'Poštnina plačana v gotovini.
Leto IX,, št. 36 (»jutro« it ne a> LJubljana, ponedeljek IS. septembra l94iOOX
Cena 70 cent
Upravništvo: Ljubljana, Puccinljeva5 — Telefon št_ 3122, 3123, 3124, 3125, 3126.
Inseratni oddelek: Ljubljana, Pucci-nijeva ul. 5. — Telefon 31-25, 31-26
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42.
ZKLJUCNO ZASTOPSTVO za oglase iz Kr. Italije in inozemstva ima
^Unione Pubblicita Italiana S.A., Milano
PONEDELJSKA IZDAJA
Uredništvo: Ljubljana, Puccinljeva ul. 5. Telefon St. 3122. 3123, 3124, 3125 in 3126 Ponedeljska izdaja »Jutra< izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej in velja mesečno L 2.50. — Za Inozemstvo L 4.—k Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tartfu.
CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per ia pubblieitA di provenienza
italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano
Boji od Murmanska do Odese
Velika bitka za Petrograd se nadaljuje z nezmanjšano srditostjo — Obupen položaj ostankov vojske Vorošllova - Brezuspešni sovjetski protinapadi na osrednji fronti — Nemška vojska ograža Kijev s
severovzhoda
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 15. septembra. Vrhovno povcljništvo nemških oboroženih sil je objavilo danes naslednje vojno poročilo:
Na vzhodu se pripravljajo spričo ugodnega poteka operacij novi uspehi v sedanjih bitkah. Ko js sedaj močnim nemškim silam uspelo vdreti v utrdbeno fronto Fe-trograda, se tesno obko!jevanje mesta kljub srditemu odporu nezadržno nadaljuje.
Južno od Faroerskih otokov je bil včeraj podnevi hudo poškodovan z bombami sovražni tovorni parnik.
Pri uspešnem napadu letalskih sil na sovražni konvoj, ki je bil omenjen že v včerajšnjem vojnem poročilu in do katerega je prišlo vzhodno cd Great Yarmoutha Je bil tudi neki britanski rušilec z bombo hudo zadet.
V severni Afriki so nemška bojna letala v noči na 13. septembra in včeraj bombardirala postojanke britankega protiletalskega topništva in taborišče okrog Tobruka.
Bojnega delovanja sovražnika nad nemškim državnim ozemlem ni bilo niti podnevi niti ponoči.
Dne 12. septembra je vrhovni poveljnik neke armije general vitez Schober padel v borbah na vzhodni fronti.
Bern, 14. sept. d. Po raznih vesteh se z vso upravičenostjo lahko sklepa, da je nemška vojska na vsej vzhodni fronti še vedno ofenzivna. Prodiranje njenih ar-madnih zborov se medsebojno izpopolnjuje in skoro nikjer ne dovoli nasprotniku daljšega duška. V kolikor podvzema sovjetska vojska protisunke, so običajno defenzivnega značaja in omejeni le na krajše razdalje. Boji besne na vsej vzhodni fronti od Murmanska pa do Odese noč in dan. Ce kje nekoliko pojenjajo, se kmalu nato zopet razvnamejo s povečano srditostjo.
Pri Murmansku je nemška vojska še vedno v ofenzivi in sicer na področju reke Lise, kjer so precejšnja močvirja, ki pa predstavljajo oviro tudi za sovražnika. Ker se v tej arktični pokrajini naglo približuje zima, tudi močvirja, ko bodo zamrznjena, ne bodo pomenila za nemške čete nobene ovire več, tem manj, ker so za tamošnje vremenske razmere posebno dobro opremljene z vsem potrebnim in so si pridobile potrebne izkušnje že prej v bojih na Norveškem.
Operacije finske vojske se nadaljujejo na vsej črti ter je predvsem njihov končni cilj, polastiti se železnice, ki vodi iz Petrograda v Murmansk in ki jo je na nekaj točkah tudi že dosegla. Poleg tega sodeluje finska vojska tudi pri operacijah proti Petrogradu skupno z nemškimi četami.
V obrambi Petrograda igra važno vlogo zlasti sovjetska vojna luka Kronštat v Finskem zalivu, edino večje oporišče sovjetske mornarice. Ta luka je neprestano predmet silovitih letalskih napadov z estonske in finske strani in nudi zato le še pomanjkljivo zaščito sovjetskim pomorskim enotam, ki so v ostalem izpostavljene tudi napadom nemške vojne mornarice.
Velika bitka za Petrograd se nadaljuje z nezmanjšano srditostjo. Nemški topovi rušijo utrdbo za utrdbo, v zraku pa se skoro neprestano razvijajo letalski boji, pri katerih sodelujejo po trditvah iz Londona tudi že angleška letala, kar samo dokazuje, da je bilo sovjetsko letalstvo že znatno zreducirano, zaradi česar so bili tudi povsem razumljivi moskovski klici za nujno pomoč. Ostanki vojske maršala Vorošilova se branijo pred nemškim prodiranjem proti vzhodu ob bregovih rek Volhova in Luge, ob kateri leži tudi istoimensko mesto, ter ob Ilmenskem jezeru na Valdajskem gričevju.
Po nekaterih vesteh skuša maršal Timošenko dobiti z juga stik s četami Vorošilova pri Ilmenskem jezeru, k čemur naj bi pripomogli njegovi nedavni protinapadi na področju Velikih Luk. Prav ta prizadevanja dokazujejo, kako zelo kočljiv je položaj vojske maršala Vorošilova.
Na osrednjem bojišču se sovjetske čete vzhodno od Smolenska še vedno branijo pri mestu Jelnji, hudi boji pa se razvijajo tudi dalje južnovzhodno ob reki Desni na področiu Brjanska, in južneje pri Cerni-govu ob isti reki, odkoder ogražajo nemške čete od severovzhoda Kiiev, ki je oddaljen od njih le še kakih 120 km. Položaj je tem bolj nevaren, ker so čete nemškega generala Bocka že prekoračile reko Desno in se bližaio sedaj ukrajinskemu glavnemu mestu ob njenem levu bregu.
Obleganje Odese se nadaljuje ob živahnem sodelovanju nemškega in zavezniškega letalstva. Mesto je že silno mnogo trpelo, kar dokazujejo ogromni oblaki dima, ki se dvigajo nad njim od mnogih požarov.
Ob spodnjem Dnjepru, zlasti pa pri Dnjepropetrovsku so še vedno v teku boii za prehode preko reke. preko katere vodi pot dalje na Krim. Budjonijeva vojska se omejuje v glavnem na obrambo leve-ga brega reke, ker po porazih v zapadni
Ukrajini nima več moči za kaka večja
podjetja.
Vojne operacije ovira ponekod jesensko deževje, ki razmaka ilovnata ravninska tla, vendar pa doslej še nikjer ni prineslo kakega večjega zastoja. Nemške in zavezniške čete prodirajo kljub vsem zaprekam nevzdržno dalje.
Boji pri Murmansku
Berlin, 14. sept. Nemška strmoglavska letala so izvedla vrsto "č;nkovit h napadena sovjetske obrambne naprave zapadno ">d Murmanska.
S finske fronte
Berlin, 14. sept. s. V zmagovitih spopadih, do katerih je prišlo zadnje dni na finski fronti, so finske in nemške čete prizadejale sovjetskim četam izredno krvave izgube. V enem samem odseku so našteli 3000 padlih sovjetsk;h vojakov in oficirjev. Med 5000 ujetimi ruskimi vojaki je bilo tudi 300 kaznjencev, ki so jih poslali na fronto naravnost iz jetnišnic.
Uspešno delovanje
finskega letalstva
Helsinki. 14. sept. s. V zadnjih 24 urah so finski lovci in protiletalsko topništvo sestrelili 9 sovražnih letal različnih vrst. Finski lovci so nadalje v bl;žini Aunusa. s strojnicami napadli dva sovjetska hidro-plana, ki sta se v zraku vnela. Zadnje dni so silni viharji odtrgali mnogo zapornih balonov petrograjske protiletalske obrambe in jih odnesli nad KareFjsko ožine. Finski lovci so pet izmed teh balonov uničili. Finsko protiletalsko topništvo je podpiralo operacije čet in je pognalo v beg velik oddelek sovražnika, ki je skušal prodreti proti V;borgu.
Bombardiranje petrograjskih utrdb
Berlin, 14. sept. s. Velike skupine nemškega letalstva so v petek popoldne napadle petrograjske utrdbe ob južnem robu mesta Kljub neugodnim vremenskim okolno&tim &o nemška letala razdejala več trdnjavic, uničila vrsto baterij in z bombami zadela nekaj avtomobilski kolon in zbirajoče se sovražne čete. Napadeno je bilo tudi sovražno zaledje. Razdejanih je bilo več železniških postaj in vlakov.
Z osrednjega bojišča
Berlin, 14. sept. s. Na področju neke nemške divizije v srednjem odseku vzhodne fronte so bile zavzete nekatere sovjetske utrdbe. V hudih spopadih so Nemci zasedli kraje, ki jih je sovražnik žilavo branil. Pri tem so Nemci ujeli kakih 1000 sovjetskih vojakov. V ozadju pa so se 12. t. m. nadaljevale operacije za očiščenje zasedenega ozemlja. Vojni plen tega dne
je znašal 662 ujetnikov, 20 težkih strojnic in velike količine municije. Protiletalske baterije neke nemške armade v srednjem odseku so do 9. septembra sestrelile 50 sovražnih letal in uničile 360 tankov.
Na področju severnovzhodno od Smolenska so topniški opazovalci ugotovili, da se v zaledju sovjetske fronte gradi most preko neke majhne reke. Nemške baterije so počakale, da je bil most gotov, in ko so se nekatere skupine sovjetske pešadije in topništva zbrale na dotičnem mestu, so nemške baterije s točnim ognjem prizadele sovražniku znatne izgube na ljudeh in materijalu.
Operacije madžarske vojske
Budimpešta, 14. sept. s. Vesti, ki prihajajo iz madžarskega glavnega stana kažejo, da je bil sovražnik, ki je poskusil doseči nekaj uspehov 9 protinapadi v odseku, v katerem so razvrščene madžarske čete. odbit in da so mu b;le prizadete izredno hude izgube. V zadnjih 24 urah so madžarske čete po ostrih spopadih zavzele važne strateške postojanke, s katerih so sovjetske čete vse zadnje dni prehajale v protinapade. Delovanje sovražnega topništva je v zadnjih štirih urah popustilo zaradi hudega obstreljevanja zavezniškega topništva in neprestanih letalskih napadov, pri kater h je bilo uničenih mnogo topov, ki jih je sovražnik imel ob Dnjepru.
Madžarski bombniki so bili nad nekaterimi sovjetskimi industrijskimi centri in so hudo bombardirali naprave vojne industrije.
V	raznih bombardiranih krajih so nastali številni veliki požari.
Po Jzpovedih sovjetskih ujetnikov so zadnji letalski bombni napadi sovražniku prizadeli ogromno škodo.
Velike izgube sovjetskega letalstva
Berlin, 14. sept s. Skupine protiletalskega topništva nekega nemškega armadnega zbora so v južnem odseku vzhodnega bojišča do 9. septembra sestrelile nad 500 sovjetski letal. Ti topniški oddelki so od pričetka vojne do tega dne uničili tudi 360 sovjetskih tankov.
Letalski napadi na sovjetske čete v Ukrajini
Berlin, 14. sept. s. Nemška letala so z uspehom nadaljevala napade na področju med spodnjim Dnjeprom in Kijevom ter ob Dnjepru severno od ukrajinskega glavnega mesta. Bojna letala in strmoglavci so razpršili več oddelkov vojske in oklopn;h voz.
V	drznih strmoglavskih poletih so bombardirali sovražne topniške postojanke z bombami vseh vrst. Ob izlivu Dnjepra so nemška letala napadla tudi sovjetske ladje. Neki 2000tonski tovorni parnik je bil zadet in se je vnel. Z bombanv' je bil zadet tudi neki rušilec, ki je bil hudo poškodovan.
Rooseveltovo vojno hujskaštvo v nemški luči
Dvojna morala ameriške pomorske politike — Roosevelt pomočnik angleškega gusarstva
Berlin, 14. sept. s. Politično diplomatska korespondenca piše o zadnjem Roosevelto-vem govoru:
Pojmovanje svobode morij, kakor jo razume predsednik Zedinjenih držav, ni nič drugega kakor zahteva, da bi imela Amerika svobodo, dajati ukaze svojemu bro-aovju, naj nastopi proti vsaki nemški ladji, ki bi se znašla v vodah, za katere pravi predsednik, da so življenjskega pomena za obrambo Amerike, v resnici pa je Roosevelt določil te vode, da vozijo po njih ladje vojne potrebščine za sovražnike Nemčije.
Hull s svoje strani ni natančneje označil značaja teh voda, marveč se je omejil na ugotovitev, da bodo Zedinjene države glede na nemške akcije same določile meje ameriškega področja na morju. Bolj jasno je o stvari govoril ameriški admiral Ster-ling, ki je označil kot vode življenjskega pomena za ameriško brodovje vsa ona morska prostranstva, kjer plovejo ameriške ladje z vojnim materijalom za nemdke ne-prijatelje. Po njegovem pojmovanju bi to bile morske poti proti Vladivostoku, proti črnemu morju, proti Singapuru in seveda po potrebi tudi vse Sredozemsko morje.
Z drugimi besedami povedano si Roosevelt lasti pravico streljati na vsakogar, ki bi hotel pluti v omenjenih smereh, kar je nedvomno običaj Divjega zapada ali še bolje običaj gangsterjev. Zanimivo bi bilo zvedeti, ali Roosevelt priznava tudi drugim narodom pravico braniti svoje življenjske interese v dotičnih morskih pasovih ter nastopati na isti način proti ameriškim ladjam, ki vrše, kakor znano, ogleduško službo v korist Anglije. Podpiranje pomorskega razbojništva je čisto navadno gu-sarstvo, zato je razumljivo, da ugledni japonski kregi označujejo Anglijo kot svetovnega gusarja, Zedinjene države pa kot njenega pomočnika. V splošnem se zdi, da je Rooseveltu dobrodošlo vsako sredstvo za ustvarjanje kočljivih položajev, ako s tem lahko da večjega poudarka svoji hujskaški
politiki. Dasi Roosevelt licemersko zagotavlja, da so njegovi ukrepi le obrambnega značaja, pravi Halifax, da so ukazi, ki jih je dobilo ameriško brodovje, danes že praktična pomoč v konkretni obliki.
