—   68   —
Dobljeno — zgubljeno.
(Po nemškem Guncburgu.)
Množca mladenčev pri vinu sedi, Pojo, da razlega se vas; „Kdo srečko za jutri kupiti želi?u Zavpije nekdo jim na glas.
„Mi kupimo !u in Iberž po srečke hite, In veči zacuje se hrup; Potem pa razkladajo svoje želje, Ak bo jim izpolnil se up.
Jez bodem koj mojster,  — jez ženko si vzel 9
Jez kupil bom lastni si dom,
Jez bom kupcevati na tergu začel.
Jez vzdignil po svetu se bom.
Le eden med njimi se zjokal je skor, Jez — pravi — ter vstavlja solze, Bom vernil se zopet na materni dvor. Jo stisnil vesel na serce.
In sreča, ki le samovoljno igra, Jim bila dobrotnih je rok, Mladenčem dobiček v lotrii poda, ^uhejsa!" razlega se krog.
Al tisti, ki viditi mater želi, Veselo se dvigne na pot; Ko vas in cerkvica pred njim že stoji, Zasliši se zvon od ondot.
On cuje in gleda in vstavi se koj , Kar bliža pogrebcev se trop. „Ak tudi ne ide nihče za taboj, Jez spremiti hočem te v grob !w
In komaj žemljici merlic je podan , Ki tiho prinesen je bil, Presunjen mladenec poklekne na stran , In vpraša: kdo tukaj bo gnjil ?
Oj ! groza ga zgrabi, prihaja ves bled, Ko cuje, kdo v trugi leži, On zve: zapustila da mati je svet, Ki nikdar več vidil je ni!