as kraj INFORMATIVNO GLASILO OBČINE DOBREPOUE letnik XI., št. 9 oktober 2005 Začela se je gradnja doma za starejše na Vidmu Po dolgotrajnih postopkih za pridobitev koncesije in gradbenega dovoljenja so se pred kakšnim mesecem dni začela zemeljska dela. Če bo delo potekalo brez večjih zastojev in nepredvidenih težav in če ne bo problemov pri finančnem pokrivanju investicije, bo dom čez leto dni že dobil prve stanovalce. Stran 3 intervju dr. Zvone Strubelj: Nikoli se ne bomo dovolj nahranili iz svojih korenin Turistično društvo Dobrepolje je zaključilo natečaj za turistični spominek Nagrajeni spominki so bili razstavljeni na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju. Stran 21 Najlepši vrt imajo v Predstrugah Turistično društvo Dobrepolje bo na zaključni prireditvi 26. novembra podelilo priznanja za najlepše balkone in terase. Ob 10-letnici delovanja pa bo podeljeno tudi dodatno priznanje za najlepši vrt v občini. Medtem, ko bodo najbolj urejeni balkoni in terase znani šele na zaključni prireditvi, vam najlepši vrt predstavljamo že v tej številki. Stran 23 Stran: 9 intervju Vesna Fabjan: Raziskovanje in ustvarjanje ji izpolnjujeta življenje Stran: 1 Naslednja številka Našega kraja bo izšla 25. 11. 2005. Prispevke sprejemamo do 12. 11. 2005 Obnovljivi viri energije Piše: župan Anton Jakopič Energetska kriza vse bolj pritiska, cene nafte skokovito naraščajo. Navadili smo se na to, da potrošimo preveč energije. Imamo prevelike in premalo izolirane hiše, avtomobile in delovne stroje, ki potrošijo preveč energije, dnevno se vozimo v službe desetine in celo stotine kilometrov daleč itd. Zaradi te energetske krize bo že v bližnji prihodnosti potrebno temeljito varčevanje z energijo, ki pa bo nujno prineslo tudi določene omejitve, ki jih nihče ne sprejema rad. V svetu potekajo prizadevanja po iskanju novih virov energije. Na tapeti so predvsem obnovljivi viri. To je predvsem vodna energija, vetrna energija, energija sonca, zemeljska energija. Obnovljivi vir energije pa je tudi vse, kar lahko zgori, tu je predvsem les, pa tudi slama in drugi organski odpadki. S skupnim modernim imenom se temu sedaj reče biomasa. Les kot gorivo so ljudje poznali že iz davnih časov in tu ni kaj veliko novega. Les kot kurivo za proizvodnjo elektrike so imeli posamezniki tudi v naši občini že pred 80 leti. Drobnič na območju sedanje Stolarne, Pogorelec v Strugah. Sto-larna pa tudi že 50 let kuri na oblance in žagovino in to delajo tudi drugi lesni obrtniki v občini. Razlika je samo v tem, da je sedaj vse avtomatizirano, ves les je zdrobljen in izkoristki kurjenja so bistveno višji. V preteklih desetletjih je bil les nekoliko zapostavljen, sedaj pa spet postaja pomemben. Sodobna tehnologija pa omogoča, da se tudi les kot kurivo lahko uporablja zelo avtomatizirano in ne samo v obliki polen. V razvitih evropskih državah izdelujejo sodobne sisteme daljinskega ogrevanja, v katerih pokurijo domala vse, kar je lesenega, od lubja in celo smrekovih iglic do debelih štorov iz razno raznega lesa. Vse se da zdrobiti in pokuriti. V dneh od 10. do 12. oktobra sem se udeležil strokovne ekskurzije v organizaciji Ministrstva za okolje in prostor v sklopu projekta GEF. Obiskali smo pet postojank V Avstriji in severni Italiji, kjer so v zadnjih letih zgradili sisteme daljinskega ogrevanja in v nekaj primerih tudi proizvodnjo elektrike na lesno biomaso. Zadeva me je zelo zanimala, ker tudi v naši občini proučujemo uvedbo tega sistema, vsaj v ožjem delu Vidma. Kot smo lahko videli, je tehnologija teh sistemov zelo dodelana in se vse vodi računalniško in jo upravlja zelo malo ljudi. Manjši sistemi nimajo zaposlenega nobenega človeka. Da pa do tega pridemo, je potrebna velika začetna investicija, ki je bistveno večja kot pri kurjenju s poleni. Videli smo različne velikosti obratov, od 4 MW do 70 MW, s katero ogrevajo mesto Brunek s 13.000 prebivalci. Tehnične podrobnosti ne bom navajal, ker najbrž ne zanimajo vsakega. Za mene je bilo važno predvsem to, da je bila tudi najmanjša še prevelika za naš Videm. Obstajajo seveda tudi manjše naprave in individualne, tako da je možnosti veliko. Gostitelje smo spraševali, v čem vidijo prednosti ogrevanja z lesno biomaso pred drugimi kurivi. Predvsem trdijo vsi, da je ogrevanje ceneje kot na nafto. Zelo važno se jim zdi, da se lahko pohvalijo, da izpustijo na letni ravni v zrak mnogo manj žveplovega dioksida in drugih škodljivih plinov in težkih kovin, kar je za te turistične kraje izrednega pomena, saj čisti zrak privablja turiste in vsi so tudi poudarjali, da je zelo pomembno, da lahko okoliški kmetje prodajo ves odpadni les, ki ga sicer ne bi mogli. V mestu Toblach na Južnem Tirolskem so tudi zatrdili, da vsem kmetom iz občine plačujejo do 65 % dražje, kot je sicer ta material na trgu, ker s tem pomagajo svojim kmetom. Ni kaj, velika solidarnost, ki jo bo pri nas do kmetov najbrž težko doseči. Ta toplarna v tem mestu je še posebej zanimiva, ker občina, ki je za naše razmere zelo bogata, ni plačala niti evra za to. Vse so zgradili na osnovi sovložkov privatniki in iz dotacij države in, kot je videti, so zelo zadovoljni. Nosilec posla pa je bil hotelir, eden od lastnikov hotelov v kraju, ki je vse skupaj organiziral in ustanovili so družbo, ki je investirala. Ta občina je bila za mene tudi sicer zanimiva, saj ima 3.400 prebivalcev, torej malo manj kot naša pa 127 km2 površine, to je malo več kot mi, na nadmorski višini 1400 m. Ima pa kar 62 hotelov. Proračun te občine pa je 10 do 12 milijonov evrov. To je približno petkrat več kot pri nas. Od tega približno polovico porabijo za komunalne zadeve, ceste, vodovode, kanalizacije, pločnike, odvoz smeti, odpadne vode, itd., za kurilnico pa niso prispevali nič. Kar sline so se cedile, nam prisotnim slovenskim županom. S takšnim denarjem bi tudi mi asfaltirali vsako poljsko pot, kot smo tam videli. In kako sedaj te zadeve obrniti na nas? Ogrevanje z biomaso je vsekakor tudi pri nas aktualno, to delamo, tudi če preprosto kurimo z drvmi. Bolj problematično je daljinsko ogrevanje, ne glede na vrsto kuriva. V takšnih krajih kot so naši, kjer so hiše in objekti razseljeni na večji razdalji, je glavni strošek toplovod in izgube toplote. Za daljinsko ogrevanje je potrebna čim večja koncentracija. Av-srijci so prišli do formule, vsaj en MW priključkov na 1 km toplovoda je minimum za rentabilnost sistema. To pa je pri nas razmeroma težko doseči, celo na Vidmu, ki je recimo najgosteje naseljen in ima tudi nekaj večjih porabnikov. Občina se je v preteklem letu odločila za naročilo in sofinanciranje študije za sistem daljinskega ogrevanja na lesno biomaso, ki bi potekal od Stolarne pa do Vidma, računajoč tudi na to, da bi bila Sto-larna nosilec investitorstva. Pridobiti pa bi bilo možno tudi nepovratna državna sredstva. Žal, tako kot je bil zamišljen, ni kazal pozitivnega rezultata, predvsem zaradi predolgih vodov in morda tudi napačno zajetih podatkov. Resnici na ljubo je potrebno povedati, da nihče ne bo investiral v izgubo. Sistem se mora pokrivati, za porabnike pa naj bi bilo še ceneje. Občina pa tudi ni tista, ki bo izgubo pokrivala, saj ne gre za obvezno javno službo in koristi od toplovoda bo imelo samo manjši del občanov. Občina je dolgoročno zainteresirana, da priključi svoje objekte, ki jih ima v upravljanju, na toplovod in se obveže plačevati porabo toplote, ne more pa iti v investicije, ki bi občinski proračun po nepotrebnem obremenjevale. Študija, pa je na razpolago tistim investitorjem, ki so pripravljeni sprejeti ta izziv. Vsekakor tudi na občini s to zadevo nismo zaključili, vendar bo potrebno še poiskati optimalno varianto. Pripravljeni pa smo organizacijsko pomagati vsakemu, ki vidi v tej investiciji svoj podjetniški interes. V Avstriji smo na primer slišali podatek, da investitor lahko začne z investicijo, ko mu izračuni pokažejo pozitivno ničlo in ko ima s 70% bodočih odjemalcev sklenjene fiksne pogodbe o dobavi in ceni. 30% pa se jih lahko priključuje še naknadno in s tem izboljšujejo rezultat. V Nemčiji in Avstriji investitors-tvo ponujajo velike energetske korporacije in manjše delniške družbe ali tudi skupine kmetov za manjše kurilnice, ki prevzamejo vse od a do ž, vendar ne v izgubo, to je jasno. Naloga občine pri tem je samo to, da določi prostor in reče, tukaj lahko gradite, drugo izvedejo sami. Zaradi pomanjkanja javnih sredstev si nekaj takega tudi mi želimo. Kurjenje z biomaso je vsekakor bodočnost. Ni seveda možno pričakovati, da lahko razpoložljivi les reši vse energetske potrebe, lahko pa prispeva del po- oktober 2005 Intervju 3 treb po energiji. Kurjenje te biomase že poteka in bo potekalo na različne načine. Daljinski toplovodni sistem, je pač eden od načinov. Ali ga bomo vzpostavili tudi na Vidmu ali kje drugje v občini, pa je stvar zbližanja interesov investitorjev in bodočih porabnikov. Oboji morajo začutiti interes in ga zbližati do točke, ko bo izvedba mogoča. Tu bi bilo najbolj nesmiselno, da bi občina silila enega ali drugega, vsi bi se pa nanjo jezili. To ni vodovod ali kanalizacija, kjer moramo nekaj narediti. Tukaj je svobodna volja. Priti mora pravi čas. Študija, ki smo jo opravili v lanskem letu, je na primer »a«, potrebno pa je priti do »ž«. Med tem časom pa lahko tudi pridno kurimo z drvmi, cenejša so od nafte, to je jasno. Pa lep pozdrav! Beseda urednice Ob pripravi oktobrske številke Našega kraja sem se spomnila neke prispodobe, ki pravi, da se ljudje pri obsojanju drugih vedemo podobno kot žabe v mlaki. Ko se poženejo nad vodo, za hip pogledajo okrog sebe in sodijo o življenju na suhem. Tudi ko bi sodili s ptičje perspektive, bi bila to še vedno sodba iz jate. Pogosto ne poznamo niti vseh okoliščin, niti ozadja, zato naj bodo naše sodbe čim bolj prizanesljive, počasne in redke ... Narava nam resnično nudi nešteto prispodob. Čar jesenskega obdobja nas zlasti okrog prvega novembra spominja na minljivost življenjskega poletja, ko življenje zamenja zunanjo lepoto z notranjim bogastvom. In če ne hitimo preveč, da bi ujeli vse krajše ure dneva in če se prepustimo opazovanju omamno lepih jesenskih barv ter prisluhnemo tihemu šelestenju in vrtinčenju zlatorumenega listja, nas narava napolni z bogastvom misli in spoznanj, pa tudi z odpiranjem večnih vprašanj o človekove narave. Največkrat pa nas zaposlijo kar vsakdanje skrbi in čisto vsakdanji problemi. Pa tudi vprašanja iz lokalnega okolja. Upam, da kakšen odgovor nanje najdete tudi v našem glasilu, čeprav vsega, kar bi bralce utegnilo zanimati, tudi lokalni novinar ne more vedeti. Naš cilj ostaja, da vam prek Našega kraja prinesemo v vaše domove utrip mesečnega dogajanja v občini in vam po možnosti predstavimo zanimive ljudi, njihove izkušnje, znanje in razmišljanje. Skupaj z dopisniki smo znova z vami. Želim vam prijetno branje. Začela se je gradnja doma za starejše Zdaj, ko smo dočakali začetek gradnje doma za starejše, ni več dvomov o uresničitvi tega velikega projekta. O pripravah je bilo veliko povedanega in tudi napisanega. Izčrpne informacije o poteku nam je že nekajkrat podala vodja gradbenega odbora Tina Shawish. Njeno delo v gradbenem odboru sedaj z njeno pomočjo nadaljuje župnik Franc Škulj, zato smo se skupaj z njima še enkrat ozrli na opravljeno delo in ju zaprosili za nekaj pojasnil. Pripravila M. Steklasa O pogojih za pridobitev koncesije in postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja smo lahko zvedeli iz pogovora v eni od prejšnjih številk Našega kraja. Opravljenega je bilo mnogo dela. Zdaj je začetek gradnje tu. Kje so bile do zdaj največje ovire oz. težave? T. S.: Največje težave oz. zastoji so v birokraciji, vseh potrebnih postopkih, ki s svojo proceduralno zahtevo resnično potekajo zelo dolgo. Po pridobitvi gradbenega dovoljenja so se pričele pripravljati materialne bilance samega projekta, razpisni pogoji za izvajalce gradnje kot tudi samega nadzora. Nato so potekali razgovori, sprejele so se odločitve o izvajalcih, podpis pogodb in v predvidenem roku so se zemeljska dela na gradbišču tudi pričela. Pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja, ki ga je UE Grosuplje izdala relativno zelo hitro, pa je bilo v nekaj mesecih po-storjenega zelo veliko. Navedem naj le glavne zadeve: sredi februarja 2005 je OS sprejel odlok o lokacijskem načrtu, že v oktobru 2004 so bile izvedene geodetske meritve na zemljiščih, februarja 2005 pri notarju podpisana pogodba o pridobitvi stavbne pravice, marca pa že vpisana kot zemljiškoknjižni predlog na okrajnem sodišču v Grosupljem. Vse to se je pripravilo na osnovi naših prošenj v minimalnih dopustnih, še regularnih terminih, za kar smo tem službam hvaležni. Kdo je poleg vas nosil največje breme dosedanjih priprav? F. Š.: Vesel in hvaležen sem, da živim v kraju in med ljudmi, ki so razgledani, napredni in za dobre stvari vedno navdušeni. Kot sem že pred davnimi leti omenil županu, članom ŽPS in še nekaterim drugim, da bi bilo dobro v župniji misliti na dom za starejše, so mi vsi dajali moralno podporo. Tudi, ko so se začele priprave za zazidalni načrt in sama izvedba del, je igral odločilno vlogo župan in občina. Ustanovljen je bil gradbeni odbor, v katerega smo povabili predvsem ljudi, ki se razumejo na stroko, tako v življenju v domovih za starejše kot v gradbeništvu in financah. Prosil sem gospo Tino Shawish, če bi ona prevzela odgovornost za usklajevanje vseh načrtov in del in ona se je z vso resnostjo lotila težkega dela, da smo pripeljali do načrtov, dovoljenj in dobili državno koncesijo. Z nasveti je pomagala tudi slovenska KARITAS, katere članica je tudi gospa Tina. Kdo je lastnik in investitor projekta? F. Š.: Investitor je Zavod sv. Terezije, katerega je ustanovila župnija. Kot smo že večkrat povedali, smo dobili del sredstev za gradnjo od sester Sv. Križa, ki so nekoč imele Zavod sv. Terezije v Ponikvah. One so namreč prepustile denacionalizacij-ski postopek njihovega doma v Ponikvah naši župniji, zato bomo tudi ohranili njihovo ime. Ključar župnijske cerkve Rajko Gruden si je neverjetno prizadeval in ogromno storil, da se je denacionalizacija srečno končala. Rad bi mu ponovno izrazil našo skupno zahvalo Dom bo ostal na župnijski zemlji. Kot sem že rekel, pa so izgledi ravno zaradi naše enotnosti v občini, saj tako politični kot vsi ostali forumi delajo z vsemi močmi, da bomo prišli do potrebnih sredstev, kar že daje ugodne izglede. In nenazadnje zaupamo v Božjo pomoč, ki se kaže ravno po tolikih dobrih in sposobnih ljudeh. Kakšen je terminski plan izgradnje? T. S.: Terminski plan izgradnje je postavljen zelo optimistično, saj moramo slediti zahtevam države, Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, ki nam postavlja kriterije za veljavnost pridobljene koncesije. Če bodo dela potekala brez večjih zastojev oz. nepredvidenih težav in če bomo pri tem uspešni tudi pri finančnem pokrivanju investicije, bo zavod čez leto dni že dobil prve stanovalce. Do septembra prihodnjega leta planiramo izvedbo vseh gradbenih del, zunanjo ureditev, montažo opreme, na koncu tehnični pregled in pridobitev uporabnega dovoljenja. Zaupamo v božjo pomoč, zato smo prepričani, da nam bo uspelo. Kdo je izvajalec in kdo je nadzorni pri gradnji? F. Š.: Ko smo dobili gradbeno dovoljenje, smo takoj dali ponudbo za gradnjo gradbenim podjetjem. Odgovorila in poslala so predračun naslednja: BEDRAD d.d. Novo mesto, CGP Novo mesto, GRAMIZ d.d. Kočevje, EURO-GRADNJE d.o.o. Vrhnika in GPG d.d. Ker je bilo zadnje, torej Gradbeno podjetje Grosuplje najugodnejše, smo posel zaupali njemu. Tudi za strokovni nadzor pri gradnji smo dobili tri ponudbe. Spet smo izbrali najugodnejšega ponudnika, in ta je bil Janez Puš. Koliko bo po prvih ocenah zaposlenih, kakšen kader bo oz. kako bo z zaposlovanjem? T. S.: Najprej moramo povedati, da so strokovne ocene predvidenega kadra, narejene v skladu sedaj veljavnih normativov za to dejavnost, ki pa so postavljeni za velike domove, prek 120 postelj. Po teh normativih smo se morali tudi prijaviti na koncesijo, ki zajema le osnovni objekt s sedemdesetimi posteljami. Tu niso všteta varovana stanovanja, za katere pa država nima rešenih še mnogo vprašanj. Za prvo fazo gradnje, ki se izvaja sedaj, je predvidenih 28 delovnih mest. Specifikacija kadra je raznolika: medicinske sestre, zdravstveni tehnik, fizioterapevt in delovni terapevt, socialni delavec, negovalke, strežnice, delavci v kuhinji, perica, šivilja, čistilka, računovodski delavec, tajnica, receptor, vzdrževalec, direktor. Zavedamo se, da je takšno število zaposlenih za naš dom zelo malo, saj mora delovati 24 ur dnevno in vse dni v letu, zato poleg pogodbenih delavcev, npr. zdravnika, računamo še na .prostovoljce, tako prek društva Karitas ali predstavnikov javnih del, ki bi bili pripravljeni pomagati pri lažjih delih. Prav tako v zavodu načrtujemo dejavnost pedikure in frizerskih storitev, ki pa bi se izvajale po najemnih po- godbah. Realizacija druge in tretje gradbene faze, to je izgradnja 11 objektov z dvema stanovanjema, bo gotovo potrebovala dodatne delavce. Koliko, pa ta trenutek ne znamo povedati. Kaj bo stanovalcem nudeno v domu? T. S.: S področja socialnega varstva in zdravstvenega varstva bo nov zavod zagotavljal sedemdesetim starejšim osebam: bivanje, prehrano in varstvo, zdravstveno varstvo in nego ter organiziral in izvajal raznolike dejavnosti za ohranjanje in spodbujanje psihične, fizične in duhovne kondicije stanovalcev, spodbujal jih bo za izražanje osebnih želja, interesov in potreb ter načrtoval in izvajal posebne oblike in metode dela za udejanjanje le-teh, skupaj z njimi. Zavzemali se bomo za širok spekter zunaj zavodskih storitev. Zavod bo ponudil desetim (10 ) starejšim osebam dnevno varstvo. Za starejše osebe s posebnimi potrebami bo dana možnost, da preživijo določen čas dneva (dopoldan, popoldan, cel dan, nekaj ur dnevno) v zavodu, zvečer pa se bodo vračali na svoje domove. V domu bodo imeli zagotovljeno: socialno in zdravstveno oskrbo, prehrano, varovanje, počitek, prevoz, udejstvovanje v interesnih in družbenih dejavnostih. Začasne kratkotrajne nastanitve v zavodu bo zavod predvidoma lahko nudil dvema ali trem osebam. V izjemnih primerih bo dana možnost institucionalne oskrbe (do 14 dni) tistim starejšim osebam, ki bodo potrebovale takšno pomoč v primeru daljše odsotnosti njihovih sorodnikov (v času letnega dopusta) oziroma bi bilo smotrno in potrebno nadaljevanje intenzivne nege in oskrbe po končanem zdravljenju v bolnišnici (obdobje rekonvalescence), če je ni možno zagotoviti v okviru storitev javne službe za pomoč na domu. Zavod bo v sodelovanju z občino Do-brepolje izvajal usluge pomoči družini na domu: a) dnevno pripravo obrokov — kosil (dietna prehrana) in - starejšim osebam omogočal prihajanje na kosilo v jedilnico doma - organiziral razvoz kosil na njihove domove b) pranje in likanje perila c) kontrolo merjenja krvnega pritiska (enkrat mesečno) d) storitve pedikure e) storitve masaže in fizioterapije ter kolektivne gimnastike f) izvajanje zdravstvene nege na domu g) frizerske storitve h) izvajanje hidroterapije i) usposabljanje svojcev Posebno pozornost bomo posvetili tistim stanovalcem, ki potrebujejo dolgotrajno nego, stanovalcem s posebnimi potrebami ali z različnimi sposobnostmi za samostojno življenje. Tem bo potrebno zagotoviti posebne oblike socialne in zdravstvene oskrbe. Za vsakega stanovalca bo izdelan posebni individualni program, s katerim se bo zagotavljalo pogoje za čim bolj samostojno življenje v zavodu. Zavod bo zagotavljal pogoje za razvoj prostovoljnega dela, solidarnosti, dobrodelnosti in samopomoči. Kakšni bodo kriteriji za sprejem v dom? F. Š.: Prednost za sprejem v dom bodo imeli domačini, potem pa vsi, ki bodo pomoč potrebovali, saj bo moral dom obratovati čim bolj ekonomično. Ker bo v njem tudi precej karitativne (zastonj-ske pomoči), bo dom kljub visokemu standardu lahko sorazmerno poceni. Kdo bo upravljal z domom? F. Š.: Z domom bo upravljal večinski lastnik in to naj bi bila župnija Dobre-polje -Videm. Direktor bo moral odgovarjati po strokovni in moralni plati, saj želimo, da bi bilo vzdušje v domu resnično domače, krščansko in prijetno. V materialnem smislu je to Vaš življenjski projekt. Kako gledate nanj? F. Š.: Kot duhovnik gledam na vse materialne stvari, tudi na dom, z vidika vere in zato večnosti. Ponovno poudarjam, da se trudim, da bi gledal na življenje na zemlji kot na predokus nebes. Lepota in sreča, ki jo bomo uživali po smrti v nebesih, se mora začeti in biti v kali že na zemlji. Za pa je tam, kjer se imajo ljudje radi, se spoštujejo, si pomagajo in si želijo dobro in imajo zagotovljeno tudi človeško čim bolj primerno življenje. Iz tega razloga obnavljamo in olep-šujemo naše cerkve, iz tega razloga smo zgradili mladini Mladinski center Sion, iz tega razloga gradimo dom za starejše. Osebno se čutim pri vsakem materialnem delu precej nebogljeno, zato rad upoštevam nasvete ljudi, ki so za določene stvari kompetentni. Sam imam veliko idej. Ideje pa je potrebno realizirati, zato pa sem hvaležen za pomoč vsem in hvala Bogu, v tej župniji je takih ljudi veliko. Vesel sem, da živim v tem času in v teh razmerah, da se marsikaj da uresničiti. Vedno sem zelo želel, da bi starejši ljudje preživljali starost čim bolj mirno, kvalitetno in kar se da zadovoljno. To bi oktober 2005 Razpisi 5 s tem domom radi pomagali doseči. Res je od vseh gradenj, ki smo jih imeli doslej, največja, a moja lepa lastnost je, da sem optimist in zaupam v pomoč Boga, zato sem prepričan in vse kaže, da bo lepo uresničena. Vse tudi vabim, da bi priskočili na pomoč in bili deležni vesele zavesti, da bo dom zgrajen tudi z vašo pomočjo. Nekateri že prinašate tudi svoje denarne prispevke. Seveda bo to le delček k velikim stroškom, a pomemben. ♦ ANKETA O ZADOVOLJSTVU STRANK S STORITVAMI UPRAVNE ENOTE GROSUPLJE Občane obveščamo, da bo Upravna enota Grosuplje izvajala anketo o zadovoljstvu strank s storitvami Upravne enote Grosuplje, in sicer od 2. novembra 2005 dalje, ob uradnih dnevih, torej v ponedeljek, sredo in petek. Anketa bo potekala do pridobitve ustreznega števila izpolnjenih anketnih listov. Anketa se bo izvajala tudi na Krajevnem uradu Ivančna Gorica. Občane prosimo, da se vabilu odzovejo in izpolnijo anketni list, ki jim ga bodo ponudili anketarji. Nevenka Dolgan, univ.dipl.prav. načelnica PODJETNIŠKE INFORMACIJE - razpisi nepovratnih in povratnih sredstev Pripravil Področni center za razvoj gospodarstva d.o.o., Ribnica, na osnovi spletne dokumentacije Moj spletni priročnik, ki jo pripravlja: Informacijsko Raziskovalni Center Celje, Ljubljanska cesta 5, 3000 Celje. Za natančne podatke si oglejte celotne razpise v uradnih listih ali na spletnih straneh www.pcmg.si. Vse, ki bi želeli na svoj elektronski naslov prejemati tedensko sveže informacije o podjetniških razpisih, sejmih, novostih iz poslovnega sveta, ponudbe - povpraševanje po izdelkih in storitvah vabimo, da pokličete na številke 8369-753, 041/436-233 ali pišete na e-naslov pcrg.ribnica@a-mis.net . Posredovanje informacij po e-pošti je brezplačno. Program vavčerskega svetovanja (izvaja JAPTI javna agencija za podjetništvo in tuje investicije in je sofinanciran iz sredstev strukturne politike, Ministrstva za gospodarstvo, Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve in Zavoda RS za zaposlovanje): možnost sofinanciranja svetovalnih storitev do višine 1.000.000 SIT. Prek programa vavčerskega svetovanja Vam npr. lahko pomagamo tudi pri prijavi na spodaj navedene in druge razpise (pomoč pri prijavi na razpis, pomoč pri izdelavi poslovnega načrta ...). Javni razpis za odobritev posrednih dolgoročnih investicijskih kreditov (2.250 mio SIT) s subvencijami (270 mio SIT) v 2005, Ul RS št. 30-31. Investicija do 90 mio SIT, euribor+1,8%, subvencija do 12% od glavnice. Rok za prijavo je odprt od objave razpisa do skupne odobritve sredstev, do vključno 10. 