kranjskem.
V minulih stoletjih je bilo ribarstvo na Kranjskem sloveče. V vseh vodah se je nahajalo obilo
žlahtnih rib in rakov; pri vsaki grajščini in samostanu so bili postavljeni ribnjaki, kjer so se gojile ribe. Pozneje je ribarstvo propadalo toliko bolj, kolikor bolj so ginevale stare grajščine. Enaka usoda je bila zadela ribarstvo v večini v vseh drugih kro-novinah, razim Češke. Dandanes se te razmere zbolj-šujejo. Da se dobi up ogled in stanje ribarstva v Avstriji, v ta namen se je prvič 1. 1897. sestavil njega pregled, ki pa je bil zelo pomanjkljiv.
Statistični podatki po stanju z dne 31. grudna 1904, ki so se sestavili po naročil upoljedelskega ministrstva, so pa že natančneji in isti se zlasti glede Kranjske odlikujejo po svoji popolnosti in zanesljivosti. Zato in ker je malokateremu znano pravo stanje ribarstva na Kranjskem, ki tudi v narodno-gospodarskem oziru zavzema precejšnjo važnost, ki bi se pa dala zelo povečati, naj bode dovoljeno v naslednjem podati najvažnejše statistične podatke o tem predmetu:
Na Kranjskem znaša dolgost tekočih voda 1800*5 hm in površje stoječih voda 472 64 ha, kjer se ribarstvo goji. Število ribarskih okrajev ali re-vir-jev je 129 ; od teh je revirjev v lastni upravi 38 s 635 hm dolgosti in 148*18 ha površja, v najem vzetih je tudi 38 revirjev s 590 hm dolgosti in 324*46 ha površja, po zakonu v najem danih jih je še 53 s 575*4 hm dolgosti in ti plačajo 1.175 K takse (Reviertaxe) in 6.009 K letne najemnine. Revirjev, kjer prevladujejo žlahtne ribe, je 64, kjer so te v manjšini, je 58 in kjer se žlahtne ribe ne nahajajo je 6. Število revirjev, v katere se včasih ulaga ribji nasad je 64, v katere se vsako leto: 24; število uloženih mladičev, ki se vlagajo vsako leto, je: 323.981 in število neredno uloženih mladičev 224.970. Na leto se nalovi 12.500 hg rib, od teh je 6.619 hg žlahtnih rib, bruto-donesek znaša 19.089 K; za krajevne potrebe (Lokalconsum) se je prodalo 5.722 hg, v oddaljene kraje se razpečalo 1.482 hg rib.
Število revirjev, ki imajo žlahtne rake (Fluss-krebse) je: 42 ; ki imajo koščake (Steinkrebse): 34 ; število prodanih žlahtnih rakov je 15.940, koščakov: 1.250.
Število revirjev, ki so bili o času sestavljanja teh statističnih podatkov okuženi po račji kugi, je bilo: 12, samo deloma okuženih 5, popolnoma neokuženih 23; pred tem časom okuženih 13, o tem času zopet neokuženih 18 in število revirjev, iz katerih se dobiva račji nasad: 9.
Število ribnjakov je 15, od teh je v lastni upravi 13, v najemu 2; njih površina meri 43 ha; število opuščenih ribnjakov, ki bi se jih zamoglo zopet urediti je 7, s površino 8 ha. V teh ribnjakih se nalovi na leto 1.335 hg rib.
Ribarstvenih naprav v lastni upravi je 6, v najemu so 3. Subvencija za ribarstvene naprave znaša na leto 800 K.
Glede dolžine tekočih vodčt, v katerih se goji ribarstvo, je omeniti, da merijo Pivka, Reka in Vi-pavščica 108*3 hm, Orni potok in Ribnica 86*4 hm, Sava (v krškem pol. okraji), Krka in Mirna 171*5 hm, Sava (v kranjskem pol. okraji), Kokra in Tržiška Bistrica 269.5 hm, Sava (v ljubljanskem okraji) in Ljubljanica 235 hm, Sava (v litijskem politič. okraji) in Temenica 175 hm, Idrijca, Unec, Pivka in Cer-knjiščnica 194 1 hm, Sava (v radovljiškem političnem okraji) 227*1 hm, Krka in Temenica (v novomeškem politič. okraji) 94 hm, Kamniška Bistrica in Radomlja 178*5 hm in Lahinja 61 hm.
Glede prodaje rakov navajajo se sledeči podatki: v postojnskem političnem okraju se jih proda 10.000 komadov na leto, v logaškem 4.320, v radovljiškem in kočevskem po 200, v krškem, kranjskem in ljubljanske okolice po 50, v novomeškem 100. Koliko se jih proda pod roko kot ukradeno blago; koliko se jih doma použije; koliko se jih je zatajilo; kdo more to vedeti ali ceniti ? — Zadostuje dejstvo, da se nahajajo pri nas povsod na Kranjskem in kakor kažejo znamenja, da račja kuga pojenjuje in se raštvo bode zopet opomoglo.
Gospodarske drobtine.
Poskus, kako izkoristiti žaganje v krmo za konje.
Gospod dr. Robert Goriany, veleposestnik na Ruprč vrhu pri Novem mestu in tovarnar tavolet v Peščeniku, v Ra-dohi i. t. d. je napravil sledeči pomemben poskus in je pisatelja teh vrst pooblastil, da ga sme priobčiti: Vzel je gotovo množino žaganja; to je kemijskim potom s pomočjo kislin in pritiska razkrojil. Tako pridobljeno tvarino je zmešal s 30°/0 redilnih snovij, iz tega testa se je zmesil nekak kruh, dejal v peč in spekel. Tako pridobljen kruh je pokladal poskusoma že 10 let svojim konjem, ki vozijo težke vožnje. Dne 12. avgusta t. 1. je dal stehtati dvojico uprežnih konj, jeden je tehtal 402 hg, drugi 404 hg. Nato jih je krmil cel mesec t. j. do 12. septembra t. 1. e d i n o le s tem kruhom, ne da bi jim položil trohico sena ali dal ovsa. Konja sta delala kakor popred. Po preteku enega meseca jih je dal na javni tehtnici zopet stehtati. Tehtala sta, prvi 404 hg in drugi 408 hg Na dan jim je polagal po 13 hg tega kruha, (hg tega kruha velja njega 10 h), tako da ga velja enodnevno krmljenje enega upreženega konja 1*30 K. Konja sta čvrsta in zdrava.
Z ozirom na visoko ceno sena in ovsa, je svetovati, da se gospodarji zanimajo za ta poskus. Kdor bi se hotel o tem natančneje poučiti, informirati, ali kdor bi morda hotel v obrtne namene izkoristiti, temu svetujemo naj se naravnost obrne na zgorej navedenega gospoda in je lahko prepričan, do bode dobil potrebno pojasnilo.
Kako sc jajca dalje časa ohranijo nepokvarjene ?
Najboljše sredstvo za ohranitev jajc je vodeno steklo. Na en liter mu primešamo 10 litrov vode. Jajca, katera morajo biti snažna, se naložijo v sod ali v kako drugo posodo, na nje se nalije po steni posode, da se odstrani zrak, ta mešanica 2 cm čez površino jajc. Na ta način se jajca celo leto nepokvarjene ohranijo.
