32
Novičar iz raznih krajev.
Milan je se zmiraj stanovanje presv. Cesarja in Cesarice in se obnaša do Nj. Veličanstev tako, da celo v Tu-rinu izhajoči časnik „Armonia" pravi sledeče: wNa Dunaji, kjer je vse v skerbi bilo, kako bojo Cesarja v Milani prejeli, zamorejo sedaj pač veseli biti; boljši sprejem se ne more skor misliti". Dokaj se sicer govori od tega — piše wTiiest. Zeit." — da je policijno vodstvo za potrebno spoznalo nekterim nezadovoljnežem veleti, naj se za ta čas podajo na deželo na svoje grajšine; al to se je le zgodilo, da se v okom pride tudi malemu kljubovanju, ki bi ga bile morebiti tam pa tam razodevale te osebe. — Po ukazu c. k. ministerstva se imajo v mestne občne b olnišnic e (špi-tale) vsi bolniki brez vsega razločka jemati, ktere pripeljejo tje in imajo spričalo zdravnikovo, ali kteri pridejo peš in jih zdravnik bolnišnice za bolne spozna. Na to, ali bolnik spada pod okolico bolnišnice ali ne, in ali more plačati ali ne, se nima v takih okolišinah gledati. — ^Triest. Zeit." piše, da šine po železnici na Krasu bojo berž ko ne še prihodnji mesec vse položene, in gotovo je, da prihodnje poletje bo železnica med Ljubljano in Terstom že odperta; poslopja na postajah bojo pa letos le za silo dodelane; za to železnico naročenih 40 hlaponov ali, kakor našiuci pravijo, lukamatijev (lokomotivov), bojo fabrike že letos izdelale; 16 za vožnjo ljudi jih pride iz Eslinga na Virtember-škern, po 26.266 gold. eden, 24 za vožnjo blaga pa jih bojo naredili deloma v Eslingu po 31.666 gold. , deloma pa v Novem mestu blizo Dunaja po 36.090 gold. enega. Terža-čanji poživljajo Ljubljančanje, naj skerbe za napravo novih magazinov za blago, ker izperva, dokler ne bojo železnice na Koroško in Horvaško dodelane, se bo kupičilo v Ljubljani veliko blaga. — Avstrijanska armada bode začela Moldavo in Valahijo perve dni sušca zapuševati in ju zapustila čisto do 24. sušca. — Turška vlada je iz-gotovila novo deržavno osnovo Moldave in Valahije; od z e-di njen j a noče nič vediti. — V Parizu ni še zmiraj nobene druge govorice kakor od morivca škofovega, ki je še živ. Čedalje več glasov se zdaj sliši, da Verger ni zdrave pameti. Tudi papežev poslanec in pa škof Tripoliški (pomočnik parižkega škofa in unuk umorjenega) sta se nek podala k cesarju, ga prosit, naj pomilosti norega hudodelnika. Verger za terdno pričakuje, da ga bo cesar rešil smertne kazni, zato je svojemu očetu naročil, naj mu oskerbi gorkejo obleko za zimo. 4 strani dolgo pismo, ki ga je pisal cesarju, je, kakor „Volksfr." po časniku „Droit-u" piše, sploh pohlevno pisano , vendar pravi, „da kristijanstvo potrebuje prerojstva in da nižja duhovšina se mora oprostiti jarma svojih višjih. Da ga je sodnija k smerti obsodila, se ne čudi, ker smert velikega gospoda terja veliko sodbo. Al to —blodi—je zadosti; vse drugo bi bilo krivično in nepolitično". H koncu pravi, da pričakuje namesto smerti ^častnega pregnanstva!!'4 Ker je Verger prošnjo predložil višji overžni sodnii, ne bo pred svečnico sodbe konec.