11.05. Podrobnosti: PCMG: http://www.pcmg.si/ index.php?id=2540. Oba gornja razpisa: Za mala in srednja podjetja, razpisuje Slovenski podjetniški sklad z bankami. Javni razpis za kreditiranje okoljskih naložb 34PO05A, U. list RS št. 15-16/05, st.134. Sredstva: 5 milijard SIT. Krediti so namenjeni lokalnim skupnostim, gospodarskim družbam in drugim pravnim osebam ter samostojnim podjetnikom za naložbe oziroma zaključene faze naložb. Razpis je odprt do porabe razpisanih sredstev oziroma najkasneje do 30.12.2005. Podrobnosti: PCMG: http://www.pcmg.si/ index.php?id=2394. Javni poziv delodajalcem za izvedbo programa usposabljanja na delovnem mestu za obdobje 2005 - 2007, Kontakt: www.ess.gov.si/slo/Dejavnost/Javni-Razpisi/10-07-05/SeznamKontaktnihOseb.htm. Predmet poziva je zbiranje predlogov programov za izvedbo usposabljanja brezposelnih oseb na delovnem mestu. Usposabljanje na delovnem mestu traja od enega do šest mesecev. Poziv je odprt od objave do porabe sredstev. Podrobnosti: http://www.pcmg.si/ index.php?id=2911. Najava javnega razpisa za pridobitev sredstev ERDF: spodbujanje razvoja inovacijskega okolja, Ur.l. RS št. 71-72/05. Kontakt: infoerdf1.mg@gov.si, http://www.mg-rs.si/. Namen razpisa bo razvoj tehnoloških parkov, ki bodo zagotovili ugodnejše prostorske in teh. pogoje za delovanje podjetij v zgodnjih fazah razvoja ter izvajali storitve za začetno delovanje teh pod ugodnejšimi pogoji. Razpisnik: Ministrstvo za gospodarstvo. Razpis bo v Ur.l. RS predvidoma objavljen v septembru. Podrobnosti: www.pcmg.si/index.php?id=3017. Javni razpis za usposabljanje na delovnem mestu in integrirani programi usposabljanja za invalide, Uradni list RS št. 79/2005. Kontakt: domi-nik.presen@ess.gov.si. Predmet javnega razpisa je izbor izvajalcev usposabljanja na delovnem mestu in integriranih programov usposabljanja za invalide. Razpisnik: Zavod RS za zaposlovanje. Rok: 20.1.06. Podrobnosti: http://www.pcmg.si/ index.php?id=3115. Javni razpis za dodeljevanje posojilnih sredstev, namenjenih za namen »B« — spodbujanje razvoja turističnih destinacij — financiranje turistične infrastrukture in namen »C« — prenovo, modernizacijo ter izgradnjo javne in komunalne infrastrukture v okviru poslovnih con. Ul RS št. 82/05.Kontakt: razpisnik: Javni sklad RS za regionalni razvoj..., Ribnica, Katja Zgonc, tel.: 01/836 19 53, e-pošta: katja.zgonc@rdf-sklad.si. Predmet razpisa je dodeljevanje ugodnih posojil za: »B« - (gostinske nastanitvene zmogljivosti 3* in več, mladinska prenočišča, izrabo termalnih in zdravilnih vod za razvoj turizma (bazeni), kongresne centre, izgradnjo in prenovo žičniških naprav in umetno zasneževanje v centrih nacionalnega in regionalnega pomena, igrišča za golf (kot manjkajoča dopolnilna dejavnost v večjih turističnih centrih) namenjeni pretežno turistom). »C« — prenova, modernizacija ter izgradnja javne in komunalne infrastrukture v okviru poslovnih con. Razpis je odprt do porabe sredstev oz. najkasneje do 15.3.06. Podrobnosti: http://www.pcmg.si/ index.php?id=3146. Objava o podaljšanju javnega razpisa za dodeljevanje sredstev za spodbujanje naložb v sisteme daljinskega ogrevanja na lesno biomaso v obdobju 2003-2005, projekt GEF (Ur. l. RS, št. 87/05)., Kontakt: damir.stanicic@gov.si ali lojze.subic-@gov.si. Ministrstvo za okolje in prostor, podaljšuje veljavnost javnega razpisa, ki je bil objavljen 6.6.03, podaljšan pa 18.2.05 (Ur. l. RS, št. 16/2005). Razpis je odprt do porabe sredstev oziroma najkasneje do 30. 6. 2006. Podrobnosti: www.pcmg.si/index.php?id=1219. Razpis, Uradni list RS št. 85/0. Kontakt: tel.: 01/300 69 90. Objavljamo povečanje višine razpisanih sredstev jav.razpisa za finančne spodbude, za investicije v povečanje energetske učinkovitosti obstoječih stanovanjskih stavb za leto 2005. 1. Sofi-nancerj: Ministrstvo za okolje in prostor, tel. 01/4787-400. 2. V javnem razpisu za finančne spodbude za investicije v povečanje energetske učinkovitosti obstoječih stanovanjskih stavb za leto 2005, objavljenem v Ur.l. RS, št. 28, z dne 18.3.05, se višina namenjenih sredstev v 5. točki objave razpisa poveča za 16 mio SIT in znaša okvirno do 100 mio SIT. Podrobnosti: www.pcmg.si/index.php?id=2500. Vsi spodnji razpisi: Objavljeno: Uradni list RS št. 89/2005,Razpisnik in kontakt: Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, Dunajska 160, Lj. EDP = Enotni programski dokument 2004-2006. Javni razpis za ukrep Ribogojstvo, predelava in trženje iz EPD za leto 2006. Kontakt: Bernarda Drobnič, T: 01 580 77 32, E: aktrp@gov.si (vsak ponedeljek, sredo in petek med 9.-12. uro, vsako sredo 14.-16. uro). Predmet je odobritev nepovratnih sredstev iz naslova skupne kmetijske in ribiške EPD RS za sofinanciranje naložb v ribogojstvo in predelavo rib. Rok: 7.11.2005. Podrobnosti: www.pcmg.si/index.php?id=3264 . Javni razpis za sofinanciranje programov akcij informiranja in promocije kmetijskih proizvodov na notranjem trgu EU, Kontaktna oseba: Štefka Vi-dečnik, t: 01 478 93 57, E: stefka.videčnik@gov.si (vsak delavnik med 9. in 15. uro). Namen ukrepa kmetijske politike je finančno podpreti upravičence pri akcijah informiranja in promocije kmetijskih proizvodov s ciljem povečanja ugleda kmetijskih proizvodov porekla EU, še posebej glede kakovosti, hranilne vrednosti in varnosti kmetijskih proizvodov in živil ter načinov njihove proizvodnje. Rok: 30.11.2005. Podrobnosti: Spletna stran JAPTI http://www.pcmg.si/index.php?id=3265. Javni razpis za Izboljšanje predelave in trženja kmetijskih proizvodov iz EPD za leto 2006, E: ak- trp@gov.si, T: 01 58 077 32 (ponedeljek, sredo in petek od 9.-12. ure, v sredo tudi od 14.-16. ure). Predmet sofinanciranja so investicije, ki zadevajo predelavo in trženje proizvodov, primernih za človeško prehrano in prehrano živali, ki jih opredeljuje Aneks I k Pogodbi 1 ... in spadajo v naslednje sektorje: meso, mleko, žita in druge rastline, ki se uporabljajo v mlinski industriji, vino, sadje, zelenjava, krompir, rastlinsko olje, jajca, med in hrana za živali. To so investicije: - v izgradnjo ali obnovo nepremičnin z namenom izboljšanja predelave in trženja kmetijskih proizvodov; - v nakup novih strojev in opreme, vključno z računalniško programsko opremo. Rok: 7.11.2005. Podrobnosti: Spletna stran JAPTI http://www.pcmg.si/index.php?id=3267. Javni razpis za ukrep Naložbe v kmetijska gospodarstva iz EPD za leto 2006, Kontakt: Seznam INFO točk je objavljen na spletni strani www.pcmg.si/index.php?id=3268. se nadaljuje na str. 32 6 Dogodki v občini oktober 2005 Vojaški obvezniki so se seznanili s pravicami in dolžnostmi V sredo, 21. septembra, je v sejni sobi občine potekala predstavitev teme z naslovom »Seznanitev z dolžnostmi in pravicami vojaških obveznikov letnika 1987« z območja občine Dobrepolje. Vabljenih je bilo 31 vojaških obveznikov. Udeležba je bila relativno dobra. Letos je Ministrstvo za obrambo prvič organiziralo predstavitve po občinah, z namenom večjega približevanja lokalnim skupnostim, zato so bili nanje vabljeni tudi župani. Nekdanje vojaške pozive so nadomestila vljudna vabila in prijazen odnos predstavnikov Ministrstva, ki so bili vojaškim obveznikom po predstavitvi na voljo tudi za morebitna dodatna vprašanja. Takšna je bila tudi predstavitev v naši občini. Prisotni so si po pozdravnem nagovoru ogledali krajši film, ki je v strnjeni obliki prikazal dejavnosti in Vojaški obvezniki so pokazali veliko zanimanje za vojaško opremo. možnosti Slovenske vojske. Vodja Izpostave Ljubljana Bra-nislav Lukač in drugi predstavniki Izpostave so fante izčrpno in na zanimiv način seznanili z vojaško dolžnostjo v miru in ob neposredni vojni nevarnosti. Predstavili so jim tri projekte oz. možnosti: prostovoljno usposabljanje, sodelovanje v pogodbeni rezervi in zaposlitev v Slovenski vojski. Prisotni so se lahko prepričali, da se poklicni vojak nikoli ne dolgočasi, saj se sooča z zanimivimi nalogami in dinamičnim delovnim okoljem ter spoznavanjem vojaških veščin. Željo po popestritvi življenja pa fantje lahko uresničijo tudi v rezervni sestavi Slovenske vojske, ki ob opravljanju rednega poklica občasno omogoča doživeti še poklic vojaka. Prostovoljno usposabljanje pa je namenjeno predvsem tistim, ki jih mika preizkusiti svoje psihične in fizične sposobnosti. V predstavitvi so bili posebej izpostavljeni socialna varnost v času za- M. Steklasa Zadnja generacija je v Sloveniji končala redno obvezno služenje vojaškega roka leta 2003. Postopoma se ukinja tudi služenje v obvezni rezervi, trajalo bo še do leta 2010. Po določilih Zakona o vojaški dolžnosti, ki je bil sprejet leta 2002, se ne glede na opustitev izvajanja določenih sestavin vojaške dolžnosti v miru, vodi vojaška evidenca. Vpis 17-letnih vojaških obveznikov se izvaja na podlagi podatkov uradne evidence o državljanih. Ob morebitni povečani nevarnosti oz. ogroženosti države vlada lahko odredi nabor in vpokliče vojaške obveznike na tri-meseč-no služenje vojaškega roka. V času normalnega stanja pa upravni organ, pristojen za obrambne zadeve, na podlagi vpisa v vojaško evidenco, seznani vojaške obveznike z dolžnostmi in pravicami vojaškega obveznika, in sicer v koledarskem letu, ko ta dopolni 18 let. Ogled bojevnika bojevnika 21. stoletja pred občinsko stavbo. poslitve, solidni prejemki in krepitev slovenske zavesti. Konkretni podatki in nazorna predstavitev so pritegnili zanimanje vojaških obveznikov, kar se je pokazalo tudi ob koncu pri postavljanju dodatnih vprašanj. Še bolj pa so se fantje sprostili ob prikazu opreme bojevnika 21. stoletja. Predstavitev, ki je po ukinitvi splošne vojaške obveznosti nadomestila nekdanjo »štelengo«, se je končala s pogostitvijo vojaških obveznikov v gostilni Brdavs. ♦ Predstavniki Izpostave Ljubljana, med njimi župan. Srečanje s svojci jim je polepšalo dan V soboto, 8. oktobra, ko se je po dolgočasnih deževnih dneh na nebu vendarle pokazalo nekaj jasnine, je stanovalcem zavoda Prizma v Ponikvah polepšalo dan še druženje s svojci, prijatelji in znanci. Vodstvo zavoda je namreč tega dne organiziralo že drugo večje srečanje, z namenom, da stanovalci okrepijo ali ponovno vzpostavijo odnose s svojimi bližnjimi. nje. Največji projekt v zadnjem letu je bilo srečanje stanovalcev domov dolenjske regije. Sicer pa je delo potekalo po ustaljenem programu. V kulturnem programu, ki je sledil, je član dramske skupine prebral sestavek Neven-ke Sirca, v katerem se je spominjala vsega lepega in manj lepega v času svojega desetletnega bivanja v zavodu. Obžalovala je, da so se stvari spremenile in se spraševala, kdaj bo država izpolnila svoje obljube glede izgradnje novega zavoda. V nadaljevanju programa so nastopili pevci domske skupine Zvončki in člani dramske skupine z branjem svojih pesmi. Z izbranim pevskim, igralskim in plesnim programom pod geslom »Druženje povezuje svet, sreče je dovolj za ves svet« so nastopili učenci iz osnovne šole Dolenja vas pri Ribnici. Učenci podružnične šole iz Ponikev pa so izvedli dovr- Vodja srečanja Mirjam Zobec šen plesni nastop. Po kosilu je nastopila tamburaška skupina iz Sodražice. Stanovalci in njihovi svojci so se ob obloženih mizah in dobri glasbi prepustili družbi prijateljev in znancev. Videti je bilo, da so jim segle do srca besede sostanovalke, ki je dejala: »Ne mislimo na jutri, prepustimo se sedanjemu trenutku, ki nam prinaša žarek upanja in sreče.« ♦ Pevski zbor Zvončki M. Steklasa Ti so skupaj s stanovalci napolnili prireditveni prostor pred zavodom že v zgodnjih dopoldanskih urah. Čas do začetka programa je ob pogovoru hitro minil. Vsem skupaj je izrekla dobrodošlico vodja srečanja Mirjam Zobec, sicer socialna delavka v zavodu. Med drugim je izrazila željo po čim večjem sodelovanju svojcev, predvsem s pobudami in idejami za izboljšanje počutja v domu. Prisotnim je predstavila delo in dejavnosti v zavodu v času od zadnjega srečanja. V preteklem letu so se pripravljali na preselitev v bivalne enote. Tako bo 20. oktobra odprta njihova prva bivalna enota v Mengšu. Prvih deset stanovalcev se je že usposobilo za življenje v bivalni enoti, ki jim bo omogočila prijaznejše biva- Nastop učencev iz Ponikev MISEL Nemogoče se je svobodno razviti in zaživeti polno življenje, če nas ne razume vsaj en človek. Paul Tournier Nastopajoči iz PRIZME 8 Od Idrijce do Kolpe oktober 2005 Vaški m.uzej in Galerija Laze Alenka Henigman V Lazah pri Logatcu, v Tršar-jevi domačiji, domuje Vaški muzej in galerija Laze. V 400 let stari domačiji danes mojstrica za ohranjanje kulturne dediščine in unikatna oblikovalka Nataša Pre-stor izdeluje malo lončeno plastiko, navdihnjeno s slovenskim ljudskim izročilom. Izhodišča za oblikovanje so ji pravljični in ljudski motivi, podeželska opravila, šege in oblačila, panjske končnice, lesene piščali, človekova različna življenjska obdobja in oblike ljudske dekoracije. Tako ima vsaka njena skulptura svojo zgodbo. Poleg keramične delavnice in galerije so tu razstavljeni tudi predmeti iz vsakdanjika tukajšnjih ljudi gospodarski in hišni predmeti tipične hiše na Planinskem polju, zanimiva posebnost je zbirka metuljev in žuželk s Planinskega polja. Na ogled je tudi stalna razstava slovenskih in tujih keramikov ter slikarskih del ustvarjenih na vsakoletni likovni koloniji. Poleg stalnih razstav najdejo v muzeju in galeriji svoje mesto tudi gostujoče razstave. Pripravlja se razstava Prikaz ribištva skozi čas in razstava starih inštrumentov. Vaški muzej in galerija sta odprta skozi vse leto. Po želji se organizirajo tudi keramične delavnice tako za otroke kot odrasle. Podrobnejše informacije lahko dobite pri Nataši Prestor: 031 380 398. Sušilnica sadja Gradež pri Turjaku V neposredni bližini gradu Turjak v velikolaški občini, v hribovski vasici Gradež, je na ogled obnovljena sušilnica sadja. Na Gradežu so na vaškem zemljišču pred drugo svetovno vojno zgradili vaško sušilnico. Pred kratkim so jo z občinsko podporo temeljito prenovili in sedaj že dve sezoni kurijo z bukovimi ali hrastovimi poleni in počasi sušijo sadje. Dvanajst originalnih les je nameščeno v dveh vrstah. Na vsako naložijo 30 kg očiščenega sadja. Tega ne žveplajo, ne namakajo, da bi ohranilo barvo, ampak se poskušajo čimbolj približati tradicionalnemu sušenju. Posebej se trudijo, da bi zdravo sadje vzljubilo čimveč mladih. Organizirajo naravoslovne dneve, kjer otroci spoznajo sadno drevje, čebelje opraševanje, sušilnico na drva in tehnologijo sušenja, prikažejo tudi druge oblike konzerviranja živil, ki jih otroci spoznavajo na gradeških domačijah. Gradežci so povezani v Društvu za ohranjanje dediščine. Lotevajo Poleg sadja z Gradeža, bodo radi posušili sadje komurkoli, trdijo pa, da se le iz zdravega in neškropljenega sadja pridobi kvalitetno suho sadje. se obnove starih domačij, urejajo muzej kmečke opreme, organizirajo delavnice o shranjevanju živil po starem, se učijo tradicionalnih podeželskih opravil in običajev, izdelujejo zobotrebce in košare. Prenovljena sušilnica predstavlja jedro njihovega družabnega življenja. Lahko se jim pridružite pri njihovih rokodelskih delavnicah, radi vam bodo pokazali sušenje po starem, ponudili krhlje, odžejali se boste s krhljevko, domačim sokom, poskusili domače žganje. Najbolj veselo je ob prazniku suhega sadja v septembru in ob pohodih po Turjaški turistični poti. Informacije: Društvo za ohranjanje dediščine Gradež, gsm 041 202 404, 041 766 116 Sušilnica sadja INTERVJU: dr. ZVONE STRUBELJ Nikoli se ne bomo dovolj nahranili iz svojih korenin Dr. Zvone Štrubelj se je rodil 1955. leta v Zdenski vasi. Dobrepolje je zapustil že po osnovni šoli, vendar je ostal z nami miselno tesno povezan. V prispevku sem skušal v strnjeni obliki prikazati celovitost njegovega dosedanjega dela. Pripravil: Igor Ahačevčič Že zgodaj si odšel od doma. Kaj človeka »potegne« v svet? Od doma, iz Zdenske vasi sem odšel s 15. leti, sicer ne daleč, v gimnazijo v Že-limlje. Po maturi sem začel s študijem teologije najprej v Ljubljani, po dveh letih fakultete in po odsluženi »Titovi vojski« sem študij teologije nadaljeval najprej v Turinu in nato v Rimu, kjer sem diplomiral in na hitro naredil tudi magisterij. Leta 1982 sem bil v domači župniji posvečen v duhovnika; posvetil me je takratni ljubljanski pomožni škof Stanislav Lenič. Dve leti sem nato opravljal vlogo vzgojitelja v Želimljem, leta 1985 sem šel drugič v Rim, kjer sem vpisal doktorat iz teološke antropologije in ga v francoščini predstavil na Gregorijanski univerzi v Rimu leta 1990. V teh petih letih nisem le študiral; tri leta sem bil tudi voditelj mladinske salezijanske pastorale v Sloveniji in v tem času so dozoreli zanimivi mladinski projekti: mladinska glasbena maša Pesem tisočerih zvonov, musical Ceste in društvo prostovoljcev Šotorovci, ki se še danes posvečajo odraščajočim mladim, ki so v težavah. Po letu 1990 so me poslali na Tržaško, kjer sem skoraj deset let na Opčinah pri Trstu vodil slovensko župnijo in opravljal službo dekana. Leta 2000 sem za eno leto odšel poglabljat svoje znanje na univerzo v Tubingen, v Nemčijo. Tam so me »prestregli« in mi ponudili vodenje obširne slovenske župnije v Stuttgartu, kjer se nahajam še danes. Kaj me je povlekolo v svet? Najprej velika želja po spoznavanju drugih krajev in ljudi ter njihovih kultur pa tudi veselje do znanja tujih jezikov. Vse to se je lepo združevalo z mojim dušnopastir-skim poslanstvom, saj je »slovenska njiva božja« prostrana in potrebuje zagretih delavcev ne le doma in v slovenskem zamejstvu, ampak tudi drugod po svetu. Večino svoje službene dobe si doslej preživel med rojaki izven Slovenije; ali je delo med rojaki zunaj drugačno od dela na fari v domači deželi? Več kot 25 let sem se gibal med Slovenijo, Rimom, Lyonom in Parizom, Dunajem, Trstom in Stuttgartom. To je obširno področje, kjer sem lahko spoznaval tri Slovenije: matično v domovini, zamejsko v Trstu in Gorici in izseljensko v Nemčiji in nasploh v Evropi. Delo med rojaki v zamejstvu in v izseljenstvu je zelo različno od klasičnega dela v eni od slovenskih župnij doma. Najprej zato, ker zahteva več prožnosti, večjo občutljivost in prilagodljivost pogojem, v katere so vrženi zamejski in izseljeniški rojaki. Temu se mora prilagajati tudi stil pastoralnega dela. Duhovnik, ki skrbi za ro- jaka na področju, ki je tako veliko kot Slovenija (tako velika je župnija v Stuttgartu), je in mora biti popotni misijonar, ki išče ljudi in jih zna združevati. Pritegniti jih