Naša žita : pšenico,ječmen in oves napada rada prašnata snet (Ustilago carbo), ki povzroča obilno škode. Kot najizdatnejše sredstvo, s čimur se branimo tej zajedavki, se priporoča namakanje žitnega semena v */2 °/o (polodstotni) raztopini modre galice, predno se žito poseje. Ker marsikateri neve, kako bi pravilno izvršil to namakanje, zato navedimo danes za vzgled, kako so to delo praktično izvršili dne 19. septembra t. 1. na kmetijski šoli na Grmu. — Za setev potrebovali so 2 hl pšenice. Da bi jo očistili trosov prašnatega sneta, postopali so tako: Najprvo so natočili v pripravno kad 150 I vode; v to so postavili košarico, v katerej je bilo 3ji hg modre galice. V teku pol ure se je raztopila modra galica v vodi; da se to hitreje izvrši, pomeša se voda parkrat. Ko se je vsa modra galica raztopila, odvzela se je košarica in v kad se je nasulo 2 hl semenske pšenice. Ta je ostala 1 2 ur v tej raztopini; po preteku tega časa se je odlila voda, žito se je pa razgrnilo nekoliko ur po čistem podu, da se je osušilo. Tako namakano žitno seme vsled razjedajočega vpliva pol-odstotne modre galice ni trpelo na kaljivosti, pač pa so bili uničeni vsi trosi prašnatega sneta. Ta vzgled jasno pove, kako se žilno seme namaka. Po množini semena vzel bode vsak več ali manj vode in ravno tako modre galice. Pri tem bode pazil, da vzame na vsakih 100 l vode pol hg modre galice. Ko bode žitno seme v tej raztopini namakal, bode pazil, da bode stala voda nekoliko centimetrov nad površjem žitnega semena tako, da ista uniči vse trosje prašnatega sneta. Tak način uničevanja sneta na žitnem semenu ni drag in lahko izvedljiv; vspeh je pa najboljši. — Če se pozneje kljub temu prikaže med žitom nekoliko prašnatega sneta, krive so temu nekatere vrste trav, ki rastejo v bližini naših njiv in ki so navadno napadene od te zajedavke, in pa prenašanje sneti po vetru iz sosednih od te glivice okuženih njiv. Oboje je pa težko zabraniti; škoda pa ni posebna. — Na kmetijski šoli na Grmu namaka se redno vsako leto žitno seme v raztopini polodstotne modre galice in vedno z najboljšim vspebom. Po namakanje priporočamo vsem kmetovalcem.
Tudi poznega hmelja se je letos v savinjski dolini pridelalo manj nego prošlo leto. Dasi je kakovost pridelanega hmelja zelo dobra, je vendarle cena izredno nizka, tako da ne pokriva skoraj niti ne lastnih proizvajalnih stroškov. Zadnje dni je sicer prodaja postala nekoliko boljša.
Agrarni shod zastopnikov planinskih dežel se je vršil v Aussee-ju tekom tega meseca. Na shodu se je razgovar-jalo o regulaciji gozdnih in pašniških servitutov in o sredstvih, s katerimi bi se dalo opomoči pomanjkanju poslov na kmetih. Sprejele so se sledeče resolucije; 1. Na agrarnem zboru v Aussee-ju zbrani poslanci planinskih dežel hočejo vplivali v deželnih zborih in pri c. kr. vladi, da se takoj postavno varujejo gozdne in pašne pravice kmetov. Te pravice se morajo iznova uravnati, kjer so stare pogodbe morebiti pomanjkljive, in kjer so se godile v teku časa večje premembe; zlasti se morajo pravice uravnati tam, kjer dotična zemljišča ne zadoščajo, da se upravičencem da, kar smejo terjati. Določiti se mora, kako se naj take pravice odplačujejo, kako se naj v bodoče zavarujejo, kako se naj pri prepirih kratko in primerno rešujejo razne težkoče. — 2. Da se vzdrži kmetski stan in v občno korist brani redno kmetsko gospodarstvo, je treba nemudoma delati z vsemi sredstvi, da ostane kmetom toliko ljudi, kolikor jih potrebujejo za delo. Kot pripravna sredstva naj služijo: 1. Ljudska šola se naj na deželi tako uravna, da bodo otroci dobili veselje in ljubezni do poljedelstva, in da se bodo v ljudski šoli
naučili za gospodarstvo potrebnih reči. 2. Treba je skrbeti, da se največ ko mogoče poslom omogoči, ustanoviti si svoj lastni dom. To se lahko zgodi, če se dovolijo postavne udobnosti za delavska stanovanja na deželi. 3 Za posestnike in za vse delavce na kmetih naj se takoj uvede zavarovanje za starost in obnemoglost. 4. Najprej ko mogoče se mora določiti, da se posestva pri sprejemanju od starišev cenijo le po čistem donesku. 5. Da ne zgube posestva vso vrednost, je treba kmetske pridelke varovati s primerno colnino. 6. Kmetsko zadružništvo naj se odločno podpira. 7. Kmetskim delavcem naj se olajša službovanje pri vojakih. 8. Mladoletnim ljudem naj ne bo dovoljeno iti v službo ali iz nje brez dovoljenja starišev ali varihov.
Deževni črvi. Deževni črvi, kakor je znano, so zelo občutljivi kar se tiče svetlobe in ker nimajo očes, sprejemajo to vzbujanje s kožo. Mnenje, da samo dva sprednja robova (kolesca) imata v sebi organe, ki zamorejo občutiti svetlobo, se je pokazalo napačno. Po novejših izkušnjah so podobni organi razsejani po vsem životu. Da se prepričamo o tem, nam zadosčuje, da denemo črva v stekleno cev, na katero potem položimo iz črnega papirja narejene lučme različne dolgosti, da ž njimi odkrivamo po želji večji ali manji del črva, katerega preiskujemo. Dalje je bilo znano, da se deževni črvi skrivajo na zimo v svoje podzemeljske hodnike, ki so po več metrov dolgi ter ondi zvivši se v klobčič prespe hladni čas leta. Iz tega je torej razvidno, da črv deževnik pojavlja le malo sposobnosti nasprotovati hladu, katero mnenje pa je znovič napačno. V kosu naravnega ledu je bil sredi leta najden črv, čegar zibanje je bilo moči jasno videli skozi led. Črv je bil prišel mesca marca med dva konca ledu, ko je ta še bil pokrit s prstjo ter je zmrznil med njima. Na ta način je on prebil skoro pol leta v svoji hladni ječi. Kaj čudne posledice pa so prinesle novejša izsle-dovanja o moči prerorenja po samoamputaciji črva. On se po črki drži zapovedi: „Ako te kateri tvojih udov pohujša, odsekaj ga in ga v rži od sebe." Brž ko črv začuti onemoglost v katerem delu svojega telesa, ga on takoj odtrga in odvrže. Ako se primeri, da doleti črva pohabljenje, pa za nekoliko milimetrov oddaljeno od ranjenega mesta nastane hromost, bolni del odpade in potem urno izraste nov. Ako črva razrežeš na dele, po nekoliko milimetrov dolge, ostane vendar sleherni del živ ter zraste iz njega celi črvi. Ti novi deli so iz početka tanki, prozorni, toda sčasoma dosežejo debelost prvotnega kosa ter postanejo slično njemu neprozorni. Na veliko začudenje opazovalcev črvi med tem časom ko se to godi, ne vzamejo vase nikake hrane vsled česar tudi gradivo za rast izvira iz samega dotičnega prvotnega kosa.
Korist liistuvic. Sadniki in vrti, polja in njive, so od leta do leta bolj izpostavljeni napadu na miljarde bro-ječih škodljivcev iz sveta žuželk, ki žugajo ugonobiti rastlinstvo ter razdreti ravnotežje v ekonomični prirodi. Da bi to ne dopustili ter ohranili ravnotežje med tem, kar že obstoji in tem, kar se ugonablja, je priroda sama oskrbela tem rastlinskim škodljivcem, žuželkam, hroščem in njih ličinkam, kakor tudi gosenicam in muham obilno sovražnikov, ki isto tako povzročajo sredi njih vrst ogromno opostošenje. Prvo mesto med iztrebitelji žuželk zavzamejo manjše ptice, katerim služijo uprav te žuželke v hrano.