Knox pozvan na odgovor pred senat
Washington, 14. sept. s. Globok vtis Je naprav".! v tukajšnjih političnih krogih sklep senata, ki je pozval mornariškega ministra Knoxa pred senatski mornariški odbor, kjer bo moral izčrpno pojasniti na podlagi izpovedi prič in podatkov, ki jih bo mogoče kontrolirati, vse okoliščine, ki se nanašajo na znani incident z ameriškim rušilcem »Greerom«. Sklep senata se tolmači kot izraz nezaupanja javnega mnenja Zedinjenih držav prezidentu Rooseveltu in njegovi razlagi incidenta.
Potopljena ameriška ladja
Berlin, 14. sept s. DNB je objavil vest iz New Yorka, da so v smislu Roosevel-tove vojne propagande skoraj vsi listi objavili komunike državnega tajništva o potopitvi severno-ameriške 7000 tonske ladje »Montana«, na kateri je bila razvita panamska zastava. Listi so objavili to vest pod velikimi naslovi in jo opremili s primernimi komentarji. Ladja je bila potopljena na morju med Gronlandijo in Islandijo.
Bolgarsko-hrvatska trgovinska pogajanja
Zagreb, 14. sept. s. Jutri se bodo v Zagrebu začela pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe z Bolgarijo, še ta mesec pa se bodo začeli tudi razgovori glede trgovinskih stikov s Slovaško. V oktobru mesecu pridejo potem na vrsto pogajanju z Nemčijo za sklenitev finančne in trgovinske pogodbe za 1. 1942.
Navi ed aerei in lotfta
nel Mediterraneo
Granda successi de bombardamento di Tobruk — Sei aerei
abbattuti
II Quartiere Generale deiie Forzc Armate comunica In data di 14 9ettembre il se-guente bollettino di guerra n. 467:
Sui fronti terrestri deiTAfriea settentrio-nale vivaci azioni di fuoco deiie nostre arti-giierie.
Formazioni della R. Aeronautica vincen-do ia violenta reazione contraerea ncmica, hanno bombardato in continuu,/.lone, nella notte sui 13, nnmerosi settori della Piazza di Tobruk: sono state colpite in pieno con bombe di grosso calibro batterie, opere for-tificate; baraccamenti e dopositi munizioni; osservati vasti incendi ed espiosioni.
A Bardia un apparecchio nemico 8 stato abbattuto dala caccia germanica.
In Africa Orientale nel settore di Cul-quabert č stato bombardato e mitragliato un nueleo ospedaliero visibilmente contras-segnato dalla Croce Rossa. Si lamentano alcuni feriti. Un bombardiere 6 stato abbattuto dala n ostra difesa contraerea.
Nel corso di un attacco aereo contro un nostro convoglio, il tiro contraereo delle nostre navi ha fatto precipitare in fiamme quattro velivoli avversari.
Nel Mediterraneo orientale, in azioni contro naviglio nemico ia nostra aviazione ha affondato una unita mercantile di pie-colo tonnellaggio.
Ladje in letala v borbi
na Sredozemskem morju
Veliki uspehi pri bombardiranju Tobruka — Sest letal
sestreljenih
naša letala v borbi proti sovražnim lad jam potopile trgovski parnik manjše tonaže.
Glavni stan Oboroženih sil je objavil dne 14. septembra naslednje 467. vojno poročilo:
V	severni Afriki živahno streljanje našega topništva na kopnem. Skupine kr. letalstva so premagale jak odpor sovražne protiletalske obrambe in so v noči na 13. t. m. neprestano bombardirale mnogo predelov tobruške trdnjave. V polno «o bile zadete z bombami velikega kalibra baterije, utrdbe, lope in skladišča municije. Opaženi so bili obsežni požari in eksplozije. V Bardiji so eno sovražno letalo sestrelili nemški lovci.
V	vzhodni Afriki je bil itn področju pri Kulkvabertu bombardiran in s strojnicami obstreljevan bolniški center, ki je bil jasno označen z rdečim križem. Bilo je nekaj ranjenih. Naša protiletalska obramba je sestrelila en bombnik.
Pri letalskem napadu na neki aaš konvoj je protiletalsko topništvo z naših ladij sestrelilo 1 sovražna letala, ki so se 6e v Kraku VtkUl
Na vzhodnem Sredozemskem nor ju so
Žrtve letalskega napada na Palermo
Rim, 14. sept. s. Včeraj je b;l objavljen seznam ljudi, k; so bili ubiti ali ranjeni pri zadnjem letalskem napadu na Palermo v noči od 11. na 12. septembra. Ubiti so bili dva moška in neka ženska. Ranjenih je bilo 16 ljudi.
Nemško odlikovanje italijanskih letalcev
Berlin, 14. sept. s. Poveljnik nemškega letalstva maršal Herman Goring je v Hitlerjevem imenu odlikoval z železnim križem druge stopnje 10 častnikov in 10 podčastnikov, ki pripadajo italijanskemu letalstvu. Hitler je hotel na ta način izpričati sveje posebno priznanje pogumnim pilotom italijmiekih lovcev za njihovo zaščito nemških bojnih letalskih skupin, ki operirajo na Sredozemskem morju.
Hitlerjev proglas
ob pričetku nove zimske akcije poziva k zvestobi zaledja
do fronte
Berlin, 14. sept. s. Ob pričetku nove zimske akcije 1941/42 je državni poglavar in kancelar Hitler izdal naslednji proglas:
Devetič je že, kar pozivam nemški narod, naj prostovoljno prispeva za zimsko pomoč. V teh zgodovinskih dneh se naše oborožene sile bore v titanski borbi za eksistenco nemškega naroda in za ohranitev Evrope, ki je v tisočih letih dala človeštvu kulturo in civilizacijo in ki bo morala to svojo nalogo opravljati tudi v bodoče. Kakor že nekoč v notranjosti nemške države, tako sta se sedaj židovski kapitalizem in boljševizem združila v sovražnem svetu, da bi razdejala nemško narodno-socialistič-no državo, ki predstavlja silen steber nove Evrope, ter da bi celo uničila naš rod. Zaradi tega daje nemški vojak že dve leti svojo kri in svoje življenje, da bi branil svojo drago domovino in naš narod. Sedaj
se bori skupno s svojimi zavezniki od skrajnega evropskega severa do obal črnega morja proti sovražniku, ki ni človečanski, marveč zverinski. Uspehi naših žrtev, krvi, znoja, odrekanja in skrbi so ogromnega zgodovinskega pomena. Nemški narod naj se pokaže s svojim zadržanjem in s svojim požrtvovalnim duhom vrednega junaških dejanj svojih sinov. Njegova akcija mora ojačiti tudi intimna čustva narodno-sociali-stične solidarnosti in tako utrditi fronto, da bo vojak prepričan, da ima za seboj ves nemški narod in da se ne bori zaman, marveč da s svojo borbo prispeva k uresničenju velikega narodno - socialističnega ideala o solidarnosti rodu. Svet mora ugotoviti, da vojaki in narod v nemški državi predstavljajo cementirano enoto zvestobe, ki je prav zaradi tega neprorr-' g'j?va. — Adolf Hitler.
Po sestanku Hitler-Horthy
Nemški tisk podčrtava vlogo Madžarske in njeno sodelovanje pri obnovi Evrope
Berlin, 14. sept. s. Listi objavljajo uradno poročilo o obisku madžarskega regenta v Hitlerjevem glavnem stanu s fotografijami in komentarji, v katerih proslavljajo prijateljstvo in bratstvo nemškega in madžarskega orožja, ki se zdaj izkazuje znova na bojiščih Ukrajine. »Politično-diplomat-ska korespondenca« piše, da je obisk madžarskega regenta pri Hitlerju na vzhodni fronti viden in naraven izraz stoletne solidarnosti med obema narodoma. Danes Madžarska lahko gleda s ponosom na velike uspehe, ki jih je dosegla pod vodstvom regenta. Vse dobrohotne tolažilne fraze, namenjene Madžarski v dobi ženeve so bile prazne besede, s katerimi so skušali samo uspavati madžarski narod, da bi ga še bolj uklenili v verige starih pogoib. Nihče ni ganil s prstom za izvedbo famoznega paragrafa 19 Društva narodov glede revizije. Madžarski narod se ni dal podvreči vplivu teh praznih obljub. Voditelji naroda so ostali zvesti Nemčiji, ki je, kakor Italija, vedno vztrajala pri potrebni odpravi krivice v škodo Madžarske. Iz te skupnosti idealov in interesov je nastal tridelni pakt in Madžarska je prva v Evropi pristopila. Madžarski naroi sodeluje zdaj z vsemi silami pri obnovitvi Evrope. Njeni vojaki se bore ramo ob rami na vzhodni fronti s tovariši osi proti boljševizmu, katerega nevarnost zanikajo nekatere kratkovidne tuje sile v svojem egoizmu in ga ojačujejo celo s svojim zavezništvom.
Budimpešta, 14. sept. s. Regent Horthy se je z vsem svojim spremstvom vrnil z vzhodne fronte v Budimpešto. Ministrski predsednik Bardossy je za jutri sklical zunanjepolitični odbor parlamenta. Na se-
ji bo poročal o obisku regenta pri nemškem državnem poglavarju in kancelarju. Ze snoči se je sestal ministrski svet in je predsednik vlade na tej seji podal obširno poročilo o razgovorih s Hitlerjem in njegovimi neposrednimi sodelavci.
V vladnih krogih opozarjajo, da je Madžarska lahko zadovoljna z rezultati, ki so bili doseženi o priliki teh razgovorov in ki so potekli v atmosferi globoke prisrčnosti in iskrenega tovarištva. »Ma-gyarorszag« pravi v svojem komentarju, da se Madžarska povsem zaveda pomena svoje misije, ki ji je bila poverjena v tesnem sodelovanju z njenima velikima zaveznicama pri organizaciji nove Evrope. »Budapesti Ertesito« pravi, da so vse govorice, ki jih je razširila angleška propaganda v zvezi z razgovori madžarskih državnikov s Hitlerjem in njegovimi sodelavci, sad laži.
Budimpešta, 14. sept. s. Ministrski predsednik Bardossy je včeraj sprejel italijanskega poslanika in je imel z njim daljši razgovor.
Predsednik ljubljanske akademije član nacionalnega sveta akademij
Rim, 14. sept. s. V pripravi je dekret, s katerim se predsednik Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani ;menuje za člana nacionalnega sveta akademij.
Obnovite naročnino!
Ordinanze dell'Alto Commissario
Ljubljanska nedelja
r Disciplina della raccolta, distribuzione e lavorazlone delle pelli
L'Alto Commissario per la provincia di Lubiana, visto il decreto 17 febbraio 1941 n. 200, del Ministro per l'approvvigiona-mento dell'ex Regno di Jugoslavia, visto 1'articolo 3 del R. D. L. 3 maggio 1941-XIX n. 291, ritenuta 1'urgente necessitš. di perfe-zionare la disciplina della raccolta e del commercio delle pelli grezze e conciate, o r d i n a :
Art. 1. Dall'entrata in vigore della pre-sente ordinanza la raccolta ed il commercio delle pelli grezze bovine, equine, ovirie, ca-prine e suine nonche la lavorazione delle stesse e la messa in commercio delle pelli conciate sono poste sotto il controllo del-l'Alto Commissariato. La raccolta ed il commercio delle pelli grezze restano riservati a commercianti muniti di speciale autoriz-zazione da rilasciarsi dall'Alto Commissariato.
Art. 2. A tale scopo i commercianti do-vranno presentare all'Alto Commissariato entro 10 giorni dall'entrata in vigore della presente ordinanza un'apposita domanda, in carta con bollo da lire 11.40, nella quale dovranno indicare gli estremi deH'iscrizione nel registro delle ditte, la sede della ditta, il cognome ed il nome del legale rappresen-tante della ditta, la descrizione dei locali di deposito e la loro capacitš., nonche il di-stretto nel quale intendono svolgere la pro-pria attivitš..
I locali di deposito dovranno essere appro-vati dall'autorita competente, la quale po-trš. eventualmente prescrivere gli adatta-imenti ritenuti necessari.
Alla domanda dovra essere allegato un elenco nominativo delle persone di cui i commercianti intendono servirsi per la raccolta delle pelli presso i macellatori.
Ogni successiva variazione a tale elenco dovra essere notificata entro dieci giorni da ouello in cui si e verificata.
Art. 3.1 commercianti autorizzati al commercio delle pelli grezze non possono eserci-tare contemporaneamente l'industria della eoncia delle pelli nel distretto nel quale esercitano la raccolta e tengono il deposito delle pelli.
Art. 4. Dalla data d'entrata in vigore della presente ordinanza. chiunque effettui in nome proprio o per interposta persona la macellazione di animali bovini, equini (com-presi i muli e gli asini), ovini, caprinl e suini
0	acquisti questi animali interi macellati, ma non ancora scuoiati, deve conferire le pelli provenienti dagli animali suddetti e-sclusivamente ad un commerciante autoriz-zato del rispettivo distretto.
La consegna delle pelli deve essere fatta entro 10 giorni dalla macellazione o scuoia-tura.
La scuoiatura deve essere eseguita a re-gola d'arte in modo da conservare alle pelli la loro integritš.. pešate, pulite di carne e di carniccio, senza fusto di coda, asciut-te di acqua e di sangue e senza altre so-stanze.
Le pelli dei bovini saranno consegnate senza muso nk corna; quelle dei vitelli senza zampe nž testa, con taglio diritto sotto le orecchie.
Art. 5 I commercianti di pelli grezze de-vono confermare con bolletta di ricevimen-to ai macellai la consegna delle pelli, con Indicazione dela loro qualit&, misura e prezzo, conservando a scopo di controllo la copia della bolletta controfirmata dal macellaio cedente.