mora v slovensko skupnost, jih navduševati za vrednote vere in vrednote slovenstva. Takorekoč, biti mora kot dobri pastir, ki gre na dolgo pot za »izgubljeno« oziroma še ne najdeno ovco, tvegati mora negotovo pot iskanja. Pri svojem dušnopastirskem delu mora biti kot kruh, ki diši po domovini. Biti mora dosleden in odločen, vendar z veliko širine in razumevanja, z neobičajno mero dobrote in človečnosti. V tem smislu bi osebno želel malo več širine in razumevanja tudi v klasičnem župnijskem delu v Sloveniji. Čeprav nas je Slovencev razmeroma malo, smo raztreseni po vsej Evropi. Kako živijo slovenske skupnosti zunaj matične države? Se ljudje družijo, se poznajo med seboj? Za Slovence je značilen močan čut za individualnost in v tem smo skoraj podobni Francozom, le ponos nam manjka. Ta individualnost seveda hitro lahko preraste v egoizem, v zaprtost in pro-vincializem. Po drugi strani pa je za nas Slovence značilno tudi odprto svetovljanstvo. Ni koščka sveta, kamor Slovenci še ne bi prišli. Zato imamo celo vrsto imenitnih osebnosti, ki so soustvarjali zgodovino Evrope, obeh Amerik, Azije, Afrike, celo Avstralije. Imamo torej odličen čut za prilagajanje in za ustvarjalno vključevanje v vsa možna okolja na tem našem zelenem planetu. Močan čut individaualnosti nas pa po drugi strani marsikdaj razprši in pogoltne v druge kulturne in civilizacijske kroge. Ne bom pozabil, kako smo kot študentje v Turi-nu igrali nogomet. Nekdo je žogo brcnil premočno in je zletela na balkon bližnjega stanovanjskega bloka. Določili so me, da grem po žogo. Kdo mi odpre? Slovenec, ki je bil poročen z Italijanko in bi sicer nikoli ne zvedel za njega, če ne bi žoga padla prav na njegov balkon. Združevanje Slovencev v Evropi in po svetu je prav zaradi tega omejeno. Nismo tako kot Hrvatje ali Italijani, ki pritečejo skupaj, če se le spregovori hrvaško ali italijansko ali zapoje kaj hrvaškega ali italijanskega. Za Slovenca je potreben premislek in nato odločitev. Slovenci se v Evropi in po svetu v glavnem združujejo v verskih skupnostih in v kulturnih društvih. Med obema vrstama druženja je v času komunistične Jugoslavije potekala ostra diferenciacija, lahko rečemo kar frontna vojna, saj so bila društva politično vodena in ostro naperjena proti Cerkvi. Malokdo je zdržal v enem in drugem taboru. Po letu 1990 in v obdobju samostojne Slovenije so se odnosi omilili, vendar ne razrešili. Kulturna društva danes v glavnem životarijo, priredijo sem pa tja kakšno prireditev, vendar se mladi težko vključujejo vanje, ker pripadajo drugemu svetu kot njihovi starši. Prednost verskih skupnosti je velika, saj gre za redna srečanja pri nedeljskih mašah, katerim vedno sledi tudi prijetna družabnost. Mislim, da je v ozadju tudi neko temeljno zaupanje, da je bila Cerkev vedno tu, v vseh težavah in ni politizirala, ampak pomagala konkretnemu človeku v stiski. S tega vidika smo lahko optimisti. Veliko sodeluješ s časopisi, radijskimi hišami, veliko tudi predavaš, pišeš razprave, seveda tudi pridigaš in poučuješ verouk. Morda se tako celovitega pristopa k dostopu do svojih vernikov in ljudi na splošno duhovniki celo premalo lotevajo? Ne vem, če se tega premalo lotevajo. Odvisno je od posameznika. Vsekakor je to moj osebni stil. Sam pri sebi si večkrat rečem: preden me ljubi Bog pokliče k sebi, bi se rad naučil in poskusil še sto in sto stvari. Zato me veseli občasno biti novinar, kot je bilo v mesecu avgustu, ko je bil svetovni dan mladih v Kolnu. Za teden dni sem poskusil kaj pomeni »novinarski kruh«; poročal sem za različne radijske postaje in za časopise v Sloveniji, zamejstvu in Evropi. Iz teh poročil je nato nastala knjižica, ki jo je že sredi septembra izdala založba Salve v Ljubljani in ima naslov Zopet imamo velikega papeža. V dnevih okrog 50. življenjskega jubileja sem se malo bolj posvetil glasbi in kitari, tako smo za praznovanje Abrahama ustanovili priložnostni ansambel in na prazniku še kar dobro zaigrali in zapeli, vsaj tako so rekli tisti, ki so bili zraven. Predavanja in znanstvene razprave me prav tako zelo veselijo. Od 11. do 15 septembra sem bil na znanstvenem simpoziju v Rimu, v papeškem zavodu Slovenik, kjer je tekla beseda o tržaškem duhovniku dr. Jakobu Ukmar-ju, kandidatu za blaženega. Predaval sem o njegovi Eshatologiji, to je, o prvi slovenski teološki knjigi o poslednjih, »zagrobnih« rečeh. Oktobra sem imel predavanje v Luksemburgu, januarja bom predaval nauk o Cerkvi in o ekumenizmu na teološko pastoralnem tečaju v Novi Gorici in še bi lahko našteval. Spomnim se, kako smo v sedmem razredu osnovne šole morali napisati tri poklice, ki bi jih radi dosegli. Napisal sem takole po vrstnem redu: duhovnik, znanstvenik in kuhar. Ker je bil duhovnik na prvem mestu, je že naslednji te- den iz Grosupelj prišel psiholog in me želel prepričati, da naj duhovnika črtam, celo dobro štipendijo za gimanazi-jo na Poljanah mi je obljubljal. Dobro, da ga nisem poslušal. Prva dva poklica sem dosegel, tretji je še na programu, čeprav se mu občasno rad posvetim in pripravim kakšne dobre školjkice in ribice. V zadnjem času je tvoje delo precej povezano s Primožem Trubarjem. Si se z njim »srečal« že prej ali šele v Stuttgartu? Ceste vedno nekam vodijo. Trubarja sem odkril na poti. Vedel sem, da je pokopan v Derendingnu pri Tubingenu, veliko sem o njemu bral, slišal sicer malo v času študija, privlačil me je najprej le kot avtor prve slovenske knjige. Ko sem v šolskem letu 2000-2001 živel v Tubingenu, sem odkril kakšen velik ugled ima pri Nemcih. V cerkvi, kjer je pokopan, ima tri spominske table, po njem je poimenovana ulica (Primus Truber Stra£e) in evangeličanski župnijski dom. Na njegov grob pride letno več sto Slovencev. Kar naenkrat sem ugotovil, da je ta mož iz Rašce še nepoznan. Slovenski literati in zgodovinarji ga imajo za očeta slovenske pisane in tiskane besede, protestantje ga nosijo na zastavi in ga poveličujejo kot upornika rimsko katoliški cerkvi, katoličani ga imajo za odpadnika. To so trije enostranski pogledi. Kje pa je Trubar kot oseba? To me je čedalje bolj zanimalo, zato sem se lotil študija, pri katerem prihajam čedalje bolj do spoznanja, da je Trubar oče slovenske narodne zavesti. Prvi nas je imenoval Slovence, celo »lube Slovence«, kot je pisal v vseh svojih knjigah. Postavil je temelje slovenskega knjižnega jezika. Bil je močna osebnost, celo trmast in neupogljiv. Trikrat je bil izgnan in ob imetje pa je vendarle vsakič začel znova, uspešno in preroško. Pred kratkim sem bil v Bazlu, v Švici, kjer je bila do 5. novembra razstava o nenavadni donaciji bazelski univerzitetni knjižnici. 20 tiskanih knjig iz leta 1560 do 1565 je koroški plemič Hans Ungnad daroval bazelski knjižnici. Knjige so bile natiskane v južnoslovanski biblični tiskarni v Bad Urachu, blizu Tubingena, napisane so v slovenskem, hrvaškem in italijanskem jeziku. Hrvaške so natisnjene v glagolici in cirilici. Kako se je cela Švica ob tem odkritju začudila: kako je mogoče, da so bile toliko časa, celih 440 let neopažene, nebrane? To zakladnico bazelske univerze moramo pripisati nikomur drugemu kakor Primožu Trubarju, saj je bil on avtor projekta in zamisli o ustanovitvi južnoslo-vanske tiskarne, on je bil idejni vodja, on izdajatelj. Plemič Hans Ungnad je projekt le financiral. Pomislite, sredi 16. stoletja, je naš rojak iz Rašce izpeljal projekt misijonarjenja z besedo in ne več z mečem. Tiskana beseda, predvsem sveto pismo, naj bi dospela do Carigrada, do Istanbula, na dvor turškega sultana. V to besedo je tako močno verjel, da je bil prepričan, da se bodo Turki ob branju Božje besede spreobrnili. S tem bo za vedno odstranjena turška nevarnost, ki so jo naši predniki tudi v Dobrepolju tako bridko in krvavo izkusili. V teoloških enciklopedijah je zato ta Trubarjev projekt imenovan prva misijonska akcija evangeličanske cerkve. Taka in podobna odkritja navdušujejo in upam, da bo v novi biografiji, ki jo pešem o Trubarju, prišel v javnost Trubar kot celostna osebnost, tudi v njegovi doslednosti in premočrtnosti njegovega duhovniš-tva, kateremu je bil do konca predan z veliko vnemo in idealizmom. Tvoje življenje in delo je razpredeno po velikem območju Srednje Evrope. Kakšne načrte še imaš za prihodnost (če jih duhovnik sploh lahko ima)? Življenje samo ponuja presenečenja, zato ostajam odprt tudi za kaj novega. Težko bi v tem trenutku rekel kako in kam. Najbolj modro je počakati in v pravem trenutku izbrati tisto, kar čutiš, da je zate najboljše. Vsekakor imam en skrit načrt, ki pa ga bom lahko izvedel kjerkoli pač bom. Pred smrtjo bi rad prebral celega Dostojevskega v ruščini, ki mi je med evropskimi jeziki še nepoznan. Kako vidiš Slovenijo od zunaj (na splošno kot državo, gospodarsko, moralno stanje)? Je smiselno, da se narod odpre navzven in sprejema različne vplive tako na področju jezika kot umetnosti in načina življenja, ali je bolje da ostane zaprt in vztraja na svojih zgodovinskih dosežkih in spoznanjih? Ne eno, ne drugo ni dobro, če je preveč prišpičeno. Eno mora iti z drugim, to se mi zdi najboljša formula. Slovenija se odpira in se mora odpirati, saj živimo v globaliziranem svetu. Vendar naj to počne s pametjo, kar predpostavlja, da najprej prepozna in ceni tisto, kar je njenega, kar je dobrega in kar ji nihče ne more odtujiti. Tu se postavljajo vprašanja, o katerih se v Sloveniji premalo govori. Nikoli se ne bomo dovolj nahranili iz svojih korenin! To bi moralo biti geslo, vodilo, ki naj bo na prvem mestu tako v družini, v šoli, v cerkvi in v družbi nasploh. Premalo poznamo sebe, svojo zgodovino, premalo se zavedamo svojih korenin. Če korenine niso trdne, tudi deblo ne more rasti ravno in močno, tudi krošnja se ne bo razvila in dvignila k nebu. V šolo in v cerkev smo vsak dan hodili mimo Jakličevega doma, pa nam v osmih letih nihče od učiteljev ni povedal, kdo je Jaklič bil in kako je nastal Jakličev dom. V gimnaziji smo brali vse žive Nobelovce (to je zahteval šolski program), ne pa Jakličevih povesti, ki tako lepo opisujejo naš kraj, navade in ljudi. To pomeni nabirati si tuje znanje in ne ceniti svojega lastnega. Da smo v Evropi enakopraven narod vsem drugim, večjim in močnejšim narodom, to ni od lanskega leta, ko smo uradno vstopili v Evropsko zvezo. Nastavke zato je izgradila tisočletna zgodovina našega naroda. Prav v teh dneh dokončujem knjigo o prvih pisnih dokumentih slovenstva, ki jih predstavljam z antropološkega, kulturnocivilizacijske-ga in duhovnega vidika. Od Brižin-skih spomenikov okoli leta 1000 pa do Celovškega ali Rateškega rokopisa, Stiških rokopisov, Čedadskega ali Černjejskega rokopisa in Svetogo-srskega rokopisa okoli leta 1500 je v Evropi izpričana navzočnost slovenske govorjene besede. Omenjeni rokopisi, nastali v petsto letih pred prvo slovensko tiskano knjigo (1550-Trubarjev katekizem in Abecednik) vsebujejo molitvene obrazce, kupoprodajne pogodbe, darilne pogodbe, sezname bratovščin. Torej se je od leta 1000 naprej molilo, trgovalo, združevalo v slovenkem jeziku; tu so začetki narodne pripadnosti in narodne zavesti, ki jima je nato Trubar dal odločilno obliko in Slovenci smo med prvimi devetimi narodi v Evropi, ki so dobili prevod Biblije v materin jezik. Vse to nas je naredilo za narod in nas plasiralo v Evropo. Temu se ne bomo nikoli dovolj načudili, saj do pred kratkim nikoli nismo bili samostojni, gospodarji, vojskovodje, plemiči. In vendar smo obstali. Zgodovinski čudež? Verjetno res. Bog nas je hotel imeti in ohraniti take kot smo in veselimo se tega! Hvala za pogovor, za sporočila v njem, ki bodo marsikomu nova izhodišča za razmišljanje, morda tudi za delo. Prosili bomo Boga, da ti pomaga pri izpolnitvi vseh tvojih načrtov in seveda upam, da se bomo še videli in slišali, in da bodo tvoja nova spoznanja čim prej prišla do nas. ♦ INTERVJU - VESNA FABJAN Pripravila: M. Steklasa Raziskovanje in ustvarjanje izpolnjujeta njeno življenje Zgodnjo mladost je preživela s starši in bratom v Strugah, pri njenih enajstih letih so se preselili v Dobrepolje. Po osnovni šoli se je vpisala v srednjo glasbeno šolo in srednjo farmacijo, potem pa se je odločila za študiji kemijskega inže-nirstva. Zaposlila se je v podjetju kot ekologinja, sedaj pa postavlja na noge sektor za tehnološki razvoj kot vodja sektorja. Živi v Ljubljani, veliko je tudi na poti, predvsem službeno, pa tudi po pevski linij. Potovalne torbe so njene tedenske spremljevalke. skupini, vendar sem neznansko uživala. Ker pa sem že imela dve pevski skupini, zaključevala sem študij in bila zaposlena, sem se odločila, da bom opustila mladostne sanje o plesu. Grozile pa so mi tudi možne poškodbe kolen. Že v osnovni šoli so me starši vpisali v glasbeno šolo klavirja in tako se je pričela moja glasbena pot. Hkrati sem spoznavala nova področja kot so fizika biologija, kemija, kasneje biotehnologija in kemijsko inženirstvo. Vse me je neznansko zanimalo in mi prestavljalo nove in nove izzive. Tako sem diplomirala kot univerzitetno diplomirana inženirka kemijskega inženirstva na fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani. Kakšno delo opravljaš in kako si zadovoljna z njim? Sem vodja sektorja za tehnološki razvoj v podjetju Dinos. V osnovi je moje delo uvajanje novosti na področju tehnologije ravnanja z odpadki in postopkov recikliranja, ekologije in varstvo okolja, uvajanje in postavitev organizacijskih sistemov, komuniciranje z zunanjimi inštitucijami, strokovno svetovanje zunanjim strankam in vodstvu podjetja na področju okoljske zakonodaje. V grobem rečeno, sem svetovalka vodstvu podjetja za vse novosti, ki so v resorju dejavnosti ravnanja z odpadki. Rada opravljam svoj poklic, ker vklju- Dobrepoljci — pa ne le Dobrepoljci — pa jo poznamo in cenimo zlasti po njeni kulturni dejavnosti, posebno na pevskem področju. Že med študijem je prevzela vodenje vokalne skupine Mavrice, takrat še ženskega noneta. Nekaj let kasneje tudi Stiški kvartet. Leta 2000 jo je Kulturno društvo Dobrepolje predlagalo za Jurčičevo priznanje, prejela ga je celotna skupina Vokalna skupina Mavrica. Za isto priznanje jo je leta 2004 predlagalo Kulturno društvo Stiški kvartet skupaj z Vokalno skupino Mavrica in Mešanim pevskim upokojenskim zborom Škrjanček. Poznamo te kot odlično glasbenico, izbrala pa si poklic, ki spada na naravoslovno področje. Kaj te je vodilo pri izbiri študija? Verjetno nemirni duh mojega značaja, ki pa ni tako viden na prvi pogled. Vedno me je zanimalo več različnih področji. Kot otrok sem sanjala, da bom postala plesalka, skladateljica, režiserka , pisateljica, znanstvenica ali učiteljica, kot moji straši. Spominjam se, da je bil vsak obisk deležen moje plesne točke. Žal smo živeli predaleč od plesnih središč. Veliko let kasneje, že v času študija, sem se opogumila in se poskusila v jazz baletu. Bila sem daleč najstarejša v čuje različna področja, s številnimi izzivi. Kultura je drugo področje tvojega delovanja. Končala si srednjo glasbeno šolo. Zakaj nisi kljub zanimanju za različna področja nadaljevala s študijem glasbe? V nekem ključnem momentu sem se odločila za naravoslovno tehnično področje, lahko bi se tudi za glasbo. Pomembno je, da raziskujem in ustvarjam. To je tisto, kar izpopolnjuje moje življenje. Ustvarjam lahko za računalnikom, praktično pri organiziranju in vpeljevanju novih organizacijskih struktur, vodenju zbora ali priprava nastopov in koncertov. Povsod skušam biti inovativna in to tudi izvajati v praksi. Poznamo te kot umetniško vodjo več glasbenih skupin. Koliko časa jih že vodiš? Vokalno skupino Mavrica deseto leto, Stiški kvartet sedmo leto in mešani pevski zbor Škrjanček šesto leto. Skupine, ki jih vodiš, so zelo različne. Koliko se je treba prilagajati? Kako je z zahtevnostjo glede na sestavo skupine? Vsaka skupina je specifična sama po sebi. Prilagajati se morajo pevke oz. pevci in tudi jaz. Majhna pevska skupina ima precej drugačen način dela kot večja skupina. Ženska skupina zahteva drugačno komuniciranje in pozornost kot moška skupina, mešana zasedba, pa v primerjavi s prejšnjima omogoča več možnosti, pa tudi intenzivnejšega dela. Morda bi težko odgovorila na vprašanje, katera skupina ti je najljubša, bi te pa vseeno, da mi o vsaki skupini kaj zanimivega poveš. Vsaka skupina mi je najljubša tisti čas, ko delam z njo, bodisi na vajah, moje priprave, nastopi ali turneje. Vsako skupino poskušam pripraviti do tega, da se predstavi maksimalno dobro. Najdlje delam z vokalno skupino Mvrica. Pri petnajstih letih sem pričela peti v takratnem ženskem nonetu, kot sopranistka, pod vodstvom Mira Rozmana. Po nekaj več kot desetih letih pa sem sama prevzela vodenje skupine. Preimenovali smo se v vokalno skupino Mvrica. Na drugi letni koncert smo povabili kot gostujočo skupino Vokalni kvartet Stična. Konec istega leta so me povabili k sodelovanju kot umetniško vodjo. Po osmih letih delovanja so bili že zelo izoblikovana skupina in moj način dela jih je sprva precej presenetil, kot je mene njihova individualnost in samo- stojnost. V primerjavi z Mavrico, ki prepeva pretežno zborovski program, naravnano v umetniško smer, je Stiški kvartet vsestranski, v smislu širše palete zvrsti glasbe, ki jo prepevajo. Radi se preskušajo v vseh zvrsteh, ki so jim všeč, kar pa po moji presoji ni vedno priporočljivo. Kot skupina zveni njihovo petje zlito v lepo harmonično celoto, ki je redka in ne potrebujejo dodatne inštrumen-talne podlage, ki bi skrivala njihove pomanjkljivosti. Vokal je tisto, kar želim poudariti in ohraniti v skupini predvsem zato, ker je danes takšna skladnost glasov redkost. Moj otrok pa je Mešani upokojenski pevski zbor Škrjanček. Z njimi sem od začetka. Letos julija je bilo pet let, ko smo se prvič zbrali na uradnih vajah. Na prvih vajah smo se učili discipline. Pevci in pevke, da morajo poslušati mene, jaz pa,da je vsaka novost pogojena s potrpežljivostjo. Čez nekaj mesecev smo nastopili na reviji v Borovnici. Bilo je napeto, razburljivo in lepo. Pogosto obujamo spomine in se ob tem iz srca nasmejimo. Nastopi mešanega zbora Škrjan-ček so nekaj posebnega. Vedno se zgodi kaj nepredvidljivega in vedno se na to temo nasmejimo. Vsem trem skupinam so skupne tri stvari: - ustanovili so se na lastno pobudo pevk in pevcev, - brezmejna želja po prepevanju in nastopanju ter - sprejemanju mojih idej, ki so včasih malce nenavadne. To mi pogosto priznajo, ko je projekt speljan do konca in se vse dobro izteče. Ali se pojavlja kaj težav z usklajevanjem in obiskovanjem vaj? Teden ima sedem dni, z vsako skupino imam enkrat tedensko vaje, nastopi so ponavadi konec tedna in načeloma ni težav. Seveda se je potrebno občasno pri- lagoditi, žal je včasih potrebna tudi kakšna odpoved. Stiški kvartet nastopa samostojno, Mvrici in Šrjančku pa dirigiram in če ne gre drugače,poskušam najti zamenjavo. Vendar je bilo to mogoče enkrat ali dvakrat v teh letih. Vodenje kar treh skupin je zahtevna naloga, poleg tega vzame to veliko časa. Razen vaj so še nastopi itd. Kako zmoreš vse to? Hmm. Prav velikokrat se to ne sprašujem, ampak sledim zastavljenemu cilju. To je v bistvu moj način življenja in je velik del podrejeno pevskim skupinam. Verjetno pa se bo to sčasoma spremenilo. Ali si kdaj pomislila, da bi povsem prenehala ali omejila to dejavnost? Priznam, da zadnji dve leti razmišljam v tej smeri in sem v veliki meri omejila aktivnosti oziroma močno skrčila ambicije in realizacijo idej. Malo zato, ker so bila pretekla leta zelo intenzivna za pevke in pevce kot tudi zame. Menim, da je potrebno zajeti nekaj zraka, se malo ustaviti, razmisliti, kako naprej in stvari se bojo veliko lažje bolje in hitreje odvijale v pravo smer. Kot umetniški vodja si s svojimi s pevskimi skupinami dosegla že veliko uspehov. Katere šteješ med največje? Občutek zadovoljstva, topline in sreče ob druženju s pevkami in pevci mojih skupin, ko obujamo spomine na pretekle dogodke in delamo načrte ter postavljamo cilje za v bodoče. Takrat vem, da je moje delo izpolnjeno. Tega meni in njim ne more nihče vzeti. Seveda posledica tega so pretekli uspehi na nastopih in turnejah, ki tudi nekaj veljajo in so pomembni mejniki delovanje vsake posamezne skupine. Kako se počutiš po uspelem nastopu? Vedno me preplavi močna želja po umiku nekam na miren kraj, kjer bi lahko v miru vse premislila, obnovila in si ustvarila lastno mnenje o nastopu, pred podajanjem mnenja od drugih. Seveda to tako ne gre. Najprej so tukaj pevci, ki prvi želijo slišati moje mnenje in izraziti svoje lastne, sledijo vsi ostali. Potrebno je kar nekaj časa, da se razburjenje poleže, nato pa nastopi občutek zadovoljstva in izpolnjenosti. Verjetno imaš poseben odnos do petja. Kaj ti pomeni? Katera zvrst glasbe ti je osebno najbolj blizu? Zvok in človeški glas je dar, ki ga premalo opazujemo in upoštevamo. Iz pet- ja posameznika ali skupine lahko veliko razberemo. Ob petju vibrira naše celotno telo, kako vibrira, pa je odvisno od posameznika. V bistvu smo inštrument, ki poje. Ja, seveda imam poseben odnos. Verjamem, da je petje oddajanje neke vrste energije in kakšna je ta energija, se sliši. V našem vsakdanu nas obkroža različna glasba. Žal je veliko tega stresno in škodljivo vpliva na nas ljudi in