Ob času, ko se nekatere vrste manjših ptic, obenem z žuželkami hranijo tudi z zrnjem, hranijo se lastavice izključno le z žuželkami ter s tem doprinašajo neizmerno uslugo vsem vidom kmetijstva, pa tudi sadjarstvu in zelenjavi. Verjetno je, da se marsikateri ljubitelj prirode pov-
prašuje, kaj bi se zgodilo z našim poljem in s sadniki, ako bi si te simpatične letavice — lastavke uteple v glavo ter ostale v Afriki, poslovivši se za zmirom od svojega rojstnega kraja. Naše kruh dajoče rastline, pične trave, sadna drevesa, bi postale kmalu žrtve neverjetno urno množečih se žuželk, katerih škodljivo, razdorno delovanje bi kmalu ugonobilo nadeje poljedelstva ter bi počasi, toda gotovo povzročilo pogin kmetovalca. Radi tega je moči drzno trditi, da oni, ki ubije lastavico, ali razdere njeno umetno narejeno gnezdo, napravi veliko krivico, čije posledice se pojavijo potem bodisi posredno, ali neposredno na njegovem lastnem blagostanju.
Kako velik dobiček prinaša že zgolj eden par lastavic, je mogoče videti iz sledečih opazovanj.
Evo na pomolu pod streho vidiš skrito gnezdece, narejeno na polovico iz gline, na polovico pa iz šibic. Gospodarja njegova se vračata vsako pomlad k njemu, ga popravita, ali celo prenovljeta dotlej, da se končno prepričata, da ono predstavlja blagodejno zavetje za njih bodoče potomce. Sočasno s tem delom pa se vrši nevtrudljiv lov na žuželke, ki traja nič manj nego po šestnajst ur na dan.
Ko se ja mejo v gnezdu gibati in čebljati mladiči ter odpirati široko svoje kljunčke, ki neprestano zahtevajo hrane, začne se za njih stariše oni težavni čas, ko se je treba pobrigati na to, da se nahrani toliko lačnih grl. Ob lepem vremenu zleti sleherna lastavica v teku ene ure po 30—40 krat na lov. Ako vzamemo v poštev, da eden par lastavic zleti v eni uri najmanj 60 krat iz gnezda na lov, pa dobimo pri petnajsl-urnemu delu 15 X 60 = 900 izletov in ker sleherna ptica vjame ob vsakem poletu najmanj po 10—15 mušic, pa se lahko reče, da ugonobi v enem samem dnevu na tisoče žuželk.
Ako vzamemo, da sleherna lastavica vjame enkrat le 10 žuželk, pa ugonobi en sam par v enem dnevu 9000 žuželk. Vsekako pa te številke nikakor niso točne; 9000 je samo splošno srednje število. Ko bi bilo mogoče napraviti točen račun, sešteti vse vjete žuželke, naštela bi se še dokaj večja množica, ki se da pojasniti z nenasitljivim apetitom mladih lastavic. Ako vzamemo v poštev, da je treba za živež starih lastavic najmanj čudo žuželk na dan, je iz tega razvidno, da dnevna prehrani te v enega lastavičjega gnezda stane življenje 10.000 žuželk. Ker par lastavic vzgoji poprečno po pet mladičev ter sleherni izmed udov te pernate rodbine potrebuje na dan po 400 do 600 žuželk, pa s tekom časa dnevno število teh žrtev naraste na nič manj nego 2.800. Pa še poprej, nego so se mladiči izvalili iz jajc ugonobila sta stariša vsaj najmanj 20 000 škodljivih žuželk. Torej, ako se približno sešteje število žuželk, ki jih ugonobi ena rodbina v za pol leta trajočem času, dokler se namreč mude lastavice v domačem kraju, pa dobimo kaj pošteno število 650.000. V srednje veliki vasi se nahaja približno po 150 — 200 lastavičjih gnezd, iz česar je razvidno, da ta gnezda rešijo (oproste) vaščane od 99,400.000 žuželk.
Ko bi ti 992/s miljona žuželk ne bili iztrebljeni, pa bi pri urni njih razmnožitvi one zamogle pokriti veliko postranstvo zemlje, ako vzamemo v poštev, da bi število 10.000 žuželk zavzelo prostransko dolgost 9.940 štirjaških metrov.
Ako bi slehrna od teh žuželk ugonobila le zgolj troje žitnih stebelj, tri liste detelje ali druge goveje piče, tri zarode vrtnega sadja, pa si je lahko mogoče predstaviti, koliko koristi ta letajoča armada ptic kmetijstvu. Ker pa večina žuželk, hroščev, muh, gosenic, ugonobi na leto ne samo tri stebla, marveč še dokaj večjo množico rastlin, pa se nam predstavi mala lastavica kot pravcata vila za poljedelce ter se sme
smatrati kot skrajno važen faktor vzdržanja ravnotežja v ekonomiji prirode.
Krt kot lovec. Amsterdamski profesor Bos je priobčil zanimive skušnje o življenju in navadah krta. V nasprotje velikemu številu živalij, živečih pod zemljo, ki navadno prespe zimo, je krt prisiljen tudi pozimi	truditi	se za hrano	—
lova na žuželke	in deževne črve.	Ker pa	je plen lova	po
zimi očividno manjši nego po leti, radi tega si on že po letu preskrbi za zimo v svojem podzemeljskem stanovanju za večje skladišče sveže in neskvarljive se hrane.
Krt, kakor znano, se hrani poglavitno z deževnimi črvi. Ti poslednji se nahajajo v zemlji isto tako v svoji sferi kakor krt, radi	tega, ko bi ostali živi v večji množici,	pa
bi se oni poprej	ali poznej razlezli	na vse	strani, ko bi	ne
bilo tega majhnega podzemeljskega lovca, ki napravi njih razvoj in beg nemogoč, ter pohabja nalovljene črve uprav za toliko, da jih ohrani žive, vsakako pa jih stori nesposobne za beg. Na ta način po krtu iznajdenega pohabljenja črvov je imel Bos priložnost opazovati v 300 izvodih deževnih črvov, katere je našel nek vrtnar na severnem Nizozemskem v krtovem gnezdu ter jih poslal profesorju v preiskavo.
Pri slehrnem od teh črvov je nedostajalo glavnega konca, zakaj krt je odgriznil slehernemu nekoliko centimetrov, od treh do pet, života. Ker pa nizka temperatura zemlje ne dopušča, da bi glava zrastla v drugič, kar je v drugih slučajih pri črvu deževniku povsem navadna stvar, pa se rana zaceli samo z obronkom. Vsi črniki ki so prišli profesorju pred oči, so bili enako pohabljeni, a vsi so še živeli. Najbolj čudno pri vseh je bilo to, da krt odgrize črva najrajše pri glavi.
Deževni črv se dviga na dva načina, pri čemur mu je prednji del telesa neobhodno potreben. Ko je zemlja dovolj rahla, na primer po dežju, išče on s svojim glavnim koncem nekatere luknjice v tleh, vtakne glavo v špranjo ter dotično še bolj razširi.
Ako so pa tla trda ter ne predstavljajo nikake odprtine, v katero bi črv za m ogel vtakniti svojo ostro koničasto glavo, pa si pomaga na drug način, on se kar preprosto prisesa k tlom ter jame v zemlji delati prelaz, pri čemur pogoltneno prst takoj znovič meče od sebe iz luknje v poslednjem delu telesa.
Iz tega sledi, da deževni črv za beg iz krtove luknje neobhodno potrebuje glavnega dela (konca) života. Krt, očividno ve to iz skušnje, kakor tudi to, da mu po zimi ta glavni del ne more zrasti. Grv pa, ne glede na to, vendar le ostane živ, radi tega je ta mali lovec s tem plenom preskrbljen s svežo zalogo za vso zimo, dokler mu pomlad ne polajša hojo na lov novega plena.
Cene jajc na Dunaju. Iz poročila tvrdke M. Medak na Dunaju povzamemo sledeče cene za jajca, ki so bile dne 21. t. m. na dunajskem trgu: Po 2 kroni 32 komadov v la sodih, 33 komadov v Ha sodih, po 31 komadov la štajerskih, po 32 komadov Ha štajerskih, po 32 komadov hrvatsk'h, po 32 komadov slavonskih. V zabojih po 1440 komadov: ogrski K 84—86, bosanski K 83, bulgarski la K 90, Ila K 80, gališki 81-84 K. Srednje jajca po 78 K, mala po 64 K zaboj po 1440 komadov.
Kronika Zadružne zveze.