Art. 6 I commercianti sono tenuti ad apporre sulle pelli speciali contrassegni e ad annctarle in appositi registri di carico e scarico. Altri registri di carico e scari-co dovranno essere tenuti da coloro che esercitano la concia delle pelli. Gli organi delegati dall'Alto Commissariato e gli agenti della forza pubblica hanno diritto di accedere in qualsiasi momento nei locali d'esercizio dei commercianti autorizzati e delle concerie per ispezionare i depositi e
1	registri che dovranno esser messi a loro disposizione.
Art. 7 Entro 10 giorni dall'entrata in vigore della presente ordinanza tutti i commercianti di pelli grezze, i macelli pubbli-ci e privati e in genere chiunque detenga a qualsiasi titolo pelli grezze bovine, equi-ne, ovine, caprine e suine dovrš. denuncia-re all'Alto Commissariato il quantitativo in peso, numero e qualit&.
Analoga denuncia šara presentata dalle concerie per le pelli grezze e le pelli conciate in loro deposito anche se gia vendute a terzi.
Art. 8 Ogni commerciante autorizato do-vr&. denunciare all'Alto Commissariato entro il giorno 10 di ogni mese i quantitativi di pelli consegnantegli nel mese preeedente da ogni singolo macellaio; i quantitativi di pelli importate, e di quelle da lui cedu-te ai conciatori. Entro 10 stesso termine dovranno esser denunciate da parte dei conciatori le pelle ricevute dai singoli commercianti autorizzati oppure importate e quelle conciate cedute agli acquirenti.
La denuncia deve essere rcdatta in du-plice copia su appositi moduli prediposti dallAlto Commissariato.
Una copia della denuncia dei commercianti dovr& essere trasmessa per controllo all'Ente provinciale per l'Alimentazione della provincia di Lubiana.
Art. 9 Tutte le pelli bovine, equlne. ovine, caprine. suine grezze acquistate dai commercianti autorizzati si intendono vin-colate a favore dell'Alto Commissariato e saranno cedute alle concerie soltanto in base a buoni di prelevamento in duplice copia rilasciati dalla Camera di Commercio ed Industria secondo un piano di ripar-tizione prediposto dalla Camera stessa ed approvato dallAlto Commissario.
Art. 10 I prezzi di cessione delle pelli dal macellatore ai commercianti e da questi alle concerie saranno fissati dall'Alto Commissario.
Art. 11 H commerciante autorizzato di pelli grezze confermerži alla conceria sul buono di prelevamento il numero, la qua-litž., la misura e il prezzo delle pelli prele-vate e tratterrš. la copia del buono di prelevamento controfirmata dal conciatore.
Art. 12 Le concerie dovranno conciare le pelli loro consegnate a regola d'arte e secondo le prescrizioni delPAlto Commissariato.
Le pelli conciate restano vincolate a favore dell'Alto Commissariato, che stabili-ra i prezzi di vendita delle stesse
Le pelli conciate saranno cedute agli acquirenti soltanto in base ai buoni di prelevamento rilasciati in duplice copia dal-
la Camera di Commercio ed Industria secondo un piano di ripartizlone prediposto dalla Camera stessa, e approvato dalPAlto
Commissariato.
Art. 13 H conciatore confermerft all'ac-quirente della provincia sul buono di prelevamento il numero, la qualit&, la misura
ed il prezzo delle pelli conciate vendute e tratterrš. la copia del buono di prelemento controfirmata dall*acquirente.
Art. 14 II trasporto di pelli grezze dai macelli pubblici o privati e concesso solo al commercianti autorizzati o ai conciatori gik provvisti del buono di prelevamento confemato dal commerciante autorizzato.
II macellatore non pud far effettuare la spedizione di pelli di propria produzione da persone diverse di quelle di cul al com-ma preeedente.
Art. 15 U trasportatore di pelli deve essere munito di copia della bolletta di re-cevimento controfirmata dal macellaio oppure del buono di prelevamento conferma-to dal commerciante autorizzato o dal conciatore. Le spedizioni con ferrovia dovranno pure essere accompagnate dai docu-menti suddetti.
Art. 16 E fatto divieto alle ditte esercen- I ti l'industria della concia delle pelli bovi-
Predpisi o zbiranju razdeljevanju in predelavi kož
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino odreja glede na naredbo ministra za oskrbo in prehrano bivše kraljevine Jugoslavije z dne 17. februarja 1941, št. 200, na podstavi člena 3. kr. ukaza z ,dne 3. maja 1941-XIX, št. 291 in smatrajoč za nujno potrebno, da se dopolnijo predpisi o zbiranju in trgovini surovih in strojenih kož.
01. 1. Z uveljavitvijo te naredbe se postavljajo zbiranje in trgovina surovih kož, govejih, konjskih, ovčjih, kozjih in svinjskih, kakor tudi njih predelovanje in trgovanje s strojenimi kožami pod nadzorstvo Visokega komisariata. Zbiranje in trgovina surovih kož se omejujeta na trgovce, ki imajo posebno dovolilo, katero izda Visoki komisariat.
čl. 2. V ta namen morajo vložiti trgovci v desetih dneh po uveljavitvi te naredbe posebno prošnjo na Visoki komisariat, kolkovano s kolkom za L 11.40, v kateri morajo navesti podatke o vpisu v trgovinski register, sedež tvrdke, priimek in ime zakonitega predstavnika tvrdke, opis prostorov za skladišče in njih zmogljivost, kakor tudi okraj, v katerem nameravajo poslovati. Prostore za skladišče mora odobriti pristojno oblastvo, ki sme eventualno predpisati tudi njih preureditev, če jo smatra za potrebno. Prošnji mora biti priložen imenik oseb, katerim nameravajo trgovci poveriti zbiranje kož pri mesarjih. Vsaka sprememba v tem imeniku se mora prijaviti v desetih dneh od dne, ko je nastopila.
čl. 3. Trgovci, ki so upravičeni trgovati s surovimi kožami, ne morejo hkrati izvrševati obrti strojenja kož v okraju, v katerem zbirajo in imajo kože vskladiščene.
CI. 4. Od dne, ko stopi ta naredba v veljavo, mora vsakdo, ki zakolje sam ali da po kom drugem zaklati goveda, konje (vštevši mezge in osle), ovce, koze ali svinje ali kupi take živali zaklane, toda še ne odrte, oddati kože teh živali izključno le kakemu pooblaščenemu trgovcu svojega okraja. Kože se morajo izročiti v desetih dneh, odkai je bila žival zaklana ali odrta. Odrte morajo biti živali strokovnjaško, tako, da ostanejo kože cele, biti morajo stehtane, meso in mezdra ostrgani, brez repnega stržena, osušene glede vode in krvi in brez drugih snovi. Goveje kože se morajo izročiti brez gobca in rogov, telečje kože pa brez parkljev in glave, ki se odreže neposredno pod ušesi.
Čl. 5. Trgovci s surovimi kožami morajo mesarjem s prejemnico potrditi prevzem kož z navedbo njih kakovosti, obmerov in cene in obdržati radi kontrole kopijo prejemnice, ki jo podpiše izročajoči mesar.
čl. 6. Trgovci morajo pritisniti na kože posebno znamenje in jih vpisati v poseben prevzemni in oddajni register. Drugi prevzemni in oddajni register morajo voditi tisti, ki kože strojijo. Organi, ki jih določi Visoki komisariat kakor tudi organi javne varnosti imajo ob vsakem času pravico do vstopa v poslovne prostora pooblaščenih trgovcev in strojarn radi pregleda skladišč in registrov, ki se jim morajo dati na vpogled.
CI. 7. V desetih dneh, ko stopi ta naredba v veljavo, morajo vsi trgovci s surovimi kožami, javne in zasebne klavnice in vobče vsi, ki imajo po katerem koli naslovu surove goveje, konjske, ovčje, kozje in svinjske kože, prijaviti Visokemu ko-misariatu njih količino po teži, število in kakovost. Enako prijavo morajo vložiti strojarne o surovih kakor tudi o strojenih kožah, ki jih imajo v svoji zalogi, četudi so že prodane.
CI. 8. Vsak pooblaščeni trgovec mora prijaviti Visokemu komisariatu do 10. dne vsakega meseca vse količine kož, ki jih je prevzel v prejšnjem mesecu od posameznih mesarjev, količine uvoženih kož in kož, ki jih je odstopil strojarjem. V enakem roku morajo prijaviti strojarji kože, ki so jih prejeli od posameznih pooblaščenih trgovcev ali uvozili, in strojene kože, ki so jih odstopili kupcem. Prijavo je napraviti v dvojniku na posebnih obrazcih, ki jih predpiše Visoki komisariat. En primerek trgovčeve prijave se mora poslati radi kontrole Prehranjevalnemu zavodu za Ljubljansko pokrajino.
CI. 9. Za vse goveje, konjske, ovčje in svinjske surove kože, ki jih nakupijo pooblaščeni trgovci, velja, da so pod zaporo Visokega komisariata in se odstopajo stro-jarnam samo na podstavi nabavnic v dvojniku, ki jib izda Trgovska in industrijska zbornica pG razdelilnem načrtu, ki ga sestavi Zbornica in odobri Visoki komisar.
čl. 10. Cene, po katerih prodajajo kože mesarji trgovcem in ti strojarjem, določi Visoki komisar.
CI. 11. Pooblaščeni trgovec s surovimi kožami mora potrditi strojarni na nabav-nici število, kakovost, obmere in cene prevzetih kož in obdrži primerek nabavni-ce, katerega je podpisal strojar.
CI. 12. Strojarne morajo izročene kože strojiti strokovnjaško in po predpisih Visokega komisariata. Strojene kože so pod zaporo Visokega komisariata, ki jim določi prodajno ceno. Strojene kože se oddajajo kupcem samo na podstavi nabavnic. ki jih izda v dvojniku Trgovska in industrijska zbornica po razdelilnem načrtu, ki ga sestavi Zbornica in odobri Visoki komisariat.
ne ed equine, ovine, caprine e suine di la-
vorare pelli non provennienti dai commercianti autorizzati o regolarmente Importate dalle altre province o dalTestero.
Art. 17 Ogni patto contrario alle dispo-sizioni della presente ordinanza stipulato anteriormente alla data della sua entra-ta in vigore č risolto; se stipulato poste-riormente alla data stessa č nullo.
I contravventori sono puniti con l'am-menda fino a 5000 lire, e, nei časi pid gra-vi, con 1'arresto fino a tre mesi.
In ogni caso la merce e confiscata e pud essere disposta la sospensione temporanea o la cessazione definitiva dellvattivita com-merciale o industriale.
La sospensione importa, per il produtto-re, commerciante o industriale 1'obbligo di continuare a corrispondere gli stipendi e salari ai prestatori d'opera e le imposte e tasse dovute allo Sato, alla provincia o ai comuni.
Art. 18 La presente ordinanza, che abro-ga e sostituisce quella del Ministro per gli approvvigionamenti dell'ex Regno di Jugoslavia in data 17. febbruaio 1941, entra in vigore dalla data della sua pubblicazione nel Bollettino Ufficiale per la provincia di Lubiana.
Lubiana, 11 settembre 1941-XIX.
L'Ato Commissariato ISmUlo lirazloll.
čl. 13. Strojar mora potrditi kupcu iz pokrajine na nabavnici število, kakovost, obmere in cene prodanih strojenih kož in obdrži primerek nabavnice, katerega je podpisal kupec.
CI. 14. Prevoz surovih kož iz javnih ln zasebnih klavnic je dovoljen samo pooblaščenim trgovcem in strojarjem, ki pa morajo imeti nabavnico, katero je potrdil pooblaščeni trgovec. Kože zaklane živali ne sme klavec odposlati po nikomer drugem nego po osebah, omenjenih v prednjem odstavku.
CI. 15. Prevažalec kož mora imeti pri sebi primerek prejemnice, ki ga je potrdil mesar, aH nabavnico, ki jo je potrdil pooblaščeni trgovec ali pa strojar. Navedene listine morajo spremljati tudi železniške pošiljke.
CI. 16. Tvrdkam, ki se bavTo s strojenjem govejih in konjskih, ovčjih, kozjih ln svinjskih kož, je prepovedano predelovati kože, ki bi jih ne dobili od pooblaščenih trgovcev ali ki niso pravilno uvožene iz drugih pokrajin ali iz inozemstva.
čl. 17. Vse pogodbe, ki nasprojujejo določbam te naredbe in so bile sklenjene pred dnem, ko stopi ta naredba v veljavo, se razveljavljajo; če se sklenejo po tem dnevu, so nične. Kršitelji se kaznujejo v denarju do 5000 lir, v hujših primerih pa z zaporom do treh mesecev Vselej se blago zapleni in se sme odrediti začasna ali dokončna ustavitev trgovinskega ali obrtnega obratovanja. Kljub ustavitvi so proizvajalec, trgovec ali industrijalec dolžni nadalje plačevati plače in mezde delojemnikom ter davke in takse, ki gredo državi, pokrajini ali občinam.
čl. 18. Ta naredba, ki ukinja in nadome-stuje naredbo ministra za oskrbo in prehrano bivše kraljevine Jugoslavije z dne 17. februarja 1941, stopi v veljavo z dnem objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Ljubljana dne 11, septembra 1941-X)X.
Visoki komisar Emilio Grazioli.
Iz Spodnje štajerske
Smrt najstarejšega Mariborčana. Sele
pred nekaj dnevi smo por očali, da je upokojeni zdravnik dr. Josip Urbaczek precej čil obhajal svoj 101. rojstni dan. Ob tej priliki so bile častitljivemu zdravniku in človekoljubu izrečene številne čestitke. Po praznovanju rojstnega dne pa se sivolasi starček ni več dobro počutil. Zdaj čitamo v »Tagesposti«, da je najstarejši Mariborčan umrl.