vsa ostala živa bitja. Sama to imenujem onesnaženje. Vsak posameznik bi se moral vprašati, katera in kakšna glasba ga pomirja in osrečuje, predvsem pomirja. Pogosto smo obremenjeni z družbenimi merili in okolico, ki pa ni vedno najprimernejša. Glasba, ki me pomirja in mi je blizu, je preprosto tišina nekje v naravi. Tako jaz imenujem glasbo narave - tišina, ki je seveda relativno gledano ali poslušano, sozvočje različnih zvokov narave. Takoj na drugem mestu je zvok človeškega glasu, ki ga znamo oblikovati in izkoriščati za petja. Najljubša inštrumen-talna glasba je klavir. Kaj te vodi pri izbiri repertoarja? Želje pevcev, skladbe, ki so spevne za širši populacijo poslušalcev, osnovne tematike za namen nastopa ali koncerta, na primer, božični čas, adventni čas, kulturni praznik, himne itd. Vedno pa želim, da pevci in celotna skupina začuti skladbo in se poskuša poistovetiti z vsebino, ki jo prepeva. Interpretacija iste skladbe je lahko ob vsaki predstavi drugačna in ponavadi tudi je. Na to vpliva veliko stvari od pripravljenosti zbora, posameznika, fizične kondicije, razpoloženja, emociji, okolice. Pevska dejavnost v Dobrepolju je zelo razvita. Veliko ljudi je vključenih v pevske skupine oz. zbore. Nekateri pojejo celo v več zasedbah. Ali je po tvojem sedanje stanje dobro ali pa bi bilo bolje, da bi se kaj spremenilo? Pozdravljam raznovrstnost skupin, ki delujejo v naši dolini. Zasedbe so različne od mešanih zasedb, ženskih skupin in zbori v moški zasedbi. Praksa je, da se pevci, ki pojejo v mešanih zasedbah, radi preskušajo še v manjših moških ali ženskih skupinah. Mešani pevski zbor Škrjanček je specifična skupina, gre za starejšo populacijo ljudi, ki radi pojejo in v preteklosti niso imeli te možnosti ali časa in sodelujejo (razen ene izjeme) samo v tej skupini. Seveda so vključeni tudi tisti, ki so peli v bivših zasedbah, pa te ne obstajajo več. V vokalni skupini Mavrica večina pevk sodeluje tudi v drugih zasedbah in potrebna so prilagajanja glede vaj in žal tudi nastopov. Vsak posameznik se odloča, v katerih skupinah bo sodeloval in kako aktiven bo. Kvaliteta in ambicioznost posameznih skupin, predvsem manjših, ki zahtevajo večjo angažiranost posameznika, pa je pri tem vprašljiva. Osebno menim, da se je v današnjem svetu potrebno odločati za kvalitetne stvari in dejavnosti, ker nam tempo življenja vse manj dopušča kvantiteto. Z izgradnjo Jakličevega doma so se pogoji zelo izboljšali. Kaj pa ostali pogoji za delo? Vokalna skupina Mavrica je imela najprej na razpolago prostor dobrepoljske godbe (prejšnja stavba Jakličevega doma), v času graditve novega doma, pa smo imeli na razpolago prostor v občinski stavbi. Sedaj imamo vaje v eni od glasbenih učilnic s klavirjem. Mešani pevski zbor Škrjanček je po mojem mnenju največ pridobil z velikim in svetlim prostorom v primerjavi s prejšnjim majhnim in temnim, še vedno pa je kletni prostor. Klaviaturo vedno prinesem sama. Kako ste pevci zadovoljni s publiko in obiskom na prireditvah? Z obiskom v Dobrepolju smo zadovoljni, žalosti nas samo to, da je dvorana včasih premajhna. Nastopate tudi drugod. Kako je z obiskom in odzivom drugod? Obisk nastopov in koncertov je odvisen od organizatorja, priložnosti, časa in aktualnosti prestave in je težko odgovoriti konkretno na to vprašanje. V splošnem je odziv dober. Seveda pa je najbolj hvaležno občinstvo prav gotovo domače občinstvo. Pred kratkim se je vokalna skupina Mavrica priključila kulturnemu društvu Koma 750. Kaj pričakuješ od društva in njegove predsednice in kakšna so tvoja pričakovanja glede nove organiziranosti društev v Zvezo kulturnih društev Dobrepolje? Mavrica je že nekaj časa imela idejo, da se osamosvoji in sedaj je prišel pravi čas, da se organizira v samostojno društvo. S tem si članice odpiramo nove možnosti za delovanje na področjih kulture, ki nas še zanimajo poleg petja, tako da se znotraj društva organizirajo posamezne sekcije, kar je že praksa v kulturnem društvu Dobrepolje. Seveda samostojno društvo samo po sebi nič ne pomeni, če člani in članice ne bomo aktivne. Idej je veliko, kar je dobro izhodišče. Potrebno si je zastaviti jasne cilje in jim sledi- ti. Martina, predsednica društva, je oseba z močno voljo in skriva veliko potenciala, katerega bo upam izkoristila s položajem, ki ji je zaupan. Seveda pa ji zvesto stojimo ob strani vse ostale članice moralno in konkretno z izvajanjem nalog. Kaj pričakujem od zveze? Čisto iskreno, ne prav veliko. Vsaj na začetku ne. Menim, da bo kulturna dejavnost v splošnem še vedno v domeni posameznih društev oziroma sekcij. Vlogo zveze vidim v smeri urejanje razporejanja finančnih sredstev in pa splošna koordinacija izvajanja kulturnih dejavnosti v občini, kar seveda delno poteka že sedaj, v neformalni obliki. Nivojsko koordiniranje občina-zveza-kulturna društva-sekcije, je lahko kar zahtevno z vidika komuniciranja in lahko se zgodi, da je vse skupaj samo sebi namen in se izgubi bistvo delovanja na področju kulture. Srčno upam, da se to ne bo zgodilo!. Glasbeno si izjemno dejavna. Te zanimajo tudi druga področja kulture in katera? Moja zanimanja so številna, vendar sem se zadnja leta omejila samo na zbo-rovstvo. Omenila sem že mojo veliko ljubezen do plesa, v osnovni šoli in delno v srednji šoli, pa sem se aktivno ukvarjala tudi s slikarstvom. Udeleževala sem se različnih extemporov in na nekaterih prejela nagrade. Ob koncu osnovne šole sem celo razmišljala o grafični oz. oblikovni srednji šoli, vendar je na koncu prevladala srednja glasbena. Morda se bom slikarstvu posvetila kasneje, morda kot upokojenka?? Morda še kakšna misel ali vodilo, ki te spremlja pri delu ali življenju na sploh. Morebitne izkušnje in spoznanja, ki si jih pridobila pri delu z ljudmi na kulturnem področju... Posamezniki se pogosto sprašujemo o smislu življenja, seveda sama nisem nobena izjema. Pri svojem delu, bodisi službenem, kulturnem ali osebnem življenju se srečujem z uspehi in neuspehi, ki so vedno vzrok za vprašanja, zakaj tako in zakaj jaz. Menim, da je pomembno da si zastavljamo cilje, še pomembnejša pa je pot, ki vodi do cilja. Pomembni so ljudje, odnosi in razmerja, ki se pri tem vzpostavljajo, sredstva in načini, s katerimi sledim cilju. Ko se oziram nazaj, se bolj od doseženih ciljev, spominjam časa, ki je bil namenjen približevanju le-te-mu. Vsak dan znova pričnem z mislijo; »Bodi sama sebi zvesta in uspeh bo prišel sam po sebi.« ♦ OKTOBER 2005 - mesec požarne varnosti Mesec oktober je za gasilce v Sloveniji že tradicionalno naravnan v povečano aktivnost na preventivnem področju delovanja. V ta namen so organizirani tudi »DNEVI ZAŠČITE IN REŠEVANJA MARIBOR od 13. do 15. oktobra, kjer bodo različna posvetovanja, prikazne vaje reševanja in tudi gasilska taktična tekmovanja. Gasilska zveza Slovenije je izdala precej propagandnega materiala, prisotna pa je bila tudi v vseh slovenskih medijih. Letošnji program obsega predvsem osveščanje prebivalstva in preventivo v velikih in požarno zelo ogroženih objektih, s poudarkom požarne varnosti v nakupovalnih centrih. Pripravil: Jože Lenarčič Poveljstvo GZ Dobrepolje je sprejelo program delovanja za vseh sedem gasilskih društev. V mesecu oktobru so se po vseh društvih izvajale različne aktivnosti. Pregled in uporabnost orodja in gasilske opreme, seznanitev operativnih članov s postopki in aktiviranjem gasilske intervencije in tudi posamezne vaje. Dan odprtih vrat je že klasična oblika približevanja gasilske dejavnosti po posameznih društvih širšemu krogu občanov. Tu gasilci pokažejo svojo opremo, pridobljeno znanje in odgovorijo na marsikatero vprašanje, ki zanima krajane. Sami lahko vidijo, v kakšni kondiciji so njihovi gasilci in kaj lahko pričakujejo od gasilcev v slučaju požara. Zelo pomembno je tudi delo z mladino. Vsako društvo mora skrbeti za svoj podmladek. Že v rani mladosti je potrebno vključevati nove člane in skrbeti za popolnitev svojih vrst. V ta namen smo vključevali osnovnošolsko mladino v razne animacije in tekmovanja. Največji poudarek letošnjih aktivnosti pa so gasilska tekmovanja. Prvič smo v naši gasilski zvezi organizirali regijsko gasilsko tekmovanje Ljubljana II., pred tem pa še medobčinsko tekmovanje GZ Grosuplje in Dobrepolje. MEDOBČINSKO GASILSKO TEKMOVANJE V okviru programa smo izvedli 24. septembra medobčinsko tekmovanje v vseh tekmovalnih kategorijah od najmlajših pionirjev, mladincev in mladink ter članov in članic. V dogovoru z GZ Grosuplje se je skupno tekmovanje letos odvijalo v naši zvezi. Kar nekaj časa smo iskali primeren prostor za tako veliko tekmovanje, saj naša občina ne premore športnega stadiona ali primerno velikih površin. Odločili smo se za Predstru-ge, in sicer na treh lokacijah: vaje za člane in članice na parkirišču Štefana Kastelica, vaje za pionirje na športnem igrišču Predstruge, vaja štafeta pa na parkirišču Iskra. Tukaj je bil tudi začetek tekmovanja, zaključek in razglasitev rezultatov ter malica za vse nastopajoče. Zaradi varnosti nastopajočih smo izvedli tudi zaporo lokalne ceste Predstruge — Zdenska vas. Razvrstitev tekmovalnih ekip po kategorijah in doseženih rezultatih PIONIRJI VAJA Z VEDROVKO Prenos vode Mesto PGD Dosežene točke Začetne točke Cas izvedbe vaje Negativne točke Začetne točke Negativne točke 1 Ponikve 1078,69 994 18,31 5 146,00 38 2 Struge 1076,96 994 21,04 2 146,00 40 3 Zagorica 1060,79 997 34,21 5 148,00 45 MLADINCI VAJA z MB ml. Štafeta z ovirami Mesto PGD Dosežene točke Začetne točke Cas izvedbe vaje Negativne točke Dosežen čas Negativne točke 1 Zdenska vas 837,49 997 65,51 5 89,00 0 2 Zagorica 744,89 997 107,11 50 95,00 0 3 Struge 770,31 994 92,93 30 95,76 5 MLADINKE VAJA z MB ml. Štafeta z ovirami Mesto PGD Dosežene točke Začetne točke Cas izvedbe vaje Negativne točke Dosežen čas Negativne točke 1 Struge 717,00 997 180,00 0 100,00 0 ČLANI »A« VAJA z MB Razvrščanje Testi Mesto PGD Dosežene točke Začetne točke Cas izvedbe vaje Negativne točke Negativne točke Negativne točke 1 Ponikve 794,29 1000 133,71 63 9 0 2 Hočevje 778,77 1000 170,23 40 6 5 3 Zagorica 710,35 1000 187,65 75 12 15 4 Zdenska vas 705,32 1000 162,28 100 27 5 5 Struge 658,59 1000 167,41 120 24 30 6 Kompolje 2 486,43 1000 243,57 210 45 15 7 Kompolje 1 0 0 0 0 0 0 ČLANI »B« VAJA z MB Razvrščanje Testi Mesto PGD Dosežene točke Začetne točke Cas izvedbe vaje Negativne točke Negativne točke Negativne točke 1 Ponikve 810,88 1014 147,12 40 11 5 ČLANICE »A« VAJA z MB Štafeta z ovirami Mesto PGD Dosežene točke Začetne točke Cas izvedbe vaje Negativne točke Dosežen čas Negativne točke 1 Ponikve 823,59 1000 73,06 35 68,35 0 2 Zdenska vas 811,41 1000 85,99 30 72,60 0 3 Struge 785,30 1000 90,55 55 69,15 0 oktober 2005 Iz GZ Dobrepolje 15 Kljub muhastemu vremenu v zadnjem času je bilo tokrat vreme na naši strani, tako da smo tekmovanje lahko zadovoljivo izpeljali.V dopoldanskem delu so tekmovale pionirske in mladinske desetine ter veterani, popoldan pa člani in članice. Na tekmovanju GZ Grosuplje in Dobrepolje je skupaj tekmovalo 68 desetin. Skupaj s sodniki, redarji, mentorji in drugim logističnim osebjem je bilo prisotnih preko 800 udeležencev, kar potrjuje množičnost gasilstva tudi v današnjem času. Tekmovanja se je udeležilo 15 desetin iz vseh sedmih društev naše gasilske zveze. Skupaj s sodniki in mentorji je na tekmovanju sodelovalo prek 200 gasilcev iz naše občine. Ugotavljamo, da kljub težavam današnjega časa gasilci še vedno z veliko zavzetostjo sodelujejo pri gasilskih dejavnostih. Za priprave in sodelovanje na tekmovanju so v vseh društvih namenili veliko časa. Na zaključku tekmovanja je bila svečana podelitev priznanj in pokalov za najboljše. REGIJSKO GASILSKO TEKMOVANJE V letošnjem letu smo prišli na vrsto, da izpeljemo regijsko tekmovanje regije Ljubljana II., ki jo sestavljajo gasilske zveze Ivančna gorica, Grosuplje, Dobre-polje, Kočevje, Loški potok in Ribnica, pokrivajo pa teritorij osmih občin, od Kolpe, Blok do Trebnjega. Pravico za nastop so imele prve tri najboljše uvrščene tekmovale ekipe vsake gasilske zveze v posamezni kategoriji. V soboto, 8. oktobra, smo pričeli s tekmovanjem že ob 7.00 uri. V dopoldanskem delu so tekmovale pionirske in mladinske desetine ter veterani, popoldan pa člani in članice. Na tekmovanju je skupaj tekmovalo 78 desetin. Skupaj s sodniki, redarji, mentorji in drugim logističnim osebjem je na tekmovanju sodelovalo prek 900 udeležencev. Vsaka tekmovalna ekipa je nastopala v treh različnih vajah. Letošnja paradna disciplina je bila taktična mokra vaja za članice in člane, ki je dokaj zahtevna, posebno za članice. Druga vaja je razvrščanje gasilske enote po določenih poveljih in korakanje.V tretji vaji pa so tekmovalci reševali teste iz celotnega gasilskega področja. Seštevek vseh opravljenih vaj in negativnih točk pa je skupni rezultat, s katerim se ekipa uvrsti na določeno mesto. Za to tekmovanje se je bilo potrebno naučiti precej stvari in jih tudi napraviti v najkrajšem času.Vaje se izvajajo po strogih pravilih in za dosego dobrih rezultatov je potrebno veliko tim-skega dela. Najboljše tri ekipe v skupni Razvrstitev tekmovalnih ekip po kategorijah in doseženih rezultatih na regijskem tekmovanju PIONIRJI VAJA Z VEDROVKO Mesto PGD Gasilska Dosežene Začetne Čas izvedbe Negativne Začetne Negativne zveza točke točke vaje točke točke točke 1 1081,59 997 16,41 0 148 47 2 Vel.Poljane Ribnica 1079,34 997 17,66 0 148 48 3 Račna Grosuplje 1078,51 994 15,49 0 146 46 4 Hudo Ivančna g. 1075,70 994 17,30 0 146 47 5 Ponova vas Grosuplje 1074,13 994 19,87 0 146 46 6 Zagradec Ivančna g. 1073,75 994 18,25 0 146 48 7 Ponikve Dobrepolje 1073,31 994 19,69 0 146 47 8 Zagorica Dobrepolj 1072,67 997 20,33 0 148 52 9 Mahovnik Kočevje 1071,61 991 16,39 0 144 47 10 Stična Ivančna g. 1070,96 994 19,04 0 146 50 11 Dolga vas Kočevje 1068,38 994 18,62 0 146 53 PIONIRKE VAJA Z VEDROVKO Prenos vode Mesto PGD Gasilska Dosežene Začetne toč- Čas izvedbe Negativne Začetne Negativne zveza točke ke vaje točke točke točke 1 Hudo Ivančna g 1081,47 997 16,53 0 148 47 2 Krka Ivančna g. 1074,31 994 19,69 0 146 46 3 Račna Grosuplje 1074,16 994 17,84 0 146 48 4 Sušje Ribnica 1069,59 994 21,41 0 146 49 5 Dolga vas Kočevje 1060,43 997 25,57 0 148 49 6 Krka Ivančna g. 1050,00 994 43,00 0 146 47 7 Zagradec Ivančna g 0 Nedok. MLADINCI VAJA z MB ml. Štafeta z ovirami Mesto PGD Gasilska Dosežene Začetne toč- Čas izvedbe Negat toč- Dosežen Negativne zveza točke ke vaje ke čas točke 1 Čušperk Grosuplje 859,57 997 56,65 0 80,78 0 2 Krka Ivančna g. 835,81 991 54,081 15 84,11 2 3 Velika Loka Grosuplje 829,08 994 65,20 15 84,72 0 4 Sodražica Ribnica 827,46 997 83,38 0 86,16 0 5 Polica Grosuplje 822,20 991 65,44 15 86,36 2 6 Salka vas Kočevje 817,22 1000 87,62 5 88,16 2 7 Zdenska vas Dobrepolj 816,41 997 91,96 0 88,63 0 8 Ložine Kočevje 812,48 991 82,52 15 81,00 0 9 Dol.Lazi Ribnica 812,31 997 60,47 30 89,22 5 10 Zagradec Ivančna g 811,20 1000 82,11 25 81,69 0 11 Hudo Ivančna g 783,96 994 97,20 25 82,84 5 12 Struge Dobrepolj 783,94 994 77,90 40 92,16 0 13 Mahovnik Kočevje 731,44 994 153,17 25 84,39 0 14 Zagorica Dobrepolj 729,84 997 156,58 25 85,58 0 MLADINKE VAJA z MB ml. Štafeta z ovirami Mesto PGD Gasilska Dosežene Začetne toč- Čas izvedbe Negativne Dosežen Negativne zveza točke ke vaje točke čas točke 1 Čušperk Grosuplje 844,76 994 59,44 0 89,80 0 2 Krka Ivančna g. 834,96 997 65,87 5 91,17 0 3 Zagradec Ivančna g 830,22 994 78,98 0 84,80 0 4 Stična Ivančna g 814,42 997 66,32 20 96,26 0 5 Račna Grosuplje 807,41 994 83,43 5 98,16 0 6 Gatina Grosuplje 774,41 1000 102,47 25 98,12 0 7 Struge Dobrepolj 772,65 997 90,71 25 108,64 0 Prenos vode ČLANI »A« VAJA z MB Razvrščanje Testi Mesto PGD Gasilska zveza Dosežene točke Začetne točke Cas izvedbe vaje Negativne točke Negativne točke Negativne točke 1 Gatina Grosuplje 857,38 1000 112,62 10 5 15 2 Dolga vas Kočevje 837,62 1000 127,38 0 25 10 3 Ponikve Dobrepolj 832,89 1000 124,11 23 5 15 4 Hočevje Dobrepolj 824,01 1000 155,99 10 0 10 5 Šmarje S. Grosuplje 823,06 1000 131,94 35 0 10 6 Kriška v. Ivančna g. 812,46 1000 121,54 25 31 10 7 Krka Ivančna g. 795,67 1000 139,33 55 5 5 8 Retje Loški potok 654,74 1000 240,26 90 10 5 9 Dolga vas Kočevje 0 Nedok. 10 Jurjevica Ribnica 0 Nedok. ČLANICE »A« VAJA z MB Razvrščanje Testi Mesto PGD Gasilska zveza Dosežene točke Začetne točke Cas izvedbe vaje Negativne točke Negativne točke Negativne točke 1 Ponova vas Grosuplje 845,66 1000 136,34 18 0 0 2 Dolga vas Kočevje 834,47 1000 145,53 20 0 0 3 Šmarje S. Grosuplje 804,70 1000 150,30 40 0 5 4 Sodražica Ribnica 803,53 1000 166,47 20 5 5 5 Krka Ivančna g. 757,52 1000 157,48 65 5 15 6 Mali Log. Loški potok 676,12 1000 237,88 75 6 5 ČLANI »B« VAJA z MB Razvrščanje Testi Mesto PGD Gasilska zveza Dosežene točke Začetne točke Cas izvedbe vaje Negativne točke Negativne točke Negativne točke 1 Šalka vas Kočevje 871,49 1007 130,51 0 0 5 2 Ponova vas Grosuplje 861,98 1016 121,02 23 0 10 3 Čušperk Grosuplje 852,54 1013 125,46 30 0 5 4 Stara cerkev Kočevje 798,29 1011 140,71 65 2 5 5 Ponikve Dobrepolj 774,73 1014 156,27 63 10 10 6 Jurjevica Ribnica 747,32 1008 170,68 70 0 20 ČLANICE »B« VAJA z MB Razvrščanje Testi Mesto PGD Gasilska zveza Dosežene točke Začetne točke Cas izvedbe vaje Negativne točke Negativne točke Negativne točke 1 Račna Grosuplje 834,43 1008 155,57 18 0 0 2 Dolga vas Kočevje 784,85 1009 209,15 10 0 5 3 Sušje Ribnica 740,60 1012 203,40 58 5 5 4 Polica Grosuplje 0 Nedok. STAREJŠI GASILCI Vaja s hidrantom Raznoterosti Mesto PGD Gasilska zveza Dosežene točke Začetne točke Cas izvedbe vaje Negativne točke Dosežen čas Negativne točke 1 Grosuplje Grosuplje 938,40 1009 52,00 0 18,60 0 2 Polica Grosuplje 928,41 1012 51,79 0 26,80 15 3 Ponova vas Grosuplje 922,54 1008 57,96 0 25,50 2 4 Šalka vas Kočevje 906,45 1008 68,90 0 30,65 2 5 Dolga vas Kočevje 893,56 1008 84,24 0 30,20 0 6 Stara cerkev Kočevje 893,56 1007 83,74 10 30,60 7 7 Krka Ivančna g. 866,01 1013 80,09 20 43,90 3 8 Jurjevica Ribnica 853,95 1011 90,05 10 44,00 13 9 Hudo Ivančna g 831,40 1010 111,65 25 35,95 6 STAREJŠE GASILKE Vaja s hidrantom Raznoterosti Mesto PGD Gasilska zveza Dosežene točke Začetne točke Cas izvedbe vaje Negativne točke Dosežen čas Negativne točke 1 Šalka vas Kočevje 901,48 1011 67,32 5 37,20 0 2 Dolga vas Kočevje 878,92 1008 76,38 5 37,70 10 uvrstitvi v vsaki kategoriji so prejele pokale, udeležile pa se bodo državnega tekmovanja drugo leto. Gledalci so tukaj lahko videli, kaj je množičnost in kaj je gasilstvo. Ekipe so bile dokaj dobro pripravljene, saj v tekmovalnih časih ni bilo velikih razlik. Odločale so predvsem kazenske točke zaradi drobnih napak. Seveda pa brez tekmovalne sreče ne gre. Svečana razglasitev rezultatov in podelitev priznanj ter pokalov je bila takoj po zaključku tekmovanja. Na podelitvi je bil poleg gasilskih funkcionarjev vseh gasilskih zvez, prisoten tudi župan občine Dobrepolje g. Anton Jakopič. Letošnje tekmovanje, katerega gostitelji smo bili, je za nas predstavljalo zelo velik zalogaj. Potrebno je bilo veliko načrtovanja, priprav in usklajenega dela na samem tekmovanje. Tukaj bi izkoristil priliko, da se zahvalim vsem, ki so s svojo veliko zavzetostjo pripomogli k uresničitvi tega velikega projekta. Posebna zahvala pa gre gospodu Štefanu Kastelicu, ki nam je na obeh tekmovanjih odstopil celotno parkirišče v Pred-strugah. Hvala tudi Komunalnemu podjetju, Iskri Stikalni elementi in PGD Zdenska vas za pripravo malic. V letošnjem letu, še posebno pa v mesecu oktobru, smo gasilci GZ Dobrepolje uresničili obsežen program, ki smo si ga zastavili. Na koncu meseca nas čaka še ocenjevanje vseh sedmih društev, ki ga izvaja posebna komisija po sprejeti metodologiji. Vse občane, posebno še mlade, vabimo, da se radi vključujejo v naše delo. Pričakujemo, da nas vsi krajani podpirajo, posebno pa še politika naše občine, saj smo edina organizacija, ki opravlja javno službo prostovoljno in brez vsakega plačila. Gasilska zveza Dobrepolje Dejavnosti v Lokalni akcijski skupini 17 LAS Dobrepolje Predavanje odlično, udeležba slaba Lokalna akcijska skupina LAS Dobrepolje uresničuje program, ki ga je sprejela ob ustanovitvi. Izbira predavateljev in tem je kvalitetna, žal je obisk manjši od pričakovanj. To se je potrdilo tudi ob zadnjem predavanju priznanega strokovnjaka s področja psihologije in zasvojenosti dr. Bogdana Polajnarja, ki je avtor številnih strokovnih člankov in študij, sodeluje pa tudi v raznih izobraževalnih programih in študijah, posebno je poznan po projektu »Človek«. ra vedeti: »Če oče ljubi mojo mamo, imam vse pogoje za zdravo družino.