Nove članice Zadružne zveze. V zadnji seji so bile sprejete v članstvo sledeče zadruge: na Kranjskem: Hranilnica in posojilnica v Radoviči; Mlekarska in sirarska
zadruga v Landolu. V Dalmaciji: Gomilička seoska blagajna za štednju i zajmove v Kaštel-Gomilici, in I. Dalm. klesarska zadruga v Selcih na otoku Braču. — Število v Zadružni zvezi včlanjenih zadrug znaša sedaj 392 efektivnih elanov. Ge prištejemo one, ki se nahajajo v likvidaciji pa jih je nad 400.
Dalmatinski pododbor Zadružne zveze v Ljubljani se je ustanovil dne 11. t. m. v Spljetu. Tozadevni sestanek se je vršil v mestni posvetovalnici. Udeležba je bila mnogobrojna, in sicer taka, da tako številno obiskanega sestanka zadružnikov v Dalmaciji doslej še nikoli ni bilo. Sestanek naših dalmatinskih članic je enoglasno odobril načrt posebnega pravilnika za pododbor. Izvoljeni so bili v dalmatinski pododbor sledeči gg.: L podpredsednik in delegat Zadružne zveze v dalm. pododbor Janislav Vrsalović, župan v Selcih, dr. Petar Batorić, zdravnik v Pučišču, dr. Mate Dinkovič, zdravnik v Šibeniku, o. fra. Mate Gnječ, župnik v Prološcu, Gjuro Kovačevič, trgovec v Dubrovniku. Sedež pododbora je v Spljetu.
Pododbor bo imenoval svoje posebne zaupnike po vseh posameznih krajih Dalmacije. Priredil bo tudi po raznih krajih poučne zadružne tečaje.
Na sestanku se je povdarjala tudi potreba skupnega nakupa moke, žvepla, modre galice in o hrvatski prilogi „Narodnega Gospodarja".
Na sestanku je bil tudi navzoč g. Artmann, ki je predaval o oljarstvu in o njegovi povzdigi v Dalmaciji.
Mlekarska zadruga na Vrhniki je dobila te dni od c. kr. poljedelskega ministrstva 10.000 kron podpore in 10.000 kron posojila, ki ga mora vrniti v desetletnih enakih obrokih. Podporo in posojilo vporabi zadruga, da pokrije velike stavbne stroške. V osiguranje bodočega delovanja zadruge ji je ministrstvo priporočilo, naj poviša lastno glavnico (deleže) in naj uvede vezano dobavo mleka, s posebnimi globami v slučaju neposlušnosti od strani članov.
Živinorejska zadruga v Selcih priredi v petek dne
4.	oktobra t. 1. v Selcih premovanje in razstavo govedi čistega pincgavskega plemena. Namen razstavi in delitvi premij je; a) da se živinorejci selškejdoline s primerjanjem goved izpodbudijo za napredek živinoreje in v njej pouče, b) da se vidi uspeh, ki se je po živinorejski zadrugi dosihdob dosegel pri reji živine čistega pincgavskega plemena. Pravice do premij imajo vsi živinorejci iz selške doline in Sorče. Do pol 9. ure dopoldne mora vsa živina biti na mestu razstave, in sicer posebe junci, posebe telice in posebe krave za ograjo privezane. Živino sodi posebna komisija veščakov in praktičnih živinorejcev, ki jih je sestavila zadruga. Kdor je premijo dobil, mora se s posebnim pismom zavezati, da bode obdarovano govedo najmanj eno leto obdržal za pleme, ali pa je le z dovoljenjem zadruge prodal. V razstavo se pripuščajo a) junci (biki), ki so 3 mesece do 3 leta slari, h) telice in teleta od treh mesecev naprej, c) molzne krave do petega leta. Govedo mora biti čistega pincgavskega ali beijan.-kega plemena. Za lepo živino so določene naslednje premije: a) za bike: 1 darilo po 50 K, 1 po 30 K, 1 po 25 K; b) za mlade bike: 1 darilo po 30 K, 2 po 10 K in
1	po 5 K; c) za krave; 1 darilo po 40 K. 1 po 30 K,
2	po 25 K in 4 po 15 K; d) za telice: 1 darilo po 25 K,
3	po 20 K, 6 po 10 K in 3 po 5 K. Po ogledovanju goveđe predava na razstavnem prostoru g. deželni mlekarski nadzornik Legvart o govedoreji, s posebnim ozirom na razstavljeno živino.
Naši članici, živinorejski zadrugi v Selcih želimo obilo
vspeha k nameravani razstavi. Druge zadruge pa naj sledijo njenemu lepemu zgledu.
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje 68. (Hran. in pos. v O.) V naših pravilih ni ničesar določeno, k e d a j naj izplačamo deleže članom, ki iz zadruge izstopajo. Kako naj se ravnamo ?
Odgovor 68. Po predpisu § 55 zadružnega zakona smete deleže izplačati mesec dnij potem, ko je občni zbor potrdil računske sklepe za ono poslovno leto, v katerem je član izstopil. Izstop pa velja, — če ni ničesar določenega v pravilih, s koncem poslovnega leta.
Vprašanje 69. (Hran. in pos. v Z.) Prosimo pojasnila, ali je v zakonu predpisano, da se ne smejo pisati zapisniki občnih zborov na posameznih polah, ampak v vezani knjigi?
Odgovor 69. Da, in sicer v § 34. zadr. zak. z dne 9. aprila 1873. d. z. št. 70.
Vprašanje 70. (Hran. in pos. v Š.) V odgovoru na vprašanje št. 41. v št. 16 „Nar. gosp.", ki Vam ga je stavila neka hrvatska posojilnica, ste pisali, da zakonu sicer ne nasprotuje določilo, ako bi se v pravilih sprejelo določilo, da mora biti predsednik posojilnice vedno domači duhovnik. Res je, da določa § 15 zadružnega zakona samo to, da se morajo „izvoliti člani načelstva iz srede članov", toda nam se zdi, da bi se s tako določbo ustvarilo pri zadrugi neko častno mesto, ki bi ga dotični duhovnik moral nositi cel čas svojega bivanja v dotičnem kraju, tedaj tudi celo svoje življenje, ako bi ostal vedno v enem in istem kraju. Kaj takega bi pa vendar bilo proti zmislu samouprave zadrug. Nam se zdi, da ravno določba v § 15., da se morajo člani načelstva „izvoliti" iz srede članov govori zato, da se ne more sprejeti v pravilih tako določilo, kakor ga je izrazila dotična hrvatska zadruga ?
Odgovor 70. Imate popolnoma prav. Strinja se z Vašim mnenjem tudi odločba najvišjega sodišča z dne 22. maja 1902, št. 6.635, ki pravi, da „je protizakonita določba pravil, po kateri bi se člani načelstva izvolili za celo svoje življenje".
Vprašanje 70. (Hran. in pos. v G.) Naša posojilnica in naše kmetijsko društvo, ki jih upravlja ena in ista oseba, imata skupno eno samo blagajno. Ali je to pravilno ?
Odgovor 70. Ne, ker se denar in listine tičoče se dveh uprav lahko tako zamešajo, da jih ne uredi živ krst več, če slučajno umanjka oseba, ki je vodila obe zadrugi. Vsaka uprava za-se naj ima svojo lastno blagajno. Saj strošek za blagajno ne gre v zgubo, ker se vpiše v inventar in ker se vrednost blagajne vsako leto zmanjša le za toliko, za kolikor se je blagajna v posameznem letu porabila.
Vprašanje 71. (Hran. in pos. v Št. R.) Ali moramo okrajnemu glavarstvu in trgovinski sodniji naznaniti spremembe posameznih paragrafov pravil v celoti, ali le v dotičnih odstavkih, pri katerih smo spremenili besedilo ?
Odgovor 71. Dovolj je, če naznanite samo spremenjene odstavke.
Vprašanje 72. (Hran. in pos. v J.) Ali smo dolžni povedati notarju kot zastopniku privatne stranke, koliko ima stranka naloženega pri posojilnici? Inče bi vprašalo sodišče, kaj potem ?