Zidje morajo nesiti rumeno židovsko zvezdo. Državni uradni list objavlja policijsko naredbo, po kateri se smejo Zidje na vsem nemškem območju pojavljati le še z rumeno židovsko zvezdo. Nositi jo morajo vidno na levi prsni strani. Naredba stopi 19. septembra v veljavo. Listi prinašajo k temu naslednjo razlago: Nemški vojak je v vzhodni vojni spoznal Žide v vsej njihovi zoprnosti in grozovito-sti. Spoznal je posledice grozot GPU in bedo množic, kar vse je delo Zidov. Ta doživljaj vzbuja v nemškem vojaku in v vsem nemškem narodu zahtevo, da se Zidje ne smejo v domovini skrivati in kršiti tiste določbe, ki naj Nemcem prihranijo stike z Zidi.
Nova uprava okrožne hranilnice v Celju. Za celjsko okrožje je bila ustanovljena okrožna hranilnica, ki je prevzela najstarejši celjski denarni zavod — celjsko Mestno hranilnico — kakor tudi podružnico bivše banovinske hranilnice. Centrala bo v Celju, v palači dosedanje Mestne hranilnice nasproti kolodvoru. Podružnici bosta v Rogatcu in v Laškem, poslovalnice pa bodo tudi v Mozirju. Rogaški Slatini, v Šoštanju in v Velenju. V upravni svet so bili izvoljeni celjski župan Achleitner, Daniel Rakusch. inž. Maks Westen. dr. Gustav Uhlich. inž. Unger-Ullmann, Robert Himmer in Johann Jelenz.
Ljubljana, 14. septembra.
Življenje v Ljubljani poteka mirno dalje. V soboto objavljene odredbe Eksc. Visokega Komisarja so se prebivalstva globoko dojmile. Povsod po ulicah si lahko opazil skupine, ki so pozorno prebirale razglas. Prav tako je prebivalstvo vestno prebralo razglas in dodani komentar v ljubljanskih listih. V soboto zvečer se je življenje že zgodaj umirilo, gostinski obrati so se zapirali točno po novih odredbah. Dnevi so že znatno krajši in se zgodaj zvečeri, je pa tudi nastopil občuten hlad, zato se v večernih urah vsakdo rajši drži doma, kakor da bi poslednje minute pred policijsko uro taval po ulicah in dirjal za domači zapah.
Brez dežja pa seveda ne gre. V soboto popoldne so se spet zgostili oblaki nad Ljubljano, začelo je močno grmeti in vlila se je ploha, ki pa se je čez čas umirila v pohlevnejšl dež. A preden je solnce zatonilo, je še obsijalo Ljubljano. Ponoči je legla megla, ki se je držala do nedeljskega jutra. Nedelja se je predramila v močnem hladu, v pravi jesenski sivini in v vremenski negotovosti Kljub temu so bili tudi to pot vlaki polni izletnikov in kolesarji so že na vse zgodaj dirjali po cestah na deželo.
Mara A pihava \e umrla
V ljubljanski pokrajinski bolnišnici je v soboto popoldne ob 15. uri po mučni bolezni umrla gospa Mara A p i-hova, bivša učiteljica v Ljutomeru. Ugasnilo je dragoceno življenje, izgubili smo eno izmed najbolj marljivih, najpožrtvovalnejših pa tudi najbolj iz-trpljenih slovenskih učiteljic. S svojim zglednim delom in trpljenjem si je gospa Mara Apihova zagotovila nemino-ven, časten spomin med nami vsemi
Po rodu je bila iz Trsta Učiteljišče je dovršila v Mariboru, nakar se je z idealno vnemo posvetila vzgojiteljskemu poklicu na deželi. Bila je nekaj časa na šoli v Hočah potem pa je prišla v Ljutomer, kjer je našla široko torišče za svojo vsestransko prizadevnost. Z ljubeznivim značajem si je pridobila ne samo srca šolske mladine, temveč jo je toplo vzljubilo vse ljuto mersko in okoliško prebivalstvo Zad nji vojni dnevi pa so jo hudo prizadeli Po prevratu se je preselila v Škocijan na Dolenjskem, od tod je prišla strta in bolehna iskat zavetja v ljubljanski bolnišnici, kjer je dalje časa medlela med življenjem in smrtjo Zdaj ji je bila smrt rešiteljica v trpljenju.
Mara Apihova je umrla v najlepši življenjski dobi, stara šele 40 let. Ob
njenem mrtvaškem odru žaluje sestra, soproga našega znanega gledališkega umetnika Nakrsta. Z družino iskreno' sočustvujejo vsi znanci blage pokoj niče. Pogreb bo v ponedeljek ob 17. uri iz kapelice sv. Andreja na Žalah. Naj bo plemeniti vzgojiteljici lahka slovenska gruda v osrčju Ljubljanskega polja!
Razpis 10 študijskih podpor za slovenske medicince v Padovi
Razpisanih je 10 študijskih podpor po L 1.000,— letno za slovenske študente, arijskega pokolenja, pristojne v novo Ljubljansko pokrajino, ki se bodo vpisali v študijskem letu 1941-42 na medicinsko fakulteto kr. univerze v Padovi.
Za podelitev teh podpor bodo merodajni dosedanji študijski uspehi in gmotni položaj prosilca ter njegove družine.
Reflektanti morajo predložiti sekretariatu kr. univerze v Padovi do 31. oktobra 1941 (ob 12. uri) svoje nekolkovane prošnje, naslovljene na g. rektorja označene univerze, opremljene z ■•.aslednjimi listinami: spričevala o doslej opravljenih izpitih na medicinski fakulteti. Kdor se vpisuje prvič na medicinsko fakulteto, predloži zrelostno spričevalo; potrdilo pristojnega občinskega urada, da je prosilec Slovenec in da je pristojen v eno izmed občin Ljubljanske pokrajine; izkaz o gmotnem položaju prosilca in vseh rodbinskih članov z navedbo predpisanih davščin. (»Imovinski izkaz«, potrjen od občine, sodišča in davčne uprave). Predlože naj se tudi vse druge listine, ki osvetljujejo prosil čev primer. V prošnji mora prosilec pod svojo odgovornostjo navesti, da ni židovskega porekla in označiti naslov svoje družine, kakor tudi svoj naslov v Padovi.
Prošnje, ki bodo vložene po določenem roku ali, ki ne bodo opremljene s predpisanimi prilogami, ne bodo vzete v pretres. Listine, izstavljene v slovenskem jeziku. morajo biti prevedene v italijanščino. Izvirniki, prepisi in prevodi morajo biti overovljeni od Visokega Komisariata za Ljubljansko pokrajino.
Studijske podpore se bodo izplačevale v dveh enakih obrokih. Prvi obrok prejme slušatelj takoj po pravilno izvršenem vpisu na medicinski fakulteti v Padovi, drugega pa tekom meseca februarja, pri čemer mora kandidat dokazati, da je redno obiskoval predavanja in da je prejel inskripcijske podpise.
Studijska podpora bo odvzeta onim, ki ne bi marljivo obiskovali predavanj, ki bi bili disciplinsko kaznovani ali ki bi odšli na kako drugo univerzo.
Rektor: CARLO ANTI, 1. r.
Sezona na veliko
Pester spored po terenih, ki nas zanimajo vedno bolj
Ponarejevalci živilskih nakaznic v Franciji
Asnieres, 14. sept, s. Policija je aretirala skupino ljudi, ki so ponarejali in prodajah nakaznice za živila. V dveh mesecih je ta družba dosegla dobiček v znesku dveh milijonov frankov. Aretiranih je bilo 60 liudi, nadaljnjih 50 je bilo pa prijavljenih 9o-dJšču.
Nedelja, ki je že za nami, je bila na športnih terenih nenavadno pestra. To seveda ne velja za naše kraje, kjer smo od tedna do tedna še zmerom v skrbeh, kako bomo zaposlih onih nekaj najbolj idealnih športnikov, temveč za vse ostale pokrajine v Državi, kjer so imeli v teku nedelje nekatere prireditve kakor sredi najbolj miroljubnih časov. Po razvoju dogodkov se nam vse te prireditve poiagoma le približujejo, kajti na nekaterih izmed njih so že v konkurenci tudi nekateri redki in izbrani športniki iz naših krajev. Pri tem mislimo predvsem na štiriperesno deteljico teniških Igralcev, ki zdaj sodelujejo že na drugem teniškem turnirju, in sicer v Varesu. Razen rezultatov, ki jih navajamo na drugem mestu, smo med novejšimi zasledili še nekatere: v mešanem doublu sta ga. Maire in Boris Smerdu nastopila proti dvojici Bianchi-Chitarin in zmagala v treh setih 8:6, 4:6, 7:5. V moškem doublu je Smerdu dobil soigralca v osebi Chitarina in obenem tudi partijo v tej konkurenci proti paru Amira-Aletti, ker slednja dva nista nastopila. Ljubljanska juniorska mojstra Luckmann in Perles sta zmagala nad parom Zanoletti-Rolnatti v dveh setih 6:2, 6:4. V nedeljo so bila v turnirju na sporedu najvažnejša srečanja.
Druga prireditev, ki nas zanima najmanj toliko, je nacionalni atletski miting v Schlu, na katerem startajo, kakor znano, tudi trije ljubljanski atleti, ln sicer ing. Stepišnik, Košir in Milanovič. Po prijavah je videti, da bodo na tej prireditvi nastopili skoraj vsi najboljši italijanski atleti, ki bodo potem še teden dni ostali na skupnem treningu v Sciiiu, da se temeljito pripravijo za veliko mednarodno srečanje, ki bo 21. t. m. v Milanu in kamor pojdejo tudi naši trije.
V teku nedelje sta bili tudi še dve zanimivi plavalni prireditvi, ln sicer damsko državno prvenstvo za posameznice v Trstu, čigar izidi bodo v zvezi z nedavno doseženimi rezultati v ilirijanskem bazenu nudile
dobro gradivo za primerjavo kvalitete
nekaterih disciplinah, in pa finale za pokal »Scarioni« v Benetkah, ki se ga je udeležilo 29 najboljših sprinterjev do določene dobe starosti. Udeleženci so morali prehoditi dolgo pot izbirnih tekem in so bili včeraj zbrani iz 14 italijanskih pokrajin.
Razen vseh omenjenih so včeraj začeli živahno delovati tudi nogometaši, ki se v prijateljskih tekmah pripravljajo za otvoritev nove prvenstvene kampanje, cela vrsta pa je bila tudi najbolj udomačenih prireditev v Italiji, in sicer kolesarskih dirk
v stadionih in po cestah.
* * *
Hrvatski in italijanski rokoborci nameravajo izvesti medsebojno reprezentativno tekmo, ki naj bi bila 12. oktobra v Bariju. Italijanski težkoatleti bi se z veseljem pomerili s Hrvati.
Boris Smerdu in inž. Eza Sernec-Maire sta iz Salsomaggiora nadaljevala turnejo na drug nacionalni teniški turnir v Italiji, ki je v teh dnevih v Varesu. V singlih za moške je Boris Smerdu že v prvih igrah zadel na močnega italijanskega igralca Bossia in izgubil v dveh setih z 1:6, 9:11. Razen njega je tja prispel tudi junior Perles iz Ljubljane, ki je enkrat imel za nasprotnika Binaghia in dobil partijo v dveh setih 7:5, 6:2, potem pa je zadel na močnega Del Bella in izgubil precej brez odpora s 1:6, 0:6. V damskih singlih se je Mairova sestala z neko Clerici in dobila to prvo partijo s 6:2, 6:2, druga nasprotnica pa ji je bila odlična Tonollijeva, ki je nato obračunala z njo s 6:1, 6:0.
Objave
Avtomobilski klub, sekcija v Ljubljani, obvešča svoje gg. člane, da bo izredni občni zbor v petek dne 26. septembra ob 18. uri v sejni dvorani Trgovinsko-indu-strijske zbornice v Beethovnovi ulici 10, pritličje in jih vabi, da se ga polnoštevil-no udeleže.
V »Veselem teatru« ta teden nov program. Začetek ob 19. (7.) uri, konec v pred 21. (9.) uro. (—)
Umrla je naša ljuba mama, sestra, stara mama, teta, tašča
KOŠAR KATARINA
posestnica
Pogreb bo v ponedeljek 15. septembra ob 4. uri popoldne.
ŽALUJOČI OSTALI
r otrpel je, previden s tolažili sv. vere, moj nadvse
ljubljeni soprog, brat in stric, gospod
FRANC JERE
administrativni kapetan 1. klase v pokoja
Pogreb nepozabnega soproga se vrši v ponedeljek, dne 15. septembra 1941 ob % 5. uri popoldne z 2al — kapele sv. Krištofa — k Sv. Križu. Sv. maše zadušnice bodo najavljene. V Ljubljani, dne 14. septembra 1941. ELIZABETA JERE, roj. MOLITORIS, soproga
Impresa comunale pompe funebri Lubiana Mestni pogrebni *avod I.iublisna
Umrla nam je naša ljubljena soproga, mama, stara nama in tašča, gospa
Vujčič roj. Rebec
soproga viš. poštnega kontrolorja v pok.
Pogreb drage pokojnice bo v ponedeljek, dne 15. septembra ob 3. uri popoldne z Zal — kapele sv. Frančiška k Sv. Križu.
Ljubljana-Dlvača, dne 13. septembra 1941.
GLOBOKO ŽALUJOČI OSTALI
Impresa comunale pompe funebn Lubiana Mestni pogrebni zavod Liubliaoa
Naredbe Visokega Komisarja
Večni šah
Kako naj sodi lajik o igri, o kateri njeni lastni častilci pravijo, da ni razveseljiva, da je brez nevarnosti in da ne zahteva nobenega telesnega napora ter prav za prav sploh nobenega gibanja? V tej igri ni nikakih športnih elementov in užitki ob njej so docela svojevrstni. Za razliko od drugih športnih iger tudi ni mogoče trditi, da bi kaj prispevala k zdravju. Šah, kraljevska igra, je prečudna v vsej svoji skrivnosti.
Število načinov, ki jih lahko dva šahi-sta rešita s svojo glavo pri eni sami partiji, je naravnost neskončno. Šahovske figure imajo enako moč, iz njihovega skupnega števila (16) pa je vzetih šest figur s posebnimi nalogami in vsaka izmed njih lahko (z eno samo izjemo) premeri različne vrste polj na šahovnici. Za samih prvih šest potez je več kakor 4 milijarde možnosti. Zato nihče nikoli ni prisiljen, da razvije šahovsko partijo na kakršenkoli običajni način. Čimbolj je igra zapletena, tem več zahteva duševne koncentracije.