« M.M. in M.D. Predavanje je bilo super. Poleg staršev bi se ga lahko udeležilo več mladih, kajti g. Polajnar je predstavil dobre iztočnice za življenje. Z njegovim dinamičnim predavanjem si lahko že kaj kmalu postavimo temelje za zdravo družino (štiri pomembne točke), proti kateri počasi korakamo. A.N. G. Polajnar se dnevno srečuje z delom z družinami, ki imajo težave. Zato iz prakse pozna ključne točke, kjer pride do razlik v razvoju otrok. Zaradi teh izkušenj je zelo cenjen predavatelj. Žal ne povsod, kajti udeležba je bila po mojem mnenju zelo slaba. Vsi prisotni smo si med predavanjem poleg poslušanja lahko tudi sprašali vest, kako je v naših družinah. Res škoda, da gredo tako kvalitetna predavanja mimo nas. V spominu mi bo ostal stavek: Največ kar lahko oče naredi za svojega otroka, je to, da ljubi njegovo mamo. B.N. Dr. Bogdan Polajnar Pripravila Mihaela Steklasa in Bojan Novak_ Vseh enajst udeležencev, kolikor se jih je zbralo 11. oktobra v sejni sobi občine na njegovem predavanju, je odhajalo domov z novimi spoznanji in iztočnicami za razmišljanje. V svojem predavanju je predavatelj prikazal razliko med zdravo in nezdravo družino oziroma razliko med družino, iz katere otroci pogosto zaidejo v zlorabo drog, in družino, v kateri otroci ne čutijo potrebe po tej nevarni omami današnjega časa. Pri tem je analiziral štiri ključna načela, od katerih je odvisna dobra in slaba vzgoja, in sicer odnos med staršema, enotna vzgoja, odprtost za presežnost in usposabljanje za življenje. Pri izvajanju je predavatelj realno izhajal iz odnosov v sodobni družini in stanju duha v današnji družbi, ki ima velik vpliv na mladega človeka, zato lahko pri vzgoji največ naredijo starši. Mnenja nekaterih udeležencev: Predavanje je bilo čudovito! Vsak se je lahko našel v štirih glavnih točkah. To predavanje je bilo namenjeno staršem. Škoda, ker mnogih ni bilo. Še vedno se premalo zavedamo, kako pomembni so odnosi v družini. Naš otrok mo- Cvetka Tavželj in Bojan Novak ŽIVLJENJE JE UMETNOST Alenka Novak Ob misli, kaj vam lahko podam ali napišem, da bi prebrali, razumeli in sprejeli ta članek, sem se odločila, da je najbolje nekaj čisto preprostega, vsakdanjega in brez nekih študij. Veliko je strokovne literature, tako domače kot tuje, na katero bi se lahko, bom rekla, temu oprli, a to se ne da čisto tako prenesti v življenje. Vsak človek je individuum, ki raste in se razvije tako biološko, intelektualno in socialno. Razvoj in mehanizmi, ki jih je v telesu in zunaj telesa nešteto, pa pripeljejo nekatere otroke in mladostnike do skrajno napačnih odločitev, da posežejo po drogah. Kaj vpliva na to odločitev ziroma zakaj se to zgodi? Preprosto ni enega odgovora. Lahko naštejemo veliko faktorjev, od dednosti, staršev, šole, družbe itd. Če začnem pri dednosti. Upam si trditi, da ima vsak otrok veliko genov od staršev; pri enem prevladujejo od matere, pri drugem pa od očeta. Seveda tega ne opazimo v otroški (razen pri nekaterih po podobi ) in mladostniški dobi, ampak kasneje. Tam nekje po štiridesetem letu starosti pa že postajamo tudi »karakterno« bolj podobni staršem. Napišem vam še resnični dogodek, ko se mladostnik ni mogel razumeti s starši. Zanj so bili staromodni, staroko-pitni itd.. Odselil se je in zelo malo obiskoval starše. Tam nekje pri petintridesetih letih je že raje zahajal nazaj v njihovo družbo in jih večkrat obiskal. Prišla pa so tudi leta štirideset in več, takrat pa je prišel povprašat starše oziroma očeta: »Kaj pa ti misliš, kako pa bi ti naredil to?« Šola. V obdobju šolanja so otroci in mladostniki najbolj občutljivi. Šola je v sedanjem času zelo storilnostno naravnana in tega mnogokrat ne zmorejo vsi. Med drugim lahko tudi to privede do drugačnosti, do razvoja nekih »sil« v telesu in tako zaidejo v delikventno vedenje in stranpota k drogam. Res je, da morajo otroci, mladostniki in starši veliko vedeti o drogah in zasvojenosti, ki je zlo današnjega časa. Res pa je tudi, da je tisti, ki se poda na pot droge in zasvojenosti o posledicah, sezna- 2005 njen, a ne razmišlja tako »globoko«. Staršem damo v sedanjem času zelo veliko vlogo, kar je tudi prav. Mnogokrat pa veliko preveč zahtevamo od njih in nekateri tega preprosto ne zmorejo. V sedanji družbi, ko je boj za službo, denar in preživetje tako velik, je mnogim težko uskladiti službo in dobro vzgojo. Služba zahteva od staršev v mnogih primerih cel dan in celega človeka. Ob prihodu domov pa še otroci, vzgoja in domača opravila. Tega tempa veliko ljudi preprosto ne zmore, samo hitimo, vedno se nam mudi, vsak trenutek smo pod stresom - kot neka tempirana bomba. Otroci mnogo ur preživijo med svojimi takšnimi in drugačnimi vrstniki ali sami pred televizorji in računalniki s takšno ali drugačno vzgojo (filmi). Živimo pač v takšnem času, družbi in državi. Samo en trenutek v življenju je potreben in otrok, mladostnik zaide v drogo. Starši spomnite se, kako so nas naši starši učili in govorili »tega pa ne delaj, tja pa ne hodi« in ravno to je bilo potrebno poskusiti. Šele potem smo ugotovili, da so imeli prav, a je bilo mnogokrat prepozno. Res je, da otroci ne poslušajo nasvetov staršev in morajo svojo življenjsko pot prehoditi sami in se na lastnih izkušnjah in koži učiti. Ko otrok ali mladostnik zaide v drogo in ko starši to ugotovijo, je mnogokrat že pozno. Zagotovo starši naredijo potem vse za svojega otroka, a so mnogokrat nemočni. Zasvojenčeva miselnost je zaradi kemijskih procesov v telesu spremenjena in zasvojenci živijo v nekem svojem svetu. Zelo malo možnosti je za izhod oziroma možnosti so, ampak izhod je možen le po zelo trnovi poti, ki je mnogi ne zmorejo. Pogovarjala sem se z mladostnikom, ki je zašel v drogo in se ni uspel prebiti po trnovi poti. Rekel mi je: »Ko bi jaz prej vedel, kaj je droga, ne bi nikoli poskusil.« Oba sva vedela, da ne govori resnice in je v sedanjem času že veliko napisanega in objavljenega o nevarnosti drog. Potrebno je bilo poskusiti. Res pa je in še enkrat zapišem — vsak mora svojo življenjsko pot prehoditi sam in življenje je umetnost, katero je potrebno ustvariti. Tu ne pomagajo ne starši, ne šola in ne družba, lahko pa so su-port oziroma pomoč. Kdaj drugič vam napišem več o strokovnih temah: mišljenje, pozornost, emocije, čustvovanje, vedenje, navade, sa-mopodoba in še kaj. ♦ IZ DRUŠTVA UPOKOJENCEV DOBREPOLJE Ne bodi sam, pridruži se nam Piše: Fani Kralj, predsednica Društva upokojencev Dobrepolje Spet je mesec naokoli in priložnost, da napišem, kaj se je dogajalo v tem času. 24 septembra je bila koordinacija Društva upokojencev Grosuplje, Ivančne Gorice, Šentvida pri Stični, Dobrepolja in Šmarja Sap. Slednja je bila gostiteljica koordinacije oziroma srečanja v Šmarju Sap. Pripravili so prisrčen kulturni program. Iz našega društva se nas je udeležilo 12 članov iz upravnega odbora. Na- še društvo in dejavnosti v njem je čudovito predstavila Pavlina Novak. Gabrijela Škantelj pa je dodala piko na i in prebrala pesmico »Želje«, katere tudi avtorica je. Po končanem programu je sledilo rajanje, kar je bilo dobro za dušo in telo. 27. septembra je bilo območno srečanje literatov v Grosuplju. Tudi tam je svoje delo predstavila Gabrijela Škantelj. Kot predsednica Pavlinina predstavitev društva in njegovih dejavnosti Gabrijela Skantelj je napisala pesmico »Želje« društva moram priznati, da sem zadovoljna, da tudi na tem področju ne zaostajamo in bomo sodelovali tudi v bodoče. Za nami je izlet preko Štajerske do Madžarske, kjer je bilo tudi nakupovanje. Vrnili smo se v Maribor, tam ostali dve uri in si z vodičem ogledali zanimivosti mesta. Med drugim naj omenim Slomškovo stolnico, ki stoji na zelo lepem kraju. Ko to pišem, je še dober teden do izleta k Novi štifti. O tem bom poročala v naslednji številki Našega kraja. Dobili smo ponudbo za učenje klekljanja. Zapolnite dolg zimski večer in se prijavite pri gospe Jožici Ljubič, tel.: 7807-502. Cena tečaja za 30 ur je 25.000,00 SIT. V vodstvu društva tudi sicer ne počivamo. V upravnem odboru se nenehno dogovarjamo, kako bi tudi iz Strug in z Ilove Gore privabili že včlanjene in novopečene upokojence, da se nam pridružijo. Moram pohvaliti vasi Cesta in Ponikve, saj se od tam od izleta do izleta število število udeležencev veča. Sprejemamo tudi tiste, ki jim manjka leto ali dve do upokojitve, da vidijo, kakšno je življenje v tretjem življenjskem obdob- ju. Nam ni nikoli dolgčas. Dragi člani! Pred nami je martinovanje. S poverjeniki želimo, da ne zamudite priložnosti za veselo druženje. Potrudili se bomo, da nam bo lepo. Blaženi Anton Martin Slomšek. Spodaj Slomškova stolnica. Bliža se dan spomina na mrtve — vsi sveti. Poklonimo trenutek tistim, ki jih ni več med nami (življenje naše kratko je, končali bomo romanje ...). oktober 2005 Iz dobrepoljske ambulante 19 Piše: Zdravko Marič, dr.med. SREČNA ZGODBA - DOKLER NE PRiDE POŠKODBA Nekoč sta živela bogataš in revež. Bogataš je živel v veliki hiši, revež v majhni. Bogataš je poznal veliko ljudi, revež skoraj nikogar. Pa se spomni bogataš, ki je bil navajen na grabežljivost, da bi si nagrabil tudi zdravja, tako rekoč da bi si naredil zaloge zdravja za svoja pozna leta. Najprej se je odločil, da gre v gostilno in se pozanimal, če bo kdo izmed gostov povedal kaj koristnega za zdravje. No, ni se zmotil. Tisti večer je namreč prišel tja tudi mlinar, ki se mu je po dobrem litrčku razvozlal jezik in je takole govoril: »Včeraj se mi je zgodilo nekaj zelo zanimivega. V mlinska kolesa se mi je ujela velika zlata ribica, ki bi bila dobra za eno slastno večerjo. Toda, ko sem jo hotel ubiti, je bridko zajokala in me prosila, da se je usmilim. Rekla je, da mi izda veliko skrivnost, če jo izpustim. Privolil sem v to, da jo izpustim in ni mi žal. Povedala mi je namreč, da je voda, ki poganja moj mlin, tako čista in zdrava, da bodo vsi člani naše družine živeli dolgo zdravo življenje.« Bogatašu so se kar zasvetile oči, ko je vse to slišal. Hitro je plačal pijačo in izginil iz gostilne. Naslednji dan se je odločil, da gre zjutraj navsezgodaj na sejem. Tudi tam bo lahko izvedel kaj zanimivega. Pa res je bilo zanimivo. Prišlo je namreč do situacije, da se je spustil v licitacijo pri nakupu krave. Na koncu sta ostala pri ponudbi le še on in reven kmet iz sosednje vasi. Ko je cena narasla čez mero, ki se je bogatašu še zdela primerna, je popustil in prepustil nakup krave kmetu. Potem je prišel k njemu prodajalec krave in mu rekel: »Lahko vam je žal. Ta krava daje mleko, ki podaljša življenje in vrača či-lost tudi v pozni starosti.« Bogataš je debelo pogledal ter se urno odpravil proti domu, rekoč sam pri sebi: »Prej ko slej bo moja.« Ko je prišel domov, ga je doma pričakala njegova gospa soproga, ki je bila seveda vajena vsega udobja, bila je dobro rejena in strupenega jezika. Ker je vedela, da si hoče bogataš priskrbeti sredstva za dolgo življenje, mu je hitela takole pripovedovati: »Dragi moj mo-žek, a veš, kaj so mi pravili naši pastirji? Rekli so, da se pasejo na sosedovem pašniku take ovce, ki imajo krepostno kri. Kdor uživa njihovo meso, bo živel dolgo in zdravo življenje.« Takrat pa je bilo kmetu dovolj. Prekipelo mu je in odločil se je, da si drugi dan prisvoji vse stvari, ki dajejo zdravje in za katere je slišal v teh dneh. V enem tednu je kupil mlin s čudežnim potočkom, kravo s čudežnim mlekom in pašnik s čudežnimi ovcami. Strogo je čuval to svoje bogastvo in na veliko užival zdravilno vodo, mleko in meso. Verjel je, da bodo on, njegova ženička in prevzetna hčerka živeli do pozne starosti. Seveda tega svojega bogastva ni hotel z nikomer deliti. Nekoč je prišel k njemu revež, ki je živel v bližini bogataša v majhni hiški in osamljen s svojo družinico. Prosil ga je, če si gre lahko nalit malo zdravilne vode za hudo bolnega sina. Bogataš ga je nagnal, rekoč: »To sem kupil za velike de-narce. Te vode ne morem deliti z nikomer.« Sin je na srečo vseeno ozdravel. Čez nekaj tednov se je pri njemu oglasila reveževa žena in prosila bogataša za liter čudežnega mleka za hudo bolnega moža. Tudi njo je zavrnil in rekel, da to ni mogoče, a na srečo je mož vseeno ozdravel. Čez nekaj tednov se je tudi reve-žev sin odločil, da gre poprosit bogataša za uslugo, in sicer za kos ovčjega mesa za hudo onemoglo in bolno mater. »Pojdi domov in se znajdi sam,« je bil odgovor, a vseeno je mati na srečo ozdravela. A življenje je polno nepredvidljivih dogodkov. Časi za bogataša in njegovo družino so se kmalu spremenili zaradi Narava nam nudi veliko priložnosti za prijeten oddih in zabavo. Bodimo previdni in poskrbimo tudi za našo varnost. nesreč, ki so ga doletele, spremenil pa se je tudi njegov pogled na življenje in soljudi. Pa poglejmo, kaj se je dogajalo: Nekega dne se je bogataš slabo počutil, zato se je odločil kar iz potoka popiti malo zdravilne vode. A takrat je bilo deževno obdobje in vode so narasle. Bogatašu je med pitjem spodrsnilo in padel je v narasli potok. Ker ni znal plavati, se je začel utapljati. Na srečo je bil v bližini revež, ki je bil spreten in močan in ga je popolnoma izčrpanega potegnil iz objema vode in smrti. Tudi bogataševo ženo je doletela nesreča. Nekega dne se je slabo počutila, zato je šla po vrček mleka, da se okrepča. A ji je spodrsnilo, padla je z vrčkom v roki in se hudo porezala. Ko je klicala na pomoč, je prihitela k njej reveževa žena, ki ji je spretno ustavila krvavitev in jo rešila zanesljive smrti. To pa še ni vse. Nazadnje je nesreča doletela tudi bogataševo hčerko. Nekega dne se je slabo počutila, zato je šla do pašnika naročit pastirjem, da ji za-koljejo največjo ovco, da si pripravi zdravo pečenko. Pa se je zgodilo, da jo je napadel medved, jo hudo poškodoval in zadnji hip jo je rešil revežev sin, ki je bil takrat slučajno na lovu. Kakšen grozljiv preobrat! Bogataš se je zamislil. Vse je imel: lagodno življenje, bogato posestvo, zdravilne vire za dolgo življenje, potem pa - nesreče, ki bi lahko njega in njegovo družino stale življenja. Po treh nočnih morah in treh temeljitih razglabljanjih v družinskem krogu pa je padla nova odločitev. Namenil se je namreč od srca in širokogrudno zahvaliti revežu in njegovi družini., ki ga je rešila. V zahvalo mu je dal del svojega posestva, zgradil mu je hišo, priskrbel mu je obdelovalna polja in živino, za povrh pa je celo dal njegovemu sinu svojo hčer za ženo. Na življenje je začel gledati drugače in čez čas je spoznal, da šele zdaj živi srečno in zadovoljno življenje. Kaj pa lahko mi, ki živimo v modernem svetu, potegnemo zdravju koristnega iz take preproste zgodbe, se boste vprašali? Lahko vam rečem, da veliko. Veliko zdravstvenih načel, ki so veljala nekoč, veljajo še danes in bodo tudi v prihodnje. Pa poglejmo nekatera: 1. Zdravja se ne da kupiti, da se pa pomagati revežem, da dobijo osnovne življenjske pogoje, brez katerih so na bolezen skoraj obsojeni (Karitas, Rdeči križ). 2. Dolgo življenje se ne zagotavlja z nabavo zdravilnih snovi, uživanjem čim več tablet ali izpostavljanju čim več zdravstvenih pregledom in preiskavam; ampak z odrekanjem pretiranemu hranjenju, alkoholu in cigaretam ter na drugi strani zdravemu gibanju oziroma rekreaciji. 3. POZOR — temu je namenjen današnji članek: bodimo previdni, da se izognemo poškodbam. Poškodbe so nenadni nesrečni dogodek, ki nam v hipu podre z naporom utrjeno zdravje in že skoraj izpolnjene življenjske cilje kot hišico iz kart. Posledice: vse moramo začeti graditi znova. 4. Če se utopiš, je vseeno, ali se utopiš v čisti, zdravilni vodi ali v umazani mlakuži. 5. Kakor srečo, je tudi zdravje treba deliti. Če se pač ne da deliti direktno zdravja, se pa da deliti zdrave nasvete. Take zdrave nasvete smo delili na predavanju o zdravi prehrani, dne 27.9.2005. Zelo sem hvaležen tistim 14-im poslušalcem, ki ste si vzeli čas, da ste prišli. Mogoče bodo pa nekateri izmed ostalih 1000 do 2000, kolikor jih je prebralo vabilo v Našem kraju, prišli na prihodnja predavanja, ki jih bomo vsekakor organizirali. Zapomnite si: zdravje se nabira po drobtinicah, stalno in tudi, ko smo zdra- vi. Zdravje se ne nabira z veliko žlico in ne samo tiste dni v življenju, ko smo bolni. Takrat ga niti ne moremo več nabirati sami, ampak pričakujemo čudeže s strani domačega zdravnika ali pa specialista. A kot lahko izluščimo iz zgodbe o bogatašu; do čudežnega zdravila se lahko pride samo v pravljici, pa še tam to ni zagotovilo za dolgo življenje, saj lahko poškodbe v hipu okvarijo naše zdravje. BODITE PREVIDNI — IZOGIBAJTE SE POŠKODBAM! ♦ Piše: mag. Rok Pelc, dr.vet.med. NAJPOGOSTEJŠE ZASTRUPITVE PRI PSIH Pri psih se pogosto srečujemo z različnimi vrstami zastrupitev, kar je posledica predvsem njihovega sobivanja s človekom. Nekatere strupene snovi, ki jih človek uporablja za zatiranje določenih škodljivcev ali pa v kakšne druge namene, so namreč zaradi specifičnega vonja in okusa proivlačne tudi za pse. V praksi tako prednači-jo zastrupitve s strupom za glo-davce, s strupom za polže in sredstvom proti zmrzovanju-antifrizom. Poleg omenjenih zastrupitev lahko med zastrupitve sodi tudi ugriz kače in sorazmerno redka zastrupitev, ki nastene če pes ugrizne močerada. Strup za glodavce V uporabi so najpogosteje strupi t.i. antikoagulacijski ro-denticidi, ki so poznani pod različnimi komercialnimi imeni (Klerat, Brodilon, Ratibrom, Facirom idr.). Le ti delujejo tako, da v organizmu prepreču- jejo strjevanje krvi, hkrati pa poškodujejo majhne krvne žile lasnice, zaradi česar žival krvavi v telesne votline in na koncu pogine. Za omenjeno zastrupitev je značilno, da se bolezenska znamenja praviloma pojavijo šele čez nekaj dni. Čas od zaužitja strupa do pojava prvih bolezenskih znakov pa je odvisen od več dejavnikov, in sicer od vrste strupa, količine in starosti zaužitega strupa ter tudi od starosti, telesne teže in splošnega zdravstvenega stanja psa. Najpogosteje nam prva znamenja ne povedo dosti o tem, da bi bil pes zastrupljen. Žival kaže namreč znamenja splošne prizadetosti, kot je to otožnost, neješčnost, slobotnost, pogosto pa je prisoten tudi kašelj in oteženo dihanje. Bolj zanesljiv znak je črno obarvan iztrebek zaradi primesi krvi (melena), prav tako pa je lahko krvav tudi urin. Zaradi motenj v strjevanju krvi se lahko pojavijo tudi krvavitve iz manjših ran, iz nosu, pri psih v času menjave zobovja pa tudi iz dlesni. Poleg omenjenih zunanjih znamenj se pojavijo tudi obsežne notranje krvavitve v prsno in trebušno votlino, kar povzroči pogin psa. Le ta lahko pogine včasih celo v nekaj urah po pojavu prvih bolezenskih znakov, najpogosteje pa v nekaj dneh. V kolikor smo prisotni, ko je pes požrl strup, lahko pri psu izzovemo bruhanje, seveda če od požrtja stupa ni preteklo več kot dve uri. S tem lahko povzročimo odstranitev strupa iz želodca in resorbcijo strupa v krvne žile. V ta namen lahko psu z brizgo damo v gobec 10 do 20 ml 3% raztopine vodikovega peroksida (3% H2O2). Vsrkavanje iz črevesja pa zmanjšamo tako, da psu z brizgo vnesemo v gobec raztopino aktivnega oglja. Velikokrat se nam pripeti, da ob po-žrtju strupa nismo prisotni, zato je najbolje, da ob pojavu naštetih znakov obiščemo veterinarja. Zdravljenje je v kolikor je le to pravočasno, uspešno, saj obstaja specifičen proti-strup, poleg tega pa obstaja vedno tudi možnost transfuzije. V primerih, ko poznamo vrsto strupa, je priporočljivo, da k veterinarju vzamemo tudi embalažo zaužitega strupa. Strup za polže Omenjeni strup je najbolj uporabljen ravno na vrtovih, kjer se gospodinje vedno jezijo nad prisotnostjo polžev na njihovi zelenjavi. Med najpogosteje uporabljenimi strupi ga poznamo pod imenom Mesu-rol, Limacol ... Gre za organo-fosforni pripravek, ki psom izredno ugaja in ga zato poliže-jo oz. pogoltnejo. Pogosto je v obliki modrih zrnc. Bolezenska znamenja se v nasprotju s strupom za glodavce tu pojavijo že v nekaj minutah po zaužitju. Zadostuje že majhna količina strupa. Pojavi se oteženo dihanje, solzenje, motnje v vidu, močno slinje- nje, krčevito bruhanje, nekontrolirano izločanje blata in urina, driska, nekooordinirana hoja, izjema niso tudi motnje v zavesti. Razlog za pogin je pogosto zadušitev zaradi poškodbe centra za dihanje. Uspeh zdravljenja je odvisen od časa, ki je pretekel od zaužitja strupa. Tu je potrebna čimprejšnja veterinarska pomoč. Sredstvo proti zmrzovanju — antifriz Omenjeno sredstvo je najbolj poznano iz avtomobilskih motorjev, kjer se uporablja v ogrevalnih sistemih. Zaradi sladkobnega vonja in okusa je kaj lahko hitro dobra »vaba« za pse. Pripravek je zelo strupen, saj lahko že popitje 0,5 dl tekočine povzroči pogin srednje velikega psa. Ob zaužitju povzroči nepopravljive poškodbe notranjih organov, zlasti jeter in ledvic. Znamenja zastrupitve se pokažejo običajno čez nekaj ur z znamenji hude splošne prizadetosti organizma. Od ukrepov je najpomembnejša hitra veterinarska pomoč, če tudi pes ne kaže znakov zastrupitve. Čas je ob tem izredno važen dejavnik. Močerad Zastrupitve s to vrsto pri nas dokaj razširjene dvoživke so pri psih redke. Razlog za to tiči verjetno ravno v močerado-vih svarilnih barvah. V kolikor pa se vseeno zgodi, da pes vanj ugrizne, močerad prek svojih priušesnih žlez izloči posebno snov, ki se zelo hitro prek ustne sluznice vsrka v kri. Znaki zastrupitve se pokažejo v ne- oktober 2005 Iz TD Dobrepolje 21 kaj minutah z drgetanjem, izločanjem penaste sline, lahko tudi s hudimi krči. Žival pogosto zapade v šok in pogine zaradi zadušitve. Pogosto se kljub takojšnji veterinarski pomoči ne moremo izogniti poginu živali. Zato je izredno pomembno obdobje socializacije psa, pri čemer lahko ugotovimo njegovo obnašanje do močeradov. V kolikor ga le ti zanimajo, ga poskušamo od tega zanimanja dosledno odvračati. Ugriz kače Modras Pri nas sta od strupenih kač razširjeni predvsem dve vrsti, in sicer navadni gad in modras. Najpogosteje so izpostavljene pikom kač okončine, pri radovednih psih pa so možni tudi piki v glavo in vrat. Ob ugrizu pes zacvili in odskoči, prizadeto mesto pa pogosto zelo hitro oteče in je boleče. Vsa ostala znamenja so odvisna od velikosti, starosti in kondicisjkega stanja psa, pa tudi od mesta ugriza, količine strupa itd. Psi načeloma lažje prenašajo kačji ugriz klot človek. Kljub temu je izredno pomembno mirovanje živali (psa od mesta ugriza po možnosti prenesemo v vozilo) in ustrezna veterinarska pomoč. Zarezovanje na mestu ugriza ni smiselno, pač pa se poslužujemo uporabe hladnih obkladkov in zmerno pre-vežemo prizadeto okončino. Pri psih uporaba specifičnega protistrupa ni priporočljiva. ♦ Turistično društvo Dobrepolje je zaključilo natečaj »Turistični spominek Dobrepolja« Predsednica komisije TURISTIČNI SPOMINEK: Dušica Hočevar Foto: Bojan Bukovec_ Strokovna komisija za ocenjevanje prispelih spominkov je ocenila prispele spominke in dodelila: 1. nagrada: RAGLJA, avtor Alojz Erčulj, Zagorica 2. nagrada: PETELIN, avtor Bojan Bukovec, Ponikve 3. nagrada: VEJNK, avtor Marjan — Alojz Sever, Škofljica Nagrade in priznanja bo komisija podelila na prireditvi Turističnega društva »Urejena domačija« ob koncu leta. Izbrani in nagrajeni spominki so bili razstavljeni v hali A na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju od 7. do 14. septembra 2005, člani Turističnega društva pa smo se udeležili konference na dan spominkarjev Slovenije, ki jo je organizirala Turistična zveza Slovenije in Združenje spominkarjev Slovenije, v sodelovanju s Slovensko turistično organizacijo, Pospeševalnim centrom za malo gospodarstvo, z Gospodarsko zbornico Slovenije in Obrtno zbornico Slovenije v soboto, 10. septembra 2005. ♦ Na fotografijah so posnetki z razstave spominkov na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju, na katerem so bili razstavljeni tudi naši spominki. za produkcijo komedije TEŽAVE S HRBEThJiCO v režiji Saše Strnad Kje: Jalciičev dom, dvorana Kdaj: 16.11.2005 od 17.30 naprej Pogoji za prijavo: . Starost do 35 iet • Komična predeiava čianka iz časopisa, TV oddaje po osebnem izboru • Recitacija pesmi po osebnem izboru • Tretjo naiogo določi komisija Organizacija: SCENA Za vsa vprašanja v zvezi z avdicijo kontaktirajte direktno Sašo Strnad na tei.: 786-70-77 od pon. - pet. med 18 In 20 uro. »Nekaj je v nas, da mislimo s svojo glavo, zaupamo v svoje sposobnosti, smo združeni, a neodvisni, se uspešno prilagajamo spremembam in zrastemo vsako leto.