Odgovor 72. Notarju ne, ker nima pravice to zahtevati, pač pa sodniji na podlagi posebnega poziva.
Vprašanje 73 (Hran. in pos. P. n. Sk) Ker nimamo pri rokah nobene odstopnice, ali bi nam naznanili besedilo take odstopnice ?
Odgovor 73. Zakaj da ne? Evo ga: „Načelstvu zadruge v . . . Podpisani N. N. iz X, št. . . . naznanjam v smislu § . . . pravil zadruge svojo odpoved in prosim, da se mi odpoved potrdi, delež pa izplača v postavnem roku. Datum in podpis*. Sicer pa dobite tiskanih odstopnic pri Zadružni zvezi.
Vprašanje 74. (Mlekarska zadruga v D.) Ali bi ne bilo dobro, da bi se mlekarne združile in potem organizirane zvišale cene surovega masla, kar bi bilo pri sedanji ceni živine vsekakor dobro ?
Odgovor 74. Ali niste čitali članka o „Mlekarski zvezi na Kranjskem" v letošnji 15. številki našega „Narodnega gospodarja" ? Upamo, da se Mlekarska zveza na podlagi tam omenjenih načel, ki edini jamčijo skupno delovanje vseh činiteljev v korist mlekarstva, prav kmalu osnuje. Sicer se govori v zadnjem času o ustanovitvi neke liberalne mlekarske zveze, ki bi pa onemogočila vsakoršno skupno delovanje. Prepričani smo, da ne pride do ustanovitve take zveze, ker bi se s tem mlekarske zadruge same oškodovale.
Vprašanje 75. (Hran. in pos. G.) Ali plačamo rentnino samo od izplačanih obresti hran. vlog, ali pa tudi od ka-pitalizovanih?
Odgovor 75. Od obojih.
Vprašanje 76. (Konsumno društvo v D.) Prosimo, da nam javite, ali plačajo konsumna društva pridobnino od zneska 600 K ali 1200 K dalje ?
Odgovor 76. V smislu § 85 zakona o osebnih davkih z dne 25. oktobra 1896, d. z. št. 20, od zneska K 600 dalje. Davku podvržen dobiček pa ni samo ona svota, ki je v računih izkazana kot dobiček, ampak posebna svota, ki se izračuna v smislu § § 91 do 99 omenjenega zakona.
Vprašanje 77. (Kmetijsko društvo v G.) Blagovolite pojasniti, ako je mogoče popred delovati, preden so pravila sprejeta in vpisana v zadružnem registru pri trgovskem sodišču? Vložili smo prošnjo za registracijo že pred dolgim časom, pa še sedaj ni rešena.
Odgovor 77. Urgirajte na sodniji, da Vam prošnjo čimprej reši. Kar se pa tiče vprašanja, ali smete že prej delovati, p redno ste registrovani, imate najboljši odgovor v zakonu samem. § 8 zadružnega zakona namreč pravi: „Pred izvršenim vpisom v zadružni register ne obstoja zadruga kot taka. Če se deluje še pred vpisom v imenu zadruge, so delujoči osebno in solidarno odgovorni". Odločba z dne 6. maja 1897, št. 1956, pa se med drugim glasi: „Zadružna pogodba, katero je sklenilo več oseb, nima pravnega učinka na njihovo medsebojno razmerje, ako se ni pismeno sestavila in regi-strovala. Ako pri vsem tem pričnejo s skupnim podjetjem, jih je treba presojati kot društvo v smislu § 1175 spl. drž. zak.“ „Kakor hitro pa je zadruga registrovana, preidejo pravice ustanovnikov zadruge na zadrugo samo." (Odločba 18. aprila 1901, št. 4841, in 13. maja 1901, št. 1654.)
Vprašanje 78. (Hran. in pos. v R.) Koliko se p o soju j e na police v zavarovanju na doživetje? Nekdo prosi 600 K posojila. Zavaroval je 1. 1905 petletno hčerko, da bo s 24. letom potegnila 2000 K pri zavarovalnici. Pogodba pa je taka: V slučaju hčerkine smrti, se zavarovalnina povrne; v slučaju očetove smrti preneha vplačevanje premij. Polica je pa šele čez 4 leta vredna 400 K.
Odgovor 78. Naše stališče je splošno tako, da odločno odsvetujemo posojevanje na zavarovalne doživetvene police, ali pa police za slučaj smrti, ker je to vrednostna listina,
ki vživa le pogojno vrednost, pa jo ne predstavlja sama po sebi, kakor druge listine. Nadalje je poslovodju navadne posojilnice na deželi zelo težko kontrolirati, ali je polica še sveža in koliko ima v tem oziru prave vrednosti, ali pa dovolj stara, pa mogoče izplačljiva le določenim pravnim upravičencem, ne pa donositelju. Še težja je pa kontrola plačevanja premij. Kakor hitro zavarovanec zaostane določeni čas s plačili premij, izgubi polica vsako vrednost in oni, ki ima polico v rokah kot posebno vrednostno zastavo, ima namesto listino, s katero si ne more nikamor pomagati. Vaš slučaj je pa še bolj zanimiv. Pravno upravičena za poteg zavarovalnine je hči, ko doseže 24. leto. Polico Vam hči ne more prepustiti, ker je mladoletna, oče pa tudi ne, ker ni polica njegova lastnina. Vsled tega bi bila že zastava police samanasebi nepravilna. Sicer pa sploh ne smete dajati posojil samo na tako zastavo, ker predpisujejo Vaša pravila, da mora podpisati zadolžnico poleg dolžnika vsaj še en porok.
Vprašanje 79. (Ista) Kako ravnati s takimi prosilci, ki so že pri kaki drugi posojilnici zneomejeno zavezo udje? Ali sme biti jeden pri dveh?
Odgovor 79. Sme že, ker postava tega ne prepoveduje. Pač pa prepoveduje že priprosti gospodarski nazor, da član, ki jamči pri dveh enakih zavodih s celim premoženjem, predstavlja zelo dvoumno jamčenje. Zahtevajte od vsakega prosilca, da vam pove, ali je že član diuge posojilnice z neomejeno zavezo. Ako je, naj odstopi od nje in naj izplača, kar ima slučajno tam še dolga, ali pa naj ostane pri njej in tam prosi posojilo. Sicer bi se zadolžil na dveh straneh, kar bi znalo biti v veliko škodo enega ali drugega zavoda.
Milostiva gospa,
ali veste, zakaj morate pri nakupovanju sladne kave izrečno poudarjati ime »Kathreiner«?
Ker se Vam s/cer utegne primeriti, da dobite manj vreden posnemek brez vseh vrlin, s katerimi se odlikuje Kathreinerjeva kava.
Zakaj le
Kathreinerjeva Kneippova stadna kava
ima spričo posebnega načina svojega proizvajanja vonj in okus zrnate kave.
Zapomnite si torej natanko, milostiva gospa, da dobivate pristno Ka hreinerjevo kavo zgolj v zaprtih izvirnih zavojih z napisom: »Kathreinerjeva Kneippova sladna kava« in s sliko župnika Kneippa kot vsrst-veno znamko.
- 300 -
Zadružni pregled.
Mlekarska zveza v Ljubljani. V četrtek dne 11. septembra se je v prostorih Zadružne zveze v Ljubljani vršil izredno važen sestanek zastopnikov mlekarskih zadrug in Zadružne zveze na Kranjskem. Namen sestanka je bil, da se sestavijo pravila za novo, prepotrebno „Mlekarsko zvezo". Sestanka so se udeležili gg. deželni mlekarski nadzornik J. Legvart, odborniki Zadružne zveze dr. E. Lampe, dr. V. Pegan, M. Kump, načelnik mlekarske zadruge v Logatcu Fran Mulley, načelnik mlekarske zadruge na Vrhniki Fran Tršar, načelnik mlekarne v St. Lorencu V. Oblak, deželni poslanec Mejač iz Komende, brata Valenčič iz Ilirske Bistrice, S. Premrou, tajnik Zadružne zveze itd.