Sah je najstarejša izmed vseh iger in je danes tudi najbolj razširjena med vsemi igrami. Šahirajo ljudje povsod v Evropi, tam gori od Islanda do skrajnega juga; celo po Patagoniji. V Evropi je nešteto klubov, ki pridno šahirajo tudi v vojni dobi. Da, morda se šahira danes še bolj kakor v mirnih časih, saj imajo tudi vojaki dosti prilike, da sedejo k šahovnici bodisi pod šatorom, zakloniščem ali v vojašnici, na vlaku ali v bolnišnici. Rusi so prav tako kakor Evropei znani po svoji vnemi do šaha. Sploh je šah v Aziji univerzalna igra. Svetovni popotnik Bob Daviš je našel v džunglah na Sumatri pleme, kjer opravljajo ženske vse delo, med tem ko moški ne počenjajo nič drugega kakor sedijo pri šahu. Fantiči iz tega plemena utegnejo naenkrat igrati 16 partij. Dr. Emanuel Lasker. eden izmed največjih šahovskih mojstrov vseh časov, je videl kitajske mandarine igrati na šahovnici s 100 polji tako mirno, da celotne igre ni brž zapopadeL
Početkj šaha se dajo zasledovati na Cej-lonu do 3000 let pred Kristom. Šahovske figure so našli tudi v Tutankamnovem grobu v Egiptu. V 5. stoletju pred Kristom je Guatama Buddha robantil proti šahu, ker so tedanji šahisti po vsej Indiji tudi ob zapovedanih praznikih strastno šahira-li. Buddhovo prepoved so izigravali na ta način, da so šahirali brez šahovnice. Strast je bila tolikšna, da so posamezni igrači zapravili pri šahovskih stavah ne samo poslednjo srajco, marveč tudi posamezne dele lastnega telesa. Marsikod se je ob šahovski partiji kuhalo olje v kotličku, da bi šahist. ki je izgubil partijo, lahko takoj po izgubi tega ali onega dela telesa zamazal krvavečo rano. Arabski zgodovinar, ki je to zabeležil, pravi, da je bila najvišja dopuščena stava, da si je kdo dal odsekati obe roki do laktov.
Danes je na svetu vrsta mojstrov, ki so splošno znani. Posamezni velemojstri lahko zaslužijo visoke denarce. Capablanca je zaslužil in menda še zasluži letno povprečno 800.000 lir. Pri mednarodnem turnirju v New Yorku 1927 so bile nagrade prav čedne, a prireditev celotnega turnirja je stala okrog pol milijona iir. Vstopnina ni mogla poplačati stroškov, So pa posamezni prijatelji kraljevske igre gladko poravnali primanjkljaj. Izplačalo se je vsekakor za izdatno vstopnino videti najbolj zapletene igre v najbolj zapletenih menjavah. Šahisti so si sedeli tiho nasproti. Kadarkoli je kdo napravil potezo, so si gledalci zašepetali. Šahisti so igrali po pet ur dnevno skozi celih pet tednov — to je bilo 175 ur najvišjega duševnega napora. Živci šahistov so dragocen obratni kapital, pač nekaj drugega, kakor noge profesionalnih nogometašev.
Vse do konca preteklega stoletja so lahko šahovske partije trajale poljubno dolgo. Paulsen, ki je igral z Morphyjem, je presedel 14 ur, preden je napravil potezo, da se je Morphy razjokal od napetega čakanja. Danes se šahovski turnirji opravljajo s pomočjo posebne ure. Čim napravi prvi šahist potezo, pritisne na gumb, id ustavi uro in sproži nasprotnikovo. ' Na newyorškem turnirju je moral vsak tekmovalec v dveh in pol ure napraviti 40 potez ali pa je avtomatično izgubil. Mojstrstvo v šahu je torej v veliki meri odvisno tudi od gospodarj en i a s časom.
Nekateri slavni mojstri so slavni s svojimi simultankami ali z igro z zavezanimi očmi. V slednjem prednjači poleg vsega drugega dr. Aljehin, Zapomni si postavo vseh 32 figur na šahovnici. Igral je že 150 iger obenem z zavezanimi očmi. Capablanca pa je napovedal najdaljšo kombinacijo, ko je napravil 21. potezo, je napovedal, da mora po 26 potezah zmagati. V poldrugi uri se je sovražnik vdal. Capablanca je tudi v tej kombinaciji predvideval 2600 možnih potez.
Aljehin zna na pamet sleherno potezo vseh mojstrskih partij, ki so bile odigrane v zadnjih 35 letih. Danes se šahovski boj vrši v novem slogu. To je pozicijski boj Namesto napoleonskih manevrov z borbo pešca proti pešcu, z napadi konjenice in s strašnim prelivanjem krvi se iz-
vaja vztrajna pozicijska vojna v zakopih, oziroma previdna borba s tanki in z ob-koljevalnimi manevri. Za končano igro se upošteva tudi remis, s katerim se pogostokrat končujejo mojstrske igre.
Tudi moderni ženski svet rad igra šah, vendar je med njimi le malo mojstric. Sah je pač težka igra, ki zahteva mnogo razumnosti in potrpežljivosti. Taka je od davnine. Cerkveni pravniki so v srednjem veku razglašali, da maščevanje z igranjem šaha ni hladnokrvno maščevanje, temveč pravcati poboj. Izzivanje k šahu je bilo nedopustno. Leta 1559 je Luy Lopez. pater spovednik Filipa II. Španskega, napisal knjigo, v kateri je svetoval: pri dnevni partiji šaha je treba sedeti tako, da sije svetloba nasprotniku v oči, ponoči pa je treba svečo postaviti na nasprotnikovo
desno stran. Lopezove osvetljevalne metode se danes ne upoštevajo, toda njegov duh se je pojavil med nami pred leti, ko se je dr. Lasker prizadeval, da bi njegove ure z vražjo iznajdljivostjo tekle hitrejše, nasprotniku CapabLanci pa počasneje. Lederer se je nekoč pritožil, ker da dr. Lasker izvaja kemično vojno, kadeč cigarete, ki dobesedno zastrupljajo nasprotnika. Ta šahovska burja ni bila edina Ob pričetku turnirja v New Yorku 6 tekmovalcev med seboj sploh ni govorilo, na koncu pa se je ignoriralo 11 tekmovalcev. Dr. Lasker je nekoč rekel, da je šah pravcata vojna Vsekakor šah ni »šport«. Od nekdaj je to hladno, premišljeno ubijanje nasprotnika. To je stara vojaška igra, ki bo priljubljena tudi tedaj, ko na svetu ne bo več vojevanja.
Po okolici L ublsane
nožeti na Padež Do večernega vlaka se vrnete preko Pokojišča po ključih speljani cesti nazaj na železniško postajo v Borovnici.

V prvih jesenskih dneh pridejo do veljave številni izleti iz mesta Ljubljane. Dnevno obračamo svoje poglede na čokati Krim, ki je ljubljanski vremenski prerok. Planinske mikavnosti tega zvestega stražarja Ljubljanske pokrajine so še marsikateremu turistu neznane. Krim z višino 1107 m nadvlada okoliške hribe daleč naokrog; z njegovega vrha je veličasten razgled. Slovensko planinsko društvo je dobro ozna-menovalo dostop na to goro. Za vzpon iz
Strahomera so markirana pota, markirana z vrha Pekla na desno skozi gozd in čez seje tudi pot iz Preserja čez Planinico na 1 nožeti na Padez Do večernega vlaka se vr-Krim. Na novo je markirana pot iz zavet-šča SPD v Iški čez Zg. Ig na Krim. Ako je dovolj časa na razpolago, si turist ogleda pri povratku s Krima naselje Ustje ter krene po strmi poti med divje oblikovanimi skalami v Vrbico k sotočju Iške in Zale in dalje ob potoku do zavetišča SPD j Kaj nam nudi Krim? Prijazna pota z zdra- j vrim gorskim zrakom, na svojem širokem i hrbtu prijetno jesensko sonce in obsežen j razgled, v zgodnji jeseni pestrost gozdov | in pokrajine, ki se polagoma odeva v svo- j je jesensko oblačilo. Prav posebno važno . pa je, da je Krim blizu Ljubljane in da izlet ni zvezan z večjimi izdatki.
Poglejmo še proti Borovniškim hribom, ; kjer so tudi številne vabljive točke za iz- j letnike. Izhodišče za sotesko v Peklu je Borovnica, od koder vodi pot skozi vasico j Ohanico, kjer so vrata v Pekel. Cim se ; približamo soteski, že zaslišimo bobnenje ; slapov, ki padajo po mogočnih pečinah. Pet i slapov občudujemo v tej soteski. Tako zva- j ni drugi slap obdajajo na obeh straneh j ogromne pečine, voda pada v velik tolmun. S Hudičevega zoba je mikaven razgled na vso romantično sotesko. Četrti slap pada na klobučasto skalo, odkoder se razprši v neb roj pramenov. Zadnji slap priskaklja v treh curkih v lep tolmun. Pri slapu je treba prekoračiti potok in kreniti na desnem bregu po strmini do mlina na vrhu Pekla. Ob potoku dalje vodi pot v eno in pol ure oddaljeno vas Kožljek ter čez Vinji vrh na Padež. Se prikladne j še pa je, da krenemo
Iz življenja irskega naroda
Malo je narodov in dežel, ki bi jih sedanja druga svetovna vojna ne prizadela. Vsaj v Evropi bi jih lahko našteli na prste. Eden med njimi so Irci. Irska je zapad-ni otok obeh velikobritanskih otokov. Meri 84.436 kvadratnih kilometrov, prebivalstva pa šteje 4,229.124. Mnogi se še spominjajo vztrajne in žilave borbe Ircev za politično in gospodarsko neodvisnost od Velike Britanije. Odločujoči politiki so gotovo vedeli, da pod prejšnjimi pogoji grozi narodu gospodarska in nacionalna pogibelj.
Množestveno izseljevanje Ircev ograža obstanek irskega naroda, ker je zavzelo že tak obseg, da se lahko smatra, da je postalo največje socialno zlo Irske, s katerim v zvezi so vse njene tegobe.
Ze v začetku 17. stoletja, ko so prvi Irci zapustili rodno zemljo, se je smatralo izseljevanje za socialno zlo. V drugi polovici 19. stoletja pa je to preseljevanje dobilo obliko množestvenega narodnega preseljevanja. Od leta 1847. je število irskih izseljencev poldrugokrat večje od današnjega števila njenih prebivalcev. V zadnjih 80 letih se je prebivalstvo v vseh evropskih deželah pomnožilo, v mnogih celo podvojilo ali potrojilo. V Irski pa, ki je ena najbogatejših dežel, je število prebivalstva v nasprotju celo padlo in znaša samo polovico števila iz leta 1847. Najmanj tretjino ali četrtino več ljudi bi pri normalnih pogojih dežela lahko preživljala.
Tretjina Ircev, ki so bili rojeni na Irskem, živi danes v inozemstvu. Po podatkih ljudskega štetja iz leta 1920-21 v Zedinjenih državah in v deželah britanskega cesarstva je odpadlo na izseljence, ki so rojeni v Irski, 1,817.457 ljudi. Z eno besedo: število irskih izseljencev je znašalo 43% celotnega prebivalstva Irske. Brez dvoma se je to število od tedaj še povečalo z nadaljnjim izseljevanjem. V tem oziru zavzema Irska edinstven položaj na svetu. V manjši meri se lahko z njo kosa le Norveška, katere izseljenci tvorijo 14% celotnega norveškega prebi-
valstva. Čeprav število domačega prebivalstva stalno pada, se letno izseli iz Irske mnogo več prebivalcev (preko 40.000), kakor se jih je v letih od 1893 do 1923. Če upoštevamo, da je 85% irskih izseljencev starih od 17 do 45 let in da od tega celih 80% pripada kmečkemu sloju, tedaj lahko razumemo porazne posledice tega izseljevanja.
Emigracija je za Irska velikanska gospodarska izguba. Računajo, da čista gospodarska vrednost, ki jo predstavlja mož ali žena za državo, znaša 300 do 600 funtov šterlingov. Ta vsota zadošča za vzdrževanje in šolanje otroka, dokler ne do-raste. Toda če mlad človek zapusti deželo prej, preden je s svojim delom odslužil stroške za svoje šolanje, tedaj domovina trpi toliko čiste škode, dežela pa, kjer se je naselil izseljenec, ima ves dobiček od tega. Laže si bomo predočili škodo, ki jo trpi država, če bi na primer vsako leto odstopila 40.000 odraslih žrebet drugi državi. Odgoja otroka pa stane še mnogo več kakor katere koli živali. Po gornji cenitvi letno izseljevanje 40.000 najboljših sinov in hčera Irske pomeni veliko gospodarsko škodo in letno izgubo na narodnem premoženju v znesku 12 do 24 milijonov funtov šterlingov. Vsote, ki jih Irci pošiljajo domov, morejo kriti samo neznaten del te izgube.
Druga posledica prevelikega izseljevanja, ali točneje rečeno, nenormalnih ekonomskih prilik, ki so posledica izseljevanja, je zelo majhno število zakonov. Na Irskem se sklene polovico manj porok, kakor jih sklenejo normalno v drugih evropskih deželah. Ljudsko štetje, ki se je vršilo leta 1900. in 1911. po raznih evropskih deželah, je ugotovilo, da je v pogledu odstotka poročenih ljudi Irska na zadnjem mestu v Evropi. Kot posledica malega števila zakonov je tudi majhno število rojstev (21 na 1000), kar je prav tako najnižje stanje v Evropi. Na Irskem je več vasi, v katerih živi polovico do štiri petine kmetov, ki nimajo nobenih potomcev.
To so moški in ženske brez otrok, ki se ali sploh niso ženili, ali pa so se poročili šele v starosti in tako ostali brez nasledstva. Zaradi tega se število prebivalcev takih vasi hitro krči.