« Vsem, ki ste Vaš čas, prostor in gostoljubnost kakorkoli delili z menoj in ostalimi avtorji na slikarskem srečanju EX TEMPORE v Podgori 19., 20. in 21. avgusta 2005, se prisrčno zahvaljujem. Posebno se zahvaljujem tudi pokroviteljem srečanja: Občini Dobrepolje Pekarni Blatnik TD Podgora vaščanom Podgore Želim si, da se bodo naša pota še križala in se bomo v prihodnjih letih srečali in srečanja nadgrajevali. Saša Strnad, Kulturna sekcija TD Podgora. oktober 2005 Akcija Urejena domačija 23 Najlepši vrt imajo v Predstrugah M. Steklasa Prepričana sem, da ste tisti, ki malo bolje poznate Predstruge, že iz naslova uganili, da sta lastnika najlepšega vrta v občini Cirila in Jani Nose. Tako je določila komisija Turističnega društva Do-brepolje, ki je letos sicer ocenjevala balkone in terase, ob 10-letnici društva pa so se člani komisije odločili, da dodatno podelijo priznanja za celovito urejenost hiše z okolico in vrtom. Po temeljitem ogledu in posvetu so prišli do ugotovitve, da je lepo urejenih hiš in vrtov v občini precej, izrazito pa izstopata vrt in okolica hiš zakoncev Prijatelj iz Podpe-či in zakoncev Nose iz Predstrug. Komisija je bila soglasna, da slednji zasluži najvišje priznanje. Lastnika ga bosta prejela na zaključni prireditvi »Urejena domačija 2005« ob koncu meseca novembra. In kakšen je najlepši vrt v občini? Z zunanje strani vrt ograjuje živa meja iz ligustra, zato se šele ob vstopu pokaže vrt v vsej svoji razsežnosti in lepoti. Z balkona se bogatijo košate bršljan-ke, za njimi pa je na terasi polno vseh vrst kaktusov in drugih eksotičnih rastlin. Prava paša za oči je zasaditev kaktusov ob sprednjem hišnem zidu. Na osrednjem delu predvrta, ki ga vijugasta pot deli od ostalega dela, je prečudovit nasad vrtnic, ki ga obkrožajo ležeči brini in na sredini japonska vrba. V ostalemu delu pripomore k razgibanosti vrta okrasno grmičevje in drevje, pod katerim prekrivajo tla nizko rastoči brini in številne enoletnice in trajnice. Poglede pritegnejo domiselno sestavljeni detajli okoli hiše. Med veliko negovano travnato površino je več oblikovanih gredic z izbranimi rastlinami. Tudi vrtne obrobe so oblikovane z veliko mero domiselnosti in znanja. Kljub velikemu številu rož prevladujejo zelene rastline. Vse je oblikovano z veliko mero okusa, ničesar ni preveč, ničesar premalo, barvna usklajenost je popolna. Prednji vrt postopoma prehaja ob strani hiše v sadni in zadaj v zelenjavni del. Vse je skrbno negovano. Vsaka gredica posebej zasluži občudovanje. Takšen vrt ne more nastati v kratkem času, njihov je nastajal 17 let, toliko časa, kolikor je star Cirilin sin Matevž. Vrtnar jim je naredil načrt in zasadil vrt, vendar pa so ga od takrat že večkrat preuredili, tako da je od prvotnih rastlin ostala le še smreka. Cirila vedno znova snuje nove načrte in uresničuje nove zamisli. S tistim, kar je spomladi zasadila, že ni več popolnoma zadovoljna, ima že novo zamisel. Sicer pa ima različna obdobja. V enem se bolj ukvarja s trajnicami, eno sezono se je posvetila hostam, potem okrasnim travam, letos imajo prednost japonska drevesa in grmički. Ima pa že načrte za naslednje leto. Zadaj za hišo si bo uredila skalnjak z vodnim motivom, namesto propadajoče češnje pa bo najbrž zasadila lipo. Delo na vrtu ji je v veliko veselje in sprostitev. Če je le mogoče, mu vsak dan posveti vsaj dve do tri ure, še več pa ob sobotah, včasih pa tudi ob nedeljah kakšno uro. Na srečo sta se s hčerko Špelo dogovorili, da je prevzela notranja opravila. Pri svojem delu ima Ci- Cirila Nose med svojimi rožami rila tudi vso podporo moškega dela družine. Pa ne le to. S sinom Matevžem in možem Janom so si razdelili delovna področja. Matevževo delo je košnja trave in pometanje listja, mož pa je prevzel sadovnjak. Tako se Cirila lahko posveča svojim ljubljenkam — rožam. Čeprav je končala trgovsko šolo, je bila vseskozi njena največja želja delati v vrtnariji ali cvetličarni. Želja se ji je uresničila šele po nekaj letih dela v trgovini, ko je dobila zaposlitev v semenarni Kalia v Ljubljani. Zdaj je ena tistih, ki ji je služba hobi. Z največjim zadovoljstvom hodi na delo in vsako leto komaj čaka, da se začne vrtna sezona. Na delovnem mestu uživa ob vsakem opravilu, še najraje pa je zunaj med sadikami in semeni. Pri delu v semenarni se je veliko naučila. Redno spremlja vse novosti v vrtnarstvu in pridobljeno znanje uporablja tudi na domačem vrtu. Ob stalnem nezadovoljstvu, s katerim se srečujemo na vsakem koraku, je lepo slišati, da nekdo s takim veseljem in užitkom opravlja svoje delo. Če ti je služba hobi, so vsi problemi lažje rešljivi ali pa jih sploh ne opaziš. In če opravljaš tako lep poklic, kot je vrtnarstvo, je vse skupaj še lepše. Zadovoljna pa je lahko tudi komisija Turističnega društva Dobrepolje, saj bo šlo njihovo priznanje za najlepši vrt in okolico v prave roke. ♦ 24 Mladinska stran oktober 2005 Mladinsko društvo Dobrepolje MDD ... Ha}pa sploh počne? Ravnokar pregledujete mladinsko stran, kjer boste našli marsikaj, kar do sedaj morda še niste vedeli, da se odvija med našo mladino, mladinskimi organizacijami in v MDD. Torej, ko sem malo brskala po zgodovini društva, sem naletela na zanimive podatke. Zakaj in sploh s kakšnim namenom je bilo ustanovljeno društvo? Poglavitni razlog za to, da imamo danes mladinske in veroučne prostore in s tem tudi mladinsko društvo, je v tem, da mladi ljudje niso vedeli, kam naj gredo na partijo kart, ples,ali pa samo na klepet. Ideja, ki se je porodila v takratni mladini o lastnih prostorih, ni bila neuresničljiva, vendar vseeno ne tako preprosto izvedljiva. Ampak, kot vidite, danes imamo svoje prostore, ki so namenjeni vsem mladinskim skupinam, ki potrebujejo prostore za svoje dejavnosti ter tudi družabnim srečanjem mladine. Danes pa mladinsko društvo skrbi predvsem za povezavo med mladinskimi skupinami, organizira razna zabavna in družabna srečanja, športne in adrenalinske dogodke, predvsem pa želi dokazati, da se mladina dandanes še zna in želi zabavati brez opojnih substanc. Tako poteka življenje znotraj MDD, ko se je iz preproste ideje o lastnih prostorih razvilo društvo s prek 80 člani. Irena Zakrajšek A MOGOČe IMAŠ...? Išče se »zofa«, dobro ohranjena, z dobrodušnim lastnikom, ki bi jo bil pripravljen podariti. Z njo želimo mladinske prostore narediti nekako bolj domače in udobne. Če morda veš za kakšno oz. si lastnik ene, potem prosim pokliči na 051210895 Ambrož V. OKRASKI, OHRAŠeVANJe, NOVO LETO, BOŽIČ... Kot vsako leto bomo tudi letos okra-ševali center Vidma. Zato so dobrodošli vsakršni predlogi, ideje, in pomoč pri izvedbi le tega. Torej, če imaš kakšno konstruktivno domislico, ki pa bi jo želel tud uresničiti, te lepo vabimo, da nam to tudi poveš in upoštevali bomo tvoj predlog. LAN-PARTY Ker je zadnji Lan-party doživel veliko udeležbo, smo se v MDD odločili, da v petek, 4.11., ob 20.00 organiziramo naslednji Lan party - Lan-party #3. Lan - party je priložnost za sproščeno druženje in spoznavanje ter sodelovanje ob igranju računalniških igric. Za kritje stroškov, ki so vključeni v organizacijo Lan-partya, se bo na Lan-partyu plačalo po 500 sit, v ceno pa bosta že vključena hrana in pijača po izbiri tekmovalca. Prijave po 28.10. bodo dražje, zato svetujemo, da se na Lan-party čim prej prijavite z SMS na 031/420-502, prek strani mladinskega društva ali pa kontaktirate katerega koli člana upravnega odbora. Trenutno so na seznamu igranih iger naslednje igre : • Counter strike /UT2004 • Warcraft III /CMR 4 • Worms World Party • Age of empires II / Red Alert II Potrebujete računalnik, najmanj 3 m dolg UTP kabel, razdelilec z 1 več priključkom, kot jih boste potrebovali ter slušalke (zvočniki niso dovoljeni). V primeru dovolj velikega števila prijav bomo izvedli tudi krajši turnir. Več o vsem izveste na naši spletni strani, kjer lahko podate tudi svoje predloge. PLESNI TEČAJ Ali imaš rad dobro glasbo in ples ? Bi rad plesal, a se ti noge zapletajo? Si naveličan sedenja ob plesišču ? Če si na katero koli od zgornjih vprašanj odgovoril z ja, potem je sledeča novica prav zate, saj Mladinsko društvo Dobrepolje organizira začetne tečaje družabnih, standardnih in latinskoame- riških plesov. Izredno ugodna cena 4.000 SIT/osebo (8.000 SIT/par) za 4x90min. (8 šolskih ur). Tečaj poteka vsako sredo od 18.00 do 19.30, vodi pa ga 17- letni Anže Saso (mladinski podprvak standardnih plesov v letu 2003, 3. mesto v letu 2003 in že več vidnih plesnih uspehov). Začne se predvidoma z naslednjim mesecem začetnega tečaja ter nadaljevanjem z zahtevnejšimi figurami, vse pa je odvisno od udeležencev. Pari se lahko prijavite na tel. 031 458486, prek e-pošte mdd@volia.net, lahko pa obiščete tudi našo spletno stran http://klub.iezakon.com, kjer lahko (prek foruma) tudi poiščete soplesal-ko/soplesalca ;) Za dodatne informacije kliči 031/458486, ali presurfaj do spletne strani društva http://klub.jezakon.com PLESNI TEČAJ - TEGA PREPROSTO NE SMEŠ SPREGLEDATI! Poleg tečaja standardnih in latinskoa-meriških plesov bo, če bo dovolj zanimanja, organiziran tudi tečaj orientalskega plesa, po ugodni ceni 6.000SIT/osebo za 4x90min. Orientalski oz. trebušni ples je vse bolj priljubljen med dekleti, saj je zelo zanimiv, poleg tega pa koristi zdravju in krepi samozavest. Prijave sprejemamo na zgodnjih kontaktnih naslovih. Pa pojdimo skakat... v Rašico V MDD smo se odločili, da potrebujemo nov svež (izredno) izziv. Zato smo se v nedeljo, 25.9, na prekrasen in topel sončen dan, zbrali pred klubom z namenom, da to nedeljo osvežimo s skokom v Rašico. Zaradi težavnosti izziva se nas je zbralo devet, od katerih pa se jih je bilo v Rašico pripravljenih podati pet. Ko smo se na obrežju udobno namestili in nekateri celo malo sončili, smo se drug za drugim pognali v mrzlo vodo (brr), z različnimi izrazi na obrazu. Nekateri so bili nad Rašico tako navdušeni, da so skok takoj ponovili, najbolj zagnani pa smo po Rašici celo zaplavali, se lovili in na koncu tudi najbolj šklepetali z zobmi. Nato smo se nastavili jesenskem soncu ter se segreli nazaj na sobno temperaturo, na koncu pa smo se zaustavili še v klubu na prijateljskem pomenku. MDD Potopis v nadaljevanjih Prvomajska Sicilija 2005 Piše: Gregor Klinc 2. Dan (23.4.2005) Zjutraj se zbudim okoli sedmih in prvi prizor, ki ga zagledam, je Bojan, ki nas slika, kako spimo. Počasi zvijemo spal-ke in se odpravimo v bar na kavo, od koder lahko počasi opazimo pristanišče v Palermu. Iz ladje se izkrcamo okoli devetih ter za spomin na vožnjo vzamemo »gurtne«, s katerimi so nam zvezali motorje, saj jih je Bojan pozabil doma, nismo pa vedeli, ali jih bodo na trajektu za domov imeli. Kot prvi cilj si zadamo ogled katakomb in kljub zemljevidu Palerma, ki ga imamo s sabo, imamo težave, večinoma tudi zaradi prometnega kaosa, saj imamo občutek, kot da nihče nima izpita. Zelo je potrebno paziti na skuterje, ki šibajo mimo po levi in desni, kmalu pa nam uspe najti način, kako preživeti v tej prometni džungli, enostavno ne smeš gledati zna- slika 1 kov, semaforjev, prednost ima tisti, ki si več upa in podobno. Prav absurdno pa je, da smo pri vožnji v enosmerno ulico (v nasprotno smer seveda) spraševali policista, ali gremo prav za katakombe (slika 1). Po težki borbi v prometu le najdemo katakombe in takoj, ko se ustavimo, do nas pride možakar, ki nam naj bi za 1 EUR pazil na motorje, medtem ko bomo mi na ogledu. Kljub mamljivi ponudbi se odločimo za varianto, da gresta dva na ogled, dva pa pazita motorje. Za 1.5 EUR vstopnine lahko vidite posušena trupla, katerih lastniki iz določenih socialnih slojev so hoteli na nek način ostati na tem svetu tudi po smrti, vendar je to prepričanje trajalo le kratek čas, v obdobju, ko so je bila Sicilija pod Muslimani. Zelo lepo je ohranjeno truplo punčke, okoli katere je tudi kar precejšnja gneča. Fo- slika 2 tografiranje je sicer prepovedano, a fotografija ali dve brez flesha ne morejo škoditi (slika 2). Pred vhodom pred katakombe srečamo tudi avtobus slovenskih turistov s precej »atraktivno« vodičko. Rečemo par besed ter dobimo par napotkov, kaj se nam splača videti na Siciliji in kje naj malce bolj pazimo na motorje. Iz Palerma se odpeljemo v Monreal na ogled mozaikov v katedrali, precej se namučimo, da katedralo sploh najdemo, nato pa jaz in Bojan paziva na motorje, Ana in Davor pa gresta na ogled katedrale. Ker pravita, da jih ni ravno navdušila, se odpeljemo dalje. Pot nas vodi skozi notranjost otoka, in sicer skozi znameniti Corleone, ki je večini znan iz mafijskih filmov in romanov. Dejstvo pa je, da je v tem kraju živel Luciano Liggio, ki je bil ključna oseba pri povezovanju siciljanske in ameriške mafije (slika 3). Samo mesto ni nič kaj posebnega in je le eno izmed mnogih siciljanskih mest s tlakovanimi cestami in ozkimi ulicami. Odločimo se, da prvi dan na Siciliji zaključimo v Agri-gentu, za katerega je znano, da iz njega izvira največ mafijskih družin, katere se ukvarjajo s preprodajo prepovedanih drog v Evropi in ZDA, obenem pa slovi tudi kot najrevnejše mesto na otoku. Brez uspeha iščemo kamp z bungalovi, na koncu si najdemo apartma za 4 osebe, za ceno 80 EUR z zajtrkom. Hitro odložimo prtljago in se namenimo na ogled Doline templjev, vendar smo za pol ure prepozni. saj je za oglede že zaprta. Ker se že počasi spušča noč, se le še ustavimo v trgovini, ker nam manjka nekaj sestavin za večerjo. V apartmaju žalostno ugotovimo, da plin ni priklop-ljen in da nimamo tesnil, še dobro, da sta Bojan in Davor s sabo vlekla gorilnika. Za večerjo si privoščimo testenine, saj konec koncev smo v Italiji. Čeprav je bilo za nami le dobrih 200 km, vsaj jaz zaspim kot ubit, saj spanje na ladji zaradi nenehnega tresenja dizelskega motorja ni ravno vrhunec užitkov. 26 Potopis oktober 2005 Na pot kot romar CAMINA DE SANTIAGO Za vsako pot se je potrebno odločiti, se pripraviti nanjo, oditi takrat, ko je čas, se ji prepustiti ter se vrniti nazaj domov bogatejši za izkušnje. Vsaka pot človeku odpira in širi obzorja. Naše romanje k Sv. Jakobu v Compostelo je marsikomu odprla vrata k boljšemu spoznavanju sebe, drugih in dežele, po kateri smo potovali. O ROMARSKEM KRAJU - KJE IN ZAKAJ Santiago de Compostela je znan romarski kraj v SZ delu Španije. Po cesti je od Atlantskega oceana oddaljen približno 60 km. Sv. Jakob (Santiago po špansko) je bil eden izmed Jezusovih apostolov. Bil je zelo vnet oznanjevalec, zato mu je Jezus dal ime Sin groma. Po Jezusovem Vnebohodu naj bi oznanjal evangelij tudi v Španiji. Legenda govori, da so v začetku 9. stoletja v Galiciji v Španiji nad poljem opazili nenavadno svetlobo. Ta novica je prišla na uho tedanjemu škofu, ki je velel raziskati mesto, na katerega je sijala zvezda. Našli naj bi grob s posmrtnimi ostanki apostola Jakoba, katerega naj bi po izročilu njegova učenca pokopala v Španiji. Apostol Jakob je bil na čelu krščanskih čet v bitki proti muslimanom pri Claviu in tako s tem postane tudi zavetnik Špani- SKUPNA OSEBNA IZKAZNICA NAŠEGA POTOVANJA Osebe Albin in Mateja Kralj, Damjan in Helena Erčulj, Tamino in Lucija Petelinšek, Mateja Lunder, Darja in Barbara Žnidaršič Prevozna sredstva Kombi SKI KLUBA (Peugeot, bele barve) in 9 koles (različnih znamk in barv) Odhod/Prihod 11. julija 2005 iz Podgore /25. julija 2005 ravno na Sv. Jakoba izkrcani vsak pred domačimi vrati. Pot s kolesom CAMINO FRANCES Roncesvalles (na španski strani) - Pamplona - Puente la Rei-na - Estella - Logrono - Burgos - Leon - Astorga - Ponferrada -Palas de Rei - Santiago de Compostela - Noia (obAtlantskemu oceanu)- Muros Poglejte na zemljevidu. je. Tako pravijo legende in izročila. Sv. Jakob pa privablja že par stoletij ljudi iz vseh celin, da poromajo do njegovega svetišča -čudovite katedrale, kjer naj bi bili v grobnici pokopani njegovi posmrtni ostanki. Katedrala pa je poleg načipkane gotike in slo-kih zidov zanimiva tudi zaradi gromozanske kadilnice, ki že stoletja ob določeni uri zaniha čez celo prečno ladjo in napolni nosnice s čudovitim vonjem po kadilu. Male in velike zanimivosti s potovanja Kilometri V osmih dneh smo prevozili celo pot — približno 900 km. Največ smo prevozili četrti dan (128 km). Voda Še nikoli v življenju nismo popili toliko vode. Ob pešpoti so bili na določeni razdalji postavljeni vodnjaki, iz katerih smo si lahko natočili vodo. Ni bila povsod enako dobra, a zaradi nje smo včasih naredili tudi kakšen kilometer več. Hrana Najedli smo se slastnih makaronov, riža, ampak čez tople »domače« juhce iz vrečke je pa ni hrane na tej zemlji, katere se ne bi razveselili predvsem naši fantje. Najhujših vzponov in zadnjih ur kolesarjenja v dnevu pa ne bi zmogli brez FRUTA BEL. Delujejo kot Red bull, pa še brez stranskih učinkov. Rumene puščice Vseh osem dni kolesarjenja smo iskali in gledali samo za rumenimi puščicami in znakom kamina Jakobovi školjki — pokrovači, ki so nas pripeljali na pravo mesto in v pravi kraj. Katedrale V večjih mestih (Pamplona, Logrono — Burgos — Leon — Santiago) smo občudovali ogromne katedrale. Spusti /vzponi Doživljali smo čudovite spuste v dolino; tudi iz nadmorske višine 1500-tih metrov. Nato pa ponoven vzpon za približno 600 metrov na 1300 metrov nadmorske višine. Pa smo bili spet tam, kjer smo bili. Sopihaje navkreber, ufff ... Živalstvo Še nikoli v življenju nismo videli toliko štorkelj kot v tem delu Španije. Te črno-bele lepotice so si za bivališča najraje izbrale katedrale — že vedo, kje se najlepše vidi na to deželo. Srečali mulo po imenu FERNANDO na višini 1300 m v kraju Ma-njarin. Rastlinstvo Naša pot se je vlekla med »puščavo« pšenice. V nekaterih pokrajinah so že želi. Na zahodu pa so nas pričakali evkaliptusi. Vonjave Navohali smo se razbeljenega asfalta, vonja po morju (borovcih), posebno suhega vonja po žitu, cvetličnega vonja po medu, po bencinu in potu. Pa seveda po kafri — ta nam je pregnala največje bolečine v sklepih. Prenočišča Spali v »refugih«-prenočiščih za romarje. Recept za dobro in kakovostno spanje; s seboj vzemi čepke za ušesa ali pa čim prej zaspi, preden zaspijo najhujši »smrčauci« v sobi. Najhujša poškodba Ena ozeblina (ha, ha, ha) pri najhujši vročini in žulj na zadnji plati. Tehnične napake Ena predrta guma na kombiju, ena zvita »špica« pri kolesu, razbit objektiv pri fotoaparatu, a koleščki v glavi so bili dobro podmazani in prav naravnani. To je bilo najvažnejše. Kar brez skrbi! Zanimivosti Našli dvojnico ene izmed romark. Na poti srečali Rajka (50 let) iz Celja, ki nas je peš skoraj prehiteval. Ja, Slovenci smo pa res »za kej«! Srečali vsakoletnega 63-letnega romarja iz Francije, s katerim smo prevozili en del naše poti do Santiaga. Ko smo mi omagali proti Finisteri