Tekom preteklega tedna pa so vložili v svrho registracije pravila na c. kr. okrožno kot trgovsko sodnijo gg. J. Legvart, F. Mulley, F. Tršar in S. Premrou. Veselimo se koraka, ki ga naše mlekarsko zadružništvo brezdvomno napravi z ustanovitvijo te v tehničnem in trgovskem oziru izredno važne zveze.
K. W. Kaiser, prelat in duhovni svetnik, je te dni slavil 251etnico svojega delovanja na zadružnem polju. Kaiser, župnik v Bad-Aiblingu na gorenjem Bavarskem, je tudi v Avstriji precej poznana oseba, ker je pomagal pri mnogih ustanovitvah raiffeisenskih posojilnic na Tirolskem in Predarlskem. Ustanovil je nad 62 posojilnic navedenega sestava in bil zelo priljubljen in poljuden predavatelj. Napisal je mnoge sestavke zadružne tvarine, ki se odlikujejo po svoji poljudnosti. Omeniti hočemo le knjižici „Raiffeisenski večeri" in „Praktični Raiffeisnovec". Prva se ravnokar prevaja tudi na slovenski jezik.
Zveza hanoveranskih kmetijskih zadrug je ustanovila pred kratkim svojo 1000. zadrugo. Koncem 1. 1906 je še imela zveza le 950 kmetijskih zadrug, in sicer 3 zveze, 378 kreditnih zadrug, 288 mlekarskih, 152 nabavnih in 129 različnih drugih zadrug. Med temi je mnogo zadrug za pe-rutninorejo in prodajo jajc, ki so 1. 1906 prodale 23 milijonov jajc v vrednosti 1,300.000 mark.
XXXV. splošna skupščina nemških zadrug v Avstriji, ki slone na samopomoči, je zborovala 1. in 2. t. m. v Inomostu. Znamenita sta dva sklepa te skupščine : 1. Zveza na samopomoči slonečih nemških pridobitnih in gospodarskih zadrug (po Schulze-Delitschevem sestavu) v Avstriji je proti ustanovitvi državne osrednje zadružne blagajne, ker je sploh proti vsakemu materialnemu podpiranju zadružništva, bodisi v obliki podpor ali pa nižje-obrestnih posojil iz javnih sredstev, in ker pričakuje le tedaj vspešen razvoj zadružništva, če sloni na podlagi samopomoči, samouprave in lastne odgovornosti; 2. Načelništvu zveze se naroči, da naslovi na visoko vlado posebno vlogo, s katero se jo naproša, da naj v najkrajšem času predloži državnemu zboru načrt zakona za spremenitev obdavčenja pridobitnih in gospodarskih zadrug, tako da se pridobitne in gospodarske zadruge glede obdavčenja postavijo vsaj na isto stališče, kakor so društva z omejeno zavezo.
Pri nemški Zadružni zvezi v Gradcu je bilo včlanjenih koncem avgusta t. 1. 257 posojilnic in 54 nedenarnih zadrug.
III. mednarodni mlekarski kongres se je vršil od 15. do 22. t. m. v Hagu na Nizozemskem. Udeležila sta se kongresa, kolikor smo čitali v listih tudi dr. Ertl, referent zadružništva v poljedelskem ministrstvu, in C. I. Hoffer, mlekarski konzulent nemške sekcije deželnega kulturnega sveta na Češkem.
Moravske hranilnice 1. 1905. Koncem 1 1905 je bilo na Moravskem 43 hranilnic, ki so imele K 87,327.767"14 hranilnih vlog. Vloge se se obrestovale po 4°/o in še nižje.
Občinske hranilnice na Moravskem. Začetkom leta 1905 jih je bilo 270, ki so imele 155.578 članov. Na vsako občinsko hranilnico odpada 68.824 K rezervnega fonda. Vlog je bilo 199,553.403-76. L. 1905 je bilo 4'/2 milj več vzdignjeno, nego naloženo. Občuti se pač vpliv raiffeizenk.
Centrala galiških raiffeizenk namerava predložiti deželnemu zboru načrt za ustanovitev osrednje blagajne za vsa gospodarska društva. Gališke in moravske zadruge edine še niso pridružene Splošni zvezi kmetijskih zadrug na Dunaju.
Zadružni pouk na višji poljedelski šoli na Dunaju
Pri tej šoli se namerava v kratkem vpeljati posebni učni tečaj za zadružništvo. V jeseni se vrše sestanki zastopnikov ministrstva za uk in bogočastje, ministrstva za poljedelstvo in Splošne zveze avstrijskih kmetijskih zadrug, da se določijo podrobnosti glede vpeljave tega tečaja.
Mlekarsko zadružništvo v Švici. Švica je štirikrat tako velika, kakor kranjska dežela in je podobna naši Gorenjski. V tej državici je okrog 6000 mlekarskih zadrug, v katerih se izdeluje znameniti švicarski sir. Vsaka vas ima svojo sirarno, pri kateri so pa brez izjeme vsi posestniki člani. Zraven tega pa so Švicarji izborni živinorejci. Vsaka sirarna izdeljuje poprečno na dan 1000 — 4000 leg mleka. Mleko se plačuje zadružnikom po 14 vinarjev leg. Cena siru je zelo visoka, 100 kg stane 180 — 200 K v sirarni. Vse te zadruge so združene v eno veliko zvezo.
Književnost.
Vlado Pušenjak. „Slovensko zadružništvo in sodelovanje učiteljstva." Pod tem naslovom je izdal Pušenjak, kot ponatis članka v „Zadrugi," predavanje, ki ga je dne 25. avgusta 1907 imel na skupščini Zaveze jugoslov. učiteljskih društev. Dasi nekoliko tendenčno, je Pušenjak podal zbranemu učiteljstvu s svojim govorom jasen in strokovno lep pregled o pomenu in važnosti zadružništva ter ga pozival na sodelovanje pri slovenskem zadružništvu. Škoda, da prihaja njegov poziv nekoliko pozno, ker je doslej uči-teljst-vo, razven nekoliko častnih izjem, rajše oviralo in napadalo zadružništvo, nego da bi pomagalo pri njegovem razvoju. Kjer se je pa učiteljstvo proti volji ljudstva polotilo zadružništva iz strankarskih namenov, tam pa nima zaupanja med narodom.
Franc Zelenik. „Slovenski trgovski — obrtni žepni koledar za leto 1903." Mal, a zelo priročen koledar, ki ima raznovrstno praktično vsebino. Iz podane vsebine nam ugajajo posebno oddelki o kolekovanju knjig in raznih listin, o pokojninskem zakonu, o kalkulaciji, o računanju obresti, in pregledni izvlečki raznih za trgovca važnih zakonitih predpisov (menica, odpoved službe, trgovinski zakon, i. t. d.) Koledar stane s poštnino le K 1'20 in se dobi pri izdajatelju v Ljubljani, Rimska cesta 9. Priporočamo.
Franc Zelenik „Kontokorent." Isti pisatelj je začel izdajati „Trgovsko knjižnico," ki bode izhajala štirikrat na leto v samozaložbi pisatelja. Prva knjižica prinaša opis in pouk v „kontokorentu." Veseli nas, da se naša strokovna literatura vedno bolj množi. Dokaz, da vstajamo tudi na gospodarskem polju. Gospodu Zeleniku pa želimo veliko vspeha pri izdajanju trgovske knjižnice. Knjižica stane le 30 vinarjev in se dobi pri pisatelju v Ljubljani.
Računski zaključki
Hranilnica in posojilnica na Čatežu,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za III. upravno leto 1906.
Člani: začetkom leta 1906. 94, v upravnem letu pristopilo 37, odpadlo —, koncem leta 1906. 131.
Deleži: začetkom leta 1906. 94, v upravnem letu prirastlo 37, izplačano —, koncem leta 1906. 131, odpovedano: —. Denarni promet: K 3,231.878,79.