Izseljevanje ljudstva, ki ima za posledico padanje irskega prebivalstva, ograža ne samo obstoj irskega naroda, ampak načenja tudi vprašanje obstanka irske rase. Večina izseljencev živi po mestih Zedinjenih držav, Velike Britanije in drugih dežel. Tu jih čaka neminovna usoda mestnega prebivalstva in v nekoliko po-kolenjih bodo za irski narod izgubljeni. Na podlagi raznih statistik je lahko ugotoviti, da se Irci pod nikakimi pogoji nikjer ne množe in svoje številčne stanje v posameznih deželah ohranjajo le z novimi priseljenci. V tem pogledu se močno razlikujejo od holandskih Burov v Južni Afriki in Francozov v Kanadi. Slednji so se v poldrugem stoletju, odkar se je njihovo izseljevanje v Kanado nehalo, pomnožili za 60.000 na 3 in pol milijona duš. Čeprav se je od leta 1763. naselilo v Zedinjenih državah okoli 5 milijonov irskih priseljencev, danes njihovo število ni večje kakor 7 do 8 milijonov. Ce bi se katoliki na Angleškem, ki so po večini irskega porekla, množili prav tako kakor Francozi v Kanadi ali Buri v Afriki, bi bilo danes na Angleškem najmanj 7 ali 8 milijonov katolikov. Glavni vzrok za to veliko razliko je v tem, ker so se irski izseljenci, v nasprotju s holandskimi in francoskimi, naseljevali po industrijskih središčih in že po prvem pokolenju izgubili vez s svojo raso.
Toda statistika o izseljencih kakor tudi številke o stalnem padanju prebivalstva, čeprav so že same po sebi zelo vznemirljive, ne dajo popolne slike nevarnega položaja, v katerem se nahaja irski narod. Mimo pokreta za izseljevanje v inozemstvo se med kmečkim ljudstvom opaža stalen odtok v velika mesta. Tako je, začenši od 1841. leta, 26 irskih okrožij izgubilo preko pet šestin svojega prebivalstva.
Kot posledica neprirodnega naseljevanja ljudi po velikih mestih, ki nimajo nobene industrije, ki bi jih lahko zaposlila, se je silno razmnožila drobna trgovina z raznimi drugimi parazitskimi profesijamL Uradniški stalež je prav tako neobičajno velik. Ker so se v trgovino vgnezdili številni posredniki, so se cene življenjskih potrebščin zelo dvignile. Velika množica ljudi je nezaposlenih. Nastanitveni pogoji so neznosni in kot posledica vsega tega se je naselila beda. Še v letu 1912., ko brezposelnost in prenaseljenost še nista dosegli takšnega razmaha, je letno umrlo v Dublinu čez 5000 otrok pred 5 leti zaradi prehrane, nehigienskih stanovanjskih pogojev itd. Enake razmere vladajo tudi v drugih irskih mestih.
Obdelane zemlje, ki je osnova za uspeS-no gospodarsko življenje vsakega naroda, pa je medtem postopno vsako let manj zaradi izseljevanja kmečkega prebivalstva. Vpliv teh razmer na splošno blagostanje lahko ocenimo po tem. da žetev na Irskem ne daje niti tretjine ali četrtine tega, kar bi zemlja lahko rodila. Razmere so privedle tako daleč, da se v 26 okrožjih bavi s poljedelstvom manj kakor 750.000 prebivalcev, medtem ko celokupno prebivalstvo teh okrožij znaša okoli 3 milijone duš. Ker mestne rodbine običajno ne žive več kakor tri pokolenja, tudi tedaj, če imajo redno zaposlitev, kar pa je redek primer, je beg z dežele v mesto prav tako poguben za narod kakor izseljevanje v tujino.
Vzroki neprirodnega izseljevanja in bega v mesta so brez dvoma gospodarskega značaja. Med glavnimi je treba omeniti pretirane davke. kup:čenje zemlje v rokah veleposestnikov, ki je ne obdelujejo, ustavitev gradnie hiš za poljedelske delavce, ki imajo košček lastne zemlje, slaba zaščita domače proizvodnje in pretiran uvoz luksuznih predmetov v zameno za po' e-delske proizvode. Poleg tega je še nekaj postranskih vzrokov. med njimi slab prosvetni sistem, velika zapuščeno^t vasi, ki se z izseljevanjem mladega pokolenja še stopnjuje, pomanjkanje smotrne agrarne politike, preziranie telesnega dela in še mnogo drugega. Dokler ti vzroki ne bodo odstranjeni, na Irskem ni mogoče pričakovati nikakršnega i7boi5šnrn?» polr»7aia in je narod v nevarnosti, da v doglednem času izumre.
Madžari	^oje
narodne marjine
Uradno je bilo objavi jeno. da sr Madžari, ki so doslej spadali pnd srbsko ob1 a sit, zdaj docela vldjučeni v madžarsko državo. Tra-nonski nrr je razdelil med druge države blizu tri milijone Madžarov. V teku zadnjih let pa je Madžarska tako povečala mefe, da jih je doslej pridobila že več kakor dva in pral milijona rojakov v svoje območje. Iz Bukovine so se pri seli'i v Bačko ondotni Madžari, ki so b^li 150 let na tuji zemlji. Zdaj se v Budimpešti bavijo tudi z načrtom, da bi se na Madžarsko vrnili rojaki iz Severne Amerike kakor tudi iz zapadno-evropskih industrijskih pokrajin -z Molda-vije, z G radi ščansk cga, iz Hrvatske in iz Rumunije.
Kakor ima Madžarska narodne manjšine vseh sosednih držav, tako so tudi Madžari v manjših skupinah še raztreseni po sosednih državah. Najmanj je Madžarov v okviru veilike Nemčije. Na Spodnjem Avstrijskem in na Štajerskem živi kakih 15.000 Madžarov in je njihov narodnostni obstanek seveda močno ogrožen, čeprav se lahko svobodno udejstvujejo. Mnogo čvrsteje so povezani Madžari na Slovaškem, kjer jih je blizu 50.000. Število upada, ker se izključujejo Židje, ki so bil4 vedno madžarofili. Madžarske organizacije na Slovaškem imajo svoje vodstvo v Bratislavi. Manj organizirana je madžarska narodna manjšina na Hrvatskem. Iz Budimpešte ;e uradno cenijo na 80.000 duš, živečih raztreseno v Sremu, v okrožju Požege in Virovitice Pred sve-stovno vojno je začela Julijanska zveza skrbeti za raztresene Madžare in je ustanovila 75 šofl, ki pa so jih v Jugcsilaviji zaprli. Hrvatska vlada priznava madžarsko narodnostno vodstvo. Zdaj se pretresa načrt o zamenjavi maržarskih Hrvatov in hrvatskih Madžarov. V Banatu, kolikor ga je spadalo pod Jugoslavijo, je tudi še precejšnje število Madžarov, ki se počutijo prav zadovoljno. Največja madžarka manjšrna pa živi v Rumuni ji. Iz Budimpešte uradno cenijo to manjšino na pol milijona duŠL ki živijo raztreseno v jezikovnih otokih v aradaki župan i ji, v romunskem Banatu. na Sedmo-graškem, v Bukarešti in v Moldavij\ Vprašanje madžarsko-rumunskih narodnih manjšin je eno izmed najbolj perečih v Evropi. Madžarska mora rešiti še celo vrsto vprašanj v peflitiki svojih manjšin znotraj in izven države. So pa v Budimpešti prepričani, da se bo vse v doglednem času zadovoljivo rešilo.
Zgodba o palici
Ko se je približal jesenski čas, se je Ta-dek poslovil od dobre tete Micke in od starega deda v Podčelu, kjer je preživel solnčne počitnice. Ded mu je v ogromno papirnato vrečo nasul krhljev in suhih hrušk, na vrh te sladke gore je pa varno položil v hrenov list zavit sat medu ajdovca, ter voščil srečno pot.
»Pozdrav- mamo, drugo leto le še pridi, če bog da in usmiljena devica, bova še ribarila.«
Teta Micka je ob slovesu naročila dedu, da naj popazi na Dimko v hlevu in zgrabi seno pod vrbami ob potoku, potem je prijela z eno roko Tadka, z drugo pa pisano čajno in odšla sta proti vrhniški postaji. Ded je še dolgo časa zrl za njima, dokler nista splahnila v prahu tam pod Sv. Trojico. Z vlaka se je Tadek poslednjič poslovil od znanih gričev: Samatorce, pod-ilpskih grebenčkov in od zelene ravnine s hruško-medenko. Prav v ozadju ravnine je nad cesto pod kamnolomom čepela nalik mali beli piki dedova hišica v Podčelu ta mu prijazno mežikala. Tam je sedel dedek na tnalu, pokal tobak Iz čednice in mislil na Tadka. Tega je pa odnesel vlak mimo Ljubljane daleč notri med zagorske hribe v revni domek, k dobri mami ta nagajivim bratcem.
šest jih je bilo sedaj doma, šest lačnih a kljub temu nagajivih in neugnanih hlačo-petcev. Kadar se je vrnila mama z dela — v čistilnici je prebirala premog — je našla doma vse narobe. Tedaj je prijela šibo in oplazila z njo kar vprek po kričeči druščini, da se je ta zakadila pod mizo, za omaro, skozi vrata: vsak je ušel kamor je mogel.
Ko se je nekoč vrnila, je našla doma pravcati cirkus. Otroci so se našemili z odejami in raznovrstnimi capami, da so bili kakor predpotopna bitja, na glave so si poveznili lonce, ponve, zajahali metle in palice ter dirjali po sobi tuleč kakor levi na gonji v puščavi. Tadek je stal sredi sobe na stolu, v roki je držal mamin dežnik, mahal z njim v vse križe ter si domišl;'e-val, da je krotilec zveri.
»Levi in tigri — na tla — pok, pek!« ta že so se zverine valjale po tleh. Kričaje in renčaje so se zaganjale v krotilca, da jih je moral odganjati z dežnikom.
»Levi ta tigri — na prestol — pikpok!« Prestol je bila starinska omara med okno-ma. Z divjim krikom se je zverinjad zagnala na police ta lezla na omaro, ki se je prav sumljivo zamajala ta zaškripala v vezeh. Trije levi so bili že na omari ta zijali od tam doli v sobo, le najmanjšemu levu Janku se ni posrečila ta imenitna točka. Tadek mu je pomagal z dežnikom, a seveda po zadnji strani, kakor se spodobi krotilcu. To je pa napravil tako temeljito ta dovršeno, da je zlomil mamin dežnik. Ker se pa smola drži smole, je zdajci stopila v areno — mama. Pograbila je Tadka za čop las ta mu začela gladiti zadnjo stran s palico, ki jo je hranila za tak namen na omari.
»Butica škodljiva, na! Dežnik zlomil, na. na — ali boš še?«
»Saj ga nisem jaz, mama, ne, ne!«
»Lažeš, lažeš — na!« in padalo je, da so se »levi« pozabili skriti in so otrpli čakali na omari vsak svojega veselega deleža.
»Janko ga je zlomil!«
»Pa ga nisem —«
še hujše je švigalo po lažnivi koži vse dotlej, da se je mami zdelo zadosti.
»Ti bom že dala, grdoba lažniva. Sram te bodi, najstarejši si, a najbolj neumen. Sama sem videla, da si, cmera, ti zlomil dežnik. Za laž sem ti jih še bolj naštela. Za drugič si pa zapomni: le poglej palico, debela je, ampak toliko časa bo padala po tebi, da se bo zlomila — razumeš! — Ali se boš lagal, kaj?«
»Ne, ne, obljubim, da ne« — je hitel zatrjevati ubogi grešnik, kajti pošteno mu je gomazelo po zadnji strani. Mamina jeza se je polegla, da celo »levi« niso prejeli svoje--ga deleža in ji bil tisti dan tak mir v hiši, kakor, recimo, — na pokopališču opolnoči.
Seveda je Tadek že naslednji dan skušal oživeti zaspano hišo, a misel na palico, ki jo bo mama razbila nad njim, mu ni dala pokoja. Saj niti sam ni vedel, kako da mu tako hitro uide lažniva beseda z jezika. Saj je vendar nerodno, če jih dobiš ta nisi prav za prav niti kriv. Kaj, če bi se zavaroval za vsak primer! In »pošinila« jo je nadebudna glavica. Ona strašna palica je ležala na omari in bog ne daj, da bi se je kdo dotaknil! Svoj načrt je moral ne-opaženo izvesti, zato je poslal svoje bratce po premog na železniške tire, sam je pa medtem z ostrim nožem narezal palico, jo na rezi pravilno zamazal z voskom ta jo položil nazaj na staro mesto.
Kmalu potem se je zgodilo, da se je, kaj vem kaj, že spet nalagal ta je mati segla po palico. S sveto jezo v srcu, — to vendar ne gre, da bi se otrok vedno lagal — mu je začela iztepati grdo navado. Ni pa še dobro začela, že se je — resk — palica gladko prelomila na dvoje. Tadek pa: »Palica se je zlomila, ne več, saj sd re-
kla — « je pohitel predrznež. Mati je odnehala ta se začudila,
»Naj bo, besede ne bom snedla, ampak pazi se za drugič!« Nu — ta drugič je bilo tako, da se je Tadku zopet na laž obrnil jeziček. Mati pa po palico. Tadek se pa tega ni bal, ker je vedel kako je s t« stvarjo — ob pravem času je bil ponovna poskrbel za hitri konec. Ko je palica začela svojo pesem, se je, zvita dlaka, na tihem zarežal, kajpak! Ampak — čudno! — palica je žvižgala neutrudno, ga tipala do kože ta kar naprej, brez presledka, Tadku ni preostajalo drugega, začel se je dreti m čimdalje je švigalo po njem, tem glasnejša je postajala ta godba. Ce bi mama ne bila slučajno udarila po stolu, kjer se je palica zares prelomila, — storila je to nalašč, ker se ji je otrok smilil — ne vem, kako bi se končala ta zgodba. Za nameček ga je nagnala v kot k premišljevanju«. Skrivaj ga je potem opazovala, kako si nad nečem ubija glavo in nejeverno ogleduje odbiti konec palice. Stopila je k njemu; pol žalosten, pol nagajiv je bil njen pogled.