ter se spokali v kombi, nas je on pa skoraj s kolesom prehiteval. Tudi Francozi so »za kej«! V Santiagu bili izpostavljeni hudi nevarnosti - bombi. Pa o tem nismo nič vedeli, še manj slutili. Včasih je bilo lažje vozit kolo kot pa kombi; posebno čez mesta. Najpogosteje izrečena tuja beseda BUON CAMINO! BUON CAMINO! SREČNO POT! Ta pozdrav nam še vedno odzvanja v glavi. Govori nam, da se nimamo v življenju kaj bati, da smo lahko sposobni premagovati tudi tiste stvari, ki se nam v prvem trenutku zdijo nemogoče. Za to pa se je potrebno odločiti, delati in se truditi. Tudi vam dragi bralci želim BUON CAMINO! Srečno pot na vse strani Dobrepolja in še naprej in nazaj. V imenu vseh romarjev zapisala Barbara Foto: Tamino Petelinšek in Albin Kralj 15. november 2005 — oddaja vlog za znižano plačilo vrtca za 2006 Starše otrok v vrtcu obveščamo, da je rok za oddajo vlog za znižano plačilo vrtca za leto 2006 15. november 2005. Obrazec za vlogo (VRT/1) dobite v knjigarnah, lahko pa tudi na spletni strani Ministrstva za šolstvo in šport: www.mszs.si. K prilogam priložite kopije odločb o odmeri dohodnine za leto 2004, odločbe o davku iz dejavnosti za 2004 in potrdilo o katastrskem dohodku za 2004. Potrdilo o statusu brezposelnosti od oktobra oz novembra, potrdila o vpisu dijakov in študentov v šolo in fakulteto, so lahko stara od septembra oz. oktobra letos. Starši, ki ste tekom tega leta prvič oddali otroka v vrtec, oddajte vlogo za znižano plačilo vrtca za 2006. Občina Dobrepolje 28 Iz šole in vrtca oktober 2005 TEDEN OTROKA V VRTCU RINGARA-JA — VIDEM Vodja vrtca: Marija Žnidaršič_ Otroci, ki so v vrtcu se veliko družijo, spoznavajo marsikaj novega, se igrajo in učijo za življenje. Ob tednu otroka pa poskušamo vzgojiteljice vsakdan še posebno popestriti. Tako smo tudi letos pripravile projekt za ves teden, vsak dan posebej: V ponedeljek, 3.oktobra, so se otroci pomerili v športnih aktivnostih. Tekmovali so med seboj, starejši so mlajše vozili v samokolnicah, tekli so med ovirami in se sproščali pod geslom : zdrav duh v zdravem telesu. Za sodelovanje so dobili ročno izdelane kolajne. Torek, 4. oktobra, je bil za nas poseben dan. S finančno pomočjo ZKO Grosuplje smo medse povabili čarovnika Grega. V Jakličevem domu nas je več kot uro zabaval s svojimi čarovnijami, pesmijo in plesom. Medse smo povabili tudi otroke, ki niso vključeni v vrtec in kar nekaj se jih je povabilu odzvalo. Doživeli smo res lep in prijeten dan. V sredo, 5.oktobra, se je za nas angažirala mamica deklice umetnica Saša in se celo dopoldne poigravala z otroki. Nastale so najrazličnejše umet-nije z barvami, ki smo jih razstavili v preddverju vrtca. Otroci so uživali v mešanju barv, s tiskanjem in pihanjem. Dopoldne je prehitro minilo. V četrtek, 6.oktobra, smo se celo dopoldne pripravljali na krompirjev piknik s starši. Vstopnino, en krompir, je bilo potrebno prinesti že dopoldne. Tako smo krompir pripravili za različne igre: - vožnja po en krompir v samokol-nici do tarče ( 60 sek), - nošenje krompirja na krožniku preko ovir, - metanje krompirja v koš - koš držijo starši, otroci mečejo štafetni tek s krompirjem. Med igrami smo vrteli glasbo in plesali ter se zabavali.Po končanih igrah je vse prisotne čakal pomfri krompir in čaj. V petek, 7.oktobra, smo na obisk povabili otroke iz enote Ciciban Kom-polje. Vzgojiteljice smo jim pripravile lutkovno predstavo »Tudi v nesreči spoznaš prijatelja«. Nato je sledilo druženje, igre in pogostitev otrok. Druženje je bilo prijetno. ♦ Seja Sveta staršev Svet staršev je izvolil novega predsednika in podpredsednika Glavni točki dnevnega reda zadnje seje, z dne 29. septembra, sta bili obravnava poročila o uresničevanju letnega delovnega načrta za šolsko leto 2004/2005 in obravnava osnutka letnega delovnega načrta za tekoče šolsko leto. M. Steklasa Sejo je otvorila Darja Klinc, ki je bila predsednica Sveta staršev polna dva mandata. Njeno vestno delo bo odslej nadaljeval Jože Klun, ki je na seji dobil polno podporo članov. Prav tako novi podpredsednik Vili Jamnik. Mandat je potekel tudi nekaterim dosedanjim članom, zato je Svet staršev na predlog sklepov roditeljskih sestankov potrdil devet novoizvoljenih članov. Potrdili pa so tudi novo predstavnico staršev iz podružnične šole Struge v Svet JVIZ OŠ Do-brepolje, ker je dosedanji članici zaradi prenehanja pogojev prenehal mandat. S poročilom o izvajanju letnega delovnega načrta za prejšnje šolsko leto so bili starši izčrpno seznanjeni že na prejšnji seji, zato je bilo tokratno poročilo dopolnjeno le z nekaterimi podatki, in sicer: V šolskem letu 2004/2005 je bilo na matični šoli Videm 250 učencev, na PŠ Kompolje 29, na PŠ Ponikve 18 in na PŠ Struge 57 učencev, kar znaša na celotni šoli 354 učencev. V vrtcu je bilo vpisanih 121 otrok. Na Vidmu ponavljajo trije učenci. Pet učencev osmega razreda na videmski šoli je imelo popravne izpite. V junijskem roku so bili uspešni štirje učenci, v avgustovskem roku pa eden. V Strugah je imela ena učenka osmega razreda popravni izpit, ki ga je že v junijskem roku uspešno opravila. V osmem razredu devetletke so bili ob koncu leta štirje učenci negativno ocenjeni. Jože Klun L Vili Ja Vili Jamnik Popravni izpit so opravili že v junijskem roku. Tako je bil po popravnih izpitih učni uspeh 99,1%, v osmem razredu devetletke pa 92,5%. Uspeh je zelo dober, malo več problemov je bilo z disciplino, domačimi nalogami itd. Tudi rezultati nacionalnih preizkusov znanja ob koncu prve triade in rezultati eksternega preverjanja znanja učencev osmega razreda so bili zelo dobri. Kar devet učencev osmega razreda je dobilo Zoisove štipendije, kar je največ do sedaj. Učenci so bili uspešni tudi na tekmovanjih. Redni program je bil v celoti realiziran, prav tako je bil na vseh šolah realiziran razširjeni program z različnimi projekti, šolo v naravi, športnimi tekmovanji, akcijami, prireditvami itd. Tudi delo v vrtcu na Vidmu in v Kompoljah je potekalo po veljavnem ku-rikulumu z vrsto dodatnih dejavnosti. Odlično je bilo sodelovanje s starši in okoljem. Svet staršev je poročilo sprejel brez pripomb. V nadaljevanju so predstavniki staršev obravnavali osnutek letnega delovnega načrta, ki ga bo dokončno potrdil Svet JVIZ OŠ Dobrepolje. Ta vsebuje nekaj dodatnih novosti. Med drugim je bil na vseh šolah je bil uveden krožek angleškega jezika v prvem in drugem razredu, ki ga financira občina. Nekaj novosti je tudi na področju glasbene vzgoje. Pred božično-novoletnimi prazniki bo v Jakličevem domu revija otroških zborov z videmske šole in vrtca. Nacionalni preizkusi znanja bodo letos v de- oktober 2005 Iz šole 29 vetem razredu iz matematike, slovenščine in tretjega predmeta, ki ga bo v mesecu marcu določil minister. Rezultati ne bodo vplivali na oceno, niti na vpis, vendar bodo zabeleženi v spričevalu. Za vpis bodo pomembni uspeh ter ocene vseh obveznih in dveh izbirnih predmetov v devetem razredu ter rezultati s tekmovanj. V okviru ekološke vzgoje bo tudi letos na šoli zbiralna akcija starega papirja. V vrtcu načrtujejo tridnevno letovanje, učenci tretjega razreda bodo šli na plavanje v Ptujske toplice, osmi razred pa bo imel naravoslovni dan v Podgori. Glede zimovanja učencev prvega razreda pa je Svet staršev izrazil mnenje, da je za tako majhne otroke dovolj tridnevno smučanje v obliki športnih dni. V razpravi je bilo slišati precej pomislekov o nivojskem pouku. Omenjene so bile tudi težave pri organizaciji pouka, predvsem s pripravo urnika in urejanjem nadomeščanja. Šola razmišlja o morebitni vključitvi v projekta eko šole in zdrave šole. Ekologiji se že v sedanjem programu namenja veliko pozornosti. Med pobudami je eden od staršev spomnil na pobudo enega od članov Sveta šole, da bi na Vidmu obnovili prehod za pešce na glavnem križišču pri cerkvi. Država na tem mestu sicer obljublja krožni promet. Kljub temu bodo zahtevo staršev poslali na Direkcijo za ceste.. Predstavnica struške šole je predlagala nabavo ozvočenja za tamkajšnjo šolo in opozorila, naj bi učitelji polagali več pozornosti lepopisu tudi na višji stopnji. V zvezi s šolsko zobozdravstevno službo so bili starši obveščeni, da je zobozdravnica s 1. oktobrom dobila 60% koncesijo za delo v šolski zobni ambulanti. Prisotni so bili seznanjeni z odgovorom društva »Pobuda za šolo po meri človeka«, na katerega je Svet staršev naslovil prošnjo za pomoč pri reševanju problemov nasilja v šoli. V odgovoru so ponudili teme za seminarje in predavanja, namenjena učiteljem in staršem. Eno od predavanj Angelce Likovič z naslovom »Odgovornost, dolžnosti in pravice staršev, učiteljev in učencev« je šola že organizirala ob prvem roditeljskem sestanku. ♦ Iščemo stare fotografije France Nučič Ob 70-letnici pričetka osnovnega šolanja nove generacije dobrepoljskih otrok na Osnovni šoli Dobrepolje Po podatkih iz šolskega arhiva, ki i jih je dal na razpolago za ta članek ravnatelj Ivan Grandovec, je bilo v prva razreda, 1.a in 1.b, v septembru leta 1935 vpisanih iz celotne dobrepoljske fare, tudi z Male Ilove Gore, 109 učencev. Učiteljica 1. a razreda je bila Angela Češno-var, učiteljica 1.b razreda pa Angela Kovač, ki sta imeli vsaka približno polovico učencev. Takrat še ni bilo nobene podružnične šole. Na Vidmu sta bili dve šolski zgradbi, ob glavni cesti je bila »stara šola«, nasproti nje na vzhodni strani šolskega dvorišča pa »nova šola« iz leta 1907, sedaj spremenjena v upravno zgradbo občine Dobrepolje in poštni urad. V šolo smo vsi hodili peš, saj ni bilo nobenih javnih in ne privatnih prevozov. Večinoma smo hodili bosi do prvega mraza. Avtomobilov ni bilo, le sem in tja kakšen kamion na parni pogon, zato je bila peš hoja varna po makadamskih cestah. V zimskem času ob visokem snegu in hudem mrazu je pouk odpadel tudi za cel teden ali več. Prostih sobot ni bilo. V šoli ni bilo nobene malice. Med glavnim odmorom smo pojedli tisto, kar smo prinesli od doma. Nekateri učenci, revnejši, niso imeli ničesar, drugi smo imeli kakšen kos črnega kruha in sadje, sveže oz. posušeno. FOTOGRAFIJA 1.b razred učiteljice Angelce Kovač, šolsko leto 1935/36 Nekaj znanih obrazov: Poleg učiteljice na levi strani stoji Izidor Jerovšek — Slavc iz Predstrug. Drugi je Anton Francelj iz Ponikev, nato sem podpisani, zraven je Jože Babič iz Podgore, Anton Strnad iz Zdenske vasi, naprej Alojz Oblak iz Ponikev. Na sredini je pok. Jože Brodnik iz Ponikev, nekaj Kompoljcev, Gašperjev Janez iz Podpeči in Franc Glač — Zajčji iz Podgore. Od učenk je prva spredaj Anica Strnad (Žnedarčkova iz Kompolj). Večina nas je živih, zato naj vsak najde sebe na sliki in sporoči pisno na moj naslov (France Nučič, Videm 71, 1312 Videm-Dobrepolje), da je še živ in kje je na fotografiji. Prav tako sporočite, kdo je že umrl. FOTOGRAFIJO JE NAREDIL UČITELJ Tone Ljubič, slikal nas je septembra leta 1935 na začetku boršta v Gorici za podgoriško cerkvijo. 30 Iz šole; obvestilo oktober 2005 TUKAJ SMO, PAZITE NA NAS! Zapisala učiteljica Karmen Perko_ Oktober nas vsak dan pozdravlja s pisano paleto jesenskih barv. Pouk se je komaj začel in naši otroci že praznujejo. Za darilo so si otroci OŠ Videm, OŠ Struge, Oš Ponikve in OŠ Kompolje ogledali risano družinsko komedijo Madagaskar. Po ogledu smo imeli ustvarjalne delavnice, kjer so otroci pod budnim očesom svojih učiteljic, vzgojiteljic in spremljevalcev gibalno oviranih otrok v parih izdelali zanimive otroke. Izdelke, ki so jih otroci naredili, smo razstavili v trgovini TUŠ na Vidmu, kjer so nam prijazno odstopili svoj prostor. Pekli smo tudi kostanj in delali sadna nabodalca. Letošnje geslo otrok se glasi: »Tukaj smo, pazite na nas!« To je še ena lepa priložnost, ko se spomnimo drug na drugega, se pogovorimo o medsebojnih odnosih ... V naših mislih so otroci, ki so naše največje bogastvo. Ne smemo pa pozabiti na tiste otroke, katerim nitke življenja na žalost ne tkejo ljubezni, pozornosti, razumevanja ... Upam, da bodo med našimi otroki brstela vedno nova prijateljstva, kajti na otrocih svet stoji. Naj zaključim z mislijo: »ČUDOVITO JE BITI OTROK IN PREPROSTO ŽIVETI. ZAZRETI SE V NEBO, VIDETI SONCE, OPAZOVATI CVETJE IN SVET OKOLI SEBE. GLEDATI DRUGE OTROKE, SE IGRATI IN SMEJATI Z NJIMI, DELATI, KAR TE VESELI, PUSTITI DOMIŠLJIJI SVOJO POT, BITI ZADOVOLJEN, SREČEN. KJER SO OTROCI, JE VSE SVEŽE, NARAVNO, POLNO BARV, TOPLINE IN ŽIVLJENJA.« Lov na navadnega polha - polharjenje Zveza lovskih družin Kočevje obvešča občane občin Kočevje, Kostel, Osilnica, Loški Potok, Sodraži-ca, Ribnica, Velike Lašče, Turjak in Dobrepolje ter Žužemberk, da je navadni polh po 3. členu Uredbe o določitvi divjadi in lovnih dob (Ur.l. RS št. 101/2004) uvrščen med divjad, ki jo je dovoljeno loviti od 1. oktobra do 30. novembra. Po 60. členu Zakona o divjadi in lovstvu ima pravico do lova le oseba, ki ima stalno bivališče v Republiki Sloveniji, ki ima opravljen lovski izpit in veljavno lovsko izkaznico ali je zaposlen v lovišču s posebnim namenom. Kdor nima lovskega izpita, sme loviti le v spremstvu lovca. Z drugimi besedami to pomeni, da je tradicionalno jesensko polharjenje v oktobru in novembru dovoljeno le ob prisotnosti lovca, ki ima lovski izpit in na področju lovišča lovske družine, katere član je. Lovske družine morajo v skladu z 21. členom ZDLov-1 o ulovljenih polhih voditi predpisano evidenco v evidenčni knjigi (čas in kraj uple-nitve, število, spol in teža). Neizvajanje tega člena se šteje kot prekršek, ki se kaznuje z globo 1.000.000 SIT za lovsko družino in 100.000 SIT za starešino. V zvezi z omenjenim opozarjamo, da naj vsi zainteresirani občani, ki bi na kakršen koli način želeli polhariti na območju lovskih družin, kontaktirajo s prestavnikom posamezne lovske družine, ki upravlja s konkretnim loviščem. Imena kontaktnih oseb so vam na voljo na sedežu posamezne lovske družine. Prav atko vse morebitne polhar- je, ki ne izpolnjujejo pogojev za izvajanje lova na navadnega polha, opozarjamo tudi na napovedan poostren nadzor spoštovanja določil Uredbe s strani lovske inšpekcije ob asistenci policije. Kontrolni pregel-di na posameznem območju se bodo opravljali nenajavljeno. Pri pre-geldih se bo poleg istovetnosti organizatorja ugotavljalo tudi število udeležencev, število in vrsta pasti in število ulovljenh polhov. Lov v septembru pomeni kršietv 38. člena ZDLov-1. za kar je za posameznika predpisana globa od 100.000 do 300.000 SIT. Lov v septembru se šteje za krivolov. Vse morebitne polharje torej prosimo, da opozorilo sprejmejo resno, saj nebi želeli, da vas sicer tradicionalno polharjenje zaradi kršitev veljavnih predpisov privede do obravnave pre prekrškovnim organom, kot je že navedeno. Prepričani smo, da bo ob upoštevanju predvidenih navodil polhar-jenje še evdno ohranilo svoj čar. Že vnaprej se vam zahvaljujem za sodelovanje. Lovski zdravo! Komisija za izobraževanje mag. Štefan Vesel, dr.vet. med. Branko Zlobko PREDSEDNIK KOMISIJE PREDSEDNIK ZLD KOČEVJE MISEL Niti človeških usod so prepletene bolj kot najzapletenejši vzorec na tkalskih statvah. Zato se lahko venomer vprašamo, kakšno bi bilo naše življenje, če se posameznik niti ne bi rodil. Da bi naše enkratno bivanje čim manj prizadelo drugje popotnike v času in prostoru, jim povzročalo žalost in trpljenje in jemalo upanje, se moramo otresti slabih človeških osebnostnih lastnosti: sebičnosti in pohlepa, jeze in maščevanja, ki rodi nasilje, in to toliko bolj, če smo obdarjeni s karizmo, zaradi katere nam množice sledijo. Dean Strnad oktober 2005 Odmevi, pisma bralcev 31 ALI BO DALJINSKO OGREVANJE VIDMA? Stane Škulj_ S takim vprašanjem se soočam zadnje dni, ko se bližajo hladnejši dnevi in so ljudje pričeli intenzivno razmišljati tudi o dani obljubi občine o možnosti ogrevanja iz centralne kurilnice. Ker je bila v projekt študije daljinskega ogrevanja vključena tudi Stolarna Dobrepolje kot investitor in smo tudi prispevali denarna sredstva za plačilo študije, čutim dolžnost, da pojasnim odgovor na zgornje vprašanje. Toplovoda iz Stolarne Do-brepolje na Videm ne bo, vsaj ne v planiranem času, ki ga je predvidevala študija in toliko časa, dokler bo investicije krojila sedanja občinska politika. Ta trditev nedvomno drži, saj je pri dogovorih o investiciji z občinsko politiko prihajalo do igre, v kateri pa si večinski soinvestitor ne najde prave vloge. Stolarna Dobrepolje, katero zastopam, bi bila z že izgrajeno infrastrukturo in znanjem pri investiciji uporabe kurjenja na lesno biomaso pomemben člen pri novo nastali investiciji. Očitno pa ji je glede na dogodke, ki so se odvijali pred sprejetjem proračuna za leto 2005, bila ta pomembna vloga odvzeta na dokaj primitiven način. V tednih pred sprejemanjem proračuna za leto 2005 sem dobil telefonski klic, da bi občina odkupila zemljišče v Stolarni Dobrepolje za postavitev nove kotlovnice in bi kot novi lastnik v novo nastalem podjetju bila večinski lastnik. Nikoli do tedaj ni bila namera tako jasno izražena in to bi v tej igri pomenilo izločitev Sto-larne, katero se je v prvotni študiji in dogovorih obravnavalo kot glavnega investitorja. Odgovor o odločitvi naj bi podal v dveh dneh, saj bi občina tako rezervirala sredstva v proračunu za leto 2005. Od kje občini kar naenkrat denar za odkup zemljišča, saj je nekaj dni pred tem izšlo ob- činsko glasilo, v katerem župan tarna o težavah pri denarju in razmišlja o samoprispevku. Res pa je, da bi bila odkupna cena tega zemljišča izredno nizka in je šlo pri tem za golo podcenjevanje in izločitev Sto-larne kot partnerja. Jasno nisem sporočil svoje odločitve, saj se 300 milijonske investicije ne pelje na tak način. Tako se je zadeva zaključila in v proračunu so se ta sredstva namenila v verjetno kakšno novo študijo in metanje našega denarja skozi okno. To pisanje pa je nastalo tudi zaradi spoznanja, da se v Sloveniji lahko vodijo tudi investicije, ki so uspešne, ena zadnjih je bila v Kočevju. Tam je bil prisoten tudi okoljski minister g. Janez Podobnik, ki je poudaril da se je država strateško odločila za pomoč pri investicijah v učinkovito rabo energije in bo z državnim spodbudami omogočala njene izvedbe. Tako kot vsako dejavnost v prostoru pa je potrebno tudi proizvodnjo in rabo energije skrbno načrtovati. V začetnih pogovorih na občini, ko smo pripravljali študijo, sem predlagal, da so urejene naslednje zadeve: • Podelitev koncesije ( to je zaveza občinskih politik, da se bo cena in vsi dogovori držali za daljše obdobje) in da ne bo kot v primeru gorenjskega Preddvora cena odvisna od trenutnega navdiha občinskih politikov; • Dogovor o soglasjih z lastniki, kjer bo potekala trasa toplovoda; • Dogovor oziroma podpis predpogodb z ustanovami in podjetji, ki bi prišle v plan za priključitev na toplovod; • Obvezna povezava z gozdarsko institucijo, ki bi vodila in planirala letni posek odvečne biomase; • Dogovor z dobavitelji ali lastniki gozdov pri oskrbi z biomaso. Vse to in še kaj je predpogoj za uspešno izvedbo investicije. Investitorji se za naložbe odločajo samo tedaj, ko so stvari jasne in čiste, saj se denar ne pridobiva kar tako, tja v en dan. Od prostovoljnih prispevkov in samoprispevkov se velike na- ložbe ne da izpeljati. Tudi naša občina bo potrebovala jasno zasnovo pri izvajanju programov učinkovite energetske rabe obnovljivih virov energije. Energetski koncepti so opredeljeni v Energetskem zakonu, občine pa naj bi jih sprejemale vsaj vsakih deset let. To je nujno zaradi višanja cen fosilnih goriv, kjotskega protokola pri zmanjševanju emisij, pa tudi zaradi dodatnega zaposlovanja ljudi pri čiščenju, urejanju gozdov in krajine. ♦ TUDI ZASTARELE NOVICE SO ZANIMIVE Slavc Palčar, Videm_ Urednica lokalnega glasila je do sedaj zagovarjala, da želi biti kar se da objektivna s poročanjem in pisanjem v ta časopis. Takšnemu stališču je pritrjevala tudi večina njenih zagovornikov. Njeno iskrenost in objektivnosti razumem tako, da o vseh udeležencih piše na enak način in so (smo) nekateri akterji političnega življenja v občini enakomerno zastopani in obravnavani. V dobrem in slabem. Verjamem, da se trudi in včasih ji objektivnost uspe tudi ohraniti. Pred meseci je urednica v poročilo iz seje OS zapisala, da je bila seja polemična in kot »drobec« dodala, da sem spodaj podpisani s strani župana dobil opomin. Nič takšnega. K razpravi sem dodal le »drobec« interpretacije županovega izvajanja demokracije. Pa ni bilo nikakršnega spornega in žaljivega besedila, ampak samo delček povzetka iz stila županovega izrazoslovja katerega slednji uporablja. Takšni »drobci« so sicer nepotrebni in istočasno dobrodošli. Potrebni so tudi zato, da popestrijo nekatere monotone prispevke ter ohranjajo bralce. Tudi zadnja, avgustovska, seja je bila zelo polemična in polna zapletov. Preveč prostora bi porabil, če bi navajal kaj vse »zanimivega« za bralce se je dogajalo, pa žal ne bodo nikoli iz- vedeli. So pa vztrajni bralci lahko poročilo prebrali v zadnjem lokalnem časopisu. Nekatere neresnične navedbe bi bilo potrebno tudi demantirati, toda naj bo tako, kot je bilo zapisano. Saj je bilo vse napisano z namenom. Vsega se pa tudi ne da zapisati. V kolikor je bilo »poročilo« o mojem opominu zanimiv »drobec« sem pričakoval, da bodo opomini, katere sta si na zadnji