Prejemki (Debet)	K 1	h	Izdatki (Kredit)	1 K 1	h
Deleži — vplačani .	74	_	Vzdig. hran. vloge .	38.553	34
Hran. vloge s kap			Obr. hran. vlog izpl.	400	13
obrestmi	.	.	65.120	06	Obr. hr. vlog kapital.	3.886	77
Vrnjena posojila.	.	4.143	04	Dana posojila .	.	26‘555	—
Tekoči rač. z Zvezo	41.054	77	Tekoči rač. z Zvezo	33.706	22
Obresti tek. računa	1 606	22	Obr. pos. povrnjene	69	38
Plač. obr. od posojil	2 646	70	Upr. in urad. stroški	205	58
Upr. in urad. prisp.	227	64	Zemljiški davek .	.	6	34
Pristopnine .	.	.	37	—	Pos. na tek račun .	IG 100	—
Vrnjena posojila na			Darila		530	—
tek račun .	.	.	1.150	—	Gotov. 31. dec. 1906	3 853	27
Obresti istih . .	.	42	83			
Zamudne obresti	7	48			
Gotov, začet. I 1906	1.756	29			
I 117 866		03		117 866	03
					
Imetje (Aktiva)	K	h	Dolgovi (Pasiva)		h
Posojila •	.	. . Tekoči rač. z Zvezo Inventar premični . Inventar nepremični Zaostale obresti pos. Vrednost tiskovin . Delež Zadružni zvezi Posojila na tek. rač. Zaostale obr. Mih . Gotov. 31. dec. 1906	67.061 31.130 420 1 539 473 lo 1.000 9.942 167 3 853	09 17 62 56 24 69 81 64 27	Deleži	 Hranilne vloge s ka-pitaliz. obrestmi . Predpl. obr. posojil Rezervni zaklad .	. Čisti dobiček .	.	.	262 114.351 337 514 139	09 40 41 19
	115.604	09		115.604	09
				1	
Gospodarska zadruga na Češnjici,
registrovana zadruga z omejeno zavezo, za IX. upravno leto 1906.
Člani: stanje začetkom leta 1906 112, v upravnem letu pristopilo 3, izstopilo 24, koncem 1. 1906 91.
Deleži: stanje začetkom leta 1906 112, v upravnem letu prirastlo 3, odpadlo 24, koncem leta 190691, odpovedano 0. Denarni promet: K 63.378"45.
Prejemki (Debet)	K	h	Izdatki (Kredit)	K	h		Imetje (Aktiva)	K	li	Dolgovi (Pasiva)	K	h
Blagajniški preosta-			Izplačani deleži .	.	480			Vrednost blaga . .	7.343	10	Deleži		1.835	_
nek 1. 1905 . . .	92	06	Vrnjena izposojila .	1 000	—		Terjatve na blagu			Izposojila ....	23 721	—
Vplačani deleži .	.	48	—	Izdatki za blago ,	.	25 845	12		pri zadružnikih .	2 029	11	Dolg na blagu nezad	3.524	26
Pristopnine .	.	.	3	—	Voznina ....	667	62		Vredn. nepr. invent.	20.849	69	Rezer. zaklad z obr	5.154	79
Izposojila ....	3.000	—	Užitnina ....	9	90		Vredn. prem invent	443	75			
Prejemki za blago .	28.387	62	Naložen denar .	.	759	98		Vrednost tehtnice .	183	72			
Najemščina .	.	.	4	50	Inventar premični .	78	24		Delež pri Zadr. zv	200	—			
Razlika blag. preo-			Pridobninski davek .	117	21		Nalož. denar . . .	759	98			
Stanka v 1 1905 .	166	43	Upravni stroški .	.	1.482	72		Zguba 		2.100	93			
			Obresti posestva	50	—		Got. koncem 1. 1906	24	77			
			Obresti izposojil.	.	1.186	05							
			Gotov, konec 1. 1906	24	77							
	31.701	61		31 701	61			34.235	05		34.235	05
II	1 II	1			II II				II	1 II	1			II II		
Vzajemno podporno društvo v Ljubljani,
registrovana zadruga z omejenim jamstvom, za XIV. upravno leto 1906.
Prejemki (Debet)	K	h	Izdatki (Kredit)	K	h
Deležne vloge .	.	332.914	30	Predujemi ....	790.425	
Dopolnilni zaklad .	243.514	59	Posojila		435.974	40
Izposojena glavnica	488.804	03	Hranilne obresti	106 310	50
Pristojbina. . .	.	11.190	11	Režija		63.001	93
Zamudne obresti	3.136	72	Obr izpos glavnice	38.804	07
Obresti posojila .	.	4.976	58	V rezervni zaklad .	12.821	51
Obr. nalož. denarja	3.431	01	Hranilne vloge .	.	5.678	93
Dohodki posestva .	828	37	Troski posestva .	.	565	—
Prehajalni prejemki	5215	53	4°/o obresti izplačan.		
Blagaj. 31. dec. 1905	523324	91	deležnih vlog .	.	90	54
			Za posestva .	.	.	1.009	90
			Efekti		40 000	—
			Naložena glavnica .	64 246	38
			Blagaj 31. dec. 1906	58.407	99
	1617336	15		1617336	15
|			II 1		
Imetje (Aktiva)	K	h	Dolgovi (Pasiva)	K	h
Posestva ....	1.009	90	Prehajalni prejemki	5.215	53
Hran. vloge, izpiač.	5 678	93	Deležne vloge .	.	332.914	30
Efekti		40.000	—	Izposojena glavnica	48S.804	03
Naloženo ....	64 246	38	Blagaj 31. dec 1905	523 324	91
Posojila	 Predujemi .... Blagaj. 31. dec. 1906	435 974 790.425 58.407	40 99	Dobiček		45 483	83
	1395742	60		1395742	60
					
VABILO
na
izvanredni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Senožečah,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo,
koji se bo vršil dne 10. oktobra 1907 ob 9. uri dopoldne, v zadružni uradnici v Senožečah.
Dnevni red:
Izvolitev enega odbornika v načelstvo.
Načelstvo.
Ako bi obč. zbor radi prepičle udeležbe zadružnikov ne bil sklepčen ob 9. uri, se vrši uro pozneje isti na istem kraju, koji bo sklepal o dnevnem redu ne glede na število zadružnikov.
VABILO
na
REDNI OBČNI ZBOR
Hranilnice in posojilnice v Rečici ob Savinji,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo,
ki se vrši dne 3. oktobra t. 1. ob 8. uri zjutraj v prostorih Marije Tostoveršnik p. d. Dobrovc.
Vspored:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Potrjenje računskega zaključka za 1. 1906.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Slučajnosti.	Načelstvo.
Ako bi ne došlo ob določenem času zadostno število društvenikov, vrši se pol ure pozneje na istem mestu in z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki je sklepčen brez ozira na število navzočih.
VABILO
na
REDNI OBČNI ZBOR
Hranilnice in posojilnice v Srednjivasi,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo,
ki se bo vršil dne 13. oktobra t. 1. ob */2 4 uri popoldne v prostorih „Kmetijskega društva.*
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Potrjenje računskega zaključka za 1. 1906.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Slučajnosti.	Načelstvo.
Ako bi občni zbor ne bil sklepčen ob določeni uri, se vrši 1/g ure pozneje na istem mestu to je ob 4. uri z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki sklepa ne glede na število članov.
Pqr« hrfl|zn majhne pasme, vajenega lovca, dobrega iskača, ži-I Od Ul ana, vahnega temperamenta, za takojšnjo uporabo kupi Iv. Podboj, župnik v Toplicah.
Prinnrnfrn en • Vzajemna zavarovalnica proti požarnim ško-mpui Ubtt SO. dam in poškodbi zvonov.
Edini domači zavod te stroke: Ljubljana, Medjatova hiša.
Injpn 7n i/ali+i Najboljih vrst, vzgojenih na velikih posestvih: Jajoa 4.0. VallU Minorka črne in bele, Plymouth R, hamburške zlatice, italijanske bele in jerebičje barve a 40 vin., Faverolke, Viandotke srebrne in bele barve a 50 vin., Minorke črne rdeč. greb. amer., italijanske bele rud. greb. (novosti) a 60 vin., Velike pekinške race bele a 60 vin , Amer. vel- br. purani a K P20, Bisernice sreb. viš. a 40 vin.