»Misliš, da nisem zadnjič opazila rezi na palici? Ko sem prinesla arugo palico, si jo takoj naslednji dan, mrcina, spet narezal. Jaz sem jo pa spet zamenjala z drugo, zdravo. Ni ti pomagala zvijača. — Tadek, ali boš še lagal?« Tako žalosten je bil njen glas, v izmučene oči so ji stopile solze, da je grešnik zatrepetal ta se vrgel trpeči mami v naročje.	A.
»Ne bom, prosim, mama, sveto obljubim, nikoli več!« Mama je stisnila simkovo glavo v svoje nar^je, z roko mu je gladila kuštrave lase in v njenem srcu je bila tiha sreča.	A,
Uspešna borba zoper kugo
l je mudil v 45 deželah. Pred sedanjo vojno se je izkušeni mož umaknil v zasebno življenje. živi v Ameriki.
Teti Pavli v spomin
Sodnik: »Ali ste bili v kritičnem trenutku gospodar svojih dejanj in misli?
Obtoženec: »Prosim, ne, moja žena je stala zraven mene.«
NI ZA DELO
—Kam pa tako hitite, gospod kolega?
—	Domov. Imam strašno dela, pa nikogar, ki bi mi pomagal.
—	I, kaj pa tisti dekle, ki je bilo pri vas v službi?
—	Ta mi ne more več pomagati, ta se je že omožila.
—	Koga je pa vzela?
—	I, koga, mene!
ga je in vodila za seboj. Se je bil Arletin, še ji je pisal o svoji večno beli ljubezni. Toda Arleta je že slutila, kaj se godi z njim. Pisala mu je dolgo v noč, a luč njenih oči je bledela vedno bolj. Prišli so trenutki, ko se ji je duša napolnila z obupno grozo: tedaj je v daljo stegovala svoje bele roke in kričala v noč svojo bol. V začetku so njeni vzkliki še prispeli do njega, njene roke so se ga še dotaknile. Sredi godbe in plesa jo je zaslišal, začutil njene mehke roke. kako se stegujejo proti njemu in ga prosijo usmiljenja: obstal je, prvič se je celo vrnil v svojo izbo in se poglobil v njena pisma in njeno sliko. Rešen je bil. Tudi Arleti je odleglo, plesala je in pela. A pozneje se Krištof ni več vračal, preveliko je bilo njegovo hrepenenje po čudovitih očeh razkošne Flore, ki ga je čakala sredi blazin, z rdečimi nagelji posutih, da mu odkrije tisočero paradi-žev. Arleta ni dobila več pisem. Na njeno dušo je legla tema. Lica so ji obledela, telo oslabelo. Legla je. Nekega večera se je mahoma dvignila v postelji, strmela nekaj trenutkov z nepopisno grozo pred se, zatulila, bruhnila kri in obležala nezavestna. Tedaj je Krištof padel Flori v naročje.
Arleti ni več odleglo.
Krištof pa je nastopil s Floro veliko potovanje od paradiža do paradiža, vsi so mu bili odprti. Vsa se mu je dala. on pa ji je dal denar, ki ga je trdo prislužila in prihranila ugasla ljubezen. Telo je gorelo, duša umrla.
Nobena misel ga ni več vodila k Arleti; le njeno sliko je še hranil, dasi sam ni vedel. čemu. Ko jo je nekoč našla Flora, jo je oblatila najprej z zasmehom in prezirom Za hip se ie zganilo v njem. Toda
le za hip; že ga je Flora ovila s svojim kipečim telesom, kitila ga s poljubi in mu šepetala omamne besede ljubezni. Vedel je, da le Flora zna ljubiti. Padel je omamljen na njene prsi in pozabil na vse. A Flora je hotela zmagati popolnoma, dala mu je Arletino sliko in ukazala, da jo raz-trže. Z obema rokama jo je prijel in počasi, brez misli, raztrgal najprej na dvoje, potem pa čisto na drobno. — Njegova Arleta je v tem umirala in umrla .
Kar se je potem zgodilo s Krištofom, je bilo čisto preprosto. Ko ni imel več denarja za Floro, je izprva delal podnevi in ponoči, pozneje pa je dobil denar na različne načine. Polovico življenja je preživel v ječah, drugo pa po kanalih, pod mostovi in v hišah z rdečo svetilko.
Flora ga je ubila telesno in duševno in ga zapustila s studom in prezirom. Krištof se je vlačil med ljudmi, klel, kradel, goljufal in ubijal. Ječe in beznice s0 mu vzele zadnjo kapljo krvi in začel je beračiti. Izrezljal si je malo piščalko, tako da je pihal vanjo z nosnicami. V začetku se mu je zdela originalna in upal je, da bo dosegel več pozornosti in nabral več denarja. Pozneje pa mu je ugajal njen tihi, od dihanja pretrgani glas. In ni se več ločil od nje.
Na Montmartru . . . Človeško kričanje se je spajalo z ropotanjem avtomobilov in pijanimi godbami afriških piskačev. Ob strani, čisto ob strani pa ie igral stari Krištof na svojo nosno piščalko. Iz mladih dni so prihajali v njegovo dušo mehke melodije Arletine bele ljubezni.
Danes za gotovo ni več na svetu. Jaz pa sem zvedel za njegovo zgodbo in se je pogosto spominjam.	I. T.
Na promenadi
Lepo in široko ulico, sedaj imenovano Ulico 3. maja, ki je ena izmed glavnih odvodnih žil za promet iz središča Ljubljane, so si Ljubljančani izbrali za kraj, kjer se sestajajo in se hodijo sprehajat v prostem času. Včasi sem sovražil ljubijansso promenado, ker se mi je zdela dolgočasna in mi je bilo zoperno sprehajati se po zaprašenetn asfaltu, med blokom visokih hiš, ki zastirajo pogled levo in desno, v večni nevarnosti, da te podre ta aH oni avtomobil ali se zaleti vate nespreten kolesar.
Najbolj živahno je na promenadi seveda opoldne in zvečer. Prav za prav se začne prava promenada šele proti večernim uram, ko zaveje s Tivolija hladen veter. Tedaj se začno počasi zbirati ljudje iz vseh koncev in krajev mesta — tu je najprimernejši kraj, da se človek sprehodi in porazgovori.
Kdor dobro pozna ljubljansko promenad-no publiko, ve tudi za vse njene posebnosti in vse tajne njenega domačega življenja. Z gotovostjo ve. da bo našel na pločniku pred Baiovo palačo razne skupine, ki se stalno sestajajo, ki se slučajno znajdejo ali ki so se sestajale. Če ga zanimajo najnovejši športni rezultati iz plavalnega športa ali ga muči radovednost zaradi zadnjega škan-dalčka v kopališču, se bo priključil družbi plavačev in zvedel bo vse. Tudi lahkoatleti vedo mnogo zanimivega... Previden pa moraš biti pri nogometašh in njih navijačih. Bog ne daj, da bi se pri simpatizerjih Primorja navduševal za ilirijanske prvake. Z vso gotovostjo ne boš zgrešil mladega rodu navdušenih »jazzovcev«, ki stalno parkirajo pred portalom banke, kjer boš nedvomno slišal požvižgavati ali brundati najnovejšo melodijo zamorskega pogrebnega marša... Niti enkrat pa ne moreš čez promenado, ne da bi ti padla v oči zanimiva družba igralk »Veselega teatra« s pripadajočimi rekviziti. V bližini »Petrička« boš naletel na ve reklame iz modnih salonov. Pa ne da bi se drznil kritizirati njihov okus. To so vendar priznani strokovnjaki v umetnosti vseh umetnosti — modi. Pač pa se bo vsak dober poznavalec previdno izognil razigranemu kvartetu obiralnega krožka.
Nobena tajnost ni izdana, če omenimo promenadne zvezde. Poznamo zvezde, ki se bližajo pozabi in katerih sistem satelitov se je preživel. Na vzhodu se pojavlja že neka nova z novim sistemom častilcev. Bog ve, koliko časa bo ta aktualna in kakšne zanimivosti bo prinesla?
Včasih se ti zazdi, kakor bi bil sredi ve-likomestnega vrvenja, ko poslušaš kričeče glasove koiporterjev: Juuuuutrol Jutroooo! Cooooorriere dela SeeeeraJ Naaaaarooood! Uuuuuuuultime notizie... Nekateri vpijejo in ponujajo z umirjenim enoličnim basom, drugi s tako visokim »C«, da bi jim zavidale celo naše operne pevke.
Nekaj posebnega in najbolj obiskana je promenada v nedeljo dopoldne. To prav za prav ni promenada, ampak modna revija ženskih oblek. Prva pot vsakega modnega 3>Oneta« je iz trgovine naravnost na promenado. Priznana lepota brhkih Ljubljančank in njih okus v izbiri oblek pride tedaj v polni meri do izraza. Človek lahko praktično študira umetnost slikanja in šminka-nja ženskih obrazov. Opazuješ najrazličnejše ženske klobuke, ki niso klobuki, in nešteto pokrival, ki ne pokrivajo glave, in ogleduješ različnobarvne čevlje nežnega spola, ki so že dosegli zadnjo stopnjo de-generacije. Ob dnevni svetlobi pridejo temno rdeče ustnice, krvavo rdeči nohti na rokah in nogah in ogljeno črne obrvi, do prav posebno estetsko delujočega poudarka...
Čeprav je promenada ob lepih poletnih večerih nabito poina, se ti nehote vsiljuje vprašanje: ali je tukaj zbrana večina Ljubljančanov? Kam hodijo drugi? Ali je res promenada privilegij čednih oblek?
Zanimivo je opazovati, kako hodijo ljudje po promenadi. Eni jo v naglici parkrat pretečejo in potem izginejo. Takim pravijo: kmetavzarji. Stalni gostje promenade hodijo s počasnim, preračunanim in umirjenim korakom. Ti so se že privadili mestnega tlaka in promenadnih manir. Nekateri hodijo samo po pločniku, drugi se drže srede in se vedno še pravočasno umaknejo drvečemu avtomobilu. Tisti, ki pride samo v nedeljo dopoldne na promenado, naj si ne domišljuje, da je zlezel v rang »promenadnih levov«.
Sprehajalci ljubljanske promenade imajo tudi svoje gledalce na galeriji. Če se ozreš po oknih, ti oko nehote obstane na marsikateri nežni glavici, ki oprezno, a vendar tako poželjivo opazuje z višine vse to vrvenje ljudi. Oh, ko so pa mamica tako strogi! Mešajo se različne barve oblek, moške in ženske, civilisti in uniformiranci. Drobne damice se opirajo na mogočne doge, obilna gospa vleče za seboj zavaljenega ščeneta, ki se od debelosti komaj premika... Toda vrv je neusmiljena!
Ko se začne premikati veliki urni kazalec preko desete ure, se promenada začne prazniti. Stranke ulice pogoltnejo v kratkem času vso to množico ljudi in ko odbije na bližnjem zvoniku pol enajstih, je promenada zapuščena in prazna.
Leži mrtva... Ob pogledu na njen smehljajoči obraz se mi vzbujajo nešteti spomini. Bila je hčerka vinorodnih dolenjskih goric. Tam v tomantičnem Krškem so ji tekla detinska leta v toplem in skrbnem naročju blagih roditeljev. Rojenice so jo kmalu pripeljale v zgodnji zakon z blago-pokojnim višjim davčnim upraviteljem gospodom Jakom Drolom. Usoda jo je kmalu iztrgala iz njenega najljubšega kraja. Kolikokrat je obujala spomine nanj. Kot hčerka uglednih in premožnih staršev se je težko vživela v novo življenje, toda vse je prenašala s prirojeno živahnostjo. Le tu in tam jo je navdala tiha melanholija. V tistih bridkih trenutkih je iskala utehe — sicer sama in tiha — v pesmi in družbi ter zapela od srca.
Kdor koli jo je spoznal, jo je vzljubil Od njenih vrat ni odšel noben siromak praznih rok. Nešteto študentov, ljubljanskih in drugih, jo je klicalo kar za teto Pavlo. — Bila ie zvesta naročnica in tudi čitateljica »Jutra« prav od njegovega po-četka. Pred 12 leti je izgubila moža in le mnogo, mnogo prej edinega otroka. Kaj je zanjo pomenilo to, more razumeti le prava žena in matu Ni čuda, da smo jo tolikokrat srečali v dobrem razpoloženju, ko je s trpkim humorjem zapela: »Imela sem, imela le p'ga moža, prišla je miška, vzela mi ga.« — Z bridko ironijo je povedala resnico. Njeno srce ni poznalo laži in hi-navščine; le mnogokrat so hinavci izkoriščali njeno dobroto, toda njen smeh ob zadnji uri odpušča vsem.
Kdo piaka ob njeni smrti? Vsi, ki so jo poznali in vzljubiti; vsi, ki so poznali odtenke njene duše in njenega predobrega srca! Poznali pa smo jo mnogi, mnogi. Mi vsi bomo ohranili na pokojno teto Pa\4o svetel spomin. — Počivaj v miru, antma candidal
*
Meso in rak
Trditev, da postajajo ljudje, ki jedo meso, grobi in krvoželjni, je iz trte izvita. Dejstvo je, da spadajo Eskimi, ki se hranijo skoraj izključno z mesom, med najmiroljubnejše narode na svetu. Bik, ki je čist vegetarijanec, je v bistvu mnogo nevarnejši od domačega psa, mesojedca.
Druga napačna trditev je ta, da človek, ki uživa mnogo mesa, laže oboli za rakom. Navidezno številnejša obolenja za rakom se lahko pojasnijo z dvema dejstvoma. Prvič, iznajdba raznih preciznih instrumentov (žarki X) je v marsikaterem pogledu olajšala diagnozo te nevarne bolezni in se torej rak dandanes lahko pogosteje ugotovi kakor prejšnje čase. Drugič, zaradi pobolj-šanja higienskih prilik na svetu in zaradi napredka medicine lahko mnogo večje število ljudi učaka dandanes tista leta, v katerih se rak najpogosteje pojavlja.