seji prislužila dva člana OS iz konkurenčne politične strani tudi dobili prostor v poročilu iz seje občinskega sveta. Žal, se to ni zgodilo. Ker je urednica spregledala nekaj, česar pri meni nikakor ne bi, zaradi »objektivnosti« bralcem manjkajoči »drobec« dogajanja iz seje sporočam na tem mestu. Na zadnji seji, katera je bila sklicana zaradi razjasnitve nekaterih zadev iz pristojnosti občinskega sveta so zaradi nesramnega obnašanja do predsedujočega »padli« trije opomini. Stane Jakič, podžupan, je prejel dva, Brane Brodnik pa enega. V razpravi ju je nekoliko »zaneslo« in sledila je kazen. To razumem. Ne razumem pa, zakaj je imel moj opomin pred meseci »težo« in se je pojavil v časopisu, dva podžupa-nova opomina pa sta bila spregledana in bila tako rekoč brez teže. Če bi se izrazil po »nogometno« , potem občinska koalicija proti opoziciji v pridobivanju opominov vodi z 3:1.To je pa že takšen rezultat, da ga je potrebno preko lokalnega časopisa spraviti v javnost. Predvidevam, da je bil Jaki-čev in Brodnikov »drobec« namerno izpuščen saj drugih vzrokov ne vidim, v kolikor urednica stalno zagovarja enakovredno zastopanost in obravnavo vseh vpletenih ter vpetih v občinsko politiko. Ponovno se mi pojavlja dvom o korektnosti in objektivnosti poročanja. Mislim, da upravičeno. Vsi mediji oz, večina njih teži k cilju, da objavijo kar se da svežo novico. V današnjih časih je pravilo, da novice krožijo z »velikansko« hitrostjo. Nekaj vsakdanjega je, če dnevni časopis naslednjega dne prebereš na internetu večer pred izidom tiskane izdaje. Pisma bralcev Po temeljito pregledanem in prebranem lokalnem časopisu pa prihajam do nekoliko drugačnega zaključka. Ker lokalno glasilo izhaja enkrat na mesec bi bilo iluzorno pričakovati, da bodo bralci lokalnega glasila tekoče seznanjeni s svežimi informacijami. Dogaja se, da imajo nekatere novice tudi več kot mesec dni »staro« brado. Je pa nerazumljivo, da so iz zadnjega izvoda glasila Naš kraj izpadle tudi nekatere vsebine, katere bi bile zanimive za bralce in so močno »vpete« v dogajanje na lokalnem področju, zato se mi zdi potrebno da jih omenim in pokomentiram. Zadnji teden avgusta so domala vsi slovenski tiskani in ostali mediji objavili t.i. Poročilo Kosove komisije, katera se ukvarja s preprečevanjem korupcije. V poročilu komisije se je znašel tudi Brane Brodnik, član občinskega sveta in posledično občinski funkcionar občine Dobre-polje, kateri naj ne bi podal poročila o svojem premoženjskem stanju. Kako je uspel priti na spisek kršilcev ta trenutek še veljavnega zakona mi ni poznano, kar niti ni toliko pomembno. To je bila novica za vse medije, le za našega, lokalnega ne pa čeprav je na tej listi »grešnikov« triumfi-ral Brane Brodnik. Verjetno ni delo urednice, da bi s »copy paste« povzemala članke drugih medijev, kar ob navedbi vira niti ni prepovedano. Nič pa ni narobe, če se zadeva, katera se nanaša na lokalno področje objavi tudi v lokalnem časopisu, pa čeprav pozno. Že zaradi objektivne informiranosti občanov. Na podlagi dosedanjih izkušenj lahko z veliko verjetnostjo zatrdim, da bi se v kolikor bi se npr. moje ime pojavilo na spisku Kosove komisije, nikakor me bi mogel izogniti promociji v lokalnem glasilu. Kako bi »se« glasil naslov, težko predvidim, sem pa skoraj siguren da bi se našel prostor za kar obširen članek pa tudi kašen izrek na temo kršitve zakonodaje bi se verjetno našel. In v kolikor Brane Brodnik s svojimi dejanji ni bil omembe vreden in ni imel teže za objavo v lokalnem časopisu, bi vsekakor moral dobiti mesto v lokalnem glasilu neki drugi dogodek, za katerega sem izvedel povsem slučajno. Prvi teden septembra, torej ob samem začetku šolskega leta se je na hitro sestal Svet zavoda Osnovne šole Dobrepo-lje. Na seji Sveta zavoda so člani dobili informacijo, da bo v prihodnje dosedanji ravnatelj Osnovne šole, Ivan Grandovec samo in le vršilec dolžnosti ravnatelja. Menda naj bi bila ravnateljeva »degradacija« posledica »komande« s strani resornega ministrstva, kar je posledica šolske zakonodaje. In zakaj se verodostojna informacija ni objavila v lokalnem časopisu? Ker je novica prišla iz šolskega prostora in se nanaša na delovanje šole mi je nerazumljivo, da urednica, katera je tudi uslužbenka tega »prostora«, ni primerno novinarsko pokrila tega dogodka. Kot da bi kaj prikrivali ali pa da jim je z dejstvi kot posledicami tega dogodka nerodno priti pred širšo javnost. Pa niti niso potrebni detajli, zaradi katerih je ravnatelj pristal na »vedejevstvu«, ampak le informacija velikemu delu občanov in korektna seznanitev z nastalo situacijo Verjamem, da mogoče novica posega v »karizmo« nekaterih posameznikov, poto-čene so bile solze in verjamem, da so bili nekateri zaradi tega močno prizadeti. Toda bralci bi le morali biti seznanjeni o vzrokih te (ne)napovedane spremembe v vrhu vodstva javnega vzgojno izobraževalnega zavoda. Vse opisane zadeve imajo skupni imenovalec. V lokalnem časopisu se noben od opisanih primerov ni pojavil zato, ker so v vseh primerih v vse zadeve vpleteni občinski funkcionarji, kateri imajo »težo«, so blizu župana in so v funkciji vladanja. Pred objavo njihovih neprijetnih dogodkov, jih očitno ščiti politika V kolikor temu ni tako ostane le še »korektura« uredniške politike. Ja kako bi se pa bralo, če bi pisalo, da se je podžupan obnašal nekulturno in nekdanji predsednik občinskega sveta mu z nestrpnim obnašanjem sledi, ter nekdanji predsednik občinskega sveta, kateri je sedaj močno vpet v županovo stranko, ne spoštuje zakona? In ravnatelj je tudi občinski funkcionar. Visoko zaseda tudi položaj v hiearhiji županove stranke. Ali je mogoče to vzrok, da nekatere za posameznike »neprijetne« novice niso bile zabeležene in predstavljene javnosti? ♦ SOCIALNI OBMOČNA ORGANIZACIJA GROSUPLJE Adamičeva 14 1290 Grosuplje obvestilo Obveščamo vse naše cenjene člane in simpatizerje, da od 1.6.2005 organiziramo na sedežu območne organizacije stranke, Adamičeva 14, Grosuplje, vsak torek od 9. do 10. ure in vsak četrtek od 18. do 19. ure dežurstvo. V tem času vam bodo na voljo odgovorni člani vodstva območne organizacije stranke, ki vam bodo posredovali ustrezne odgovore na vaša vprašanja in vam pomagali rešiti vaše eventuelne probleme. Na vašo željo bomo organizirali tudi razgovore z člani republiškega vodstva stranke. Ob tem času bo tudi možen vpis v stranko za nove člane. Obiščite nas, zelo bomo veseli vašega obiska. Območna org. Socialnih demokratov Grosuplje nadaljevanje s str. 5 : Predmet podpore so sredstva za naložbe kmetijskih gospodarstev v : lastno primarno pridelavo kmetijskih proizvodov, ki so primerni za pre: hrano ljudi in živali, vključno s proizvodnjo semenskega materiala, ki jih : opredeljuje (Aneks I.) in spadajo v naslednje sektorje kmetijske pridela: ve: mleko, meso, jajca, med, poljščine, vino, sadje in zelenjava, hmelj, : okrasne rastline in grmovnice, semena in ostali semenski material. V pri: meru skupne naložbe se kot lastna primarna pridelava šteje tudi primar: na pridelava pridelovalcev v okviru registriranih združenj kmetijskih gospodarstev in skladu z ostalimi pogoji razpisa. : Rok: 7.11.2005. : Podrobnosti: JAPTI www.pcmg.si/ : index.php?id=3268. ; Javni razpis za ukrep Investicije v gozdove za izboljšanje gospodar: ske in ekološke vrednosti gozdov iz EPD za leto 2006, Kontakt: Vse informacije v zvezi z javnim razpisom je mogoče dobiti na spletni strani : www.pcmg.si/index.php?id=3269. Predmet podpore je sofinanciranje: — : priprava tal, stroški sajenja in/ali setve ter gnojenja z namenom obnove gozdov, — priprava sestoja in/ali priprava tal za naravno obnovo gozdov, : — obžetev, redčenje in odstranjevanje nezaželenih osebkov z namenom : nege mlajših razvojnih faz gozda, — postavitev ograj in kemična zaščita : mladovja pred objedanjem ali poškodbami po divjadi, — priprava tal, : stroški sajenja in setve ter gnojenja z namenom snovanja in vzdrževanja : grmišč in pasišč v gozdovih za prostoživeče živali, — postavitev gnezdnic, : — odstranitev drevja z namenom ohranitve habitatov ogroženih vrst. : Rok za oddajo prijave: 22.11.2005. : Podrobnosti: Spletna stran JAPTI : http://www.pcmg.si/index.php?id=3269 Javni razpis za ustanavljanje in vzdrževanje shem kakovosti za po: sebne kmetijske pridelke oziroma živila iz EPD za leto 2006, Kontakt: : Dodatne informacije na www.pcmg.si/index.php?id=3270. Predmet pod: pore so: 1. Priprava dokumentacije za registracijo in certificiranje poseb-: nih kmetijskih pridelkov in živil z dodano višjo kakovostjo (geografsko po: reklo, geografska označba, tradicionalni ugled); 2. Certificiranje, ki se iz: vaja za zagotavljanje skladnosti geografskih poimenovanj in certifikatov : posebnega značaja, katere aktivnosti izvajajo pristojni upravni organi ali : neodvisne organizacije, ki so odgovorne za nadzor in kontrolo uporabe : nazivov porekla ali znakov kakovosti; 3. Ustanavljanje novih skupin proi-: zvajalcev, ki se vključujejo v sheme kakovosti za geografska poimenova-: nja ali certifikate posebnega značaja; 4. Uvajanje programov zagotavlja: nja kakovosti5. Predhodne študije v mejah ustanavljanja shem kakovo: sti, ki bodo pokazale povpraševanje po posebnih kmetijskih pridelkih in i živilih ter bodo zagotovile potrebne informacije za potencialne vlagatelje. Rok: 7.11.2005. : Podrobnosti: Spletna stran JAPTI : http://www.pcmg.si/index.php?id=3270 oktober 2005 Kino 33 KINOPROGRAM ZA NOVEMBER 2005 KINO »DOBREPOLJE« VIDEM 34 DOLBY- DIGITAL ZVOK PETEK, 4. NOVEMBER, OB 17. uri ameriška uspešnica — mladinski film CHARLIE in Tovarna č©k©LaĐe KRATKA OZNAKA: Čarlie je reven fantič, katerega edina radost v življenju je čokolada. Njegove največje sanje se mu uresničijo, ko zadene vabilo na ogled fantastične tovarne čokolade, ki jo upravlja nenavadni Willy Wonka (Johnny Depp). Toda čarobna notranjost tovarne skriva tudi številne skrivnosti, saj ima Wonka s povabljenimi otroki prav posebne načrte! DOLŽINA: 106 MINUT NEDELJA, 6. NOVEMBER, OB 15. uri in 19.30 ameriška uspešnica — pustolovski film NA SLEDI PRAČLOVĚKA KRATKA OZNAKA: Leta 1870 antropolog Jamie Dott ujame dva pigmejca in ju odpelje na Škotsko, kjer namerava dokazati, da je našel manjkajoči člen med človekom in opico. Preučevanja se loti skopaj s pustolovko Eleno, toda kmalu odkrijeta, da tudi pig-mejski par premore obilico čustev in inteligence, kot vsi običajni ljudje. Pri znanstvenih kolegih tako prepričanje naleti na velik odpor in številni zahtevajo, da se pigmejca zapre v kletko in razstavi v živalskem vrtu, čemur pa se Jamie odločno upre. DOLŽINA: 122 minut. PETEK, 11. NOVEMBER, OB 19.30 ameriška uspešnica — srhljivka DEŽELA ŽIVIH Charlie in tovarna čokolade no mesto, kjer pa se kmalu prične neizprosna bitka za oblast. Med tem zombiji zaradi mutacij pridobijo še bolj strašne moči in edini, ki lahko reši človeštvo pred pogubo, je odpadnik Riley s svojo skupino pogumnih bojevnikov. DOLŽINA 93 minut. NEDELJA, 13. NOVEMBER, OB 15. uri in 19.30 ameriška uspešnica — akcijska kriminalka KRATKA OZNAKA: Bratranca Bo (Seann William Scott) in Luke (Johnny Knoxville) skupaj s sestrično Daisy Duke (Jessica Simpson), ponosno lastnico najkrajših kratkih hlač na Jugu, spet divjata po cestah. Okrožje Hazzard se lahko pohvali z nekaj najbolj vratolomnimi stranskimi cestami in najlepšimi kmeticami v vsej prostrani Georgii — in bratranca uživata v obojem. In to zelo pogosto. DOLŽINA 106 min. KRATKA OZNAKA: Svet je poln zombijev in med tem ko se bogati skrivajo v visokih stolpnicah, na ulicah vladata uničenje in smrt. Redki preživeli se zatečejo v utrje- kušajo v Tihem oceanu. Računalnik ne uboga več ukazov, ampak razvije svoje mišljenje in treba ga je ustaviti, preden povzroči vojno. Nalogo prevzamejo trije najboljši piloti. Akcija se prične. Borba človeških možganov proti umetnim. DOLŽINA: 121 minut NEDELJA, 20. NOVEMBER, OB 15. uri in 19.30 ameriška uspešnica - akcijska drama LEGENDA © BOKSARJU KRATKA OZNAKA: Boksar Jim Braddock (Russell Crowe) je zaradi ameriške gospodarske krize izgubil vse premoženje, tako da komaj preživlja ženo Mae (Renée Zellweger) in otroke. Trener Joe (Paul Gianatti) mu ponudi še eno možnost in Jim s pomočjo svojega talenta in vztrajnosti postane novo upanje za navadne ljudi, ki so, tako kot on, čez noč ostali brez vsega. DOLŽINA: 115 MINUT. PETEK, 25. NOVEMBER, OB 19.30 ameriška uspešnica - komedija 40 LETNI DEVIČNIK KRATKA OZNAKA: Lahkotna komedija Steve Carrel la, kjer predstavlja fanta okoli 40 let in je še samski. Prijatelji in znanci se bolj prizadevajo, da bi mu dobili žensko kot on sam. Komedija zmešnjav in situacijske komike, kjer se boste nasmejali do solz. DOLŽINA: 116 MINUT NEDELJA, 27. NOVEMBER, OB 15. uri in 19.30 ameriška uspešnica - pustolovski film LEGENDA O ZORRU KRATKA VSEBINA: Vsem ljubiteljem filma verjetno zelo znana zgodba o zamaskiranem mečevalcu ZORRU, ki se bori za pravice revnih in ubogih ter napada bogate in premožne. V filmu se bosta pojavila dva ZORRA, saj bo v maski tudi njegova žena Ellena kot nov partner ZORRA. ZORRO je ANTONIJO BANDERAS, Ellena pa KATARINA ZETA JONES. DOLŽINA: 105 MINUT. PETEK, 18. NOVEMBER, OB 19.30 ameriška uspešnica — akcijski NEVIDNI BOJEVNIK KRATKA VSEBINA: V bližnji prihodnosti mornarica razvije reaktivne avione, ki jih pilotira umetna inteligenca, računalnik. Reaktivno letalo, ki ga vodi računalnik, preiz- IZGUBIL SE JE ... Najin maček je izginil junija tega leta v Vi-dem-Dobrepolju. Je velik, črn in tigrasto siv. Star je štiri leta. Ko sva ga zadnjič videla, je bil v dobrem stanju. Vrh njegovega repa je zlomljen (kar lahko preverite z dotikom), na nosu pa ima mogoče še vedno majhno brazgotino. Pred kratkim so nama povedali, da ga je k sebi vzela ženska (svetlih ali rjavih las, z dvema mladima otrokoma, fantkom in punčko) v avto, misleč, da je maček zapuščen. A ta maček ni bil zapuščen, vedno je živel z nama, zelo ga imava rada in ga neskončno pogrešava! Zato vas prosim, če ste vi tisti, ki ste poskrbeli za najinega mačka, ali pa če poznate družino, ki ga je vzela k sebi, da naju pokličete na: 041 243 738 ali 031 869 215. Hvala! Športno društvo Dobrepolje Rezultati občinskega prvenstva v malem nogometu za leto 2005 LESTVICA (A liga): dani goli : gol razlika 1 OKREPČEVALNICA ZORA 13 10 1 2 2 VELIKI SNEŽAK 13 9 2 2 3 SD PONIKVE 13 8 3 2 4 ŠD STRUGE 13 7 0 6 5 ŠD DOBREPOLJE 13 6 1 6 LESTVICA (B skupina): št. tekem zmage remiji porazi 1 ŠD KOMPOLJE 13 6 2 5 2 CESTA 13 5 0 8 3 ZDENSKA VAS 13 3 1 9 4 ŠD ZAGORICA 13 3 0 10 5 PREDSTRUGE 13 2 2 9 FAIR PLAY (lestvica): 1 CESTA število tekem 13 prekrški 41 POVPREČJE 3,15 2 OKREPČEVALNICA ZORA 12 41 3,42 3 ŠD PONIKVE 13 47 3,62 4 ŠD DOBREPOLJE 13 49 3,77 5 ŠD ZAGORICA 12 48 4,00 6 ŠD KOMPOLJE 13 54 4,15 7 VELIKI SNEŽAK 13 54 4,15 8 ZDENSKA VAS 13 61 4,69 9 PREDSTRUGE 13 62 4,77 10 ŠD STRUGE 13 70 5,38 STRELCI LIGE: 1. Padar Jože (Veliki Snežak) 21 golov 2. Petrušen Kristjan (Veliki Snežak) 14 golov 3. Strah Matej (ŠD Ponikve) 12 golov 31 50 : 21 29 29 72 : 24 48 27 59 : 31 28 21 40 : 28 12 19 33 : 35 -2 dani goli : gol 20 30 : 42 -12 15 33 : 32 1 10 21 : 59 -38 24 : 44 -20 17 : 63 -46 Končni vrstni red za leto 2005: EKIPA OBČINA 1.mesto CENOVNI UPORNIK IVANČNA GORICA 2.mesto PIZZERIA ARKADA ŠKOFLJICA 3.mesto AVTOVAL RAČNA GROSUPLJE 4.mesto VELIKI SNEŽAK DOBREPOLJE Pripravil: Kuplenk Alojz MEDOBČINSKO PRVENSTVO Medobčinsko prvenstvo v malem nogometu prvakov občin Dobrepolje, Ivančna Gorica, Grosuplje in Škofljica za leto 2005, je bil izveden v občini Grosuplje v nedeljo, 9. 10. 2005, na igrišču pri Športni dvorani Brinje Grosuplje, Ljubljanska cesta 40a, Grosuplje. Na prvenstvu so sodelovale ekipe: Dobrepolje - VELIKI SNEŽAK Ivančna Gorica - CENOVNI UPORNIK Grosuplje - AVTOVAL RAČNA Škofljica - PIZZERIA ARKADA V nedeljo, 9. 10. 2005, so na igrišču ob 9.45 uri predstavniki ekip žrebali pare za vrstni red igranja. DOSEŽENI REZULTATI 10:00 uri Pizzeria Arkada — Avtoval Račna 2:1 10:45 uri Veliki Snežak — Cenovni upornik 2:4 FINALNI DEL 11:45 uri Avtoval Račna - Veliki Snežak 5:1 12:30 uri Pizzeria Arkada - Cenovni upornik 3:3 5:6 (penali) OBVESTILO ŠD DOBREPOLJE ŠD Dobrepolje je pričelo z vsemi aktivnostmi v zvezi z rekreacijo v jesensko-zim-skem delu. V Jakličevem domu poteka: • fitnes vadba za moške in ženske vsak dan od 18h do 20h, • aerobna vadba za ženske v treh kategorijah ob torkih in četrtkih, od 18^ do 21h. V telovadnici OŠ Dobrepolje poteka: • vadba odbojke za fante in dekleta (sreda od 18h do 20h), • košarke (torek od 20^ do 21.30), • malega nogometa (sobota od 17^ do 18.30). Posebno vabljeni dijaki in študentje! Za vse informacije se obrnite na Kuplenk Alojza, gsm 041 669 227! 8 oktober 2005 Zahvale 35 Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, solza, žalost in bolečina te zbudila ni, ostala je le praznina, ki hudo boli. (D. Kette) ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi naše drage mame, stare mame, tašče in sestre GABRIJELE SELŠEK iz Podgore se iz srca zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih, ko smo se poslavljali od nje v besedah in dejanjih. Iskrena hvala Kozarjevim iz Kompolj, Ančki Babič, Antonu Novaku in Nežki Šporar iz Podgore ter osebju Zdravstvenega doma Videm in Zdravstvenega doma Grosuplje, ki ste bili z nami takoj ob njeni smrti. G. kaplanu Marinku Balandžiču se zahvaljujemo za opravljen obred maziljenja in molitev v njeni rojstni hiši. G. župniku Francu Škulju in g. župniku Francu Novaku hvala za opravljeno pogrebno slovesnost in izrečene lepe misli pri sveti maši, naši teti Pavlini Novak za prebrane besede slovesa, moškemu pevskemu zboru za zapete pesmi in gospe Mariji in g. Francu Strahu za pripravo celotnega pogreba. Hvala vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem, znancem, sodelavcem in ostalim faranom, ki ste nam prišli izreči sožalje, darovali cvetje, sveče in darove za maše in cerkev, jo kropili, molili zanjo ter jo skupaj z nami pospremili na njeni poslednji poti. Prav tako se prisrčno zahvaljujemo vaščanom Pod-gore za nesebično pomoč v vežici in molitve za njeno dušo v podgorski cerkvi. Najlepša hvala še enkrat vsem in vsakemu posebej. Vsi njeni Pri zahvali za pokojnega Staneta Mirtiča v prejšnji številki sta pomotoma izpadli zahvali Mariji in Franciju Strahu ter Zdravstvenemu domu Videm. Ne mine ura, dan, ne noč, med nami vedno si navzoč. V naših srcih ti živiš, zato pot nas vodi tja, kjer tihi dom le rože zdaj krasijo in drobne lučke ti v spomin gorijo. Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je praznina, ki hudo, hudo boli. ZAHVALA ob smrti FRANCA GLAČA iz Bruhanje vasi Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, vaščanom, sorodnikom, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste ga kropili in spremljali na zadnji poti. Hvala vsem, ki ste nam izrekli sožalje ter darovali sveče in cvetje. Hvala gospodu župniku Francu Škulju za opravljeni pogrebni obred, moškemu pevskemu zboru za lepo petje in gasilcem, ki ste ga spremili k zadnjemu počitku. Hvala Mariji in Franciju Strahu za pripravo pogreba. Še enkrat iskrena zahvala vsem in vsakemu posebej. Vsi domači Odkar te ni, povsod te slutimo, v drobnih listih belih brez, v tihem šelestenju gozda, v meglicah razpetih prek nebes. V spomin ljubljeni TATJANI BLATNIK iz Ponikev Mineva leto dni, odkar te ni, odkar odšla si tja, kjer ni gorja, ne bolečine in solza. Ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih rok ostaja in praznina, ki se je ne da nadomestiti. Pogrešamo te neizmerno in radi te imamo. Hvala vsem, ki ste kdaj v mislih z njo in obiskujete njen grob. Vsi njeni Zavod za prostorsko, komunalno in stanovanjsko urejanje Grosuplje, d.o.o. PRI GRADNJI VAŠEGA NOVEGA ALI REKONSTRUKCIJI OBSTOJČEGA OBJEKTA VAM NUDIMO: - izdelavo "urbanističnega dela" posebnega dela projekta lokacijska dokumentacija po starih predpisih - izdelavo projektne dokumentacije za vse vrste objektov - pridobitev gradbenega dovoljenja Najdete nas na Taborski cesti 3 v Grosuplju in po telefonu (01) 781-03-20 ali (01) 781-03-28 DPZ DOBREPOLJE - STRUGE V A B I na tradicionalno razstavo na zahvalno nedeljo 6. novembra 2005, ob 9.30 uri pod arkadami župnijske cerkve na Vidmu in pred župnijsko cerkvijo v Strugah. LEPO VABLJENI! URNIK AMBULANTE NA VIDMU O PONEDELJEK 7.00 - 15.00 TOREK 12.00 - 20.00 SREDA 7.00 - 15.00 (vmes od 9.00 do 11.00 STRUGE) ČETRTEK 12.00 - 20.00 PETEK 7.00 - 14.00 Za nujno zdravniško pomoč na domu kličite v redne ambulante, ponoči od 19. do 7. ure zjutraj in ob nedeljah ter praznikih ves dan pa na telefonske številke: 78 19 009, 050-624-071, 781-84-00 ZD GROSUPLJE, 781-90-09 ZD IVANČNA GORICA (za čas dežurstva), 031-656-000 MOBITEL ZA ČAS DEŽURSTVA. URNIK ZOBNE AMBULANTE NA VIDMU PONEDELJEK in TOREK: 12.30 - 19.00 SREDA, ČETRTEK in PETEK: 7.00 - 13.30 Telefon: 01/7807-866, GSM: 031/478-290 Ustanovitelj glasila je Občina Dobrepolje. Naslov uredništva: Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje Glavna urednica: Mihaela Steklasa (tel.: 7807 069, GSM: 031 561 081, e-mail: mihaela.steklasa@guest.arnes.si) Tisk in oblikovanje: Auroragraf d. o. o. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1270 izvodov.