Perutninstvo Smržice. Morava (Smržitz, Mahren).
Mlekarn a v Komendi pri Kamniku sprejme
mlekarja,
ki bi bil zmožen voditi knjigovodstvo.
Razpis natječaja.
Uslijed odluke, prihvaćene od upravnog vijeća na sjednici, držanoj dneva 22. 0. m., raspisuje se natječaj na pokriće mjesta revizora kod ovoga zadružnog Saveza.
Sa pokrićem ovoga mjesta skopčana su ova beriva:
a)	Godišnja plaća od kruna 3900, isplativa u jednake mjesečne pretplatne obroke.
b)	Dnevnica od kruna 10 za svaki dan izbivanja iz Spijeta u poslu Saveza.
c)	Putni troškovi: na parobrodima prvi razred, na željeznicama drugi razred, a za ostala putovanja 60 para po kilometru.
Revizor, osvem stručne naobrazbe, koju mora da ima, treba da zna govoriti i pisati hrvatski.
Revizor će biti imenovan za sad provizorno, za godinu dana. Iza izmaka ovoga roka, moći će se š njim utvrdit služba pogodbom i za dulje vrijeme.
Rok natječaja traje do 10. oktobra 1907.
3—2	Od Prestojništva Saveza.
Spljet, 24. avgusta 1907.
D. F. Ivaniševič.	I. Antićević.
Oljarska zadruga v Seničici
pri Medvodah
išče
Dobi tudi postransko službo.
Prošnje naj se naslovijo na načelnika g. Jožefa Šušteršiča v Seničici.
Mlatilnice
lahko tekoče z rokami za goniti.
1 plahim« vsakovrstne
z vratilom (gepeljnom).
Mlatilnice z motor-
jem na bencin (najcenejša gonilna sila) kakor tudi vsi poljedelski stroji po
zelo znižanih cenah
pri
Karol Kavšeka nasled. 248 x—18
Schneider & Verovšek
trgovina z železnino in zaloga strojev.
Ljubljana, Dunajska cesta 16.
Vsakdo naj se v svojo korist prepriča prodno kupi kaki stroj !

Čujte! Čujte!
Prej 18 K sedaj 8 K
Krasna remontoir-Gloria srebrna ura s 3 močnimi pokruvi, bogato okrašena, dobro idoča,
3 leta garancija, pošilja proti povzetju za samo 8 kron
Henrik Weiss — Dunaj XIV./3.
Sechshauserstrasse 5/38. 12—10

O	" r^'
C. kr. priv.
pred ognjem in tatovi varne
PF- blagajne
prodaja najceneje dobro znana tovarna blagajnic
M. Adlersfliigel
založnik Raiffeisnov!h posojilnic
Dunaj, L, Franz Joseplis-Quai št. 21.
O	__^	_	247 Ž4-18JO]
jiSCCC€C;C333333333CX)^5113333333333333333(>3Č^^
S
Si
s
s
1
s
o
0
1 1 i
Delniška stavbinska družba »UNION« v Ljubljani.
Ob začetku leta sklepajo posojilnice na občnih zborih o porabi čistega dobička. — Delniška stavbinska družba „UNION11 se usoja pri tej priliki opozoriti p n. hranilnice in posojilnice, da so še oddati delnice III. emisije, in da blagovole vsaj en del čistega dobička uporabiti za nakupovanje delnic družbe „UNION11. — S pomočjo zadružne organizacije se je posrečilo postaviti krasno stavbo hotela „UNION11. — Delničarji postali so solastniki tega podjetja, in delnice imajo sedaj svojo vrednost. Treba je pa še oddati III. emisijo, in odda se lahko, ako naše hranilnice in posojilnice vzajemno postopajo in prevzamejo delnice. — Tako ndrodno-gospo-darsko delo mora vspevati. — Oglasila za podpise delnic sprejema podpisani načelnik.
Dr. V. Gregorič,
načelnik.
Pri gnojenju
travnikov, detelnih in žitnih polja naj se ne opusti, poleg suferfosfata, Tomaseve žlindre ali koščene moke rabili
W Kajnit
ali
40°|o kalijevo gnojno sol.
Pojasnila o tem in drugem gnojilnem sredstvu daje:
Kmetijsko pojasnovalni zavod ka^ lijeve družbe v Gradcu, Rauber* gasse št. 11.
Kalijeva družba, zadr. z om. zav., LeopoldshalDStrassfurt.
Dobi se pri:
Gospodarski zvezi v Ljubljani,
G. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, Goriški kmetijski družbi v Gorici,
Tvrdki „Merkur" P. Majdič v Celju,
„ Alpi & Comp. v Gorici,
„ Ara & Vizzich v Trstu. 3—3
- 304 —


U
Stanje vlog 30. aprila 1907:	prvililt»	Denarni promet 30. aprila 1907:
čez 13 milijonov kron	za, šteclenje!	čez 19 milijonov kron ,
Ljud^l^a posojilnica
registrovana zadruga z neomejeno zavezo,
preje: Gradišče štev. 1
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po
sedaj: Kongresni trg št. 2, L nadstropje
4'l
12° 0
brez kakega odbitka, tako, da sprejme vložnik od vsacih vloženih 100 kron čistih 4 K 50 h na leto.
Stanje vlog 30. aprila 1907: K I3,927.62r90 — Denarni promet v letu 1906: 55,I29.024,I8
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovan j e kaj prekinilo.
Dr. Ivan Šušteršič,
predsednik.
Za nalaganje po pošti so poštnohranilnične položnice na razpolago.
V Ljubljani, dne 30. aprila 1907 .	249, x—18
Josip Šiška, kanonik, podpredsednik.
Od."toom.i33:i:
Fran Povše,	Anton Belec,
vodja, graščak, deželni odbornik, drž in dež. poslanec itd.	posestnik, podjetnik in trgovec v Št. Vidu nad Ljubljano.
Anton Kobi,	Karol Kauschegg,	Matija Kolar,	Ivan Kregar,
trgovec in pos. na Bregu. veleposestnik v Wildonu	župnik pri D. M. Polju, svet. trg. in obrt. zbor. v Ljubljani.
Frančišek Leskovic,	Karol Pollak,	Ivan Pollak,	Gregor Šlibar,
zasebnik in blag. Ljud. pos. tovarnar in posestnik v Ljubljani. tovarnar in pos. v Ljubljani. župnik na Rudniku
Delniška družba Alfa Separator, Dunaj, xn iienerbergstrasse 31
Zaloge: PRAGA, GRADEC, KRAKOV.
Največja specijalna tovarna mlekarskega orodja, strojev in pločevinskega blaga. Popolne mlekarniške oprave in hladilne naprave.
lillllllliiiilimillllllllllinillllllllillillliliilllllllllllllimilill lllliiliilllllllllllllllllllllllillllilllllillllllllllliillllllliill I ♦ 11 ♦ 11 • 1 ♦ n ♦ ;i ♦ 11 ♦ n ♦ 1: ♦ n ♦ M> 11 ♦ u ♦ I • II ♦ ; I ♦
Originalni illfa taval posnemalniki model 1906
so največja popolnost posnemalnega stroja
J3red.n0 zboljšanje.	Zvijjana delavna zmožnost.
Konkurenčne stroje zamenjujemo z Alfa posnemalniki pod linjugodnejšimi pogoji.
iz posebno močne jeklene oklopne pločevine.
Nizke nabavne cene. — Ohlajenje na 1—2° C.
Vse mlekarniške priprave najboljšega izdelka vedno v zalogi.
Ceniki na željo brezplačno in franko. Dopisovanje v slovenskem jeziku. x_i3
Izdajatelj: Zadružna zveza v Ljubljani.
Odgovorni uredniki Svetosiav Premrou, uradni tajnik „Zadružne zveze“. — Tisek Zadružne tiskarne, reg. zad. z om. zav. v Ljubljani.