Če bi bila mesna hrana med sopovzroči-telji raka, bi tiste vrste živali, ki sploh nikoli ne uživajo mesa, nikdar ne bolehale za rakom. Toda ta strašna bolezen je znana tudi pri onih živalih, ki so pravi vegetarijanci, da za primer navedemo konje in kunce. V ostalem pa imajo tisti, ki sodijo, da je meso lahko povzročitelj raka, v vojni
svoj pravi čas, ko se jim tega ni treba bati. ★
Jagode so zdravilne
Sveže jagode niso samo okusna poslastica, marveč tudi zdravilo. Slavni Linnč, patriarh botanike, je nekoč okreval od vnetja zglobov zgolj z uživanjem jagod.
Na Kitajskem jedo jagode, da preganjajo gfišavost in da znižujejo visoko telesno temperaturo. V novejši dobi je bilo do-gnano, da vsebujejo jagode vitamin C v prav obilni meri. V pol zrelih jagodah pa je razmeroma mnogo oksalne kisline, ki lahko povzroči nevšečnosti.
Sveže jagode so zlasti priporočijive živčno slabim ljudem, ker alkalizirajo kri. Slabokrvnim ljudem jagode prav koristijo, ker vsebujejo precej železa. Pomladi so jagode^ priporočljive za zdravljenje kakor jeseni grozdje. Na Francoskem so že dolgo prepričani, da sveže jagode zdravijo revma-tizem. Na Angleškem dajo jagode kar na debelo zmrzovati in jih potem pozimi ponujajo kot redko, priljubljeno delikateso.
Mlado, sveže listje gozdnih jagod je zelo priporočljivo za čaj, ki ga sicer mnogokrat kupujemo kot »pristnega«, »kitajskega«. Izvleček iz suhega listja pa je v ljudskem zdravstvu že davno na glasu zoper protin, artritis in želodčne bolezni.
Mož s piščalko
(Spomini na Pariz)
Bilo je pred leti. Pozna noč na Montmartru. Vse je preplavljeno z lučjo. Ne z belo, lepote, življenje in luči polno, temveč s težko, krvavo rdečo, ki zastruplja srce in ubija dušo.Razkošni dancingi, bari in kabareti mečejo zublje ognja na množice, ki drve brezumno krvavemu Molohu v naročje. Od vseh strani buče blazne melodije zamorskih jazzov, sesajo se v telesa mimodrvečih, da se penijo in zvijajo od sladostrastja. Vse vpije. Vse kriči. Trenutek je vse, večnost ni nič.
. Ob strani tega ognjenega zublja pa sedi na oglu ogromne rdeče obžarjene palače majhen siihljat starček in piska na piščalko. Ni navaden svirač Njegova majhna piščalka je tako izrezljana, da ne piha vanjo z ustmi, temveč z nosnicami. Glas ima slaboten, brez sledu se izgublja v poulično godbo in vpitje mimohitečih množic. Igra bolj samemu sebi. Bulji predse, a ne vidi ničesar. Njegova misel spi v slabotnih, mehkih, od dihanja pretrganih melodijah njegove piščalke.
Z desnico drži piščalko, levico pa steguje odprto predse. Piska, dokler mu desnica, kot kamen težka, ne omahne. Potem poskuša z levico, ali si z njo stiska eno nosnico, da ima druga več sape in moči. Cisto pozablja, da prosi miloščine in da živi od nje. Trudi se le, da bi piskal čim dalje. Vse svoje moči napenja, kakor da bi bilo vse njegovo življenje in življenje Pariza odvisno od njegovega igranja. Končno ves poten omahne brez sape. Oči so nabrekle, obraz zabuhel. Dolgo sedi nepre-
mično naslonjen na zid in težko sope. Polagoma, ko se nadiha zraka, se mu začne vračati življenje. Plaho se ozre. vzame piščalko, jo skrbno obriše, obriše si še nos in spet začne svojo pesem. Levico pa moli odprto predse; a nobeden ne vidi, kako sega v ognjeno cesto uživanja in prosi. Le včasih se kdo slučajno spotakne obenj, v prvem trenutku zakolne. a ko vidi njegovo originalno piščalko, se za trenutek zasmeje in oddrvi. Zaman prosi možic, izmed stoterih ga sliši mogoče eden, a njegove pesmj ne razume nihče, ker piščalka poje le njemu samemu.
Bilo je davno prej. Mlad in močan fant je bil takrat. Imel je dekle, lepo Arleto. Ljubila sta se kakor dvoje pomladnih cvetk, ki nezavedno rasteta druga k drugi. Ko je Krištof moral v mesto za zaslužkom, mu je Arleta dala svojo sliko in poljub. Z velikim upanjem je odšel. Našel si je delo, denar pa hranil za poroko. Ni se zmenil za ognjene poglede zapeljivk, ne za pijano godbo in ne za ples. Živel je le sebi in svoji Arleti. V spominih nanjo so mu minili prvi meseci. A polagoma je zašel na široke montmartške bulvarje, kamor ga je gnala neumljiva in nepremagljiva sla. Tu je v začetku le meril svojo moč, katere si je bil tako svest kakor ljubezni do Arlete Brezmejno morje mehke omamljujoče luči in godbe je z mislijo nanjo odbijal od sebe, da mu ni seglo v dušo.
Toda že je nezavedno obstajal pred visokimi palačami veselja in uživanja, tedaj se je nevedoma zapisal smrti.
Spoznal je črnolaso, ognjevito špansko plesalko Floro. V njenih očeh se je odle-sketavala tajna pariških noči. Omamljal
iskavo na ta način, da je na ladji potoval v prvem razredu, so morali prav vsi potniki mimo preiskovalnega zdravnika. Nekega dne je javil asistent mladega zdravnika dr. Heiserja: »Pravkar sem odkril čudovit primer acne rosacea« (kroničnega vnetja obraza in nosa). Dr. Heiser se je podal z asistentom k pridržanemu potniku ln je v svoje presenečenje spoznal v njem starega miljarderja J. P. Morgana.
»Redkokdaj sem srečal bolj srditega človeka,« pripoveduje dr. Heiser. »Izprva ni maral čuti nobenega oproščenja, dokler mu nisem dopovedal, da je moj asistent zelo mlad in da se pač vsakdo lahko zmoti. Ker je Morgan videl, da sem tudi jaz še mlade krvi, se je začel nad zmoto zabavati in se je slednjič celo nasmejal.
Leta 1903. se je podal dr. Heiser na Filipinske otoke, ki so si jih takrat prilastile Zedinjene države. Zgrozilo ga je, kar je tam videl:
— Kuga se je plazila po ulicah Manile. V mrtvašnici so se kupičila trupla. Razen tega so koze letno pobrale po 40.000 prebivalcev, ki niso bili cepljeni. Jetika. ki ni prizanašala nikomur, je zahtevala 50.000 žrtev na leto. Na desettisoče prebivalcev je pobrala bolezen beri-beri. Vsak drug otrok je umrl preden je doživel svoj prvi rojstni dan. Več kakor deset tisoč mož, žena in otrok je gobavih stopalo žalostno in samotno med zdravimi. Nori ljudje so bili priklenjeni kakor psi. Tedaj sem sklenil, da moram vsako leto rešiti vsaj 50.000 življenj.
Un monumento in memoria alla peste nella Pianura della Sora Kužno znamenje na Sorskem polja
Lotil se je težke naloge, pridlgoval je, prigovarjal ljudem in se boril zoper zablode in zaostalost. S tem, da mu je bilo na razpolago samo po 15 centov letno za vsakega prebivalca, je počel čudeže. Izvež-bal je posebno moštvo za lovljenje podgan: to je bila prva uspešna ofenziva proti kugi. V borbi proti azijatski koleri, ki je eden najhujših bičev Vzhoda, je dr. Heiser organiziral po šolah »družbe noža in vilic«. Otroci so prisilili nazadnjaške in obotavljajoče se starše, da so začeli jesti z novim jedilnim orodjem, namesto z rokami. Dr. Heiser je pregovoril katoliške in protestantske duhovne, da so pridigovali domačinom, naj ne gnojijo vrtov z okuženimi človeškimi odpadki. Dr. Heiser sam se je podal na področja, kjer so ljudje umirali za kolero. Njegov bojni krik se je glasil: »Prekuhavajte vodo!«
Kjer ni takoj zalegla njegova prepričevalna beseda, se je razbesnel. Nekemu možu, ki se ni hotel dati cepiti, je kliknil: »Dobro! Ne bom vas cepil, moja dolžnost pa je, da vam povem, v kakšno nevarnost silite. Zdravnik, kakršen sem jaz, nima dosti veselja na tem svetu. Meni pa bo v veselje, če bom lahko šel za pogrebom moža, ki je umrl. . . ker se ni dal cepiti. Pravkar sem bil pri nekem drugem takem pogrebu... V dnevniku bom objavil, da ste sovražnik cepljenja. Cim boste prejeli dnevnik, bom že objavil drugo novico — novico o vaši smrti.« — Uporni mož je tedaj zavihal rokav srajce.
Ko se je pričela prva svetovna vojna, jc dr. Heiser lahko rekel, da je na Filipinskih otokih iztrebil najhujše nadloge. Petem je šestnajstkrat prepotoval svet in se
Funerali collettivi in Slovenia nel tempo della peste nell'anno 1349. Skupni pogreb v času kuge leta 1349. na Slovenskem
Vista di Giaffa, dove il dott. Heiser svolgeva la sua attivita Pogled na Jafo, kjer je deloval dr. Heiser
Kuge, lahkote in vojske nas obvaruj, Gospod! — se glasi naša prošnja. Kdor je to prošnjo zamislil, je pač natančno pretehtal pomen vseh treh besed. Kugo je postavil na prvo mesto, ker je resnično najhujša božja šiba. Njej podobna tovarišica po grozoti je lakota. Vojna je takorekoč človeštvu še najbolj znosna. To pa zato, ker vojna zavisi od človeka samega. Ljudje jo sami začnejo in jo tudi sami končajo, a kuga in lakota začneta razsajati sami in jima je človek le težko gospodar. Svoje čase je kuga tudi pri nas večkrat močno kosila. V moderni dobi smo pred njo obvarovani, vendar se nikoli ne moremo žareči, da ne bi postala družica ostalih dveh grozot. Iz Azije, koder so higienske prilike marsikod strahotne, tuintam še čujemo, da se je pojavila kuga. Tedaj se poleg ondotnih zdravnikov zaskrbljeno zganejo tudi vsi odgovorni varuhi narodnega in ljudskega zdravja v Evropi. Eden izmed najznamenitejših zatiralcev kuge je zdravnik dr. Viktor Heiser. Zaslovel je po vsem svetu.
Nekoč — tega je komaj nekaj let — se je kuga pojavila v Palestini. Zgrudilo se je mnogo zdravih ljudi. Otoki so se pojavili na počrnelih telesih. Po 72 urah so bolniki izdihnili. Pri širjenju kuge upoštevajo zdravniki »prenosni trikotnik«: podgana, bolha, človek. Palestinski zdravniki so imeli pred seboj samo obolele ljudi, niso si pa mogli razložiti, kako je kuga nastala. Nekaj dni nato je prispel v Jafo dr. Heiser. Uradniki so ga povedli v neko hišo, v kateri ie umrlo že 17 oseb. Pokazali so mu posteljo ob steni skromne sobice na goli zemlji, kjer je umrl prvi bolnik. O tem pripoveduje dr. Heiser v svoji knjigi:
—	želel sem imeti kladivo. Pazno poslušajoč sem začel trkati s kladivom po steni. Ko sem prišel v bližino velike razpoke, katero sem opazil nad posteljo, mi je uradnik zdravstvenega urada opomnil: »Vi najbrž ne poznate tukajšnjih načinov zidanja: zidovje je v teh krajih masivno.«
—	Menda se vam res vidim nekoliko čudaški, sem odgovoril, toda če ne nasprotu-
jete, bom vendarle preizkusil svojo radovednost. Trkal sem s kladivom dalje po steni, dokler nisem odkril razpokanega mesta, kjer je stena nekam votlo zvenela.
V nekaj minutan so delavci odprli steno in tam notri je pod majhno odprtino ležala mrtva podgana. Tedaj sem pripomnil: »Vidite, skozi tole razpoko pa je prišla bolha.«
— Menda imate prav, je rekel zdravstveni uradnik. Toda kako si to razlagate?
Ob razgovoru me je peljal po stopnicah navzgor k neki postelji, ki je stala sredi sobe. Pogledal sem proti stropu in spet opazil špranjo. »Ce pošljete delavca na podstrešje, bo gotovo nad tole razpoko našel mrtvo podgano,« sem rekel in pokazal na tisto špranjo nad posteljo.
Resnično, mrtva podgana je bila nad špranjo. Pogledal sem svojega spremljevalca dr. Jacocka, toda, namesto da bi ga videl zadovoljnega, kakor sem to pričakoval, je stal smrtno bled pred mano. »Kaj se je vendar zgodilo, ali se ne počutite dobro?«
»Poglejte me, za božjo voljo!« je vzkliknil.
Tedaj sem onemel od presenečenja: mož je bil kar posut z bolhami. Na njegovem belem zdravniškem plašču je mrgolelo črnih pikic . . . Kmalu nato smo Imeli bolhe polovljene v zamašene steklenice in smo jih bliskovito poslali v laboratorij bolnišnice. Po eni uri nestrpnega čakanja so nam sporočili, da so čisto navadne, nedolžne pasje bolhe. Dr. Jacocks si je oddahnil in z njim vsi mi drugi.
Taki dogodki, razburljivi za povprečnega človeka, so bili dr. Heiserju čisto vsakdanji. V svoji knjigi »Zdravnikovo svetovno potovanje« nam poroča o svojem načinu življenja. Njemu gre v veliki meri zahvala, da se je otok Cejlon rešil nevarne črvičje bolezni in da sta iztrebljeni kuga iz kitajskih pristanišč in gobavost s Filipinskih otokov. Kot mlad zdravnik je dobil službo pri priseljevalnem uradu v Bostonu in nato v New Yorku. Ker 3e je prenekateri izseljenec skušal izmuzniti pred telesno pre-
Urejuje Davorin Ravljen, — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Viraat. — Za Narodno tiskarno d. kot tiskarnama Pran Jeran — Za mseratni del je odgovoren Aloje Novak. — Val ? Ljubljani.